nes- Je naš novi naraščaj drugačen. Do tega . je prišlo zaradi mnogih, mnogih razlogov: naše izkušnje so krvave, razen tega pa so tudi nekateri rezultati dela naše partije oziroma naše Zveze komunistov, naših naporov in: prizadevanj, da se naši mladi ljudje čimveč naučijo. Naši mladi ljudje, naši mladinci, se morajo učiti, če-nas hočejo danes ali jutri zamenjati. Oni se ne smejo, učiti samo iz knjig, temveč tudi z opravljanjem raznih funkcij,' ki jim jih je treba dajati, V gospodarstvu, napri-mer, jih je treba pritegniti v delavske svete, prav tako jim je
treba dati razne .funkcije v raznih družbenih organizacijah. Sploh jim je treba dajati nalo-
■goslavije, ko bo zgrajena avtomobilska cesta • Zagreb—Ljubljana, sodelovala pri gradnji ceste od Beograda do Djevdjelije. To cesto bodo gradili v treh etapah: v prvi odseka Panačin— Niiš in Skoplje—Djevdj-elLja, v drugi Niš—Skoplje, v tretji Beograd—Paračin. Skupna dolžina te ceste bo 570 km in bo za okoli 50 km krajša, kakor sedanja cesta Beograd—Djevdjelija. Vrednost del vseh treh etap bo 26 -milijard dinarjev.
Sovjetski študentje bodo lahko študirali v ZDA
VVasbington, . 27. jan. (AFP). Predsednik Eisenhower je pozdravil zamisel, da bi sovjetskim študentom omogočili enoletni študij v ZDA ne glede na to, če bo: Sovjetska zveza dalo ameriškim študentom enake možnosti ,v Sovjetski ivM.
Diplomatska kronika
Beograd. ■— Z ukazom predsednika republike je bil za izrednega in op olnomočenega veleposlanika FLRJ v LR Poljski postavljen Rato DugonjM^ veleposlanik v državnem ss» kretariatu za zunanje zadeva^
MLADINA BO LETOS GRADILA AVTOMOBILSKO CESTO LJUBLJANA—ZAGREB
Naše največje
naš novi
Je človek človek
je dejal na VI. kongresu Ljudske mladine Jugoslavije generalni sekretar CK ZKJ Josip Broz-Tito— Kongresu prisostvuje 1019 delegatov iz vseh republik in zastopniki mladinskih organizacij iz 22 držav — Pozdravi tujih delegacij
BEOGRAD, 27. jan. Dopoldne se je začel VI. kongres Ljudske mladine Jugoslavije. Na kongresu se je zbralo 1019 delegatov mladinskih organizacij, poleg njih pa zastopniki mladinskih organizacij iz 22 držav.
Začetku kongresa je prisostvoval tudi predsednik republike Josip Broz-Tito, ki je prišel v dvorano s soprogo Jovanko, predsednikom zvezne ljudske • skupščine Petrom Stamboličem, podpredsednikom Zveznega izvršnega sveta Aleksandrom Rankovičem, predsednikom Zveze sindikatov Jugoslavije Djurom Salajem in državnim sekretarjem za narodno obrambo Ivanom Gošnjakom. Navzoči so bili tudi predsednik ljudske skupščine Srbije Jovan Veselinov, člani Zveznega izvršnega sveta Koča Popovič, Mijalko Todorovič, Avdo Hamo, Veljko Zekovič. 'Irsto Popivbda, Slavko Komar, Svetislav Stefanovič, Velimir Stojnic, Peko Dapčevič, predsednik Izvršnega sveta Srbije Miloš Minic in član Izvršnega sveta Srbije Mihajlo Švabič. podpredsednik Zveze' sindikatov Jugoslavije Ivan Božičevič, načelnik generalnega štaba JLA generalni polkovnik Ljubo Vučkovič, generalna polkovnika Otmar Kreačič in Kosta Nagy, člana CK ZKJ Veljko Vlahovič in 'Ivijctin Mijatovič, predsednik beograjskega ljudskega odbora Djurica Jojkič ter drugi državni in partijski voditelji.
Predsednika republike so na- nakar je študentsko kulturno •■zofi pozdravili ob prihodu v umetniško društvo »-Branko dvorano z burnim ploskanjem, Krsmanovič« zapelo »-Pesem
ljudje mladine«. Po dolgotrajnih ovacijah je stopil na go-, vorniški oder predsednik LMJ tovariš Mika Tripalp, ki je v krajšem govoru pozdravil predsednika republike in generalnega sekretarja ZKJ Josipa "Broza-Tita ter druge visoke voditelje, kakor tudi zastopnike mladinskih organizacij iz tujine.
Ko so izvolili delovno prcd-sedništvo VI. kongresa' LMJ, je predsedujoči Danilo Bilanovič. predsednik Ljudske mladine Bosne in Hercegovine, dal besede predsedniku republike, generalnemu sekretarju ZKJ Josipu Brozu-Titu, čigar prihod na govorniški oder je kongres pozdravil z velikim odobravanjem.
ovor tovariša Tita
Tovariši in tovarišice, mladinke in mi idinci!
Zelo sem zadovoljen, -ker morem danes pozdraviti tukaj vas, delegate VI. kongresa Ljudske mladine Jugoslavije in želim takoj povedati, da bo po mojem mnenju ta kongres velikega pomena za nadaljnji razvoj in nadaljnje delo naše ljudske mladine.
Hotel bi se vam takoj v začetku oprostiti, ker ne bom mogel povedati nekaj novega, kajti ta možnost mi je bila odvzeta že samo s tem, ker obsegajo referati in drugo gradivo za ta kongres, s katerim sem se seznani!, vse to, kar naj omogoči naši miadini zares pravilen nadaljnji razvoj. Tega se posebno veselim in bi hotel le boij poudariti nekatere zadeve
v zvezi s tem, kar je bilo že povedano v referatih.
Dovolite mi, da se z nekaj besedami dotaknem tudi nekaterih pomanjkljivosti, ki jih je bilo doslej čutiti v organizaciji naše mladine. Naj mi tovariši in tovarišice oproste, ker tudi tokrat začenjam z navajanjem negativnih stvari. Pri nas je to navada. Z dobrimi stvarmi se vsi strinjamo, čutimo ua potrebo, da govorimo o tem, kar bi
moralo biti še bolje, kar moramo popraviti.
ZVEZA KOMUNISTOV * — VODILNI ČIMTELi V NKŠI DRžaVI
Naša mladinska organizacija, Ljudska mladina, ni mogla takoj po VI.. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije najti pravilno pot za delo in razvoj. Bilo je mnogo kritik, ki so bile izrečene, tako od strani, na račun naše mladine. Moram reči, da smo tudi mi v najvišjem vodstvu kritizirali mladino. Toda danes se moramo vprašati, ali je naša mladina sama kriva, ker ni mogla takoj natančno spoznati duha VI. kongresa ZKJ in ker je bilo precej beganja. Menim, da zaradi tega ne smemo dolžiti mladine, temveč predvsem sami sebe. Hotel bi se tukaj samokritično baviti s to zadevo. Vi veste, da je pri
VREME
Stanje 27. jan.: Področje visokega zračnega pritiska se razprostira od Alp prek vzhodne Evrope in Urala v Sibirijo. Atlantik pa zajema obsežno področje nizkega zračnega pritiska, ki dovaja nad zahodno Evropo toplejše zračne gmote.
Napoved za torek: Pretežno jasno. ponoči in dopoldne v kotlinah megla ali ' nizka oblačnost. Najnižje nočne temperature pod
— 15. v Primorju okoli 0. najvišje dnevne — v krajih z meglo med
— 4 in —7, v višjih legah okoli 0, v Primorju pa do 9 stopinj C.
nas v Zvezi komunistov bilo po VI. kongresu mnogo beganja in da so se prav v Zvezi komunistov našli nekateri ljudje, nekaj le-teh, ki so menili, da so sklepi VI. kongresa nagrobni govor komunistične partije in njeni vlogi, pa 'tudi vlogi naše Ljudske mladine. Ko je šlo za tolmačenje pojma odmiranja državnih in partijskih funkcij, so ti ljudje zavzeli ne nezavesnto, temveč zavestno
stališče, da je treba partijo razgnati, tako da bi je ne bilo več, da je treba razpustiti tudi Ljudsko mladino, kar pomeni na kratko, da so na vso zadevo gledali anarhistično in ne ustvarjalno, dialektično, ne tako, da bi se poglobili v vprašanje, kaj pomeni odmiranje države in
partije.
Na VI. kongresu ZKJ smo postavili vlogo partije tako, kakor smo menili, da bo najkoristneje za naš nadaljnji notranji družbeni razvoj. Naša partija je odigrala ogromno vlogo v predre-volucionarni dobi, v pripravljanju ljudske revolucije in v sami oboroženi vstaji in ljudski revoluciji, kakor tudi v prvih letih zatem, v_ času, ko šo naši delovni ljudje prevzeli oblast in skrb za svoje življenje in svojo državo, namreč v času, ko je bila diktatura proletariata oziroma sila nekaj ne-obhodno potrebnega, da bi na nov in boljši način organizirali in vodili svojo državo, v kateri je prej vladala nacionalna nestrpnost vzporedno s kapitalističnim sistemom najhujšega iz-koriščevalnega značaja, v kateri pa je bilo kot‘posledica, prejšnjih razmer še mnogo raznih pretresljajev med posameznimi narodnostmi. To je bil na kratko rečeno čas, v katerem je morala imeti partija ne samo vzgojno, temveč tudi komandno vlogo. Toda za tem je prišel čas, ko smo morali usmeriti delo naše partije v drugo vzgojno smer.
Pri tem pa, tovariši in tovarišice, mladinci in mladinke, nismo mislili, da bi s tem razorožili našo partijo ali jo napravili samo nemo opazovalko in po-jasnjevalko posameznih zadev, temveč smo mislili, da naj bo še nadalje vodilni činitelj v naši državi. (Odobravanje.) Zakaj, katero drugo Silo, katero drugo zavestnejšo silo kakor Zvezo komunistov in našo Ljudsko mladino imamo pri nas, na katero bi se mogli nasloniti v raznih težavnih trenutkih? (Odobravanje.) In mr nismo imeli samo malo težavnih trenutkov tudi v povojni dobi, vedno pa je bila Zveza komunistov, oziroma naša partija in naša Ljudska mladina tisti element, ki nam je omogočil, da smo obvladali vse te težave.
MLADINA JE PRIPRAVLJENA DATI OD SEBE VSE ZA SREČNEJŠO BODOČNOST
Ako so bile po zaslugi nekaterih zmedenih malomeščanov z anarhističnimi pojmovanji vnesena prva leta nekatere zmede tudi v Zvezo komunistov in v
našo mladino, menim, da naša mladina ni kriva, ker v tej dobi Po VI. kongresu ZKJ ni takoj našla svoje poti. Naša mladina je bila vedno tu, ko je bilo potrebno njeno sodelovanje, pri določenih akcijah in nismo imeli nikdar nobenega primera, ki bi pomenil kaj pomembnejšega,
da bi rekla mladina na naš poziv — ne. (Odobravanje.) Vedno je rekla da, in sicer z navdušenjem in ne. z godrnjanjem. (Odobravanje.)
Zato se veselim, ker je' mladina v zadnjih letih našla svojo pot 4n ker hodi sedaj vsp močneje in z večjo vnemo po tej poti, tako da vidimo tukaj danes našo mlado generacijo prav tako navdušeno, kakor je bila leta 1915, ko smo končali vojno, pred tem pa v osvobodilni borbi. (Odobravanje.) Veselim se,
ker vidimo danes svojci mladino prav tako 'pripravljeno, da gre dalje in da daje' vse od sebe, kar je potrebno, da bi ustvarili srečnejšo prihodnost naših narodov. (Odobravanje.)
Da, bile so tudi med mladinci nekatere pomanjkljivosti, toda to se ne more generalizirati, kakor delajo določeni kritiki. Bile so nekatere napake med
našo Intelektualno mladino, pri nekaterih, naših mladih Intelektualcih, ki so zapadali pod vpliv nekaterih zahodnih idej in ide-jic. Toda takih je bilo malo in to ne more pasti kot pega na vso našo mladino. To - je potrebno popravljati in se popravlja, moralo pa se bo še bolje popravljati.
Našo mladino kritizirajo z raznih strani; toda tisti, ki to delajo, se pri tem ne poglabljajo v razne probleme v naši državi, ne vprašajo, odkod je to, da se včasih pri .enem delu. naše mladine pojavlja določeno negodovanje ali nezadovoljstvo. Moram, reči, da se to tiče določenega dela naše Intelektualne mladine, da pa smo, čeprav gre .za manjši del te mladine, precej' krivi mi in ne samo oni. Vzemimo kot primer za to zavlačevanje a našo šolsko reformo. Gradimo: novega človeka in hočemo ustvariti iz naših mladincev: tako . v vrstah Intelektualne, kakor v vrstah delavske mladine, sposobne, strokovne kvalificirane, zavedne socialistične ljudi, pri tem pa ne dajemo mladini vsega tega;, kar ji je potrebno, da bi se mogla . izoblikovati. Ze nekoliko let se zavlačuje s temi reformami in toliko se s tem zavlačuje, da to že tudi meni preseda. (Odobra- . vanje.) -Ne hodiin v> šolo, šramb- ' taepa je, da se ta zadeva zavlačuje po raznih odborih, da o njej razpravljajo in razpravljajo,-pa se doslej ni ničesar napravilo.-. Mislim,, da je že prišel čas, .da se to uredi. (Odobravanje.) Naša mladina je danes v šolah še preobremenjena s raznimi stvarmi, ki ji niso potrebne
v življenju. Potrebno ji je dati to, kar ji je kot mladini naše socialistične' države potrebno. In
vi se morate n to bolj zavzeti, toda vas pogosto niti ne vprašajo ne. Mislim,' da je glede tega treba vprašati tudi našo mladino.
OBLIKOVANJA NOVEGA ČLOVEKA IN VZGAJANJA UUDI NE SMEMO GLEDATI SKOZI GOSPODARSKI RAČUN
Moram reči, tovariši in tovarišice, kadar se govori e naši intelektualni mladini, da so nekatere-zadeve, na katere gledam
kritično. To se predvsem tiče
primera nekakšnega odtujevanja naše intelektualne mladine od delavske, kajti med njimi ni več ti-tega tesnega stika, kakršen je bil prva leta po vojni. Ne bi vam mogel reči, kaj je vzrok temu. Vendar pa zopet mislim, da ni krivda samo pri intelektualni- mladini, pri enem deln intelektualne mladine, temveč je krivdo tudi za to treba iskati drugod. Meni se sploh zdi, da-je
Predsednik republike Josip Broz Tito je sprejel -pred kongTesom delegacijo Ljudske mladine Jugoslavije pod vodstvom tovariša Mike Tripala
AVTOMOBILSKA CESTA LJUBLJANA—ZAGREB—BEOGRAD
Beograd, 27. jan. (Tanjug). Avtomobilska cesta Zagreb— Ljubljana ki jo bodo letos zgradile mladinske delovne brigade, bo dolga 130 km. Okoli 60 km te ceste je že zgrajene in bo treba zgraditi še 70 km. Cesta bo široka 10 m, asfaltno cestišče pa 7.5 m. Izmed večjih objektov bo treba letos zgraditi gornji ustroj na mostu čez Savo pri kraju Ja.nkomi.r, medtem ko je most čez Krko že zgrajen. Za zgraditev avtomobilske ceste Zagreb—Ljubljana, bo letos investirano okoli 5.5 milijarde dinarj ev. -
Modema asfaltna cesta od Zagreba do Ljubljane je del osrednje jugoslovanske magistrale Ljubljana—Zagreb—Beograd —Skoplje—Djevdjellja in bo povezala gospodarska dn upravna področja Slovenije ter severozahodne Hrvaitske.
Računajo, da bo mladina Ju-
bila izhodna točka .vseh teh raznih pojavov v trenutku, ko Je prišel naš novi. ekonomski sistem gospodarskega računa in ko so seveda nepravilno začeli vse gledati skozi dinao Zdi se mi, da odtod izvirajo doslej nekatere napake in bomo morali tu marsikaj popravljati. Zakaj, .gospodarski . račun je važen, kadar gre za ekonomiko, kadar gre za stroje, tovarne, hiše in na vse to je treba gledati skozi gospodarski račun. Kadar pa- gre za izoblikovanje novega človeka, kadar gre za vzgajanje naših mladincev in naših ljudi sploh, potem se to ne more gledati skozi gospodarski račun, temveč mora sodelovati pri tem vsa skupnost.
Z decentralizacijo smo prepustili - Judi skrb za izoblikovan je novega človeka raznim krajevnim organom.' Naša skupnost, oziroma mi, kLsmo za to odgovorni, " smo -prepustili to skrb organom Spodaj, računajoč z njihovo visoko zavestjo in misleč, da bodo to znali delati. Toda tega niso znali in to je škodljivo vplivalo na našo mladino, predvsem pa na našo mladino v gospodarstvu. Spominjate se, da smo se v prvih letih po vojni ' prizadevali ustanoviti čimveč domov za naše učence v gospodarstvu in da smo dajali sredstva za to Iz državnega proračuna, ker je bil ta socialističen ukrep neobhoden zaradi izobrazbe kadrov za našo jndustrijo. Ne mislim kritizirati decentralizacije, ker je- potrebna in se bo nadalje razvijala, dati ji je treba samo pravilen tok razvoja. Kritiziram pa nerazumevanje in ne-pojmovanje pri naših organih spodaj tako velikega problema, kakor je izoblikovanje novega človeka, kakor- je ustvarjanje novih kadrov. Naše bogastvo ni- ' so samo tovarne in ceste, naše največje bogastvo je človek, no- ... vi človek, socialistični človek, ki ga je treba izpopolnjevati. (Odobravanje.)
MLADINI JE TREBA ZAUPATI NALOGE IN JO VKLJUČITI V JAVNO ŽIVLJENJE
Glejte,- tovariši in tovarišice, ie danes se čuti dosti nepravilen odnos do naše delovne mladine, najsibo. glede njenega sodelovanja v proizvodnji, ali njenega dela v raznih družbenih organizacijah. Mladino se še vedno rahlo zapostavlja- in mlademu človeku se marsikdaj reče: »Kaj ti veš, ti si še mlad!« Vendar ne smemo -pozabiti,; da danes prav ta mladina zna mnogo več kot smo znali mi, ko smo bili. v teh letih. (PloskanjeJ To se vidi. Da-
ge, da jih - rešijo, da bi videli, kako jih bodo rešili. Rečem vam, da mladina večkrat rešuje naloge mnogo bolje kot starejši. (Odobravanje.) Ne mislim s tem reči, da starejši niso sposobni. Nasprotno, oni so še kako sposobni, vendar k določenim stvarem pristopajo z nekakšno .rutino in ne delajo tako od'srca in z navdušenjem kot mladina. Toda v tej težki nalogi izgradnje socializma ni zadosti samo um, temveč je potrebno tudi srce, potrebna sta polet in navdušenje. (Dolgotrajno odobravanje.) Prav tu da lahko naša mladina največ od sebe.
Ko sem že omenil naše učence v gospodarstvu, bi,v zvezi s tem
(Nadaljevanje na-2. stranu
Še en dokaz ved
Sporočilo švicarskega mednarodnega podjetja »Felix«, ki je sodelovalo pri transportu orožja
SLOVENSKI
izdaja in tisKa Ctuopbou ^-odjetje Slovenski (mročt valeo. — Dl rek tori Rudi Janbaba. Glavni La odgovorni urednik: Sergej Vošnjak. — Uredništvo: Ljubljana. Tomšičeva ulica Št I in S. telefon 23-522 do 23-526. — Uprava: Ljubljana, Tomšičeva ulica št f/II. telefon 23-522 do 23.526 — Oglasni oddelek Ljubljana. Titova cesta 7, telefon 21-896, za ljubljanske naročnike 20-463. za zunanje 21-832. — Poštni predaj št 29. — iiro račun pri Komunalni banki Ljubljana it 60-KB-5-Z-S67	— Me*ečna earo(nina ‘230 din
LETO ZEL, STEZ« 23
UUKJUfc T09BK, St. JntnUA 1988
1 str. ; SLOVIUKI POlOCTfliBC f »te-B jaitoajua im
Govor tovariša Tita
na VI. kongresu L judske mladine
(Nladailjovem)« s 1. starani)
hotel dejati, da smo že prišli do
tiste stopnje, da ne moremo več samo govoriti, temveč moramo delati. Moramo popravljati tisto, kar ni dobro. Našemu gospodarstvu je potrebno veliko novega naraščaja, strokovnega in sposobnega, in skupnost se mora angažirati, da usposablja našo mladino v gospodarstvu in da ji, 1 ne glede na to, kako o tem mislijo spodaj, nudi vse potrebno, da se ona usposobi in da bo jutri odgovarjala na dolžnostih, na katerih bo morala biti, oziroma, da bo lahko zavestno in dobro opravljala svoje naloge. To je dolžnost naše skupnosti in mi se za to moramo pobrigati. Jaz sem samokritično to omenil, ker smatram, da glede tega ni mogoče kriviti naše mladine.
Ko govorim o naši delovni mladini- mislim pri tem tudi na mladino, ki dela na vasi in ne samo v industriji. Naša kmečka delovna mladina, ki dela v zadrugah in raznih družbenih organizacijah, je prav tako danes že nekaj drugega, kakor je bila včeraj. V vašem referatu je bilo na primer poudarjeno povsem pravilno, kakšen pomen in vlogo imajo mladi zadružniki, ki začenjajo postajati nosilci dviganja našega kmetijstva na višjo stopnjo in ki se spodaj na terenu, doma, bore s svojim očetom, materjo in starejšimi brati proti zaostalim starim pojmovanjem v našem kmetijstvu. Do te borbe med novim in starim je prišlo že v raznih krajih po vsej naši državi in je potrebna. Vaša mladinska organizacija naj bi še bolj pritegnila našo mladino na vasi, da bi postala še bolj izrazito nosilka tega novega poleta pri dviganju našega kmetijstva na višjo stopnjo.
Tovariši in tovarišicel Ko vidimo, kaj je mladina storila doslej Ln kakšne ogromne prispevke je dala doslej naši skupnosti in jih daje danes tako na vasi kakor v mestu in Industriji, potem moram zares reči, da nimamo pravice kritizirati naše mladine. Mladina ima polno pravico zahtevati od nas, da ji
posvetimo še večjo skrb. Zato menim, fiaj pomeni ta kongres preofcret, ki bo dal naši mladini novega poleta in ki bo potegnil nas starejše, ki polagoma že pešamo, za seboj. Tudi nam je potrebno vliti več elana, da bi mogli Še bolj izpolnjevati svoje naloge.
Tovariši! Danes nisem mislil omenjati tukaj tudi tiste razne kritike posameznih književnikov, nisem se hotel spuščati v to in nočem o tem govoriti. Nočem nikogar imenovati. Toda zares je nekoliko neprijetno slišati danes, da imamo pri nas ljudi, ki primerjajo mladino v Jugoslaviji z mladino na zahodu. Absurd je delati vzporeja-nje, ki bi šlo na našo škodo. (Odobravanje.) O tem se sploh ne more govoriti. Ali so se ti ljudje ločili od življenja, kaj je z njimi? Ali razumejo, kaj se pri nas dogaja ali ne? Take kritike je res treba najstrože obsoditi, pa naj bodo dobrohotne ali zlonamerne. Škodljiva je tudi dobrohotna kritika, ako se stvari postavljajo tako. Toliko sem hotel reči o tem.
VEC RBZIMEVMJA Z! POTREBE SKUPNOSTI
Sedaj bi nekaj povedal o nalogah, ki čakajo vašo mladinsko organizacijo. Te naloge so bile poudarjene v referatih ln poročilih za ta kongres. Kadar
se govori o nalocah mladine, se morajo seveda predvsem nanašati na učenje, na šolske obveznosti in šolanje. Da pa bi te naloge laže izpolnjevali, vam moramo seveda to omogočiti. Zato je potrebno izvršiti reformo oziroma določiti nov šolski način pouka.
Nam v Jugoslaviji je potrebno mnogo strokovnih in sposobnih ljudi. Toda s tem v zvezi bi mogel omeniti tukaj neko zadevo, ki zasluži kritiko, in to je, da je bilo med našimi mladinci na najvišjih šolah pogosto premalo razumevanja za potrebe naše skupnosti. Več so namreč prihajale do izraza konjunk-turne težnje, tako da so se ti naši mladi ljudje vpisovali na fakultete, za ketere je začasno bila dobra konjunktura na podlagi potreb nekaterih sektorjev v gospodarstvu. Zato je na teh fakultetah nastajala prenatrpanost, na drugih pa ni bilo dovolj študentov, kakor je to nri-mer s kmetijskimi fakultetami, zaradi tega, ker do nedavne.ga ni bilo konjunkture za agronome, ker je bilo kmetijstvo v času izgradnje industrije potisnjeno v stran. Danes čutimo zaradi tega precej škode, ker sedaj ko smo stimulirali razvoj kmetijstva In ko smo mu posvetili mnogo večjo pozornost, ko je postalo pri nas eden izmed prvenstvenih sektorjev gospodarstva, nimamo dovolj strokovnjakov, ki so nam potrebni. Zato moram le pozdraviti, ker se danes čedalje večje število študentov vpisuje na agronomsko fakulteto.
V zvezi s tem, tovariši, mislim, da imam pravico, da zahtevam od naših mladincev in mladink, da ne stremijo preveč za gospodarskim računom in za trenutnimi materialnimi razlogi, temveč da imajo pri izbiri svojega življenjskega poklica vedno pred seboj kot splošen cilj dobro naše skupnosti ter da bi, kjer koli bi bili, skupnosti čimvei prispevali.
Glede šolskega izobraževanja je bilo pri nas doslej določeno beganje. Vendar so tam že začeli tudi brez šolske reforme iskati svojo pot. Na primer, v osemletkah se je v zadnjih dveh letih posebno vaška mladina začela orientirati v kmetijstvo in k nalogam, ki spadajo tja. Prej so vsi, ki so dokončali, osemletko, hoteli iti v gimnazijo In zatem na fakulteto. Vendar zaenkrat ne more vsa Jugoslavija na univerzo. Prišel bo tudi ta čas, vendar je to še daleč. Ko bo mogoče, tedaj naj gre na fakulteto. kdor hoče. Ml tudi želimo izravnati to veliko razliko med intelektualnim in ročnim delom, vendar to zaenkrat še ni mogoče. Zato morajo biti nižje šole formirane tako, da se v njih opravi izbor najbolj sposobnih učencev za višje šole In da bodo tisti, ki ne bodo šli dalje, vendarle sposobni zardelo tam,
kjer so potrebni. Ker, kot sem že dejal in kot vemo, je našemu gospodarstvu potrebno mnogo sposobnih in strokovnih ljudi, posebno v kmetijstvu, za katerega še ne moremo reči, da je popolnoma socialistično, čeprav bo, ker bodo prav te mlade generacije, ki zdaj prihajajo, opravile to nalogo, namreč da bo naše kmetijstvo socialistično.
Naša mladina ima tudi to veliko nalogo, da se vzgaja v duhu naše stvarnosti, v duhu socializma. Toda to ne pomeni, da je treba samo abstraktno proučevati dela naših velikih mislecev, Marksa, Engelsa in Lenina, temveč je potrebno ustvarjalno v zvezi z vsakdanjo prakso v naši državi, pa tudi s pozitivnimi iz-
kušnjami v drugih socialističnih državah proučevati to znanost. To Je danes dolžnost naše mladine. Naloga tistih, ki bodo delali program šolanja na višjih šolah, je, da dajo pravilno smer razvoju teh naših mladih ljudi. Od vas mladincev bodisi na višjih šolah, na vasi ali v tovarni, pa zahtevamo, da delate tako, da se bo naš mladi človek izoblikoval v socialističnega ustvarjalca, socialističnega državljana, ki se bo zavedal svojih dolžnosti. Vaša organizacija mora skrbeti za to. Toda pokazalo se Je kot absolutno napačno, kar mnogi danes mislijo, da je dovolj biti v kakšni organizaciji, pa ima človek že socialistično zavest. To ni dovolj in zato je potrebno delati za razvijanje zavesti pri naših ljudeh. Kajti imamo tudi komuniste, ki še niso dovolj socialistično zavedni in jih je glede na to treba vzgajati. Na ta način bomo prišli tudi na najpomembnejšo stvar, katero često pozabljamo, do razvijanja člmpopolnejšega čuta • dolžnosti ln odgovornosti vsakega posameznika, mladincev in starejših.
Tovariši in tovarišice! Ne bi hotel tukaj navajati nekaterih negativnih pojavov, ki so bili pri nas in ki so se dogajali, toda moram reči, da mora naša mladina največ sama skrbeti za onemogočenje raznih negativnih pojavov.
Danes imamo mnogo sovražnikov izven naše države. Kakor da smo na nekakšni stekleni plašči, smo stalno pred očmi vsega sveta. Vsi gledajo na nas. Tega, kar je pri nas pozitivnega, ne navajajo. Ko 'pa je nekaj negativno, začno takoj proti nam hrup in trušč."
Tudi zdaj se je, na primer, razvnel zahodni tisk o nekakšni stavki pri nas v Trbovljah, pa si v zvezi s tem Izmišljajo razne fantastične stvari. Izmišljajo si, da stavka še traja, da je dolgotrajna, da so si tamkaj ženske trgale s sebe obleke. Toda vse
to skupaj je izmišljeno. Zakaj to delajo? Zakaj si vse to izmišljajo? Zato, ker jim je Jugoslavija napoti. Napoti jim je ta država, ki je tako enotna in ki je doslej dala toliko ogromnih zgledov junaštva in doslednosti. Napoti jim je taka enotnost naših narodov ter nas zato hočejo nekako kompromitirati v očeh
sveta.
Vzemimo tudi primer z ono našo ladjo na morju ln postopek z njo, ki ima, da tako rečem, povsem gusarski značaj, ker gre za ustavitev ladje na odprtem
morju, ki se ni bavila z nobenim tihotapstvom In z odvzemom njenega tovora, ki ga je
prevažala.
V zvezi s tem se vodi dane3 proti Jugoslaviji kampanja, da
bi se ustvaril vtis, kakor da je
vmešana v tihotapljenje orožja za Alžir.
Da, mi smo komunisti in smo proti kolonializmu. Mi simpatiziramo z vsemi kolonialnimi narodi ki se želijo osvoboditi in biti sami gospodarji na svojem. Vendar je to ena stvar. Popolnoma drugo, pa je, kadar se govori, da se mi kot država bavi-mo z nečim takim, in vztraja na tem le zato, da bi nas kompromitirali. Mi tega ne delamo, mi na take stvari' strogo gledamo in nismo naredili ničesar, kar bi nam s pravnega ali katerega koli drugega stališča mogli očitati. Pa vendar je ves zahodni tisk — razen malega števila listov, ki so nas vzeli v zaščito — grmel v zvezi s tem in pisal, da smo tihotapci ožoja itd. Kakšen razlog je našel, recimo, nek predstavnik francoske vlade, da bi dokazal, da je tako kakor pni trdijo, to se pravi, da
;i£x:	'	|	v	-j;
Ljubljana, 27. jan. Danes je Obrtna zbornica LRS odprla šolo, v kateri se bodo Izpopolnjevali vodilni kadri v obrti. Svečanemu pričetka so med drugim prisostvovali člani izvršnega sveta LRS Tone Fajfar, Vlado Majhen ln Julij Beltram. — Svečanost je pričel podpredsednik Obrtne zbornice Leopold Potočnik, ki je med drugim dejal, da tako velika udeležba slušateljev zgovorno priča, kako zelo se vodilni obrtniški kadri zavedajo pomena te šole. — Za njim je spregovoril Tone Fajfar, ki Je slušateljem razložil naloge, ki jih mora obrtništvo Izpolnjevati ter o perspektivnem planu razvoja obrti v LRS. Povedati je treba, da se bo moralo v bližnji prihodnosti število obrtnih lokalov ln uslug, spričo vedno naraščajočih potreb, povečati. — Vzporedno z ustanavljanjem novih obrtnih lokalov pa bo rastla tudi potreba po ■ovi h delavcih, ki bodo v«4ili obrt. Prav zato pa morajo biti le-ti sposobni. — Po krajši svoje začela šola s svojim rednim delom.
bi dokaml, Ida urno tihotapci? VMel Je razlog v tern, ker Je pri nas bila. delegacija komunistične partije Alžira, ki je imela razgovore s predstavniki naše Zveze komunistov ter Je bilo v sporočilu o tem rečeno, da bo naša Zveza komunistov dala vso podporo Kompartiji Alžira. Vendar, te je Zveza komunistov, drugo pa je država. In zaradi te Izjave, ki je izzvala njihov bes, nas hočejo sedaj kompromitirali. Seveda se razume, da je to stvar, ki bo trajala le kratek čas. Vendar mi vseeno nočemo trpeti ln ne bomo dovolili, da bi bila na nas neka pega, ka-tere sploh ni. Mi menimo, da je vse to nepravilno. Vendar lahko vidite, da so ljudje, ki nas želijo kompromitirati na razne načine, ne da bi se Izogibali (nezakonitosti in provokacij.
LOKALISTIČNE TEŽNJE IN KRAJEVNE POTREBE NE SMEJO ZAMEGLITI SPLOŠNIH KORISTI
Tovariši! V zadnjem času smo poudarili kot enega največjih ciljev, da čimprej postavimo našo državo na lastne noge. Stremimo za tem, da nismo odvisni od nikogar od zunaj. Spominjate se, da smo nedavno prenehali prejemati vojaško'pomoč, ki smo jo dobivali. Ne mislim vam govoriti o zunanjepolitičnih zadevah. Toda to hočem omeniti prav v zvezi z napadi na nas. Vprašanje te pomoči smo lepo uredili na miren, sporazumen, skoraj prijateljski način in smo zadovoljni. Ne vem koliko je zadovoljna druga stran. Kar pa se nas tiče, smo zadovoljni. Ako bi nam kdo postavil kakršno koli zahtevo, ali kakršen koli pogoj, ki bi okmjeval našo suverenost, bi se odrekli vsaki pomoči, ki bi jo prejemali od kogar koli, ako bi bila odvisna od določenih popuščanj. Danes smo dovolj močni, ne glede na to, da nam je še mnogo potrebno, da bi sami ustvarili, kar smo si postavili za cilj. Toda sedaj je vprašanje, ali se vsi naši državljani zavedajo, da moramo postati čimprej popolnoma samostojni, popolnoma neodvisni, da se moramo postaviti čimprej na svoje noge. Vsi naj se tega zavedajo in vsi naj pazijo, da jiip razne krajevne potrebe, razne lokalistične težnje in najbližje njihove potrebe ne bodo zatemnile oči, pa da bi zaradi tega ne videli naše splošne skupnosti in to, kar ji je kot celoti potrebno. v
Jugoslavija uživa prav zato, ker je takšna in prav zato, ker
ima ljudstvo kot celota takšna pojmovanja, ogromen ugled . po svetu. Toda ta ugled je mnogim na poti. Jugoslavija je majhna država z 18 milijoni prebivalcev. Toda država, ki Ima ogromno preteklost, bogato herojsko preteklosti, ki pa tudi danes zna varovati svoje dostojanstvo in svojo čast, ki zna biti dosledna in ki bo taka tudi ostala. Mlade generacije naj nadaljujejo to pot. Toda to je mnogim na poti in gledajo, kako bi nam škodovali.
Tovariši in tovarišice! Ko sem govoril o vzgajanju, sem pozabil omeniti zadevo, ki ji sicer pripisujem ogromno važnost. To je fizična vzgoja nase mladine. Pri nas je šport razmeroma razvit in imamo razne klube, nogometna In druga društva, ko_ šarkarje, namizni tenis itd. Vse to je dobro, vse to moramo imeti in moramo tekmovati tudi po svetu z drugimi športniki. Toda hotel bi poudariti pomen množičnega športa, zlasti pomen telesne vzgoje na vasi. Ta telesna vzgoja še ni dovolj zajela naše mladine tako, da bi imela po vsej državi enoten značaj. Iščejo nekakšne oblike. Dobro je imeti bogastvo teh oblik. Toda prav tako je potrebno, da imamo tudi tisto, kar je skupno vsem, to pa je fizično vzgajanje v obliki lahke atletike. Mislim, da bi morala mladina dati pri tem večjo iniciativo. In obveznost vsakega našega mladinca naj bi bila, da se bavi s kakšno panogo športa, poleg tega pa vsekakor tudi z lahko atletiko, ki je potrebna za vse druge športne panoge. To sem vam hotel položiti na srce, da ne bi pozabili na telesno vzgojo kot kot najvažnejšo stvar za okrepitev in zdravje naše mlade generacije.
NEPOSREDNA AKGUA jugoslovanske
MLADINE
Sedaj, tovariši in tovarišice, mi dovolite, da vam na koncu objavim neko stvar in da postavim pred vas nalogo. Zvezni izvršni svet Je sklenil, da se naša mladina ponovno angažira na velikih zveznih akcijah.
• (Burno odobravanje In dolgo-klicanje Titu s skandiranjem: Mi smo Titovi — Tito je naš!)
M- smo po volni, kot veste. Imeli veliko akcij. Naša mla-
Ljubljana, 27. jan. V Domu Maksa Perca je bila danes občinska konferenca Zveze komunistov Slovenije občine Center. Na konferenci so obravnavali delo osnovnih organizacij in ostalih političnih organizacij v zadnjih dveh letih, pri
čemer so ugotovili, da so bili doseženi dobri uspehi. .Po poročilu občinskega sekretarja Uroša Rupreta, so se delegati razdelili v tri komisije in sicer za ideološka in organizacijska vprašanja ter za družbeno in delavsko upravljanje. V raz-
pravi je sodelovalo izredno veliko število delegatov, razen njih pa je v dopoldanski in popoldanski razpravi govoril tudi sekretar CK ZKS. Miha Marinko. Podrobnejše poročilo o tej konferenci bomo objavili v jutrišnji številki.
ciina je v kratkem času ustvarjala in ustvarila krasne stvari splošne koristi za vso našo skupnost. Proge, avtoceste, kombinate, tovarne itd. Za tem, ko smo prešli na nov sistem, na gospodarski račun, smo prenehali s tem iz dveh razlogov. Prvi razlog je bil v tem, ker se je menilo, da so dražja dela, če jih opravlja mladina, ln drugi v mišljenja, da ni potreba našo mladino preveč obremenjevati s k ram p n.n jem, da dela, temveč da je treba od nje zahtevati, da
se bolj posveti učenju. Medtem je ta praznota od tistih velikih delovnih akcij do danes, čeprav so-bile v tem času po posameznih republikah krajevne akcije, vendarle pokazala, da ni koristno, ako naša mladina ne dela skupno, da Je to celo škodljivo. Zato je nastala tudi nekakšna ločitev mladine po republikah, po narodnostih itd. To Je že imelo negativne posledice. Glede na to ni bil nobeden izmed teh razlogov upravičen. In zakaj? Ako mladina dela, pa čeprav bi bilo to nekoliko dražje, je vendarle hitreje napravljeno, kakor s plačamo delovno silo: Ta način pa Je potem tudi cenejši.
Drugič, tu se je pozabilo tudi
dejstvo, da se pri takih akcijah tudi mladina sama Izpopolnjuje. Pozabilo se je, da »o bile naše delovne akcije šola zrn našo mladino. Pozabilo se je. da so naše delovne akcije družile intelektualno m delavsko mladino, mladino raznih narodnosti in da so ustvarjale iz nje monolitno celoto, da so iz tega zrasle množice ljudi, ki so za tem odhajal; na razna strokovna dela. Te akcije so nam z eno besedo mnogo pomagale pri vzgajanju kadrov. Čeprav Je tudi bilo delo mladine nekoliko
dražje, pa ne smemo pozabiti na to, da se nekaj mora potrošiti tudi za izgradnjo človeka. Človek nekaj velja in pri nas mora človek največ veljati. Ne menim, da dela mladina dražje, ako pa bi računali in upoštevali vse elemente, bi se videlo, da Je delo mladine vedno cenejše.
Sedaj vam dajemo kot nalogo, da zgradite mladinsko cesto bratstva in enotnosti od Ljubljane do Djevdjelije. (Dolgo odobravanje)
Mladinska cesta od Ljubljane do Zagreba naj bi bila dogo-tovljena do 29. novembra letos. In v aprilu je treba začeti delo. Dali vam bedno vsa tehnična sredstva, ki so vam potrebna za to, tako da bo sedaj lažje in bolje, kakor je bilo pri prejšnjih velikih delovnih akcijah, ko ste morali imeti več krampov. -Dali bomo tudi kamione in vse drugo, kar bo potrebno, da bi mogli zares dobro' izpolniti svojo nalogo. To delo bo trajalo par let. toda ne vem točno koliko in vam ne morem dati roka z» srbski in potem za makedonski del. To bomo kasneje določili. Med tem upam, da Vam bo tud; tu potrebno polovico časa manj, kakor da bi opravljali ta dela samo s stroji ln s strokovno plačano delovno silo. (Odobravanje).
Tovariši ln tovarišicel To Je samo ena naloga. Ko pa jo boste izpolnili, boste dobili tudi druge (odobravanje). Želim naši mladini kot celoti da častno izpolnjuje to svojo nalogo ln da dela tako, kakor vi tukaj na kongresu, ko boste po referatih in poročilih sprejemali sklepe.
Želim vam mnogo uspeha tudi pri delu na tem kongresu in vašem vsakdanjem delu tamkaj, kjer živite, na delovnih mestih in v šolah, ter vas še
enkrat najlepše pozdravljam v imenu Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije.
Konec govora generalnega sekretarja ZKJ Josipa Broza -Tita so delegati pozdravili z dolgotrajnim odobravanjem.
Za tem je predsedujoči Bila** novic izrekel predsedniku Titu v. imenu kongresa zahvalo za besede, ki jih je naslovil na mladino Jugoslavije. Silanovič je dejal, da bo mladina še nadalje izpolnjevala naloge v socialistični izgradn.iii države in da se bo gradnja avtomobilske cestfce Ljubljana — Zagreb začela 1. aprila in končala 2(9. novembra kot velika delovna akcija, ki jo prevzame mladina kot obveznost za letos.
VI. kongres delovne mladine je sprejel za tem naslednji dnevni red:
1. izvolitev delovnih teles kongresa;
2. poročilo CK o delavnosti Ljudske mladine od V. do VI. kongresa in poročilo nadzorstvene komisije;
3. poročilo »Vloga in naloge Ljudske mladine v družbenem samoupravljanju;
4. predlog in sprejem novega statuta;
5. sprejetje resolucije kongresa;
6. izvolitev novega Centralnega komiteja Ljudske mladine Jugoslavije.
Po izvolitvi delovih teles kongresa in sprejetju predloga, naj se poročili CK in nadzorstva komisije ne prebereta, ker sta bili že prej dostavljeni delegatom, je dobil besedo član centralnega	komite j a
Ljudske mladine Jugoslavije Mika Tripalo, ki je poročal o vlogi d(n-nalogah' Ljudske mladine v družbenem upravljanju.
Popoldansko zasedanje kongresa
Kongres se je nadaljeval popoldne, ko je bilo podano poročilo verifikacijske komisije, n-akar se je začela razprava o referatu predsednika CK Ljudske mladine Jugoslavije Mike Triipala. Popoldne so prisostvovali kongresu člani CK ZKJ Veljko Vlahovič, Miloš Minič in Velimir ‘ Stojni 6.
Popoldne so pozdravili kongres zastopniki mladinskih or-ganizacdj iz tujih držav.
Delegate VI. kongresa Ljudske mladine Jugoslavije je e imenu komsomolcev in mladine Sovjetske zveze pozdravil sekretar CK komsomola Vladimir Seiničasnij, ki je med drugim dejal:
»Naša delegacija je prišla k vam kot prijateljem, to-varišem, s katerima jih vežeta skupna delavnost in borba v drugi svetovni vojni proti skupnemu sovražniku — fašizmu. Naša mladina se dobro spominja herojske vloge, ki jo je imela v tej bortbi jugoslovanska mladina pod vodstvom Zveze komunistov Jugoslavije. Po končani vojni je mladina Jugoslavije požrtvovalno gradila objekte gospodarskih po-djetij, ceste in železnice ter je aktivno sodelovala pri obnavljanju porušenih mest in vasi republike. Komsomolci in vsa sovjetska mladina spoštujejo slavne borbene in delovne tradicije Ljudske mladine Jugoslavije ter vam žele nove uspehe v borbi za izgradnjo socializma v vaši državi, za mir po vsem svetu. V tej častni borbi vas bo sovjetska mladina vedno tovariško podpirala. Iz srca želimo vaši zvezi, da bi uspešno izpolnila naloge, ki jih je poudaril tovariš Tito v svojem govoru tem kongresu.
Po pozdravnih besedah je sekretar komsomola Semičasnij izročil predsedniku CK -"Ljudske mladine Jugoslavije Milku Trt-palu darilo.
Zatem je pozdravil kongres generalni sekretar mladine Neo-destura (Tunis) Mahmud Marnom!, kd je poudaril, da bo ta kongres za mladino v Tunisu tem bolj važen, ker ji je omo-
gočal stik z zastopniki mladine iz mnogih držav. Topla prisrčnost, ki jo doživljamo, bo pripomogla k okrepitvi učinkovitejšega sodelovanja med mladino vseh držav.
Jugoslovanski' mladinski kongres je pozdravil med ostalimi tudi predstavnik mladinskega sveta ZDA Samuel Nomo f f, ki je med drugim' dejal, da je v aadnjih 12 mesecih mladinski svet ZDA sprejel dvo.je vabil, da spremlja delo Ljudske mladine Jugoslavije. Odgovornost, ki leži na današnji mladini, se kristalizira v več oblikah. Mi v ZDA na primer imamo veliko nalogo v tem, da se zoperstavimo bučnif rasistični manjšini, ki se boni proti ukinitvi rasnega razlikovanja- Metoda, ki jo smatramo za najboljšo. je ta. da odpremo čimveč kanalov ln zvez med raznimi organizacijami, k; bodo skupnost pripravile do ukinitve rasnega razlikovanja. Tega ne delamo iz plitve želje, da zmanjšamo nam nenaklonjeno propagando niti zato, ker je bela rasa v svetu v manjšini, temveč zaradi tega. ker priznamo osnovno pravico človeka do svobode in enakosti. Vloga, ki jo je mladine odigrala tudi v drugih državah in jo še vedno igra v borbi proti tlačenju in krivici, je velikega pomena. Indija. Indonezija, Severna Afrika, da našte-* jem le nekaj primerov, kažejo prepričljivo globok vpliv, pa tudi vodstvo, k; ga ima današnja mladina.
Sesti kongres ,LMJ je v imenu Zveze socialistične mladine in Zveze kmečke mladine Poljske pozdravila tudi član sekretariata Zveze socialistične mladine Poljske Felicija Rapaport. kj je dejala, da so tudi poljski mladi borci v naljitežjih letih za naše narode. v letih borbe proti fašističnemu okupatorju. z globoko solidarnostjo in z občudovanjem spremljali veličastno borbo jugoslovanskih partizanov. Prijateljske zveze, ki so bile tedaj vzpostavljene, so dobile svoje potrdilo tudi po vojn;.« Prebivalci Varšave niso
pozabili vese!« In delovne Jugoslovanske mladine, ki je e prostovoljnim dolom pomagala obnavljati njihovo mesto. Po pozdravnem govoru je tudi predstavnica poljske mladine izročila Miki Tripalu darilo.
Ko je pozdravljal VI. kongres predstavnik Mlade garde socialistov Belgije Emil Vankelen, je -med drugim dejal:
»Prinašam vam bratske pozdrave socialistične mlade garde Belgije. Naše, gibanje js srečno, ker vzdržuje zveze z vašo orga.nizaoiijo. To nam omogoča, da bolje razumemo politične. organizacijske in kulturne problema, ki stojijo pred ■V?g'šo mladino in vašim delavskim gibanjem. Jugoslovanski tovariši, upamo, da bos/t-a naši dve gibanji še vnaprej vzdrževal; tesne zveze, jutri pa tudi konkretnejšo obliko sodelovanja za ostvaritev našega skupnega ideala.«
Bo govoru tujih delegatov so VI. kongres LMJ pozdravili predstavniki pionirjev iz Beograda, mladine železarne Sisak in kluba naprednih kmetovalcev iz Bačke Topole. V Imenu 100 tisoč članov Počitniške zveze Jugoslavije so kongres pozdravili udeleženci štafetnega pohoda, ki so obšli mesta, v katerih so že bili kongresi USAOJ in mladinsko tovarno v Zagrebu »Bratstvo jedinstvo«.
V razpravi o poročilu predsednika CK Ljudske mladine Jugoslavije Mika Tripala, je popoldne govorilo pet delegatov, ki so posebno pozornost posvetili strokovni in gospodarski izobrazbi mladih delavcev ter sodelovanju mladine pri reševanju proizvodnih problemov. Razpravljali so tudi o šolanju učencev v gospodarstvu, o tehničnem izobraževanju m.laddne na vasi in o deilu organizacije Ljud. mladine v vojski. Na koncu danaišnijega zasedanja so izvolili komisijo, k; bo obdelala sklepe in jih poslala organizacijam Ljudske mladine Jugoslavije. Kongres se bo jutri ob 8 20 nadaljeval v komisijah.	J
fit. 23 — 28. januarja 185« f SLOVENSKI P0R0CE7&LEC / str. 3
Črne marglnalije
Nenavaden korak kardinala Q:!aviania (Slov. poročevalec je o tem poročal v nedeljski jfedlki), je imel zanimiv od-fftev na vsej črti. Polemika okoli članka se je tako razvnela, da je bil »Osservatore Romano« prisiljen postaviti pl'co na »i«. Iz njegovega uvodnika je javnost izvedela, da je Ottaviani izrazil samo osebno mnenje, da ne gre za vmešavanje Cerkve v politično ir:'Jetije države, niti za grajo krščanske demokracije, marveč samo za dušebrižniško skrb visokega prelata ob ve-moralni odgovornosti katoličanov pred toli pomemb-dogodkom kot so volitve... tZa izražanje take zaskrbljenosti so prižnice, ne pa uvodne kolone v politi čn-ih. časopisih,« 50 brž z rahlim sarkazmom ■pripomnili nekateri...!
Krščansko demokratski »Tl Pnpobr je na najuglednejšem mestu ponatisnil »Pojasnilo« !:	Osservatore Romano« češ,
cvroritativni organ Cerkve je z - - višjega mesta potrdil, kar srno trdili Se ob samem za-Krščanska demokracija jr s tem pokazala, da je rdiva stranka, ki lahko vskladi ‘•-■■'rese suverene države in krščanskih načel življenja...
Glasilo republikancev »Voce J?*-, vblicana«, ki je dalo Pac-c-nrriiu na razpolago svoje r-nipce. da s kardinalovimi V -'dami napade nasprotnika s P:azza del Gesu, je moralo vol težo že omenjene Fanfa-•’ ' me pripombe »olaikih. ki sp pripravljajo k maši«, obje. ■■■■'ti uradno sporočilo, ki pravi, da vodstvo repvbli-■-■■ke stranke še naprej za-r-f!~n misel nn kakršno koli s.-)deloranje v vladi. —
''ajboli značilna pa je Sara-pofnva dizertacija o odnosih med Cerkvijo in državo. V rGivsti-iV" je namreč razložil,
Ida -ni tino, da je Cerkev nosilec. ■rtn'1 laičnega in socialnega inazn.d^iaMra. Svoje nove nazore je utemeljil z vlogo, ki jo ima C.erk.ev> v protikomunistični kampanji »za obrambo svobode« in v najnovejših pobudah va Bližnjem vzhodu, na ameriškem Jugu in v Južni Afr-ri Krivda za sedanje sta-r-Je r odnosih med Cerkviio m državo, da je va socialistih, k' da so s svojim »filokomu-n‘Trnom« pripeljali do d.emo-■ršransko večine. »Krščanska demokracija — nadaljuje Sa-■aaat — se kot katoliška stranka naslanja na Cerkev in leta. 7- prizadevanju, da jo ko--:aira. se s tem avtomatično, če tudi nehote vmešava v pri-stntvnstl nacionalne politike...* Zn Snrnpata. ki je šef uradne J ajrve j rt marksistične so-eimro demokratske stranke, je rp*ifai- odnosov med Cerkvijo in držnvo. dokaj preprosta: velika in močna socialno-demokratska stranka, da bo 'nitko z druaim.l laičnimi strankami (republikanci iv liherali) 'na protiutež krščanski demokraciji, »ki dn zlorablja r?ri-Pr 7n v v, o je politične namene« Dokler *ja se to ne vresmči. je treba poiskati kolektive za. sedanje stanje: cer-kreni dostojanstveniki naj bodo ii svoiih. izjavah previdnejši. krščanska demokracija ra- noknie večjo politično od-aovrr-,j ost. d.em.okratična fron-'socialni dpm.ok.rati, repu-■anri iri l.iberali') pa več r 'omike v odnosu'do večinske stranke. Saragat je torej vprašanje bolečih odnosov m?d Cerkvijo in državo pa-tnarhalvf) rešil v rodbinskem -'^oqu bivše vladne koalicije.
1 ° povežemo v ta okvir še pozi,-, ki pa je pred več kot oieserern objavil »Osservatore Romano«, naj se bivši zavez-r':'i v vladi nehajo medsebojno prepirati in misel, ki jo je včeraj izrekel demokrščanski rrvak Sonorni, namreč da. bo Vo -volitvah sodelovanje bivših vladnih strank nujno, se brez vlakih pomislekov) lahko pri-r'rvžimo enemu izmed mnenj,
'-•i a h je ob O t tavi anij ev em ci ar, k v. zapisal »Tl Punto« namreč. da je visoki prelat hotel P ~hiti led in postaviti centri-siično formulo spet v okvir predvolilne aktualnosti.
Miran SnStar
bnkr,
Obisk sovjetske sindikalne organizacije
Beograd. 27 jan. Delegacija s-ovjetskih sindikatov bo 28. t. m. pripotovala v Beograd. Predstavniki sindikalne organizacije bodo v naši državi gosti Zveze sindikatov Jugoslavije. C'ani delegacije bodo obiskali več podjetij (n imeli razgovore ^ jugoslovanskimi funkcionarji o bodočem sodelovanju sindikalnih organizacij obeh držav Sovjetsko sindikalno delegacije vodi sekretar Vsezveznega centra sveta sindikalnih zvez ZSSR Ševčenko. (Jugopres)
Spiemembev Madžarski vladi
dr. Ferenc Munich novi predsednik ministrske ga sveta. Politika nove madžarske vlade se z reorganizacijo ne bo spremenila. Kadar je od stopil in prevzel mesto prvega sekretarja madžarske socialistične delavske partije
BUDIMPEŠTA, 27. jan. (Tanjug.) Predsednik madžarske vlade in prvi sekretar madžarske socialistične delavske .partije Janos Kadar je danes v skupščini predlagal reprganir '-cljo Svoje vlade. Na osnovi tega predloga bi' dosedanji prvi podpredsednik	vlade	Ferenc	Munich postal predsednik	ministrskega sveta.	Za ministra	kulture je bila predlagana	čla-
nica CK madžarske socialistične delavske stranke in namestnica predsednika madžarskega radia Valerija Benke.
tika madžarske vlade ne	bo
prav nič spremenila. Sprememba je samo organizacijski ukrep, ki naj bi pripravil reševanje zapletenih nalog, ki se postavljajo pri nadaljnd politični	Gospodarski izgradnji dežele.	Kadar je dejal,, da so bili	pri
utrjevanju gospodarskega	in
političnega položaja dežele	do-
seženi že pomembni rezultati.
Predsednik vlade Janos Kadar in minister za kulturna vprašanja Giula Kalay pa bi se posvetila delru v partiji, kjer bi obdržala svoje dosedanje funkcije — prvega sekretarja in sekretarja, — medtem ko bi v vladi dobila položaj državnih ministrov.
Pri obrazložitvi predloga je Janos Kadar izjavil, da se poli-
Naloge, ki pa se sedaj postavljajo, so mnogo bolj zapletene. Za njihovo . rešitev je potrebna aktivizacija in povezovanje vseh družbenih sil države.
Vprašan j e reorganizacij e vlade — predvsem v smislu ločitve partijskih in državnih' funkcij — se je na Madžarskem ^postavljalo že nekaj mesecev, čeprav so z rešitvijo tega vprašanja odlašali, ker se niso mogli odločiti, kdo naj bi bil novi predsednik. Po mnenju madžarskega vodstva so profolemi glede organizacije partije in izvajanja enotne partijske linije pri vodenju srednjih in nižjih teritorialnih partijskih organizacij,
Razburkani valovi
Od našega stalnega dopisnika
Bonn, 27. Jan. (Po telefona.) »Kaj takega Bundestag še ni slišal,« je naslov ene od mnogih objavljenih zunanjepolitičnih razprav o Bundestagu, ki še vedno zavzemajo največ prostora političnih rubrik listov. Valovi, bi šo se dvignili v noči od četrtka na petek, se še niso polegli in kaže, da še tildi ne bodo.
Na vlado so leteli res težki očitki In dvorana je donela od vzklikov »fuj!« Iz poslanskih klopi. Kakšno je bilo razpoloženje, najbolje kaže ukrep predsednika parlamenta Gersten-meierja. Med razpravo, okoli devetih zvečer, ko se je burja šele porajala, je v restavraciji Bun-deshausa prepovedal točenje alkoholnih pijač, da bi v treznem ozračju onemogočil težje incidente. Poleg dolgih poročil s sej in komentarjev prinašajo listi v svojih sobotnih in nedeljskih številkah cele strani dolge govore iz razprave, drugi pa napovedujejo, da bodo posamezne govore dobesedno objavili pozneje, torej 4 ali 5 dni po razpravi. Eden od govornikov opozicije, Dehler, bivši leader liberalcev in bivši član Adenauer j e-vega kabineta je dobil 50 brzojavk, večinoma čestitk od ljudi, ki so poslušali prenos razprave po radiu. »To je bil doslej naj-
Kultumi sporazum med ZDA in ZSSR
Washington, 27. januarja. Nocoj je bil v State departmentu podpisan sporazum o ’ kulturni izmenjavi med ZDA dn ZSSR. Sporazum sta podpisala sovjetski ambasador Georgij Zarubin, v imenu ZDA pa ambasador v State departmentu William La-cy. V uradnem sporočilu je poudarjeno, da sporazum o kulturni izmenjavi in izmenjavi oseb predstavlja prvi pomemben korak k izboljšanju vzajemnega razumevanja med narodi obeh držav. V sporočilu se prav tako izraža upanje, da bo njegova izpolnitev prispevala k zboljšanju odnosov med ZDA in ZSSR ter zmanjšanju mednarodne napetosti. Na koncu sporočila se dodaja, da so v teku razgovori o vzpostavitvi direktne zračne linije med Ne-wyor-kom in Moskvo.
Togliatti proti raketnim oporiščem v Italiji
Rim, 27. jan. Generalni sekretar KP Italije Togliatti je 'v govoru ob 37-letnici ustanovitve KP izjavil, da je danes komunistična partija Italije najmoč-nej.ša italijanska stranka
Togliatti je nato govoril o mednarodnem položaju ter se izjavil proti vzpostavljanju oporišč za izstreljevanje vodenih izstrelkov na italijanskem teritoriju.
večji govor v Bonnu,« piše v eni od brzojavk.	'
V delu krščanske demokracije je bilo po razpravi opaziti vznemirjenje. Nekateri pravijo, da bi bilo treba nadrobno pregledati govora bivših članov kabineta Dehlerja in Heinemanna, da bi ugotovili, če nista govorila o rečeh; ki so jima bile znane kot ministroma in s tem kršila pravila o čuvanju uradnih tajnosti. Pa tudi v sami vladni koaliciji so nezadovoljni, »ker člani vlade ali vladne večine n: -so izpodbijali trditev Dehlerja In Heinemanna že na seji Bun-destaga«.
Tako bi v javnosti brez dvoma omilili neprijetni vtis o vladni politiki, ki ga je ustvarila ofenziva v četrtek ponoči. Glasilo svobodnih demokratov »Das Freie Wort« pa prinaša poročila o spopadu med kanclerjem Adenauerjem in predsednikom parlamenta Gerstenmeierjem, ki je med pripravami za razpravo v Bundestagu obtožil Adenauerja, da kljub njegovim predlogom o diplomatskih pogajanjih z 'Moskvo v resnici nikoli ni bil zanje. Posebej je opaziti, da je Gerstenmeier kot predsednik med 'razpravo dovolil, da je Dehler govoril vsaj pol ure več kot bi imel po parlamentarnih pravilih. Ce dodamu še prej deklarirana stališča uglednega krščansko demokratskega poslanca Nellona, ki je podprl razgovore o načrtu Rapackega, je vtis o različnih mnenjih o nadaljnji politiki do Vzhoda v samih vrstah koalicije še očitnejši.
V takem ozračju je v bonn-skih kuloarjih spet oživela polemika okoli »političnega testamenta« nedavno umrlega zaho-dnonemškega amabasadorja v Beogradu. Hansa Pfleidererja.. Neposredno pred smrtjo je le-ta napisal, memorandum o zaho-dnonemški politiki do Vzhoda.
Dokument je v tresorjih. bonn-skega minjisbrstva za zunanje zadeve. Zastopniki svobodne demokratske stranke (FDP), kateri je pripadal tudi Pfleide-rer, so zahtevali, da morajo vsebino memoranduma sporočiti zunanjepolitičnemu odboru parlamenta, von Brentano je zahtevo odklonil češ, da je Pflei-derer pisal kot član ministrstva za zunanje zadeve ne pa kot član svoje stranke in da odloča ministrstvo, če naj spis sploh objavijo.
Sicer pa je Pfleiderer že kot poslanec FDP leta 1952 predlagal parlamentu demilitarizirano
oono v srednji Evropi- Ta načrt je preoej podoben konoepoijam Rapackega, kar svobodnii demokrat; z zadovoljstvom poudarjajo. .
Poznavalci Pfleidererjevih političnih pogledov sodijo, da je le-ta v svojem memorandumu med drugim svetoval, da je treba prekinitev diplomatskih odnosov z Jugoslavijo dobro premisliti, ker bi ohromila aktivno zunanjo politiko do vzhodnih držav. S tem v zvezi, pravijo, je Pfleiderer predlagal, naj bi Zahodna Nemčija vzpostavila diplomatske odnose z nekaterimi vzhodnimi državami preden bi Jugoslavija priznala Vzhodno Nemčijo. Menijo tudi, da je v memorandumu poseben predlog, naj urede odnose s Poljsko in da naj pozneje začnejo reševati tudi vprašanja nemško-poljske meje.
Pfleiderer je užival tudi' izven svoje stranke velik ugled. Veljal je zia enega od najboljših strokovnjakov za vprašanja vzhodnih držav in za politika — realista.
Zato ni čudno, če v ozračju vse bolj energičnih zahtev, nai bonnska zunanja politika zaplove v realistične vode. uradm krogi nočejo, da bi se tem zahtevam • pridružil ge zelo avtoritativni, realistični glas že pokojnega veleposlanika.
problemi s kulturnega področja itd. zahtevali, da se posveti več pozornosti partijskemu življenju in delu, V skladu s tem se je pokazala tudi potreba, da partijske voditelje osvobode nekaterih dosedanjih državnih funkcij, ki so jih . sprejeli neposredno po oktobrskih dogod-r kih.
Predlagana sprememba vlade bo, kakor predvidevajo, potegnila za seboj podobno reorganizacijo in ločitev funkcij pri ostalih višjih partijskih in državnih forumih iizven vlade.
Madžarsika Skupščina bo jutri začela razpravo o današnjem poročilu predsednika vlade Kadar j a.
Težave z raketnimi oporišči v Angliji
London, 27. jan.1 (Tanjug). AnjgkHamerištoa pogajanja za skleriiiitev sporasuana o raketnih oporiščih v Veliki Britaniji so naletela na težave. Velika Britanija noče nositi vseh stroškov, ki bi znašali okrog 30 mi-miijonov funtov za iagradnjo teh oporišč, kaikor je bilo v načelu sklenjeno na washingtonski'konferenci.
Pod pritiskom javnosti in številnih protestov uglednih osebnosti proti zgraditvi teh oporišč skuša sedaj britanska vlada dobiti r- graditev oporišč ameriško pomoč v znesku 10 do 23 mili j onov funtov.
Ves svetovni tisk sporoča o uspehu britanskih znanstvenikov, ki so se jim v poskusnem centru Harwellu posrečile kontrolirane termonukleame reakcije pri temperaturah tudi do 5 milijonov stopinj Celzija. To je približno tretjina temperature v središču Sonca. Ves poskus temelji na spajanju (fuziji) atomoff težkega vodika (plin devterij) pri zelo visokih temperaturah. Uspeh britanskih znanstvenikov odpira neslutene možnosti za proizvodnjo energije iz cenenih .virov. Na sliki: znanstvenik R. Carruthers (levo), ki je zamislil aparat »Zeta« v pogovoru ■ dr. Peasejem, voditeljem poskusnega programa ki ga izvajajo na tem termonuklearnem aparatu. (Telefoto).
Problem beguncev fe reieia
Zadnji madžarski begunci se te dni zapustili nnšo drsavo
Beograd, 27. jan. »Problem madžarskih beguncev v Jugoslaviji je v celoti rešen,« sta danes izjavila predstavnik visokega komisarja OZN za begunce Bremont in predstavnik zveznega nega izvršnega sveta za madžarske begunce Slobodan Sakota. Belgija in Švica sta izdali vize poslednji skupini madžarskih beguncev v Jugoslaviji.
V izjavi, ki jo je dal na nocojšnjem sprejemu v klubu novinarjev v Beogradu,'je g. Bremont dejal, da je visoki komisar OZN za' begunce dr. Lindt poslal zveznemu izvršnemu svetu brzojavko, v kateri izraža veliko zahvalo za širokogrudnost in človečnost, ki sta bili izkazani s tem, da je bil v Jugoslaviji dan
udaril, da je to prvi primer, da je bil v tako kratkem času popolnoma rešen tako velik problem.
V nadaljevanju svoje izjave je predstavnik visokega komisarja med drugim dejal, da je bila za rešitev problema madžarskih beguncev v Jugoslaviji porabljena vsota nad 12 milijonov dolarjev. Jugoslovanska vlada
. -r,,1lrr 	azil blizu 20.000 madžarskim be-
t> jo-rd j e, ^el ma.novi c guncem. Visoki komisar je po-, j® imela stroške, ki še niso povrnjeni v znesku nad 6 in pol milijona dolarjev.
Član komisije zveznega izvršnega sveta za madžarske begunce Slobodan Sakota je poudaril, da je bil osnovni činitelj, ki je
Zasedanfe v Ankari
ANKARA, 27. janruarja. (AFP.) Ameriški zunanji minister Dulles je izjavil danes na zasedanju Bagdadskega pakta v Ankari, da ZDA docela podpirajo organizacijo in da bodo članicam posamič dajali gospodarsko pomoč. »Ce bi bilo treba,« je rekel, »-bi na Srednji vzhod pripeljali mobilne enote z veliko močjo, da bi se lahko uprle kakršnemu koli komunističnemu napadalcu«.
pripomogel k tako hitri in učinkoviti rešitvi, po našem mišljenju reševanje problema izključno s humanitarnega stališča, kot tudi jamčenje absolutne pravice beguncem, da sami in svobodno odločajo o svoji nadaljnji usodi — repatriaciji, integraciji ali emigraciji.
Slobodan Sakota je nato poudaril vlogo visokega komisarja OZN in njegovega predstavnika v Jugoslaviji pri reševanju tega problema. Izrazil je priznanje vladam držav, ki so begunce sprejele kot tudi vsem humanitarnim organizacijam, ki so materialno ali.na drug način podprle to. človekoljubno akcijo.
Na koncu je med drugim poudaril, da jugoslovanska vlada upravičeno pričakuje, da bodo s prispevki članic OZN" povrnjeni tudi stroški, ki jih je Jugoslavija v tem primeru imela.
Britansfcj ' zunanji minister Selwyn Lloyd je izjavil, da je Velika Britanija za razgovore med najvišjimi zastopniki vzhodnih in zahodnih diržav, če se bo po skrbnih pripravah pokazalo, da je to najbolijši način za sporazum. »Naš stalni cilj,« je detjal Lloyd, »pa mora. biti, da zmamjšujieano napetost med Vzhodom im Zahodom in da iščemo sporazum s SZ kjetr koli in kadar kol.; je to mogoče, ne da bi pozabiHi na naše bistvene koristi.«
Zunanjji minister L»loyd je dejal, da ni važno, na kaikšnd iiavni bodo razgovori niti kdo bo sodeloval, temveč zgial'j to, da bodo doseženi pametni in stvarni rezultati. Dejal je tudi. da je do-oella napaik, če trdijo, da je namen Bagdadskega pakta razdor . med arabskimi državami.
Britanski zunanji minister Je deijal, govoreč o gospodarskih vprašanjih, da je britanska vlada še zmeraj pripra vij ©na dati članicam milijon funtov šterlin-gov za giOiPodarske načrte kot je oblrjubilla lami. Noviih finančnih obveznosti pa njegova vtlaida zaenkrat ne more prevzemati.
Iraški zastopnik Nuii el Sand je govoril o tem. da Izrael neprestano pačj sklepe OZN in obtožili Francijo za strahotne pokole v Alžiiru. V ciprskem vprašanju Irak brez pridržkov podpira Turčijo.
Iranski premier Egiball ge predlagal, naj bi se članice pakta začele pogajati z banteo za uvoz in izvoz za kredite, potrebne za uresničenje gospodarskih načrtov. Iran bi prispevali 47.000 funtov za tehnično pomoč članicam.
TELE GRA
RE YK J A VIK — Na občinskih volitvah na Islanthi je vladna koalicija v glavnem obdržala svoje položaje, čeprav je izgubila znatno število glasov. Neodvisna opozicijska stranka je dobila večino v treh od desetih mest, v glavnem mestu pa 10 do 15 sedežev.
PARIZ — Carinski uslužbenci na pariškem letališču Orly so včeraj nenadoma stopili v 24-urno stavko, s katero zahtevajo zvišanje osnovnih mesečnih plač od 21.000 na 30.000 frankov.
NEW TORK — Ameriški pisatelj Waldo Frank je ostro protestiral proti sklepu State Bepartementa, ki mu je oaklonil potni list za LR Kitajsko. Frank je nameraval imeti več predavanj na pekinški univerzi. Znan je zlasti po svojih potopisih iz_ dežel Južne Amerike.
ATENE — Veliko deževje je na otoku Mitileni povzročilo hude poplave, pri katerih so izgubili življenje trije ljudje, osem pa je bilo ranjenih. Okrog 300 hiš je pod vodo, vse črede ovac pa so se utopile.
NEW TORK — Po poročilih newyorškega radia, je bivši .argentinski predsednik Peron javil, da bo v kratkem zapustil Venezuelo, kjer je po uporu proti Jimenezu dobil zatočišče v dominikanskem veleposlaništvu. AFP poroča, da se je okrog 30 osebnosti bivšega venezuelskega režima zateklo v veleposlaništva raznih južnoameriških držav.
ANKARA — Neznanci so v nedeljo zvečer »rgii bombo na ameriško veleposlaništvo v Ankari.
Civilisti ali vojaki
Larrazabal je obljubil volitve »čim bo to mogoče«, izpuščeni so bili politična jetniki, likvidirana Jimenezova tajna policija (tudi pri tem je vojska nastopila šele potem, ko je ljud-Streli po ulicah glavnega mesta Venezuele Caracasa so nega ministrstva v novi vladi stvo že, linčalo okrog 60 tagnih utihnili, po mestu krožijo leteče skupine delavcev in študen- civilistom-tehnikom.	policistov in ko so že mnogi
tov, ki jih je mobilizirala »domoljubna junta«, na velikem g tem ^ zdale5 niso bili ljudje padli pod streli, ki so se mitingu, ki je bil v petek na olimpijskem stadionu, so pred- izpolnjeni vsi pogoji k,i jih po- vsiPali na množico iz obkolje-stavniki vseh političnih strank postavili vojaški junti svoje stav]_ja. precjstavn,-ikd vseh po- nega Poslopja varnostne službe), zahteve, pregnani politiki	se	vračajo v deželo, delavci na delo,	irtič-niu strank	od desničarjev	izpolnjene so bile	tudi nekatere
študenti v učilnice, tod>	le	težko bi dejali, da je revolucija	do komunistov	zbrani v »do-	dru&e zahteve, medtem ko	je
v Venezueli končana in mir	zagotovljen.	moljubni junti«, čeprav je vsaj	ostalo_	vprašanje	priznanja	vseh
Z gotovostjo je mogoče trditi	admirala Larraza-bala	hottla	trenutno vzpostavljeno sodelo-	Poučnih	strank	—	konkretno
.e to, da je končana devetletna pobrati lovorike in vzeti žezlo vanje med obema. Na petkovem gr®	, mun^f ^”rLo ~ v:
diktatura Marca Pereza Jime-	v svoje roke. T0 pa je bilo ti-	velikem mitingu so voditelji	t,-
neza. Upor proti njegovemu	sto, česar so se civilisti	v »do-	političnih strank formulirali
režimu se je uspešno končal,	moljubni fronti« bali, kajti v	svoje zahteve v naslednjih sed-
sedaj pa se začenja drugo ob-	borbo niso šli za to, da bi Ji-	mih točkah: Enako predstavni-
dobje, ki je značilno za vse meneza zamenjal drug vojaški štvo vojske in civilistov v vla-upore ali revolucije, v katerih diktator kakor se običajno do_ dnem svetu in vladi; svoboda sodelujejo tako heterogene sile gaja pr; revolucijah in uporih za vse politične jetnike in vr-kot v Venezuela — obdobje	bo- v deželah Latinske Amerike.	nitev pregnanih	politikov; pra-
ja za oblast.	Tako je prišlo do prvih kon-	vica do obnove	vseh političnih	kljub trenutnemu	»premirju«	le
Sedanji upor proti Jimenezo- fliktov med . Larrazabalom in strank brez diskriminacij (La- n® zaupa vojaški junti. To p6-vemu režimu je za razliko od Ojedo, odnosno med »vojaško« rrazabal, ki je bil svoje čase trjujejio tudi vesti o kroženju novoletnega, kj ga je izvedla in »domoljubno junto«. Medtem pomorski ataše v Washingtonu, delavskih in študentskih patrulj vojska, vodila »domoljiubna ko je vojaška junta brez več- je takoj, ko je stopil na čelo P° ulicah glavnega mesta. Te junta« pod vodstvom 31-letnega jega odpora privolila na izklju- vojaške junte razglasil, da bodo skupine naj bi Imele nalogo novinarja Fabrizia Ojede. Ve- čitev dveh Jimenezovih prija- priznane vse politične stranke preprečeyati incidente, ki jih dno bolj očitno postaja, da je teljev Roberta Casanove in razen komunistične); -takojšen izzivajo provokatorji. Ta-ko P^?-prav vojska pomagala Jimene- Abela Romera iz vojaške junte razpis svobodnih volitev; eksem- v*jo poročala, toda^ mobilizaa:a zu, da je lahko pravočasno Po- pa je bila borba za sestavo no- plarično kaznovanje vseh tistih, delavcev m študentov lanko tu-begnil in se je priključila upor- ve vlade nekoliko trša- Vojaška ki so bili krivi mučenj politič- di Pomeni potrebno priprav ličnikom šele v trenutku, ko je junta je prvotno sestavila vla- nih jetnikov; zaplemba imovine nost »domoljubne junte« za bilo že jasno, da je zmaga na do, v kateri sta bila samo dva vsem tistim, ki so se obogatili vsak primer-
njihovi strani. Ko pa je bil	civilista in šele pod pritiskom	pod Jimenezovim režimom; ab-	In	prav	ta	negotov	polittCni
upor uspešno končan, je voda-	»domoljubne junte« je prepu-	solutna svoboda tiska in odpra-	položaj	povzroča	zaskrbljenost
ška junta ped vodstvom kontra- 6tila vsa mesta razen obramb- va cenzur«.	--ameriških petrolejskih druib,
vprašaitje likvidacije vseh Jimenezovih pristašev, ki imajo v oddaljenejših pokrajinah še vedno oblast v rokah.
Iz vseh poročil, ki prihajajo zadnje dni iz Caracasa je razvidno. da »domoljubna junta«
ki so v venezuelske petrolejske vrelce investirale okrog 3 milijarde dolarjev. Medtem ko v Larrazabalu verjetno	vidi j«
jamstvo za svoj nadaljnji pro-cvit in dotok nafte ter mastnih dobičkov, pa. niso tako gotove glede svoje bodočnosti, če bi vlado prevzeli civilisti, predstavniki vseh političnih strank, tudi komunistične. Ameriško zunanje ministrstvo je ob venezuelskih dogodkih sicer izjavilo »Kdorkoli bo prišel na oblast, nafta bo ostala tam kjer je in treba jo bo črpati«. To je sicer res, toda pogoji za Črpanje so lahko različni . - .
Zainteresiranost ameriških petrolejskih družb in njihova zaskrbljenost pa bi znali vlivati tudi na nadaljnji razplet političnega položaja v Venezueli, saj to ne bi bil prvi tak primer. Najbrže tudi ne. bi bilo preveč tvegano domnevati, da so bile niti vojaškega posega v ljudskem uporu proti Jimenezu vodene od zunaj, kajti brez dvoma petrolejske družbe tudi v takem trenutku niso izgubile nadzorstva nad položajem- Značilno je namreč dejstvo, da bo s«’ ob sedanjem uporu, preden J« bil le-ta končan pojavili v ameriškem tisku nekateri komentarji, M bo govorili, da so W3e po novoletnem uporu proti Jimenezu ameriške petrolejske
družbe zaskrbljene in da so si želele odstranitev Jimeneza, kateremu lj.udsvo ni več zaupalo. Ce bi to hoteli povedati po domače, bi lahko rekli, da so se petrolejski magnati bali ljudskega upora, ki bi lahko ogrozi] njihove koristi, zato bi raje sami pomagali spodmakniti stol svojemu prijatelju Jimenezu. Cim pa se-je pojavil Larrazabal na čelu vojaške junte je ta zaskrbljenost nekoliko popustila, V sobotnem, uvodniku je «Kew York Herald Tribune« med drugim napisal: »Za sedaj je venezuelsko ljudstvo doseglo svobodo govora in političnega izražanja. Upajmo, da se bo to tudi obdržalo in razširilo na demokratično in svobodno izvoljeno vlado. Upajmo, pa tudi, da bo nova vlada še dalje vodila obstoječo politiko zdravega ozračja za tuje investitorje in .trgovino«.
Take so torej ameriške želje, ki pa verjetno niso v skladu z željami tistih slojev prebivalstva, ki doslej ni imelo nobenih koristi od ogromnega bogastva — nafte. Težko je reči, kako se bodo stvari naprej razvijale, vsekakor pa so dane 'Ugodne ekonomske možnosti, ob katerih bi ljudska demokratična vlada lahko rešila številne probleme, ki danes še tarejo venezuelsko ljudstvo- A. 3,
V atL I fUVBRB POIOOVALEC / *- » - » januarja ma
Dela se preveč
Proizvodna telovadba po kolektivih — Več sindikalne delavnosti v majhne kolektive — Za četrtletne gospodarske sestanke po podjetjih
Kdor se danes, ko imuno v
jospodarakih organizacijah organe delavskega upravljanja, rnotrda vprašuje, kaj naj povsem tem še dela sindikalna organizacija, bi se bil na nedavnem četrtem Občnem zboru Okrajnega sindikalnega sveta v Kopru kaj zlahka in hitro prepričal o neumestnost, tega vprašanja.
Dejal bi. da je živahna in plodna razprava, ki je sledila poročilu predsednika OSS Antona Sturma, dokazala, da se v koprskem okraju zavedajo svojih številnih nalog. Večja skrb za vsakdanje življenje delovnega človeka, za stanovanje in kritično obravnavanje napak, recimo na področju blagovnega prometa, skrb za politično-ideološko in strokovno izobrazbo delavca ter za boljše gospodarjenje — vse to in še marsikaj je prišlo na občnem zboru do svojega izraza.
Tudi t>o besedah sekretarja okrajnega komiteja ZK Alberta Jakopiča-Kajtimdra manjka v gospodarskih organizacijah koprskega okraja, kljub nedvomnim uspehom v zadnjih dveh letih, še precej do tega. da bi smele sindikalne organizacije same zadovoljno gledati na S”.’oj e dosedanje delo. Še vedno imamo v podjetjih opraviti s "rimeri zelo slabe delovne discipline, opraviti z napačnim gledanjem, da je mogoče reševati vprašanje standarda predvsem z večanjem plač ali celo z uravnilovko; opraviti s slabim ali celo z nikakršnim varčevanjem pri materialnih stroških, ki neupravičeno raste-
Hotel za delavce
Gradbeno podjetje »Rad« v Beogradu je zgradilo za svoje delavce hotel, kamor so se prvi stanovalci že vselili. V hotelu bo našlo prostora 300 delavcev, in to v lepo urejenih sobah z vgrajenimi plakarijh Na vsakem nadstropju te' štirinadstropna stavbe je tudi kopalnica in tuši,
V pritličju je že odprta zdravstvena postaja, kmalu pa bo gotov tudi salon, v katerem bodo delavci sprejemali obiske svojih znancev in sorodnikov.
Letos bodo na dvorišču začeli graditi drugi del hotela, kjer bo restavracija, kinodvorana, dvorana za šahiranje, knjižnica jn drugi prostori, kjer bodo lahko preživeli delavci svoj prosti čas. Na dvorišču pa bo urejeno tudi igrišče za odbojko in druge športe. Ko bo zgrajen še drugi del hotela, bo v njem stanovalo 700 delavcev podjetja »Rad«.
jo; z malomarnostjo do strojev, . ki podjetju niso potrebni, a zanje le plačuje anuitete itd.
Skratka, ni ga in ne' smelo bi biti v podjetju negativnega pojava, za odpravo katerega se sindikalna organizacija ^ne b,
hotela zavzeti.
Za tako udejstvovanje pa ne zadošča samo aktivizacija delovnih ljudi, ki že so člani sindikalne organizacije, temveč je potrebno tudi resnejše prizadevanje, da postanejo člani vsi zaposleni ljudje. Po besedah govornika iz Pirana je v okraju vsaj 4000 (okrog 14%) zaposlenih. ki niso člani te organizacije, od tega števila Pa.odpade kar dobra polovica na delavce v raznih obrtnih strokah. Ta Dodatek pove. da so se sindikalna vodstva, v strahu pred drobnim organizacijskim delom, izogibala težavam. d0 katerih nujno pride v organizacijskem delu med delavci po majhnih obratih.
Sklepi so lepa reč in kar navadili smo se jih, da zaključujemo s celimi stranmi dobrih sklepov malone vsako količkaj pomembno zborovanje. Na tu Obravnavanem občnem zboru takega uradnega sprejemanja ■ sklepov ni bilo. Delegati so bili mnenja, da je dala razprava novemu predsedstvu okrajnega sindikalnega sveta dovolj smernic. po ka/terih naj uravna delo. da bo uspešnejše. Ne glede na to, naj omenimo dve, tri stvari, ki so gotovo prišle v zapisnik občnega zbora.
Z namenom izboljšati spretnost delavcev v proizvodnji in obenem zmanjšati število nesreč pri delu. si bodo sindikalne organizacije, v skladu s pogoji, prizadevale uvesti dnevno proizvodno telovadbo (med delovnim časom). Na pobudo okrajnega sveta za telesno vzgojo so s tem ponekod že začeli in to s prav dobrimi uspehi. V mnogih tehnično - naprednejših deželah (na Švedskem. Finskem. Nizozemskem, v Nemčiji. Sovjetski zvezi in na Kitajskem na primer) j« taka telovadba že dolgo v navadi in daje odli rezultate, ta,ko glede telesnega počutja delavcev kot glede lažjega premagovanja delovnih težav pri enoličnih zaposlitvah in večji delovni storilnosti.
Ker kaže preteklo-st na velike pomanjkljivosti sindikalnega dela med majhnimi kolektivi, je treba prav v teh povečati organizacijsko dejavnost in pritegniti tudi člane majhnih (obrtnih) kolektivov v aktivno članstvo.
Da bi se povečalo med delavci. ki niso člani nobenega or-
gana delavskega upravljanja, zanimanje za poslovanje v podjetju, naj bi, sindikalne organizacije vsakega četrt leta organizirale sestanek vsega kolektiva. z eno samo točko dnevnega reda; 'temeljit pregled dela in poslovanja v zadnjem četrtletju. Na njih naj bi člgpi kolektivov »do kosti« prerešetali prav vse, kar se dogaja v podjetju in tako pomagali .odpravljati nepravilnosti.
Ob koncu so «e d°'eeati občnega zbora pogovorili še o nalogah. ki čakajo sindikalne organizacije ob bližnjih volitvah
F. M
lz razgovora s predsednikom okrajnega sveta za obrt Lojzetom Ocepkom — Povečati kvaliteto in zagotoviti dober strokovni kader — Agencije naj pospešujejo obrtno dejavnost
Eden Izmed činiteljev, ki naj po svoje skuša pomagati pri skupnih naporih za zboljšanje življenjske ravni je tudi obrt. Vsepovsod slišimo, da je treba ustanavljati nove obrtne obrate, predvsem uslužnostne, ki naj skušajo kar najbolj omilili velike potrebe prebivalstva vsaj v tistih strokah, ki jih občutno manjka. Ob tem smo se obrnili na predsednika okrajnega sveta za obrt Lojzeta Ocepka, da bi nam povedal, kakšno politiko je zavzel svet v ljubljanskem okraju. Tov. Ocepek se je rad odzval in nam nekako takole nanizal misli o delu sveta:
Svet za obrt že ves čas stremi za razširitvijo obrti ne glede na sektor lastništva. S tem bi ne samo mnogo pripomogli k zboljšanju oziroma hitrejšim uslugam prebivalstva, temveč bi tako pospešili tudi- razvoj konkurence.
s tem pa bi preprečevali 'udi pojave monopolizma, kar bi odločilno vplivalo na cene. Zlasti želimo razširiti gradbeno stroko, ker so kapacitete tu zelo šibke.
Svet za obrt tudi redno sprem-
il
Tovarna precizn_ mehanike »Niko** v Železnikih je prva tovarna te vrste v naši državi, ki ima obrate v krožni stavbi, katere središče je orodjarna, v podolgovati stavbi pa bodo upravni prostori tovarne, menza, slačilnica, kopalnica in ambulanta. — Foto; Dušan
Gostinčar.
Ija politiko občinskih ljudskih odborov, kako in na kakšen način pospešujejo obrtno dejavnost. To zlasti zato, ker dokaj pogosto opažamo, težnje posameznih ljudskih odborov, da b: ukinili nekatere obrtne delavnice z utemeljitvijo, da niso rentabilne. Proračunskih sredstev za asanacijo teh delavnic pa nimajo. Svet stoji na stališču, da obratov ne gre ukinjati, če pa občina nima sredstev, pa naj da obrtno dovoljenje zasebniku.
Razen tega nekatere občine še
vedno prevoj obdavčujejo obrtne obrate, želeč pri tem dobiti čimveč sredstev za kritje proračunskih izdatkov. Ne vidijo pa pri tem potreb kraja in prebivalstva, niti splošnega namena za dvig standarda. Z visokimi davki povzročajo visoke cene in gledajo uslužnostne delavnice izključno le s stališča rentabilnosti.
Okrajni svet za obrt podpira težnje, da se tudi v obrti poveča kvaliteta in zagotovi dober strokovni kader, ki bo tudi gospodaren. Povsod, kjer je tako. je treba pomagati, če hočemo uveljaviti politiko, ki jo zasledujemo.
Seveda bi morali tudi občinski odbori predvideti v svojih proračunih pomoč obrti. To pa nam je zaenkrat uspelo le v ob--čini Ljuiblj ana-Center. Sredstva naj bi bila rezervirana za morebitne sanacije obratov in se-vedia za ustanavljanje novih, ker 50 investicijski skladi premajhni.
Sredstva, akumulirana iz obrti, bi se morala tjakaj tudi vračati, vsaj v' isti višinii. Tu bi morali postaviti svoje zahteve občinski sveti za obrt in skrbeti za sredstva, ki bi se tako zbrala.
V davčni politiki so bili letos doseženi lepi rezultati, posebno pri pavšaliranju. Podjetjem in kolektivom so bile- tako dane
PARTIZANSKI POHOD
tupirane Ljubljane«
Partizanski pohod »Ob žici okupirane Ljubljane« poznamo že iz preteklega leta. Okrajni odbor Zveze borcev Ljubljana, k: je organizator te politično športne manifestacije, se je odločil, da bo ta pohod vsako leto ob prazniku osvoboditve Ljubljane. Letos bo pohod že 11. maja, torej dva meseca prej
10 let Inštituta za raziskovanje zdravilnih rastlin v Srbiji
Inštitut za raziskovanje zdravilnih rastlin Srbije v Beogradu slavi letos desetletnico svojega obstoja. Pred desetimi leti je prof. Tucakov s svojimi sodelavci položil temelje tej ustanovi, k; je v desetih letih pokazala že mnogo uspehov. Takih inštitutov je po svetu !e malo. Od vzhodnih držav ga imata le Poljska im Rusija.
Naša država ima dosti zdravilnih rastlin in predstavljajo zdravilna zelišča za nas precejšnjo vrednost in važno izvozno postavko, saj izvozimo vsako leto za stotine milijonov zdravilnih zelišč. To delo z zdra-' vilnim; rastlinami pa je bilo treba tudi strokovno urediti im pomagati s strokovnim; nasveti pri ugotavljanju rastišč.zdravilnih rastlin, pr; nabiranju, sušenju in shranjevanju, kajti zdravilne rastline so občutljiv organizem, ki pri nepravilnem delu izgub; zdravilne snovi.
Problemov je polno, saj še mmamo jasne slike o rastiščih naših zdravilnih rastlin, o količinah, n:ti o sestavu zdravilnih snovi. Vse to je bilo treba šele pregledati in preiskati.
Inštitut ie sedaj posvečal daj-več časa spoznavanju zdravil-
Visoka grafična Sola v Zagrebu
Grafična sekcija za Hrvat-sko in Zvezno združenje grafičnih podjetij Jugoslavije sta sklenili, da bodo v najkrajšem času odprli v Zagrebu visoko grafično šolo za izšolanje obratnih inženirjev grafičarjev. — Spomladi bodo začeli z gradnjo šole, pouk pa se bo začel že jeseni, čeprav še ne v novih prostorih, ker stavba še ne bo gotova. Z ustanovitvijo visoke grafične šole v Zagrebu, kjer je že tudi industrijska grafična Sda, bo tako nastal center a Šolanje kvalificiranih delavcev In obratnih inženirjev, kakor tudi za nadaljnje izpopolnjevanj« sedanjih in bodočih kvalificiranih grafičnih delavcev.
nih rastlin v Srbiji, Vojvodini, Makedoniji. Crni gori in delno v Bosni V nekaterih predelih, so že točno popisane vse zdravilne rastline, ki tam rastejo, narejene so analize delujočih sinovi, narejeni so za-pis-k, o uporabljanju v ljudski medicini in ekomomsk; obračuni, kjer se nahajajo večje količine zdravilnih rastlin.
Inštitut vodi tud; vrsto poskusov z gojenjem zdravilnih
Volkovi iz Deliblatske puščave napadajo živino
V zadnjem času prihajajo volkovi iz Deliblatske puščave iz grebenaškega gozda v bližnje vasi. Prihajajo celo na dvorišča, kjer davijo ovce in ostalo živino. V vasi Duplja ji. nedaleč od Vršca, so volkovi v eni sami noči raztrgali 20 ovac-
rastlin in se izsledki inštituta že praktično uporabljajo, saj imajo v Vojvodini in Srbiji prav po zaslugi tega inštituta že velike površine nasajene z zdravilnimi rastlinami.
Sedaj dela v inštitutu že pet farmacevtov.	specialistov	za
zdravilne rastline, dva- inženirja agronomije in inženir kemik, ki vsak po svoje obdelavajo probleme.
Inštitut je že izdal vrsto samostojnih poročil. strokovne članke sodelavcev pa najdemo skoro v vseh naših strokovnih revijah in zbornikih.
Tudi Slovenci smo bili deležni uspehov tega inštituta, saj nam je s svojimi nasveti pomaga!. že- pri marsikaterem reševanju problemov, ki jih ima-
kot lani. Manifestacija naj bi postala tradicionalna in se že letos razširila na sodelovanje tekmovalcev iz vse države.
Letošnji program pohoda j2 spremenjen tako, da se bodo te manifestacije lahko udeležili tudi starejši borci in aktivisti NOB in člani družbenih organizacij. Lani so tekmovalci skoraj vso progo pretekli, kar je bil prevelik napor tudi za fizično dovolj pripravljene tekmovalce. Zato bodo letos ekipe šle na pohod in ne na tek ob nekdanji žici okoli Ljubljane. V partizanskem pohodu bodo i lahko sodelovale ekipe organizacij ZB NOV, ekipe družbenih organizacij, okrajne ekipe Ljudske milice, ekipe enot JLA, mestne reprezentance in ekipe odredov predvojaške vzgoje. Pri ženskah pa bodo nastopile ekipe organizacij ZB NOV, družbenih organizacij in mestne reprezentance. Dolžina proge za vse udeležence podoha bo dolga okoli 35 kilometrov. No-vost. ki je bila tudi letos uvedena, je streljanje na določenem mestu. Uspeh pri streljanju bo štel tudi za plasman ekip.
V ekipah mestnih reprezentanc bedo lahko nastopili le c tekmovalci atleti, ki so regi-
Tako kot lami, bodo zmagovalci v posameznih skupinah prejeli denarne nagrade in lepa praktična darila. Kakšna bodo. prireditelji še ne (povedo. Toda, če vemo, da so lanski zmagovalci -prejeli lepe ure, tedaj letos nagrade prav gotovo ne bodo slabše.
»Pohod ob žici okupirane Ljubljane« bo letos hnel veliko večji obseg kot lani. Ze samo dejstvo, da bodo. na to manifestacijo povabljeni tudi udeleženci in tekmovale; iz^ drugih republik, kaže, da bo prireditev kvalitetna in množična. Organizator je povabil k sodelovanju v pripravljalni odbor tudi Zvezo šrortov Stevemie in
Zvezo . Partizan. Prav tako pa
bo pri. editelijem pomagala tudi Strelska zveza Slovenije.
2e letos je nameraval pripravljalni odbor povabiti k sodelovanju tudi tuje ekipe, vendar	je	to zaenkrat	opustil.
Drugo leto pa se lahko nadejamo, da se bodo te manifestacije udeležili tudi zastopniki drugih narodov.
Da	bo	uspeh te	politično
športne manifestacije čimvečji in čimboljši, se bodo Ljubljančani	moral; dobro pripraviti.
Ne gre samo zato. da se zagotovi dobra udeležba tekmovalcev in udeležer.cev pohoda; pri tej spominski svečanosti, bodo morali sodelovati vs; prebivalci našega glavnega mesta. Le tako	bo	mogoče, da	postane
»Pohod ob žici okupirane Ljubljane« res množična in-tradicionalna prireditev ob prazniku osvoboditve Ljubljane.
večje možnosti in rezultat lega je bila za 8 odstotkov povečana proizvodnja v preteklem letu. 8 pavšaliranjem pa nam je uspelo zmanjšati tudi šušmarjenje, zlasti še, ker so tudi obrtne delavnice družbenega sektorja lahko opravljale nadure. Novi zakon o delovnih razmerjih na,ti bo sicer prav v tem letos povzročil nekaj težav, ki pa jih bomo že skušali premostiti. Tudi zasebno obrt bi bilo treba pavšalirati. Svet je mnenja, da bi v vseh obrtnih panogah uveljavili pavšale, pri tem pa bi morali občinski odbori paziti, da ne bi prav s pavšali zadušili obratov j,n delavnic.
Poseben problem obrtništva je preskrba z reprodukcijskim materialom in orodjem. Zato nameravamo ustanoviti organizacije, ki bi redno oskrbovale zlasti uslužnostno obrt z materialom in orodjem, deloma tudi iz uvoza. Te, takoimenovane agencije bodo seveda morala postati tudi organizator dela in proizvodnje sploh. Orgsnizii :i todo morale delo na domu. kj je morda že prišlo iz prakse, pa je dobro in koristno. Uveljavile naj bi se tudi kot posrednik med proizvajalcem in potrošnikom. Ne bodo pa organizator]', novih delavnic, temveč le, kot rečeno, posrednik. Agencije ;? bodo ba.vile tudi z odkupovanjem potrošnih predmetov m organizacijo trga. To velja slasti za večja potrošila središča. Posebno važna bo razširitev ženske in otroške konfekcije, umetne obrti, izdelovanje suhe robe, izdelkov iz plastičnih maa in tako dalje.
V industriji in kmetijstvu so s kooperacijo dosegli dobre uspehe, zato nameravamo le-to uvesti tudi v ■ obrt. • Zlasti v zasebni ' obrti je mnogo neizkoriščenih kapacitet, aočim ima družbeni sektor ponekod močni iztrošene stroje. Skušali borni s pogodbami vezati oba sektorja, ki bi tako drug drugegs, izpopolnjevala, in si pomagala. S tem bo nedvomno dosežen napredek. Razen tega pa bomr skušali v družbenem sektorju vsaj nekatere obrti izpopolniti tako, da bodo sposobne za serijsko proizvodnjo in da bodo lahko prevzemale velika in kvalitetna dela. Nenormalno se nam namreč zdi, da so doslej opravljali večja javna dela le zasebni obrtniki. Občinskim ljudskim odborom smo že naročili, da ugotovijo vzroke za to.
Poseben problem obrtništva so kadri. Nekatere panoge skoraj izumirajo, tako optična, dimnikarska, gradbena itd. Seveda je v zvezi s tem tudi vprašanje pravilnega nagrajevan.] a v posameznih panogah obrti. Pri nagrajevanju pomočnikov ,, bilo nekih neskladnosti, vendar tega ni moč trditi za vajence. Treba bo organizirati strokovna vajeniške šole in sklad za kadre ki ga ima okrajni ljudski odbor, črpa-ti tudi za obrt. Občine pa bodo morale b-dii pripraviti skupaj z zbornicami tečaje ca kvalifikacijo.	Š.
pisma uredniš
sploh pustijo na
litetno in bo dolžina proge za vsakega tekmovalca znašala okoli 7 km. Tekmovanje repre-
mo z zdravilnimi rastlinami pri zenita,nc bo potekalo po štafet-
nas.
Kr. nem sistemu.
IZVOZ DIVJADI
v-.../ ot-	v	»*	v	/	tuu-u,	ktU-	t/ts	C	prtiLU	1
.	sl'ki).	Sedeži	so	oguljeni.
trQ°-m in polomljeni, st
-v.-"---’-*-.-' -v----va-	-	-"--v-	•••	_ pi 7t7 /-k	Jr	m rt'n n «
Z izvozom divjadi in divjačine ustvari naše lovstvo precejšnje količine deviz. Skupna letna vrednost" tovrstnega izvoza znaša približno 75.000 dolarjev.
Od divjadi izvažamo jerebice in zajce; s temi plemenitijo v tujini kri ali Da jih na novo nasajajo. Jerebic izvozimo letno za okrog 6000 dolarjev, in sicer v Švico in Francijo. Zajce kupujejo v glavnem Francozi, letno pa jih prodamo za okrog 30.000 dolarjev. Zaradi odličnih lastnosti so slovenski zajci še posebej iskani. Glavne odlike naših zajcev so: razmeroma veliki so. naravno odporni, pogin (med prevozom in prve tr; dni po spuščanju) doseže komaj 2 odstotka in je v svetu najnižji. Zadanje čase so Cehi. Madžari in Romuni vrgli na svetovno tržišče velike količine živih zajcev in to izpod lastne cene. Zaradi množičnega pogina so Romuni takoj izpadli iz konkuren-
ce, Cehi in Madžari pa so svojim »dampmgom« precej prizadeli jugoslovanski izvoz. Francozi so namreč nekatere pogodbe izigrali, češ da' je zapadlo uvozno dovoljenje. Zato je več vagonov zajcev iz Jugoslavije poginilo. Slovensko lovstvo za sedaj ni utrpelo škode. Kljub temu, da so cene zajcem zelo padle, pa na lovski zadrugi upajo, da bo slovenske zajce zarad; odličnih lastnosti še vedno mogoče dobro prodati.
Tudi pri prodaji divjačine je konkurenca zelo močna. Cehi, Madžari in Romun; šo prav tako pod ceno ponudili velike količine uplenjenih zajcev. Tem so se pridružili še Avstralci z ogromnimi količinami kuncev. Trenutno je mogoče prodati v tujini zajce po 250 obračunskih dinarjev za kilogram in ni točno, kot sm-o bili nedavno zapisali, da dobijo lovske družine za v tujino prodanega zajca 2000 dinarjev.
Je tako vozilo	razbitino
za javni promet?	vr°A°iobuS je ves polomljen.
Prejšnji četrtek, sem bil v	Stene se majejo in so močno
Črnomlju, ko je tja pripeljal	vegaste. Pri polni obtežitvi se
strirani pri	Atletskih zvezah	številne potnike iz Poljanske	karoserija sesede, da pokajo
republik. Tekmovanje bo	kva-	doline ob Kolpi avtobus pod-	šipe, zadnji del vozila pa se
jetja »Avto podjetje« Kočevje,	upogne do ceste. Pod v avto-
Izstopilo je okoli 50 potnikov,	busu je prelomljen in se s
Ko sem videl vozilo od blizu,	sedežev vidi cesta. Vrata pri
sem se začudil, kako da tako	vhodu zijajo za več prstov (na
raz-streha
pa je zasilno zakrpana s črno pločevino. Ko so zadnjič med vožnjo odpadla zadnja vratca, so jih v delavnici enostavno pribili z žeblji. Šofer in sprevodnik imata vedno pri roki žeblje, da pribijeta, če se kaj preveč razmaje ali odtrga.
O vami vožnji v tem vozilu ni govora, o kulturnem prevozu pa še veliko manj. Vozilo je celo brez dvigala in če imajo okvaro na gumah, si ne morejo nič pomagati.
Kaj neki misli podjetje, kt pošlje na cesto, za prevpz livdi. katerim je to edino prometno sredstvo, tako razbitino? Ali je res za Poljansko dolino, kot se večkrat sliši. r>se dobro? Kaj pa varnost potnikov in njihovo zdravje?
(r)
V korak z razvojem
Tovariš urednik! Nedavno sem se za kratek čas zadrževal na železniški postaji Ilirska Bistrica in opazil dva napisa, ki sta me opozorila na že davno preživela pojmovanja.
Prvi, »Ne piši po zidu, ker te čaka stroga kazen«, je vsaj z vzgojnega stališča druž-
Divjačino prodajam-o predvsem v Nemčijo, Švico. Belgijo in Italijo. Razen zajcev cenijo srničje in jelenje meso. Meso divjačine je v tujini zato tako iskano, ker vsebuje veliko več vitaminov kot meso domačih živali. V ponudbi srničjega mesa se je našim dosedanjim konkurentom pridružila še Avstrija, z jelen; pa sp pritisnil' Švedi in Norvežani ter celc Angleži. Nedavno sta se pojavili na svetovnem tržišču divjačine Kitajska im Japonsko Ponudili sta velike ko.ličine fazanov. odlično embaliranih (v celofanske vrečice).
Priprava' divjačine za izvoz precej stene. Najprej se mora poslati v zmrzovalnice in nato šele pakirati. Prav tu pa bo treba še več skrbi in iznajdi j i-, vosttf,, ker (bomo samio na ta način usipešno konknirirali ponudnikom iz dirugih dežel.
8. F.
iisa&sa
be, ki gradi socialistične družbene odnose, več kot absurden. Da niti ne omenim, da je kaznovanje možno le, če kršilca zalotiš pri dejanju. -Menim, da socialistična vzgoja gesla ne smejo operirati predvsem z grožnjo kaznovanja, če naj dosežejo svoj namen. Pogosto zaleže dobra beseda aV kaj podobnega neprimerno več.
Drugi napis »Čuvaj državno Imovino« pa ni samo slab slove- ski prevod gesla v srbščini, temveč je v nasprotju z našimi družbenimi odnosi Kot industrijska in mnoga druga podjetja, so .tudi jugoslovanske železnice družbeno premoženje. ki ga upravljajo prizadeti kolektivi v skladu s predpisi zakona o družbenem opravljanju. Da je tako. dokazujejo napisi v kraticah J2 (Jugoslovanske žel eznice) iv ve več JDŽ (Jugoslovanske državne železnice). Če je napise J DZ še najti recimo na pepelnikih po vagonih, ali v trakovih za odpiranje oken. je to razumljivo, saj h- dosledna odstranitev teh čez eni terjala precej izdatkov. Zamenjati zastarele napise — gotovo ni tako samo v Ilirski Bistrici! —	»Čuvaj državno
imovino«. na kartonih no čakalnicah s sodobnejšimi, na primer »Pazi na družbeno premoženje« pa ne stane več kot nekaj dobre volje. Tudi tu gre za vzgojna vprašanja: ob takih vavisih nam lahko otroci doraščajo z napačnim gledanjem na naše družbene odnose.	F.	IVfr
c
K
■J
D
R
M
R
A
€m
D
FILIP KALAN
emkaf sm\t
L
MirosJava Krleže rodbinski ciklus o Glembajevih, napisan in prvi5 objavljen po lažnih periodičnih publikacijah med leti 192f>—lfl?0 =e je uveljavil s
jektlvne razloge. Med temi razlogi se razbirata že na prvi pogled dva, ki znatno zavirata Širšo publiciteto zlasti za Glemba-jeve:	nepriljudna	fragmentar-
nost in reg:onalna eovnrica. In
li'
Baročno mnogoličen Je tudi ves ta videz tako naturalistično opredeljeni »vet glembajevaike družbe:
Zbegana in zamotana pubertetna doživetja mladih Glemba-Jev — Marcel F«ber-Fabriczy. Erotično razočaranje občutljivih. častihlepnih, histeričnih žena, ki hiraio v glembajevskih zakonih —' Laura Lehbachova. Melita Klanfarjev«, Klara Au_ relova. Ostra, bolestno prenapeta, krvava dialektika nadarjenih ekscentrikov iz zadnjega rodu Glembajevih — Leone Glembay, Oliver Urban. Brutalni izbruhi barbarske vitalne sile v predsmrtnih krčih starih Glembajev — Naci Glembay. J ©ziudtoka spretnost in diplomatska hinavščina visokih cer-
svoče družbene biti. Upiramo s-Ji, tej skupni usodi, in vendar končaj:., tragično ali vsaj toag: komi-: r»n. ??* »-«v n-n ’-’•**/* -o • -o čilu, po razrednosti vklenjen: v to usodo. Nad vsemi leži mora brezizhodnosti:	ta,	da st
glembajevščina nikoli v nobe .nem Glemibayu ne zataji. Tako se vrne iz tujine Leone Glem-bay, slikar, doktor filozofije rezonfir, da pospeši propad oče. tove hiše s svojo boleetno obto-ževalno in razkrajajočo dialektiko. Vse sodi in obsoja, očeta in mačeho in samega sebe in vso glemJbajevščino i<n vendar »e vse izteče v prazno, zakaj v trenurtiku fizične .m psihične izčrpanosti- ga posili glemibajev-ska kri: krog se sklene. Glem-bay se povrne v zločin.
Miroslav Krleža
tremi gledališkimi besedili: Gospoda Glembajevi, V agoniji, Leda. To trilogijo spremlja enajst malo znanih pripovednih sestavkov. ki dopolnjujejo čramsk- ciklus ko-t kulturno zgodovinske, družbeno kritične, psihološko analitič- » študije, tako da jih avtor po pravici opre-deljuje nekako neobvezno kot »novele, fragmente in literarne portrete likov iz glemba j evske-ga kroga«: O Glembajevih, Dobrotniki, Kako je doktor Gre-Z': ~ prvič v življenju srečal zlodeja, Pogreb v Theresienburgu. 1. oren Marcela Fabra-Fabri-cvra do gospodične Laure War-rrri.gove, V megli, Ivan Križo-Karonica Lenbachova. Pod
»o
na
vendar velja ugotovitev, da glembajevske variacije družbeno temo rodbinskega razkroja tak poskus v hrvaški književnosti, da ga kaže meriti z evropskim merilom, zakaj Kr-leževa pisateljska faktura prenese takšno merilo, saj razodeva tisto emocionalno in mentalno izvirnost, ki Jo izžareva samo živo razgibana osebnost.
2
»Glembajevi pomenijo, sintetično vzeto, neko naporno, srečno in nadarjeno gibanje eksistenc, ki se prebijajo iz blata, ziočina in nepismenosti, dima in laži. do svetlobe, dobička, okusa, dobre vzgoje, do gospodarskega življen.a (skratka, gi.
Siovstveno delo Mirosla va Krleže si zadnji ča» naglo pridobiva mednarodni sloves. Prav te dni je bila v Parizu premiera njegove »Agonije«, tam so natisnili tudi prevod njegovega romana »Povratek Filipa Latinovicza«. Zanesljivo znaipenje prodora v evropsko javnost pa je bilo že v tem, da je napisal uvodno študijo k francoski izdaji Krleževih novel tako ugleden kritik, kakršen je Leon Pierre-Quint, avtor standardnih del o Marcelu Proustu in Andreju Gidu. Lani je v francoskem Arrasu predaval o Krleži tudi Filip Kalan, ki je medtem pripravil novo zbirko svojih esejev z naslovom »Nemirni čas«. Izšla bo pri Cankarjevi založbi ir v njej je vrsta sestavkov posvečena Miroslavu Krleži. Izmed njih ponatis kujemo esej o osrednjem ciklu Krleževe dramatike - o Glembajevih
Te dni razstavljajo v Jakopičevem paviljonu trije mladi umetniki, ki so s) nadeli ime »-Skupina Be 54-«. Skupaj so pred dobrima dvema letoma diplomirali na Akademiji upodabljajočih umetnosti, že prej pa jib je združil skupen obisk beneškega Biennala leta 1954, — za mlade umetnike takr močno doživetje, da so si po njem izbrali ime za svoj sedanji nastop. Edini kipar v tej skupini je SLAVKO TIHEG. Študiral je pri profesorjih Karlu Putrihu, Borisu in Zdenku Kalinu. Domači javnosti se je že večkrat predstavil: na razstavi ob desetletnici Akademije, v svojem rojstnem mestu Mariboru na spomladanski razstavi mariborskih umetnikov leta 1957 in potem še v Celju, kjer je lani razstavljal skupaj z Avgustom Černigojem. Istega leta je razstavljal znova v Mariboru skupaj z Rudolfom Kotnikom. Na razstavi v Jakopičevem paviljonu se Tihec predstavlja predvsem z malo plastiko iz patiniranega mavca v žični ali mrežasti montaži, ki dokazuje njegovo intuitivnost v uporabi sodobnih oblikovnih in tehničnih pripomočkov. O tem govori tudi slika, ki jo objavljamo, plastika »Tretja vojna III«.
V agoniji:
Tako se v svojem za&ionu upira Laura Lenlbachova, ki io mož bivši častnik in lepoglavski kaznjenec, terorizira s kartami, konji, dolgovi. Ljubimec se Ji izmika: za korektnim, puhlim, deklama tors-kim doktorjem Križevcem vznikajo nove ljubezenske epizode. Takšna je situacija. Laura se tega zave in se upre: zadnja, obupna, strastna sla po življenju in ljubezni, jo žene, da bi našla izhod iz tega' životarjenja sredi glemba j ev-skega alkoholizma, družabne nečistosti, praznega govoričenja in nevzdržne histerije.In vendar je vse zaman. Možev samomor, ki ga i e sama pospešila, jo vr-
že v nasprotno brezno: v praznoto in jalovost ih neiskrenost preživelega razmerja s Križov-cem._ Izhoda, ni: dvojna revolta proti možu in ljubimcu je bila borba z mlini na veter. Tako se tudj v nji ne zataji Glembaji-ca: ves njen protest se izteče v poskus samomora.
Leda:
Vse je samo še videz pri vitezu Urbanu — diletiranje v umetnostni kritiki, zapeljevanje zdolgočasenih gospš, analitični napadi na sodobno družbo. Mera je polna, ne: prazna Je. In tako pravi, da se odpravlja v Kanado. Ta igralec v dveh zakonskih trikotih, bivši diplomat, salonski lev:	tako zelo rad bi
bil podoben starim epikurejcem, kd so se tako 'spretno pregulju-fali iz življenja v smrt, v vsej omami poslednjih radosti in z nasmeškom na ustih. Zavest o ničevosti glembajevščine lebdi nad vsem početjem tega vitez* In tako njegov odhod v neznano ni tako histeričen kakor beg Leona Glembaya..v zločin, ln blaznost: to slovo je diskretno, aristokratsko, cinično. Morda ne povsem cinično: zakaj n* dnu izpite čaše ja kanec-trpke ironije. In vendar nakazuje ta Urbanov odhod isto . smer — tisto, kamor gre vsa glembajev« ščina:
Pot v nič.
(Konec v petkovi številki)
kvenih dostojanstvenikov —
Alojzij Silberbnandt. Alkoholizirani ohuoanci. ki 1ih 1e razpad habsburške monarhij* podrl vse psihično ravnovesje — baron Lenbach. In naposled ves družbeni mehanizem tega par-venijskega okrožja s puhlimi, brbljavimi,	degeneriranimi
predstavniki zamrle cesarsko-lcraljeve psevdofculture — baronica Castelli, doktor Altman, Tit Andronik Fabriczv advok-nt.
•11111
m
V -Skupini Be 54- v Jakopičevem paviljonu razstavlja tudi slikar VIKTOR SNOJ. Med likovne učence profesorjev Antona Gojmira Kosa In Maksima Sedeja ga je pot privedla iz vrst tekstilnih tehnikov. V šoli, na praksi pri Radoju Hudoklinu in na študijskih potovanjih po Italiji,- Franciji in Švici si je umetnik izoblikoval svojsko gledanje na likovne probleme. Njegova motivika je vizionarno fantazijska, imaginarna In pravljično irealna, vodi ga v svet gozdnih bajk in prikazni, prav tako pa tudi v prisluškovanje grozljivim pojavom v življenju. V tehničnem pogledu uvaja Snoj pri nas malo znano posebnost, oljno tehniko, kombinirano s holandsko tempero, s katerd ustvarja svojske učinke. — Na naši sliki vam predstavljamo njegovo panjsko končnico »Vešča«.
Oba zadnja simfonična koncerta- sta jasno pokazala, kolikšne vrednote str skrite ,v orkestru Slovenske filharmonije ln kako jih je ‘Samo treba znati odkriti in jim pomoči do izraza. Medtem ko je Vavayannisu uspelo organizirat, orkester nekako v zunanjem, skoraj bi rekel materialnem pogledu, to je v pogledu skupne igre, ritma, zvoka, dinamike, je uspelo Ef_ remu Kurtzu postaviti pred orkester problem čistega muziciranja, to je oduhovlj-enja tonskih likov brez zunanjih efektov in parad. In kako je za in-terpretacijski koncept Efrema Kuriza značilen poudarek na vsebinski plati, na odkrivanju duhovnih lepot glasbe, tako je tudi njegov zunanji videz dirigenta ves v službi umetnosti, brez želje, da bi imponiral publiki, po čemer zelo spominja na dirigente stare nemške šole, na Abendrotha • in Knaper-tsbuscha.
V primerjavi z znanimi interpretacijami II. Brahmsove simfonije se md zdi za izvedbo ameriškega gosta značilna zmernost v tempu in dinamiki. Dirigent je odklanjal vsako pre-
tirano bučnost in rezkost v pogledu zvoika in je oblikoval simfonijo v mejah skrbno negovanega blagoglasja. Da bi dosegel čim večjo ravnotežje med instrumentalnimi skupinami in da bi omogočil godalom čim lepše razvijanje tona. brez napora in pretiravanj, je postavil — edino pravilno pri naših pogojih — ves orkester na isti nivo in tako s preprostim ukrepom odvzel trobilom tolikokrat kritizirano oremoč. Bilo je čutiti skozi celo siipfonijo, kako gradi dirigent svojo interpretacijo na čisto glasbeno vsebinskih elementih in se nikjer ne poslužuje cenenih efektov.
Orkester je bil pri takšni dirigentovi osnovni "zamisli postavljen pred težke probleme, ki jih je — manj v Adagiu — v mnogočem zelo dobro rešil. V Adagiu pa mu je — zlasti v godalih — občutno primanjkovalo notranjega mi.ru in popolnega obvladanja glasbene deklamacije.
Velik umetniški užitek J* predstavljal Mozartov Koncert za flavto s solistko Elaino Shaf-fer. Umetnica je izvedla kon-
cert zelo kultivirano, s pravo žensko toplino in v stilnih mejah dunajske klasike.
Zdi se mi prav, da vabi uprava Slovenske filharmonije vse pogosteje k sodelovanju poleg , violinistov in pianistov tudi druge instrumentaliste, saj pomeni to prijetno obogatitev in osvežitev koncertnega repertoarja. Pač pa mi ob uspelem koncertu prihaja na misel.' da
bi bilo morda pamentneje, če bi
vodstvo Slovenske filharmonije, namesto da se trudi z velikim številom dirigentov — gostov pritegniti čimveč poslušalcev v koncertno dvorano, raje posvetilo vso skrb organiziranju ln vzgoji orkestra s tem. da bi an-
gažiralo čim manj dirigentov, toda te dobre in za daljši čas. Prav Efrem Kurtz kot izvrsten orkestralni pedagog ali pa Va-vayanni» kot strog organizator sta med drugimi poklicana, da bi z daljšim delom z našim orkestrom dvignila njegovo raven. To bf bilo pri našem sistemu abonmajev kaj lahko izvedljivo: en dirigent na različnih abonmajskih koncertih z različnim sporedom. Preveliko število dirigentov s svojim faličnim, včasih naravnost ' na« sprotnim pojmovanjem pa vrata v naš orkester samo zmedo, mu jemlje zaupanje ter ruš- 'dir sciplino.
Uroš Prevoršelc
O DELU ZAVODA »PRIMORSKE PRIREDITVE«
Pogled nazaj
in naprej
masko. Svatba velikega župana Klanfarja, Kianfar v Varadi.je-vem.	*
Okvirna tematika Krležev e kronike o Glembajevih ni nova v sodobnem slovstvu:
Klasiki sodobnega romana so že v raznoterih oblikah obravnavali izvor in rast, veljavo in razpad meščanske rodbine. Za primerjavo ni treba seč; do Balzacove Človeške komedije, kakor se je to malone že udomačilo med kritiki. Na pretek je veliko novejših del: Dostojevskega Bratje Karamazovi. Zolajevi Bougon-Maco.uartovi, Thomasa Manna Buddenbrooki. Galsworthyj e va Saga o Forsy-tih, Prc-ustov ciklus Za izgubljenim časom. Gorkega Delo Artamanovih. Ti veliki zgledi so vsaj ponekod spodbujali rast Krleževe fragmentarne kronik? in se zlivali s spodbudami tistih vzornikov, ki so znatno vplivali na razve5 Krleževe dramatike: Tbsen, Strindberg. Vfedekind, Vendar čas že polagoma zakriva vse te zglede in spodbude — delo, spočeto sredi velikih vzorov, postaja polagoma 6®mo že zgled in spodbuda.
Res. da si to delo mednarodni sloves šele pridobiva:
Dela slovanskih narodov prodirajo počasi na svetovni trg in na spored velikih gledališč. Stvar je znana:	vsi ti narodi,
skozi stoletja zaposleni še samo s svojim obstojem, niso kazali za kulturno propagando pravega daru ne prave vztrajnosti. Nemara gre v primeru Miroslava Krleže še' za druge, za sub-
ba.nje iz teme v svetlobo).«
Tako Krleža o Glembajevih.
Ta beseda opredeljuje dovolj nazorno značaj in bistvo življenjskega pojava, ki ga je avtor zajel v svoje dramske poizkuse in pripovedne fragmente. Vsi ti Glemibaji. Urbani, Szlou-gani, Klanfarji, ki se z Glemba-ji zlivajo v dinamično gmoto panonskega parvenij stva, so se prerih kvišku š kmečkih i.n kramarskih položajev, kradli so ln ubijali, goljufali in izžema-li. dobivali i.n izgubljali in nenadoma stoje na rampi lavne dejavnosti, pohlepni in častihlepni. na videz že povsem civilizirani in usidrani med mestnimi patriciii. nadarjeni za uspeh in vendar že tako utrujeni od naglega uspeha, da zadnja dva rodova teh-na ool ukročenih barbarov že ne moreta več zakrivati znamenj neizogibnega razkroja.
Ta znamenja:
Alkoholizem.
Amoralnost.
Ekscentričnost.
Histerija.
Samomori.
Miroslav Krleža obravnava ta zamotani kompleks družbenih vprašani z raznoterimi sredstvi svojega pisateljskega daru:	z
močnim instinktom za dramatični značaj življenjskega gradiva, s strastno vnemo za psihološki razbor značajev, z gledališko in pripovedno dialektiko, ki presega vse navadne mere poetične elokvence in se bohoti v pravo baročno mnogoličnost umetniškega izraza.
Puba Fabriczy ln Ivan Križo-vec, slikar Aured. veliki župan Kianfar.
Ves ta prenasičeni svet intimnih doživetij, družabnih spletk, trgovskih špekulacij, parvenijske nasilnosti in intelektualne onemoglost; se razživi -- dialekiMki Krleževeea polemičnega temperatemnta do nenavadno razgibane vizije življenja, ki ji to razgibanost še stopnjuje avtorjeva dvolična zgovornost.
Ta zgovornost:
Barbarsko neutrudna in dekadentno verbalistična — pravi literarni ekvivalent glembajevske vitalnosti.
3
Tri drame:
Gospoda Glembajevi   V
agoniji — Leda.
V tej gledališki trojnosti razpleta razgibana Krleževa zgovornost vsa bistvena vprašanja o razpadu glembajevske rodbinske skupnosti: Glemba j e v lažnem blišču parvenijske prevzetnosti. ki se v svoji družben: preživelosti nevzdržno razkraja v popoln moralni zlom — Glemfeaje v zakonskem trikotu ki se razodene v življenjsko nesposobnost vseh treh oseb — Glembaie v groteskno onemogli
naspm toilitivirsn- nervozno
melanholični erotiki, ki m ls
<*“”* 's V/-ir -*vr P ~	Q
povzpne do pravih čustvenih viškov.
Gospdda Glembajevi:
Ljudje, ki se pogrezajo v vrtinec propada, spoznavajo čedalje bolj jalovost in minljivost
Tretjega razstavijalca v »Skupini Be 54«, RUDOLFA KOTNIKA. privlačijo figuralne kompozicije velikega formata. Tudi on prihaja iz šole Gojmira Antona Kosa in Maksima Sedeja. Razstavljal je na skupinski razstavi ob desetletnici Akademije in lani skupaj s kiparjem Tihcem v Maribora. Na sedanji razstavi prikazuje v oljni tehniki tihožitja in vrsto kompozicij s konji. V tihožitju ga zanimajr cvetlični motivi, še boljše možnosti za stopnjevanje dekorativno grajene barvitosti pa mu nudi obravnava živalskih figur. Variacije nanje pripovedujejo o njegovem slikarskem razvoju in Iskanju samostojnega Izraza. — Na naši sliki predstavljamo eno njegovih študij »Konja«,
Ob ustanovitvi Zavoda »Primorske prireditve« pred osmimi meseci ustanovitelji pač še niso mogli vedeti, da Jih čaka poleg nalog, ki so si jih takrat zadali, prirejanje raznih kulturnih prireditev za domače in tuje turiste v sezoni po večjih krajih koprskega okraja, še naloga, nadomestiti dejavnost Gledališča Slovenskega Primorja v Kopru, ki' po uveljavitvi zakona o poklicnih gledališčih ni imelo možnosti za nadaljnji obstoj. Kot poklicna ustanova je bilo gledališče ukinjeno lam oktobra, njegove naloge pa je prevzel omenjeni zavod.
Na to svojo nalogo se je dokaj dobro pripravil že z organizacijo prvih letnih prireditev v lanski .sezoni. Kljub raznim pomanjkljivostim, ki so v začetku takšne dejavnosti prej-kone nujne, je Zavod lansko sezono v treh obalnih mestih — Kopru, Izoli in Piranu — organiziral 29 kulturno-prosvetnih predstav, ki jih je obiskalo nad 15 tisoč ljudi.
Pri prvih letnih Igrah pridobljene izkušnje je Zavod s pridom uporabil v tekoči gledališki sezoni.’ V vseh devetih občinah okraja j® od oktobra dalje organiziral 83 nastopov, na katerih so sodelovali SNG iz Trsta, ljubljanska Drama, Eksperimentalno gledališče in Mestno gledališče iz Ljubljane, Slovenski oktet, Radio Ljubljana in Jože Tiran (s Cankarjevim večerom).
Ze dlje časa pripravlja Zavod obširen program za letošnje letne igre- Dosedanji razgovori z raznimi ustanovami dajejo upanje, da ‘ bodo pri teh letnih Igrah sodelovali ljubljanska Opera, zagrebška »Komedija«, Maroltova folklorna skupina, ljubljanska Drama in Dom JLA iz Beograda- SNG iz Trsta bo
nastopilo s »Primorskimi zdrahami« in Shakespearovo tragedijo »Romeo in Julija«, naštudirano posebej za predstavo na prostem. Dokaj verjetno je, da bo Zavod pridobil za sodelovanje tudi nekatere umetniška ansamble iz Romunije in Cer škoslovaške.
Pospbei ie treba omeni-. rx>-budo Zavoda, da bd koncertno
dvorano v Postojnski jami usposobili za operne in baletne nastope. V tej, smeri dela pri Zavodu poseben pododbor. V okviru tega gre tudi pomoč, ki jo bo letos Zavod dal organizatorjem že tradicionalnega, turističnega tedna'v Postojni ob začetku sezone. Zavod bo v tem tednu organiziral vrsto kulturnih prireditev, ki bodo dale tej, v bistvu turistični akciji, globlji pomen.
Ze lani je zavod sodeloval pri organizaciji Ribiškega praznika ob zaključku ribolovne sezon® meseca oktobra. To svoje delo namerava Zavod letos š® povečati, da bi Ribiški praznik postal tudi pomemben kulturni dogodek ob našem morju, ki naj pritegne prav pred koncem sezone kar največ' ljudi jz vseh krajev naše ožje domovine-
Isto velja za že znano »Portoroško noč«. Dosedanja kulturna prizadevanja Zavoda, in doseženi uspehi zagotavljajo, da bo njegovo sodelovanje, tudi tej prireditvi dalo obeležje' lepega kulturnega dogodka.
Končno, naj omenimo' gosto* vanja raznih italijanskih kul» turnih skupin, ki so Jih doslej organizirali kulturni krožki italijanske maniSne. .pa Jih sedaj prevzema Zavod. To bo se-mo okrepilo že obstoječe svee* med Italijansko manjšino psi nas in naprednimi kulturnimi skupinami lz Ttalij®..
v. F. M.
• UL /
mOttfEUK / it 0 — ar JANTJAJUA IMS
? Brnita pripml|s)s
•elovečerno radijsko igro »Videla je vsa drugače-*. Avtor je dr, Paul Hiihnerfeld, delo pa je prevedla Meta Severjeva.
Vaje že potekajo pod vodstvom režiserja Maše Slavčeve, glavni vlogi pa sta zaupani Jelki Cvetežarjevi in Marjanu Kralju.
Delo bo na sporedu verjetno v februarju in obravnava moralo in etiko sodobne nemške In zahodne mladine. Odlikuje se po zanimivi zgradbi in svojstvenem približevanju osrednjim dogodkom.
Vsekakor bo to zanimiva stvaritev radijske igralske skupine, vredna poslušanja.
matt
Škofja Loka
Planinsko društvo v Škofji Loki redno prireja potopisna predavanja s prikazovanjem 1«-pih barvnih slik. Tako je te dni predaval tov. Kambič o svetu ob Krki. Številni obiskovalci so bili z njegovimi izvajanji neto zadovoljni. D. G.
PRED VL KOLOM LIGAŠKEGA TEKMOVANJA V HOKEJU NA LEDU
Četrta zaporedna zmaga Jeseničanov
Vsepovsod je visok sneg, v Mestni vrtnariji v Ljubljani pa pod steklenimi strehami cveti seleni na stotine roi. — Na sliki: Kitajska primula.
HO	CESTAH
LJUBLJANE
Ribifil so zboroval!
Ribiška družina »Straža-Sava« je imela te dni svoj četrti redni občni zbor. Ustanovljena je bila pred štirimi leti in ima okrog 100 članov. Njen revir obsega Savo s pritoki od Medvod do izliva Ljubljanice.
Problemov imajo veliko. HE Medvode namerava spremeniti način spuščanja vode v strugo Save: dvigala bo zapornice vsake 1/1 ure. To pa je nevarno za kopalce, sejalce peska in tudi za ribe, ker se Sava pri dviganju zapornic dvigne tudi za en meter. Potrebno bo nadomestiti ob Savi 10 do 11 siren, ki bodo obveščale ljudi ob vodi na nevarnost. Pri upadanju vode ostane na suhem mnogo rib, ob drsitvi pa propadejo tudi milijoni iker. Ribiči bodo zato vlagali zarod lipana in postrvi, ki se umakne pred upadanjem vode.
Tovarna celuloze v Goričanah izprazni kotel z odpadki naenkrat. To ogroža savsko favno in floro. Ribiči so predlagali.
naj bi to delala postopoma vseh 24 ur.
Končali so z zbori volivcev
V šentviški občini so že končali z zbori volivcev. Priprave &o bile zelo dobro izvedene. Politične organizacije so pri organizaciji zborov marljivo delale in tako seveda tudi uspeh ni
izostal.
Razprava na zborih volivcev je biila zelo živahna, zlasti so ra.zpravjlaii o dvigu življenjske ravni in o perspektivnem razvoju našega kmetijstva. Iz razprave se je pokazalo, da ee volivci zelo zanimajo za gospodarski, komunalni in kulturni razvoj občine in so zelo kritično . presojanj občinski perspektivni plan. Občinski ljudski odbor bo sedaj analiziral in tudi upošteval te predloge pri dokončni stilizaciji plana.
Na zborih volivcev so se tudi domenili za roke, ko bodo sklicani naslednji zbori, na katerih bodo delegati že poročali o kandidatih. o katerih bodo volivci tudi razpravljali.
V Demžcrioh kmalu nova delavska menza — Gradnja novih poslopij
Čeprav imajo	v	sedanjem
kulturnem domu	v	Domžalah
dvorano za kinematografske predstave in v godbenem domu manjšo dvorano za kulturne prireditve, zelo pogrešajo večjo dvorano za večje prireditve ter razne proslave in zborovanja. Tudi »Partizan« ima težave, saj nima lastne telovadnice in gostuje v gimnaziji. Vsekakor bi bilo prav, da bi	v	Domžalah
čimprej zgradili večji kulturni dom. O gradnji so že večkrat razpravljali in sedaj le kaže, da ee bo ta večletna želja prebivalcev uresničila-. Pred kratkim eo že Izvolili poseben odbor, ki
Velike Lašče
Občinske konference Zveze komunistov, k; je bila te dni, sta se udeležila poleg številnih delegatov tudi tov. Matevž Hace in podpredsednik OLO Ljubljana Janez Pirnat. Iz poročila občinskega sekretarja smo izvedeli, da kmetijske zadruge še vedno ne posvečajo dovolj pozornosti kmetijstvu in da se še vedno bavijo vse preveč s trgovino ter raznimi uslužnostnimi obrati- Navzoči so v plodni razpravi dopolnili poročilo sekretarja in dali več smernic
naj bi poskrbel čimprej za po. trebne načrte,- Pričakovati je, da-mu bodo delovni kolektivi in eami prebivalci nudili vso možno pomoč. Upajmo, da bo čez nekaj let kulturni dom v Domžalah že dograjen.
•
V prenovljenih prostorih restavracije »Na pošti« v Domžalah bo začela 1. februarja obratovati delavska menza. Pravijo, da bo hrana okusna in da jo bo dovolj, cene pa naj bi bile prav tako primerne. Pričakujejo, da bo imela menza precej abonentov.
•
Na prostoru bivšega sokolskega doma v Domžalah bo začela kmetijska zadruga spomladi graditi upravno poslopje. Razen poslovnih in trgovinskih prostorov bosta v zgradbi tudi javna kopalnica in pralnica, ki si ju v Domžalah že dolgo želijo. V bližini pa bo gradila ob- . čina večji stanovanjski blok, v katerem bodo tudi sodobni trgovski lokali. V njem naj bi bilo okrog 30 stanovanj. Tudi kolektiv papirnice Količevo, j® nedavno sklenil, da bo čimprej zgradil večji stanovanjski blok za svoje delavce in uslužbence.
—n.
Konferenca ljubljanskih esperantistov
Pred dnevi je bila v Ljubljani okrajna konferenca Društva esperantistov. Lju/bljanska društva (4 diruištva in 3 grupe mladih) esperantistov so izvolila svoj okrajni odbor, ki bo v prihodnje koordiniral njih delo. Na konferenci so imeli važno rpesto razprave o pripravah na republiški kulturni festival esperantistov, ki bo v Ljubljani oci 24. do 26. maja ter na kongres esperantskih društev Jugoslavije v Novem Sadu od 4. do' 8. julija.
V tem letu bodo skušali vzpostaviti čim boljše stike in organizirati srečanja s prijatelji mednarodnega jezika v drugih deželah.
Vesti
Včeraj se je sestal na tretji redni seji Svet za tržišče Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana. Razpravljali so o spremembah in dopolnitvah družbenega pisna za leto 1958. Na dnevnem redu svoje redne seje so imeli tudi določitev stroškov pri maloprodaji olja in moke.
Pravtako je včeraj zasedal na četrti redni seji Svet za obrt Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana. Glavna točka dnevnega reda seje je bila razprava o spremebah in dopolnitvah družbenega plana za leto 1958. Na konou so razpravljali tudi o potrditvi predloženih investicijskih programov.
Novice
Pri zadnjih volitvah so ugotovili , da volilni imeniki niso bili dovolj točno sestavljeni. Da bi odpravili netočnosti v imenikih, bodo člani terenskih organizacij SZDL hodili od hiše do hiše in vsklajall dejansko stanj« volivcev občin« z imeniki.
Prebivalci Šentvida že nestrpno pričakujejo, kdaj bodo odprli trgovino z zelenjavo in mlečno restavracijo v bivšem lokalu »Turist«. Dela zelo počasi napredujejo, potreba po novem lokalu pa je velika. Prebivalci šentviške občine upajo, da bodo z deli pohiteli.
Otroci v Šentvidu zelo marljivo štediijo. Mestna hranilnica ima v njih zveste vlagatelje, saj se vsako leto njihovo število dviga. V prvem polletju letošnjega šolskega leta je skupno 119 vlagateljev naštedilo in vložilo v Mestno hranilnico 75.099 dinarjev. To je vsekakor velika vsota, ki kaže, da otroci ob pravilni podpori v šoli in doma radi štedij o in vlagajo svoj denar v hranilnico.
V Prago je odpotoval na povabilo filozofske fakultete praške univerze Prešernov nagrajenec dr. France Bezlaj.
Prof. Bezlaj bo imel v Pragi tri predavanja o onomastiki.
Predpremiera tokrat v Komuni
Ker bo v soboto v veliki unionski • dvoran,} novinarski ples, bo običajna predpremiera ob 22. uri tokrat v kinu Komuna. Ljubljančanom se obeta lepo doživetje, saj bodo predvajali angleški barvni vastavisiion film »Rihard III.«, ki je posnet po istoimenski Shakespearovi lite-rairni predlogi. Zrežiral ga je Laurenoe Olivier, ki igra tudi glavno vlogo.
V Beogradu Je bila v ne del jo zvečer odigrana prvenstvena ligaška tekma v hokeju na ledu med ekipama Jesenic in Crveno zvezdo. Jesen ičani so zmagali s 7:0.
V lestvici vodijo zdaj sami z 8 točkami (31:1) pred Ljubljeno in Partizanom s po 6 (27:12. oz. 13:10), Zagrebom in Crveno zvezdo brez točke.
Zagreb': Ljubljana
Jutri ob 20. uri bo na drsališču pod Cekinovim gradom že drugo letošnje prvenstveno srečanje v hokeju na ledu, in sicer povratni dvoboj med ekipama Zagreba in Ljubljane. Kakor je znano, so
Zagrebčani preteklo nedeljo dopoldne že gostovali na tem ledu in so se morali s precej izdatnim tovorom golov vrniti domov. Prav gotovo se bodo skušali v povratnem nastopu oddolžiti za ta težak obrok in nekoliko izboljšati raz-Uko dobljenih golov v celoti, po
šahovsko pismo iz podnahta
Razveseljivo je, da majhen kraj v določeni panogi tako napreduje, da se lahko meri z mnogo večjimi kraji in močnejšimi nasprotniki. To bd lahko dejali za šahovsko sekcijo Svobode iz Podnarta. Čeprav je to samo kamenček v mozaiku množičnega, pa tudi kvalitetnega napredka našega šaha v novih pogojih po osvoboditvi, zasluži za to delo vso pozornost in primemo priznanje
Razmeroma mlada šahovska sekcija v Podnartu je kmalu postala najaktivnejša v Svobodi. Dobre organizacijske sposobnosti načel-nika Šantlja in veselje ter požrtvovalnost članov, pa tudi nadarjenost igralcev so prinesli ta hitri napredek. Tudi vodstvo društva je imelo razumevanje za njihove materialne skrbi. Zato ni naključno, da sta na moštvene turnirje prihajali kar po dve ekipi i* Podnarta, medtem ko so druga večja društva s težavo sestavljala samo eno. Večkrat se sliši tudi,, da študentje in dijaki nimajo razumevanja za sodelovanje s kmečko in delavsko mladino. V tej sekciji *odelujejo vsi složno in enotno.
Preteklo nedeljo Je ekipa iz Podnarta igrala na 12 deskah z močno ekipo Slovenskega Javornika in zmagala 10:2; To je prav gotovo priznanja vreden uspeh, ki bo društvu dal poleta za še živahnejše delo vnaprej.
I. E.
•
Šahovska zveza BiH se živahno pripravlja za XIII. šahovski šampionat Jugoslavije, ki bo po sedmih letih ponovno v Sarajevu. Prireditev bo v
Pldhirji terenov Zadobrova Sneberje in Podgorica
” nedeljo tekmovali LS*' veleslalomu in skokih v slednjih dveh krajih. Na 4 km
Profi SO bili prvi na cilju zn vic, med pionirji na krajši progi pa Dunnik in Klešnik. V skokih sta se najbolj izkazala Pre-m Bolta, v smuku je bil nai-uspešnejši Kovač, v smuku med pa Eaisar' Prihodnjo ne-ho večje tekmovanje med izbranimi mladinci in pionirji na Urhu m Beberčku.	(KM)
O B VE S TIL O SMUČARSKI KLUB ENOTNOST pnreja vsak dan smučarske tečaje za šolsko mladino pod vodstvom smučarskih učiteljev — brez odškodnine. Zbirna mesta za začetnike so: na Gradu, pod Rožnikom, na sankališču pri brezah, na Golovcu, Rakovniku, pri Ur-gu’ v SISkl (poleg skakalnice) in Šentvidu. Pouk teče dopoldne in popoldne.
Športnem domu, kjer bo odigranih 17 kol, medtem ko bodo dve koli na željo delovnih kolektivov .igrali v delavskem naselju v Vogošč; blizu Sarajeva. Igralni čas je določen mod 16.30 in 21.30 uro.
Na Češkoslovaškem prvenstvu za leto 1957 je zmagal Pachmann s 15 točkami pred Fihtlom, Filipom itd. Na turnirju je bilo 20 igralcev.
Na prvenstvu Argentine v Mar del Plati je bil prvi Sanquinetti s 15.5 točke (iz 19 partij) pred Eliskasesom itd. Najdorf in Fan-no nista bila na turnirju.
POVABILA SO RAZPOSLANA
za xra. Šahovski Šampionat
Šahovska zveza Jugoslavije je povabila 20 šahistov, ki so si pridobili pravico do nastopa na XIII. šahovskem šamipionatu Jugoslavije v Sarajevu, da prijavijo svojo udeležbo, in sicer Gligoriča, Trifunoviča, Ivkova, KarakLajiča, Matuloviča. Ne-deljkoviča, Matanoviča, Miliča, Sofrevskega, Cudermana, Puca. Lukiča, Udovčiča. Vukčeviča, Janoševiča, Ivkoviča, Djuraše-viča, Dimca, Bogdanoviča in Čiriča. Za rezervi ata določena Sokoflov in Vukovič.
možnosti pa Izpuliti domačinom morda celo kakšno točko. V vsakem primeru bo tekma prav zanimiva in napeta, ker Ljubljančanom prav tako točke in goli niso nepotrebni.
Poleg smučanja tudi sankanje na Goriškem
Goriška ima, čeprav je zn:=i« po milem podnebju — vendane vrsto znanih smučarskih centrov, po katerih se predvsem mladina z veseljem vdrJ,- -—-skih športom. V vseh —.. zvrsrts^ V a primanjkuje celo najpotrebnejše opreme. Iznajdljivejši mladinci so si že sami izdelali smučke in celo tudi sanke, kar pa seveda ne pomeni rešitve tega problema.
Čeprav je torej smučanje in sankanje skoraj pogojeno z nabavo primernih rekvizitov in je tudi sezona v primorskih krajih krajša kakor drugod, je zanimanje za oboje med mladim rodom le zelo veliko. Zal pa je posebno sankanje povsem prepuščeno naključju, medtem ko je'smučar-stvo z vse boljšo organizacijo že doseglo zadovoljivo raven. In vendar ne dvomimo, da bi se dal po enaki poti poživiti tudi šport na sankah. S prizadevno organizacijo ■ bi lahko začeli tekmovati s sanmi, sicer ne samo po strogo športnih merilih, temveč v praktični uporabi tega prevoznega sredstva. Na taka tekmovanja bi lahko pritegnili množico udeležencev, iz njih pa bi izbirali najbolj nadarjene in Jih usmerjali v tekmovalno sankanje. Po tej strani bi imela društva Partizana prav hvaležno in zelo široko torišče za delo.
Na problem sankanja v zimskem času po Goriškem opozarjamo zato. ker je okrajni svet za telesno vzgojo v Novi Gorici osnoval desetčlansko komisijo, ki naj prvo nedeljo v februarju organizira (verjetno na Lokvah) osrednjo okrajno mladinsko prvenstvo v smučanju in sankanju. Najboljši na tem tekmovanju naj bi se pozneje udeležili republiške konkurence. Upajmo, da bo do tedaj —-razen srednješolske mladine — za te nastope pripravljene tudi nekaj kmečke in delavske mladežl — skupno z učenci v gospodar-atvu.	j.	p.
o**:
Seminar za vodstva mladinskih brigad
Da bi mladinske delovne brigade lahko, uspešno izpolnjevale vse svoje naloge, je priredil CK LMS enotedenski seminar za njihova vodstva. Udeležilo se ga" je 80 srednješolcev. Na seminarju so razpravljali o mladinskih delovnih brigadah kot pomembnih oblikah vzgoje naše mladine, o medsebojnih psiholoških odnosih v brigadah, o aktivu. LMS v brigadi, politič-no-ideološkem delu, o načinu
Trbovlje
Dijaki Ekonomske srednje šole, ki so vključeni v mladinski sekciji »Svobode-Center«, so doslej uspešno uprizorili pravljično igro Mogočni prstan, naštudirati pa nameravajo še kako igro in se predstaviti občinstvu. Pridno se pripravljajo tudi za pustno zabavo, na katero bodo povabili * tudi ostalo mladino in se tako spoznali z njo.	-nc
dela, higieni, kulturnem, športnem in zabavnem udejstvovanju ter drugem. Mnogo pozornosti so posvetili letošnjim delovnim akcijam in novemu pravilniku za brigade.
Razen na lokalnih bodo letos sodelovale mladinske delovne brigade tudi pri gradnji dveh športnih stadionov v Ljubljani, pri. urejanju planinskih pašnikov na Pohorju, na avtomobilski cesti Ljubljana—Zagreb in pri gradnji Brkinske ceste. V dveh štiritedenskih izmenah bo delalo julija in avgusta 1000 brigadirjev na Pohorju, 800 v Ljubljani, 800 na cesti Ljubljana—-Zagreb -in 600 v Brkinih.
Osnutek novega brigadirskega pravilnika določa, da preskrbi investitor brigadirjem kratke hlače in copate ter po možnosti v vsakem delovišču televizijski sprejemnik. Brigadirji bodo delali po šest ur na dan, preostali, čas pa bodo izrabili za
politično-ideološko delo, športno in kulturno dejavnost ter zabavo. Ker so se lani mladinski aktivi v brigadah dobro obnesli bodo tudi letos skrbeli za vzgoj no in politično-ideološko delo, poleg tega pa se bodo povezali še z množičnimi organizacijami na področju delovišča.
Verjetno se bo že omenjenim akcijam pridružila še ena, in sicer gradnja novih blokov v študentskem naselju v Ljubljani pri kateri naj bi prav tako so. delovale mladinske brigade.
Globoko užaloščeni sporočamo, da je tragično preminil moj mož in naš atek
ALBIN IVAČIČ šofer »Prevoza« Brežice
Pogreb bo v torek 28. I. 1958, ob 15. url lz pred hiše žalosti v Ar-meškem na pokopališče v Brestanici.
Žalujoča žena Rozika, hčerka in ostalo sorodstvo.
Brestanica, 26. januarja 1958.
Pomenek o skupnih željah
Vtisi z zborov volivcev v hrostniSld občini
V Hrastniku so mi znanci povedali, da so prebivalci Mame-ga zelo prizadevni Ijiudje in da so že marsikaj storili za napredek svoje vasi. Pozneje je to potrdil tudi zbor 'volivcev, ne toliko zarad; udeležbe, kolikor zaradi plodne razprave, v kateri so volivci dali mnogo koristnih predlogov.
Prisluhnimo poročilu Andreja Sergana o delu marnskega krajevnega odbora. To. da se ja osemkrat sestal, še ne pove mnogo. Ugotovitev, da je krajevni odbor vodil akcije za ureditev poti, da razširitev vodovodnega omrežja, za ureditev sušilnice, in še kaj. je že konkretnejše in nas naredi zvedave. da pozorneje prisluhnemo poročilu.
Andrej Sergan poroča:
»Razširil; smo vodovodno omrežje za 6 priključkov v dol-tinl 350 metrov. Pri Homšku »mo zajeli studenčnico in na ta način okrepili vodovod. Plačali
smo samo material, zemeljska in druga dela Pa so ljudje opravili brezplačno . . .«
Da, res. Marnčani so marljivi. Niso dobili ne vem kako velika sredstva od občine, toda vsak dinar so znali dobro obrniti in mu dodati mnogo svoiega znoja, da so iz njega nastala pomembna dela. Dogradili so. cesto do vasi Unično. Uredili so sadno sušilnico, ki jim služi obenem tudi kot prostor za sestanke in kot shramba gasilskega orodja. Cesto od Marne-ga do Krištandola so večkrat zasuli plazovi, toda pridni vaščani so jc vsakokrat hitro usposobili za promet. In še in še ...
Neikdo je omenil most na Breznem, ki je zelo slab in ga bo treba obnoviti. Predlog ni naletel na gluha ušesa. Videti je bilo, kakor da so volivci že prej razmišljali o mostu, ker so se takoj strinjali s predlogom. Potem so razpravljali še o po-
teh. o vodovodu in o drugih važnih vpraša/njih. Poslušali so tudi poročilo o delu šolskega odbora.
•
Krničani se sicer ne morejo pohvaliti s takimi uspehi kot Marnčani, toda tudi oni niso kar tako. Njihov zbor volivcev je bil obiskan boljše kot v samem Hrastniku, ker je zbor naj lepša priložnost, da se pogovorijo -o nekaterih skupnih stvareh.
V Savn; peči nujno potrebujejo gasilski dom. Tudi nekaj denarja je že zbranega. Kaj pa potem še čakamo? so rekli volivci. Izvolili so gradbeni odbor, k; bo takoj začel pripravljati gradnjo. Pri tem pa člani odbora ne bodo osamljeni, ker so volivci obljubili, da bodo pomagali. SaJ je to vendar stvar vs eh . ..
Na krniškem zboru volivcev so povedali tudi, kafco je 9 pitno vodo v Jesenovcu. Treba bo'
zgraditi vodovod, ki bo ustrezal vsem higienskim predpisom. Sicer pa niso važni samo predpisi. Predvsem za zdravje ljudi gre, so rekli volivci in zahtevali, da se to omeni v zapisniku. Pričakujejo namreč, da bodo od občine dobili nekaj ■sredstev, a tudi sami bodo dali vse od sebe za uresničitev želje. ki pa je tudi potreba.
Volivc; so razpravljali še o dostavljanju pošte, o davkih in o predlogu, da bi izdajanje
oglednih listov prišlo v pristojnost krajevnega odbora. Nato so se raiašl; v zavesti, da se bo treba še večkrat sestati.
Na Turju sp že nekaj časa zaposleni s pripravami za gradnjo
vodovoda. Zemeljska dela so že končana in tudi cevi so že kupili. V vasi ni bilo nikogar, ki ne bi na kakršen koli način pomagal pri koristnem delu. Največ zaslug pa ima njihov odbornik, Marjan Orožen, ki je mnogo storil za napredek vasi.
Marjan se zadnje čase zelo zanima za ureditev sodobnih sadovnjakov na večjih površinah. To že več ni samb zamisel, ker se kmetje že dogovarjajo z
vodstvom zadruge glede sode lovanja in tudi načrte so že naročili. če bodo stvar izpeljali do konca, bodo Turje, kjer so primerne lege za sadjarstvo, kmalu lepo napredovale.
Volivci 'bi radi imeli tudi svojo trgovino. Sedaj imajo do najbližje trgovine na Dolu uro hoda, nekateri pa celo dve in še več. Prostore so že našli, potrebno je samo trgovsko podjetje na Dolu pripraviti do tega. da bo voljno odipreti poslovalnico na Turju.
Udeleženci zbora volivcev so govorili še o popravilu ceste od Marnega do Turja, o elektrifikaciji in o nekaterih drugih gospodarskih zadevah.
*
To Je samo nekaj drobcev z zborov volivcev v treh hrastni-skih vaseh, toda to še daleč ni vse, o čemer so razpravljali volivci. A tudi to, kar sem navedel v tem sestavku, zgovorno potrjuje, da je v ljudeh čedalje večja zavest, da le s skupnimi močmi največ prispevajo k napredku. Od tu tudi Pojav, da se v vedno večjem številu in s čedalje večjim zanimanjem • udeležujejo zborov voldvcev.	p.	Šetinc
Šport Je med invalidi precej dobro razvit — strelstvo, keglja-* nJe> plavanje, namizni tenis, šah in nazadnje tudi smučanje, se je pokazalo kako koristno je to za duševno in fizično rehabilitacijo invalidov.
»	invalidskem športu delujejo še zmerom v glavnem invalidi iz
5 NOV. Zelja Zveze invalidskih športnih društev je, da zajame v svoj krog čim več invalidov, ne glede na nič kaj rožnate materialne razmere.
Zveza invalidskih športnih društev pri Republiškem odboru Zveze VVI za Slovenijo se je tudiletos pripravila na zimsko športno sezono. V ta namen bo sredi februarja smučarski tečaj in prvenstvo invalidov v smučanju. Prireditev bo v Kranjski gori. Tečaja in prvenstvo se lahko udeležijo vsi invalidi. Vsem udeležencem tečaja m prvenstva je zagotovljena brezplačna oskrba.
Prijave za udeležbo na tečaju in prvenstvu sprejemajo okrajni odbori Zveze • vojaških vojnih invalidov ali neposredno Zveza invalidskih športnih društev pri Republiškem odboru Zveze vojaških vojnih invalidov za Slovenijo Ljubljana, Gosposvetska c. 2-1, kjer dobite tudi vse podrobne informacije.
Glavna skrb Velenjčanov: kadri!
Partizansko društvo v Velenju je po vsej Sloveniji dobro poznano, zlasti od takrat, ko so v Velenju združili društvo »Partizan« in športno društvo^ Rudar. Nekaterim ta združitev ni bila všeč in so novemu društvu napovedovali skorajšnji konec. Toda krivi preroki so se zmotili. Velenjski »Partizan« še deluje in se vse bolj^ razvija. Pred združitvijo sta životarili obe društvi, partizansko in športno. Prvo je -imelo le okoli 100 pionirjev,^ drugo pa nekaj desetin nogometašev. Danes pa je drugače; novo društvo šteje okoli 600 pripadnikov, ki se udejstvujejo v 9 sekcijah.
Najbolj številni v »Partizanu« Velenje so nogometaši: ^ kar 103 aktivne in podporne člane šteje nogometna sekcija. Tudi smučarji so precej Številni (90), enako rokometaši (64). — Seveda ne smemo prezreti tudi od-
■mn
da je na mednarodnem teniškem prvenstvu Avstralije v Sidneyu
zmagal Avstralec Cooper, ki je v finalu premagal rojaka Andersona v treh nizih 7:5. 6:3, 6:4; v ženskem turnirju pa je bila zmagovalka Mortdmerjeva, ki je v zadnjem dvoboju dobila proti Avstralki Coglan 6:3, 6:4';
da je v Ankari rokoborska reprezentanca Turčije dvakrat premagala izbrane rokoborce Irana, in sicer v prostem slugu; prvi dan so Turki zmagali 7:1, v povratnem srečanju pa 7:0;
da je na mednarodnem hokejskem turnirju v Brnu reprezentanca SZ premagala reprezentanco CSR 63 (3:2, 2:0, 1:1), v Olo-moucu pa je angleška ekipa Wembiey Lyons dobila proti drugi reprezentanci CSR 8:2 (3:0, 4:0, ‘:2); finale za prvo mesto bo danes v Bratislavi med reprezentanco SZ in \Vembley Lyonsom;
da »ta v avtomobilski dirki na 1000 km v Buenos Airesu zasedla prvo mesto Anglež Collins in American ■ Bill, tn sicer — a vozu znamke Ferrari, ki sta prevozila progo v 6 urah, 19 minutah im 55 sekundah ali več kot 158,5 km na uro; Anglež Moss in Francoz Be-hra sta blja tretja na Porscheju, medtem ko je svetovni prvak ivia-nuel Fangio s sovozačem v 28 krogu odstopil zaradi kvara na vozilu MaseratI; da je bil za najboljšega športni-Ieta 1957 razglašen sabljač Jiržl Pawlowski, za njim pa sta dobila največ glasov metalec kopja Sbiio in tekač na 400 m Swatowskl.
bojkarjev, košarkarjev, atletov, drsalcev, namiznoteniških igralcev in telovadcev, ki se trudijo, da bi čim bolj pomnožili svoje vrste.
Uspehov glede množičnega napredka Velenjčanom ne moremo odrekati. Ti uspehi pa bi bili nedvomno še večji, če ne bi »Partizana« — prav tako kot večino ostalih društev — »tiščal« problem pomanjkanja strokovnih kadrov. Društvo ima v tehničnem odboru 23 strokovnjakov, vendar je to razmeroma nizka številka, _ kajti upoštevati je treba, da je večina brez trdnega strokovnega znanja. Močno občutijo tudi pomanjkanje telovadnice. Sedanja dvorana 3luži Doli in društvu, zato je v »prometu« pravzaprav od zore do tedne teme. Zato si društvo v stiski pomaga na ta naoin, da imajo v telovadnici prednost pionirji in pa tisti pripadniki, ki še niso tako trdno navezani na društvo,^ kakor tisti športniki, ki že tekmujejo v raznih ligaških prvenstvih. Veliko zanimanja med ru-darsko^ mladino je tudi za boks in dviganje uteži, toda spet smo pri isti težavi:	kje _ dobiti sposobnega stro-
kovnjaka, ki bi napredka željni mladini pomagal preko tehničnih težav.
Letos bodo v Velenju pričeli graditi novo, moderno telovadnico. Veliko dela bodo opravili prostovoljci, seveda pa bo društvu priskočil na pomoč tudi rudnik. Načrti za novo telovadnico čakajo le še končne odobritve. Toda to'še ni vse: Velenjčani so sklenili, da se bodo lotili tudi gradnje zimskega bazena, ki bo služil delavski mladini in rudarjem za kopališče. Ce bo velenjskim športninr. delavcem v teh prizadevanjih uspelo bodo ustvarili velike možnosti za na daljnji razmah telesne kulture f svojem kraju. Seveda pa ne bodo smeli pozabiti svojo prvenstvene naloge: vzgojiti čim več delavoljnih in sposobnih vaditeljev. trenerjev in inštruktorjev
KONJENIŠKI SPORED ZA LETO 1958
Na sestanku upravnega odbora
Koniemške zveze Jugoslavije so
sprejeli koledar prireditev za letošnje leto in nov kasaški pravilnik.
Vsa letošnja tekmovanja tekla v znamenju prvih priprav za udeležbo na olimpijskih igrah v Rimu Najpomembnejša bodo vsekakor mednarodni kasaški dvoboj med Koroško in Slovenijo, ki bo prve dni maja v Ljubljani, in pa trije mednarodni turnirji,
- ki bodo junija oziroma septembra v Mariboru, Zagrebu In Beo-eradu. Razen tega je za dne f. avgusta v Ljubljani določen kasaški derby 17. avgusta pa v IC^
ško kasaški maraton.
PLANINCU Redni letni občni : zbor Planinskega društva Ljubija- ?
na-matlea bo IX februarja 1958, I ob 19.30. uri v dvorani »Doma > železničarjev«, Trg OF gt. s. Ude-ležite se polnoštevilno.
Ste d že ogledali zdravstveno j razstavo: Samo še nekaj drn tK) 1 odprta. Razstava Je pripravljena ’ za oblak od osmih zjutraj do 1 osmih zvečer na Magistratu. Dvo- s rana Je kuTjena. ......	  %
Sindikalne podružnice, delovni' s kolektivi, šole! Prijavite pravo- | časno svoj obisk zdravstvene raz- | stave, da Vam bo zagotovljeno ¥ strokovno vodstvo.	g
Novtoanki pl« 196S bo
1. februarja v vseh prostorih Uniona (»Rpioe« in vinska klet sta na rai-pola®o stalnim goetam). Dekorsidjo na letošnjem plesti je ;>revzel Reklam-no-dekora.terski	oddelek
umetniške zadruge v Ljubljani. Z« prijetno in veselo razpoloženje bodo skrbeli trije orkestri. Presenečenje za goste pa pripravlja »Narta«.
Vabila za Novinarski Ples 1958 so že razposlana. Interesenti jih lahko še dobijo od 9. do 12. ure v pisarni Novinarskega društva. Gosposka 12, kjer bodo v torek 28. Januarja ' začeli prodajati tudi vstopnice.
VSA SLOVENIJA BERE
»TOVARIŠA«!
LJUBLJANA	>
Drama ob 19.30: — Vlšnjevska -Kreft »Optimistična tragedija«. — Abonma H. (Preostale vstopnice v prodaji).
Opera -ob 19.30: Strauss »Ariadna na Naksosu«. — Abonma red A. (Vstopnice tudi v prodaji.) Mestno lutkovno gledališče, Lev-■ stikov "trg Z.: ob 17: L. Novy -V. Taufer; »Mojca in živali«. Razstave. Moderna -galerija od 10. do . 13. in Qd 15. .do 18.: Koroški . slikarji.
Kino
»UNION«; ju&osl. film »SVOJEGA TELESA GOSPODAR«. Tednik: F. 'N. 4. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Ob 10 matineja amer. filma »ONSTRAN V GOZDU«. »KOMUNA«:	franc,	film DNEV-
NIK MAJORJA THOMPSONA«. Tednik:	F. N. št. 4. Predstave
Ob 15, .17. 19 In 21.
»SLOGA«: angl. barvni film »JUNAKI SHERUTOODSKEGA GOZDA«. Predstave 'Ob 15,	17;	19-
in 2j.
»VIC«! amer. film »HISA SKRIVNOSTI«. Predstave ob 15. 17, 19 in 21.
Prodaja vstopnic v vseh kine-: matografih ob 9 do 11 in od 14
dalje.
MLADINSKI KINO »Lil«, Kotnikova 8: "iugosl. film »NE OBRAČAJ SE SINKO«, ob 10 in 15. »TRIGLAV«:	amer. Darvm lilm
»DVA TEDNA LJUBEZNI«. Predstave ob 16,	18 in 20 Prodaja
vstopnic od 15 dalje.
Danes zadnjič.
•LITOSTROJ«: amer. film »JACK LONDON« ob 20.
MARIBOR Narodno gledališče ob 19.30:	—
Mozart »Figarova svatba«. Izven. ‘
CELJE
Ljudsko gledališče ob 19.30:	—
, »Dnevnik Ane Frank«. — Gostovanje v Velenju.
KOPER
»Primorske prireditve« ob 16: Ni-cola Manzari »Naši ljubi otroci«; Izven. — Ob 20 za red B in izven.
KINO
GUNCLJE:	jugosl. film »OBLE-
- GANJE«,-. ob--17 Ih 19. . - , KAMNIK »DOM«: — jugosl. film »MILIJONI NA OTOKU«.
BLED: — angl.' film »SKOZI PEKEL«," ob 20.	'	-	-	-■
NOVO MESTO »KRKA«:	amer:
film. »TUJEC ME JE POKLICAL« in amer. barv. mladinski film »PEPELKA«.
ČRNOMELJ:	jugosl.	film »NASA
POTA SE RAZIDEJO«, ob 10.30. KRANJ »STORŽIČ«; —meh. film »MTNU«, ob 1.6. 18 in 20.
KRANJ »TRIGLAV«: amer. barv. 'film »ZGODBA O GLENU MILERJU«, ob '19.
JESENICE »RADIO«: amer. barv. cinemasc. film »DEŽELA FARAONOV«, ob 13 iri 20. JESENICE »PLAVŽ«:	ital. film
»DESET LJUBAVNIH ' PESMI«,
.. ob 13 in., 20. ,	.
MURSKA ' SOBOTA: 'ob 17.30 in 20 jugoslov. film »MILIJONINA OTOKU«.
PTUJ: amer. film »KLIC IZ DIVJINE«.
Zagotovite rt ga kot stalen odjemalec pri svojem prodajalcu časopisja ali pa ga naročite pri naroč-nlnskem oddelku »Tovariša« v Ljubljani Titova 8, telefon 21-832.
KONCERTI
V petek, 31. t. m. izredni acap-pella koncert Slovenske filharmonije pod vodstvom dirigenta Rada Simonitija, solisti Zlata Gašperšič, Božena Glavak, Jože Tiran — recitator, pri klavirju Dana Hubad in Jeni Srebot Komarjeva.	k
IZŠLA JE 3. ŠTEVILKA, SEZITE PO NJEJ!
RADIO
PREDAVANJA
SPORED ZA TOREK Poročila: 5.05, 6.00,	7.00,	8.00,
10.00, 13.00, 15.00, 17.00. 19.30, 22.00, 22.55.
■ 5.00—8.00 Dobro Jutro! (pisan glasbeni spored) — vmes ob 6.30 do 6.40 Reklame; 6.40—6.45 Naš Jedilnik; 8.05 Radi jih poslušate . . . 8.35 Orkester Mantovanl igra slavne melodije; 9.00 Zabavni mozaik;
9.30 Slavni solisti vam pojo in igrajo:	10.10 Za razvedrilo. . .;
11.00 Neznani Massenet -Jtiles Mas-senet: Koncert za klavir in orkester v Es-duru (Prva izvedba v' Radio Ljubljana); 11.30 Za dom in žene; 11.45 Dannv Štetvard s havajskim ansamblom; 12.00 Igra Kmečka godba; 12.30 Kmečka univerza — Ing. Vilko Masteh: Nov
škodljivec v malinovih nasadih;
12.40 Krešimir Baranovič: Makedonska suita; 13.15 Popevke se vrste . . . 13.30 Pester spored opernih melodij;	14.20 Za otroke —
Mira Mihelič:	Peter; 14.35 Naši
poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15- Zabavna-glasba, vmes reklame: 15.40 Potopisi in spomini — John Hunt: Zmaga nad Eve-restom; 16.00 Za ljubitelje in poznavalce; 17.10 Čajanka s plesom;
17.40 Zabavni pele-mele; 18.00 Športni tednik; 18.30 Iz zakladnice jugoslovanskih samospevov; 18.45 Domače aktualnosti — Razmišljanje ob kongresu »Svobod« in prosvetnih društev. 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 IViliam Shakespeare:	Macbeth (radijska
priredba) Režija:	Mirč' Kragelj.
V glavnih vlogah: Mira Danilova, Stane Sever in Jurij Souček; 21.40 Glasbena paleta Georga Gershwi-na; 22.15 Za prijatelje Jazza: 22.35 »Swing baby« — Ralph Marterie s plesnim orkestrom; 23.00—23.15 in 23.30-r23.45 Oddaja za tujino (prenos iz Beograda).
n. PROGRAM
(na - valu 202,1 m in .98,9 mHz)
14.00 Lahka glasba; 15.00 Napoved časa, poročila - in vremenska napoved; 15.10 Ljubljanska kronika in obvestila; 15.25 Otroški in mladinski zbori pojo; 15.45 — 16.00 Filmska kronika.
OBVESTILO!
Združenje rezerv, oficirjev občine Bežigrad vabi članstvo, podoficirje in prebivalstvo občine k udeležbi na redno mesečno predav. ki bo dne 29. I. 1953, ob 19. uri v domu JLA. Predavanje je iz ciklusa narodno osvobodilne borbe: »Borba NOV za osvoboditev Štajerske — zaključne operacije IV. operativne zone.« Predavatelj akt. major Kern Marjan. Za člane udeležba obvezna, — Odbor.	P
Prirodoslovno društvo v Ljubljani vabi na poljudnoznanstveno predavanje prof. dr. Frana Dominka: Umetni sateliti v astronomiji. — Predavanje, spremljano z diapozitivi, bo danes ob 20. uri v prirodoslovni predavalnici na Univerzi, vhod z Gosposke ulice.
Nešteto bolnikov, ki so se pri zdravljenju želodca, jeter, žolča, in črevesja, posluževali rogaškega »DONAT« vrelca, je danes hvaležnih temu prirodnemu zdravilu. Morda je potrebno tudi Vam? »DONAT« dobite v trgovinah, ki ga dobe v Ljubljani pri »Ekonomu«, »Mercatorju« in »Prehrani«.
Krajevni odbor Zveze borcev »Boris Kidrič« vabi vse člane na
redni letni občni zbor, ki bo danes 28. 1. ob 20. uri v prostorih menze »Tesar« ob Linhartovi cesti. — Pridite polnoštevilno.
Odbor
REVIJA »SODOBNA PISARNA«
je pričela izhajati. Je okusno in s slikami bogato opremljena, na finem papirju, pestre vsebine, članki so kvalitetni. Obravnava mehanizacijo poslovanja, stenografijo, strojepis in druga poglavja iz pisarniške prakse na poljuden in zanimiv način da jo je prijetno brati. Vse urade in podjetja vabimo, da takoj še dodatno naročijo potrebno število izvodov, prav tako tudi uslužbence in vse tiste, ki se zanimajo za moderno pisarniško poslovanje. Z revijo -boste vsi zadovoljni. Uprava revije: Ljubljana, Gosposka 12.
Na današnji dan leta 1956 je umrl znan: potovalec Francis Drake, ki -e pripeljal iz Amerike v Evropo
krompir.
Dne 28. januarja 1943 so brigade Toneta Tomšiča, Matije Gubca in Irana Cankarja prešle na hrvat-sko ozemlje z namenom, da bi v- adle v hrbet nemškim in usta-ik.ni enotam, ki so v januarju le veliko četrto ofenzivo proti osrednji jugoslovanski partizanski vojski.
Društvo gradbenih inženirjev in tehnikov LRS priredi danes ob 20. uri predavanje ing. V. Turnška: Meritve na konstrukcijah in njih modelne preiskave. — ^Predavanje bo v spodnji dvorani Sekretariata Izvršnega sveta LRS za splošne gospodarske zadeve, Gregorčičeva Ul. VABLJENI!	P
Slovensko geološko društvo vabi na predavanje geologa Antona Grimšičarja:	»Naši	kamnolomi«.
Predavanje bo, v . sredo, 29, I., ob 17. uri v matematični predavalnici na Univerzi.	p
Planinsko društvo Ljubljana-matica priredi 30. januarja ob 20. uri v Domu železničarjev predavanje »Okoli Monte Roše« z barvnimi diapozitivi. Prodaja vstopnic, v društveni pisarni.
Pedagoško društvo in društva učiteljev in profesorjev ter profesorjev . strokovnih šol priredijo predavanje na I. gimnaziji v Vegovi ul. 4. prvo nadstropje v petek, 31. januarja t. 1., ob 20. uri. Predavala bo Helena Puhar o temi: »Težave in slabosti današnje vzgoje«. Starši in učno osebje vabljeni!	‘p
Tov. Mirko Kambič bo predvajal v torek, 28. januarja, ob 17. uri serijo barvnih diapozitivov s potovanja po Italiji. Predavanje bo v knjižnici Narodnega muzeja. — Društvo muzealcev in konservator! ev LRS.	p
Miloš Dordevič Je diplomiral
m inženirja strojništva. Čestitamo prijatelji.
Na Medicinski fakulteti v Ljubljani sta promovirala dr. Mara Maček - Kolbe in dr. Milan Kolbe.
— Čestitamo prijatelji.
KOČNA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA ZA NUJNE OBISKE .NA BOLNIKOVEM DOMU OD 20.
DO t. URE ZJUTRAJ. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH VES DAN.
Zdravstveni dom VIC: dr Jež Janez. Prešernova 36/IV,
32-740. V slučaju odsotnosti OLVMPIA-RECOR.D ln UNIVER-r -arnika kličite tel. 23-372. Ne- S AL mehki voski za tek in turno de-jska dežurna služba v ambu- smučanje.
lanti Mirje. Rimska 31. od 8. do  ---------------------------—_______
lre' 21-797	01ympla - CHAMPION specialni
avstr eni dom BEŽIGRAD:	smučarski	voski	ca vrhunski
dr Ceb:n Branko. Stoženska	35.	smuk.
tel 332-297. s Nravstveni dom SISKA:
:.r Pugelj Andrej, Černetova 3L 22-831 in 22-881. zdravstveni dom CENTER:
2argi Rado. Beethovnova 4,
:e,	23-363.	v odsotnosti zdrav-
nika kličite tel LM 30-200.	ORIGINAL ULTRAGIN - šport
Zdravstveni dom MOSTE:	kremo dobiš v vseh	parfumerijah!
dr. Debevc Rado, Zdravstveni	Ta krema	te ne bo	razočarala,
dom	ioste. Krekova	5. — tel.	-
31- ' V odsotnosti zdravnika	___________
k:	tel.	LM	30-300.	UPORABLJAJTE	TUDI	VI
Zdravstveni dom RUDNIK:
Valentin, Ambu--ka	tel.	20-167. V	I
Odso-.ncsti zdravnika kličite tel
V.M	: -ŠOO v	sobofo dežurna	KLINIČNO	PREIZKUŠENO
služba že od 18. ure dalje.	KREMO!
»FLEX« je najboljše sredstvo za čiščenje madežev. To ve vsak otrok. Zahtevaj »FLEX«, kjer kupuješ milo!
UMRLI
OBVESTILU
Sporočamo žalostno -vest, da nas Je nenadoma zapusti!., naš Jjublde-ni mož, oče. brat, -stari oče in tast ‘	• v-Kjt •-
........ ANDREJ FOJKAR
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek dne 28, januarja 1958, ob lg. uri iz hiše žalosti v - Škofji Loki — Jegorovo predm. št. 14.
Žalujoči: žena Katarina, hčerki Marinka Majcen z družino in Stanka Pavlica z možem, sin Andrej z družino, sestra Marija ter ostalo sorodstvo.
Škofja Loka, dne 26. jan. 1958.
KRVODAJALCI LJUBLJANČANI — POZOR!
Krvodajalska akcija v občini Center-je v tekuv-pri.tavlte- se takoj pri svojih .sindikalnih podružnicah ali pri terenskih odborih Rdečega križa. Bolniki čakajo na Vašo kri, ki pomeni mnogim življenje. Storite svojo državljansko in človeško dolžnost. Dvakrat da, kdor hitro da! Za morebitna pojasnila se obračajte na Občinski odbor Rdečega križa Ljubljana-Center. (Nebotičnik I. nadstropje ali telefon št. 22-174.)
TRGOVSKEGA ZASTOPNIKA :
za območje okrajev Celje in Maribor
sprejmejo v službo Ljubljanske mlekarne, Ljubljana,' Vodovodna 94.
Pogoj: kvalificiran trgovski delavec, pet možnosti s prakso v zastopniških poslih in z lastnim prevoznim sredstvom. 421-R
VARAŽDINSKA INDTJSRTIJA SVILE
Umrla nam je naša ljuba mama, stara mama
MARIJA KUŠTRIN
Pogreb bo v sredo, 29. I. 1958, ob 14.30 uri iz Jakobove mrl. vežice na Zalah.
Žalujoči:	hčerki Cirila, Rozi.
Mici in ostalo sorodstvo.
Ljubljana, 27. I. 1958.
"ia nam Je v 76 letu starosti
Uuc.jena. mati,
IVANA HABIČ rej. DRINOVEC iz Mednega
Pogreb drage pokojnice bo v trtno. 29. I. 1953, ob 16. uri iz Janezove mrl. vežice na 2ale.
2alujoči: Frančiška, hčerka in ostalo sorodstvo.
tsce
brzošivalne stroje »Singer«, »Diirkopp« in ostale specialne stroje za lahko žensko konfekcijo. Ponudbe , pošljite na naslov': Varaždinska industrija svile Varaždin, Primorska 14.	417-R
Upravni odbor podjetja	j
AGROTEHNIKA	:
export-import, Ljubljana,	i
razpisuje	•
Štipendije	?
eno štipendijo za prav- i no fakulteto; eno štipen- j dijo za ekonomsko fakul- . j teto in 2 štipendiji za j ekonomsko srednjo šolo. j Reflektanti naj pošljejo j prošnje na naslov:	j
Agrotehnika	i
export-import, tajništvo	i
Ljubljana, Titova c. 19.	S
MARIBOR
Zahrbtna bolezen in neizprosna usoda nam je iztrgala iz naše srede mojo ljubo ženo, našo zlato sestro in teto
MARIJO UDOVCEVO roj. Avbelj
Na njeni zadnji poti Jo bomo spremili v sredo, 29. I. 1958, ob 15.30 uri iz Marijine mrl. vežice na 2alah.
Globoko žalujoč! mož Jože, brat Pavle, sestra Slavka in ostalo sorodstvo.
Lj., Krašnja, 27. .jan. 1958.
Torek, 28. januarja.
Dežurna lekarna:	»Pri	gradu«.
Partizanska c. 1.
RADIO
5.00—8.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 8.00—8.05 Domače vesti; 8.05—8.15 Objave; 8.15—8.35 Domače napeve izvajajo Pohorski fantje in Mariborski pihalni ansambel p. v. Draga Lorbeka; 8.35 do	14.35	Prenos	sporeda	Radia
Ljubljana; 14.35—15.00 Želeli ste — poslušajte! 15-00—17.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; - 17.00— 17.10 Domača poročila; —	17.10
do 17.20 Objave; — 17.20 do 17.30 Tri skladbice slovenskih avtorjev	igrajo gojenci	Srednje	glasbene	šole	v Mariboru; 17.30—18.00
Med našimi pevci in godci; 18.00 do	23.00	Prenos	sporeda	Radia
Ljubljana.
Umrla je
JULIJA ARH
Pogreb bo v sredo, 29. januarja 1958, ob 16.30 iz Andrejeve mrliške vežice na Zalah.
Žalujoči: brat Pepe, sestra Albina, in družine Arh, Potokar, Stanič, Sega, Sever, Murašov.
Innsbruck, Kostanjevica na Krki, Ljubljana, Zagreb.
v Ljubljani, 27. januarja 1958.
?	POSLOVODJO
•
l za mlečno restavracijo
•	sprejmemo.
;	Pogoj: 'visokokvalificiran
•	gostinski delavec i ustrez-
i	no prakso. Nastop službe
•	takoj ali p>o dogovoru.
•	Ponudbe pošljite Ljub-
:	Ijanskim mlekarnam —
•	Vodovodna 94.	420-R
medzodtužni lesni komblnni v Škofji Loki sprejme takoj v ■službo VEC lesno industrijskih tehnikov
za; pripravo-delo in delov, mesto obrat, tehnikov, STROJNEGA TEHNIKA
za delovno mesto strojnega referenta, KORESPONDENTA oziroma KORESPONDENTKO za komercialni oddelek — ter ADMINISTRATIVNO MOC • za splošni oddelek.
Plače po tarifnem, pravilniku. Družinsko stanovanje preskrbljeno. — Pismene ponudbe z opisom dosedanjih zaposlitev oziroma prakse, dostavite sekretariatu podjetja.	337-R
Omltološkl zavod pri Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani sporoča, da je umrl njegov dolgoletni požrtvovalni sodelavec in bivši vodja, tovariš
OSKAR ŠTREKEU
žel. inšpektor v pokoju
Zaslužnega sodelavca bo ohranil zavod v trajnem spominu!
GOSPODINJE!
ZADOVOLJSTVO JE ČISTITI Z
ALBIN IVAČIČ
Čistilo za kovine in steklo
RRODOGRADILIŠTE »0 R E S« V CRESU
Delovni kolektiv in sindikalna podružnica transportnega podjetja »Prevoz« Brežice
STRUGARJE in MEHANIKE
Trgovsko podjetje
za serijsko proizvodnjo.
Delo po načrtih in po normi, Plača po tarifnem pravilnika. — Stanovanje in hrana za samce preskrbljena; stanovanja za družine pa bodo gotova v teku treh mesecev.
Ponudbe z zahtevami pošljite podjetju.
418-R
nadzornik TT naprav Maribor-Studend,
Uprava in'sindikalna podružnica Bolnišnice ža duševne in živčne bolezni Ljubljana -Polje sporočata, da je umrl
IGNACU NAP0K0J
računski referent Pogreb bo v sredo, 29. januarja 1958, ob 13. url iz Nikolajeve mrliške veže. Do srede zjutraj leži v sindikalni dvorani Bolnišnice Polje.
Vestnega uslužbenca bomo ohranili v lepem spominu.
Marljivega in požrtvovalnega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu!
Delavski svet, upravni odbor, uprava in sindikalna podružnica sekcije za zveze v Celju
8 sir, / SLOVEHSB POROČEVALEC /	januarja	um
Medtem se je Szczuka, prevelik in pretežak spričo te prenatrpane sobe, usedel v enega izmed prostih naslonjačev, poleg Teležyhskega.
»Boš pil kavo?« je vprašala Staniewiczeva.
■»Prav rad,« je zamrmral po svoji navadi.
»Oprostite,« se je oglasil z druge strani mize Puciatycki. »Ali sem prav slišal priimek? Gospod Szczuka?«
Szczuka je dvignil težke veke.
»Da.«
»Od nekod mi je to ime znano,« je nosljajoče zategnil PuciatvckL »Kje neki sem mogel naleteti nanj? Nedavno tega ...«
»Lahko vam pomagam,« je odgovoril Szczuka. »Gotovo ste brali to ime v časopisih. Zdaj, ko je bil zbor stranke.«
Staniewiczeva se je nemirno zganila.
»Saj,« je vzkliknil Puciatycki. »Sicer ne berem takih stvari, a zdaj se natanko spominjam, da je govoril nekdo s prav takim imenom, kot je vaše. Je tako?«
»Tako je.«
»Upam, da to ni kak vaš sorodnik?« je vprašal Puciatycki prijazno.
»Ni.«
»Saj sem si mislil. A vendar vam to ne more biti preveč prijetno.«
Szczuka je segel po kavo.
»A, tako mislite? Zdi se mi, da ste slabo pogodili. Rekel sem: ni moj sorodnik, ker sem to jaz sam.«
Staniewiczeva je rahlo zardela in skušala rešiti položaj.
»Kakšen imeniten quiproquo!«* se je zasmejala nekoliko
* Izgovori: kviprokvb (lat.) = zamenjava kake osebe z drugo, pomota v osebi.
preglasno. »Natanko tako, kakor na odru. Vendarle se mi zdi, gospod grof, da ste se pošteno urezali.«
Tudi jaz tako sodim,« je rekel Puciatycki prav skozi nos.
Roza Puciatycka je sedela togo vzravnana, z obrazom, še bolj podolgovatim kakor po navadi, a Teležynski, držeč se za gleženj visoko čez koleno prekrižane noge, je sesal pipo in s priprtimi očmi pogledoval zdaj na bratranca, zdaj na Szczuko. Prizor ga je očitno zabaval.
»Upam . . .« je začel Puciatycki.
Staniewiczeva mu je brž segla v besedo.
»Gospoda gotovo ne ve, da je moj svak star predvojni levičar. Kolikor se spominjam, je imel zmeraj silno radikalne nazore. Kajne, Štefan, da se ne motim?«
»Vidim, da me skušaš opravičiti.«
»I, oprostite,« je ugovarjal Puciatycki, »vi ste nepravični, dragi gospod. Kar se mend tiče, Sem vedno zelo cenil ljudi, ki imajo značaj, ljudi, ki so vneti za kakšno idejo, ne glede na to, ali sem se z njimi strinjal ali ne. Mislim, da je za človeka z neko kulturo to edino sprejemljivo stališče. S tem se boste strinjali, kajne?«
Zgovorne oči Staniewiczeve, uprte v Szczuko, kakor da so govorile: vidiš, kako nič ne poznaš ljudi... Obšlo ga je silno neugodje.
»Kaj ste hitlerjevce tudi zelo cenili?«
Puciatycki se je ustrašil.
»Oprostite, ne razumem ...«
»Težko jim je odrekati moč značaja.«
»Gotovo.«
»Mar morete reči, da nimajo ideologije?«
Puciatycki je razširil roke.
»Če vi, dragi gospod, tako postavljate vprašanje ..'.«
Steni«wiezeva se je znova vmešala.
»LjuDa gospoda, usmilita se vendar! Kaj se res ne moremo več pogovarjati-o čem drugem razen o Nemcih?«
»Lahko govorimo o Zidih,« ji je od strani padel v besedo Teležyriski,
Gospa Katja je naredila obraz muhastega dekleta.
»O tem nočem ničesar vedeti. Nikakor ne razumem, zakaj morajo moški, brž ko se snidejo, takoj govoriti o vojni ali o politiki. To je strašno! Kakšen grozanski dolgčas je to!«
»Jaz sem kriv,« je priznal Puciatycki. »Imate prav, gospa. Spričo ženskih argumentov se čutim vedno premaganega.«
Zahvalila se mu je s pogledom in prijetno spodbujena po svoji spretnosti se je nato obrnila do Szczuke:
»Želiš še kave?«
»Hvala.«
V nekem smislu, toda v povsem drugem k kor Puciat-vcki, bi bil prav tako lahko o sebi dejal, da se čuti premaganega. Ti ljudje so se zdeli po načinu življenja in mišljenja prozorni kakor zrak in vsakdo, ki bi hotel postaviti nasproti njim kakšne svoje razloge in ohraniti vpričo njih svojo neodvisnost in različnost, se je moral naposled osmešiti. V tišini, ki je po njegovem kratko in rezko izgovorjenem »brala« nastala v sobi, je začutil to svojo smešnost prav razločno. Čemu je pravzaprav začel tak pogovor? Da bi izpričal svoje mišljenje, ali da bi prepričal nje? Eno in drugo je bilo nesmisel.
PogLdal je Staniewiczevo in po tem, kakor je bila ravno zdajle obrnjena z glavo in rameni proti Puciatyckemu, se mu je nenadoma zazdela tako podobna Mariji, da ga je za trenutek spreletel prav takšen občutek najsilnejšega nemira in strahu, kakršen ga je prevzemal med njegovimi samotnimi nočnimi razmišljanji.
Zdravniki že dolgo poznajo mikrob Staphiiococcus aureus, ki ni nevaren za zdravega človeka. Kakor hitro pa se telesna odpornost zmanjša, se staphilo-cocci začno razmnoževati in morejo povzročiti vrsto bolezni: od neznatnih izpuščajev pa tja do vnetja trebušne mrene ali pljučnice. Njihova najljubša legla so operacijske sobe in porodnišnice, saj pride tja največ ljudi, ki so jih oslabile razne bolezni. Do druge svetovne vojne Staphilococcus aureus ni povzročil večjih preglavic. Po vojni so zdravniki celo mislili, da je skrbi zaradi njega konec, kajti nastopila je doba antibiotik:.-, Bolniško osebje je postalo brezskrbno.
Pred leti pa so se pojavile v bolnišnicah Winnipega neke nove nevarne klice. Dojenčki so debili grde mozolje, njihovim materam na so se delali na prsih gnojni tvori, ki so kljubovali celo penicilinu. Otroci ir matere so raznesli nove klice
HILDEGARD KNEF je po vrnitvi iz Amerike začela v Maroku pod vodstvom \Volfganga Staudte-a snemati za UFA svoj prvi film »Madeleine in lesrio-nar«. Svojo slovito dolgo plavo kito si je morala za to vlogo odrezati in jo zamenjati z razkn-Širano frizuro, primerno za energično francosko učiteljico v Severni Afriki. Na sliki: Hildegard Knef na sprehodu po Maroku v odmoru med snemanjem.
jejo vsako leto 66.700 novih zdravstvenih strokovnjakov. Skoraj v vseh deželah je zdravstveni študij dovoljen moškim in ženskam, vendar je, z eno izje.mo, število moških študentov povsod mnogo večje. Sovjetska zveza je edina dežela, kjer so žene v zdravstveni stroki 3 do 4 krat številnejše od moških. Od vseh šol na svetu jih je v Evropi 253 za 620 milijonov prebivalcev. Afrika z 210 milijon; ima le 16 šol. Največ zdravnikov ima Izrael, kjer pride na 434 prebivalcev en zdravnik, najmani pa Nepal, kjer jo en zdravnik na vsakih 174.640 prebivalcev.
Mednarodni organizacija za zdravstvo je poslala v Borneo zdravstveni kider, ki vzgaja vrsto mladih bolničark, negovalk in babic. Mednarodni dečjl fond Je dal na razpolago zdravila in oeetali material.
To Je del programa, kt ga hoče ostvarltl vlada v Saravva-ku, ln pri čemer bo dobila pomoč Združenih narodov. — Na sliki vidimo domačinko — babico pri obisku mlade matere na domu.
LONDON — »Dai!y Ex-press« piše, da, bodo jeseni povabili sovjetske znanstvenike na obisk v britanski atomski inštitut v Har-\vellu. Pokazali jim bodo tudi napravo Zeta, s pomočjo katere se je britanskim učenjakom posrečilo kontrolirati termonuklear-no reakcijo. Sovjetski znanstveniki bodo obiskali Har-\veil septembra, za časa konference »atomi za mir« v Ženevi. Isti list. piše, da bo sovjetsko delegacijo vodil prof. Igor Kuračtov, ki je bil že pred dvema letoma na Angleškem. Tedaj k dal britanskim znanstvenikom podatke o sovjetskih uspehih v tej panogi .>na-nostl.
**Vir
Največji atomski reaktor sveta
Malo mestece Chalk River, kakih 320 km oddaljeno od Montreala, pos-tajia v svetu ved-n,o bolj znano. Tu gradijo kanadske oblasti največji atomski reaktor na svetu. Kanada, ki jo lahko imenujemo klasično de-
Hampton Court Palače je bila letna rezidenca angleških kraljev v 17. ln 18. stoletju. Palača leži ob Temzi, 40 km izven Londona. V kraljevem rastlinjaku so leta 1769 posadili trto, ki raste torej že dve sto let. Danes ima deblo obseg 2 metra, mladice so razpeljane na dolžino 39 metrov. Trto skrbno negujejo in obrodi vsako leto.
želo urana, bo v reaktorju pridobivala plutonij, po katerem
vlada v svetu ogromno povpraševanje. (Vse količine bodo po pogodbi .prodali ameriški komisiji za atomsko energijo.) Poleg tega >bodo pridobivali še velike količine radioaktivnih izotopov (kobalt 60), ki jih uporabljajo v moderni medicini kot učinkovito sredstvo zoper raka. Seveda bo služil tudi ta reaktor, kakor tudi oba njegova prednika, atomski znanosti za nadaljnja raziskovanja.
Reaktor je visok 30 metrov, torej toliko kot desetnadstropni nebotičnik. Vsako minuto bo za hlajenje porabil 80.000 litrov tekoče vode. V ogromni dvorani, ki _ je centralni del vse zgradbe, bo vladala popolna tišina, ki jo bo motilo le rahlo šumenje črpalk mrzle vode.
Kanadske oblasti so pričele v bližini graditi še drugi atomski reaktor ln računajo, da bodo leta 1959 oskrbeli vso državo z električno energijo, ki jo bodo pridobili Iz atomske napetosti. Izračunali so, da bo ta energija cenejša kot sedanja.
Okrog Chalk River-ja bodo torej koncentrirane atomske naprave s skupno zmogljivostjo
341.000 kilovatov. Tako bo to,
do pred kratkim samo z drvarji obljudeno mestece, postalo atomsko središče vsega sveta.
Tank v odpad
Dva neznana moža sta te dni prodala trgovcu s starim železom v Fontainebleau v Franciji 50-tonski tank in prejela za kilogram 8 frankov. Cena je zelo nizka in trgovec je bil vesel dobre kupčije. Bil pa je tako naiven, da prodajalcev ni vprašal, odkod jima vojaško vozilo. Ze čez dva uri je prihrumela vojaška policija in trgovca zaprla. Tedaj je zvedel, da sta
neznana lopova ukradla tank
ameriški vojaški enoti
Izsuševanje jezera Neagn
Naj večje jezero na Britanskem otočju — Neaghško jezero, v severnem delu Irske — meri 400 kv- kilometrov, globoko pa n} nikjer več kot 12 metrov. Ker jo obrežje zelo položno, bi že z minimalnim znižanjem vodne gladine pridobil: znatne površine plodne zemlje Sedaj so sprejeli načrt, po katerem bodo znižali jezersko gladino za 60 cm ter s tem zmanjšali njegovo površino za celih 10 tisoč kv. hektarjev.
o	Drobiž
® PIETRO CIM ARA, GS - let; © dirigent Metropolitan' opere Q Ne\v Torku, ;ie ob riirigeu: gg skem pultu med predsta-** Verdijeve opere »Moč usod omedlel. Drugi violonist ork @ stra \Valter Ha gen je prev:-^ dirigentsko mesto in s i* j? preprečil prekinitev predstave Pietra Cimara so prepeljal i . @ bolnico. Njegovo stanje-je re-9 sno.
^	PAULETTE	GO!	:	”	.»>
In ERICH MARIA JR E MAR-QUE se bosta v kratkem p-vro-^ Čila. Igralka je odpovedala svo-je nadaljnje sodelov. v gU-da-lišču v Detroitu, ker bo. kot sama pravi, odpotovala v N-".v @ York. Tam namerava poročili & RemarqujyO, s katerim že dol-gg, go živi.
PETRU USTINOVU, igralcu & in dramatiku, j«' Kraljeva bri ^ tanska Akademija /a umetno ja podelila v znak priznanja zn 2 njegove dramske stvaritve nt 3? daljo Benjamina Franklina.
ANITA CERQUETTI, ita'
^ janska sopranistka, ki je p-® »škandalu v rimski operi« n ^ stopila mesto pevke Vfnr (p Meneghini Callas in tako p
«• 4» d: & ®
K B0JSTNEMU
— Veš, babica, na torto pa ni smo mogli spraviti vseh 75 na vadnih sveč!
mi...
ut
w bacil na pohodu
WASHIXGTON. Ameriška mornarica je odložila izstrelitev prvega ameriškega umetnega satelita za nekaj dni. Pravijo, da je vzrok neugodno vreme. Kot znano, prvi poskus decembra lani ni uspel.a Kot poroča agencija France Presse, je izstrelitev ameriškega satelita odvisna od rakete Vanguart, ki naj ga ponese v vsemirje. Tudi AFP potrjuje, da je v nekaj dneh pričakovati izstrelitev prvega ameriškega umetnega satelita.
TOKIO. Zaradi silnega viharja, ki je sinoči zajel japonske obale, se je potopi-lo 10 manjših ladij. Na neki turistični ladji je bilo čez 160 potnikov in 30 članov posadke. Nobenega niso več našli. Silen veter je podiral liiše in trgal telefonske žice. V celem je pri neurju prišlo ob življenje čez 200 ljudi.
JUŽNI TEČAJ — Britanska antarktična ekspedicija pod dr. Fuchsem, ki je 24. januarja krenila z Južnega tečaja proti Scottovemu oporišču, je prehodila doslej okrog 187 km. Po poročilih, sprejetih v \VelIing-tonu na Novi Zelandiji lahko prevozi ekspedicija zdaj najmanj 64 km dnevno. Ce bo nadaljevala s to hitrostjo, bi utegnila priti do Scottovega oporišča še pred koncem antarktične zime. Pred seboj ima še 2000 km poti.
po deželi, zdravniki in osebje žkodijivi St-aphilococcug aureus pa po drugih bolnicah. Leta 1952 je postal nevaren. Navadil se je so morali zapreti kirurški od_ na antibiotike, postal je odpor-delek neke bolnišnice v Angliji. nejši, začel se je hitreje raz-ker so nove klice preveč raz- množevati. Njegove lastnosti so sajaie med bolniki. V Texasu se spremenile — nastala je »koso dve bolnici celo izpraznili, raj nova vrsta bacilov, da so ju temeljito desinficirali, »S pretirano in neprestano Infekcije po operacijah so bile uporabo antibiotikov smo povsod vedno boli1 pogoste. V ustvarili svet novih organiz-zimi 1954-55 je postalo 24 oseb mov. Zd- se, da se bodo zdrav-v Ameriki žrtev »zlatega tolo- nikl morali zn-ova učiti, kako je vaja«, kakor imenuje ameriško treba ravnati z okužbami,« je časopisje nove klice.	dejal dr. William B. Hutschin-
Prej nedolžni in skoraj ne- son v začetku letošnjega leta.
Zdravstvene vzgojne ustanove v svetu
Mednarodna organizacija za zdravstvo je objavila, da so v zadnjih desetih letih organizirali 108 novih medicinskih šol in fakultet v svetu. To je rekordna številka v zgodovini zdravstva.
Dandanes je na svetu 638 zdravstvenih šol v 84 deželah.
Med njimi je deset takih, ki so starejše kot 600 let. Te šole da-
Se eno zdravilo za alkoholike
Delavci v neki kanadski tovarni umetnih gnojih so prvi opozorili strokovnjake na izredno delovanje »tamposila«, ki ga uporabljajo pri svoji proizvodnji. Ugotovili so namreč, da se vsem, ki imajo opravka s tam-posilom, alkohol gnusi. Strokovnjaki so zadevo raziskali in dognali, da zavira tamp-osil oksidacijo alkohola v organizmu. Ce torej nekdo, ki ima v svojem
organizmu tamposil, zaužije določeno količino alkohola, začuti močan odpor in celo omedli, če nadaljuje s pitjem. Tamposil deluje 24 ur.
Višina 182 cm - pogoj
San Francisco v Kaliforniji je največje naselje Kitajcev izven Kitajske. Občina, v katerj je večje število kitajskih odbornikov, že dolgo let išče policaje kitajskega rodu, pa jih n« more najti. Kitajci so namreč bolj majhne postave, predpis pa, ki je star nad 100 let, zahteva, da mer; vsak policaj najmanj 182 centimetrov. Te dni s-o sprejela v službo prvega kitajskega policaja.
XOLIVERA
25*. Mali profesor, k! e« je bil pravkar sklonil nad Sandijeve truplo, se J« nenadoma vzravnal: iz gozda je za-slišal klie pobeglega psa, kakršnega prej nikoli ni slišal. '	Kazan je po dolgih tednih ujetništva prvič klical Sivo.
f-A folijC,’K. Toda odgovoril mn je is smeri malega taborišča le nje-S»v d n,neki tovariš. Siva ja klioal zaman.
859. Kazan ni zalajal vnovič. Zavedel se Je, da je Siva milje in milje daleč, da mn ni mogla slediti. Kakor pes za svojim gospodarjem je tekel v določeno smer, k reki na peščeno obalo, kjer Ju je pred tedni razdvojil San-dyjev strel. Siva ga je vendar vedno čakala na mestu, kjer jo Je zapustil in prav gotovo jo bo našel ob reki!
360. Ko je sonce vstajalo, Je Kazan že stal na peščenem bregu. Vohljal je in klical, toda Siva se ni oglasila. Veter in dež sta izprala sledove njenih tac iz peska. Iskal jo je na njunih stalnih loviščih vse do večera. Neutrudno je tekal po gozdu, pozabil je na lakoto in utrujenost. Naslednje jutro pa je stekel proti bobrom in podrtemu drevesu.