TISKOVINA
Poštnina plačana pri pošti 2322 Majšperk
GLASILO OBČINE MAJŠPERK
JUNIJ 2001 - št. 27
Priznanja so dosti vredna, tako za posameznika kot tudi za druge, zato so se tudi dobitniki odzvali povabilu župana.	(Foto NM)
u
OBČINA MAJŠPERK
v sodelovanju s soorganizatorji
VLJUDNO VA 3 I NA
OSREDNJO OBČINSKO SVEČANOST OB DNEVU DRŽAVNOSTI, )
| ki bo v soboto, 30. junija 2001 od 16. ure dalje na Gnanem vrhu pri Sv. Ani (Stoperce) ^
•	ob 16. uri - otvoritev ceste Stoperce-Gnani vrh
•	ob 17. uri - maša za domovino v cerkvi Sv. Ana
•	ob 1&. uri-proslava ob Dnevu državnosti
CV-3 €™/>
Po proslavi družabno srečannje.
U
2. STRAN	ŠTEVILKA 27 - JUNIJ 2001 - DOBI) E
----------------------------------------------- Mili NJE
Vsak otrok ima pravko do obeh staršev
V zadnjem času se veliko govori in piše o sporni noveli Zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo, ki je bila sprejeta aprila 2001, in zaradi katere moramo državljani 17. junija iti na referendum.
Čeprav bi nekateri želeli povedati, da je to politično vprašanje, lahko rečem, da je to predvsem moralno etično in pravno vprašanje, zakaj bi naj bila sprejeta novela sporna.
Sprejeti zakon v lanskem letu omogoča zdravljenje neplodnosti, iz katerega jasno izhaja, da je staršem omogočeno zdravljenje neplodnosti tudi s postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo. Tako se lahko srečujemo s pari, ki živijo v zakonu ali izvenzakonski skupnosti in s problemi, s katerimi se srečujejo zaradi neoploditve ali nedonositve, in prav je da jim medicinska znanost pri tem pomaga.
Že samo sprejemanje novele 2001 (sprememba Zakona o zdravljenju neplodnosti in postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo) po hitrem postopku (april 2001) ni tekla po pravilih, saj je po Poslovniku Državnega zbora RS mogoče sprejeti določen zakon po hitrem postopku, kadar to zahtevajo izredne potrebe države in interesi obrambe ali naravne nesreče.
Prav zaradi hitrega sprejemanja te novele 2001 je prišlo do nepotrebnih stroškov zaradi dragega referenduma. Seveda ni moč kriviti za to tistih, ki so opozarjali na nepravilnosti predloga novele že pred sprejemom in tudi ne tistih, ki so sprožili ponovno odločanje državljanov o sprejeti noveli na referendumu.
Sporno novelo je vložilo dvaindvajset poslancev, čeprav je strokovno boljši predlog pripravila za to imenovana komisija strokovnjakov, ki pa ga vlada iz nerazumljivih razlogov ni vložila v parlamentarni
postopek. Predlagatelji te spremembe so v večjem delu povzemali pripravljeni predlog. Spremembo so naredili v tistem delu, kjer je opredeljeno, da je biomedicinska pomoč pri zdravljenju neplodnosti namenjena samo parom. Prav tako niso upoštevali drugih zakonitosti pri vlogi staršev in uporabi znanosti.
—	s 55. členom Ustave Republike Slovenije, ki določa, da starši odločajo o rojstvu svojih otrok. Po obrazložitvi ustavne komisije iz leta 1991 izvira tudi pravica do ugotavljanja in zdravljenja zmanjšane neplodnosti, kar pomeni, da se ponavadi ugotavlja neplodnost po definiciji mednarodne zdravstvene organizacije, kadar par (zakonca ali zunajzakonska partnerja) po najmanj enem letu rednih spolnih odnosov (dva - do trikrat tedensko) ne moreta spočeti otroka. Ne daje pa se ta možnost samski zdravi ženski, ki nima spolnih odnosov, da bi tako lahko le z biomedicinsko pomočjo postala mati otroka brez znanega očeta.
—	s Konvencijo Sveta Evrope o človekovih pravicah v zveži z biomedicino iz leta 1996, h kateri smo pristopili v letu 1997 nas tudi obvezuje, da pravni predpisi, ki jih sprejemamo morajo onemogočiti zlorabo izrednih dosežkov znanosti in zagotoviti spoštovanje človekovega dostojanstva in drugih temeljnih pravic in svoboščin, ki morajo imeti v zvezi z uporabo biologije in medicine prednost pred interesi družbe in zlasti znanosti. Zato se vedno moramo zavedati, da ni dovoljeno vse, kar je mogoče.
nKDmojj
se je do sedaj opredelilo že veliko ljudi, ki ne podpirajo določil novele Zakona o zdravljenju neplodnosti in oploditve z biomedicinsko pomočjo v takšni obliko kot je bila s pičlo večino sprejeta v Državnem zboru RS (april 2001). Mnogo organiza-cij, skupin ter strokovnih teles prav tako nasprotje sprejetju takšnega predpisa, med katerimi jih naj omenim le nekaj: Zdravstveni svet Republike Slovenije, Državna komisija za medicinsko etiko, Državna komisija za umetno oplojevanje, Strokovni svet Kliničnega centra, Skupščina zdravniške zbornice Slovenije, Slovensko zdravniško društvo, Svetovni slovenski kongres,...
m[ZLLLIfU%ljSLX
Referendumsko odločanje je prostovoljna in svobodna pravica vsakega državljana.
Moja odločitev je že dalj časa jasna, saj spremljam, kaj o tem pišejo strokovnjaki, ki se s to zadevo ukvarjajo in spremljajo razvoj otroka. Ko sem pred dnevi poslušal pogovor s strokovnjakinjo, ki je izdala že več knjig o otrocih je na vprašanje novinarke odgovorila: »Otrok nedvomno rabi tudi očeta in ne samo matere.« K temu lahko dodam le znana dejstva, da je dobra družina pogoj za dober narod in obstoj družbe. In ker to ni zagotovljeno z zadnjim zakonskim predpisom, bom na referendumu glasoval PROTI.
Nihče nima pravice izkoriščati znanosti v škodo otrok, saj ima tudi otrok svoje pravice, ker je človek. Pravico ima vedeti, kdo sta njegova oče in mati, ki morata poskrbeti zanj, da se lahko osamosvoji in poskrbi za rojstvo potomcev in za obstoj zdrave družbe.
Franc Bezjak, župan
BOB11
MAll
E NJE
NEDELJA, 24. JUNIJ 2001
ob 11.00 uri - položitev temeljnega kamna za župnišče v Majšperku
ob 14.00 uri - svečanost ob 50 letnici PGD Medvedce
TOREK, 26. JUNIJ 2001	
ob 18.00 uri -	otvoritev vodovoda Ptujska Gora
SREDA, 27. JUNIJ 2001	
ob 16.00 uri -ob 18.00 uri -	otvoritev mostu v Zgornji Sveči otvoritev pločnika Majšperk - Lešje ob prisotnosti državnega sekretarja za ceste g. Antona ŠAJNA
ČETRTEK, 28. JUNIJ 2001	
ob 18.00 uri -	otvoritev sanacije plazu na Janškem Vrhu ob prisotnosti državnega sekretarja g. Radovana TAVZESA
PETEK, 29. JUNIJ 2001	
ob 14.00 uri - ob 18.00 uri -ob 20.00 uri -	otvoritev zastopniške pisarne Zavarovalnice Maribor v Majšperku otvoritev mostu v Kupčinjem Vrhu (Bedenik) otvoritev obnovljene mrliške vežice Ptujska Gora
SOBOTA, 30. JUNIJ 2001
ob 10.00 uri - svečanost ob 50 letnici Društva upokojencev Majšperk
ob 16.00 uri - otvoritev modernizacije ceste Stoperce -Gnani vrh
ob 17.00 uri - maša za domovino v cerkvi sv. Ana ob 18.00 uri - »VSE NAJBOLJŠE SLOVENIJA« zaključek slovenskega projekta Mlade Slovenije
ob 18.00 uri - kulturna prireditev ob Dnevu državnosti
Družabno srečanje ob zvokih ansambla APLAVZ.
Ob 22.00 uri - kresovanje
NA GNANEM VRHU POD SVETO ANO BO 30. JUNIJA VESELO
Iz programa prireditve je razvidno, da se v soboto, 30. junija zberemo že ob 16. uri ob otvoritvi asfaltirane ceste Stoperce - Gnani vrh na meji med Občino Majšperk in Občino Slovenska Bistrica. Nato sledi maša za domovino v cerkvi Sv. Ane (17. uri) in že bomo lahko pozdravili mlade, ki zaključujejo slovensko športno akcijo teka in kolesarjenja po Sloveniji z geslom »VSE NAJBOLJŠE SLOVENIJA« in s tem bomo pričeli tudi kulturno prireditev ob Dnevu državnosti v šotoru na Gnanem vrhu (18. uri). Postreženi boste z brezplačno malico (OO NSi Majšperk in gradbeni odbor), za dobro glasbo in pijačo bodo skrbeli gasilci iz Stoperc, katere bomo morali tudi poslušati pri urejanju prometnega režima in parkiranja, zato je dobro, da se pravočasno odpravimo na pot. Ko bo se pošteno zmračilo, bomo zakurili kres, ko pa se bo začelo svitati, bomo počasi odhajali z lepimi spomini.
VABIMO VAS, DA PRAZNUJETE IN SE VESELITE Z NAMI:
Občina Majšperk, gradbeni odbor s PGD Stoperce, OO NSi Majšperk in RO MSi Ptuj-Ormož
ORGANIZATORJI IN SOORGANIZATORJI:
—	Občina Majšperk
—	Gradbeni odbori posameznih investicij
—	društva - jubilanti
—	Župnijski urad Majšperk
—	Zavarovalnica Maribor
—	OO NSi Majšperk in RO MSi Ptuj - Ormož ter gradbeni odbor s PGD Stoperce
----------------------------------►
Zaključna dela na cesti Stoperce-Gnani vrh (prostor zaključne prireditve), katerih so se najprej razveselili otroci.
------------------ maIsnje
(MMftalM	j jj j aa spffojjoiEoo pt?3 Sopem®
V torek, 15. maja 2001 je župan Občine Majšperk, Franc Bezjak, gostil dobitnike priznanj na razstavi Dobrote slovenskih kmetij Ptuj v letu 2001 in dosedanje dobitnike kipcev in dobitnike zlatih priznanj na ocenjevanju vina v Majšperku, ki gaje organiziralo Društvo vinogradnikov in sadjarjev Občine Majšperk.
Uvodoma so zapele Ljudske pevke iz Stoperc, nato pa je spregovoril gostitelj - župan Občine Majšperk, Franc BEZJAK. Sprva je vse navzoče lepo pozdravil. Dejal je, da je dobrih rezultatov zelo vesel, saj so za dobrote prejeli:
ZLATO PRIZNANJE
>- Matilda LONČARIČ za mešani kruh >- GOLOB, Turistična kmetija za sadni kruh z manj kot 50% sadja in za slivovo žganje >- Marjana HALOŽAN za kokosove rogljičke >- LIKAVEC, kmetija za sadjevec in višnjevo žganje >- PAJNKIHER, kmetija za laški in renski rizling, oboje pozna trgatev.
»Pa še na veliko dobro pripravljenih dobrot,« so si po vsej verjetnosti gospo dinje mislili, ko so si nazdravile.
Zbrani so prisluhnili županu, ko jih je povabil k mizi.
SREBRNO PRIZNANJE
>- PAJNKIHER, kmetija za mešani kruh >- Jožica VRABIČ za orehovo potico
>- GOLOB, Turistična kmetija za stoperško pregreto skuto in vino zvrst
BRONASTO PRIZNANJE
>- PAJNKIHER, kmetija za meso iz tunke >- LIKAVEC, kmetija za bezgovo žganje
OCENJEVANJE VINA V MAJŠPERKU
Bilo je 54 vzorcev, od tega 9 zlatih, 19 srebrnih in 11 bronastih priznanj.
Ob koncu je vsem prisotnim zaželel prijetno druženje in nazdravil s trkom vina - zvrst, ki je na ocenjevanju vina v letošnjem letu prejela srebrno priznanje.
Seveda pa so tudi ostali dobitniki priznanj postregli z vinom, s katerim so se dobro odrezali bodisi na ocenjevanju vina na Ptuju, bodisi v Majšperku.
Nataša Mohorko
POZIV LASTNIKOM ZEMLJIŠČ V OBČINI MAJŠPERK
Sprememba družbenega plana Občine Majšperk
Lastnike zemljišč v naši občini obveščamo, da je Občina Majšperk pristopila k spremembam in dopolnitvam prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Ptuj za območje Občine Majšperk za obdobje 1986 - 2000 in k pripravi prostorsko ureditvenih pogojev za območje Občine Majšperk. Vsled tega sprejemamo pobude občanov za spremembo zazidalnih območij in spremembo zemljišč v stavbne parcele.
Vaše pobude bomo predali urbanistom, ki jih bodo po možnosti vključili v predlog odloka.
V kolikor načrtujete v naslednjih letih kakršnokoli gradnjo, prosimo, da izpolnite obrazec (dobite ga v sprejemni pisarni občine) in ga s prilogami (mapna kopija, posestni list) vložite v sprejemni pisarni Občine Majšperk najkasneje do 15. julija 2001, saj zakasnelih predlogov ne bo možno vključiti v spremembo.
Občinska uprava
ZLATE POROKE NA OBČINI
Vsem parom, ki boste v kratkem praznovali 50 let skupnega življenja obveščamo, da je obred zlate poroke praviloma ob sobotah ob 11. uri oziroma po predhodnem dogovoru. Predhodni dogovor je potreben zaradi uskladitve časa vseh prisotnih na obredu zlate poroke.
Vsi, ki nameravate imeti obred zlate poroke na občini, se morate najprej prijaviti v sprejemni pisarni Občine Majšperk. S sabo morate imeti novi izpisek iz poročne matične knjige, ki ga dobite na Krajevnem uradu v Majšperku. V sprejemni pisarni Občine Majšperk boste podali osnovne podatke o vajini mladosti in seveda tudi vajinem skupnem življenju.
Nataša Mohorko
DOBI
MA1M.IE
18. redna seja je bila 29. marca 2001, sprejete so bile naslednje pomembne odločitve:
Potrjena je bila pogodba o prenosu doma krajanov Sestrže v last in posest.
Sprejet je bil Odlok o proračunu Občine Majšperk za leto 2001.
Dodeljeno je bilo posojilo Tovarni volnenih izdelkov Majšperk d.o.o. v višini 15 mio SIT.
Sprejete so bile spremembe in dopolnitve pravilnika o oddajanju poslovnih prostorov.
Določen je bil izvajalec za izvajanje dejavnosti odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda kot obvezne javne službe na območju Občine Majšperk, in sicer Komunalno podjetje Ptuj d.d., do preklica.
7. izredna seja — 10. maja 2001:
Sprejeti so bil sklepi o delitvi skupnega premoženja bivše občine Ptuj in o sprožitvi ustavnega spora glede Zakona o lokalni samoupravi.
Sprejetje bil sklep o prioriteti za kandidiranje na demografska sredstva, z modernizacijo lokalne ceste Stoperce-Gnani vrh in gradnjo vodovodnega omrežja Ptujska Gora.
Sprejete so bile spremembe odredbe o načinu financiranja za modernizacijo in vzdrževanje lokalnih cest in javnih poti.
4. korespondenčna seja — 24. maja 2001:
Sprejet je bil sklep o dovolitvi skladiščenja mesno kostne moke iz kafilerije družbe Koto v skladiščnih prostorih TVI Majšperk.
Tatjana Varžič
Marija in Viljem Tumpej sta se po petdesetih letih skupnega življenja ponovno odločila obnoviti in potrditi njuno skupno življenje. Tako sta 9. junija v spremstvu sorodnikov obnovila in potrdila ljubezen in zvestobo, ki sta si jo obljubila v mesecu maj leta 1951.
Marija, domačino jo kličejo Mara se je rodila 16. oktobra 1925 v Ježeviču. Rodila se je v družini sedmih otrok. Ker je bil njen oče mlinar, je bilo vedno dovolj dela, v mladosti pa je tudi pasla ovce in krave. V času vojne je skupaj z ostalimi v vasi spala na prostem. Pobegnili so v Bačko, kjer so pomagali pri obiranju koruze in pri mlatenju. Služila je tudi na zadrugi in poprijela tudi za marsikatero drugo delo.
Viljem, domačini ga kličejo Vili, se je rodil 20. junija 1927 na Jelovicah. Odraščal je v družini šestih otrok. Osnovno šolo je obiskoval v Narapljah, med šolanjem pa je moral tudi hoditi na delo (pri Zunkovičih in na Janičevo). Po šolanju je delal v Tovarni strojil, leta 1947 je šel v vojsko na madžarsko granico. Po vrnitvi iz vojske, od koder se je vrnil z Ženo Marijo, je delal v Krajevnem
ljudskem odboru v Narapljah. Od leta 1954 je opravljal poštarska dela.
Zelo rada se spominjata sklenitve zakonske zveze ter rojstva njunih otrok. Iz razgovora z njima smo razbrali, da sta na poročni dan leta 1951 odšla k poroki peš, na obred zlate poroke pa sta se pripeljala kar s konji.
Župan jima je po obnovitvi zakonske zveze izročil simbolično darilo občine in jima zaželel še veliko zdravih in srečnih let.
Nataša Mohorko
------------------ MAlBNJE
Že deveto leto zapored je bilo zadnjo soboto v mesecu maju v Stopercah še posebej veselo. K temu pa je pripomoglo tudi lepo vreme. Če torej niste bili z nami, ste nekaj lepega zamudili, in tako bi vam radi delček tega, kar je bilo mogoče doživeti v našem kraju, opisali v tem članku.
Prikaz ročne košnje
Že v petek so se s projektom “Je treba delat” predstavili učenci in učiteljice naše šole. To je bilo prav za vse navzoče pristno in poučno sporočilo.
Svoje delovanje so s kulinarično razstavo prikazale tudi članice Društva gospodinj Stoperce.
Tudi letos smo Stoperčani in okoličani odnesli na ocenitev svoj dragoceni pridelek —- vino in strokovna komisija je ocenila naše znanje in delo. Mnogo vzorcev in številna priznanja so dokazali, da tudi tod pridelamo in pijemo dobro vino. Zlato priznanje so prejeli Franc Plajnšek ter Franc Babšek in Vinko Jerič.
Sobotni dan je ponujal kar nekaj pestrih prikazov starih običajev.
Predsednik društva rejcev plemenskih telic je prisotne pozdravil, v nadaljevanju pa je sledil glas ljudskih pevk in pevcev, ter zvok že kar znane “Stoperške
Mlatiči so prikazali svoje delo ob mlatvi
bande.” V njihovih rokah smo zagledali preprosta kmečka orodja, ki oddajajo ob znanju glasno in ubrano melodijo.
Člani društva so pripravili tudi razstavo svoje osnovne dejavnosti - vzrejo plemenskih telic.
Na travniku ob igrišču seje zbrala množica navijačev, ki so vzpodbujali kosce, ki so se pomerili v košnji.
Boj za prvo mesto je bil zahteven, saj to opravilo v teh krajih dobro obvlada še marsikateri kmet.
Prvo mesto si je priboril Rafael Hronek, drugo Jože Kamenšek in tretje Ivan Stojnšek.
Podiranje ploha na balon
Vsi navzoči smo z zanimanjem opazovali izdelovanje stola iz hloda z motorno žago. “Prav priročna in poceni zadeva,” so modrovali nekateri radovedneži.
Spretneži so se pomerili še v podiranju ploha na balon, kjer je prvo mesto dosegel Srečko Taciga, pomerili pa so se tudi vkleščenju debla.
Ko se je sonce nekoliko spustilo k zahodu, so za “dreš mašino” stopili mlatiči in prikazali, kako se je mlatilo v starih časih.
Močni in voljni kosci so stopili še na strmi travnik ob šoli, nabrusili kose in odrezali proti vrhu. Ni trajalo
Kdo bo prvi?
dolgo, ko so na vrhu veselo zapeli. Zakaj sicer ne bi, ko pa jih je tam čakala prijetna in dobra malica; štruklji z ocvirki in kozarec ruj nega izpod rok pridnih kmečkih »Hribrskih« žena.
Tudi tega dne je svojo delavnost pokazal župan Franc Bezjak, poprijel je za marsikatero staro kmečko opravi-
Izdelovanje stola z motorno žago
lo, še posebej pa je poskrbel za “šluk šnopsa” in “kupico vino”, da niso delavci onemogli.
Bilo je zares lepo. “Drugo leto praznujemo že 10. kmečki praznik, nanj pa vas vabimo,” kot pravi predsednik Društva rejcev plemenski telic, Alojz Galun, “že danes,” in dodaja, “takrat bo še bolj veselo.”
Lea Kitak
Pravijo: »Človeku ni dobro samemu biti. Te besede pa prav dobro držijo za družabno društveno življenje članov KPD Stoperce, ki smo se gci 28. aprila veselili pri prijateljih v kraju Turnišče v Prekmurju.
Želja po odkrivanju lepot in bogastva prekmurskih krajev in Življenje naših prijateljev, članov KD Stefan Raj, nas je navdihnila,
■ da smo z veseljem odpotovali. Na popotovanje smo povabili tudi župana, Franca Bezjaka in z njegovo dobro voljo in veselim razpoloženjem je bila pot kar krajša.
V Turnišču že vrsto let živi naša domačinka Angela Gorjan in njej gre zahvala za stkane prijateljske vezi.
Ko smo prispeli na cilj, smo doživeli sprejem naših gostiteljev.
V prostorih njihove občine smo se okrepili s prekmurskimi dobrotami in prisluhnili pozdravnim besedam župana Jožeta Koceta, predsedniku Kulturnega društva, predsednici Društva kmetic in predsedniku Turističnega društva in dobili smo občutek, da nas pozdravljajo pomembni gostje.
Naši gostitelji so se nam pri-	smo imeli kosilo, Društvo kmetic
družili v avtobusu in skupaj smo se	nam je pripravilo tudi razstavo
popeljali po njihovih krajih.	prekmurskih dobrot, lepih za oči in
Obiskali smo lepo urejeno izlet- seveda dobrih za želodec.
niško kmetijo pri Vargovih, kjer (Nadaljevanje iz 7. strani)
Obisk OŠ Turnišče
---------------- MAlSNJE
Ogled izdelave lončarskih izdelkov v Filovcih
je ohranjeno orodje za izdelovanje čevljev.
Ob koncu smo stopili še v prostore učenosti, tako nas je po tur-niški osnovni šoli, kjer so že pričeli z izvajanjem devetletke, popeljala podravnateljica Danica Kocet.
Čas se je približeval h koncu našega potepanja, zato smo se pričeli pripravljati na izvajanje našega programa. V kulturni dvorani smo se po pozdravnem govoru našega Župana v večernem nastopu predstavili še: s pesmijo, besedo, sliko in tako skozi naš program, namenjen tamkajšnjim občanom, prikazali del našega življenja.
(Nadaljevanje iz 7. strani)
Pot smo nadaljevali v znano lončarsko delavnico v Filovce, kjer smo si ogledovali izdelovanje predmetov iz gline. Nato je sledil ogled znane turniške romarske cerkve, posvečene Mariji Vnebovzeti.
Zanimivostim ni bilo konca, zato smo stopili tudi v pletarno, kjer izdelujejo izdelke iz ličja in prenekateri cekar je našel tako tudi svojega lastnika.
Zaradi znanih čevljarskih mojstrov je v Turnišču postavljen tudi Čevljarski muzej, kjer
Še skupinski posnetek in nasvidenje v Stopercah
j J Ur gg				JK			
Ir				a			
Župan Občine Turnišče je bil zares vesel naše brezove metle.
Sporočilo našega kulturnega programa je bilo:
»Haloški človek je delaven in preprost, a v svoji notranjosti odprt za kulturo, bogat z ljubeznijo in hvaležnostjo do vsega, kar ga obdaja.«
S prijetnimi besedami in izmenjavo spominskih daril smo zaključili naš program. Podali smo se na idilično prekmursko kmetijo in v prijetni družbi prepevali, klepetali in plesali vse do zgodnjih jutranjih ur in razšli smo se z obljubo, da se kmalu srečamo v Stopercah.
Lea Kitak
V občini smo planinci in društva v soboto, 2. junija in nedeljo, 3. junija sprejeli in spremljali Evropohod. To je največja simbolna akcija Evropske popotniške zveze z namenom združiti pohodnike po pešpoteh Evrope proti Strasbourgu in s tem vzpodbuditi k miru in sožitju med narodi ter akcija za zdravje in kulturno rast ob doživljanju kulturnih in naravnih lepot Slovenije.
Evropska popotniška zveza v letu 2001 organizira 10 potovanj Evrpohoda, v katerih sodeluje okrog 30 držav. Le-ti so začeli svoje poti na različnih krajih Evrope, vsi pa imajo skupen cilj, to je Strasbourg, kamor bodo pripotovali v septembru Evropohod, ki potuje skozi Slovenijo, je pričel pot v Grčiji, pohodniki pa proti Strasbourgu nosijo evro fon - magnetofon v obliki popotne palice, na katerega bodo v vsaki sodelujoči državi posneli zvočni zapis kulturne ali naravne značilnosti svoje dežele.
V naši občini smo evropohod sprejeli v soboto na Janškem Vrhu, kjer mu je Društvo vinogradnikov in sadjarjev Občine Majšperk skupaj s Planinskim društvom Majšperk pripravilo manjšo pogostitev, domači ljudski pevci in pevke pa kratek kulturni program. Evropohod smo najprej spremljali od Dolene do Janškega Vrha, nato pa dalje po evropski pešpoti E7 do Ptujske Gore, kjer smo pripravili osrednjo
PLANINSKI KOTIČEK
PLANINSKO OBVESTILO
Planinsko društvo Majšperk uspešno izvaja svoj program pohodov in vas vabi na naslednje. Planinsko društvo Majšperk se zahvaljuje svojim članom, ki so že poravnali članarino za leto 2001 in prosi člane in ostale zainteresirane občane, ki bi to še želeli, da to opravijo do konca meseca junija. Podatki o višini in ostali pogoji so bili objavljeni v prejšnjih dobrih marnjah.
Članarino lahko poravnate pri blagajničarki Danici Leskovar, Skrblje 7a, popoldan ali zvečer. Ob plačilu članarine prejmete tudi program pohodov za leto 2001 ter informacijo o ugodnostih, ki jih prinaša članstvo v planinskem društvu.
Prosimo planince, da poravnajo članarino čimprej, saj si s tem zagotovijo pravice iz naslova zavarovanja v primeru nezgode v gorah in hkrati olajšajo delo naši blagajničarki.
NAČRTOVANI PLANINSKI IZLETI V JUNIJU, JULIJU IN AVGUSTU 2001
>-16. junij - 4. češnjev pohod Stoperce - Donačka gora -Boč
>- 24. junij - Ljubej - Zelenica - Begunjščica »- 28. in 29. julij - Bohinj - Komna - sedmera jezera -Bohinj
18. in 19. avgust - Bohinj - Vogel - Rodica Dodatne informacije o izletih dobite pri vodnikih Rajku Jurgec, Marjanu Planinc in Miranu Smolej. VABLJENI Z NAMI!
Upravni odbor PD
slovesnost s kulturnim programom, ki so ga izvedli učenci osnovne šole Ptujska Gora in Moški pevski zbor DPD Svoboda Majšperk. Gostinsko ponudbo je pripravila Gostilna Dolinca iz Majšperka.
Na Ptujski Gori so organizatorji na magnetofon posneli zvočni zapis o naši največji znamenitosti v občini - eni najlepših gotskih cerkva v Evropi.
Evropohod smo na ta dan spremljali še do Jelovic, kjer je prenočil, tam pa so mu domačini pripravili pogostitev in tako
Sprejem Evropohoda na Ptujski Gori
izkazali pohodnikom svojo gostoljubnost. Evropohodnikom se je prvi dan potovanja po naši občini aktivno priključilo okrog 40 pohodnikov.
Drugi dan je pohod nadaljeval pot po evropski pešpoti E7 iz Jelovic do Donačke gore, pridružilo pa se mu je več kot 50 pohodnikov. Sprejeme in pogostitve so ta dan pripravili planinci in društva iz Stoperc, posebej lep sprejem s pogostitvijo pa je Evropohodu pripravila na Završah Občina Žetale, pohodnike pa je tam pozdravil župan Občine Žetale, Anton Butolen.
Palico evrofona smo nato ob 12. uri s slovesnim zaključnim programom, ki ga je pripravila Osnovna šola Stoperce, predali predstavnikom obsoteljskih občin.
Mislim, da smo v občini kljub nekaterim težavam, dostojno in na primeren način izvedli akcijo Evropske popotniške zveze, ki je presegala okvire planinskih akcij - EVROPOHOD 2001. Vsa društva, šoli in ostali posamezniki, ki so pri tem sodelovali, posebej Darinka Fakin, pa si za njihov prispevek zaslužijo zahvalo.
Miran SMOLEJ, predsednik PD Majšperk
DOBI!E MllENJE
V	času od zadnjega javljanja se naši tekmovalci še naprej uveljavljajo na tekmovališčih. Najmlajše (osnovnošolce) smo imeli priložnost videti tudi doma v Majšperku, kjer so dobro izkoristili domači teren.
Pa gremo lepo po vrsti; po tekmah v Zagorju in Murski Soboti seje tekmovanje državnega prvenstva nadaljevalo, in sicer: >- NOVA GORICA — 24. marec
Tukaj smo na žalost nastopili s samo tremi tekmovalci (Denis Jug, Tomi Mrčinko in Janez Zdavc). Denis in Tomi sta osvojila peto mesto, Janez pa se je po dveh zmagal prebil v finale, kjer pa mu je za zmago zmanjkalo moči in je tako osvojil drugo mesto. >- IZOLA — 7. april
Tokrat smo se na pot odpravili v večjem številu z manjšim avtobusom. Med dečki je z dvema zmagama drugo mesto osvojil Kristijan Purg. Med mladinci v disciplini LIGHT KONTAKT, ki je malo ostrejša različica kickboxinga, sta nastopila Denis Jug in Tomi Mrčinko, ki sta prav tako osvojila drugo mesto. Kljub neizkušenosti sta prikazala odlične borbe. Tako je Tomi zmagal v dveh borbah in je na RANG lestvici Državnega prvenstva drugi, Denis pajrrvi, saj je že nastopil v tej dicsiplini v Murski Soboti. >- MAJŠPERK - 1. turnir regijskega prvenstva (Ptuj,
Ormož, Majšperk) — 14. maj
V	večernih urah je odprl v prepolni telovadnici ravnatelj OŠ Majšperk, Rajko Jurgec, 1. turnir regijskega prvenstva od treh. Kot gledalec nas je obiskal župan Občine Majšperk, Franc Bezjak. Zbralo se je 56 tekmovalcev iz treh klubov, in sicer 33 tekmovalcev iz Ptuja, 9 tekmovalcev iz Ormoža in 14 tekmovalcev iz Majšperka. Na koncu je Ptuj osvojil sedem prvih mest, Majšperk šest in Ormož štiri.
Pa poglejmo, kako se odrezali naši tekmovalci po posameznih kategorijah:
DEČKI
>- 3. mesto: Elvino Podbrežnik (-125 cm)
>- 1. mesto: Robin Fidler (-135 cm)
>- 5. mesto: Peter Leskovar (-145 cm)
>- 9. mesto: Denis Železnik (-145 cm)
>- 1. mesto: David Zakelšek (-155 cm)
>- 1. mesto: Kristijan Purg (-165 cm)
>- 2. mesto: Mitja Šoba (-165 cm)
»- 1. mesto: Tom Peinkiher (+165 cm)
DEKLICE
»- 3. mesto: Tajda in Sara PEINKIHER (-145cm)
MLADINCI
>- 1. mesto: Denis jug (-48 kg)
>- 2. mesto: Tomi Mrčinko (-56 kg)
MLADINKE
>- 1. mesto: Sabina Šerbak (-55 kg)
>- 2. mesto: Danijela Leskovar (-60 kg)
Najboljša borba je bila zadnja in to med domačinom Tomijem Mrčinkom in Rozmanom iz Ormoža.
Sodili so tudi naši sodniki, Barbara Murat, Slavko Peinkiher in Andrej Pušaver.
Zahvaljujem se vsem, ki so k organizaciji kakorkoli pripomogli. Sponzor prireditve je bila Gostilna DIN DON, za kar se ji lepo zahvaljujemo.
Pričeli smo tudi s pripravami na našo prireditev »REVIJA KlCKBOXINGA«, ki bo predvidoma v mesecu novembru in bo prava paša za oči, saj boste lahko videli naše najboljše tekmovalce v soju žarometov na domačem ringu.
Športni pozdrav!	Uprava kluba
Kristijan Purg, Denis Jug in Tomi Mrčinko s trenerjem Brankom Fidlerjem po tekmovanju v Izoli.
Sprva se je slišala policijska sirena. Nato je pripeljalo nekaj avtomobilov. Promet se je za nekaj časa ustavil. Med občani se je po vsej verjetnosti pojavilo vprašanje, le kaj bo zdaj iz tega.
Počakali smo še le nekaj trenutkov in zagledali smo prvega kolesarje, ki je iz smeri Lešja pripeljal po regionalni cesti v Majšperk. Nekaj časa smo še morali počakati, da se je skozi majšpersko naselje popeljala glavnina kolesarjev v spremstvu, seveda.
8.maj se bo zapisal v zgodovino Slovenije, saj se je takrat pričela najpomembnejša slovenska kolesarska preizkušnja - osma mednarodna dirka po Sloveniji. V tej preizkušnji je sodelovalo kar 136 kolesarjev iz 17 moštev, enajst tujih in šest slovenskih. S tekmovanjem so pričeli v Termah Čatež, cilj te etape pa so dosegli v Beltincih, seveda po dobrih 190 kilometrih vožnje. Po dobrih 150 kilometrih vožnje je vodil Boštjan Kavčnik, preko ciljne črte pa je prvi pripeljal Štefano Zanini (Mapei), takoj za njim pa je bil Boštjan Mrvar (Krka Telekom).
Tekmovanje se ni vršilo le na teh 190 kilometrih, temveč na dobrih 1005,5 kilometrih po Sloveniji. Kolesarji so v šestih dneh prevozili sedem etap, po kateri je bil znan skupni zmagovalec dirke po Sloveniji. Tako seje tekma pričela v Tarmah Čatež, zaključila pa
Tudi v letošnjem letu bo za pridobitev neposrednih plačil za kmetijstvo potrebno izpolniti tiskovine, ki jih bodo morali izpolniti vlagatelji oziroma tisti, ki upravljajo kmetijsko gospodarstvo.
Vsi upravičenci, katerih kmetije že imajo MID bodo oziroma so že delno izpolnjene obrazce dobili domov. Vsi tisti, ki pa bodo letos vlagali na novo, lahko obrazce dvignejo pri zaposlenih v KMETIJSKO SVETOVALNI SLUŽBI. V obrazce je potrebno vpisati stanje kmetijskega gospodarstva na dan 30. maj 2001. Obrazci se vlagajo od 1. junija do 30. junija 2001 do 24.00 ure osebno ali po pošti na naslov: AKTRP
Dunajska 160, 1000 LJUBLJANA
Pred izpolnjevanjem dobro preberite vsa navodila, za vse nejasnosti pa se lahko obrnete na kmetijsko svetovalno službo. Obrazci za izpolnjevanje so podobni lanskim z manjšimi spremembami.
Novosti v letošnjem letu so naslednje: obrazci so delno že izpolnjeni, potrebno je preveriti pravilnost teh podatkov in na obrazcu A dopisati telefonsko številko;
>- podatek o računu banke mora biti obvezno potrjen s strani banke, ki s tem jamči njegovo pravilnost;
>- za vse tiste, ki imate v najem kmetijska zemljišča, je priložena izjava o zakupu zemljišč, v kolikor imate to že spisano, jo lahko priložite, vendar mora pogodba vsebovati vse podatke, ki so na pripravljeni izjavi o zakupu zemljišč; >■ C obrazec bo izpisan, preveriti je potrebno vse parcele, pod katerimi je ?.
Vse spremembe (povečanje, pomanjšanje, dodajanje,...) in popravke pa vpišite na novi obrazec C, tako kot je v navodilih;
>• v obrazec D vpišite podpore po šifrantu, kije priloga vlogi; »- priloga so lahko zahtevek za krave dojilje, ovce in koze, kobile za vzrejo žrebet;
>- posebna premija za bike, vole se vlaga na ustreznem obrazcu, ki je v vlogi z ustreznimi prilogami, na Agencijo Republike Slovenije za kmetijske trge in podeželja, in sicer:
-	za obdobje od 1. januarja do 30. junija v roku od L do 15. julija 2001
-	za obdobje od 1. julija do 30. septembra v roku do 1. julija do 15.o ktobra 2001
-	za obdobje od 1.oktobra do 30. junija v roku od 1. do 15. decembra 2001
-	za obdobje od L do 31. decembra v roku od 1. do 15. januarja 2002
>- na vsak list, ki ga na novo pišete ali prilagate, je potrebno vpisati vaš MID, na obrazce pa prilepite še črtno kodo na ustrezno mesto.
Ko ste vlogo izpisali in ustrezno opremili, jo prinesite v kontrolo na Kmetijsko svetovalno službo Ptuj.
Na zbiralnicah bo, kakor vsa leta doslej, nudena pomoč pri izpolnjevanju in podpisovanju le-teh, za ostale pa bo to organizirano ob uradnih urah od 1. junija do 30. junija 2001, ki so: >- v prostorih Občine Majšperk vsak torek med 11. in 11.30 uro vsako sredo med 10. in 10.30 uro >- v prostorih KS Stoprece vsak torek med 9. in 9.30 uro »- v prostorih Kmetijske svetovalne službe Ptuj vsak dan med 7. in 15. uro vsak torek in četrtek pa še med 18. in 20. uro
Darja Gaberc, KSS Ptuj
OBČINA MAJŠPERK
Komisija za priznanja in odlikovanja
Na podlagi 8. člena Odloka o priznanjih v Občini Majšperk (Uradni list RS, št. 56/97) komisija za odlikovanja in priznanja Občine Majšperk objavlja
RAZPIS
za podelitev občinskih priznanj: plakete Občine Majšperk in priznanj Občine Majšperk za leto 2001
I.
Občina Majšperk razpisuje za leto 2001 zbiranje predlogov za podelitev
praviloma ene plakete Občine Majšperk in treh priznanj Občine Majšperk.
II.
Občinska priznanja se podeljuje posameznikom, društvom in organizacijam za dosežke, ki imajo pomen za razvoj in ugled občine na področju gospodarstva, znanosti, umetnosti, kulture, športa, humanitarnih in drugih dejavnosti.
III.
Predlagatelj za dobitnike občinskih priznanj so lahko posamezniki, organizacije in društva.
IV.
Predlog za občinsko priznanje mora biti posredovan v pismeni obliki in vsebovati osebne podatke kandidata
oziroma podatke o predlagani organizaciji, podjetju, zavodu in društvu v občini ter opis zaslug, dejanj, uspehov oziroma utemeljitev za podelitev priznanja.
V.
Predlog za podelitev občinskih priznanj je potrebno dostaviti komisiji za odlikovanja in priznanja Občine Majšperk najpozneje do 24. 8. 2001 do 14. ure na naslov: Občina Majšperk, Majšperk 32a, 2322 Majšperk.
VI.
Priznanja bodo podeljena ob 5. občinskem prazniku Občine Majšperk v Majšperku.
V Majšperku, dne 12.06.2001
Mag. Darinka FAKIN Predsednica komisije
MTD d.o.o. MAJŠPERK PRIREDIL SREČANJE
V soboto, 28. aprila ob 19.00 uri je bilo v dvorani TVI Majšperk veselo, saj je podjetje MTD d.o.o. Majšperk organiziralo srečanje delavcev in poslovnih partnerjev.
DAN ŠOLE NA PTUJSKI GORI
Učenci in učitelji podružnične šole na Ptujski Gori so v četrtek, 26. aprila proslavili dan šole. Pod naslovom Naša šola - stoletje učenosti za istimi zidovi so številne goste skozi zgodovino in sedanji trenutek šole popeljali učenci, ki si v tej šoli nabirajo znanje in izkušnje ter ljudski pevci iz Dolene. Spomine so ob tem prazniku šole obujali tudi nekdanji učenci in tudi učitelji, ki so obiskovali to šolo.
DAN VRTCA V MAJŠPERKU
V petek 1. junija so se otrokom iz vrtca pridružili starši in mnogi drugi, saj so na ta dan praznovali DAN VRTCA. Otroci so s svojo igrovostjo prikazali svoje veselje do telovadbe, in tako pokazali kako se zdravo živi.
ARHEOLOŠKA RAZSTAVA PODLOŽE ŠE NA OGLED
V nedeljo, 8. aprila 2001 je župan Občine Majšperk, Franc Bezjak, v arheološki zbirki v dominikanskem samostanu odprl arheološko razstavo Podlože. Ogledate pa si jo lahko vse do 30. novembra.
O sanaciji gomilnega grobišče na Podložah smo nekaj zapisali v naši prvi številki časopisa. Podatki kažejo, da so bila prva izkopavanja izvedena že v letu 1905, ko je dve manjši gomili raziskoval ptujski lekarnar Pollak, večjo gomilo pa je naslednjega leta raziskovalo Muzejsko društvo iz Ptuja. Zaščitna arheološka izkopavanja prazgodovinskih gomil v Podložah je Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine izvedel že leta 1981 in 1986. V takratnem izkopavanju so raziskali tri gomilna grobišča od skupno petih gomil.
Gomila 1 se nahaja na skrajnem jugovzhodu gomilnega grobišča. Med pomembnejše iznajde lahko po podatkih Pokrajinskega muzeja Ptuj prištevamo ohranjeno konjsko
PRODAM zemljo in dvostanovanjsko hišo v Lešju 43 (voda, telefon, centralna ter asfalt do hiše). Cena po dogovoru. Informacije na telefonu: 02 793 53 31 -Marija KORDEŽ.
opremo - železne žvale, ki na našem območju predstavljajo novost.
Gomila 2 je pred posegom imela ohranjeno gomilo od višine 1,6 m, premera pa 16 m. Ob raziskovanju so bili najdeni fragmenti različnih keramičnih posod in nekaj kosov železa in brona. Zaradi ureditve melioracijskega izsuševalnega jarka je bila gomila odstranjena.
Gomila 3 je pred posegom leta 1986 merila v višino 1,1 m, premer pa je obsegal 12,5 m. Iz te gomile je ohranjen rekonstruiran keramični podstavek z lepo okrašeno površino. Od ostale keramike velja omeniti še dele keramičnega ciborija, ki ima temno rdeče premazano površino. Največji obod je okrašen z grafitnimi črtami v obliki meandra, podobno pa je okrašena tudi manjša kupa.
Na osnovi arheološkega radiva, pridobljenega pri zaščitnem arheološkem izkopavanju Zavoda za varstvo narave in kulturne dediščine Maribor, je grobišče uvrščeno v starejšo železno dobo (750-550 let pred K.r.).
Nataša Mohorko
ŽEGNANSKA IN LOCKA NEDELJA NA PTUJSKI GORI
Na gorsko žegnanjsko nedeljo, 27. maja 2001, je celjski opat, Marjan Jezernik blagoslovil nova vhodna vrata z bronastimi odlitki in Marijinim reliefom nad njimi ter dvigalo za invalide (ob glavnih stopnicah).
Zelo smo veseli ob novih pridobitvah, ki vračajo romarskemu svetišču nekdanji sijaj. Od sedaj bodo lahko pod »Marijin plašč« prišli brez težav tudi invalidi. Z dvigalom, ki ga je postavilo podjetje LILIJA iz Celja, se bodo izognili nepremagljivi oviri glavnih stopnic. Ob cerkvi je tudi tlakovana potka do stranske kapele - za invalide na vozičkih.
Reliefi na vratih predstavljajo: na eni strani papeža Janeza Pavla II., na drugi strani pa blaženega Antona Martina Slomška, ki je - kot znano - bil na Gori štiri dni pred svojo smrtjo.
Nad glavnimi vrati je relief, kije skoraj neke vrste kopija reliefa Marije Zaščitnice s plaščem - iz cerkve. Pod tem plaščem so na levi strani upodobljeni dosedanji mariborski škofje s Slomškom vred, na desni strani pa minoritski provinciali. Imenitne umetnine so delo ptujskega akademskega kiparja Viktorja Gojkoviča.
Slovesnost seje končala s pogostitvijo vseh romarjev. Dobrote so pripravile domače gospodinje; gospodarji pa so priskrbeli tudi žlahtno kapljico.
Bilo je svečano in po domače veselo.
p. Maks
Vsem občanom in bralcem časopisa »DOBRE MARNJE« sporočamo, da lahko oddajo članke za naslednjo številko časopisa na občinskem uradu Občine Majšperk do 15. 8. 2001. Sprejemamo pa tudi reklamne oglase.
1)01$
MA
iE
LNJE
Na obisku pri Mariji Vedlin
-
V društvu upokojencev Ptujska Gora smo se predstavniki društva odločili obiskati dolgoletno članico našega društva, Marijo Vedlin.
12. aprila smo se tako oglasili na njenem domu. Ravno na ta dan je praznovala svoj častitljivi 91. rojstni dan. Ob tem prelepem prazniku smo ji čestitali in jo razveselili s priložnostnim darilom in toplo besedo, ki jo človek v jeseni svojega življenja najbolj potrebuje.
Obiska je bila zelo vesela, saj je še vedno čila in dobre volje.
Franc Super
Marija Vedlin (v sredini) je bila zelo vesela našega obiska. Zakaj ne bi bili še mi?
Biti topel do ljudi pomeni ponuditi jim roko in hkrati prijazen obraz, jim pomagati kadar potrebuje pomoč, stati ob strani v urah stiske, da v njihovo temo prodre vsaj malo svetlobe. To so osnove Župnijskega karitasa Ptujska Gora.
Na Ptujski Gori je zaživela pred desetimi leti, čeprav je bila karitativno delo vpeljano že prej, seje z ustanovitvijo še poglobila.
Med prvimi nalogami, ki smo si jih zadali je bila opaziti ljudi v stiski, se jim primerno približati ter poiskati bolne, stare in osamljene. Sklenili smo hoditi po Jezusovi poti, ki vodi do ubogih, bolnih in zavrženih. V naši Župnijski karitas dela 14 sodelavcev. Duhovni vodja je p. Janko Gasparič. Čeprav nas ni veliko, se trudimo po svojih najboljših močeh, da pomagamo vsem, ki so pomoči potrebni.
Področje naše Župnijske karitas zajema pomoč socialno i ogroženim, ostarelim in bolnim, svetovalno delo in dobrodelne akcije. Živimo na podeželju. Nismo premožni, vendar nimamo večjih problemov glede osnovnih življenjskih potreb. Na pomoč priskočimo ostarelim, bolnim, posameznikom, kadar nas potrebujejo (npr.: kupimo zanje hrano v trgovini, plačamo položnice, priskrbimo kakšno pomoč). Lju-
Utrinek s srečanja.
dem, ki se težje znajdejo sami, pomagamo urediti določene zadeve na uradih.
Na začetku šole nudimo pomoč pri nakupu šolskim potrebščin družinam z večimi otroki ter materam samohranilkam.
V	jesenskem času zbiramo ozimnico. Del razdelimo med tiste krajane, ki so takšne pomoči potrebni, del pa pošljemo na Škofijsko karitas Maribor.
Sodelujemo pri Miklavževanju, ki se odvija vsako leto za naše otroke v župnišču.
Naša posebna skrb so bolni in občani, ki so dopolnili 90 in več let. Ob rojstnem dnevu jih obiščemo in skromno obdarimo.
V	Adventnem času organiziramo srečanje jubilantov, ki so poročeni 25, 30, 40, 50 in več let. Tega srečanja se udeleži 10 - 15 parov. Po slovesni sveti maši jim pripravimo družabno srečanje s kulturnim programom in kosilom. V adventnem času naredimo skupaj z otroki in domačini adventne venčke, kijih nato otroci ponesejo na domove, seveda blagoslovljene. Vsako leto se udeležimo dobrodelnega koncerta »KLIC DOBROTE V CELJU«, prav tako se vsako leto udeležimo PLENUMA Škofijske karitas Maribor, kjer dobimo smernice za nadaljnje delo. Ob večjih romanjih organiziramo skupaj z Rdečim križem Ptujska Gora tečaj prve pomoči.
SREČANJE STAREJŠIH OBČANOV
Eno izmed obsežnejših vsakoletnih dejanj je organiziranje srečanje starejših krajanov, ki ga pripravimo skupaj z Rdečim križem Ptujska Gora in Župniščem Ptujska Gora. Takrat povabimo občane stare nad 70 let. Srečanja se ponavadi udeleži dobra polovica povabljenih. Najprej jih povabimo v cerkev, kjer se vsako leto zbirajo pod Marijinim plaščem, da ob njej najdejo svoj mir, se zahvalijo za preživeto leto ter naberejo moči za naprej. Vsak od njih prinese k »Mariji« svoje skrbi in svoje veselje. Na tak način jim želimo pokazati, da niso sami.
Po maši sledi družabno srečanje v prostorih župnišča, kjer jim otroci pripravijo prisrčen kulturni program. Vsako leto jih obišče tudi župan občine, Franc Bezjak.
Potem pa se srečanje nadaljuje ob kosilu, dobri kapljici in zvokih harmonike, ki pripomore k sproščenemu in veselemu vzdušju.
Veselje in smeh na obrazih teh starejših, nam daje upanje in moči za nadaljnjo delo.
Emica Rodošek, Predsednica ŽK Ptujska Gora
»Kolo se ne sme vrteti naprej, ampak pognati znova.«
Letošnje leto bo zapisano v zgodovino zaradi mileniuma, deset let od osamosvojitve Slovenije in še bi lahko naštevali. Za naš kraj pa se bo obrnil zgodovinski list, v katerem bo zapisano, da bo OŠ v Majšperku stara 100 let. Tako smo se učenci sedmih in osmih razredov odločili, da ob 100-letnici zgradbe OŠ Majšperk naredimo raziskovalno nalogo.
Delo smo pričeli z zbiranjem virov in literature. Pregledali smo šolske kronike in zapise o pedagoških konferencah. Zaradi pomanjkanja podatkov pa smo morali obiskati arhiv v Ptuju. Prav tako nas je pot vodila na občino v Majšperku in na župnijski urad, ki pa zaradi požara hrani malo podatkov. Da bi začutili stoletni utrip naše šole, smo obiskali starejše občane, ki so v burnih in politično napetih obdobjih obiskovali našo šolo. Sestavili smo vprašalnik, da je pogovor stekel čimbolj tekoče.
Po pregledanih virih in normativih o šolski stavbi smo ugotovili, da obstoječa stavba ne ustreza normativom in pogojem dela. To trditev smo podkrepili s fotografijami stavbe in vprašalnikom za učence. Vprašalnike smo razdelili na tri starostne skupine učencev. V prvo starostno skupino smo vključili učence od prvega do četrtega razreda, v drugo od petega do šestega razreda in v tretjo skupino učence sedmega in osmega razreda.
Fotografije stavbe in odgovori učencev resnično dokazujejo, da potrebujemo novo šolo.
S pisanjem raziskovalne naloge smo si pridobili veliko novega znanja o preteklosti naše šole in o življenju v kraju nekoč in danes. Vsi učenci si močno želimo novo šolo, vemo, da je mi, ki smo raziskovalno nalogo pisali, ne bomo dočakali, želimo pa si, da bi jo dočakali naši mlajši učenci in takrat bomo tudi mi zelo ponosni na to, ker bomo vedeli, kakšne težave, zapleti in dolge poti so potrebne, preden se doseže tisto, kar si nekdo želi in takrat se bo kolo pognalo znova.
Naša raziskovalna naloga ima poudarek na gibanju učencev v zadnjih stotih letih. Naredili smo jo zato, ker smo želeli opozoriti na nujnost izgradnje nove šole, saj stara ne zadošča več zahtevam sodobnega pouka. Seveda je to le majhen košček v mozaiku številnih težav na našem področju, ki bi si zaslužili naše pozornosti. Vsi, ki smo sodelovali v raziskovalni nalogi, menimo, da nam je uspelo pokazati zainteresirani javnosti to, da si učenci želimo novo šolo, hkrati pa tudi kakšno. Zelo veseli bi bili, če bi se še drugi učenci lotili raziskovalnih nalog in predstavili arhitekturo, kulturno dediščino, delovanje društev, krajevnih običajev Majšperka itd.
Se enkrat bi se radi zahvalili našima mentoricama, Barbari Vedlin in Milenki Butolen, ki sta bili naši desni roki, saj sta nam pomagali pri izbiri podatkov in nas peljali v arhiv na Ptuj. Na poti skozi raziskovanja smo naleteli na ovire, ki pa smo jih s pomočjo naših mentoric zlahka rešili. Veselilo nas je, da smo imeli možnost delati z računalniki, veliko pa so nam pomagale tudi ankete. Za to nalogo smo porabili veliko časa, vendar seje splačalo, saj smo 20. aprila na Ptuju predstavili našo raziskovalno nalogo v okviru 9. regijskega srečanja mladih raziskovalcev Spodnjega Podravja in Prlekije in osvojili srebrno priznanje.
Občanom naše občine pa smo raziskovalno nalogo predstavili 10. maja v telovadnici OS Majšperk.
Raziskovalno nalogo smo napisali: Monika Kokot, Lucija Cep, Sabina^ Serbak, Mateja Bezjak, Tomaž Fakin in Blaž Šalamun.
Letos smo dan šole obeležili s predstavitvijo projekta »Je treba delat...«. Celoletni projekt smo predstavili 25. maja s kulturnim programom in z razstavo.
V projektu so sodelovali vsi učenci od 1. do 4. razreda in vse učiteljice na šoli. Projektno delo je vodila učiteljica Milena Sirec. Učenci so skozi to obliko učenja spoznavali poklice. Pomagali so jim zunanji in šolski mentorji: zdravnica Branka Skledar, sestra Kristina Gajšek, frizerka Ksenija Habjanič, mojster stare obrti pletarstva Martin Bogmej elektrikar Drago Kodrič, policisti Vojko Frlež, Franc Šalamun in Silvo Pernat, učiteljica Vera Planinc in računalnikar Alen Merc.
S pomočjo ankete so učenci ugotovili, da sta njihova naj ljubša poklica policist in frizerka. Za poklic kmeta niso
Pletarski izdelki so prijetni, lepi in naravni.
DOBI
MASMJE
ŠOLSKA STRAN • ŠOLSKA STRAN • ŠOLSKA STRAN • ŠOLSKA STRAN • ŠOLSKA STRAN
Biti policist, to bo »naj«!
^pokazali zanimanja. Seveda bodo svoje mnenje še spreminjali, preden se bodo dokončno odločali za poklic.
Po dnevu šole smo po dolgih letih izdali svoje glasilo z naslovom »HRIBČKI«.
Vera Planinc
dosffoasaa zacieaaa
V soboto, 5.maja smo v Stopercah izvedli krajevno čistilno akcijo. V njej smo sodelovali vsi učenci in učiteljice šole Stoperce. Istočasno so akcijo izvajali lovci LD Stoperce. Nekaj njihovih članov se nam je pridružilo tako, da so spremljali skupine za center Stoperc, Grdino in Travni Potok.
Ugotavljamo, da bodo čistilne akcije (doslej uspešne!) postale jalovo delo, če se vsi in ves čas ne bomo zavedali, kako pomembna je čista narava in okolje. Seveda nam je letos visoka trava pomagala zakriti marsikatero človeško Nemarnost.
Akcijo smo uspešno izvedli. Lovci so poskrbeli za vreče in prevoz, na koncu pa še za sok.
Vera Planinc, vodja podr. šole Stoperce
Po uspešnem delu
»Nekoč sta živela dedek in babica v leseni hišici,
Z majhnimi okni in slamnato streho.
Iz dimnika se je kadilo,
kar pomeni, da se je tukaj odvijalo življenje.«
V šolskem letu 2000/2001 smo se učenci 3.a in b razreda odločili, da bomo nadaljevali projekt iz 2. razreda. V 2. razredu smo odkrivali in spoznavali stare običaje, letos pa smo želeli spoznati, kje in kako so živeli včasih.
Naš projekt je trajal od septembra do aprila.
Odkrivali smo življenje v starih hišah in o tem povprašali dedke in babice, oni pa so se radi spominjali starih časov. Vse, kar smo izvedeli in spoznali, smo zapisali in tudi narisali. V šolo smo prinašali tudi stare predmete in slike. Vse naše delo smo predstavili staršem, dedkom in babicam na zaključku projekta.
Na šolskem hodniku smo uredili razstavo in jo obogatili z našimi izdelki. V razredu smo pripravili kulturni program. Predstavili smo naše zapise, zgodbe naših starih staršev, svoje pesmi, zaigrali smo tudi na ljudske instrumente in zapeli. Zaigrali pa smo tudi krajše igrice, skozi katere smo obudili spomine ali pa povedali, kako živimo danes.
S tem projektom smo osvetlili in obudili le delček življenja, ki so ga živeli naši stari starši. Spoznali smo veliko novega, vemo pa, da bi o starih časih lahko spoznali še več. Morda pa bo to delo za prihodnje dni.
Učenci 3.a in b razreda
IZLET
Na izlet smo se peljali z avtobusom. V Kidričevem smo šli na vlak. V Mariboru smo vstopili v avtobus. Potem smo se namali-cali. Po krajšem počitku smo si ogledali železniško postajo. Tam nas je čakal avtobus in nas odpeljal do Pohorja. Z gondolo smo se peljali na vrh Pohorja.	Maruša Križanec, 1. razred
Ko smo prišli v šolo, smo se odpeljali z avtobusom. Do Kidričevega smo prispeli z avtobusom in šli na vlak in se peljali do Maribora. Potem smo odšli zopet na avtobus in se peljali pod Pohorje. Z vzpenjačo smo se odpeljali na Pohorje. Tam smo se najedli.	Lea Lampret, 1. razred
V torek, 22. maja smo bili na izletu. Do Maribora smo se peljali z vlakom. Z gondolo smo se pripeljali na Pohorje. Na gondoli me ni bilo nič strah. Na izletu sem si kupil DIGEMON album in DIGEMON sličice.	Simon Babulič, 1. razred
ZLATOPOROCENCA
NOVAK
V soboto, 21. aprila sta v spremstvu svojih otrok, vnukov ter najbližjih znova potrdila in obnovila svojo ljubezen in zvestobo zlatopo-ročenca Marija in Franc Novak s Ptujske Gore. Poročila sta se 7. aprila 1951 na Ptujski Gori.
Marija, domačini jo kličejo Marica, se je rodila 23. februarja 1928 v Stogovcih. Rodila se je kot prvorojenka, kasneje pa se ji je pridružila še polsestra. Osnovnošolska leta je preživljala v OS Ptujska Gora. Mladostni dnevi so bili težki, saj je družina živela v najemniških stanovanjih. Svoje delovne izkušnje
DOBRE MARNJE
je glasilo Občine Majšperk, ki je tudi izdajatelj glasila. NASLOV: Občino Majšperk, Majšperk 32, telefon 02/79 50 830 in fox 02/794 42 21.
UREDNIŠKI ODBOR: Jože Tranturo, Jože Rakovec,
Anico Rejec, Katarino Klep-Černejšek, Nataša Mohorko LEKTOR: Marija Krušič
UREJANJE IN TISK: Tiskarna Vili Polajžer s.p. Ptuj.
NAKLADA: 1500 komadov
Lokalno informativno glasilo DOBRE MARNJE dobi vsako gospodinjstvo brezplačno, za katerega izdajatelj plačuje 8% DDV (Uradni list RS št. 89/98).
si je pridobivala v pisarni, kasneje pa kot tkalka v TVI Majšperk.
Franc, domačini ga kličejo Franček, se je rodil 10. novembra 1926 v Koritnem. Svojo mladost je preživljal v družini petih otrok, osnovno šolo pa je obiskoval v Majšperku. Zaposlen je bil v predilnici v TVI Majšperk.
Kako sta nam opisala spomine? »Spoznala sva se leta 1950 v TVI Majšperk. Prva leta najinega skupnega življenja sva preživljala v občinski hiši na Ptujski Gori. Ker sva hrepenela po lastnem domu, sva pričela leta 1957 graditi hišo, ki sva jo končala leta 1960.
Spomin nama sega tudi v čas rojstva najinih dveh sinov, prvega letovanja družine na morju v Bio-gradu, nakup njive ter seveda rojstva najinih treh vnukov.«
ZLATOPOROCENCA
LAMPRET
V nedeljo, 29. aprila pa sta si pred svojimi najdražjimi ponovno izpovedala ljubezen in večno zvestobo zlatoporočenca Marija in Anton Lampret iz Stoperc. Poročila sta se 28. aprila 1951, prav tako na Ptujski Gori.
Marija, za domačine Micika, se je rodila 29. novembra 1929 v Stopercah v družini šestih otrok.
Kot sama pravi, njena mladost ni bila lahka, saj ji težko delo in trpljenje ni prizanašalo. Kruh in obleko si je služila pri tujih ljudeh, da pa bi se kaj izučila, ni imela možnosti.
Anton, za domačine Tonček, seje rodil 12. januarja 1928 v Stopercah. Že zelo mlad je izgubil svoje starše, očeta pri treh, mamo pa pri sedmih letih. Takrat ga je pod svoje okrilje vzela teta, kjer je bil leto in^^ pol za pastirja, od leta 1948 pa je^P služil pri Vrabičevih. Istega leta je šel v šofersko šolo v Ljubljano, vendar je bil že po štirih mesecih vpoklican v vojsko. Delal je v okrajnem podjetju za nakup živine, v bivši zadrugi v Stopercah. Leta 1974 se mu je izpolnila največja želja - postati avtobusni šofer, saj je tega leta naredil izpit za avtobus in nato dvanajst let vozil na relaciji Stoperce - Ptuj.
Kako sta nam opisala spomine? »Poznala sva se že kot šolarja. Se danes se dobro spominjava rojstva otrok ter sklenitev zakonskih zvez in rojstva osmih vnukov.
Po upokojitvi sva bila pobudnika za ustanovitev Društva upokojencev v Stopercah.«
Marija pa je še dodala: »Vidite, rfa^P se z dobro voljo in božjo pomočjo dočaka zlata poroka.«
Oba para, ki sta se po 50-ih letih skupnega življenja ponovno odločila obnoviti zakonsko zvezo, sta v imenu občine od župana, Franca Bezjaka, prejela simbolično darilo - kozarce z vgraviranim imenom zlato-poročencev ter datumom poroke. Pa seveda ni manjkal grb občine.
Nataša Mohorko