Poštnina pIat%na’v'efofovTri! 'MiinooT, S0noia m. scpTeitnofa Stev. ^TO Leto vn. cxiV. MARIBORSKI Cena 1 Din VEČERNI UrSdaUKvo ta uprava: Maribor, Ooepoaka ri.11/Tolefoo uradnlltva 0440, uprava 2469 Iz Kaja razan nedelja ta praznikov vsak dan ob 16. tari / Valja uMseino prejeman v upravi a« pa poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po cenika / Oglasa eprejean tudi oglasni oddelek »Jutra- v Ljubljani l PMHal čekovni račun «. IM« JUTRA Pisava slovenskih rodbinskih Imen ZADNJI SRAMOTNI JAVNI b ?,rajevila in rodbinska imena so sim-j vsakega naroda. Po njih sodimo aj v ogromni večini primerov, kakšen sti Poseljuje kraje in kakšne narodno-pSpjjudje, ki jih nosijo. Če se kak kraj tofjUJC'’ Se kraievno ime seveda popači, nnrf vPOznavalec jezikov bo tudi iz te or!,)a,eene oblike še vedno izluščil pravo dana n° °^^°- Tako moremo n. pr. še „ kanes natanko ugotoovitl, da soime-n: rajev> Potokov, rek in gora na sred- keir1 m 20rnjem Štajerskem, na Koro.š-veeiV- DS,0venskega izv°ra P° osromni tank *' Va *ega ne more skriti. Na- je^” vem°, da se za Jossom skriva hails’ Za Strassom Straža, za Ehren-jern P?1 J e r n o v Ž (od patrona sv. Frita n’ za Leibnitzom Lipnica, za vov °n' Breže itd. Pa tudi za šele Prim°Jn' *po*telijanjenimi« imeni krajev na neut °ir.?kem se že na prvi pogled skriva Uinr !v slovenskega itd. niep-r. 't ne Pomaga.vse zatrjevanje: £0vihV-Predniki so se Potujčili, v nje-Ška h f1 se ne Pr*taka pristna nem-ali n r'! V državah, kjer se celi narodi knr VSa^ del1 Potujčujejo, se kakor ittic a’ pač'j° tudi rodbinska neha. Primer take prakse poznamo že nekdanje Avstrije, po vojni pa iz •alije, kjer se to godi na brutalen, nosilen način. Večinoma so se v bivši ^Vstriji zadovoljevali ponemčevalci že s em- da so slovenska imena pisali po ®tnškem pravopisu, n. pr. Slavitsch, Je-^‘tsch, Dornigg, Jakounigg, ali pa so iz ^Janca napravili Franza, iz Veljaka in iJ a c k a< iz Priinarja P f r i m e r j a, MaSrr ,no hakor delajo sedaj Italijani iz kakor i?Cev ^ ai'telanije itd. T oda £enar raiovna imena, tudi če so popa-nega’ -,,e 'norejo zatajiti svojega prvot-moro.,ZVora- tako tudi rodbinska tega ne j^io storiti. SVf)j'e e,lci smo sprejeli med pravila binxi.ga. Pravopisa. da pišemo vsa rod-ziku a 'm,e’la tako kakor se pišejo vje-the ■ nar°da- iz katerega so izšla. Goe-Je Za nas Goethe, ne morda Gete, OSTANKI POTUJČEVANJA, Dumas Duma s, ne Dima, Gombos G o m b 6 s, ne Gembeš, Giunta G i u n t a, ne Žunta itd. Zaradi tega je tudi edino pravilno, da se vsa imena, ki so slovenskega ali slovanskega izvora, pišejo po pravilih našega pravopisa! Zlasti pa ne moremo dovoliti, da bi ostale še zana-prej take spake, kakor jih je napravila bivša Avstrija z Jeglitschi, Tomaschi-tschi, Suppantschitschi, Goleschi ter drugimi itschi in tschitschi, eschi in aschi, pa etzi in atzi. Te spake morajo brezpogojno izginiti ne samo z naših ulic, marveč tudi iz krstnih listov in vseh dokumentov in aktov! V tem oziru imamo celo z a k o n, ki nam to omogoča, saj določa, da morajo tudi itschi in tschitschi dokazati, da so se že njihovi davni predniki tako pisali. V Celju je bil neki gospod nedavno kaznovan, ker je svoje slovensko ime, ki se končuje na -šek, napisal s -schek! Pa tudi neglede na ta zakon se mora to zgoditi, saj tudi potujčevale! Slovencev v Avstriji niso ravnali po nobenem zakonu, ki bi jih bil do tega upravičeval, ko so pačili slovenska imena! Glavna naloga, da se to zgodi, pripada našim župnim uradom kot voditeljem matrik, potem šolam ter civilnim in vojaškim uradom. Nobeden teh ne bi smel nikoli zagrešiti tega, da bi napisal katerokoli ime slovenskega, izvora po nemškem pravopisu. Jeglitschi, Goleschi, Suppantschitschi so bili in morajo biti Jegliči, Goleži, Župančiči itd. Kar se tiče javnih napisov, bi pa morala skrbeti za to naša obrtna oblastva, mestna in okrajna: kjer gre za protokolirane firme pa tudi trgovska s o d i š č a, ki ne bi smela nikoli protokolirati nobenega itscha in tschi-tscha! Če pa je ime protokolirano po slovenskem pravopisu, mora biti tako označeno tudi na javnem napisu! Grešili in zamudili smo itak že zadosti. Od nikogar, ki ima neslovensko ali neslovansko ime, ne zahtevamo, da ga piše po slovenskem pravopisu, dasl bi po zgledu Italijanov, Nemcev, Madžarov, Francozov in drugih tudi to lahko storili, če sam tega noče, prav tako pa ne smemo in ne moremo nikomur več dovoliti, da bi pačil svoje slovensko ali sploh slovansko ime. Kakor so izginili letos še zadnji dvojezični lepaki, morajo izginiti tudi te spake! Akcija madžarskih zelenih srajc ^AD?ARSKI NARODNI SOCIALISTI BODO NOSILI ZELENE SRAJCE, ZNAK PA JIM BO KRIŽARSKI KRIŽ S STRELICAMI. džgjFP^PEŠTA1, 16. septembra. Matere nar°dno-sociaIlstična stranka, ka jrav /tetovanje je bilo v zadnjem času b0 r 0 2aradi nesoglasij v stranki sami, Dro prteela sedaj najširšo in energično sref,iSa"do 5,0 vsei državi, ker se je po-jaitl, ° najti med nasprotnimi si frakci-Prv skl,r),1° podlago za nadaljnje delo. r » večje zborovanje bo drevi v opeko** gledališču. Na tem zborovanju a določena nov znak in nova unifor-l ma, ker je vlada, kakor je že znano, nedavno prepovedala nošnjo kljukastega križa in rjavih srajc. Kot novi znak bodo vzeli madžarski hitlerjevci križ s streli-cami, kakor so ga nekoč nosili križarji, namesto rjavih srajc bodo pa nosili zelene. Za jutri je sklicano v Magyarovarju ob avstrijski meji javno zborovanje, ki se ga bo udeležilo 10 do 15.000 madžarskih narodnih socialistov. GČR1NGOV GOVOR PROTI PARL AMENTARIZMU V PRUSKEM DRŽAVNEM SVETU. IZ VSEGA GOVO RA ZVENI NAPOVED NOVE OBOROŽITVE NARODNO-SOCIALISTIČNE NEMČIJE. BERLIN, 16. septembra. V svojem govoru ob otvoritvi prve seje pruskega državnega sveta je napadel Gorlng zopet enkrat prav besno parlamentarizem. »Živeli bomo brez pruskega parlamentarizma«, je dejal. »V zgodovini človeštva so vedno le posamezniki ali pa samo majhne skupine ljudi odločale o usodi narodov. Če bi v Nein čiji vedno vladale le parlamentarne oblike, bi nemškega naroda ne bilo nikjer več. Pruski državni svet bo vodil prusko državo po osnovnih nemških idealih. Sam Bismark ni znal vladati brez parlamenta, pred vojno pa je bilo treba obtoževati parlament, ker ni hotel glasovati za odobritev potreb nih vojnih kreditov v obrambo naroda. Tako se je moglo potem med voj- no zgoditi, da je zmanjkalo streljiva. Narodni socializem bo izpolnil sen vseh Nemcev: „Živeti, kakor elita ljudstva!« Delovno ljudstvo v Nemčiji čuti, kako vre v njegovih žilah nemška kri. Zedinili snio ves narod. Zato mora pruski državni svet delovati po principih avtoritete in podvojiti svoj ogenj proti parlamentarizmu. Vaša vloga je v tem, da premišljujete in me podpirate. Državni svet Je sestavljen iz Dredstavnikov vseh domen nemške delavnosti. Ne smemo pozabiti onih, ki so vodili nemške čete k zmagi.« Končno je Gdring še ponovil Hitlerjeve besede o priliki velikih narodno-socialističnih prireditev v Norimber-ku: »Novo Nemčijo tvori narod, ne ustvarjajo je države!« Štirideset milijard frankov deficita FRANCOSKI DEFICIT JE V ZADNJIH LETIH DOSEGEL SKUPNO VSOTO 4(1 MILIJARD FRANKOV. NA ČRTI ZA SANACIJO. PARIZ, 16. septembra. Ministrski predsednik Daladier bo v svojem velikem govoru v pariškem radiu sporočil javnosti sklepe vlade glede kritja deficita v francoskem državnem proračunu. Prednačrt za državni proračun za leto 1934. predvideva deficit 6 milijard frankov, ki naj bi se kril v glavnem z znižanjem uradniških plač In z novimi davki. Kakšno je stanje francoskih državnih financ, je dovolj jasno povedal generalni poročevalec za državni proračun v francoskem senatu. V zadnjih letih se je nabral deficit že v skupno vsoto 40 milijard frankov, od katerih je konsolidiranih komaj 15 milijard frankov. Ostanek leži v tresorjih v obliki kratkoročnih visečih obveznic in ustvarja tako stalno nevarnost za francosko valuto. Daladier bo verjetno napovedal velik delovni program za oživ-ljenje narodnega gospodarstva. Nova inflacija v Združenih državah PREDSEDNIK SENATA 1IARRISON IN SENATOR FLETCHER ZA TRI MILIJARDE NOVIH BANKOVCEV. MED ANGLIJO IN PERZIJO. Majr^NDON, 16. septembra. »Dally Ansj]''. Poroča o sporu, ki je nastal med je ]JJo in Perzijo glede zastav in ki Rejv bravkar likvidiran. Kapitan neseni Perz>jskega parnika je dal na nc-vojj, Premogovnem vlačilcu angleške Mornarice v Pas^u. odstraniti Plul . zastavo. Kmalu nato Je pritekaj oddelek angleške vojne mor narice. ki je takoj izobesil zopet novo angleško zastavo v pripravljenosti, da se brani. Angleška vlada je zaradi tega incidenta v Teheranu energično protestirala in jc prejela od perzijske vlade zagotovilo, da se slični dogodki ne bodo več ponavljali. Za ta incident odgovarja omenjeni kapitan osebno. Krna lu nato je bilo angleško sredozemsko brodovje poslano proti Perzijskemu zalival. NEWYORK, 16. septembra. Predsednik senata Harrison je zahteval ponovno energično izvedbo inflacijske politike. Če se predsednik Roosevelt ne more odločiti za to politiko, naj pač kongres sam izvede primerne ukrepe. Po njegovem mnenju je tečaj dolarja mnogo previsok. Stabilizacija na sedanjem tečaju se sploh ne bi dala izvesti. Kar se tiče vojnih dolgov, je odvisno to vprašanje od revizije ca- rinskih tarif. Predsednik bančne komisije, senator Fletcher, zastopa mnenje, da tnora ameriška zakladnica brezpogojno izdati najmanj tri milijarde novih bankovcev. Mimo tega zahteva ustanovitev valutnega fonda po atigleš kem vzgledu. Fletcher se tudi zavzema za zvišanje zlata. Ameriška vlada mora kupovati zlato, namesto tega pa izdaja bankovce v isti višini kupne vsote. Revizija pomeni vojno PARIZ, 16. septembra. Ob priliki bivanja madžarskega zunanjega ministra Kanye v Parizu »Journal« ostro kritizira njegovo politiko in piše: »Če bi se Samo poskušalo načeti vprašanje revizije mej in mirovnih pogodb, tedaj bi Kanya kaj kmalu opazil, da bi bilo zanj mnogo boljše, če bi bil ostal doma. V tem vprašanju mora Francija ostati zvesta svojim obljubam, ki jih je dala mali antanti, ker bi sicer revizija pomenila neizogibno vojno«. »Echo de Pariš« pa je nekoliko prijaznejši in misli, da namerava Paul-Bon-cour vprašati Kanyo, kako si predstavlja bodočnost Podonavja in da pričakuje od njega jasnega odgovora. Francoska demarSa v Berlinu PARIZ, 16. septembra. Francoski veleposlanik v Berlinu Francois Poncet je obiskal nemškega zunanjega ministra von Neuratha in z njim razpravljal o dogodkih v Norimberku, Zlasti dolgo se je zadrževal pri dejstvu, da je nosila med ma-uiiestacijami sekcija napadalnih oddelkov Iz Kehla, nemškega mesta na drugi stra- ni mostu nasproti Strasbourga, veliko zastavo z napisom: »Strassburg«. Francoska vlada proučuje sedaj poročilo Francoisa Ponceta o tem razgovoru. AVSTRIJA V SVETU D.N.? ŽENEVA, 16. septembra. Tukajšnji krogi živahno razpravljajo o možnosti, da bo Avstrija kandidirala na novo petnajsto mesto, ki se letos prvič usta navija v svetu Društva narodov. Politični krogi poročajo, da prihaja kandidatura Avstrije kot novega člana sveta Društva narodov vsekakor v poštev. Italija bo kandidaturo Avstrije nedvomno podprla, dočim se kaže na angleški in francoski strani v tem pogledu še neka rezerviranost. PAPENOV LOV NA MADŽARSKEM. BERLIN, 16. septembra. Državni pod-kancelar von Papen je odpotoval včeraj iz Berlina v Budimpešto. Na potovanju ga spremljata njegov adjutant in neki vladni svetnik. Formalno se navaja kot namen Papenovega potovanja lov na Madžarskem, na katerega ga je povabil predsednik madžarske vlade Gombos. Dnevne vesti Važna seja mestnega sveta V pondeljek prično graditi zasilna stanovanja v Metelkovi ulici. Mariborski mestni svet je imel pretekli četrtek zvečer v mestni posvetovalnici pod predsedstvom župana S■ dr. Lipolda sejo, na kateri je rešil poleg najvažnejšega vprašanja, gradnje zasilnih stanovanj, tudi več drugih komunalnih zadev. Že na zadnjih sejah je občinski svet sklenil zgraditi v Metelkovi ulici 32 delavskih stanovanj, ki jih našemu mestu tako primanjkuje. Ta sklep je odobrila tudi banska uprava ir. je na podlagi te odobritve izdal mestni svet na predsinočnji seji gradbeno dovoljenje mestnim stavbenikom inž. Šlajmeru in inž. Jelencu, Rudolfu Kiffmanu ter Ubaldu Nassimbeniju, ki bodo zgradili zasilna stanovanja tia lastne stroške, katere jim bo mestna občina povrnila v zaporednih mesečnih obrokih. Stavbeniki bodo pričeli graditi hiše že v pondeljek in bodo zgradbe do konca oktobra pod streho, tako da bodo mnogoštevilni brezstanovanjci in deloži-ranci dobili streho. Nadalje je mestni svet podelil gradbena dovoljenja Josipu Brandlu za adaptacijo skladišča za glasovirje v Smetanovi ulici, Zder.ku Pipužu za enonadstropno stanovanjsko hišo v Jezdarski ulici, Mariji Ču-ševi za adaptacijo gospodarskega poslopja na Koroški cesti, tvrdki Pinter in Le-nard za gradnjo začasnega skladišča pri hiši na Aleksandrovi cesti, Frančiški Tin-tovi za leseno lopo v Dalmatinovi ulici, Tereziji Florjančičevi za nadzidavo nadstropja pri hiši Ob brodu. Jarošu Hyneku za enonadstropno stanovanjsko lušo v Smetanovi ulici ter tvrdki Hutter za prizidek na obstoječo tkalnico v Motherjevi ulici. Prošnjo podjetnika Alfreda Vilherja za gradbeno dovoljenje tkalnice in ostalih objektov na Koroški cesti pa je mestni svet odklonil z motivacijo, da ne more do voliti tovarne sredi mesta. Prav tako je odklonil tudi prošnjo Franca Stalekarja za gradnjo dvoriščnega stanovanjskega poslopja, ki bi oviralo regulacijo Betnav-ske ceste. Uporabna dovoljenja so dobili: tvrdka »Unio« za zgrajene pisarniške prostore, tvrdka Thoma za zgrajeno skladišče, Ignac Ozvatič za zgrajeno enonadstropno stanovanjsko vilo v Vrbanovi ulici, Frančiška Škribarjeva za visokopri-tlično stanovanjsko hišo v Marksovi ulici, Ivan Nahtigal za visokopritlično stano vanjsko hišo v Metelkovi ulici in Alojzija Baumaiiova za visokopritlično stanovanjsko hišo v Koseskega ulici. Ugodno je rešil tudi nekatere prošnje mariborskih društev za podporo. Tako je podelil podpornima društvoma za revne učence klasične in realne gimnazije vsakemu po 1500 Dir., Zdravstvenemu domu pa 5000 Din. Odobril je nadalje izplačati javni kuhinji dotacijo v znesku 10.000 Din, Prostovoljnemu gasilnemu društvu pa 7500 Din. Društvu »Šola in dom« je ugodno rešil prošnjo za brezplačno uporabo dvorane v kazinskem poslopju, kjer bo priredilo 27. t. m. ob 20. uri predavanje o težavah našega srednjega šolstva. Mestni svet je na svoji seji sklenil tudi, da ne bo obdavčila mest. občina navadnih koles, na katerih so montirani pomožni motorji. Arhitektoma inž. gg. Saši Devu in Jaroslavu Črnigoju pa je mestni svet poveril izdelavo načrta za ureditev mrtvih prostorov ob pločnikih v Sodni ulici in na Aleksandrovi cesti. Nov upravnik mariborske carinarnice. Za upravnika mariborske glavne carinarnice je imenovan gosp. Živko Mihailovič. Nove uradne ure na magistratu. Od danes naprej bo zopet uradovanje na magistratu deljeno. Uradne ure bodo vsak dan od 8. do 13. in 15. do 17. ure, ob sobotah pa le od 8. do 13. ure. Stranke pa se sprejemajo samo med uradnimi urami od 8. do 12. ure. Strelskim družinam. One strelske družine, ki še niso javile okrožju koliko udeležencev bi še reflektiralo na brezplačne vozovnice za Beoorad, kjer so od 17. do 23. tm. vsedržavne strelske tekme, naj to sporoče tajništvu Mariborskega strelskega okrožja v Mariboru, Gosposka ul. št. 11 I, najpozneje do nedelje 17. t. m. opoldne, kjer dobe tudi objave za vožnjo. Poziv vsem nacionalnim društvom. Mariborska nacionalna društva naj se po možnosti udeleže v čim večjem številu sokolskega praznika, ki bo jutri v nedeljo v obmejnem Št. liju. Železniške zveze so zelo ugodne. Reklamacijski rok za volilne imenike traja do 27. t. m. in v tem roku zahteva lahko vsak voliiec popravek v volilnem imeniku. Poznejše zahteve popravka ne morejo priti v poštev, ker so popravki dopustni po zakonu le 15 dni po razpisu. Obrtniki iz Avstrije obiščejo svoje mariborske tovariše in pridejo v nedeljo 17. t. m. ob 20. uri z avtobusom v Maribor. Okrožni odbor obrtniških združenj vabi vse obrtnike in njih prijatelje. Sprejem bo ob navedeni uri pred hotelom »Orel«. Po sprejemu bo v gornji dvorani pozdravni večer, pri katerem sodelujeta vojaška godba in pevski zbor pekovskih pomočnikov. Dobro došli! Poziv slovenskim obrtnikom. Mariborsko Slovensko obrtno društvo poziva posebej združenje sodarjev, slaščičarjev in medičarjev, urarjev, zlatarjev, pasar-jev in vseh drugih obrtniških panog, da se v čim večjem številu udeleže sprejema avstrijskih tovarišev, ki bodo prispeli jutri ob 20. uri z avtobusom v Maribor. Sprejem bo pred hotelom »Orel«. Prav tako pa se naj vsi slovenski obrtniki v čim večjem številu udeleže tudi pozdravnega večera, kj bo v gornji dvorani pri »Orlu«. ' - Šolske knjige za vse šole in šolske potrebščine v največji izbiri pri Zlati Brišnik. Maribor, Slovenska ulica 11. PHEDmii________ TPiolnoN-tm! Skavtizem. Jutri v nedeljo 17. tm. bo ob 10. uri v realni gimnaziji redni letni občni zbor Kaajevega stega skavtov. Za vse skavte strogo obvezna udeležba! Vljudno vabljeni vsi prijatelji skavtizma, predvsem pa stariši skavtov. Avtobus za izlet v Gradec, ki ga priredi v ponedeljek popoldne mariborska Tujsko-prometna zveza, je že polno zaseden in ni mogoče sprejeti nikogar več. Pač pa bi zveza priredila še drug prav tak izlet v primeru zadostnega števila novih prijavljencev, v torek 19. tm. z odhodom ob 13. uri izpred hotela »Orel« in s povratkom o polnoči iz Gradca. Vožnja za osebo z vsemi pristojbinami in vizumom velja v obeh smereh samo 60 Din. Avtobusni izlet v Ribnico na Pohorju bo jutri zjutraj z odhodom točno ob 5. uri. Avtobus je polno zaseden in se ne sprejemajo nobene prijave več. Vsi pri-javljenci, ki imajo nakaznice na sedeže, naj bodo točni in naj prinesejo s seboj planinske legitimacije. Nočna lekarniška služba. Prihodnji teden ima nočno lekarniško službo Mina-fikova lekarna pri »Orlu« na Glavnem trgu. Glavna zveza vinogradnikov in sadjarjev kraljevine Jugoslavije priredi v Beogradu od 7. do vključno 15. oktobra veliko državno razstavo vina in sadja. Na železnicah 50% popust. Glej današnji oglas! Operni studio. Izobrazba za vse stroke opere, operete in koncerta (glasovno izobraževanje, solopetje, študij ulog). Dirigentska šola. Prijave sprejema kapelnik Lojze Herzog, Narodno gledališče, vsak dan od 12. do 13. ure. Glasbena šola »Mladinski dom«, Cvetlična 28. Še vedno sprejemamo nove u-čence. Cene so na mesec od 50 Din naprej. P. t. se opozarja, da se bo poučevalo resno in natančno V nedeljo, dne 17. jesenski koncert železničarske godbe s plesom. Dobra kapljica. Gostilna W e b e r, Pobrežje. Glasbena šola »Drave«. Po vzgledu ljubljanske »Sloge« je ustanovila letos tudi naša »Drava« svojo lastno glasbeno šolo. Namenjena je predvsem železničarjem ; pošiljajo pa še lahko vanjo tudi drugi sloji svoje otroke. Kakor pričajo dosedanji uspehi vpisovanja učencev, je rastlo zanimanje starišev za to šolo in zabeležiti so priznali, da se »Franz Josefova« v g obnese kot povsem zanesljivo sre4*L. za iztrebljenje črevesa. »Franz ^o6f{y. va« voda se dobi v vseh lekarnah, m gerijah in špecerijskih trgovinah. Krajevna organizacija JNS na Tezne> javlja da bo na vinarski in sadjarski s v Mariboru 22. in 23. tm. brezplačen čaj za vkuhavanje. Žene in dekleta, k1 zanimate za tečaj, oglasite se v nede 17. tm. med 10. in 12. uro pri upravitelj osnovne šole na Teznem. Jadranaši! Jutri ob 10. uri vsi na o®* čni zbor v Narodnem domu. Abonirajte se v gledališču! Iz ekonofl*' skih razlogov je priporočljivo abonha se v gledališču. Zlasti letos, ko bo 2°j* stovalo več odličnih gostov. Radi UP bodo cene večkrat povišane, to pa . abonentov, ne tiče, ker dobe tudi vse predstave v svojem abonmanu. R0'4. ,■ prijave starih' abonentov, ki še re^®,> rajo na svoje lanske sedeže, je podaji šan do torka, 19. tm. Po tem roku s* bodo oddajali njihovi sedeži drugim teresentom. Ali se je že zopet kaj pripetilo? Ne,.**® nič hudega, tak naval je pred Sche' baumovim paviljonom, ker vse drvi si ogleda izložbo dobitkov za jutrisu) tombolo. Ste jo že videli? Kako krasa pohištvo! Pa koliko drugih daril! To» dobrega, koristnega in lepega. In mu dela! Tako lepe razstave še ni ” ' Koliko truda je v tem in podrobnega ^ la iz ljubezni do mladine, v koje tombola vrši. Le oglejte si razstavo jutri pri tomboli na svidenje! Sv. Martin pri Vurbergu. Prostovolhj? gasilno društvo priredi v nedeljo 1 septembra ob 3. uri popoldan vrtno v selico z velikim srečolovom v 2° Le Kostanjšek. Ljubitelji zabave in “OO kapljice vabljeni. Delavsko kolesarsko društvo na P® brežju priredi svojo dirko v nedeljo • tm na vojaškem dirkališču na Tezo®*”' Začetek ob pol enih. Po dirki razdelit nagrad v gostilni Hren na Pobrežju, b delujeta železničarska godba ter Pevs društvo »Svoboda«. Brez vstopnine. Pod vodstvom diplom, plesnega uči' telja gosp. Simončiča . otvori kult. drn štvo »Triglav« dne 23. septembra plesno šolo. Poučevalo se lx> redno vsa^ ko sredo, in soboto od 20.—23. ure zgornji mali dvorani Narodnega doma. Koncert, 17. tm. in na ražnju pečem o-dojki v gostilni Tomše Pekre. Grajska klet v soboto in nedeljo k o n-c c r t Na današnjem trgu za seno in slamo je bilo na prodaj 6 voz otave po 30 Din 1 5 voz slame po 20 do 22 Din stot. Nezgoda. Včeraj popoldne je padol kolesa 29letni ključavničarski pomočni Herman Lubanjšek iz Razvanja in si n ’ varno poškodoval desno roko. Zdravi y mariborski bolnišnici Narodno gledališče Mariborsko gledališče. Uprava »Na-rodneoa gledališča« je razpisala abonma in razglasila načrt repertoarja za novo sezono, ki jo bodo otvorili 1. oktobra. Cene abonmanu, ki se plačuje v sedmih obrokih, so primerne današnjim težkim časom in tako nizke, da jih zmorejo tudi najbolj revni sloji. (Na primer: na galeriji dobi uradnik obrok že za Din 9 ter Prejme zato 3 predstave!) Kdor se pa noče vezati na določene dneve ter predstave, pa se lahko abonira na blok, ki omogoča obisk predstav pri poljubnih 12 dramskih in 8 glasbenih predstavah. Raz P1San je tudi abonma »četrtek«. Abo-, le.tega abonmana bodo imeli pred-. ave izključno ob četrtkih. Prijave spre-eiaa gledališka blagajna (tel. 2382) do “3. septembra, llšk igralci pod imenom »Gleda- s a družina Istra« gostujejo v Narod-em gledališču v Mariboru v nedeljo 24. ePh 1933 s sledečim sporedom: 1. Iv. onkar: »Hlapec Jernej« v enem dej., z govornim zborom; 2. a) O. Zupančič: *ig0?tedna epistola«, b) S. Gregorčič: ^oci«, spremljani recitaciji z lučnimi in ^vocnimi efekti; ■ 3. solospevi: A. Jarc, • no^*st, že član bratislavske opere, po- • . klavirju pesmi in operne arije: La-4 Vr’- Konjovič, Ravnik, Bizet; • Lzinner; »Maska satana«, groteska v dejanju. Začetek ob 20. ud Režira ‘'■Osuta. kai/na Vo^nla' Prod malim senatom tu-v 'HJega okrožnega sodišča se je zago-nnJ - vSerai dopoldne 30letni trgovski Žer.10?n'te Alojz Ošlak iz Maribora, obto-* da si je »sposodil« osebni avto, last Sovca Ivana Babiča, ki ga je imel shra-A?lleSa v garaži v Frančiškanski ulici, o °^-enec je izpovedal, da je pred leti nripLViI Soferski izpit, a pozneje ni imel L . šofirati. V letošnjem aprilu pa se j™ ]e zahotelo vožnje; poiskal je ključ, ga te še imel shranjenega iz časa, ko opravljaj izpit, in z njim odprl motor, epitn vozilom je odbrzel iz Maribora y i Studencem, kjer je povabil s seboj o nekega svojega znanca, s katerim sta .skala tudi Ruše. Imel pa je Ošlak prednjo smolo. 2e na poti iz Ruš, se je z avtom parkrat prekucnil, usodno za pa je bilo, ko se je v Prešernovi ulici zaletel v podporni brzojavni. drog, Pri čemer se je avto razbil, in povzročil Pa vozilu okrog 18.000 Din škode. Senat k potrdil njegovo krivdo in ga obsodil na pol leta strogega zapora in izgubo Častnih državljanskih pravic pogojno za 2 ^ti, plačati pa mora tudi v teku enega teta oškodovancu 6.000 Din Napredek naše industrije Če govorimo o napredku naše industrije, moramo v prvi vrsti spregovoriti nekaj besed o naši stari renomirani firmi: Kolinski tovarni cikorije, d. d. v Ljubljani. Že od leta 1909. naprej smo imeli priliko občudovati energijo s katero se je to podjetje počasi, vendar sigurno razvijalo’in po svetovni vojni z začetim delom vztrajno nadaljevalo Bili so takrat težki časi za vso našo industrijo, vendar je Kolinska z marljivim in racionalnim delom v letu 1922. popolnoma preuredila svoj obrat, dopolnila tovarno z novimi zgradbami in jo opremila z modernimi stroji, ki garantirajo prvovrstno blago. Tovarna izdeluje vse vrste kavnih dodatkov, posebno znano »Kolinsko cikorijo«, »Redilno kavo s srcem, »Figovo primes« itd. Pogon je urejen po najnovejših pravilih tehnike ter znaša kapaciteta tovarne do 180 vagonov letno. Kolinski kavni dodatek vsebuje prvovrstne hranilne snovi ter je vsled tega zelo zdrav in okusen pridatek za kavo. _ Naš urednik si je, pred kratkim ogledal to tovarno in je mogel le z zadavoljstvom konstatirati, da vlada vsepovsod v tovarni najlepši red in res vzorna snaga. To podjetje spada sedaj med naša najbolj soliana domača podjetja in zasluži, da se njegovi izdelki čim več uporabljajo in priporočajo. 346 Glavni zastopnik za Maribor in okolico: g.MILOŠ OSET, M A R I B O R* G L A V NI TRG 22 Huda nesreča. Ko sta se danes zjutraj dninarja Likarja iz Bistrice pri Limbušu podala na delo, sta pustila doma 8letno hčerko Ivanko. Ker je pričelo dekletce nekoliko mraziti, je zakurilo v gašperčku. Pri tem pa se ji je vnela obleka. Ivanka, ki je bila podobna goreči bakli, je zbežala na prosto do bližnjega potoka in skočila vanj. Dobila je nevarne opekline po vsem životu. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer pa imajo malo upanja, da bo ostala živa. Tragična smrt neznanca. Predvčerajšnjim so našli ljudje v nekem gozdu blizu Gornje Sv. Kungote obešenega na nekem drevesu neznanega moškega. Nesrečnež je bil star okrog 50 let in ni imel pri sebi nobenih dokumentov, po katerih bi mogli ugotoviti njegovo identiteto. Ljudje domnevajo, da je nesrečnež iz Maribora, kjer so ga nekateri večkrat vi- deli. Truplo so pokopali na pokopališču pri Zgornji Sv. Kungoti. Na begu ustreljen. Pred dnevi je pobegnil iz tukajšnje moške kaznilnice kaznjenec Pavel Poton iz Cerkelj, ki je presedeval daljša kazen. Pretekli ponedeljek je zalotila Potona v celjski okolici orožniška .patrulja. Ko je Poton zagledal orožnike, se je spustil v beg. Orožnik je bil prisiljen rabiti orožje in je odda: za bežečim več strelov. Begunca je zadela krogla v trebuh. Smrtno nevarno ranjenega so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je naslednje jutro uiprl. Ptuj Tekstilna tovarna v Ptuju? Zvedeli smo, da se' ptujska mestna občina pogaja z neko tujo družbo, ki namerava ustanoviti v Ptuju tekstilno tovarno. Pogajanja teko ugodno in bodo v krat- kem zaključena. Kot tovarniška stavba pride v poštev nekdanja dominikanska cerkev, ki že dolgo stoji zapuščena in neuporabljena, dočim so pripadajoči samo stanski prostori preurejeni v muzej in stanovanja. Uresničenje načrta postaviti v Ptuju tekstilno tovarno bi pomenilo za naše mesto zlasti v socialnem oziru, da-lekosežno pridobitev. Nesreča in sreča dveh čolnarjev. Jz Avstrije sta se pripeljala v čolnu po Dravi V. Bochuslow in J. Kelcher iz Solno-grada ter srečno dospela do Ormoža; Tam pa ju je tok pognal pod mlinska kolesa. Satna sta se še oprijela za verige, s katerimi je bil mlin pritrjen k bregu, čoln in vse kar je bilo v njem so pa kolesa zdrobila. S tujo pomočjo sta se vrnila do Ptuja, od koder bosta odpravljena domov. Svinjska kuga v Ptuju je prenehala. Udranski dnevi v Splitu (Vtisi udeleženca.) 1 V ^VENSKA PESEM. KJE JF. VIDA? NAPITNINA. OMIS. NAZAJ PROTI MARIBORU. -tehgo jutro sva se zbudila precej kia- 10 >n za zajtrk sva pojedla kruh, ki ga bila prinesla iz Maribora. Nekdo žrtvoval tudi delež ribje konserve. Ovijal sem se k pisanju in ker v šoli kiio najti niti izsušenega črnilnika, v ierega bi nalil malo vode, sem se od-lvil v mesto. V kavarni (na trgu) ,ie ate železničarska godba in — kakršno 2senečenje: ciklus slovenskih narod-[ Pesmi. Sedel sem k mizi in pred na-‘arii sem imel mir. Eden mi je celo nesel vode na mizo. Mislil sem pisati, ?°dba je igrala tako prijetno domače. :°h moje mize so bili sami ‘Slovenci v*i so bili navdušeni nad glasbo. Si-r Pa nisem asket! Naroči! sem si ne-Ižen malinovec. Prešteval sem denar d°bra duša: rojak iz sosedne mize mi te Plačal. Zaradi slovenske pesmi in prilika me je poznal. Lahko si mislite, n^l se mu nisem. nedtem pa je zazvonil poldan in v mo 11 želodcu je odgovarjalo. Približal sem F/ndski kuhinji in očkal z makaroni 1 *žem. Kolega pa še ni bilo od nikoder , l,di ostalih ne. Kopali so se. Ncver-na Potreba telesne energije. Pa je pri- nekod dekletce — domačinka, to-ariŠica enega naših deklet in moral *> ute »na šetnjp«* »Kje je Vida, ta lump? Bala sem se že, da je odpotovala!« Tako sc je hudovala tnala domačinka, ki pa je govorila gladko slovenski jezik. Saj je »živela« nekoč v Mariboru. In »šetali« smo po mestu ter se jezili na Vido, Vladko, Otona in vso ostalo zalego. Zopet sva bita pred Grgurjem Ninskim in nato pred našo kuhinjo. »Eto ih!« Ta čas pa je storil moj kolega dobro delo, kajti priporočil je najina želodca vodji ekskurzije in imela sva dobiti pri njih celoten krščanski obed. Po juhi z rižem smo dobili 10 rib, za nas pa je bil po en kos »polurnega® mesa, po dva sliv na cmoka in po nekaj lističev salate. Pa sem se spomnil, da mi je izginil ponoči koc, in sicer medtem, ko smo mi malo lumpali in da sem ga bil zvečer med »sa-kramišanjem« zapazil na nekem »osumljencu« in sem si mislil, da oni »osumljenec« bržkone ne .ie rad cmokov (ker jih je še pustil na »razdelilnem« krožniku) in da bi jih jaz sam pojedel celo kuhinjo — pa sem mu enega »sunil«. Brez zakrivanja, kar tako: z druge mize na našo — enako, kakor je šel moj koc iz drugega ležišča na njegovo, samo tam ni bilo moje navzočnosti, in v tem je bila vsa Tazlika. In kakor sem jaz ljubitelj koca, je on ljubitelj cmoka in narobe. In bilo nekaj malega nesporazuma pa brez zamere, ko so pa bili cmoki tako dobri! Po prijetnem in zabavnem obedu smo šli na sladoled in kmalu nato me je bilo videti s tovarišem v isti kavarni, v kateri sem bil dopoldne. On je sedel pri kavi. jaz pri vodi in ker sem bil zelo žejen, sem naročil vode še dvakrat po tri in štiri kozarce. Za natakarjev trud sem rooložll na taso napitnino in odšla bi, ato ne bi zagledala pobalina, škilečega na napitnino in sedečega pri naši mizi. Pa sva za trenutek še enkrat sedla ter tretjič naročila vode. Napitnina je prišla v prave roke, vstala sva in pustila pobalina pri štirih kozarcih vode in jezi natakarjevi. Saj vode je potreboval, ker je imel na svetlih hlačali polno madežev. Prav za prav bi morali biti tedaj v Oinišu, a do tja je zelo daleč, vročina precejšnja in končno nam denar ni dopustil te zabave^ Za 16. uro je bilo namreč v Omišu po programu določeno -narodno veselje«, a »na vso žalost« vam vem komaj poročati, kaj je bilo tam dopoldne. Ko je prišla »naša« ladja v Otniš, so se najprej pozdravili in nato so šli z muziko okoli mesta. Ob desetih so blagoslovili Dom, potem pa še zastava Oblastnega odbora Jadranske straže Veliki Bečkerek, dar uglednega izseljenca in učenjaka pregf. dr. M. Pupina. Kuma je zastopal* g. arhimandrit Jovan Bjedov. In vožnja za to je stala tja in nazaj le 10 Din na osebo. Torej to o Omišu, mi smo pa rajši šli, oziroma se peljali z avtobusom proti Fi-rulam. Ker pa zaenkrat te zveze še ni, smo se pripeljali doli v Bačvice in smo morali prehoditi dobršen kos ceste, ki bi si ga lahko prihranili, ako bi izstopili na križišču. V Friulah smo našli ostalo družbo, ki je v čolnu jahala precej razdivjane valove. In ker je bilo morje tako netaktno, da je pljuskalo vodo okoli čolna, niso hoteli vsi vanj. Zaradi dotika slane vode. Tako sem moral šahirati in ure so bežale. Zvečer pa je bil zadnji čas, da sem porabil »10 Din!« za štampiljke Jadranske straže na najinih objavah. Sedaj pa še dve vozni karti pri >(Putniku«, škatla »Drave«, poslovilni četrt prošeka ter zadnja večerja v Gradski kuhinji in bila sva suha. Na poti v Maribor sem pomagal nesti nekemu fige m grozdje — kovčeg oni je nesel kolega — in ker mi je bil zavitek na poti, sem vse skupaj pojedel. Seveda sem se spomnii tudi »drugih« in to zato, da bi vse skupaj hitreje šlo. Nekaj časa smo peli in pili — menda tudi vino gospoda vodje — in kmalu se je smrčalo. V Zagrebu smo prekinili vožnjo, bržko ne kar tako: zaradi lepšega in tudi midva sva izstopila, ker sva imela na vidiku posojilo desetih dinarjev. In ideja se je realizirala. Moj kolega pa je vseeno vztrajal na tem, da obedujeva z ostalimi v Sremski menzi. Pob! ludi ribe s kruhom in osminko vina so dobre. Seveda sva bila hitro gotova in šla sva jih počakat v nlenzo. Moj kolega pa je bi! zaspan in zaspal je tia svojem stolu, Takšen je bil videti zelo tragičen in vzbu ja! je usmiljenje. To usmiljenje pa nama je prineslo na mizo vsakemu po eno juho in golaš. Potem smo se vozili s tramvajem po mestu in da ne bi vedno ' sedeli, je šla večina ekskurzije v Maksi-mir. Mi smo se pa slikali kar zunaj njega in v raznih pozah. Nato pa me je bi-io zopet videti pri kavafiiiški mizi, ko sem v koledarju sešteval dneve do prvega »l.«i Končno smo se zopet znašli v vlaku in začeli vleči dreto. Ribojedi so nam vzeli kupe in vsi so spali, samo dva sta ostala budna. On je kadil: torej jaz tudi. Kadil in sanjal — o ribah, »cmokih« in solati ------------ »Maribor, Glavni kolodvor!!!« -st*- Nevarnost potašistenja Avstrije za Evropo FAŠISTIČNA AVSTRIJA POMENI IZGUBO FRANCOSKE POZICIJE V PODONAVJU. Veliki politični govor, ki ga je imel avstrijski kancelar dr. Dollfuss na Dunaju ob priliki katoliškega dneva, ni posebno navdušil ne francoske in ne angleške javnosti. Politične smernice avstrijske bodočnosti, kakor jih je obrazložil kancelar, izdajajo čisto jasno, da je avstrijsko vprašanje danes nedvomno najbolj občutljivo med vsemi vprašanji evropske politike, da je še daleč od dokonč ne rešitve ter da še ne moremo misliti na popolno pomirjenje srednje Evrope. V Parizu prav nič ne tajijo svojega iz-nenadenja in razočaranja. Francoska politika, ki je vzela stvar Avstrije kot svojo, uporabivši ves svoj upliv za njeno neodvisnost, mora biti iznenadena s tem Dollfussovim govorom. Kajti bodočnost Avstrije, kakor si jo je zamislil avstrijski kancelar, se prav nič ne strinja s 'splošnim političnim naziiranjem zapad-nih držav ter z njihovimi političnimi koncepcijami. Dollfussu se je doslej zares posrečilo ohraniti samostojnost Avstrije v toliko, da ni postala privesek Hitlerjeve Nemčije, toda sodeč po njegovih načrtih grozi neizbežno postati privesek fašistične Italije. Dollfuss je v svojem govoru v ponedeljek napovedal notranjo reformo Av strije čisto v smislu italijanskega fašizma. Fašizem in hitlerizem sta pa samo dve različni imeni za isti pojem, za isto koncepcijo države — koncepcijo, ki je v popolni opreki z duhom in cilji zapad-nih velesil Francije in Velike Britanije. Prav za prav že doslej ni bilo velike razlike med Dollfussovim in Hitlerjevim režimom, tako Dollfussov kakor Hitlerjev režim je negacija demokracije in par lamentarizma; metode vladanja se prav tako ne razlikujejo mnogo' — glasovi o potrebi ustanovitve koncentracijskih taborišč za politične nasprotnike Dollfus-sove vlade, se oglašajo vedno bolj cesto, gotovo s privoljenjem vlade. Rasizem je še edina razlika, ki deli hitlerizem od sedanjega avstrijskega režima. Tudi v svojem zadnjem govoru se je avstrijski kancelar popolnoma inspiriral s Hitlerjevimi in Mussolinijevimi filipika-mi proti gnilobi zapadnega liberalizma, napadajoč demokracijo kot krivdo vseh političnih nezgod preteklih let, izpostavljajoč jo zasmehu in preziru, pozabljajoč pri tem, da bazirata najvnetejši in najnesebičnejši braniteljici avstrijske neod visnosti Francija in Velika Britanija, vso svojo moč in ves svoj razvoj prav na liberalističnem in demokratičnem svetovnem nazoru. Ker sta Francija in Velika Britanija mogli dobojevati veliko svetovno vojno do zmage v liberalni demokraciji, ta sistem gotovo ni tako slab in tudi ni kriv vseh sedanjih slabosti. Razumljivo je torej, da v Parizu ne morejo biti navdušeni nad Dollfussovim mišljenjem, to tem manj, ker se je mali kancelar obdržal doslej na vladi samo s pomočjo posojil, ki mu jih je dal liberalistični in demokratski svet zahoda, nad katerim sedaj lomi svojo palico. DolKussov ponedeljski govor nam je dal obenem nov vpogled v predmet pogovorov, ki jih je imel z italijanskim ministrskim predsednikom Mussolinijem v Riceioniu. Za Dollfussom je bil pri Mussoliniju dvakrat zaporedoma tudi voditelj avstrijske »Heimvvehr« knez Star-bemberg, ki je pred svojo vrnitvijo na Hupaj tik pred katoliško proslavo govori) zelo deoidirano o bodoči avstrijski politiki. Voditelj »Heimwehra« se je z vso odločnostjo izjavil za fašistični sistem ter najavil obenem odločen boj vsem demokratskim elementom, omenjajoč izrecno tudi avstrijsko socialno demokracijo. Prvi hip se je zdelo, da govori knez Starhemberg v lastnem ime nn, v imenu »Heinrvvehrovcev« in da bodo krščanski socialci demantirali te knezove izjave. Sedaj pa prihaja Dollfuss ter sam potrjuje in blagoslavlja Stariiem bergov fašistični »Čredo«. Nič ni zato treba posebne bistrovidnosti, da človek takoj opazi, kako govorita tako Dollfuss kakor Starhemberg ono, kar želi slišati fašistični Rim in kar jima je naročil. Fašiziranje Avstrije — reakcija pariš- kega tiska to jasno dokazuje — je pojav, ki mora zaskrbeti vse resne prijatelje miru v Evropi, ker danes končno vendarle vemo, kaj pomeni fašistični sistem in kakšni so njegovi cilji (ne oziraje se na to, ali se imenuje hitlerizem ali stalinizem). Fašizem pomeni v prvi vrst, ukinjen je vsake kontrole narodnih množic nad državo, v kateri je uveden ta sistem. Narod neha biti politični subjekt, sodelavec v državnih poslih. Nič več ne more vplivati na državno vodstvo in ž njim se razpolaga svobodno, ne da bi se ga vprašalo za voljo in mišljenje. Vodstvo tako prav za prav ni nikomur odgovorno. Zato sta fašizem in hitlerizem taka nasprotnika demokracije, ker ne trpita kontrole ljudstva m ne želita ž njim deliti oblasti. V zadnji konsekvenci sta ta dva antidemokratska režima, hitlerizem in fašizem, obnovitev starega absolutizma izza časa pred letom 1789., izza časa pred veliko francosko revolucijo in sistem korporacij, kakor ga uporablja fašizem, je le štafaža za ta absolutizem. Tudi vladarji pred francosko revolucijo so imeli neke vrste korporativni parlament, v katerem so bili plemiči in duhovniki samozvani in lažnjivi zastopniki naroda. Samo protidemokratski fašistični režim v Avstriji more fašistični Italiji zagotoviti njene pozicije v Podonavju, zato vrši g. Mussolini nedvomno velik pritisk na Dollfussa in Starhemberga v srni slu pofašistenja Avstrije. Samo fašistična Avstrija lahko postane koristen instrument italijanske politike, izpolnjevati more vse intencije rimske vlade in se ji popolnoma pokriti. Pod parlamentarnim sistemom Avstrija 'nikoli ne bi mogla postati popolnoma zanesljiva in brezvoljna služabnica Italije. Pariški tisk je instinktivno občutil nevarnost, ki se krije v nameravanem pofašistenju Avstrije. Pofa-šistena Avstrija pomeni izgubljeno pozicijo francoske politike v Podonavski kot lini. Začasno bi to pomenilo zares udarec za politiko Hitlerjeve Nemčije, toda ta udarec ne bi prav nič zmanjšal negativnosti položaja za francosko politiko, ker v zadnji konsekvenciji je čisto logično, da se bosta fašizem in hitlerizem znašla. Zedinilo ju bo. če ne drugo, vsaj sovraštvo do načel, na katerih je zgrajena francoska notranja in zunanja politika ter misija Francije v Evropi. Prekmurski Potemkini SLOVENSKO LJUDSTVO IN OSTANKI MADŽARONSTVA. Znana je anekdota o cesarici in nje nem ministru, ki je svoji gospodarici poročal bajke o čudovitem napredku v deželi; ko je nato cesarica potovala po Krimu, si je Potemkin pomagal na ta način, da je postavil v primerni razdalji od ceste atrape cvetočih vasi, ki so baje nastale za časa njegovega ministrovanja. Te anekdote se mora spomniti vsakdo, ki opazuje razmere v Prekmurju. Prišel bo do spoznanja, da se tega slavnega načina ni posluževal samo Potemkin, temveč tudi drugi. Medtem ko je ljudstvo v Prekmurju o-stajalo navzlic silovitemu madžarskemu pritisku zvesto svojemu slovenskemu jeziku in svojim narodnim običajem iz stoletja v stoletje, so madžarski valpcti ozna njali svetu bajko da Slovencev ni več ter v svojih ljudskih štetjih slovenske narodnosti niti niso omenjali. Ti valpeti so izkoriščali bedno ljudstvo do skrajnosti, ustvarili so si udobne pozicije in naravnost luksuzno eksistenco na račun izmozgavanega naroda, kot protiuslugo pa so poročali svojim gospodarjem v Budimpešto stereotipno, da je vse v najlepšem redu in da madžarska misel napreduje. Ko jih je zateklo narodno osvobojenje Prekmurja, so ti madžarski hlapci slovenskega pokolenja sicer nekoliko osupnili, toda kmalu so se zavedli. Svoje pozicije so večinoma obdržali in slej ko prej žive na račun izkoriščanega ljudstva. Toda onih, ki so jih vzgojili in jih posadili na udobne stolčke, svojih gospodarjev v Budimpešti, niso pozabili. Deloma so jim poslali svoje sinove, da jih Budimpešta vzgoji in da bodo za vsak primer pri rokah, deloma pa stoje kakor nekdaj direktno v službi madžarske revizionistične propagande in poročajo Bu dimpešti in po njej svetu bajko o neki madžarski manjšini, ki je v Prekmurju ni in je nikoli ni bilo; ta manjšina si želi baje nazaj pod madžarsko peto. tako poročajo. Tako so ostali ti Potemkini verno zvesti samim sebi. . Nad vse interesanten pa je odnos teh madžarskih Potemkinov napratn mnogim izmed slovenske inteligence, ki je prišla v Prekmurje iz ostale Slovenije. Najprej so pokazali precej močen odpor in trdno voljo, da ohranijo neomejeno oblast nad slovenskim ljudstvom. Ko pa so uvideli, da nove države ni in ni vzel vrag, so izpremenili taktiko. Potuhnili so se, pokazali na videz lojalni, med tem pa skušajo med ljudstvom stalno vzdržati strah pred madžarskim maščevanjem ter ga tako odvrniti od tega, da bi se brez pridržka oklenil domovine. Izmislili so si besede »prišlek« in »Slav«, kar pomeni vsakega, ki ni domačin, Prekmurec, raznesli te besede tudi med prebivalstvo v pomenu, da 'so ti »Slavi« največji sovražniki Prekmurcev, Vsak domačin pa, ki je prijatelj »Slavov«, je iz- dajalec. Govore samo o »zasedbi« Prekmurja in se čutijo užaljene, če se drzne kdo reči »osvobojenje« Prekmurja. Naše oblasti in velik del naše inteligence so šle tem nakanam docela na lim. Oblasti so, sam Bog ve, na kak način prišle do prepričanja, da je treba imeti s temi ljudmi neke posebne obzire in da jih je treba pridobiti na lep način. Zaradi tega nikar ne dregati v njih obložene mize, nikar jim skrivati lasu! Kakor da bi bilo sploh mogoče priklicati ta madžarski izmeček nazaj k slovenski zavesti! Posameznim našim ljudem pa je cela situacija pričela konvenirati. U-3tvarili so nekake življenjske simbioze s prejšnjimi gospodarji in tako se nam nudi danes tu in tam božanski prizor po-bratimije pri obloženih mizah, dočim gi-neva od pomanjkanja ljudstvo, ki ni dobilo niti tega. kar bi mu po vsej pravici šlo, namreč zemlje svojih bivših tlačiteljev. Pisec teh vrstic je čul nekoč od starejšega uradnika, ki je skrbno poučeval svojega mlajšega novodošlega tovariša, razburjenega zaradi oblastnega 'ZZ1V?1 nja madžaronskega elementa, naj ® previden, naj ne dreza v lepo slogo, se jo je posrečilo ustvariti, češ, da ga bo sicer zadela neizogibna kazen. Na a način je res razumljivo, da ni nikakega odpora proti nečuvenim narodnostni® razmeram. Da se nihče ne zgraža na dejstvom, da se vrši v evangeličanski župnijah, kjer sploh ni madžarskega življa, bogoslužje v madžarskem jeziku s po 14 letih osvobojenja. Da se mirno opa zuje, da vzgaja v velikem sektorju Prekmurja mladino še vedno ono učiteljstvo, ki je bilo glavni pobornik madžarizaci-je. Ta vzgoja je taka, da po 14 letih osvobojenja mladina v nekaterih krajih h® zna niti slovenske besedice. Toda kaj hi pričakovali od učiteljstva, ki se poslužuje madžarščine v vsakdanjem občevanju. Zgodilo se je celo, da je skupiua' učiteljev na večer pred nekim sestankom, pri katerem bi se naj pretresalo vprašanje nacionalne vzgoje, ostentativj® kričala in pela madžarski. Na ta je tudi razumljivo, da se poslužuje nasu v osvobojene kraje došla inteligenc3 nemščine v trgovinah in v občevanja z obrtniki, ki vsi znajo slovenski, često tudi, ko niti ena niti druga stranka ne zlia dobro nemški. Naleteli bomo na ugovor, da so j0 brezpomembne malenkosti, ki ne bo« ovrle narodnega razvoja. Je že res®0®’ da je ljudstvo prej ko slej slovensko vedno, toda evropska diplomacija ne posveča pravici slovanskih narodov ta' ke pažnje, da bi se ozirala na mišlje®f širokih narodnih plasti. Tej diplomami1 zadostuje često bežen pogled na ul®0’ in že je odločena usoda celih pokra)®-Bilo bi pač nepotrebno da bi se izpow' vili nevarnosti, da se presoja narodnostni značaj Prekmurja po kričečem tnad' žaronstvu dveli krajev, ko bi lahko to 1 nekoliko energije čez noč odpravili. P'e' me madžaronov ima namreč to dobro lastnost, da je precej plašno. Vendar Pa predstavljajo ti ljudje s svojo skrito drznostjo vedno neko nevarnost in povzročajo med ljudstvom nemir, česar vsež3 bi ne bilo treba. Pa vendar gre za velil® in cvetočo pokrajino, ki šteje 100.009 prebivalcev! Naša javnost pa se naj spomni Potemkina: tako tedaj, kadar bo cula o ponovnih naporih za revizijo meja, kakor tu-di, ko bodo prihajala v Slovenijo pof0' čila o stoodstotni narodnostni zmagi v Prekmurju, o raznih navdušenih mam* festacijah, resolucijah itd. Prvi mednarodni kongres propaga* torjev stanovske demokracije KONGRES BO SKLICAN NA DUNAJU ALI PA V JUGOSLAVIJI, MORP* CELO V MARIBORU. Prvi predlogi, naj sc zamenja strankar ska demokracija s stanovsko, so se pojavili že več ko pred 10 leti. O tem so pisali francoski sociologi in pisatelji, kakor tudi drugi znanstveniki raznih narodov. Istočasno in menda docela samostojno so se pojavile o tem razprave tudi pri nas v Sloveniji in Jugoslaviji. Sedanji beograjski odvetnik dr. Jakob Štefančič je napisal posebno brošuro o stanovski demokraciji, o predmetu so pa pisali tudi dr. Andrej Gosar in drugi v »Socialni misli«, dr. Emil Stefanovič v slovenskih in beograjskih dnevnikih in tednikih itd. Med tem so italijanski fašisti že izvedli neko svojemu režimu prikrojeno varianto stanovskega parlamentarnega zastopstva in isto nameravajo tudi narodni socialisti v Nemčiji ter Dollfuss in njegovi v Avstriji. Toda fašistični stanovski parlament ni stanovska demokracija, o kateri^ so govorili in pisali navedeni tuji in naši začetniki ideje. Pri fašizmu je to stanovsko zastopstvo samo inštrument strankine diktature — brez demokracije. Ideja stanovske demokracije, odnosno stanovsko urejene države nima nobenega opravka s fašizmom in kakršnokoli diktaturo. Stanovi, ki morajo biti organizirani, volijo svobodno svoje zastopnike v občino, ti v okraj, okrajni v banovino in banovinski v državno stanovsko skupščino, ki zamenja strankarski parlament. Prvi izčrpni načrt za stanovsko ureditev države je napisal in izdal te dni (o čemer smo že poročali) v bohrvaščini odvetnik dr. Emil Stela®0" vič na Prevaljah, ki je v stalnih stikih propagatorji in ideologi stanovske kracije doma in v tujini ter je nedav®0 prejel vabilo z Dunaja, naj bi tam Pre' daval o svojem načrtu. .. V zvezi s tem pa se je sprožila misel sklicanja prvega mednarod®®^ kongresa propagatorjev stanovske demokracije, ki naj bi se sklical tekom Prl' hajajoče zime. Predlog je že osvoje®< ni pa še sklenjeno ali naj bo ta I. kongr® na Dunaju, kakor hoče znani ideolo* univ. prof. dr. Othmar Spann, aH v -ri* goslaviji, kajti prvi kongresni načrt J izšel prav iz Jugoslavije. Kakor izg®' da, se bodo iz Avstrije udeležili kongresa omenjeni dr. Spann in razni drug* znanstveniki ter politiki, iz Romunije ca-ranistični voditelj minister Mihalake svojimi somišljeniki, iz Bolgarije pr°-Antonov, nadalje voditelji francoske intelektualne mladine itd. Ker so priprav^ šele v začetnem stadiu, so zaenkrat z®a' na le imena tistih, ki so udeležbo že doslej obljubili. . Bilo bi dobro, če bi se zavzeli za trn da bi se omenjeni kongres priredil v Jugoslaviji, eventuelno prav v Mariboru, ki bi na ta način mnogo pridobil zlasn v tujsko-prometnem oziru. To bi bil tako prvi veliki mednarodni kongres v našem mestu. Pri nas bi se zbrali odlicB državniki, znanstveniki, politik1 itd. y Maritior« 'dne Id IX 1933. L.3M3Uil&juv ± * _ -.atfJJBJB MariSotski »V E Č E R NIK« Jutra Stran 5. Stat glin Sopite fei h is otroke, oglejte si naši izbiro. Za diioi, . Vrsta 3162-00 čevlji ■’ t'1 n!ora daleč v šolo peš, močne m tipn 12 mastnesa usnja z neraztrgljivim let n- em°čliivim podplatom. Za deco do 10 u,n 45.—. za deco do 14 let Din 59.—. Vrsta 3222-00 Za skavte in dijake udoben polčevelj z jezikom iz dulboksa, ki je najlepši okras za deco. Za dijake do 10 let Din 49.—, za dijake do 14 let Din 69.—. Vrsta 5662-00 Lahki čevlji z usnjenim podplatom iz najfinejšega boksa, ileksibel, na robu šivani. V zalogi imamo črne in rumene. Din 49,— za otroke do 6 let, za otroke do 10 let Din 69.-. Vrsta 6262-00 Za dečke visoki čevlji iz dulboksa z močnim usnjenim podplatom za vsak štrapac. — Za dijake do 10 let Din <9.—, za dijake do 14 let Din 99.—. VSI TI ČEVLJI SO IZDELANI Z JUGO SLOVENSKIMI ROKAMI V NAŠIH JU GOSLO VENSKIH TVORNICAH. Zadnji napad na primorsko rajo PO ODVZEMU PRAVIC ŠE ODVZEM STREHE IN GRUDE. VanfflfSU’ ko se sovori in piše o prizade-rnirjp • a nove Prijateljske pogodbe in pohaja'^ tei urec*'tev srednje Evrope, pri temn° iZ našega zasužnjenega Primorja Tokr^VCS*’ ° nov'k naklepih Italijanov, tur h ne.gre za zatiranje političnih, kul-gjjj ^ ’ s°ciaJi:ih ali nacionalnih pravic na- oc*J LriclVJk- Z-C UdVIIU III kn ' Sin^° je vse, karkoli bi še utegnilo Za lnJati na nekdanje čase. Tudi ne gre le v ,Ve aretacije, odnosno procese in stre kako et* ^e’ sa^ na Pr’morskem je tiho ]e r ,v grobu, ljudstvo trpi sedaj nemo, ,es^ stiska in zobe, sicer pa molči. To-za v-Sre za nekaj več kakor je vse to, cisto goh obstoj — za streho in narod-ian ^u^°- Kdo je pozabil na stare itali-ljud na^rte> P° katerih naj bi se naši nj.,Je razselili ali pa vsej kolonizirali v ■j- 0vi sredini Italijani iz starih pokrajin? verf3 ^^a še niso opustili, dasi se je n,? izkazalo, da je v prvotni obliki ne-'zvedl" o llv- Sedaj so pa našli novo pot. la fVj?0Vna gospodarska kriza je prizade udi Italijo, in sicer morda bolj kakor arsikatero drugo državo v Evropi, toda D Slz®m io je zakril pred svetom z lepo sukanimi kulisami in s terorjem nad csnico, ki ne sme na dan. Ta kriza pa ni mkier tako huda, kakor je prav na Primorskem, deloma zato, ker je z državno inejo nenaravno odrezano od svojega zaledja, od katerega je prej živelo, deloma Pa zato, ker so Italijani pustili krizi prost razvoi, da bi s tem gospodarsko oslabili, Paposled pa popolnoma uničili naše ljudstvo. Načrt, ki so ga zasnovali je peklenski, ^ celotnim režimom so povzročili popol-obubožanje prebivalstva, zlasti kmečka in obrtnega, v ta namen so mu ubili Prej tako visoko razvito zadružni-u°:Pato so pa prišli z vabljivimi ponudil 1,11 ■— državnih posojil. Posebni emisar-• S° bodili od posestnika do posestnika . °d obrtnika do obrtnika ter ponujali ta Zavna posojila. Pregovarjali so celo lju- di, ki ga absolutno niso potrebovali. Kako velikodušno, kaj ne, izgleda to na videz; toda samo na videz. Za to velikodušnostjo se je namreč skrival temen namen, dobiti gospodarsko v roke lahkoverne dolžnike, zlasti take, ki niso bili še dovolj zadolženi pri domačih posojilnicah in bankah. Nekaterim so dali tako visoke vsote, da je bilo vsakomur vidno, da jih nikoli ne bodo mogli vrniti. Splošna zadolžitev naših kmetov in o-brtnikov se je tako pripravljala počasi, a temeljito in točno po načrtu, dokler ni sedaj dozorela in se bliža žetvi. Druga za drugo so prešle slovenske banke in posojilnice v italijanske roke, v last velikih denarnih zavodov. Kjer ni šlo to zlepa, z naravnimi sredstvi vloženih vlog, tam je pomagalo nasilje. Odbori so se razpustili in postavili so se komisarji, ki so pripravili prehod v tujo odvisnost. Stanje, ki je iz tega nastalo, je tako, da je večina prezadolžena in popolnoma v rokah bank ali pa države. In sedaj se pričenja neizprosno izterjevanje. Če ni točno plačan amortizacijski in obrestni obrok, se zapleni živina ali kar je 'pač pri rokah; oprema, orodje, vozovi itd. Če ni plačan naslednji obrok, se spravi na boben vse. Posestvo, ki je vredno 100.000 lir in obremenjeno n. pr. z 20.000 ali 30.000 lirami, se izdražba za vsoto posojila ali le nekaj več, samo da je krita banka ali država, če dolžnik izgubi pri tem štiri petine svoje vrednosti, to Italijanov nič ne briga. V večini primerov pa prevzame banka po sestvo kratkonialo sama. Tako je po nekaterih vaseh v rokah bank že lep odstotek hiš in posestev. Kaj bodo banke napravile s tem imetjem? Na to vprašanje nam odgovarja po indiskreciji fašistični tisk sam, ki opozarja Italijane v starih pokrajinah, naj se poslužijo ugodne prilike in se prijavijo za prevzem slovenskih posestev. Fašizem ho če na ta način spraviti v naše nacionalno čiste kraje svoje priseljence, prav po istih metodah, katerih se je nekoč posluževala nemška »Siidmarka«. Čim bodo s temi kolonisti navrtane luknje v naše nacionalno čisto in kompaktno ozemlje, bo narušena vsa postojanka naših primorskih bratov, ki ne bodo več sami med seboj. Ker se Italijani zaradi političnih razmer ne bodo asimilirali, se bodo morali prilagoditi njim naši bratje. Mimo tega bodo priseljeni Italijani zaupniki oblasti, pomočniki režima, voditelji fašizma ter gospodarji v občinah. Zadosti bo že, če bo v vsaki vasi le nekaj italijanskih družin. Iz izkušenj na Koroškem in Štajerskem vemo Sloveti ci prav dobro, kako usodna je za naš narod taka kolonizacija, zlasti pa še z ozirom na cerkev in mladino. Realne izvedbe teh peklenskih načrtov so zaenkrat še malenkostne in takorekoč brezpomembne, a povedali smo že, da se generalni naskok šele pripravlja in bo najusodnejši najbrže komaj prihodnje leto. Vendar je že sedaj potrebno, da se na to opozori naša in evropska javnost, da bo spoznala, kako se slovenska in hrvaška narodna manjšina v Italiji pripravlja po vsem še na beraško palico in pogon z rod ne grude, ki je bila poldrugo tisočletje nesporna naša last! Sokolstvo SOKOL MARIBOR MATICA poziva vse svoje članstvo in naraščaj, da se polnoštevilno udeleži v krojih javnega nastopa bratskega šentiljskega Sokola, ki bo v nedeljo 17. t. m. ob 15. uri na telovadišču pred šolo. Zdravo! POZIV ČLANSTVU SOKOLA MARIBOR III. Članstvo Sokola Maribor III. se poziva, da se v čim večjem številu v kroju udeleži telovadnega nastopa šent-iljsekga Sokola. Zbirališče je ob pol 13. uri pred glavnim kolodvorom. Zdravo! Sokol Maribor I. poziva članstvo, da se po možnosti udeleži okrožnega tajnega izleta. Izlet je celodneven in si o-skrbite hrano v nahrbtnikih. Povratek je peš. Kdor hoče prebiti v nedeljo 17. tm. v prav sokolskem razpoloženju naj se izleta udeleži. Zbirališče pred kadetnico ob 7. uri zjutraj. Naše društvo vodi na izletu brat Dušan Gorjup! Zdravo! Sokol Maribor I. v novi sezoni. Po delnem poletnem odmoru se oddelki našega društva zopet pripravljajo na delo. Telovadnico posečajo člani pa tudi novi se prijavljajo. Prednjaški zbor je sklenil, da bo letos posebno živo delal v telovadnici. Z vso vnemo se bomo sedaj pripravljali na jesenske in zimske prireditve. Novi razpored telovadbe, ki se začne z 18. septembrom je sledeči; Člani torek in petek od A8.—'A 10.; članice: ponedeljek in četrtek od A8.—9.", Naraščajniki: torek in petek od 6.—'A8.; Na-raščajnice: ponedeljek in četrtek od 6.— A8.'-, Dečki starejši: sreda in sobota od A4.— A5.; Dečki mlajši: torek in petek od A4.—A5. Deklice mlajše: ponede- ljek in četrtek od 2.—3. Deklice srednje: ponedeljek od 3.—4. Deklice starejše: ponedeljek od 4.-5. Zbirališče je pri inž. podčastniški šoli. Bratje in sestre, ki se zanimate za telovadbo, pridite vsi in točno! Vpisovanje novih članov je pri redni telovadbi. Rubin gospe Dubarry. Te dni je bil prodan v Londonu na javni dražbi krasen prstan, pravo remek-delo mojstra Benvenutija Cellinija (1500 do 1571), rubin sam, v katerem so vgravirane postave Pozejdona in še nekaterih drugih grških bogov, pa je eden izmed največjih brušenih rubinov na svetu in izvira iz Indije. Papež Klement ga je daroval kralju Francu I., od tedaj pa je prstan zelo pogosto menjal svoje lastnike. V dobi strahovlade je izgubila znana ma-dame Dubarry svojo glavo zaradi tega dragulja. Obsojena je bila na smrt, ker ga je hotela prodati nekemu amsterdamskemu draguljarju. Za take transakcije je bila namreč v tistih vročih dneh v Franciji določena smrtna kazen. Kulturne vesti jugoslovanski javnosti 1 Narodni velikani so s svojimi deli zapustili globoko sled v zgodovini svojega uaroda. Naraščaj, ki je podedoval sado-, e njihovega dela, se oddolžuje stvarite-Jem vzglednih umotvorov z vidnimi pri-nanji, ki ostanejo enako sočasno dolga stoletja. Eden največjih ljudi srbske in jugo-'°vanske preteklosti, neupogljivi borec ?a narodni jezik v književnosti in veli-,aa- ki stoji nad zibelko preteklega sto-etj'a naše nacionalne kulture, je Vuk Ka-IadŽič. Vuk je vzvišeno poosebljenje na-nacionalnih stremljenj v kulturi in pro v’tljenosti XIX. stoletja. .. Njegovo življenje in ustvarjanje sta ve postno poosebljenje truda, vztrajne de-laynosti in boja našega naroda. - Danes nam služi veliki Vuk kot vzvi-Primer človeka, ki se je do svojega ?ad«iega dne uoril za visoke ideale. Ta-' Primeri uče poznejše rodove, kaj se da ?Seči z doslednim, vztrajnim in borbe-p? delom. Zato je potrebno, zlasti v da-aa§n.iih dneh, vidno pokazati to živo vez ^ narodom in Vukom Karadžičem. Ta ,ez je ostala enako močna in tesna do °Pca Vukovega življenja. Zakaj nat bi -aJh ta vez ne bila nailepši simbol odno-a3ev. ki bi morali obstniati med naro-0tn in našo inteligenco?, Naš narod ni nehvaležen. Svojim velikanom se vedno rad oddolžuje. Kakor doslej, tako tudi v bodoče. Zaradi razmer ali skromnosti našega kraja Vukovo delo doslej ni še našlo dovolj vidnega priznanja. Skromna narodna šola v Tršiču je edini dosedanji vidni znak naše oddolžitve. Drugega spomenika Vuk nima. Njegovo ognjišče v rojstnem kraju Tršiču pri Ložnici, na podnožju zgodovinskega Gučeva, je zapuščeno in zanemarjeno. V prestolnici naše države nima Vuk, izvzemši nagrobno ploščo ob saborni cerkvi, nobenega spomenika. Že svoj čas je bilo načeto vprašanje postavitve Vukovega spomenika v Beogradu, vendar doslej zbrana sredstva niso zadostovala za spomenik, vreden Vuka in našega naroda. Naša nacionalna dolžnost nam nalaga, da popravimo, kar smo zamudili. Težki gospodarski in politični položaj, v katerem je živel naš narod, ne more in ne sme več biti izgovor, oziroma opravičilo. Raz mere, splošne in posamezne, morejo biti boljše ali slabše: naš dolg pa vendarle ostaja in se povečuje z očitki in grajo naraščaja. Zato je sklenila Vukova ožja domovina, Podrinje, po svojih kulturno-prosvet-nih ustanovah, »Šabaški narodni knjižnici in čitalnici«, lozniškem prosvetnem društvu »Karadžiču« in »Združenju Po-drincev v Beogradu«, da postavi nesmrt nemu Vuku vidno priznanje. Sestavil se je poseben odbor iz predstavnikov omenjenih društev in organizacij ter si zadel naslednjo nalogo: 1. da se postavi vidno obeležje Vukove mu delu in narodovi hvaležnosti z restavriranjem Vukove rojstne hiše v Tršiču in zgradbo studenca »Vukova točka« v gozdu Karadživači; -• da podpre akcijo za postavitev Vukovega spomenika v Beogradu; 3. da zgradi v Ložnici prosvetni, dom, ki bo nosil irne Vuka Raradžiča. La suda stelo. Izšla je 8. številka ilustriranega esperantskega mesečnika »La suda stelo« (Južna zvezda), ki izhaja v Slavonskem Brodu s sledečo vsebino: Dr. Jakob Stefančič: Razvoj mednarodnega jezika od utopije do stvarnosti (iz govora, držanega na VI. esperant-skem kongresu v Beogradu). Ivo Rot-kvič: Esperanto je prav tako dovršen, kakor zahteva od njega življenje samo. Zelo zanimivo filološko razpravljanje o vrednosti in sposobnosti esperantskega jezika. Dr. Leo Kun: Ivan Cankar: »Servulrajto« (Hlapec Jernej). Prevel in predelal dr. Jakob Stefančič. Dr. Kun tako temeljito in stvarno analizira »Hlap ca Jerneja«, da služi ta študija lahko kot ključ vsem onim, ki se hočejo spoznati s tem izvrstnim socialnim in največjim Cankarjevim delom. Kola A d ž a j i (za-morc iz Afrike) v Sloveniji. A. Thal-heimer: »Hegel in Feuerbach« v prevodu J. Šelema. Dr. Fran Janjič: Dinko Šimunovič. Nekrolog o našem hrvaškem pisatelju povodom njegove smrti. MUrko Demetrovič : Ocena es-perantske knjige Kazimirz Smogorzew-ski: Poljska Ponieranija. Kronika. Stran za delavce. Do zmage. Najinteresantnej-še novice iz esperantskega gibanja na svetu. Itd. itd. Časopis izhaia v Slavonskem Brodu; posamezna številka stane 4 Din. Stran 6. Mariborski »VE ČER NIK« Jutra V Mariboru dne 16. IX. 1933. Šport Lahkoatletsko državno prvenstvo. Včeraj se je pričelo v Zagrebu lahkoatletsko državno prvenstvo za posamez nike in sicer s tekom na 5000 m. Startali so vsi najboljši dolgoprogaši Jugoslavije. Rezultati v konkurenci so bili naslednji: 1. Starman (Ilirija) v času 16:32, 2. Bručan (Ilirija) 16:35.4, 3. in 4. Germovške (Maraton, Maribor) in Dolenc (Železničar, Maribor) 16:36, 5. Štrucelj (Maraton, Maribor) 17:30 6. Gales (Concordia) 17:42, 7. Dečij (Pančevački) 18:16. Krevs (Primorje) je startal samo v izbirnih tekmah za Atene in dosegel odlični čas 15:45. V teku na 5 km so torej prvih šest mest zasedli Slovenci, kar dokazuje da smo Slovenci na dolgih progah najboljši v državi. Ljubimec matere in hčere Dramatična aretacija morilca Rupriha. BudimpeštarZagreb 4:1 (1:0). V četrtek 14. t. m. se je v Zagrebu odigrala medmestna nogometna tekma med reprezentancama Zagreba in Budimpešte. Tekma se je končala z zmago Budimpešte v razmerju 4:1. Izlet »Peruna« v Št. lij. Kolesarski in motociklistični klub »Perun« priredi, v nedeljo 17. trn. z vsemi svojimi sekcijami izlet v obmejni Št. Ilj. Odhod kolesarjev bo ob 13. uri iz Tomšičevega drevoreda, motociklistov pa ob 13.30 s Kralja Petra trga. V nedeljo bo tudi zaključna cestna dirka, in sicer startajo dirkači iz Tomšičevega drevoreda. Izlet je obvezen za vse članstvo, prijatelji športa so iskreno vabljeni! Konferenca smučarjev slovanskih držav, in sicer Poljske, Jugoslavije, Češko slovaške in Bolgarske bo 1. oktobra v Bratislavi. Na tej konferenci se bo razpravljalo o organizaciji prvih vseslovanskih smučarskih tekem, ki bodo v začet ku leta 1934. v Zakopanih. Iz pekla v svobodo in zopet nazaj. Policija v Barceloni je prijela te dni nekega 33-letnega Francoza Gastona Mo niera, ki ga išče francoska policija že več let zaman zaradi njegovega bega iz francoske Guayane, kjer bi bil moral odslužiti 20 let prisilnega dela. Monler se je po srečnem begu iz pravega pekla na zemlji v Barceloni oženil z neko Španko, s katero ima dva otroka. To pa mu ni bilo dovolj in je r.ekega dne zapustil svo-jo družino v bedi, sam pa začel istočasno živeti naenekrat kar s tremi drugimi ženskami. ki so ga popolnoma vzdrževale. Sedaj bo veliki prijatelj žensk moral na-zaj v guayanski pekel. ŠIRITE ..VEČERNI K*‘l ShmImms Te dni se je pošrečilo dunajski policiji ujeti v svoje mreže 441etnega vrtnarja Ivana Ruprilni, ki je pred tedni umoiril 441etno šiviljo Josipino Majerjevo'in težko ranil njeno hčerko. Po zločinu se je skrival v dunajski okolici, kjer so ga spo-znalLiijegovivtovariši, ki so obvestili po-UčjjoTfda gaTje: aretirala. Morilec Ruprih se je -delj časa spretno skrival pred policijo. Organizirana je bila velika gonja za zločincem, kateremu so preprečili vsak poskus bega v daljnje kraje. Podnevi in ponoči so bile na straži policijske in orožniške patrulje in na vseh postajah so imeli detektivi poseben nalog, da so prežali na Rupriha. Nad 700 fotografij je bilo razdeljenih posameznim detektivom in policijskim stražnikom in ukrenjeni so bili najstrožji koraki zanje govo izsleditev. Vsak dan je policija vršila racije po prenočiščih in po beznicah. Še več, detektivi so se pomešali celo med siromake, ki so čakali pred samostanskimi vrati na milodare, ker je policija menila, da se je morilec maskiral, da bi na ta način spretno zabrisal vsako sled za seboj. Ko je pred dnevi patruljirala policijska patrulja po periferiji Dunaja, je policijski nadzornik vprašal neke moške, katerim je pokazal morilčevo fotografijo, če so morebiti videli kje sličnega človeka. Dobil je odgovor, da so videli tega človeka v gostilni »Pri volu«. Nadzornik je takoj najel avto in z dvema detektivoma odbrzel do imenovane gostilne, kjer se je krepčal morilec Ruprih. Ko ga je nadzornik opazil, je izvlekel samokres in ga nameril na morilca, rekoč: »V imenu postave vas aretiram!« Morilec je zelo razburjen skočil na noge in se izgovarjal, da je siromak, ki ga vsi preganjajo in da je svoje dejanje izvršil v afektu. Vdal se je v svojo usodo in se pustil mirno pri jeti. Pri preiskavi so našli na policiji v njegovem žepu pismo, naslovljeno na policijsko direkcijo, ki se je pričelo takole: »Sem popolnoma izgubljen človek. Izpovedati hočem vse, kar sem storil, in nočem ničesar olepšati ter pričakujem, da me boste, gospod svetnik, kot izkušen človek pravilno razumeli. Usoda, drugače se ne morem izraziti, je to, kar je do-letejo Majerjevo in njeno hčerko. To ni zločin to je strašna usoda!« Nadalje opisuje Ruprih svoje prvo srečanje s svojo žrtvijo v Hiitteldorfu, kjer je služil za vrtnarja. Majerjeva se je kmalu zaljubila v njega in mu dala svoje srce. Njena hčerka Hilda, ki je bila stara takrat 12 let, ni ničesar slutila o materini ljubezni. Majerjeva je Rupriha obiskovala skoraj vsak dan, tako da se mu je že čudno zdelo, kako to, da ima njegova nova izvoljenka toliko časa. Tudi radi tega ni mogel ostati hladen uaprain njej in je čutil do nje neko simpatijo, ki pa ni bila ljubezen. Včasih je bila Majerje-va -zelo ljubosumna na svojo hčerko, če se je ž njo prijaznejše razgovarjal. Ruprih opisuje zatem svoje strašne občutke, ko je mlado dekle zvedelo za njegove odhošaje do njene matere. Tu je pismo prekinjeno.' Pri zaslišanju je aretiranec izpovedal, da se je s težko vestjo skrival po zločinu po gozdovih okolice Dunaja in da ni imel miru. Tudi je našla policija pri njem neko avtobiografijo, v kateri opisuje svoje življenje vse do trenutka, ko je postal zločinec. Ruprih se je izučil najprej za strojnega ključavničarja in je bil zaposlen nato v nekem podjetju. Kmalu se je oženil in se že leto dni po poroki tudi ločil. Izbruhnila je svetovna vojna in moral je pod zastavo. V vojnem času je bil 2krat obsojen zaradi posilstva. Po prevratu je živel na koruzi z neko 171etno služkinjo, ki mu je rodila dvoje otrok. Ko pa se je njegova ljubica poročila, se je spoznal z Majerjevo. Še pred tem pa je bil obsojen na leto dni težke ječe, ker je v vrtu kjer je bil nameščen, posilil neko mladoletno deklico. Radi slabega zdravja je bil predčasno izpuščen iz kaznilnice. Tedaj je spremenil svoje ime in se je predstavil svoji novi izvoljenki kot Giinsbergeir, Zločinec obširno opisuje nadalje odno-šaje med materjo in njeno hčerko in njim. Pravi, da je bila mati vedno ljubosumna na svojo hčerko in da je on prav za prav ljubil to dekletce. Prišlo je celo tako daleč, da je postal na to dekletce ljubosumen in sta se radi tega večkrat sprla z njeno materjo. Tako sta si skočila v lase tudi kritičnega dne, ker mu je mati prepovedala obiskovati njeno hčerko. On pa se ni mogel obvladati, poiskal je kladivo in pobil z njim mater dekleta, ki ga je ljubil. Ko se je zvijala mati v smrtnih bolečinah, se je trenutno zamislil in skočil k postelji, kjer je ležala 151etna Hilda, zamahnil je s kladivom in udaril tudi njo po glavi. Ko je opravil svoj zločinski posel, je zbežal iz hiše. Slišal je, kako je klicala Hilda, ki je bila večkrat v njegovem objemu, na pomoč, in to ga je tako pretreslo, da je podvizal svoje korake in se izgubil v morju velemesta. Rast in teža otrok Mnogi starši mislijo, da mora njihov otrok stalno postajati težji, če je zdrav. Po opazovanjih profesorja Langa v Hallu pa temu ni tako. Lange je stehtal 110 zdravih dveletnih otrok in ugotovil, da njihova teža z letnim časom močno koleba. Od septembra do decembra so otroci močno postajali težji, od maja do avgu; sta je bil pa prirastek neznaten. SrednH prirastek pade v mesece januar do niai Potem je tehtal Lange 54 otrok v starosti 3 do 6 let in tudi pri njih je naletel na znatno kolebanje. Največ so pridobili na teži od junija do novembra, najmanj P° od decembra do marca. Srednji prirastek na teži je bil od maja do avgusta. Čeprav se ti podatki ne ujemajo z razmerjem pri dveletnih otrokih, vendar vidimo tudi tu tri razdobja v letu. Čisto drugače je pri rasti otrok. Pri 38 dveletnih otrocih je ugotovil Lange glede rasti štiri razdobja v letu. Najhitreje rastejo otroci od aprila do julija, najpočasneje od decembra do marca, jeseni od septembra do novembra so rasli nekoliko hitreje, i° isti pojav je opazoval Lange tudi v avgustu. Pri 54 starejših otrocih (3 do o let) je ugotovil glede rasti isto kakor Prl dveletnih. Rast otrok torej ni odvisna samo od prehrane, temveč tudi od letnih časov. Tepeni ameriški senator. Angleški senator Huey Long, eden ^' vročekrvnejših članov ameriške zakon0' dajne zbornice, je bil glavni udeležen®0 skrivnostne afere enega najekscentrič' nejših klubov na Long IsIandu.V sobot° je bil tam v veliki družbi in šele čez j0 dni je prišlo na dan, da je odšel zveč°r z zateklim očesom in krvavečim čelom in so ga morali prepeljati s taksijem domov. Poročila o tem, kaj se je zgodil0 v nočnem lokalu, si močno nasprotuješ' Senator sam trdi, da so ga v klubski umi* valnici napadli in obdelali z noži takih da je prava sreča, da je ostal živ. Neka* teri člani kluba pa pripovedujejo drU' gačno zgodbo. Policija preiskuje zadevo, ker meni, da se mora s senatorjem postopati lepše. Zanimanje policije za t° afero je tem večje, ker je bil v dotiem družbi tudi bivši newyorški policijski k°* misar Edwars Mulrooney. Senator Lon& ki je znan v Ameriki kot louisianski ribji kralj, je bil guverner Louisiane in j5 njem je znano, da je hotel postati aineris* ki diktator. Njegova stroga taktika je bila večkrat predmet pritožb v senatu-Znan je tudi njegov nastop proti niilii0' narjem, ko je zahteval, naj bi bili brezobzirno obdavčeni vsi. ki imajo nad 5.00° dolarjev letnih dohodkov. OCEANOPOLIS Roireh a «»••<»...<< z. _ . o sfcrlvneiu llovaik« p Senatorji so molče in negibno poslušali besede obtožnice in obširne utemeljitve ki jo je dalje čital tajnik Tavlilis. Navedel je vse Doljanove in Inteline izpo vedi,^ kakor tudi izpovedi prič, ki so bile zaslišane. Omenjeni so bili vsi, ki so kakorkoli vedeli o Doljanovi ljubezni do princese Intele, ali pa so se vsaj delali, da vejo. Nikjer pa ni bilo imenovano ime nje, ki je bila dejanska povzročiteljica preiskave in obtožnice — Moraje. Previdno se je skrila za druge in ostala tako tudi pri odločilnih razpravali nevidna. Kdor pa je bil poučen o tem, je nehote čutil v dvorani njeno prisotnost. Bilo je kakor, da napolnjuje s svojo zlobo ves prostor od stropa do tal, od stene do stene. Moraja je triumfirala. Speljala je svoje maščevanje na pot, ki je vodila do rok drugih. Vsi od predsednika Semiša Ramiša do 'tajnika Tavlilisa, Nu-blsa in stražarjev so bili v resnici, ne da bi se zavedali tega, le slepo orodje njene neugnane strasti. Ko je tajnik Tavlilis končal čitanje obtožnice, se je oglasil,zopet senator Beliš: »Gospodje senatorji, slišali ste obtožnico in njeno utemeljitev, slišali ste tudi predlo?: kazni, izvirajoč iz zakonov naše ustave. Pozivam vas, da spregovorite o stvari in stavite svoje predloge!« r o i.f osf I Belisovemu odzivu se je odzval prvi Tutalis. Visoko vzravnan, z izrazom iz užaljenosti izvirajočega sovraštva na o-brazu, je spregovoril: »Mojo mnenje in najgloblje prepričanje je, da bi bilo škoda izgubljati preveč besed. Obtoženi doktor Danilo Doljan ni kriv sanio tega, kar mu očita obtožnica, temveč še nečesa driigdga kar globoko žali mene in mojo hišo. Obdolžil je mojo hčerko Morajo, da se mu je približala z ljubezenskimi nameni in ga zasledovala. Preiskovalec tega dejstva ni upo števal in ga tudi v obtožnici ni navedel. Vsekakor pa bi se bil lahko prepričal, da je bila obtoženčeva izpoved v tej zadevi popolnoma izmišljena, in sicer z namenom, da bi se odvrnila pozornost od njegovih pravih namenov, ki so bili polastiti se vlade v našem podmorju , ki bi na ta način postalo plen onega ljudstva, kateremu obtoženec pripada. Ugotoviti moram, da se je preiskovalec in sestavitelj obtožnice držal preveč suhih členov zakonika in mnogo premalo psiholoških momentov, ki so v tej zadevi morda najvažnejši. Vsekakor moram u-gotoviti, da je doktor Danilo Doljan, katerega smo sprejeli med svoje ljudstvo brez pridržka, nevaren človek, ki bi če se ne spravi s pota, utegnil uničiti yset kar je naš narod zgradil v dolgih deset tisočletjih. Zakaj se je obtoženec približal princesi Inteli, zakaj je hotel postati njen mož in zakaj se je hotel polastiti pravice do nasledstva na prestolu Oce-anopolisa? Gospodje senatorji, samo zaradi tega, da bi odprl vrata podmorja, izdal skrivnost naše eksistence in odnesel na površino zemlje dragocene zaklade našega uma, naše iznajdbe in naprave. Pozabiti ne smete, da se je s tem namenom že podal na pot iz Ljubljane na Atlantski ocean, da se je s tem namenom hotel približati dnu morja in da bi bil dosegel svoj namen že tedaj na mnogo preprostejši način, če ga ne bi bili pravočasno izsledili, otrpnili, ujeli in privedli v naše mesto. Na vse to je obtožnica pozabila, kakor je pozabila na že prvotno omenjeno dejstvo, da je obtoženec umazal tudi ime moje hčerke in s tem moje lastno. Predlagam zato, da se pri obravnavi o njegovi krivdi in določitvi kazni upoštevajo v polni meri tudi moje tu izrečene navedbe!« Za njim se je dvignil senator Mene-zis. "Gospodje«, je dejal, »strinjam se po-po noma z obtožnico, kakor tudi z dopolnilnimi besedami senatorja Tutalisa Ugotoviti moram, da: ie naša vlada storila velikansko napako, ko je obtoženca sprejela med naše meščanstvo ter mu dovolila življenje pri nas brez vsakega nadzorstva. Mislili smo si pač, da nam ne more hiti nevaren, ker se ne more odstraniti in vrniti na površino zemlje, b tem smo dokazali, da nismo tako pre- vidni, kakor so bili vsi naši predniki. ^ so uničili vsako sled, ki bi mogla korkoli pričati o eksistenci pototn°eV nekdanjih Atlantov in potopljenega misirisa. Toda napaka, ki smo jo stori]1’ se ne da več popraviti. Pred nami.* obtožnica, ki nam dovolj zgovorno kazuje, kaj smo dosegli s svojo netR‘ vadno prizanesljivostjo in usmiljenosti0. Zaradi tega pozdravljam predlog obtoŽ' n:ce, da se obtoženi doktor Danilo H0' Ijan obsodi na smrt in predlagani ^e’ da se smrtna obsodba izvrši takoj. čh° bo izrečena. Izjaviti vam moram odkri-to, da ne bom miren vse do tistega trt* nutka, ko bom izvedel, da obtoženca več.« Tretji je spregovoril senator Reizis- »Tovariši!« je dejal. »Tudi jaz uvidevam, da je bila glede sprejetja doktorja Danila Doljana v naše podmorje storjena velika nepremišljenost, uvidevam tudi. da je afera, ki jo je povzročil in zaradi katere sedimo danes tu, vse prej kakor prijetna in razveseljiva. Najtežje sta prizadeta seveda predsednik Semiš Ra* mis in senator Tutalis. Kljub temu pase mi zdi, gospodje senatorji, da Doljanova krivda še ni tako dokazana, kakor mislite. Obtožnica pravi, da se je doktor Danilo Dolian približal princesi Inteli samb z namenom osvojiti si jo zato, da bi postal naslednik Semisov. Tovariš Tutalis je k temu dodal, še to, da se je hotel polastiti prestola našega ljudstva zato, da bi odprl podmorje ostalemu svetu ter se polastil zakladov našega znanja in prt moženja. Dobite afa v upravi „Jutra“ in „Večernika' la oodolatl cenah o glas Razno lat* POHIŠTVO skrain23 izdelka dobavlja po ta ' P..ztnernih cenah Zalo-lev vla združenih mizar •vrni; e ,!niska ul. 22. nasproti £Igig_V_ Weixl.________________ los TICHY IN DROG diet!ies' .®lektrotehnnično do ul i« "Pribor, Slovenska eiektr -tel 27—56 proizvaja skih |°.lnsta*acije stanovanj-objekti! vil gospodarskih testen* zaloga motorjev Stala5 ,V' svetilk, elektroin-C|iskega blaga do kon Varuit 0pOZORILO , dain.-JI6 ?e moljev, zato pro lip „ obnošene obleke. jj- -,"; Iiunošene obleke, ^ev stari?0.’ knjige, porcelan ni r6 ltcb v Grajski starinarni n, ,!'ff svobode 1. Plačuie ^amnlie ->=170 . kupim stare ure, ■ato in srebro, zastavne liste itd. Izdelujem nezlomljiva stekla. Popravila izvršujem Jiajcenejše. Ignac Jan. Glavni trg. Maribor. 2823 TRAJNE KODRE Izdelujem v svojem salonu z tt.ainovejšim, svetovno paten-tiranim aparatom po sistemu, j ima naslednje prednosti: • Popolnoma varno grejenje aliV£°eim zrakom. 2. Ožganje vT, varjenje las izključeno. 3 prasne naravne kodre. 4. »a trajnost tudi pri sla-dežilaseh. 5. Kljub vetru in izgledajo lasje negova- nj jr ‘igieaajo lasje negova Svpf^oaiina pojasnila in -» devMVanle brezplačno in ra-Riisu Pr* P- Schmirmaulu. •^Sia cesta 2. 2930 Sobn ^,ARTIN SAFRAN. Čar '»/kosllkar, pleskar ki li-16 artbor. Slovenska ulica Sn'Pr.evzetna vsa v to stroko doKrloea dela ter iih izvršuie <21° ,n Poceni. 2925 Plaš? KožUHOVINASTE kroj- moderniziram in pre-Dar!*?1., v i°Pe po najnovejših JarrT^ in dunajskih krojih lM» 23 strokovno in so-bo d «1° ter točno postrež-StpVp- Semico, krznarski moi- • GosnnvPniilIrpJS7 3360 in . .., SPALNE kavka1-. 8 sobe> šperane, iz Dni:i- kega orehovega lesa, ni ‘“.rane ter kuhinje in spal-kan Iz mehkega lesa, preples-ju.ae- po ugodni ceni prodam, ^.“a/stvo, Aleksandrova ce-*a 48. 2460 ŠIVALNE STROJE IN KOLESA. nove in rabljene, kakor otroške vozičke proda po najnižji ceni Alojz Ussar. Maribor. Trubarjeva 9/1. 3443 ŽIČNE IN TAPETOVANE VLOŽKE. madrace, železne zložljive postelje in vse sobne potrebščine najceneje pri N o v a k u, Koroška 8, Vetrinjska 7. 3474 VINOTOČ STURM. Počehova pri opekarni, otvor-jen. Toči se prvovrstni sortirani rulandec in silvanec. Odlikovana z najboljšo oceno na Mariborskem tednu. 3479 V NEDELJO priredi Delavsko kolesarsko društvo v Pobrežju v gostilni Krenn-Seifried vrtno veselico s plesom in pojedino domačih kolin, jetrnih in krvavih klobas. Svira godba Schonherr. 3488 PERILO PO MERI za dame in gospode, fino in po meri, po zmernih cenah, izdeluje Marica Petrovič, Maribor, Frarikopanova 51. Entla-nie 1 m 1 Din. 3412 PERZIJSKI KOŽUH in moderna črna lisica na prodaj. Glavni trg 18,1. ndstr.. desno. 3490 PRODAM HIŠO (enostanovanjsko) in 6000 m5 vrta v okolici Maribora, dalje jedilnico (pohištvo). Vprašati v upravi lista. 3506 »FORD« limuzina (2 vrata), Typa 929-Tudor, 4 sedežna, 40 KS, 4 cilindri — ter »CHEVROLET« odprt — Typa 929 — 4 sedežni, 46 KS, 6 cilindrov, oba v popolnoma dobrem stanju, prodamo samo za gotovino. Kolinska tovarna d. d. v Ljubljani. 3517 NOVO OREHOVO POSTELJO z nočno omarico in kuhinjsko kredenco prodam. Ogleda se Slovenska 24. dvorišče. 3505 Posest HIŠE — POSESTVA — VILE za 16.000, 22.000. 30.000 itd. Gostilne, mestne in podeželske. prodaja Posredovalnica Maribor. Frančiškanska ulica 21. 3485 lokal KAM V NEDELJO? Vsi v gostilno Robin v Studencih na trgatveno veselico. Dobra jedača in pijača. Postrežba točna! 3511 Prodam HIŠA na prodaj. Gozdna ulica 22. Pobrežje pri Mariboru. 3483 KLAVIR lia prodaj. Dravska ulica št. 13. 3486 MEŠANA DRVA poceni prodam. —■ Vprašali Meljska cesta 64. NOVI ZGRADBI (vili), ena 2 sobi, druga 6 sob in kuhinia za 45.000 Din ozir. 120.000 Din. Trgovska hiša z lokalom, 3 sobe, kuhinja, ležeča pri cerkvi, 65.000 Din. Trgovska hiša z lokalom, 7 stanovanj, v mestu na glavni cesti, 250.000 Din. »Rapid«, Gosposka 28. 3502 Kuoim ZLATO. zlatnike in platin kupuje po najvišjih dnevnih cenah Mariborska afinerija zlata. Orožnova ulica 8 2642 PLAČAM Din 6.— do 7,— za kg avto-gumija. Justin Gustinčič, meh del. Tattenbachova ulica 14. ZABOJČKI OD KVASA 2 do 16 kg, poceni prodaja M. Vrhunc, Maistrova ulica št. 17. 3496 DOBRO OHRANJENE MANJ-ŠE VINSKE SODE 3493 kupim. Ponudbe pod »Jesen 20« na upr. Večernika. 3449 Oglašuitel LOKAL tik glavnega kolodvora oddam. Vprašati Aleksandrova cesta 48, mizarstvo. 2771 Stanovanie ODDAM krasno, moderno, solnčno stanovanje v vili, kjer ni prahu, zelo poceni. 4 prostorne sobe, kabinet, kopalnica, veranda in stranski prostor, s 1. oktobrom ali L novembrom. Vprašajte Frankopanova 45/1. 3470 Lepo solnčno TRISOBNO STANOVANJE s pritiklinami oddam mirni stalni stranki s 1. oktobrom t. 1. Vprašati v trgovini Siko-šek, Koroška c. 102. 3491 STANOVANJE 4 sob, predsobe, kuhinje, kopalnice z električno razsvetljavo, zelenjadnim vrtom in parkom v vili oddam v najem. Sturm, pri opekarni Počehova. 3520 STANOVANJE. soob s štedilnikom, električno razsvetljavo in vodovodom oddam mirni stranki s 1. oktobrom. Naslov v upravi lista. 3515 STANOVANJE, sobo s štedilnikom, električno razsvetljavo in vodovodom ter vsemi pritiklinami, oddam mirni stranki takoj ali s 1. oktobrom. Naslov v upravi »Večernika«. 3514 STANOVANJE v Studencih, dve sobici in kuhinja, oddam takoj. Vprašati Tržaška cesta 18/1. 3500 STANOVANJE, sobo in kuhinjo, oddam s 1. novembrom. Koseskega ul. 22. 3499 Sobo odda DVE GOSPODIČNI-DIJAKINJ1 sprejmem poceni v lepo. suho. toplo, separirano sobo. Vprašati Slomškov trg 16b/I. 3468 Za šoEarie in dijake KARO čevlje iz zdavstvenih razlogov samo z III USNJAT BOLJŠO GOSPODIČNO sprejmem kot sostanovalko k dijakinji viš. realn. gimnazije. Krčevina, Strma ulica 3. pri Tomšičevem drevoredu. 3313 SPREJMEM DIJAKA ALI DELAVCA na stanovanje. Grajska ulica 2 v gradu, Arzenšek. 3459 Sobo išče OPREMLJENO SOLNČNO SOBO s posebnim vhodom, kopalnico, garantirano čisto, oddam s 1. oktobrom. Strossmajerje-va ulica 8/II. 3480 PRAZNO SOBO išče boljši gospod. Ponudbe pod »V. K.« na upravo »Večernika«. 3495 DVA GOSPODA ali gospodični sprejmem v lepo sobo s hrano ali tudi brez. Vojašniški trg 8-1, vrata 4. 3489 Službo Išče UČITELJSKA ABITUR-JENTKA išče mesto vzgojiteljice preko dneva. Naslov v upravi. 3522 DELAVCE sprejmem na stanovanje. Mlinska ulica 9, dvorišče, zadnja vrata. 3516 TRGOVSKO NAOBRAŽEN MLADENIČ išče službo trgovskega sluge, skladiščnika ali kaj sličnega. Cenjene ponudbe na upravo lista pod šifro »Trgovski*. 3521 NA STANOVANJE in dobro domačo hrano sprejmem boljšega delavca. Ruška cesta 29/1. 3507 SOBO, z dvema posteljama, separira-nim vhodom, oddam. Glavni trg 2/1, vrata 7. 3518 STAREJŠA GOSPA želi mesto gospodinje pri isto-takemu gospodu. Cenjene ponudbe pod štev. 3507 na upravo »Večernika«. 3509 DVA GOSPODA sprejmem na hrano in stanovanje. Istotam oddam malo sobico s posebnim vhodom. Frankopanova ul. 41. 3498 _ Službo dobl _ SPREJMEM MIZARSKEGA MOJSTRA. Stalni zaslužek, eksistenca sigurna. Vpraša se v upravi »Večernika«. 3475 DVA GOSPODA sprejmem na stanovanje in hrano. Vrbanova ulica 28, pritličje, desno. 3504 LEPO. OPREMLJENO, SOLN CNO SOBO s posebnim vhodom oddam poceni s 1. oktobrom. Pra-protnikova 26. Krčevina. 3429 Pouk ENGLISH LESSONS Miss Edith Oxley, Krekova ulica 18, od 1. oktobra. 3422 NEMŠČINA V 6 MESECIH! Začetni pouk, slovnica, kon-siguren uspeh! Naslov v upra-verzacija. Lahka metoda — vi. 3462 ODDAM SOBO s posebnim vhodom (luč prosta) dijaku gimnazijcu z zaju-trkom in fužino proti instruk-ciji. Naslov v upravi »Večernika«. 3439 LEPO. OPREMLJENO SOLN Cno SOBO pri parku oddam. Trubarjeva ulica 3a »Vila Doris«. 3452 Ženitve OPREMLJENO SOBO v centru mesta z zaiutrkom takoj oddam. Mir Matilda. Grajska ulica 2. 3455 MLADA IN NEODVISNA krščanska deklica iz dobre po-sestniške rodbine, izvrstna go spodinja, s premičnim in nepremičnim premoženjem, išča solidnega značajnega moža, ki je lahko tudt vdovec z otrokom, ker otroke zelo ljubim, v svrho takojšnje poroke. Ponudbe s polnim naslovom pod šffro »Dober drug« na upravo lista. 3481 Dllaiko stanovanje DIJAKA sprejmem. Razlagova »jlica 25, II. nadstr. desno. 3461 NIŽJEŠOLCA sprejmem na stanovanje. Ob bregu 14/1. 3523 (Me! DVA ALI TRI DIJAKE sprejmem na stanovanje in hrano. Trubarieva ulica 7. 3363 Tarzan IL del ie izšel V M a r I S o r u cfne 16. IX. 1933. MarlSorikf-*^ 1 (51TWnT K« Tufr? Sfran T. Gospod, preden kupite čevlje, oglejte si našo izbiro. Vrsta 9897—82 Gumijasti škornji za lov in za delo na močvirnatem in blatnem terenu. M0- . - Vrsta 0167—00 kra za delo in štrapac iz mastne r„,yie ^°že z gumijastimi podplati, ki raztrgajo. se ne Vrsta 1977—22 Čevlji za vsako priložnost iz boksa z gumijastimi podplati. Moderna, špičasta oblika. Vrsta .3967—22 Udobni čevlji za široko nogo, praktični, močni in neraztrgljivi, iz prima boksa. 3464 YSI Tl CEVI.II SO IZDELANI Z JUGOSLOVENSKIMI -ROKAMI V NAŠIH JUGOSLOVENSKIH TVORNICAH ustanovljena i. 1882. Stanje hranilnih vlog 70 milijonov Din ^e^ervn1 zaklad’ 8,800 000 Din Sprejema hranilne vloge na knjižice iri na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje. — Rentni davek nlačuje iz svojega. F ...................................................................... ■ T...........^ Gospodinje, preden kupite čevlje, oglejte si našo izbiro. 69.- Vrsta 9925—03 ^ Vrsta 1845—54 Vrsta 2945—11 Vrsta 9875—05 Za deto, za štrapac, za blato in vodo prak- črni ali rjavi iz žameta, kombinirani z us- Čevelj za vsako priložnost iz dobrega boksa Eleganten, soliden čevelj iz laka z visoko ai tični čevlji iz boksa z gumijastimi podplati. njem. Elegantni in udobni za vsako nogo in z usnjenim podplatom in peto. Praktičen in nizko peto. Isti iz črnega boksa, samo u» ki se ne raztrgajo. vsak žep. okusen. v 79.—. Iz lastina Din 49.—. “. VSI TI ČEVLJI SO IZDELANI Z JUGOSLOVENSKIMI ROKAMI V NAŠIH JUGOSLOVENSKIH TVORNICAH. Za jesensko sezono Vam priporočamo čedne barhente za obleke v najlepših vzorcih in vezavah Volneno blago za obleke v zadnjih modnih vezavah Blago za kostume In plašče izborne kvalitete Svileno blago v zadnjih modnih barvah Blago za podlaga, nalraznovrstnejše modne okraske In ves krojaški pribor Tekstilana Biidefeldt preje F. Michelitsch Maribor, Gosposka ulica 14 2a vselim! Kdor se hoče prijetno zabavati, biti poceni postrežen z dobrimi jedili in okusno kapljico, naj ne pozabi na gostilno Kosič, tik novih vil 34',o na koncu Koroščeve ulice. Detajlna prodaja! Poceni nogavice, znana prvovrstna roba v novi tovarniški zalogi Baebler, Maribor, Frančiškanska ul. 21/1. Sprejemajo se zastopniki. 3492 1 r Kolosalen prihranek na kurivu dela „ZEPHIR“ - peč ,ki je najcenejša peč sedanjosti. „ZEPHIR“ - peči Vam prihranijo v teku let mnogo tisoč dinarjev. Izdelek tt. „ZEPHIR“ tovarna peči Subotica. Tovarniško zastopstvo : V Mariboru: Pinter & Lenard V Celju t D. Rakusch V Ljubljani: Venceslav Breznik Zahtevajte brezplačne prospekte! un wm n tik ob meji mesta Maribora je na prodaj; lepo stanovanje je kupcu takoj na razpolago; vpraša se v pisarni društva hišnih posestnikov v Gregorčičevi ul. 8 dgevno od 8h do llh 747d Julijana Soper, krznarstvo Maribor, Glavni trg 9 Velika zaloga vsakovrstnega krzna, krzneni plašči, jopiči, ovratniki i. t. d. se SJ19 izdelujejo po najnovejši modi. Dolgoletna praksa. Popravila se izvršujejo najbolje! Zmerne cene! Č 0 polagate važnost na izbrano obširno hožnliovinD fn kožnbovlnasle plašče potem jih kupite v trgovini s kožuhovino '477 l Maribor, Gosposka ni. 7. Selitve s pohištvenimi in odprtimi vozovi, kakor tudi VSkladiŠČenja izvršuje oajcaieje Prva jugosl. transportna d. d. Schenkor & Co., Maribor-Meliska c. 16 tel. 2044 Spomnite se CMD Glavna zveza vinogradnikov in sadjarjev Kralj. Jugoslavije priredi od 7. do 15. oktobra 1933 v Beogradu veliko državne vinarsko it sadjarski razstava Obiskovalci razstave imajo na železnici 5$% popust. Pojasnila daje in prijave sprejema častni uradni zastopnik Petar I. Miovič, dvorni dobavitelj, M a r a b o r, Kopitarjeva ulica 6 3463 Telefon 24-38 Postnllne odeie in pernice v priznano dobri izdelavi in kvaliteti najcenejše samo pri izdelovanje posteljnih odel 3354 A. ŠTUHEC Maribor Slovenska ulica 2* PRESELITEV Ustrezajoč želji ogromne večine naših cenj, odjemalcev, sporočamo, da smo nadrobno prodajo preselili v centralno ležečo Gosposko ulico 13 (preje steklarna Gert) ter vljudno prosimo za nadaljno naklonjenost 3434 tl a!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit..,..4,4ii.iiii1iliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiininmnnmimiiimiiniimiiiiniiiniiiiiinni^ MUCI BRIVSKE EllH(IVIHE H Centrala: MARIBOR Podružnica: CELJE v lastni novi palači na oglu Gosposke - Slovenske ulice nasproti pošte, prej JUŽNOŠTAJERSKA HRANILNICA Sprejema vloge na knjižice In tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovani« «- Najbolj varna naložba denarja, ker jamči asa vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno HmiiniiiiiiiiiiiiiHiiiniiiiiiiiiiHitiiiiiiiuiiHiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiimiiiimiiiuuifiHuiiiuiHHiiiiiiiiiujiHiiiiiumiiiuuiiuuiiiiiuiiiMiHiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiuiiJiiuiiuiuiuiJiiunuke, Izdaja konzorcij »Jutra« M Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR y Mariboru. liska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik S3«KISQ D£TEL5£ v Mariboru