S'aptetou d. ďjc.
i
a svitlobo dane od c. k. krajnske kmetijske družbe
Tečaj IV.
srédo 5. Velkiga serpana
(
r*;
46.
List 31.
Kdo je mar?
se doseže, kar ma Bodi slava, bodi blago; Vse doseže sosed moj. Dlan domá mu ne odreče, Gre na tuje, dobro steče. Njemu zlata kaplja znoj.
drago,
»
Vidsi tujce krasne cíne Se zavzame iz daline Kdo je mar? Mi zapojmo: Rodovine Je slovenski oratar.
v
Čujte bor, vojaske roje Krogla žvižga, boben poje , Grad valí se v sip in prah. Vragu peta se zabliska, En junák za njim pritiska, Udri, udri, mah na mah! Kjer zadene, iskra sine, Šest jih pade, kjer porine, Kdo je mar? Ta pogumen korenine Je slovenski oratar.
Blaga polna terg in cesta Barka plava v daljne mesta, Velki kupee posije vse. Nam nanese mire, zlata
?
Njemu vse odperte vrata, Zemlja skor njegova je. Kupi polje, plavž, grajšine, Dnarje meri na štertine, Kdo je mar? Ta bogati korenine Je slovenski oratar.
V zbor učenih , veda slava Stopi moder, bistra glava, Vse jezike sveta. zna. Ce zápoje, vse pogleda, Na katedru grom beseda , Zvezde šteje, pravdo da. Svet posl uša mod rovině, Se začudi koncu tmine Kdo je mar? Taka glava korenine Je slovenski oratar.
?
y
Nek se trudi v sodni hiši
?
• V •
• V •
Rase krepko, visi, visi, Pravde čist, železen hram. Vse ga slavi, vsi so vneti, Zvezda se na persih sveti, Cesar clo ga čisla sam.
Kakor sonce iz visine On zasije, krivo zgine,
?
Kdo je mar?
Ta pravicen korenine Je slovenski oratar.
Pusti svet opravke svoje , „Sursum corda" v domu poje Mož pobožen, rajski svat. Vse oberne v božjo slavo,
i
Mitra kinci sveto glavo
Papež piše: „Ljubi brat"!
Kadar grob nemilo zine
?
Angelj čist na svetu mine
Kdo je mar? Ta pobožen korenine Je slovenski oratar.
Bodi v tugi, bodi v šali Zmir ponižno Boga hvali, Ter ne zabi rojstva nit. Skaz je njemu krasno lice Uma, sprave, sle, pravice Zvezdojasen, čist osvit. Ce zavist lizuna zvine , De zamèrdne sin kertine: Kdo je mar ? v Zagromimo.: Čast očine , Scer slovenski oratar!
?
>
?
J. Koseski.
Od poletne konjske bolezni^ ki se ime
nuje norost ali tišavka.
(Konec.)
. 2. Znamnja bolezni.
Znamnja divje norost i.
Vès omamljen se še le ukroti. Vtika glavo v
naslanja z životam na kakó
kak kot ali
v jasli, se
stěno, in stoji dremaje takó okoren, de bi clovek,
vidi, misli I, de mora pasti. V tem mirnim stanu ostane konj vćasih le neke minute in kmalo vnović zdivjá in se vède, ka-
ki ga
Konj v divji norosti (rasender Koller) je silno kor Prej- Dostikrat pa za zmirej vtihne in postane
nepokojen in vès plašen: bije krog sebe
ukrotiti; se na
5
prednje noge stavi, razterga
de ga
tih nore.
in potolče vse okoli sebe: s kviško molečo glavo
jzdo
stěno ali
jasli sili, ali
pa
v okro
erti
Ves
Huda divja norost terpí vcasih le 12 do 18
ur in mertúd (božji žlak} končá bolezin: vcasih pa
i • • V «	J .	9	1 •	1 •	1*1°	' 9
divjacinost terpí
ali
dni, preden j
konja
umori
spehan se potí po celim životu, serce mu in vsaka ali'pa tihiga nor ca storí. Malo konj se ozdravi
žila
mocno
poti taciga konja ni nikakor
v
vstaviti, dokler kam ne pade ali v kako reć ne
do
bolezni, če se jim berž berž ne pusa in
bokalov kervi ne vzame.
perletí
?
ga vstavi, de si gla
Pobij
ali pa
sicer poškodje. Gorje ljudém, ki takrat na vozu sedé
Znamnja tihe norosti ali tisavke.
Tih nore stoji večidel na enim mestu, kakor
de bi bil k tlam perbit ; těžko ga premakneš, po sebno pa ritnisko ne, čeravno ga siliš na vso moc. Mu glavo kviško vzdigneš, ti bo večidel ritnisko pádel, de bo vse zaropotalo. Nekteri tihi norci pa grejo v eni meri v krogu okoli in
ji'
Iopatike in pa
lota dom
v •
okoli, brez de bi se kaj zavedili.
v z i j e kaj
jev
Glavo deržijo večidel proti tlam, pod jasli dajaj solí
i (žajfe) dobro zmešana, na 2 emoka razde in poredama konju v gobec dana, de ju pornu bosta v 36 urah život odperla, de bo To zdravilo veljá le kakili 10 ali 12 krajcar
Kadar pa zaènè konja driska gnati. mu ne
ed
odo
y
pa tudi prehlad
ali jo tišljo v kak kot: nekteri jo pa tudi kviško
ne. ampak zmešaj vodo z reženimi otrob
y
• lOlJ V/ W **	« livu VVl 1 J V J^ 1-*. Hl	IV » 1 kj IV V	llt/^ U I* » M IV #i 1J1 V^JMJ » VLtV/
kakor de bi pažljivo kaj poslušali, takim kolika ne prime, sicer
y
de de ga
molé
konjem pravijo
Nemei „Loser".
timi očmi stoje, kakor de bi dremali; ne vedri jesti
Večidel z zaper- stariga in žarkiga 1
vliti in
ot s kako odejo dobro
moraš do briga in ne
gobec de se
funt pokrit
llliu uvllll OlVJf^ AUilVi ut/ Mi MI tiMUIl , ŘlKs T U J L^lll	V lili 111 £J M UV O rv c*. r\ V/ VUVJW UUI/1 ^ Jj U IV I i U • UU
ne piti. Če kaj jedri , jedri rajši od tal, kot z	sogreje. Zatorej mora tudi konj ob času driske
j a s e 1 in počasí jedri; s e n ri jim večkrat dol-	bolj na gorkim stati
v	•	1 f	* r	I	ft • 9	i	m	* y,	i	w	<m m -m m	• I
go časa i z ust molí. Kadar pijri, v takne jo
Ce boš, ljubi prijatel, po danim svetu in po
gobec do nosnic v vodo. M al o kra t se vie- pameti ravnal, in če boš začel konju koj o za zej o in večidel slonijo z životam na steni ali s
persmi na jaslih. Sloje vsi okorni ; če jim spřed- hudo bolezin in si živino ohranil.
i ■ ■ ^my	m ^mm ■
tku bolezni ventovati, boš dostikrat premagal
n j e noge p o č a s i n a v k r i ž postaviš
y
bojo
stali takri. Ce jih s p e r s t a m p o u š e s i h šege taš, ali če jim na noge verh kopita stopiš,
4.
Cesarska postava.
Kdor kaki
ne čutijo nič.v Muhe jih pikajo , brez de bi se dosti branili. Ce jih
noere kviško, kakor de bi po vodi gazili. Sapa je
hoji persiliš, vzdigujejo
kup
konj
z
t j o ali t i š a v k
------ ------------,) - -------- -J ~ — •	* ;
in to bolezin v 30 dneh po storjeni kup
te
tiha, serce in žile prav počasi bijejo. Blato gre poredkama od njih, je suho, terdo, in večidel bolj
tamno, kot zdravih konj. Tudi vodo bolj pored
kama spušajo, ki je bistrejši od navadne. Vsi prikaziki bolezni so hujši ob času hude vročine ali v soparčnih hlevih ; pa odjenjajo nekoliko.
zapazi in se zavolj pravico, konja prodaj d a j a
ni ga ali zamenjaniga konja nazaj leva cesarska postava!
pri gosposki pritoži, ima
mora d e n a r j e p o v e r n i t
j dat
prod
vzeti. Takri ve
Dr. Bleiweis.
Korist čebelic.
Vsakimu je znano, de veliko sladkiga dobicka
prí
kadar hladnejši vreme nastopi, ali če konja v bolj nesejo pridne čebelice skerbnim čebelarjem. Neutrudljivo
zračen in hlađen hlev postaviš.
sih ze v
Tiha norost ali tišavka umori konja vča- žlahtno
letajo male živalice v lepim vremenu, pridno serkajo
ali
sladcico iz mnogih cvetlic, in
jo skerbno sprav
tednih , večidel pa terpi skozi ljajo v svoje zaloge, in s sladkim medam in voskam
4 mesce ali clo celo leto, kér ima to lastnost,
obogatijo
pridniga čebelarja. Z veseljem ogleduje če
de od časa do časa preneha, potem pa zopet hujši pri- belar čudne delà čebelic, se veseli nad njih pridnostjo, de. Tišavka se rada ponavlja. Mer tii domami in se tudi od njih pridnosti uči. Tudi s. pismo svetva
včasih le posamezne dele života, nar večkrat pa
nšesa ali
žnabija, ki
konju ohlapno doli visé. in za prihodnje skerbeti.
lenuham od čebelic se pridnosti in delavnosti i 11 učit
y
3.
Zdravila zoper to bolezin.
Tode ne le samo čebelarjem veliko dobicka prine-sejo čebelice, anipak tudi vsim kmetovavcam, če tudi
i ) Tak konj ni za nobeno rabo , in bolezin sčebelami nič opraviti nimajo, kar morebiti še marsikteri
Naj tedaj kmetovavec ne ve. Res je, de poglavitno opravilo cebelic
med po cvetji nabirati in vkup ga znašati; tode z
delu
• 1 « V
SlUS.
prihaja hujši, če ga
mirno stoj i.
2) Hlev mora biti hlađen in zračen, sicer ne boš konja ozdravil. Tudi člověk, kteriga glava boli, se
%đ r #
je,
naberanjem medu one veliko veliko pripomorejo h rodo
vitnosti sadniga
V •
drevja, žita
in vsih drugih želiš. Mar
bolje počuti na hladnim, kakor v vročini. siktere zeliša bi nikoli sadu ne obrodile, ko bi čebelice
ali pa njim enake živalice po njih cvetji ne lazile in od
Če nimaš hladniga hleva, postavi ga pod kolarnico
ali kak drugi zračen kraj. 0 lepim vremeni naj ostane ponoći pod
milim ne bani; zjutrej
ko sonce izhaja, ga postavi zopet v senco.
pa
y
cveta do cveta rodovitniga prahu ne prenašale.
Per vsih rastljinah, naj bodo drevesa ali druge zeliša, so nektere možkiga, nektere ženskiga plemena,
3) Polivaj mu glavo z m erzi o vodo ali mu in vse rastljine ženskiga plemena morajo rodovitriost od
priveži kakšin lohak pert verh glave noter doli čez možkiga, plemena očí, in ta pert polij večkrat na dan z merzlo vodri.
přejeti ; brez
tega nemorejo sadii za-roditi. Na drevesih, pravijo vertnarji, je nekaj cvetja
4) Ovsa in sená mu ne daj jesti, pa tudi dru- možkiga nekaj ženskiga plemena. Kader se cvetni popki žiga žita ne. Strada naj. Prazen vamp je pervo razpihnejo, se vidi v sredi cvetja žlahtni prah, ki je lepi
barvi enak in se komej zagleda, in ta prah se imenuje rodo vit ni prah; brez tega prahu nobeno cvetje sadu
zdravilo te bolezni. Dajaj mu tedej poleti le tra
ve
y
pozimi pa rezenih otrobov in rezance
y
pa
vsiga le po malim. Ce nekoliko zrezaniga kore- ne more zastaviti. De se pa v cvetji sad zastaviti za n j a perdeneš, mu boš še bolj život odperl.	more, je vselej treba, de nekoliko rodovitniga prahu
*	w X TV tit	1 • ■ 1	I	«	V	•
IZ
5J Piti mu daj hladne vode, kar je poželi, možkiga cveta v ženski pride, kjer se zedinita in sad
in perdêni ji nekoliko domaće solí.
6)
se začne.
začetku
ce je bolezin hujši
bolezni, pa tudi
postala, nikar
ne zamudi
p oz n ej e,
y
konju
Kdo prenaša per sadnih drevesih žlahtni rodovitni prah od eveta do cveta, in drevesa storí rodovitne ?
po potrebi enkrat ali večkrat pusa ti, in mu po Lejte, to storijo zdelama tudi čebelice, ktere o lepim njegovi starosti, velikosti in moči vzemi vsako pot vremenu, ktero je rodovitnosti dreves narbolj vgodno,
bokale kerví. Kdor pri ti bolezni na- neprenehama od cvetja do cvetja letajo, rodovitni prah
ali
glo puša, se ne bo nik
o
kesál.
mozkiga
cvetja v zenski
in takó rodovitnost
7) llazun tega je driska nar boljši pomoč množijo. Nektere drevesa so zgolj možkiga, nektere zgolj
zoper tišavko. Prosi tedej zdravnika
y
de
bo lo- ženskiga plemena; per takih mora rodovitni prah iz
patike fAloë) zapisal, ki se v lékárnici dobí. možkiga na žensko drevó prenesen biti, de se sad za
rodí. To spet storijo čebelice ali pa tudi druge čebelam in z njimi se igrati. Pustila ga je v tovaršijo, in nikoli enake živalice. Res de tudi v eter prenaša rodovitni vec ga ni živiga vidila. Pred sosedovo hišo je bila glo
_	A	m	_	^	. . ^	<■	0	« f	•	a V • • I ft «	«	-a	—
boka jama, ker je po dezji bilo
prah od cveta do cveta in stori rodovitne rastljine, ven
der je marsiktero leto večidel tiho ali pa deževno vre-	tiči veselo skačejo
me. ravno takrat, kader se sadni popki narbolj odprejo	se zverne in se utopi. To\
in so pripravni s pridam sprejeti potrebniga rodovitniga	in vpiti in na pomoč klicati
polna vode
okoli luže; fantičku spodleti
i
Fan-v lužo
V •
to viditi se prestrasiji i. Ljudjé kmalo přidej
i

prahů.
Ko
V •
bi takrat cebelice ali tudi druge take ziva
otroka iz luze potegnejo, pa ko mati po-nj pride
?
je
lice rodovitniga prahu ne prenašale po cvetji, nič sadja bil ze popolnama mertev
bi ne imeli.
Zakaj ljudje pravijo
Letas bo velik
ajd

J e
ne
dost
bel na nji? Marsikteri takó pi
in sam
zakaj. Kadar čebele močno na ajdo letajo, in iz
lepiga ajdoviga cvetja pridno nabirajo, veliko rodovitniga prahu od cveta na cvet prenašajo, takó storijo de ajda obilno obrodí. Treba je, de bi kmetovavci bolj čislali in
vec
pogali čebelic, ktere so nam toliko koristne
j
in
nam mnogo dobička prinesejo
C
Žalostěn izgled poprejšne zgodbe bi bil mogel
siktero mater podučiti, bolj skerbno paziti na majhne otroke, in jih varvati nesreće. Pa kdo bi verjel! 16 dni po tem se je v sosedni vasi B. vtopila ravno léta stara
punčika. Mati gré iz hiše po opravilih in
V f
punčiko
večimu fantu in mu zapové jo varvati. Komej mati odi
fantič nese sestrico, kér hoditi še ni znala sama
de
i
j
iz hise pod hruško, jo
je pred hišo, in ne
posadi blizo globoke luže, ktera
le
to
leda
gleda kaj punčika poene, ampak bi kako hruško sklátil. Punčika pleza
V
Zalostna šiba nam
V
z uga
Tudi v naših gorah, kakor se iz druzih krajev , smo letas upali dobro letino doživeti. Zito sploh je lepó, dobro odrašeno in klasnato. Sená je skupama
slisi
per detelj
travulji se nič ne pogreša, tudi sočivje in
opresnina vse dobro obeta. S
z
lostn
V •
b
S
Pi
ió k lepo
?
t

t
nam
veselo je rastel
večidel čez tri i je veselo bilo, in kar smo kmalo po
3 perje,
i
Ije visoke stebla je pognal, vse ga
jelo
podnj
V • . •
dober perdelik od njega perčakovalo ;
Marjeti zagledali, kakó mu je
njiti
tudi
kakor od slane percverknj
rr
to
jn se susiti, in ta gnjiloba gré do verha stebla, in
cvétje zacerni in odpade. Zalostno je viditi take gnjile
; f
proti luži, in zverne se noter, de še fantič vidil ni. Ko jo pogreší, vidi de v luži že mertva leži. Fantič vpije
kriči, kliče na pomoč, pa ko punčiko iz vode vzamejo

5
Je
bila že mertva, ni je bilo več moč oživiti, desiravno
je bila malo casa v vodi
Star
V •
ne pusajte otrok v nevarne kraj
Otroci
so od Boga vaši skerbi izročeni. Če po vaši zanikei
nosti ob življenj
pridejo, ste
ubija
vi tega krivi, ste vi
C.
njih
Slovenski spominik.
Ko nam je Bog letas takó lepo vreme dal, de zime skoraj nié nismo imeli, in de vse, kar je vsajeniga in sejaniga skorej cei mesec poprej cvetè in zóri, je tukaj
plohe po njivi! Pa ta gnjiloba takó smerdí, ko se od na pravim kraji, povedati, de je bilo leto 1186 tudi
takó lepo in rodovitno, de je sadje mesca Svečana
posebno proti večeru, de bi si mogel clo
vroeme span,
vek kmalo nos zatisniti, ko pride blizo nje. Skopali smo že odevetélo , o Velikim travnu žito dožorelo, de so o
semtertj
po
cr to
njilih plohah nektere zerna, in srno jih
Velikim serpanu že grozdje tergali, in de je bilo sploh vsiga obilno.
přeřezali, pa prepričali smo se, de imajo vso podobo lanjske bolezni,
Drugac se je pa naslednje leto 1187 ali t rohljivosti. Per majhnih zer- obneslo. Zima je bila takó huda in dolga, de je o bin-
nih je še le znotraj , per debelisih se pa že tudi zunej vidi. Po naši céli okólici, to je: vCernoverhu, vGo-
d
• V
v Podkraj
po Tominsk
*
in skoraj po
vidi
h nj i v ah kolikor toliko se ta žalostna prikazin
koštih še zmerzovalo, in o božiči so še le grozdje tergali. Vse je bilo tudi silno nezdravo, kar so přidělali. Zavoljo téga so prišle tudi mnoge bolezni med ljudí, kterih so bile nektere take, de se zdravitelji v njih niso
Nekj
na To minskim, kakor smo slišali

kraj a
?
nismo mogli zvediti, je neki kmetovavec tako koruniše preoral, in ajdo vsejal nanj; ravno takó so storili eni ni bilo poléti. To leto je bilo skoz
na Štursk
gori
zavedli in jih tudi niso poznali, kakor Val vas or piše ki tudi pové, de v letu 1685 na Krajnskim nič vročine
in skoz vetrovno, in posebno 8. Maliga serpana je bil takó hud vihár, de je
Pa naj ne misii nihče, de smo bolán korún sadili; strehe jemal, drevesa s koreninami rovál in celo pri
temuč vès je bil zdrav in lep, ko je bil sajen
eliko klétih ni bilo
lani ne eniga bolniga koruna
nas
se zdej ga imajo nekteri kmetje za jéd
?
V
per je po-
nekterih cerkvah zvonike poderl. O Křesu je bila taka slana, de so bile tla takó béle pokril, in še celó stoječe vodé so dobile ledeno skorjo.
f
kakor bi jih bil snég
polnama zdrav
In vunder je letna dobro
kazala, tode toča
Kaj je tedej vzrok te bolezni ? Ali se še kod dru-god kaj taciga kaže ? Je le kaka pomoč zoper to nadlogo?
bila ; kar je pa
ostalo, so merčesi pojedli
Kdor kaj
ve, naj
nam rocno oznani v Novicah
V/
K.
Staršam v poduk.
je sadež po-, takó de je bila v následním leti na Krajnskim velika dragina in lakota.
Kakšin nauk bi si imeli vzeti iz premišljevanja tacih zgodeb? Sparati ob časih obilnosti za čase pomanjkanja, pred kterimi naj nas milostljivi Bog obvarje, kteri bi pa vunder vtegnili priti.	—č.
Pervi dan přetečeni
je v vasi Pš. blizo V.
na Dolensk
pol
*
pustila neskerbna mati
stariga zaliga fantiča
oj
2 leti in
h sosedovim otrokam v vas iti
Vesela vest.
(Nadalje.)
V S o ln o gradu so 5. Maliga serpana kardinal Miroslav gospoda Slomšeka, za knezo»škofa Labud-skega posvetili. Pričijoči so bili vladika Lincinski fškof gnjílobe ín tro hlj i vo s ti v iz Linea) gosp. Gregor T oma ž Ciegler, in posvećeni
Od nobene druge straní še dozdej nismo slišali take žalostné novice, in Bog daj, de bi je tudi ne. Kar smo lani na dolgjo in široko od korunové
Novicah pisali, vse to vel já od zgorej popisane nadloge, vladika v Solnogradu, vladika Dulmanski
zoper ktero na njivi pomočka ni, in ktere vzrok po našili
gosp
Alojz i
mislih gotovo v notrajni sk sadeža, s kterim bi bili k
semena tičí.
Ni g

ni
druge gospode
ko let ta
k
do ravnali, kot s korunám! Lani smo resnico
besed v Novicah dostojno spričali
Vredništvo
Hofmanu, veliko drugih duhovnov in in velika sila ljudí. Solnogradčani so se močno zavzeli, ko je k ti svečanosti prišlo tudi dvanajst duhovnikov
razveselilo tudi kardinala, kér so
iz Slovenije
to je
(se s tem prepričali, da je resnicno v Slovencih veselje, da so takega gospoda izvolili za sedež cerkve Labudske. Bilo je po tem krasno gostovanje, h kterimu so kardinal
Leti

tudi vsih 12 slovenskih duhovnikov povabili. spodje nemorejo dovolj dopovedati, kakó ljubeznjivo in prijazno da so preosvečeni kardinal, metropolit in knez Švarcenberg jih sprijeli. Ti duhovniki iz Slovenije so bili sledeci : dekani ffosp. Koren, Staroterški
IT i /v i |.v, •	y^ v	i,i.*vi*
y
gosp
Urek, Skališki,gosp. Z uža, Slovenbistriški, gosp. Galuf, Vozeniški, gosp. Pređo vnik, Zavcki, gosp. Vodušek,
Arabski pregovori
Nore se spozná po letih šestih znamnjih: Jezi se brez vzroka; govori nepotrebno; vsakimu vse zaupa;
svoje misli in namére nemarno razodene ; hiepi po re
ceh

ki niso za-nj; ne zná ločiti prijatla od neprijatla. Tisti
T r i
ni clovek, kteriga-jeza gospodari.
reci
se samo v trćh zadévah spoznati dajo: Junak se spozná v vojski; pameten ob času jeze; pri-
jatel v potrebi.
(Podunavka).
vodja šolski v Celji, za tem
gosp
Novak, fajmošter, pri
sv
Martinu poleg Slov. gradca, gosp. Plevnik,
«
osp.
S d o v š e k, gosp. Novak, gosp. Perko, in gosp. P1 a s k an.
dekan P rid o vnik, obce
gosp
Naj starej si izmed njih spoštovani mož, so pri ti svečanosti v izverstni latinski besedi očitno v cerkvi pred kardinalam na znanje dali veliko veselje in hvaležnost, ktero Slovenci občutijo nad izvoljenjem novo izbranega, Slovencam takó milega duš-
pastirja. Na to so sam kardinal tudi po latinsko
nega
odgovorili, da se Oni sami s Slovenci vred radujejo

in le želijo naj bi
vsegamogocni
Bog novoposvecenega
kneza vladika mnogo let ohranil k časni in vecni sreči Labudske cerkve in k veselju vsih Slovencov.
Novoposvečeni knezo-škof so se podali 7. Maliga serpana na pot proti domu. Iz Celovca so se peljali Jim do Verbe (Velden) na proti kanonik Kerški, Wit zel in g in gosp.
gosp
Pi kel, uni vodja, ta pa spiritual v Celovški duhovšnici. Od tod je šlo proti Celovcu. Ko se pripeljejo poleg Celovškega jezera blizo Poreča n, se
Pred
■^■■i f gradam
v
je začelo streljanje, da je bilo kaj. Porečah so Jih sprejeli gosp. gosp. benediktinarji in se peljali vsi poredama v Celovec zvečer 9. Maliga serpana. Tukaj so ostali pri Celovškemu ljubljenomu knezo-škofu Vojtehu Lidmanskcmu cele tri dni; so šli k izpra-
ševanju bogoslovskemu in so sprijeiiiali gospodo Jih obji-skavajočo. V nedeljo so nekterim izmed svojih bogoslovcev perve blagoslove ( žegne) dělili, in se še pred pol dnem 12. Maliga serpana iz Celovca dalje peljali. Na meji Labudske škofije je čakalo mnogo ljudstva svojega novoposvecenega knezo-škofa, 16 voz gospode, duhovske in sveto vue, Velkovški prošt, dekan Ti risk i gosp. Belbič (Welwich). Pri vsih bližnjih cerkvah so zvonili, s hribov pa streljali. V Velkovec so prišli tudi
duhovniki Pliberške dekanije; pri cesti so čakali kjer
bodi duhovniki s svojemi soseščinami, takó tudi v Gre-binji. Za Grebinjem so čakali duhovniki izVošperške dekanije, na verhu grebinskega hriba je bi!a gospoda
iz
samega
Svet-Andreža v svojih kočijah, zunaj mesta je stala šolska mladina z učitelji in mestnjani, pri mestnih vratih gospodje duhovniki stolne cerkve.
(Konec sledi.)
Oznanilo družbe sv. Florjana.
Vsim hišnim gospodarjem X
• V
kiga kantona
da na znanje: de po vikšim povelji od sedaj gosp. Pet
Lesk kan t
svoj in
v Ljubljani asekurancijo tudi za Verhnišk
skerblj
Posebni dnevi bojo odločeni in ob
času po gosposkin
klicu
oznanjeni
y
kadar bo
Verhniko přišel, letne
imenovani komisar asekurancije na plačila pobirat in druge asekurancijske (»pravila opi
ljat
takrat naj vsi zavarvanci svoje letne plačila v

posk
li
• V
Verhniko pernesejo; takrat naj
se pa
tudi oglasij
vsi posestniki, kteri
i
oje poslopja proti ognju zavarvati. Ra
lijo vnovič postavljenih
dni pa zamorejo tona vsa
Ljubljar
tudi
zavarvanci Verhniški
kan
k d
v pisarnici c. k. kmetijske družbe v
asekurancijo oprav
kar kmetovavcam iz
Horj u la, Zaklan ca, Verzdenca, iz Pol ho vi ga Grad
ca,
K
stalo hodij
Podp
in iz druzih bližnjih sosesk ne bo težko
?
ker
po druzih opravkih pogosta
v Ljublj
Posebno skerb naj i majo zavarvanci zanaprej

de
bojo vselej
dnj
konca mesca S
to je en
teden po sv. Jožefu letno plačilo odrajtali, kér bi
po postavah po přetečením Su nesreća ognja
če bi jih med tem
Tisti
?
zadela, povracilo zapadli, kteri letašnjiga plačila še do zdaj odrajtali
III so
, naj ga prinesejo ali pošljejo v Ljublj
v ime
novano p
ki se znajde tikama za hišo c. k
deželniga poglavarstva (ali za lontovžam)
Smešna vganjka.
Peter

hřibu sedel iu pa
Zvižga: pa Peter ni Zvižgal} Peter je le
Zvižffal.
na hřibu sedel in pa
Kakó je to ?
o
Znajdba vganjke v poprejšnjim listu je
Pop.
V spomín Porcjunkule.
Porcjunkula je latinsko imé in pomeni v slovenskim jeziku „ kos čikPervo imé porcjunkula izvira pa od kos čika poljá poleg města Asi si na
Rimskim, kjer je stala sv. Fran či šk a Asi sa, začet
nika Frančiškanarskiga reda, perva cerkev, ki s kloštram vred še zdej stojí in kamor je ljudstvo na božjo pot hodilo. Ta cerkev je bila v leti 1211 sv. Francišku po-
darena, tu se je zacel red sv. Frančiška in od tod izvíra navadno praznovanje po cerkvah Frančiškanarskiga reda 2. dan Velikiga serpana.
(Univ. Lex. tom. XXVIII.)
Današnjimu listu je perdjana 17. dokládá.
i i i i i i i
v
/Jtni kup
(Srednja eena).
1 mernik Pšenice domače •
»	» banaške
» Turšice.........
» Soršice.........
» Reži...........
» Ječmena........
» Prosa..........
» Ajde...........
» Ovsa...........
1
0
1
1 1 1 1
57 10
3
1
25 10 11
6
46
Vrednik Dr. Janez Bleiweis.
Natiskar in založnik Joief Blaznik v Ljubljani.