5. štev.
V Kranju, dne 1. februarja 1907.
VIII. leto.
Izhaja vaako soboto svooor
in sUne za Kranj 4 K., po poAti ta celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za druge države stane 5'60 K. Posamezna številka po 10 vin. — Na naročbe brez istodobne vpoiiljatve naročnine se ne ozira. — Uredništvo in upravniltvo je na pristavi gosp. K. Floriana v «Zvezdi».
Mesečna priloga
„5lo» m\\ TehniK"
Inserati se računajo za celo stran 60 K, u pol strani 80 K, za četrt strani 20 K. Inserati m plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, ca večkrat znaten popust — Upravniltvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravna zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Pred novimi volitvami.
u.
Bilo je pred leti, ko je prvikrat kandidiral Pogačnik za poslanca na Gorenjskem in se je volilo se z volilnimi možmi. Tedaj so se naenkrat pojavili glasovi, da vendar ne gre, da bi bil Gorenjcem vsiljen za poslanca Človek brez potrebne sposobnosti. Govoril sem tedaj z volilnim možem, ki se tudi ni strinjal s tem, da bi postal Pogačnik poslanec. Rekel sem mu, da naj se o zadevi posvetuje s svojim župnikom, ki je priporočil tega kandidata, in naj mu naznani svoje pomisleke. Mož je tudi to storil. Nekaj dni nato pa mi je pripovedoval ves razburjen, kako je zarezal Župnik nad njim, da si sploh upa misliti na kakega drugega kandidata.
Ta značilni dogodek sem si dobro zapomnil. Kadar sem pozneje bral, da se je osnovalo kako društvo bodisi politično ali ne, pri katerem je bil za botra kak duhovnik, vedel sem takoj, da je ves odbor samo kup hinavščine, da bo duhovnik gospodoval v društvu, kmetu se bo pa pri njegovi vesti prepovedalo prosto misliti, Se bolj pa samostojno delati.
Pri klerikalnih mlekarskih in drugih gospodarskih društvih vlada kaplan, ki večkrat niti svojega imena podpisati ne zna, pa kima in s svojim pod-križevanjem podpira sleparstvo za šleparstvom.
Zato pa kličemo: kmetje, osamosvojite sel
Gorenjska brez Ljubljane voli po novi postavi tri poslance v državni zbor, in sicer volijo sodni okraji Tržič, Radovljica in Kranjska gora enega, sodna okraja Kranj in Škofja Loka enega ter Kamnik in brdski okraj tudi enega poslanca.
Po našem mnenju bi bilo umestno, da se zbero župani in svetovalci vsakega volilnega okraja (n, pr. kranjski in Škofjeloški okraj) na skupno posvetovanje v kakem primernem kraju in se tu pomenijo, koga bi radi za poslanca. Ce se zedinijo na primernega, nevsiljivega kandidata, mora vsak v svoji občini delovati nato, da se dotičnik res voli in v ta namen je treba večalimanj shodov in posvetovanj v posameznih vaseh.
Ce pa ne pride do edinosti pri izbiranju kandidata, ker nekateri odvisneži žele poslanca ljubljanskega farovža, tedaj pa na delo za samostojnega kandidata, ki ne bo pokoren glasovom, ki prihajajo od ljudi, katerim je kmet le za to dober, da vzdržuje duhovsko nadvlado.
V vsaki vasi se že najdejo možje ali mladeniči, ki mislijo z lastno glavo in delajo brez duhovnih jerobov. Ti naj pri svojih tovarSih možeh in mladeničih delajo za samostojnega kandidata. Pomniti je, da ima po novi postavi vsak možki volilno pravico, ki je spolnil 24. leto. Mi mislimo, da so gorenjski fantje, posebno Se, če so odslužili že vojake, vsaj toliko fantje, da ne bodo volih za poslanca moža, ki ga priporočajo ljudje, kateri Se svojih naravnih pravic ne smejo izvrševati, ki se Se ženiti ne smejo, hočejo pa kljub temu imeti vse druge pravice — politične in tudi vse fantovske pravice pri — dekletih.
V vsaki občini je treba napravljati volilne shode. Ce bi imeli veČino klerikalci, naj se shod vrsi le za povabljence in če bi kdo drugi prišel delat zgago, kaznuje ga glavarstvo s kaznijo do 200 kron; če bi pa kdo hotel pregnati zborovalce, čaka ga po novi postavi zapor do Šestih mesecev. Mislimo, da se bo pri tem vsak premislil saliti se s postavo in dostojnimi zborovalci.
V radovljiškem volilnem okraju, kjer že delujejo ali se snujejo samostojna kmetska društva, bi Se obenem pri posvetovanjih v teh društvih razvijala krepka agitacija za kandidata, ki ga izbere neodvisna večina.
Na noge, gorenjski volilci! Postava nam daje pravico, da si sami delamo postave. Volimo tudi take ljudi, ki bodo res možje na mestu, ki bodo v resnici delali v korist volilcev in skrbeli za posvetni blagor državljanov, duhovščini in od nje vsiljenim kandidatom pa prepustimo, da se brigajo za naSe duše, katere pa kot breztelesne ne potrebujejo nobenih zastopnikov v državnem zboru.
Pozor. Gorenjci, ki imate pašne pravice po planinah!
Kmetijski minister je glede pomnožitve nase živine uvedel obsežno delovanje ter je povabil tudi kmetijske družbe, da mu pomagajo pri tej njegovi nameri. V dosego svojega namena je kmetijski minister poleg drugega izdal ukaz na ravnateljstva gozdov in domen*) in na ravnateljstvo posestev buko vinskega grSkovzhodnega verskega zaklada v Cernovicah, kjer je povedano, da ima državna uprava tudi nalogo, da se tudi pri svojem gospodarstvu glede rešitve gori omenjene naloge sama udeležuje ter zasebnim gospodarstvom daje posnemanja vreden zgled. S tem se je sprožilo zelo važno narodnogospodarsko vprašanje.
Prvi pogoj za uspešen razvoj živinoreje je ta, da ima živinorejec na razpolago primernih pašnikov in druge zemlje za pridelovanje krme. V tem oziru so pa razmere Se marsikje potrebne zboljšanja, kakor n. pr. planinarstvo, žal, skoraj povsodi na-
*) Ta odlok se torej tudi tiče gozdnega ravnateljstva v Gorici, kamor spadajo planine verskega zaklada na Gorenjskem.
POOL1STEK.
Leopold Layer
slikar v Kranju (1752 — 1828).
Napisal P.
<Narodna čitalnica* v Kranju je naročila koncem lanskega leta tukajšnjemu slikarju g. Matiju Bradašku, da napravi za njeno zbirko slik portret Leopolda Laverja, znamenitega slikarja, kranjskega rojaka.
Kolikor mi je znano, imamo v Kranju tri portrete Leopolda Laverja, katere je naslikal on sam. En portret hrani g. Matija BradaSka; predstavlja nam Laverja v najlepši moški dobi. Drugi portret je last g. Viktorja Omersa, tretji pa g. dekana Antona Koblarja. Zadnji portret ima ovalno obliko, risan je na majhen karton in predstavlja Laverjevo ženo in njega samega. Po sliki sodeč, se je tukaj naslikal Layer, ko je bil star 55 do 60 let. Naslikal se je v tedanji noši: opravljen je v črn jopič, nekoliko podoben surkam, katere so bile svoj čas tudi med nami razširjene; jopič ima visok ovratnik; pod vratom je videti mala, črna ovratnica. Z levico drži pred sabo bel papir, z desnico pa Sestilo, nastavljeno na papir.
Gospod Matija Bradaška je naslikal Laverja po zadnjeimenovanem portretu, s tem razločkom, da t iži v levici paleto, v desnici pa čopič Kakor so se izrekle priče, ki imajo o slikarstvu svojo sodbo, je BradaSka vrlo pogodil Laverjev portret Na
portretu ni sicer ničesar, kar bi spominjalo na secesijo v slikarstvu in na novo maniro; naslikan je tako, kakršne smo vajeni gledati dobre portrete stare šole. In s tem je vse rečeno. Prav zato nam to novo delo našega mojstra-domačina tembolj prija. Portret meri 67 cm v višino, 49 cm v širino. Na portretu nam posebno imponira visoko in široko Laverjevo čelo, ki nam priča, da imamo pred sabo nadarjenega, duhovitega moža.
Na tem mestu ne mislim obširneje govoriti o življenju in delovanju slikarja Laverja To bi rad storil drugod, ako se mi le ponudi prilika. Tukaj hočem le prav na kratko omeniti nekaterih spomenikov, ki jih imamo še danes po Laverju v Kranju.
Na njega nas v prvi vrsti spominja njegova hiša, ki stoji v Rožnih ulicah in nosi številko 52. Za Laverja je imela morebiti nekoliko drugače lice. Veliki požar dno 18. maja leta 1811 je uničil tudi njegovo hišo in njegov atelje, ki je stal na sedanjem vrtu za hišo. Po požaru je hišo pozidal in ji dal to obliko, kakor jo ima še danes. Ker govorimo Se o Laverjevi hiši, naj omenimo še neke stvari! Kakor drugi narodi, tako imamo tudi mi Slovenci hvalevredno navado, da \ zida varno spominske plošče v hiše, kjer so se nam rodili ali umirali, kjer so delovali naši zaslužni možje. Layer je bil gotovo toliko znamenit slovenski slikar, da bi gotovo ne bilo neopravičeno, ako bi tudi hišo, kjer m je rodil, trpel, deloval in umrl, počastili •
primerno spominsko ploSčo. Tako bi vsaj nekoliko zadostili za grdo ravnanje, katerega so bile svoj čas deležne Laverjeve slike od strani njegovih rojakov. Njegova res umetniška dela so Se nedavno zametavali in jih nadomeščali z malovrednimi tujimi izdelki.
V Laverjevi hiši vidimo še danes viseti nekaj slik. V veži na levi strani opazimo precej veliko sliko, naslikano na pločevino. Predstavlja nam slikarski atelje. Sredi slike sedi boginja slikarstva; njen obraz je jako podoben obrazu Laverjeve žene na portretu, ki smo ga omenili spredaj. Zadaj viši kopija znane čudodelne matere božje na Brezjah, katero je naslikal naš Layer, in sicer v ječi, kakor pripovedujejo. Na desni je naslikan majhen kipec iz mavca. Ta slika je bila svoj čas pribita na pročelju hiše kot izvesek; ker je bila izpostavljena vremenskim nezgodam, je precej pokvarjena, posebno na levem oglu. Ker je slika precej fino izvedena, lahko sodimo, da jo je naslikal naš Leopold Layer.
Na desni steni veže viti portret dobrovoljčka. Slikan je na papir, ki je na dveh mestih prodrt. Ako človek bliže ogleduje ta portret, se uveri, da ga je slikala spretna roka. Pripovedujejo, da je delo neznanega Laverjevega znanca (morebiti učenca), izvršeno na nekdanji slikarski akademiji v Gradcu. Ta portret je nekoč visel v kranjski čitalnici, a pokojni Jožef Egartner ga je zahteval nazaj. Zakaj, ni znano*
zaduje. Poleg mnogih drugih vzrokov je Umu dej-itTU krivo tudi to, da je kmetovalec, ki navadno nima zadosti pašnikov, pri porabi onih tujih zemljišč, ki so njemu na korist obremenjena s služnostmi, v gotovem ozira toliko omejen, da ne more popolnoma svojevoljno gospodariti. Te omejitve so večinoma spojene s koristmi gozdarstva.
Da so omejitve zaradi gozdarskih koristi popolnoma upravičene, pač ni treba posebej poudarjati ; vendar je stališče, kjer se te koristi presojajo, včasih nekoliko enostransko, ker so se glede Ikode, ki se vsled paie povzroča gozdu, razvili pretirani nazori. Vsled tega se je na uravnavo razmerja med posestniki gozdov in služnostnimi upravičenci vplivalo na način, ki za živinorejo ni bil vedno ugoden, in se ureditev tega razmerja navzlic patentu iz leta 1853. nikakor še ni povsodi z vršila.
Ko so državna in zakladna posestva tako zelo obsežna, je namera umevna, da naj bi se najprej skušalo z državnimi gospodarskimi določbami skrbeti za zboljšanje opisanih razmer najprej v področju gospodarstva na državnih in zakladnih posestvih. V zgoraj omenjenem ukazu se torej javnim gozdnim oskrbništvom daje navodilo, da naj pre-udarjajo, kako bi bilo mogoče ob popolnem varstvu gozdnih koristi za živinorejo več storiti kakor doslej. Posebno naj bi se taka zemljišča, ki so sposobna za pašnike ali za kake oblastvene odredbe določena za pogozditev, le tedaj pogozdila, če so za to gospodarsko porabo pretežni gospodarski ali kulturnotehniški oziri.
Pašo po gozdih je povsodi dovolili, kjer gozdnemu gospodarstvu ni v škodo. Sploh naj se služnostni upravičenci le v toliko omejujejo, kolikor je neizogibno. Tudi glede služnosti prostih planin se določa, naj se paša in dobivanje krme na njih olajša kolikor mogoče.
Ker so nadalje vsled nazadovanja planinarstva tozadevna zemljišča in stavbe večinoma v takem stanju, da je poraba paše in dobivanje krme v večji meri otežkočena, se obenem nameravajo izvesti zboljšanja. V to svrho hoče kmetijski minister pašnim upravičencem na s servitutami obremenjenih zemljiščih pomagati z državnimi podporami, dočim se neizogibni stroški zboljšanja takih zemljišč prevzamejo na račun državne uprave. Ravna-tejstvom je torej naročeno, naj kar najprej prično s primernimi poizvedovanji. «Kmet.»
XII. občni zbor »Gorenjskega Sokola"
dne 5. januarja 1907. Konec.
Brat Janko Saj o vic poroča, da so bila na izvanrednem občnem zboru dne 29. maja 1906 sprejeta nova pravila v smislu zvezinih vzornih pravil. Ker glede naslova društva ni prišlo do ni-kakega sklepa, so bila ista razpoložena 14 dni članom v pretres. Na to predlaga dodatek k pravilom, kateri urejuje razmerje med člani in članicami ter razmerje članic nasproti odboru in občnemu zboru. Kot naslov društvu pa predlaga: <Telovadno društvo Sokol v Kranju z ženskim oddelkom*. Oba predloga sta bila brez debate sprejeta. Konečno sprejme se tudi poslovnik ženskega oddelka brez debate.
Na predlog brata starosta se volita pregledo-valcem računov z vzklikom brata Ždravko Novak in Ivan Schwarz.
Sedanja lastnica Laverjeve hiše, gdč. Antonija Malenšek, pa brani v svojem stanovanju pristno Laverjevo sliko, ki predstavlja Krista na križu; poleg križa stoji Marija Magdalena, spodaj se pa vidijo stolpi jeruzalemskega mesta. Slika je jako lepo delo, iz katerega spoznamo na mah posebnosti Laverjevega čopiča.
Pokojni Jožef Egartner je imel še več slik Laverjevih. V svoji oporoki pa jih je volil na razne strani in tako se jih je nekaj popolnoma pogubilo ali prišlo v roke takim ljudem, ki jih ne vedo ceniti.
Preden se ločimo od Laverjeve hiše, ne smemo pozabiti še precej velike slike na presno, ki je naslikana na obok veže v prvem nadstropju. Predstavlja nam prizor iz kmečkega življenja. Dva vola peljeta voz, naložen s senom. Slika nima posebne cene. Naslikal jo je najbrž Laverjev posinovljenec, Jožef Egartner, oče Jožefa Egartnerja, ki je umrl pred par leti in je še ljudem v živem spominu.
Dalje in konec.
Opat Saba.
Spisal Josip Prem k. Dalje.
Po večerji so Še nekaj časa kramljali, a kmalu je vstal Viktor, rekoč:
•Za nocoj vas zapuščam, kajti jako sem truden od lova. V dveh nočeh sem spal komaj tri ure. Pomenimo se še jutri kaj več.» Poslovil se je od vseh treh in odšel«
Na predlog brata Josipa C vara se vrši volitev starosta in podstarosta z vzklikom in sta bila na predlog istega izvoljena starostom brat dr. Josip K u Sar in podstarostom brat Ivan Valenčič. Tudi volitev odbornikov se vrši na predlog brata Ev gena Sajovica vzklikom, ter so bili izvoljeni na predlog istega sledeči bratje: Fran Ažman, Fran Benedik, Josip Cvar, Konrad Geiger, Ivan Jagodic in Ciril Pire Imenom vaditeljskega zbora predlaga brat Fran Benedik načelnikom dosedanjega načelnika brata Sajovica, kar se soglasno potrdi. Na predlog brata Evgena Sajovica se vrši volitev odposlancev na zavezin občni zbor vzklikom in se volijo sledeči bratje: Fran Ažman, Fran Benedik, Josip Cvar, Konrad Geiger, Alfonz Kovačič, dr. Josip Kušar, Evgen Sajovic, Janko Sajovic in Fran Suhadolnik.
Brat Janko Sajovic predlaga, da naj se članom trgovsko-ob rt nega naraščaja, ako pristopijo iz istega med člane, spregleda vpisnina, člani pa, ki iz društva izstopijo ter hočejo potem zopet vstopiti v društvo, plačajo novo vpisnino. Po daljšej debati, pri kateri se je zastopalo stališče, da se članov, ki izstopijo iz društva brez kakega povoda in morda le iz nagajivosti, sploh več ne sprejme, oziroma da določa odbor o tem ali in pod kakimi pogoji se isti zopet vzprejmejo. Nato umakne brat predlagatelj drugi del svojega predloga, prvi del, da naj se članom obrtno-trgovskega naraščaja, ako postanejo člani spregleda vpisnina, pa se sprejme. — Brat Evgen Sajovic poroča o prihodnjem vseso-kolskem zletu v Pragi, kateri se vrši v dneh 28., 29., 30. junija ter 1. in 2. julija 1907, ter opozarja brate telovadce, da se marljivo pripravljajo za ta zlet, kajti tu jim bode potreba pred celim slovanskim svetom pokazati, ali in koliko so napredovali.
Brat starosta se zahvali navzočim za obilno udeležbo ter predlaga naj se z ozirom na izlet v Prago napravi mala kolekta. Se napravi in se nabere za izletni sklad K 73 60.
Nato se je razvila živahna prosta zabava, pri kateri je popeval pod znanim spretnim vodstvom brata Vilka Rusa si. čitalniški pevski zbor umetne in narodne pesmi.
Jeseniške novice.
— K a t o 1 i š k o - k i o r i k a 1 ii a gonja. Že par mesecev se zaletava Zabukovec v «Slovencu» v jeseniškega župana. Klerikalci in nemškutarji so pošteno zavozili svojo občinsko politiko v blato in sedaj ne najdejo pravega izhoda. S pomočjo vlade bi radi prisilili naprednjake, da bi jim pomagale speljati voziček zopet na pravi tir. Prej so hoteli v občinskem odboru razgrajati in delati kakor popolni gospodarji občine. Naprednjaki so se temu početju seveda odločno uprli in klerikalcem je hitro vpadel zrasli greben. Sedaj že vpijejo, da se mora v občini delati in naj se v ta namen sklicujejo seje, da bodo potem lažje rekli: mi smo za delo, a naprednjaki nočejo delati. Če bi šlo po Zabu-kovčevi ali kakor pravijo klerikalci po božji volji, bi moial predvsem sedanji župan — odstopiti. To bi bilo veselje v Izraelu! « Slovenec* grozno ugiblje, kaj pravzaprav nameravajo ti preklicani «liberalci*, ki so tako trmasti, da ne dajo nobenega glasu od sebe. Mi pa pravimo: skrbno bomo pazili na početje naših klerikalcev in ž njimi zvezanih Nemcev, a motrili bomo tudi delovanje tiste pravične c. kr. vlade, ki jih podpira na vseh koncih in krajih, in potem bomo govorili I.. .
Nekaj časa je vladala v sobi tihota, in Ema-nuel je med tem opazoval Floro in Loti. Bili sta kaj krasni devojki. Flora, črnooka, temnih las in precej visokega stasa, vendar precej polnoudna in vitka. Loti pa ravno nasprotno: blondinka, modro-oka, ljubkega obraza in bolj majhne vitke rasti. Simpatični sta bili obe, dasiravno je kazala Flora bolj junaški, a Loti nežen, pohleven temperament.
cEmanuel, ali bodeš poprosil papa, da nam dovoli kak daljši izlet?* je izpregovorila po tem molku Flora. «Glej, vs?, kar sva potovali, je bilo, da sva bili enkrat v Orni gori in dvakrat v Skadru. Pomisli, kako dolgočasno je v tej pustinji, a papa se noče in noče ločiti od teh krajev.*
«Nc, le potrpi, sestrica, saj prihodnje leto, kakor mi je pisal papa pred kratkim, se bomo itak preselili v Genuo ali na Dunaj. Tam bode za vaju gotovo več življenja, a zame — gotovo manj.*
• Kako to, ali bi radi ostali v tej pustinji?* ga je smehljaje vprašala Loti.
«Ha, ha! Pustinjo imenujete ta kraj. No, že vidim, da ne čutite mnogo poezije v sebi. Ravno ti kraji, ki so tujcu res skoro nepristopni in skoro nekulturni, imajo v sebi mnogo lepega, divnega življenja. Ni samo tam življenje, kjer ga vidi človek na prvi pogled, ampak tudi tam, kjer ga za mnoge ni. . . Ko se naselimo v tisti velemestni hrup in šum, se bodete gotovo še spominjali teh krajev, kjer je bilo vaše srce otroško, mirno in ste jih tako želeli zapustiti. Dalje prlh,
— Poslani nos deželnega odbora. Z velikim zadoščenjem poroča »Slovenec* o naročilu deželnega odbora na župana, da naj skliče občinsko sejo in po svoji znani navadi zopet pošteno farba javno mnenje. Mislimo, da to pač ni nikak dolgi nos, če nekdo nekam vpraša, kaj mu je v tem ali onem slučaju storiti in če se potem naroČi, da je tako in tako storiti. Zupan skoraj gotovo ne bo storil, kar si Zabukovec v • Slovencu* najbolj želi, ampak skliče najbrže sejo in utegne se zgoditi, da vtaknejo klerikalci proslavljeni nos v — svojo malho.
— Plačeso zvišali avstrijskim duhovnikom pretečem teden, spomnili so se celo raznih nepotrebnih menihov. Za povišanje so se potegovali posebno razni grofi in baroni ter taki poslanci, ki so izvoljeni po zaslugi duhovščine, kakor sta n. pr. Šusteršič in pa naš vzorni kimavec Pogačnik iz Podnarta. Stroški znašajo več milijonov, ki se izvlečejo ponajveč iz kmetskih žepov. Vlada je radovoljno podpirala državno zbornico pri tem <koristnem* delu, ker se bližajo državnozborske volitve, pri katerih bo zopet «vera> v nevarnosti in bo šlo vesoljna rimska duhovščina na prižnicah in v spovednicah zanjo v boj. Tako se dela z vero <kšeft>! Fajmoštri si polnijo žepe, kmet pa pridno moli in — plačuje.
— Proračun za 1. 1907 in savski vodovod sta dve točki, ki bi ju moral rešiti občin, odbor. Kdo je kriv, da se to ne more zvršiti ? Par klerikalno-nemških razgrajačev, ki niso zadovoljni, da se v občini ne vrši vše tako, kakor bi hoteli. Kaj porečejo davkoplačevalci, osobito oni na Savi, ki so najbolj prizadeti? In kako stališče zavzame vlada, ki bo morala slednjič vendar nekaj ukreniti!?
— Tatvine se pogosto ponavljajo na Mirci, ki je skupna last upravičenih posestnikov. Ponoči se posekajo cela drevesa. Med tatovi so največkrat člani Marijine družbe. Zakaj načelnik gospodarskega odseka ničesar ne ukrene?
— Od katoliške vere je odstopil železniški uslužbenec g. Bizjak, kakor poroča »Slovenec*. Mi se temu čisto nič ne čudimo, ker vemo, da niso vsi ljudje tako neumni, da bi jim tebi nič meni nič ugajale Zabukovčeve verske pri-smodarije. Će se naš župnik enkrat ne spametuje, utegne najti omenjeni slučaj Še več posnemalcev!
— Opozarjamo še enkrat ne veselico, ki se vrši nocoj 2. svečana v gostilni g. K. Vi šn ar j a v prid družbe sv. Cirila in Metoda po znanem vsporedu.
— Z ljudstvom je pričel zopet groziti cSlo-venec* županu in naprednim odgornikom. Katero ljudstvo je to, ki mu naj mine potrpljenje? Dobro jih poznamo. To so razni Krivci, Vilmani in enaka sodrga, ki bi najraje dobro živela na stroške drugih od golega zabavljanja. Mi čakamo in se smejemo!
— Po jeseniških magnatih rad udriha naš župnik. Zabukovec je vreden pomilovanja, ker mora bivati v napol podrti koči in trpi neznosno pomanjkanje. Delavstvo namerava prirediti denarno zbirko, da pomore temu farovškemu «revežu» iz velike bede. Kdor ima le še kaj srca, naj priskoči na pomoč stradaj o cen m trpinu Zabukovcu!
Tedenski politični pregled.
Razpust poslanske zbornice. cWiener Zei-tung* je objavila v četrtek sankcionirano volilno reformo in razpust poslanske zbornice.
Nove volitve za državni zbor bodo baje dne 7. majnika, ožje volitve dne 14. majnika.
Zadnji dnevi parlamenta so porodili silno mnogo «dela», a biii so vendar prav dolgočasni. Udeležba na sejah je bila precej pičla, ali manjšina je delala zakone kakor za stavo. Posebno pomembni niso bili zaključki. Majhen škandal so vprizorili Vsenemci, ki so bili strašno užaljeni, da se je postopalo v Hebu na Češkem proti nekemu češkemu obtožencu v češkem jeziku. Vložili so zaraditega nujen predlog, a nujnost je bila odklonjena. Sprejet je bil zakon o subvencioniranju dalmatinskega pa-robrodarstva in več nujnih predlogov o lokalnih železnicah.
v lvotu so bili pretečenega tedna hudi izgredi na vseučilišču. Rusinski dijaki so vdrli v avlo, kjer se je imela ravno vršiti promocija, pa so tam in v raznih dvoranah razbili mnogo pohištva, potrgali slike in nekatere prostore takorekoč popolnoma demolirali. Rusini zahtevajo že davno lastno vseučilišče, a doseči niso mogli niti enakopravnosti na lvovskem vseučilišču.
Odlikovani 80 bili povodom dokončane volilne reforme vsi avstrijski ministri. Za tajne svetnike so bili imenovani parlamentarni ministri dr. P a c a k, dr. Marchet, dr. Derschatta, Prade in dr. Fort. Ministrski predsednik baron Beck je dobil veliki križ Leopoldovega reda, ministri grof D z ie-duszvcki grof Auersperg, dr. Korytowski in dr. Klein, ter baron Bienerth pa železno krono prvega reda.
Verske vaje šolskih otrok delajo klerikalcem mnogo preglavice. Učni minister March et je odgovoril v državnem zboru na tozadevne interpelacije poslancev sodruga Seitza, drja. Ofnerja in drja. Voglerja ter je povedal, da je dunajski deželni šolski svet, ki je hotel s kazenskimi sredstvi prisiliti učence na udeležbo, retiriral in da tolmači
■BBBHamBHSSSHl
Priloga „Gortnjcu" It. 5 Iz 1.1907.
stroj ukaz tako, da se lahko kaznuje tiste otroke, ki »ostanejo iz cerkve brez zmnja svojih staršev. Ljubljanski »Slovenec* bi rad zavil stvar tako, kakor da bi bilo vprašanje o verskih vajah nejasno. To pa ni res. Državni temeljni zakon določa, da se ne sme nikogar siliti na udeležbo pri kakršnihkoli verskih ceremonijah, ako ne podpada drugi oblasti. To je popolnoma nejasno in nič drugega ni treba, kakor da spoštujejo prizadete oblasti postavo. Otroci podpadajo seveda oblasti staršev; a če ti ne marajo, da bi hodili na šolske maše, procesije in podobne priredbe, nima nihče pravice, da bi jih silil na to, ali da bi jih kaznoval, ako izostanejo. Klerikalno glasilo govoriči mnogo o pravici staršev, ali o tej sploh nihče ne dvomi. Gre se le za to, da hočejo klerikalci sebi prilastiti to pravico posebno tedaj, ako starši niso klerikalnega mišljenja in hočejo vzgojiti otroke po svoje. Minister Marchet ni povedal mnogo, ali vendar toliko, da končno zadostuje; starši, ki nočejo goniti svojih otrok na vse zgodaj neizpočitih, po mrazu, megli i. t. d. v cerkev, jih lahko puste doma do začetka šole in nihče jih ne sme nadlegovati zaradi tega. In če razpisuje cerkev kakšne duhovne vaje, se jih pač razglasi lahko v šoli, ali zapovedovati se ne sme otrokom, da se morajo udeleževati. To je popolnoma jasno in klerikalci ne izpremene tega z nobenimi zvijačami.
Češki deželni zbor je imel biti sklican meseca svečana. Sedaj je to zepet dvomljivo. Javlja se, da bodo državnozborške volitve že začetkom meseca maja. Potem bodo deželni zbori sklicani na šest tednov, državni zbor pa se snide srede junija, da se konstituira in da reši najnujnejše opravke.
Glavne nemške volitve, ki so bile 25. januarja, pokazujejo sledeči izid: Definitivno je izvoljenih 237 poslancev, treba je 160 ožjih volitev. Izvoljenih je: 41 konservativcev, 10 članov državne stranke, 18 Poljakov, 89 članov centruma, 20 nacionalnih liberalcev, 6 članov svobodomiselne ljudske stranke, 1 član svobodomiselne družbe, 29 socialnih demokratov, 1 član stranke srednjih stanov, 1 Danec, 10 »divjakov* in Alzačanov, 3 člani reformne stranke, 2 člana agrarne zveze, 4 člani gospodarske združbe, 2 člana nemške ljudske stranke, en liberalec izven stranke. Pri ožjih volitvah je angažiranih: 29 konservativcev, 19 članov državne stranke, 5 Poljakov, 31 članov centra, 58 nacionalnih liberalcev, 27 članov svobodomiselne ljudske stranko, 12 članov svobodomiselne združbe, 92 socialnih demokratov, 2 člana stranke srednjih stanov, 3 »divji* liberalci, 4 Welfi, 4 divjaki, 2 člana reformne stranke, 8 agrarcev, 12 članov gospodarske združitve, 11 članov nemške ljudske stranke. — V Berlinu so ohranili socialisti vse svoje okraje; v 1. okraju je ožja volitev med socialnim demokratom profesorjem dr. Aronsem in Kampfom. Izvoljeni sov Berolinu Fischer, Heine, Singer, Schmidt, Ledebour; v Hamburgu so izvoljeni Bebel,Dietz, Metzger. Vseh poslancev je v nemškem državnem zbora 793.
Atentat na generala Pavlova. Dne 9. m. m. je bil v Peterburgu ubit najvišji vojni prokurator general Pavlov. Sprehajal se je na vrtu vojnega sodišča, ko je vstopil Človek, oblečen v uniformo vojaka od intendanture, z recepisno knjižico pod roko. Preden se je Pavlov prav ozrl, je izprožil navidezni vojak šest strelov iz samokresa; štirje so zadeli generala v prsi, tako da je bil v par minutah mrtev. Napadalec je pobegnil, pa so ga vjeli. Sumili so, da je bil dijak, ali dognati niso mogli, kdo in kaj je. Postavili so ga pred vojni preki sod, obsodili na smrt in takoj obesili. Vladni krogi so vsled tega novega atentata silno vznemirjeni in pripoveduje se, da je opazovati med rovoluc>onaiji živahno gibanje. Pavlov je bil tisti general, ki je v razpuščeni dumi silno zagovarjal smrtno kazen ter so ga poslanci zmerjali z morilcem. Bil je izmed najbrutalnejših reakcionarjev in neskončno krvoločen. V Rigi je namenoma prekasno razglasil carjevo pomiloščenje nekih na smrt obsojenih revolucionarjev, tako da so bili kljub pomiloščenju obešeni.
Ruski atentati. V Peterburgu je dne 3. m. m.
neznanec ustrelil mestnega glavarja von der Lau-nitz, ko se je vračal od blagoslovljenja neke cerkve. Izprožil je nanj šest strelov, s sedmim se je sam ustrelil v usta. Mestnega glavarja so odnesli v cerkev, kjer je umrl. Atentat je nedvomno maščevanje za okrutnosti, ki jih je počel von der Launitz, ko je bil gubernator v Tambovu. —-Ponoči na 3. januarja je v Peterburgu nekdo streljal na predsednika »pravih ruskih ljudi* (takozvanih črnih stotnij) Dubrovina, a ga ni zadel. Napadalec je pobegnil.
Godovi prihodnjega tedna:
2. SveČnica, Ljubomira, Miroslav; 3. Blaž, Dar09lav, Vojslava; 4. Veronika, Bojana; 5. Agata, Vukmil, Ksenija; 6. Doroteja, Daša; 7. Romuald, Drevka; 8. Janez Mat., Pribislav, Mlada; 9. Apolo-nija, Blagoslav.
Sejmi na Gorenjskem prihodnji teden: 4, v Lukovici in 9. v Mengilu.
Novičar.
Iaenovan|a in premeščanja. Okrajni sodnik Josip Stari č je prestavljen iz Mokronoga na Brdo, sodni tajnik dr. Fr. Peitler iz Kozjega v Kamnik in dr. Ludovik Tre o iz Črnomlja v Kranj. Okrajni sodnik Josip Žmavc na Brdu je imenovan sodnim tajnikom v Ljubljano in sodni pristav Al. Seliškar sodnikom v Sevnico. Sodni tajnik dr. Ed. Pajnlč v Kamniku je imenovan namestnikom drž. pravd-nika v Novem mestu.
Pri voiitvi radovljiškega krajnega iolskega sveta dne 31. januarja t. 1. so bili za odbornike voljeni ti-ie gg.: Josip Gogala, posestnik iz Nove vasi in Tomaž Vogelnik, posestnik iz Pretrga, ter Rudolf Kunstelj, Josip Pogačnik in Ivan Sartori, vsi posestniki v Radovljici. Udeležba iz vseh prizadetih občin Lancovo, Lesce, Predtrg in Radovljica je bila zelo živahna.
de enkrat dijaške razmere v Kranju. V
»Omladini* piše neki S. S. »Gorenjcu* v odgovor: Uredništvu »Gorenjca* v Kranju ni ugajal moj dopis v predzadnji številki »Omladine*, v katerem sem med drugim priporočal kranjskim meščanom, naj gojijo tesnejše duševne stike z ondotnim srednješolskim dijaštvom, če hočejo da kranjska gimnazija ne bo vzgajala samih klerikalcev, kakor doslej, | marveč, da bo dijaštvo, ki bo zapuščalo ta zavod, naprednega mišljenja. »Gorenjčevo* uredništvo mi očita »črno nehvaležnost*, ker sem dejal, da smatra večina kranjskega meščenstva dijake za pritepence, katerim se mora nagajati, kjer se le more, češ, cela Gorenjska pozna darežljivost kranjskih meščanov. Res je sicer, da dobiva skoraj tretjina kranjskega dijaštva skoro brezplačno hrano, bodisi v dijaški kuhinji, katero vzdržujejo po večini kranjski meščani, bodisi pri posameznih meščanskih rodbinah. Ta darežljivost je vse hvale vredna in jo tudi nisem nikdar zanikaval. Toda, ako se postavi dijaka pred polno skledo, se s tem še ne goji nobenih duševnih stikov med meščanstvom in dijaštvom in pomanjkanje le-teh sem grajal in jih grajam še danes. Kako naj kranjsko meščanstvo zahteva, da bodi abiturijent, ki je dovršil gimnazijo v Kranju, naprednega mišljenja, ko so ga vzgajali ves čas skoro sami klerikalni profesorji, a napredni kranjski meščani mu niso nikdar nudili prilike, da bi se v občevanju ž njimi navzel njihove naprednosti! Na meščanstvu je ležeče v veliki meri, kakšno je dijaštvo tudi v splošni omiki I Dijak pa, ki je študiral v Kranju, si ni mogel ondi pridobiti niti onega sigurnega nastopa in onega tona v občevanju, ki ga imajo dijaki drugih zavodov in zato se kranjskega dijaka takoj spozna v množici drugih. Pridobili pa bi lahko dijaki vse to, čo bi imeli dostop v meščanske kroge, če bi meščani vplivali na ravnateljstvo, da dovoli dijakom vstop na razne njihove prireditve, če bi ustanovili javno ljudsko knjižnico in čitalnico, kjer bi zopet prišli dijaki v dotiko z boljšimi sloji itd. Vsega tega v Kranju napredno meščanstvo dijakom ne nudi, pač pa se trudijo klerikalci, posamezniki kot društva, da se kažejo dijakom vedno in povsod naklonjenu in jih vabijo v svoje kroge. Posledice so že zapazili meščani sami, a na vzrok, najbrže še niio prišli. Nanj sem hotel v prvi vrsti opozoriti v svojem dopisu. — Še nekaj glede «pritcpencov». »Gorenjec* pravi, da ni mogoče, da bi smatral oni, ki podpira dijaka, istega za pritepenca. Prav! Toda, ako je nekaj rodbin v Kranju dijakom naklonjenih, s tem še niso vse. Kako pa vočina teh misli o dijaštvu, bi lahko dokazoval iz različnih dogodb iz svojega dijaškega življenja v Kranju. Ako se je le kje zgodila kaka nerodnost, gotovo se je takoj obdolžilo dijake in se jih šlo tožit v gimnazijo. O tem bi lahko marsikaj povedali razni profesorji. Opisal sem razmere v Kranju zato, dn bi se iste zboljšale in iz nikakega druzega namena. Želim, da se o tem predmetu še nadalje razpravlja v »Gorenjcu*. S tem se razmere razjasne in to je že prvi korak k izboljšanju. — Temu v odgovor navajamo: G. S. S. je sicer velik idealist, ali ruzuier o Kranju ne pozna; zato nima njegov Idealizem nikake realne podlage. Prvič, duševni btiki v dobrem smislu celo med meščanstvom ne eksistirajo; društvene prireditve so po večini šepave in prisiljene. Drugič, pretežna veČina rodbin nima še dovolj jasnih pojmov o napredni ideji in bati se je, da bi dijaki ali tratili čas, ali pa bi postali le večji
klerikalci, kot sicer. Kdor ni slep in gluh, naj Čita. Facit: Vsi dijaki, ki hočejo postati enkrat koristni člani našega naroda in sploh družbe, pravi svobodomiselni, naj ne iščejo sliko z meščanstvom in sploh v družbi, empak vzljubijo naj svoje, četudi tesno celice in poprimejo naj se s vso vnemo študija. Naj ee navadijo že v zgodnji mladosti samostojnega življenja, ki jim bo v vseh slučajih najdragocenejše sredstvo. Razširjajte svoje obzorje! S tem se rešite klerikalizma najgotovejše,
V karavanškem predora, — V. milkirida »Sokola* v Kranju. Priprave za to malkarado so spravila zopet dolg čas in mir iz premnogih hii, vse hiti šivati in vesti. Bili smo tako srečni, da smo na večjih krajih pogledali pod drobne prstke, seveda ne iz radovednosti, no pripušča nam pa na«a zgovornost, da bi tega no povedali. Poleg zelo veliko skupine cigank in ciganov, se bodo iz-pruhnjali Spanjoll in Španijolke s skupino srčnih dam in pik-fantov, lično in mično Gorcnjke in Gorenjci so bodo bratili z Angleži in Angležinjami, da vsiljivega čifuta ne bode manjkalo bo prišel, kakor se čuje, pravi poljski, kondukterji in kon-dukterke pa bodo pričakovali ekspresni vlak, ki ee pripeljo točno ob 10 uri i. t. d. i. t. d. Zvedeli smo pa tudi o originalni dekoraciji dvorane. Zgornji dol bo predstavljal že popolnoma dodelan predor s pogledom na Koroško, drugi dol pa razstreljeno skalovjo podprto na vsoh koncih in krajih z lesenimi stebri in stebrlčl, vhod bo istotako oprt ln podprt kakor jo bil v početku zgradbe. Da bode pe peto bolje privzdigovalo, bode svirala k plesu vojalka godba c. in kr. pešpolka štev. 47 iz Gorico. No bodo skrbljeno samo za zabavo duše, ampak tudi za telo, kajti naše vrle telovadke pod spretnim in priznanim vodstvom slarostke gospe dr. Kula jevo bodo skrbele za vso, kar si poželi srce — pravzaprav Želodec. Mlado in staro, ki hočo poštono pognnti ta predpust, naj zapusti dne 9. februarja fllistorsko kotičke in naj so poda k neprisiljeni zabavi na maftkarado v »karavanški predor*.
Javno predavanje. Jutri v soboto, dne 2. t. m. predava ob devetih dopoldno v šoli na Prim-skovem g. J. Logvart, mlekarski nadzornik za Kranjsko, o mlrkai-.lv u in uzornih hlevih. Vstop je vsakomur dovoljen.
Opozarjamo ni današnjo plesno veselico tu-ka i Mu- * Narodne čitalnice* z igro »Raztresenca*. Vstopnina zn člano prosta, nečlani 1 K za osobo. Obleka navadna. Začetok ob pol devetih zvečer.
Izžrebani porotniki na Gorenjskem za prihodnjo ležijo, ki prične dne 25. februarja t. 1. so naslodnji: Franc Demšar, trgovec v Zalem logu pri škr.fji Loki i Ignacij Guzelj, tovarnar v Skofji Loki; i Josip Krmrier, trgovoc v Kranju; Ivan Rakovec, tovarnar v Kranju; Ivan Rus, posestnik v Zagoricah pri Radovljici; Josip Rus, posestnik v St. Vidu pri Brdu; Anton SI.it nar, tiskarnar v Kamniku; Ivan ; Stare, mlinar v Spodnjih Brnikih pri Cerkljah;
Alojzij Tršan, posestnik v Tasnu, in Fran 2vab, \ posednik na Javorniku.
Kranjsko vojaško veteransko društvo na-| pravi dne 2. svečana 1907 ob 8. uri plesni \onček v prostorih g. Jegliča hotel »Nova pošta* I nad-i stropjo. Vstopnina: člani 50 v, nečlani 1 K, z družino 1 krono 00 v. Sodeluje meščanska godba v Kranju. Proplačila se hvaležno sprejemajo.
„Perotnlnar)a" uredništvu je deželni odbor k i .t ti i ki naklonil 250 K podpore za leto 1906 ter mu zagotovil tolikšen prispevek tudi za leto 1907, ako bo list redno izhajal. Tn strokovni mesečnik za nmno in koristno gojonje in ra*pečavanje perutnine priporočamo vsem slovenskim perotninarjem.
Telovadno društvo »Tržiški Sokol* vabi k predpmtni veselici dne 9. februarja 1907 ob 8. uri zvečer v prostorih A. Porneta v Tržiču. Vstopnina za člane 40 vin., za nečlane 60 vin.; godba proUa. Godba na lok. Cisti donesek je namenjen za zi-I davo telovadnice.
Slovensko planinsko društvo je razposlalo vabila za planinski ples, ki se priredi dne 2. februarja. Kdor po n"ljubi pomoti ne dobi vabila, naj blagovoli to javiti odboru, da se mu vabilo dopnilje. Sicer pa opozarjamo, da se zunaj Ljubljane posamezna vabila večinoma niso razpo-niala in da jih nadomešča vabilo, objavljeno v »Planinskem Vestn iku». Planinski ples je na itak ohčr pri sto po n brez vabila in je treba preskrbeti le vstopnice, ki se dobe v trgovinah I. Koirnrana, (tričar k Mejača, Škofa in E. Skušeka v Ljubljani in na dan plesa v Narodnem domu pri društveni blagajni. Na mnogoštevilno udeletbo vabi odbor.
Plesni ven6ek priredi gasilno društvo na Koroški Beli dne 2. svečana t. 1. v gostilniških prostorih g. Lovra Noča na Koroški Beli. Začetek ob 4. url popoldne. Godba na lok Vstopnina prostovoljna.
Tttkano 1?. Pr. Lampreta t Kranju to si
ogledali dne 31. januarja popoldne pod vodstvom svojega razrednika prof. M. Pirnata učenci II. b razreda tukajšnje gimnazije. Poslovodja tiskarne, gosp, Leopold M i kut je v kratkih potezah podal dijakom zgodovino tiskarstva. Omenjal je, kako so se te stari narodi trudili, da bi dospeli do umetnosti tiskarstva, kar pa se je posrečilo sele Guten-bergu. Podal je najzanimivejše črtice iz njegovega Uvijenja in povedal, kako je njegova iznajdba prodirala k posameznim narodom in se pri taistih razvijala, dokler se ni povzpela zlasti v Nemčiji, Avstriji in Švici do viška sedaoje popolnosti. Svoja izvajanja je podkrepljeval z mnogimi slikami, katere je v ta namen blagovolilo prepustiti »Društvo kranjskih tiskarjev*. Naposled je razkazal, kako se besede stavijo, kako razmetavajo, kako tiskajo, ter povedal tudi glavne stvari o razvoju sedanjih tiskarskih stroiev. Lastnik tiskarne, gosp. Iv. Pr. Lampret je obdaroval učence vsakega z enim izvodom njegovega »Vodnika po Gorenjskem*. Gospodu Lampretu kakor tudi gosp. Mikušu bodi na tem mestu izrečena iskrena zahvala za njuno naklonjenost, ki sta jo ob tej priliki pokazala nasproti srednješolski mladini.
Plesna veselica bo v nedeljo, 3. februarja v gostilni pri Graiserju na Primskovem. Svira bovška godba na lok. Začetek ob treh popoldne. Vstopnina prosta.
Okrajna učiteljska konferencija za kranjski okraj se vrši letos dne 10. julija ob 10. uri dopoldne v Kranju. Poleg običajnih točk sta na dnevnem redu dva referata. Poročevalcem sta določena gospod Fran Luznar, nad učitelj na Primskovem, ter g. Fran Ivane, učitelj v Kranju.
Porodil se bo prihodnjo sredo g. Fr. Pernuš, c. kr. sodni pristav v Metliki, z gospico Anico Ma-verjevo, hčerko tukajšnjega pivovarnarja in veleposestnika. Naše iskrene čestitke!
Odhodnico je napravila gospa Ana Majrjeva, soproga tukajšnjega pivovarnarja, svojim »štibel-čanom» minulo soboto zvečer povodom bližajoče se poroke gdč. Anico. Vso čast in priznanje gospej Mavrjevi in njenim hčerkama Anici in Jelici za njihovo vzorno in izborno postrežbo.
Častnim članom je izvolilo gasilno društvo v Sori dne 27. t. m. naslednje gospode: Franca Jarca, veleposestnika iz Medvod, Karola Kieslinga, ravnatelja papirnice v Gončanah in Jožefa Sušteršiča, župana v Medvodah, za njihove zasluge v korist gasilnemu društvn.
V Podbreijn se vrši v nedeljo v prostorih
Jf. Pavlina veselica z igro in petjem. Cisti dobiček e določen za snujoče se pevsko društvo »Podbre-ška Iara".
Na progi Jesenice-Trbiž se opustita menda že s 1. februarjem vlaka 1718 in 1719 do 30. aprila. Tako je odredilo ravnateljstvo državnih železnic v Trstu v sporazumu z občinskimi zastopi na Dovjem, v Kranjski gori, Ratečah in Beli peči. Vlaka bodeta torej vozila iz Ljubljane samo do Jesenic, poleti pa ostanejo zopet vsi vlaki.
Gasilno društvo V Radovljici vabi na veselico s plesom, ki se vrši na svečnico, dne 2. februarja 1907 ob 7. uri zvečer v restavracijskih prostorih g. Hudovernika.
Lovski veselica seje pretečeno nedeljo 27. t. m. obnesla prav izborno v Škofji Loki. Veliki gostilniški prostori pri g. Otonu Guzelju so bili prenapolnjeni raznega občinstva. Animirane zabave so se udeležili gostje iz vseh krajev. Poleg gosposkih lovcev in lovk, so bili skoro vsi okoliški lovci s svojimi družinami. Zabava s plesom je trajala do ranega jutra. Prostori so bili okrašeni z zelenjem, po stenah lovska oprava in razne živali. Tudi lisica, znana »kunštna zver*, je imela v plesni sobi svoj »kvarter*. Razume se, da so lovci tudi prepevali znane lovske pesmi od lisičee, kosa i. t. d.
Gasilno društvo na Jesenicah priredi jutri na Svečnico ob šestih zvečer plesni venček v prostorih g. Fr. Krivca na Jesenicah.
Predavanje na Bledu. V imenu »Prosvete* je 27. m. m. na Bledu predaval gosp. Jurij Jan o temi »Doneski k narodno-gospodarskemu vprašanju na Kranjskem.* Predavanje je vspelo v vsakem oziru dobro, zlasti ker je predavatelj govoril v poljudnem ljudskem tonu, da ga je vsak lahko razumel. Pri vseh podatkih se je opiral na uradno statistiko iz 1. 1900. V interesu bleske kmetijske podružnice bi bilo želeti, da bi bo še večkrat priredila slična predavanja.
Matere, učite otroke grgranja! Vsako leto zboli mnogo otrok za davico. Kako mučno je, bolnega otroka učiti grgranja. Naj bi vsaka mati zdravega otroka naučila grgratil
Promet tujcev in Bohinj. Z Bohinjske Bistrice se piše: Deželna zveza za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem je merodajne faktorje s posebnim dopisom opomnila in priporočila, naj se čim preje osnuje za Bohinj posebno društvo za pridobitev tujcev. — Občinski odbor bistriški je v svoji zadnji seji dne 7. t. m, sklenil pristopiti kot redni član k deželni zvezi in je zajedno izjavil, da bo novo društvo za Bohinj po moči podpiral. Županstvo po je na poseben dopis deželne zveze na dan 14. L m, s posebnimi pismenimi vabili sklicalo interesirane osebe v občinsko pisarno k snovanju za pripravljalni odbor društva za pridobitev tujcev — v Bohinj, Najprej so se prebrala In soglasno sprejela osnovna pravila, katera jo
deželna sveta županstvu poslala in priporočila. Na to se je takoj izvolil pripravljalni odbor in sicer gg. Martin Humek, nadučiteij na Bistrici, predsednikom, nadalje so bili izvoljeni v odbor Ivan Ptber, Fr. Arh, Joe. Rauhekar, Iv. Berlic, Jan. Korošec in Iv. Kibteršič. Zajedno se je sklenilo, da se bo ustanovni občni zbor vršil lf. februarja popoldne v šolskem poslopju. K zborovanju pošlje deželna zveza svojega zastopnika, ki bo predaval o pospeševanju tujskega prometa ter o ugodnostih, ki jih donaša. Novo društvo v povzdigo prometa tujcev je za Bohinj živa potreba. Dosedaj se je pač nekaj storilo; a to nikakor ne zadostuje. Res, za pridobitev tujcev in letoviščarjev nikakor ne zadostuje samo lepa narava, tujcem je treba nuditi tudi drugih udobnosti: dobrih gostiln, lepih izpre-hajališč, pripravnih kopališč itd. Društvo čaka mnogo dela. Upati je, da z nepristranskim in požrtvovalnim delom pridobi zaupanje pri ljudstvu in da bo svojo vzvišeno nalogo vršilo v kulturnem in socialnem pomenu v povzdigo naše divne kranjske Švice — prekrasnega Bohinja.
Pardon — baron. Smešen dogodek se je pripetil pred nekaj dnevi v Smohorju. Tamošnji župan Gasser je poslal deklo k brivcu, ki se piše Pardon, rekoč: »Pojdi k Pardonuin mu reci, naj me pride brit t* Dekla pa ga ni dobro razumela in šla mesto k Pardonu k baronu, okrajnemu glavarju, in mu izročila županovo naročilo. Seveda je bil okrajni glavar vsled tega silno razburjen in je takoj naročil okr. komisarju, naj da vkljub pozni uri sklicati občinski svet. Ko so pričeli začudeni odborniki z županom sojo, so takoj izvedeli, da se gre za napačno deklino naročilo. Seveda se je stvar takoj pojasnila — in razburjeni okrajni glavar, ki je mislil, da si ga jo župan majhno privoščil, je bil v svoji domišljavi ošabnosti pomirjen.
Shod zaupnih mol narodno-napredne stranke na Goriškem je uspel kar najsijajnejše. Udeležilo se ga jo okrog 400 mož. Program in organizacijski statut sta bila soglasno in z navdušenjem sprejeta. Slednjič se je izvolil izvrševalni odbor 36 mož. *  * *
Strašna nesreča v rudnikih. Grozna nesreča, ki spominja na lansko katastrofo na Francoskem, se je pripetila dne 28. januarja zjutraj. Iz Saar-buckena na Nemškem je došel sledeči brzojav: V rovu Rad en so se dane3 zjutraj užgali plini; vsled eksplozije je znsutih okrog 250 rudarjev. Do 11. ure dopoldan so spravili 10 mrličev in mnogo ranjenih na dan. — Iz Lensa je došlo sočasno sledeče poročilo: V rovu 3 Ijevinskih jam je bila danes eksplozija in sicer vsled užganih plinov. Pravi se, da je prišlo več rudarjev ob življenje. Take so bile prve vesti. Kmalu se je pokazalo, da ie zlasti prva nesreča velikanska. Iz Sv. Ivana je došlo kmalu naznanilo, da je do 300 delavcev zasutih. Ob 1. uri popoldan se je spravilo še 164 mrličev in 17 težko ranjenih na dan. Vsa trupla so bila grozno sežgana in razmrcvarjena. Samo 24 mrličev so izpoznali. Do 5. ure popoldan so delali delavci neumorno, da bi rešili, kar se da rešiti. Naenkrat je prišla vest, da gori jama. Rešilce se je poklicalo na dan in komaj so prišli iz rova, se je zaslišalo močan pok nove eksplozije. Za peti podstropni rov se misli, da je popolnoma izgubljen. Popoldnevna poročila so že naznanjala, da je še 500 rudarjev v jamah, Predsednik ravnateljstva Kr u namer, ki se je spustil ob 11. dopoldan v jamo, da bi preiskal vzrok nesreče, je bil težko ranjen, ker je padel steber nanj. Za delavce, ki so še v jamah, ne upajo, da bi se jih moglo še rešiti. Na tisoče ljudi stoji ob jamah, kjer se odigravajo grozni prizori. S strahom pričakujejo sorodniki, kaj je z delavci. Mnogo jih je padlo v omedlevico. Mnogo žen so morali po sili odvleči, da niso poskakale v jamo. Vojaštvo je postavilo kordon okrog vhodov. Eksplozija je bila tako močna, da so ljudje daleč v okolici mislili, da je potres, o uzroku nesreče se poroča: Ravnaleljstvo se je opozorilo Že v soboto, da se zbirajo v tretjem, četrtem in petem globokem rovu jamski plini. Glavni inženir je dal takoj nalog, da delavci ne gredo v jamo. Vsled neke pomote se delavcem ni naznanilo tega naloga, tako da je šlo moštvokakor po navadi v rov. Kmalu po tem je nastala eksplozija. O ljevinski katastrofi se poroča, da sta dva inženirja in en paznik mrtvi. Petdeset delavcev se pogreša.
Cerkev V Vili Abbate pri Palermu se je dne 12. m. m. med mašo podrla. Zidovje je pokopalo 40 ljudi pod seboj. Dva mrliča in dvanajst težko ranjenih so potegnili iz razvalin.
Lakota na Kitajskem. Vsled po vodenj in slabe letine se razširja po kitajskih okrajih Anhui, Sant-ung, Honan in Kingšu strašna lakota. Štirim mi-lionom ljudi žuga naravnost smrt od gladu. 50.000 begunov je prišlo v groznem stanju v Nanking.
Velika železniška nesreča se je primerila v Altavisti v Kanzasu (severna Amerika). Dva osebna vlaka sta trčila drug ob drugega in več vozov je padlo raz nasip. 35 oseb je ubitih, 21 pa ranjenih.
Umetnost in književnost.
Novi državnozborski volilni red. Z zemljevidom in imenikom volilnih okrajev na Kranjskem, Koroškim in Primorskem str. 48. Spisal Z. 2. Cena 60 viri., s poštnino 70 vin. Kranj. Tiskal in založil Iv. Pr. Lamprot. Kakor pravi pisatelj v predgo-
voru, ima knjižico v prvi vrsti rabiti županom, kateri morajo po postavi sestavljati volilno imenike, pa tudi volilnim komisarjem in članov volilnih komisij, katerim je poverjeno vodstvo posameznih volitev. Knjižica obsega ta-le poglavja: I. Sestava državnega zbora. II Volilna pravica in volilnosL III. Razpis volitev in priprave za volitve. IV. Volitve. V. Kazenske določbe. Volilni okraji v deželah, kjer bivajo Slovenci Vsakdo, kdor se zanima pri nas za novi državnozborski volilni red, bo s pridom posegel po tej brošurici. Pisatelju, ki nas je uvedel v novi državnozborski volilni red, kličemo za njegov nemali trud: Iskreno hvala. Da bi nas hotel zopet prsv v kratkem razveseliti s kakim podobnim spisaro, s kako podobno bro-šurico.
Koncert čltalniškega pevskega ibora, ki se
vrši na korist njega pevskemu fondu, je prihodnjo soboto, dne 16. februarja ob pol deveti uri zvečer v dvorani »Gorenjskega Sokola* v Kranju. Sodelujejo: gospa Anica Pirnatova (sopran), gosp. Oskar Dev (klavir) in pevski zbor »Narodne čitalnico v Kranju*. Na vsporedu so naslednje točke: 1. J. Pro-chazka: »Ljubezen*. Mešan zbor. 2. Samospev s spremljevanjom klavirja. 3. E. Adamič: »Franica*. Moški zbor. 4. a) dr. A. Schvvab: »Moji devojčici*. b) dr. G. Ipavec: »Tiček*. c) dr. G. Krek: »Vabilo*. Mešani zbori. 5. Samospeva s spremljevanjem klavirja. 6. K. Bendl: a) »Pomlad, dekle razkošnih lic*, b) »Žilno polje*. Dvospeva za ženski zbor s spremljevanjem klavirja. 7. Fr. Gerbič: »Slovanski brod*. Moški zbor. 8. A. Nedved: »Nazaj v planinski raj! Mešan zbor. — Cene prostorom: Sedeži po 1 K, stojišča po 60 h, za dijake po 30 b. Z ozirom na dobrodelni namen se preplačila hvaležno sprejemajo,
„Ildajavee." Zgodovinska povest iz turških časov. Spisal F. V. Slemenik. Str. 130. — L. 1873. je izdala Družba sv. Mohorja, ki je takrat štela 21.892 udov, poljudno povest »Izdajavec*, ki je pri bralcih našla mnogo priznanja. Večkrat se je izrekla želja, naj se knjiga ponat;sne, ker bo dobro došla čitajočemu občinstvu. Družba je tej želji ustregla in »Izdajavec* je sedaj izšel v drugem natisku. Povest je lepo osnovana, polna iskrenega domoljubja in zelo zanimiva. Toplo jo priporočamo! Stane mehko vezana za ude 80 vin., za neude 1 K, po pošti 20 vin. več. — Družba sv. Mohorja bo izdala zanaprej tudi druge ponatise prej izdanih, sedaj že redkih povestij i. t. d.
Gospodarstvo.
Kreditno društvo v Kranju je imelo svoj občni zbor dne 27. m. m. ob pol 11. uri v društveni pisarni. Razvoj društva najbolje razvidimo iz društvenega poročila za 1. 1906, katero podajamo v glavnih potezah: I. Denarni promet: Vseh denarnih prejemkov K 592.04016, vseh izdatkov K 554.679*41, torej skupni promet K 1,146.719-57. II. Deleži: Koncem leta 1906 štelo je društvo 23 Članov s 100 glavnimi deleži po K 200*— K 20.000*—, opravilnih deležev je bilo koncem leta 1905 298 a K 6-— K 1490 -, tekom leta 1906 pristopilo je 48 zadružnikov, ki so vplačali na opravilnih deležih K 240 — K 730*—, izstopilo pa jih je 5 25 — 1705-—, tako da šteje društvo koncem leta 1906 394 zadružnikov z vplačano glavnico K 21.705'—. III. Posojila: Posojila so iznašala koncem leta 1905 K 386.803-92, novih posojil izplačalo se je v letu 1906 K 201.31270 K 588-116-62, vrnilo pa se je posojil v letu 1906 K 68.499-79, tako da iznaša stanje posojil koncem leta 1906 K 519.616-83, od katerih jih odpade na hipotečni kredit K 387.680-41 in na osebni kreditK 131.936*42.
IV. Hranilne vloge: Koncem leta 1905 iznašalo je stanje hranilnih vlog K 391.034*98, tekom l. 1906 se je vložilo K 393.396*76, za leto 1906 kaptali-zovane obresti iznašajo K 19*363*48 K 803.795-22, po odbitku v letu 1906 dvignjenih K 193.695-52, iznašajo hranilne vloge koncem 1.1906 K 610.099*70.
V. Naložen denar: Pri drugih denarnih zavodih je bilo koncem leta 1905 naloženih K 14.492 20, tekom leta 1906 smo naložili K 150.108*60 K 164.600*80, dvignili pa K 87.124 10, ostane koncem leta 1906 naloženega K 77.476*70. od tega kapitalizovane obresti K 2.861*41, skupaj toraj 80.338 11. VI. Cisti dobiček: iznaša za 1.1906 K 4.519*84, ki se je razdelil takole: glavnim deležnikom 7 odstotna dividenda, torej od K 20.000-— K 14.000*— nagrade, sestava bilance, podpore (med temi dijaški kuhinji v Kranju K 50*—, požarni brambi v Kranju K 50'—, sokolskemu društvu v Kranju K 30*—, čitalnici v Kranju za ljudsko knjižnico K40-—) K 111984, ostanek K 2000— pa se priklopi k splošnemu rezervnemu zakladu, ki iznaša iz prejšnjega leta že K 3758*22, toraj sedaj K 5758*22. — Poročilo seje vzelo t odobravanjem ua znanje. Nato so se vršile volitve. Izvoljeni so v upravni svet: Rudolf Kokalj, posestnik in glavni zastopnik »Dunava* v Kranju; Franc Krenner, posestnik v Kranju; Ciril Pire, posestnik, trgovec in deželni poslanec v Kranju; Janko Sajovic, trgovec v Kranju. V nadzorstvo pa: Vinko Majdič, tovarnar v Kranju: Ivan Rakove, tovarnar v Kranju; Dr. Valentin Štempihar, odvetnik in posestnik v Kranju, Sprožila se je pri posameznostih želja, da bi upravni svet pri razdelitvi čistega dobička za leto 1907 upošteval muzejski zaklad oziroma v ta namen določil kak znesek.
Teaaaaki sejea ? Kruti dao 28. a. a. Pri-o te je 170 glav goveje žifine in 81 domačih r. — Plenica po K 7 50, proto po K 7—, rž po K 7 —, oves po K 8 —, ajda po K 8*76, fttoi ribničan po K 11-, koks po K 10 50 in krompir po K 4*—.
Mestna hranilnica ? Kranju. V mesecu januarja 1907 je 508ttrtnk vložilo 162.460 K 85 vin. 459 strank je dvignilo 136.229 K 43 vin. 5 strankam se je izplačalo posojil 12.400 K. Stanje hranilnih vlog 4,177.001 K 42 vin. Stanje posojil 2,429.152 K 35 vin. Denarni promet 389.843 K 59 vin.
7 mestni klavnici v Kranja se je leta 1906 zaklalo: 31 bikov, 393 volov, 210 krav. 159 telic 713 telet, 611 prašičev, 284 ovnov, 4 koze in 15 kozlov. Iz navedenih Številk se poraba mesa za Kranj se ne da preračuniti, ker se mnogo mesa uvaža v Kranj iz bližnje in daljne okolice.
Trgovska nsmsnils na adresni strani dopisnic Trgovinsko ministrstvo je dovolilo, da se sme leva stran adresne strani dopisnic uporabiti za tiskana trgovska naznanila splošne vrste v tu-in inozemskem postnem prometu.
Papir se je s 1. jan. t. 1. znatno podražil. Nov poštni tarif je uveljavljen t dnem 16. januarja. Poštnina za pisma je izpremenjena predvsem v lokalnem prometu. Lokalna pisma je poslej frankovati ravno tako kakor druga z znamkami po 10 (ne več po 6) vinarjev. Za pisma izven mesta se plača do 50 gramov po 10, nad 50 gramov po 20 vinarjev; za nef ran ko van a pisma do 20 gramov 20, nad 20 gramov 40 (ne 30) vinarjev. Za nezadostno frankovana pisma se plača dvojno pomanjkljivo pristojbino. Za dostavljanje se plača: Za pisma do 1000 kron 10 vinarjev, nad tisoč kron po 20 vinarjev; za pakete brez vrednosti in do 1000 kron vrednosti do 5 kilogramov 10 vinarjev, nad 5 kilogramov 20 vinarjev; za pakete višje vrednosti še po 20 vinarjev za 5000 kron. Za poštne in plačilne nakaznice do tisoč kron se plača po 6 vinarjev. Za aviziranje vrednostnega pisma aH paketa se plača 4 vinarje. Pri ekspresnih pošiljatvah ostane tarif po 50 vinarjev za paket in 30 vinarjev za pismo le, ako ni naznačena vrednost, ali ako ne presega 1000 kron; sicer je plačati za vsakih 5000 kron vrednosti še 20 vinarjev povrh. Za pisma, ki obleže na poŠti (poste restante) je plačati po pet vinarjev, ako leže nad 8 dni. Ako se pisma pošlje za adresatom, je treba tudi za to pošiljatev plačati normalno poštnino. Brzojavni blanketi veljajo poslej 2 vinarja. Za lokalne brzojave se plača ravno toliko, kakor za druge.
Dobiček peratninstva. To stroko živalstva posebno goje na Ogrskem. Leta 1897. so izvozili od tamkaj: žive perutnine za 8,934.000 K, zaklane perutnine za 13,412.000 K, jajec za 2,550.000 K, perja za 11,422,000 K. Skupno za 36 miljonov 224 tisoč K. To število se je v zadnjih letih pomnožilo, tako da je leta 1902. doseglo ogromno svoto 69,569,158 K. Samo jajec so leta 1900. iz Ogrske pripeljali v Avstrijo za 17 miljonov kron.
fndi tel bo araija po poročilih dunajskih listov in sicer za 20 v pri 100 kg.
Liatnica ipravnlitva.
Mnogim naročnikom, kateri« smo (i.) Številko ■**•!» lista, ker ■*> pla/ali pototn pojasnjeno, <k m j« tadnja številka popolnoma
pel la.
Darila.
Za GregorMćev spomenik j« nabrala goapa Zora Lampretova pn sobotni odhodoici gospice Aoire Mayrjeve iz Kranja 10 K.
DlJaJkn knhlnjn v Kranja j« dobila v januarju sledeče doneske: Lekarnar E. Burdjch v Skufji I<oki 10 K, L Toporil, e. kr. todn. adjunkt v Ribnici 10 K mesto novoletnih voslil Gorenjcem; eden izmed redkih letoiojih zajcev v Pod-breijah 3 K; cee. svetnik I. ftfurnik v Ljubljani 10 K; meščani za januar 63 90 K; prof. kolegij ta januar 8 K; II. b po prof. I'i mat u 6 K; Hel. Pavslar in K. Florian 10 K mesto venca na krsto pok. Š. Jugovica; kas. cadeva Mar. Ilozman proti Mar. Soklid 10 K in Fr. Gruden -Mar. Blagne (oboje po sodn. adj. Antlogi); mesar Fr. Jezersek iz Kranja 10 K; po gosp. Janku Sajovicu 500 K, katere so darovali gg. kranjski trgovsi namesto novoletnih daril svojim odjemalcem; po dr. K. Trillerju iz Ljubljane 260 K, kot globo 1. Florjanćiea, kaplana v Stari Loki, plaćano v kaz. zadevi Petra in Antonij« Irlih iit Mine Legonder glasom sodne kaz. poravnave e. kr. okr. sodnifc v Skofji Loki; «progarji» pri Pusravmku 9 K; Is Puščave na dan sv. Putcavnika 10 K; J. Ambrož, o. in kr. morn. kurat v Puiju 5 K.
Odbor izreka v imenu podpirancev vsem dćbrotnikom, zlasti kranjskim gg. trgovcem najiskreoejlo zahvalo ta po* slane darove ter priporoča dobrodelni zavod nadaljni naklonjenosti.
Loterijska srečka dne 20. januarja 1.1.
Gradec   24    14   28  23 33
Mirna ttranka Ude sa april
stanovanje
2 msjhni sobi ali 1 večjo a pritiklinami v I. nadstropju. 16 i -i Naslov pove upravniltvo «Gorenjca*.
pozor!
Zoper naduho!
Si člatoat glasu!
Zt redno probavljanje I
Zoper obolenje želodčnih živcev
se priporočajo 18 1
CAISEBJEVB prsne karamele flff. Rant, -Kranj.
Naznanilo.
Podpisani se usoja naznanjati p. n. slavnemu občinstvu, da je otvoril dne 15. januarja 1.1. svojo
na Savi pri Markotu.
Priporočajo se zlasti popravila. Ure budilke se popravljajo po 1 K 10 h, Žepne nre po 2 K in ceneje. Večja popravila se zaračunijo po najnižjih cenah. Vsa popravila se izvršijo pod jamstvom ali garancijo in se vsako naročilo izvrši natanko in točno. Cene za popravila so kljub veliki draginji
brez konkurence.
Istotako ae popravljajo tudi šivalni »troji točno ln ceno.
Priporočujoč se vsem starim in novim naročnikom, bilježim z odličnim spoštovanjem
14 -* Otokar Jedlička.
Prednaznanilo.
Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi uljudno naznanjam, da otvorim zadetkom marca t. I. svojo
trgoDir>o $ čevlji, ti$r)jcrr) ir> ceL>ljđr$l*irr)i potrcb$ćir)arr)i
pod tvrdko
v Kranju, na Glavnem trgu (poleg velikega vodnjaka)«
Ker sem bil skoz 16 let poslovodja tukajšne trgovine Marija Pollak ter so mi kupčijske razmere te stroke v tem kraju popolnoma znane, se bodem potrudil kar mogoče, tembolj ker zdaj prosto po svoji volji, vsem zahtevam cenj. odjemalcev v vsakem oziru ustreči.
Blagovoli naj mi slav. občinstvo ostati kot poprej službujočemu toliko bolj še naklonjeno zdaj samostojnemu trgovcu ter z nakupom enacega blaga počakati do otvoritve, ker bodem skusil vedno le sveže in dobro blago s primerno nizkimi cenami imeti.
V zalogi bodem imel vsake vrste usnja, vrhnih delov za čevlje (Obertelle), čevljarskega orodja in vseh v to stroko spadajočih potrebščin; nadalje vsakovrstnih izdelanih Čevljev od najnavadnejših do najfinejših modernih, kakor tudi vse zraven spadajoče stvari, kot mazila, trakove i. t. d., i. t. d.
Za pri meni kupljene Čevlje preskrboval bodem tudi popravila.
Priporočam se slav. občinstvu in že od poprej mi naklonjenim odjemalcem, naj zdaj name ozir jemljejo ter bilježim
s spoštovanjem
16 3_2 JANKO POLLAK.
1
Ludovik Borovnik
puikar ▼ Borovljah (Terlaota na Koroškem)
m priporoča v izdelovanj* vsakovrstnih' pnik za lovee in strelce po najnovejših liateinih pod popolnim jamatvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vspre-jema vsakovrstna popravila, ter jih točno in ilohro iiviiuje. Vse puška so na c. kr. preizkuievalniri in od mone pr*tzku*ene. 804 62 —17 Ilt.aa«r<>vc»,ral  ot<niui SKca«st«»i>J.
Kaj je
Priznano najboljSa, po najnovejših Izkušnjah hlgenije sestavljena In večkrat odlikovana kozmetična
ustna voda.
Dobiva ic pri gg. I. Krilovlcu, A.Trevnu
ter gospej Jerici Morlč. Izdelovalec: O. Scydl, Ljubljana, ŠpI-talskc ulice 7. 227-16
HOTEL „ILIRIJA
(C
69-47
Ljubljana Kolodvorske ulice št. 22
3 minute od južnega kolodvora.
Shajališče vseh Gorenjcev.
Udobni restavracijski prostori, moderno urejena kavarna z dvema najnovejšima biljardoma ameriškega sistema, lepo, nanovo urejene sobe za prenočevanje. — Kopalne sobe v hiši. — Točijo se najboljša štajerska naravna vina, pristni dolenjski cviček iz Gadove peči, kakor tudi priljubljen hrvaški pelinkovce. — Izborna kuhinja. Postrežba točna. Cene nizke.
Za mnogobrojen obisk prosi spoštovanjem
Fric Novak.
Novo!
Novo I
iz močno kovino, fino ponikljane. Lnč Jo krasna in poiovioo cenejša kot petrolejska.
Priporoča se gostilničarjem, obrtnikom in sploh vsakomur. 178 20—22 Kdor si hoče prihraniti oči, naj kupi
iceljflefl-mtillto
Dobi se samo pri:
A. J. Ivane-u
IdnMjana, Šola« nlio«, It. 8.
Stanovanje
i 3 suhimi sobami, svetlo kuhinjo, kletjo, drvarnico in podstrešjem ter lepim razgledom so odda s i. februarjem 1907.
Vrč se poizve pri P. Potočniku, čevljarju v Kranju, spodaj hotela t Nova posta*. S—8
Mavricij Smolej
urar in trgoVcc na Jesenicah
priporoča svojo veliko zaloga pravih švicarskih
Jepoib tir
vsake vrste, dalje budilke, are na nihala, prstane in verižice 1. i d. po najnižjih cenah. n i
-popravila ——
se izvršujejo v lastni delavnici, točno ln po nikih cenah.
Ceneje kot povsod drugod.
Potrebščine za kolesa in gramofone.
Zaradi kakovosti in nizke cene posebno priporočam   precizijsko  uro «Intakt».
Ne zamudite priložnosti!
Zaradi preselitve trgovine prodajalo se bode vsakovrstno manufakturno, galanterijsko in špecerijsko blago vse po lastnih cenah.
Nadalje železnina, kuhinjska posoda, usnje vsake vrste, klobuke, dežnike in še
nad tisoč drugih, vsakemu pvtrebnih stvarij
tudi pod ceno.
Ker se v kratkem preselim, prosim slavno občinstvo, naj te prilike ne zamudi. Z odličnim spoštovanjem      n 3-8
Leopold Lavš
trgovao v Tržiča.
se odda v najesn z vso g,wtilni*ko opravo blizo Kranja, ob državni resti Kranj Trži<\ v bližini proge nore železnic«. Hiia j« na lepem razgledu z vrtom in se nedavno zidana. Pri hiii je hlev s poljem. Pod ugodnimi pogoji se hita tudi proda. Mi S—2
Kje? pove upravništvo «Gorenjca*.
I
rT)ei5tin
doktorja pl. Trnk6czyja krmilno varstveno sredstvo se dobiva pristno pri trgoveih le pod imenom Mastin. Previdni kmetovalec ga primera krmi vsaki domaći živali. N.ijvišje medalje na razstavah in tisoči zahvalnih pisem pričajo o velikih uspehih, ki se dosežejo z mastinom.
Tovarniška zaloga: 2.36—8 Lekarnar Trnk6ozy, LJubljana.
l
i
ta
Samo
6 dni
jtailte -}tew-Yorl{
vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki
francoske prekomorske družbe
Edina najkrajša črta čez
Bazcl, Pariz in JlaVre V ftnerito.
Veljavne vosne liste in brezplačna pojasnila daje samo
Cd. Šmarda
oblast, potrjena potovalna pisarna
v Ljubljani. Dunajska cesta 18
v novi hiši «Kmetske posojilnice*, nasproti znane gostilne pri «Figovcu».     4 25—8
Pozor, gospodje in mladeniči!
V svoji lekarniški prakm, ki jo izvršujem žo već nego 30 let, se ml je posrećilo, iznajti najboljše sruUtvo xa rast brk, brade In las, proti izpadanju brk in laa in lo je KAPILOR st. I. On deluje, da lasje In brke poatanejo gosti In dolgi, odstranjuje prhljaj in vsako drugo kožno bolezen glavo. Naroči naj hi ga Vsaka diužina. Imam mnogo priznalnic in zahvalnic. — Stane franko na vsako pošto I !on6ek 3 K 60 h, 8 lončka 5 K.
NarOcajU samo pri meni pod naslovom 10 20
8
peter jurišić
lekarnar v Pakracu štev. 67 v Slavoniji.
Najbolje je najceneje.
u
a
Pod to znamko je spoznati prodajalne,
v katerih se prodajajo samo Singerjevi šivalni stroji
CA
o
cd
Cfl CD
m w
B
cd
s»
Siugfer Co., ako. druž. za šivalne stroje
38-48 Kranj, glavni trg 192.
Najtrpežnejši in po vsem svetu razširjeni so „Original Singerjevi" šivalni stroji.
Pozor, gospodje in gospodične!
V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem že već nego 80 let, se mi je posrećilo iznajti najboljše sredstvo za rast las in proti njih izpadanju KAPILOR stev. 2. Povzroća, da poatanejo lasje dolgi in gosti, odatranja prahaj in vaag kožno bolezen na g avl. Naročila naj hi si ga vsaka družina. Imam premnogo zahvalni*: in priznalnic. Stane poštnine prosto na vsako pošto lonček 3 L 60 h, 2 lončka 0 K«
Naroća nuj so samo od mene pod naslovom 10 20—8
peter jurišić
lekarnar v Pakracu itev. 67 v Slavoniji.
3
5T- 3
oi 1-4-
9i _
C" O"
3 cd.
0j C"
55
64
o
>
cd
4&
od*
63>
Aleksander Ambrožič
urar In trgovec na Bledo
(Ulje vsakovrstnih stenskih in bndilnlh
ur, veriiio, prstanov, uhanov 1.1, d., 79—89     vie po najniijlh cenah._
17). ^odkraj$ek
frizer ta dame in gospode
Ljubljana, 8v. Petra cesta 35. Filijalka 140-28    nasproti hotela „Union"
priporoča za gojitev lai in za umivanje glave svoj zdravniško priporočeni  gorko in mrzlo uradni sušilni aparat. Suli brez nadležne vročine. Ne provzročuje skrčenja las. Vpliva dobro na pospeševanje rasti las.
Zaloia vsakovrstnih
_ vpietK itrllenifi in
---.—zmttaaiii ias
ddelekzadame s separatnim vhodom.
Poshusite
in priporočite a izdelhe =
TijdroDe torarns hranil
VIII. Cenopntotonj.
288 9
G. Tdnnies
tovarna za stroje, železo in kovino-livarna t LJubljani priporoča kot  posebnost  iaga   in ts«
stroja za obdelovanje lesa. Francis - turbine osobito sa začine naprave zvezane neposredno s vratilom. Sesalno-genera-torski plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 vin. za konjsko silo in uro.
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška zaloga 226 -14
Ivan Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17
priporoča svoje najbolj priznan«
Šivalne stroje in kolesa
Ceniki se dopošljejo na zahtevanje zastonj.
Najbolje za zoba
Dobivaše i lekarni g. K, 9iriln * Kruli
■
L
O N O OL
Najcenejša ln najhitrejša vožnja V AmeriKo Je s parnlkl ,Severnonemškega Lloyda'
iz Bremena v ]Yew-york
s cesarskimi brzoparniki Kaiser Wilhelm II., Kronprins Wilhelm, Kaiser Wilhelm der Orosse. — Prekomorska vožnja traja 5 do 0 dni.
Natančen zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite
v Izubijani edino le pri
EDVARD TAVČAR -JU v Kolodvorskih nlicah it. 35
nasproti občeznane gostilne «Pri starem Tislerju».
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča po* jasnita točno in brezplačno. Postrežba poštena, reelna in solidna.
Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Golorabt, Mexiko, Californija, Arizona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon ln VVashington nudi naše društvo posebno ugodno in izvanredno ceno čez G al de s t on. Odhod na tej progi ii Bremena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Bal timore in na vse ostale dele sveta, kakor Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd. 228—12
Večkrat premiranol
Glinaste peci
štedilnike, banje za kopeli, kakot tudi kipe, vase ln druge glinaste izdelke v vseh barvah, trpežne ln cene priporoča 119-86
Avgust Drelse
prva in največja tovarna peči in glinastih izdelkov —— v LJubljani. ——-
ovi SiValni stroji
so najboljši za družinsko rabo.
Šivajo, pošlvavajo, vežejo. — So nedosešni za obrtne svrhe. — Šivajo naprej in nazaj. — w*T Teko na krogljlcahl *m
Glavno zastopstvo:
Frančišek Tschinkel
LJubljana Kočevja
mestni trg 19. 181-80 na grudu.
Ttfii 'tt' MnV *Mf kfaU *iMf VMi?
JOS. WEIBL
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA,
Slomikove ulioe aVt. 4.
Stavbeno-umetno Ii konstrukcijo ktloCavelCaritra. Žično omrežje na a troj, ograja na miro-dvoru, obmejno omreaje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpna krile, štedilnike itd.
Specijaliteta t 74—86 valjični zastori (Rollbalken).
^WrT nWPT n?n Trn Mnn rvw\ HrTrT
krojaški mojster
Radovljica it. 41
Jesenice it. 20
priporoča cenjenemu občinstvu stojo delavnico v iz-
Kdelovanje Trst oblek Ii gospode, uradniških uniform, salonskih, torta tov-aatlk Ii kolesarskih oblek ln ogrinjal lir havelekov. Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega in brnskega snkna. Narofllla se izvršujejo po najnovejšem kroju točno in poceni. Tudi se sprejemajo popravila. Za dobro m natančno mero se jamči. Specijalist v »delovanju (rakov in salonskih oblek. Istotam se dobe tudi vsakovrstni dežniki in solnčnlki najboljšega izdelka ter so sprejemajo tudi popravila. i84.;m
Najcenejša in največja domaća eksportna tvrdka.
Rf spoailjanje trioankih ar aa fte kraja svetal
Urar in trgovec
H. Suttner v Ljubljani
priporoča svojo izborno zalogo najfinejših natančnih švicarskih ur, kakor najbolj slovečih znamk Šafhausen, 0-
mega, Roskopf, Urania i. t. d. Zlatnine in srebrnine, kakor nakras-ki, verižice, uhani, prstani, obeski L t. d. najfinejšega izdelka po najnižjih cenah. — Doka«, da je moje blago zares Uno in ceno, |e to, da ga raz pošiljam po celem svotu ln Imam odjemalce rudi urarje in zlatarje glavat. 602.  Nikelnasta anker- DIH mOSt.
remoDtou Roskopf, trojno Ravno Je liM na|nove|ši veliki cenik,
kateri se pošlje zastonj In poštnine
Urta z dvojnatlra triim sre- DTOStO-br.im   moćnim pokrovom .« fL. . . ___,;i__
fi. e 60 in naprej.     Moške ure, S tretjini naravne velikosti.
Št 606. Prava •rebrna eilin-der-remontoar, trpežno kolesje in moćni pokrovi, gld. 4*86, ista z dobrim anker-kolesjem gld. 696 in naprej.
6-5
• MIHBH M J U« V MOM CONCOUSM)*
Z0b0- tehnični
Oton 5cydl
pri gf. dr. E.Olobočnikai ¥ Kranju
Zobovja, tudi ne da bi se odstranile kore nine, z ali brez nebne plosce, iz kavčuku kakor tudi »lata, dalje vravnalnioe It obturatorji se izvršujejo po najnovejših 100-88 metodah.
Plombe v alatu, poroelanu, amalgam? in oementu kakor tudi vse loboidrav-niike operaoije izvršuje tu speoljallst
Odprto vsako nedeljo od 8. do 8. uri
A rjnbljatia(Kolizej) J\. Cattg Marije Terezije cesta
Bogata zaloga po-hlštva vsako vrati V vseh cenah, Ogle dala, slike v vsoh velikostih.
180-30
ZalagatelJ društva e. kr. avstrijskih državnih uradnikov.
Popolna oprava za vile. Specijaliteta: Gostilniški stoli.
Pohištvo Ii Meta, otroške postelja In vozički  po vsaki cenf.
Čudovito pooenl za hotele, vile In za letovišča 52 gld.
Modrool Iz žična-tega omrežja, afrl-čanske trava aH žime, prve vrste vedno v zalogi,
Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Dlvan z okratki.
Oprave za Jedilne sobe, salona, predsoba, oele garniture.
Specijalitete v nevestinih balah. Veliki prostori, pritlično ln v I. nadstropju.
Za sobo; postelja, nočna omarloa, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo.
Rezervna zaklada: K 88.277.
Denarni promet v 1. 1905: K 3,218.500.
Posojilnica v Radovljici
reglstrovana zadrnga s omejenim poroštvom
s podružnico na Jesenicah
sprejema hranilne Vloge od vsakega in jih obrestuje po
£11 o
2 10
brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da
bi se pretrgalo obrestovanje. Posojila se dajejo na vknjižbe po blU°Ut na menice pa po 6°/o. — Eskomptirajo se
tudi trgovske menice.
Uraduje se v centrali in podružnici vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne, izvzemši nedelje in praznike popoldne.
Poštno-hranilnični račun št. 45.867.
161-27
»Gorenjca'
prodaja
po 10 vin. v
Kranju g. Karel Florian, knjigo-tržec, in g. K. Fa-b i a n i, trgovec h. št. 105;
Škofji Loki g. M.
2 i gon, trafika, gl. trg;
Tržiču g. J. Aha-čič, trgovec;
Radovljici g. Oton Homan, glavna trafika;
Bledn g. Iv. Pretnar, trgovec;
Jesenicah g. Jakob
Mesar, gostilničar in posestnik;
Hrušicl g. Štefan Podpac, trgovec;
Bohinjski Bistrici
g. M. Grobo tek, trgovec;
Kamnikn g. Marija A ž man, trafika;
LJubljani gdč. Jerica Dolenc, Prešernove ul. št. 52
Izdaja komorcij »Gorenjca*.
Odgovorni urednik Lavoslav Mikul.
Lastnina in tisek Iv, Pr. Lainpreta v Kranju,