Uto Um. Mi 231.
d umnim, t fetrfeft k. ofetonn mi.
Cena Din. 1.50.
Izhaja vsak dan popoldna, livzenJl nadalje la praznike. — Inieratt: do 30 petit a 2 D, do 100 vrst a2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popast po dogovoru. — Inseratni davek posebej. — „Slovenski ffarod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za iaozemstvo 360 D.
i
Beneška konferenca, mrtvi mesti in naša zunanja politika.
Medtem ko razsaja v Beogradu huda kriza in je vsa naša politična javnost koncentrirana na notranje? politične dogodke, na takozvani »spo* razum« z Radićem, na rešitev federa* lizma ali unitarizma, se Italija na rinili rtrani pripravlja, da nam zada najtežje udarce.
V Benetkah se je že sestala jugo* slovcnsko^italijanska konferenca, koje prvotni cilj so bila neka sporedna vprašanja in rešitve na podlagi iz* virnih do7očb rimske pogodbe. Govo* rilo se je, da bo šlo za konvencije glede državljanstva, glede obračuna avstrijskih kron, glede vodovoda, eleks trike in bolnice v tistih krajih, ki so se pri Reki razdelili med Italijo in Ju? gos!aviio. Razven tega so se napove* dala še nekatera druga malenkostna vprašanja.
Sedaj pa poročajo tišti in zasebne podrobne informacije, da se je konje; renca   zasukala   \>   popolnoma drugo smer. Mesto konvencij o gornjih vprašanjih    nastorr.jo    vprašanja mno^o globljega  značaja,  vprašanja namreč, ki .se  tičejo  dveh  mrtvih italijanskih mest na vzhodni jadranski obali. Reke in Zadra! Že dalj časa tožijo italijan* ski listi, naši bližnji, kakor centralni v Italiji, da sta Zadev in Reka zapisani smrti. To žalostno stanje so vladi po* r.ovno   predočili   in   jo   pozivali, da najde primerna gospodarskospolitična izhodišča. Za Zader in Reko si je Ita* lija  najprvo  izposlovala politično in gec grafično izoliran-nst, da ju na ta način ohrani italijanski državi, da ju ohrani   italijanskemu   narodu   in da prepreči   neodložljivo  skivi~ac:jo. Pri tem pa ni pomislita (ali pa je stvar prepustila na poznejši čas?), da bo s tako   politično   izolacijo izpndkopala gospodarsko dobrobit navedenih mest, ki morata prej ali slej postati pravi mrtvi mvsii na vzhodnem Jadranu. To se sedaj tudi dogaja!
Radi tega vprašnnja je vznikla tudi potreba sestanka med jMussolinijem in dr. Mr.rinkovićern! Ta sestanek zalite* va italijanska diplomacija in italijan* ski javni tisk. ki se nahaja pod ciirekti* vami rimskega zunanjega urada. Za zahtevo po tem sestanku pa ne tiči gola ^'lj:1dnost in osebna radovednost, marveč točno premišljen diploma+ičen r.ačri. s katenm si hoče Afussolini za* sigurati jugoslovenske koncesije v koz rist ogroženih italijanskih mest na vzhodni jadranski obali. Reke in Zadra.
T;ullskrek*:ni italijanski listi poro« čajo že tudi. da je nastalo med Jugo* slavijo in Italijo radi nove jugosloven* ske politike na Balkanu hudo nasprotje in da se bo moralo to nasprotje pre* mostiti. Mussolini da ne more trpeti agresivnosti jug^ slovenske balkanske politike (!) in da je zato potreben se* sianek z dr, Marinkovičem. Vidimo torej, da se celo ustvarja umetno na* sprotje med italijansko in jugosloven* sko zunanjo polit:1: , da na ta način pripravijo koncesiie in izsilijo ugodno* si za ogrožena italijanska mesta na Jadranu, za Reko in Zader. Znano pa nam je, da se naša politika ni izpre* menila na Balkanu in da je ostalo vse pri starem.
Dočim se torej mi v Beogradu ime; nifno zabavamo z ostrim krizami, z ministrskimi dvoboji, s »sporazumi« in »protisporazumi«, se Italija pripravlja na ostro ofenzivo proti Jugoslaviji, Reško in zadrško vprašanje je rešeno s političnega stališča in v prilog italijanskega naroda, italijanske države. Vendar je rešitev obeh vprašanj z gospodrskega stališča nonsens: Zadev in Reka propadata! S tem dejstvom pa moramo računati v prvi vrsti mi, in smešno bi bilo predpostavljati od naše strani, da se bo Italija zadovoljila s politično pridobitvijo teh dveh mest, istočasno pa gledala njiju gospo* darsko smrt. Napela bo rajši vse sile, da pritisne na Jugoslavijo in da nam iztisne gospodarske koncesije.
To so večinoma še bodoči dogodki, toda na nas je, da se nanje pripravimo
Kriza se čedalje bolj zapleta.
Indirektna kraljeva želja za odstop vlade. — Vlada zahteva formalno motivacijo za kraljevo zahtevo.  — Kompaktnost
nacijonalnega bloka.
— Beograd, 15. okt. (Izv.) Razplet političnih dogodkov gre v oni smeri, kakor so ga napovedali in javili objektivni opazovalci in zastopniki neodvisnega tiska. Situacija je res za vlado zelo kritična, čeprav skuša vladin tisk pod vse mogočimi argumentacijami ugotoviti, da vlada ne bo odstopila, ker uživa zaupanje parlamenta, češ da ima v skupščini sijajno večino. Vladin tisk danes ni več tako bojevit in naglasa, da je vlada pripravljena sprejeti v svoje okrilje radikale, če pridejo do ministrskega predsednika in se pridružijo njegovi politiki, ki je izražena v znani deklaraciji. Indirektno priznava vladin tisk, da je položaj vlade res nekoliko kompliciran in da bo v tem ožini prinesel današnji dan več jasnosti. Vladni krogi skušajo dalje z vsemi sredstvi in intrigami razbiti kompakten nacijonalni blok.
Snoči je vladala v Beogradu velika nervoznost in napetost. Vse je pričakovalo odstop vlade, ker je popoldanski in večerni beogradski tisk to napovedoval. Od vseh strani so nnglaša-li. da sedaj ni odstop vlade g. Davldo-vića nobena tajnost več, odločitev je v kraljevih rokah. Dobro informirani krogi trde, da je kralj indirektno dal migljaj vladi — naj odstopi. Za presojo zlede resničnosti te trditve je značilna današnja vest »PoliHkc«. k: kratko pravi: »Včeraj je bil najpreje na dvoru državni podtajnik ministrstva notranjih del Marko Cemovie. Trdijo, da jc njemu krali iziavil, da hi bilo v interesu rar.pleta situaeve potrebno, da vlada odstopi.
Značilno je na drugi strani postopanje vlade. Po naših ustavnih načelih mora vlada uživati ne samo zaupanje parlamenta, marveč tudi popolno zaupanje drugega ustavnega faktorja. Kakor je sedaj gotovo, vlada ne uživa iskrenega in polnega zaupanja krone m bi bila edina logična konsekvenca, da odstopi. Vladni krogi so nasproti temu snoči razširili vesti in zatrdila, da vlada vztraja na svojem položaja, dokler od strani krone ne bo podana formalna zahteva, ki mora biti obenem zadostno motivirana. To je stališče vlade, ki bo še nadalje vodila drž. politiko, dokler
ji ne bo izrečena formalna, motivirana nezaupnica od strani krone.
Po informacijah današnje »Politike« smatrajo dvora blizu stoječi krogi, da je demisija vlade neizogibna. Vlada odstopi morda danes ali najkasneje v soboto.
Listi naglašajo, da je nedopustna vladina zahteva, naj krona formalno utemelji svoje nezaupanje in svojo željo, da vlada odstopi.
— Beograd, 15. okt. (Izv.) Zanimiva je bila tudi včerajšnja avdijenca ministrskega predsednika. Takoj po končanem opoldanskem ministrskem svetu je odšel min. predsednik na dvor. Pred dvorom se je zbrala ogromna množica, ki je radovedno pričakovala najnovejših poročil, če je vlada v resnici odstopila .Po avdijenci so min. predsednika g. Ljubo Davidoviča obkolili novinarji in mu v enomer stavljali edino vprašanje: »Kaj je? Ali ste odstopili?«
Min. predsednik Ljuba Davidovič jim je odgovoril: »Vse je ostalo pri starem/ Nisem odstopil!« V predsedstvu vlade so bili ves čas zbrani ministri ter so nestrpno pričakovali, kakšna poročila jim prinese min. predsednik z dvora. Po poročilu se je vlada postavila na stališče, da še ne odstopi, dokler krona odkrito in decidirano ne izjavi, da želi odstop sedanje vlade.
Ves dan je bilo včeraj zelo živahno politično vrvenje. Vlada je neprestano konferirala. Ministri- so vodili različne pomenke in tudi parlament je bil ze4o živahen. V radikalnem klubu je g. Nikola Pašić vse popoldne razgovarjal z voditelji stranke in presojal nadaljnjo politično taktiko. Odklanja odločno in načeloma stališče g. Ljube Davidoviča, da mora on priti preje k njemu na razgovor in se opredeliti za sedanjo politiko. Med samostojnimi demokrati in radikali so bil! včeraj živahni razgovori. Kljub vsem mahinaci-jam je nacijonalni blok kompakten in solidaren. Včeraj ob 16. je Svetozar Pribičevič imel daljši razgovor z Niko-lo Pašičem. Akcija nacijonaHesca bloka postaja zadnje čase zelo živahna. Nacijonalni blok zbira materija!, da bo na odločen način pariral demagoško politiko nekaterih ministrov.
Davidovima vlada v anonlii...
Davidović je za demisijo vlade Kdo zmaga? — Interpelacija radi
— Beograd, 15. oktobra. (Izv. Ob I 12.) Danes dopoldne so posvečali vsi | politični in parlamentarni faktorji naj* večjo pozornost — odstopu sedanje vlade. Vsa razmotrivanja so bila osre* dotočena na edino vprašanje: Ali je res Nj. Vel. kralj izrazil željo, da raj vlada odstopi. Vladini krogi so sku* šali današnje precizne j še vesti o stali* šču krone ublažiti in njih globoki vtis na vso politično javnost zatemne* ti, naglašujoč, da ni krona ministrske* mu predsedniku v nobeni avdijenci iz* razila želje, naj vlada odstopi. Na* sprotno pa trde danes opozicijonalni krogi in dobro informirani vodilni po* litiki na podlagi zanesljivih informacij. da je kralj res jasno in odkrito izrazil io željo. Vlada mora odstopiti! Okoli tega vprašanja je osredotočena vsa politična situacija.
Da v resnici obstoji taka želja kro* ne, potrjuje tudi okolnost, da so bili vsi parlamentarni klubi danes dopol* dne nemudoma' sklicani na posvetova* nja. Snoči je že vlada sklenila povpra* sati za mnenje parlamentarnih klubov vladnih strank glede situacije. V kleri* kalnem klubu so se dopoldne že zgodaj sestali zastopniki in poslanci takozva* nega federalističnega bloka, muslimani in klerikalci. Ta klub ima odločiti, ali
in da budno sledimo poteku beneške konference, ki bo brez dvoma že od* krila bodoče načrte italijanske diplo* maci ie "lede Zadra in Reke.
, drugi s Pečićem so proti. — kalov o demisiji vojnega ministra
naj vlada odstopi in se začno pogaja* nja za sestavo koncentracijske vlade, ali naj nadaljuje dosedanjo politiko, kar bi prav lahko izzvalo načelen kon* flikt med parlamentom in krono. Tudi Davidovićev demokratski klub se ie sestal na važno posvetovanje. V klubu so navzoči ministrski predsednik Ljuba Davidovič in vsi ministri.
Rezultati teh klubskih posvetovanj do trenutka še niso znani. Opažati je v vladi sami in v vladinih strankah dve skoraj enako močni struji. Nekateri klerikalni ministri in poslanci, tudi mU nisfrski predsednik zagovarja stališče, da naj vlada odstopi. Drugi, osobito minister Pešič in muslimani, se temu odločno protivijo. Kakor trde, so de* bate v obeh vladinih klubih zelo žu vahne.
V parlamentu z napetostjo priča* kujejo na končne sklepe klubov vladi* nih strank. Popoldne bodo ti sklepi de* finitivno znani.
Poslanci radikalnega in samostoj* no*demokratskega kluba so zbrani v velikem številu. V radikalnem klubu je bil sestanek skupščinskega predsednika Ljube Jovanovića s strankinim šefom Nikolo Pašičem. Po sestanku je bil Jo* vanovič pozvan na dvor, kamor je ta* koj po pozivu ob 11. dopoldne odšel. Rezultat njegove avdijence še ni znan. V parlamentu trde, da je skupščinski predsednik podal svoje mnenje o od* stopu vlade, ker je krona sama izrazila željo, da čuje njegovo mišljenje.
Upravni* tvo: KnaHova ulica star. 9, pri tli »a. — Telefon tiar. »04. Ure4nietro: Knaflova ulica it. 5,1, nadstropje. — Telefon star. 94.
IV      Poitnina platana v gotovini.
Radikalni poslanci so danes vložili nujno interpelacijo na ministrskega predsednika glede demisije vojnega ministra. Interpelacija je zelo obširna in stavlja na šefa vlade več vprašanj, med ostalimi:
Ali smatrate, da so javni govori Stjepana Radića v Zagrebu, Varaždin nu, Vrpolju in v drugih krajih, da je njegovo delo v tisku, da je sploh celo* kupno delovanje njegove stranke po nastopu vaše vlade takega značaja, da so namenjeni za ohranitev dela, reda in stanja v naši vojski, da je njih cilj dvignjenje duha in discipline v nji, ali je nasprotno, kakor je to ocenil gosp. Hadžič in celokupno nepristransko javno mnenje ž njim, da je njegovo delovanje naperjeno proti ubijanju discipline in reda v vojski, na demorali* zacijo vojske in na njeno nesposob* nost, da bi tako prenehala biti organi* zirana državna sila, na katero se more država v vsakem slučaju zanašati, v vseh notranjih in zunanjih konfliktih.
Interpelantje dalje zahtevajo po* jasnila, na kaki podlagi temelji mnenje vlade o delovanju Radićevem, če srna« tra, da je bila sodba g. Hadžića na* pačna. Interpelacija vprašuje končno vlado, kaj namerava ukreniti proti ro* varenju Stjepana Radića — ako jc seveda sodba g. Hadžića pravilna.
Državnim uradnikom ne bo še nlaoana razlika.
i
— Beograd, 15. oktobra. (Izvirno.) Takoj, ko je sedanja vlada prevzela v svoje roke vodstvo državnih in političnih poslov, je finančni minister z dema-goškirni sredstvi naznanjal vsem uradniškim organizacijam in deputacijam, da bo vlada čim prej in najpozneje 1. oktobra izplačala državnim uradnikom razliko med starimi in novimi prejemki v smislu uradniškega zakona.
Finančni minister je pozneje ta rok podaljšal do 1. januarja t. 1. Seda! pa finančni minister izjavlja, da nima denarja za izplačilo razlike uradniških plač. Med tem, ko ie poprej finančni minister ponovno zatrjeval raznim urao-niškim deputacijam, da bo izplačal to razliko, je po poročilu današnje »Politike« pred dnevi posetila neka skupina uradnikov finančnega ministra, kateri je odgovoril, da priznava uradnikom to razliko, ker imajo do nje po zakonu pravico, toda nima denarja, da bi izvršil izplačilo te razlike.
Motfernizag'm pristanišča
na
— Sušak, 15. okt. (Izv.) Pomočnik prometnega ministra g. Avramovič je včeraj prispel na svojem potu na konferenco interesiranih držav glede Južne železnice, ki se vrši v dneh od 15. do 17. t. m. v Benetkah, na Sušak, kjer se je sestal s tamoš-njimi trgovskimi in pridobitnimi krogi. Vršila se je konferenca, kateri so prisostvovali tudi ravnatelj zagrebške žel. direkcije inž. K o š t i a 1, šef prometnega oddelka Fischer in pristaniški glavar Cel igo j. G. Avramovič je v daljšem ekspozeju omenil, da je postalo aktualno vprašanje, če bi bil cenejši in ugodnejši transport vseh nemških reparaciiskih dobav po morju na Sušak. Naša država ima še od Nemčije prejeti za 2000 vagonov raznega materijala na račun reparacij. Razvila se je o tem živahna debata. Podana so bila različna mnenja. Končno je konferenca odobrila predlog, da naj se odslej dalje vrši transport tega materijala na Sušak, ne pa več po Donavi.
Pomočnik prometnega ministra je dalje omenil vsa v načrtu zasnovana pristaniška dela, ki bodo modernizirala sušaško pristanišče. Za popravo pristaniških naprav je določenih 12 milijonov dinarjev, za ureditev in zgradbo novih potov do železniške postaje s pristanišča je določen znesek 4 milijonov dinarjev.
Snoči je pomočnik prometnega ministra g. Avramovič odpotoval v Benetke.
SPORAZUM O KITAJSKI VZHODNI ŽELEZNICI.
— Moskva. 14. sept (Izv.) Med Kitajsko in sovjetsko Rusijo je sklenjena pogodba o kitaj sko-vzhodni Železnici. Pogodba je bila podpisana v Mukdenu. Na prvem zasedanju nove uprave so bili prisotni sovjetski zastopniki Serebrjakov, Kilško, Ra-kitin, Danilevskij in konzul v Mukdenu Ro-senberg. Trobojnica na železniških poslop-
jih se je umaknila sovjetski zastavi. Kitajske oblasti so takoj po sklenjenem sporazumu aretirale prejšnjega upravnika kitajsko-vzhodne železnice Ostroumova in priamur-skega gubernatorja Gondatija. Pogajanja so se vršila štiri mesece brezuspešno, ker Čžan-Czo-Lin ni hotel priznati pogodbe, ki jo je podpirala pekinška vlada. Končno je kitajska vlada pristala na sovjetske zahteve in diktator Mandžurije, maršal Cžan-Czo-Lin se je moral umakniti. S tem velc-važnim sporazumom je končano zadnje dejanje protisovjetske akcije na daljnjem Vzhodu. Velesile so doživele s svojo politiko poraz. Kitajsko-vzhodna železnica veže Čito preko Harbina z Vladivostokom. Pri Harbini se odcepi stranska proga do Čan-Ćuna odnosno Oirina. Poleg tega se grade še proge Giri-Keng-Sen-Hem-Hing-Gedzan-Len-Jan.
ATENTAT NA SOVJETSKE-GA KOMISARJA STALINA.
— Berlin, 14. okt. (Izv.) V zvezi z zadnjimi dogodki v Georgiji, kjer se širi odpor proti sovjetski vladi, je izvršil Gruzinec Ha-gisvill atentat na sovjetskega komisarja in znanega boljševiškega prvaka Stalina. Stalin je bil težko ranjen. Takoj po atentatu je Hagisvill izvršil samomor. Krogla je zadela Stalina v levo ramo. Baje je Stalin kot ljudski komisar v zadevah narodnih manjšin odgovoren za krvavo postopanje sovjetskih oblasti z uporniki na Kavkazu. Zato so ga hoteli domačini ubiti.
Borzna poročila.
Ljubljanska borza.
LESNI TRG Drogovi, od 4—8 m dolž., od 5 cm deb. na drobnem koncu, frco nakl. post.: blago 0.75: hlodi smrekovi, do 10 % jelovine, 4 m od 30 cm naprej, frco nakl. post.: blago 325: deske L, II-, III., frco meja blago 600; remeljni 8/8 4 m dolž., L, II., rrco meja: denar 730: trami monte 3/4, 4/5, 5/6, frco meja, 1 vagon: denar 405, blago 410, zaključek 405; bukova drva Ia, eksportna, frco nakl. postaja: denar 29; oglje vilano, Ia, frco meja: denar 114.50; bones hrastovi frco naklad, post.: blago 1250;
ŽITNI TRG Pšenica, domača, frco Ljubljana: denar 380; pšenica bačka, par. Ljubljana, 75-76: blago 424; koruza bačka, par. Ljubljana: blago 330; oves bački, par. Ljubljana: blago 315; fižol ribničan, frco Ljubljana, orig.: denar 465; fižol prepeličar. frco Ljubi jara. orig.: denar 425: fižol mandalon, frco Ljubljana, orig.: denar 350: fižol rjavi, frco Ljubljana, orig.: denar 350; laneno seme, par. Ljubljana: denar 685; pšenična moka, domača, sort., bas. »0«, frco Ljubljana: blago 615;
OSTALO BLAGO Jabolka za prešanje, frco naklad, post.: denar 60.
Efekti:
Celjska posojilnica d. d. den. 210, Ljubljanska kreditna banka den. 225, bi. 233, Merkantilna banka den. 123, bi. 130, Prva hrvatska štedionica den. 918, Slavenska banka bi. 98, Strojne tovarne in livarne den. 130, bi. 150, Trboveljska premogokop. družba den. 360, bi. 380, Združene papirnice bi. 120, 4M?o kom. zad. dež. bke. bi. 88, A%% zast. 1. kr. dež. bke. 17 K.
Zagrebška borza«
ZAGREBŠKA BORZA.
Dne 75. oktobra. Sprejeto ob 13.
Devize: Curili 13.66—13.76, Praga 210.50—213.50. Pariz 374—379, Newyork" 70.30—71.30, London 318.40—321.40, Milan 310.40—313.40, Dunaj 0.0998—0.1018.
Valute: dolar 69.50—70.50.
Efekti: 7% invest. posojilo 1921 63 do 64; 2Yi % državna renta za ratnu štetu 112.50—113.50; Centralna banka 29—30; Hrvatska eskomptna banka 107—109: Kreditna banka, Zagreb, 108—110; Hipotekama banka 56—57; Jugobanka 102—104; Praštediona 915—917: Slavenska banka 90; Eksploatacija 92—93; Drava d. d. Osijek 210—245; Šećerana, Osijek, 750; Isis d. d. 65—67; Nihag 78; Gutman 665—680; Slaveks 180—190; Slavonija 64—69; Trboveljska 380; Union, pa* romlin 425.
INOZEMSKE BORZE.
— Curih, 15. okt. Današnja borza: Beo* grad 7.35. Praga 15.50, Pariz 27.30, London 23.43, Newyork 521.50, Milan 22.S0, Dunaj 0.00735.
— Trst, 15. okt. Današnja borza: Beograd 32.10—32.25, London 102.80—102.90. Pariz 119.75—120.25, Newyork 22.85 -22.925 Curih 438—440, Dunaj 0.0322—0.0326, Praga 68.10—68.40.
— Dunaj, 14. oktobra. Devize: Beograd 1006—1010. London 318.500—319.500. Milan 3102—3114, Newyork 70.935—71.185, Pariz 3722—3738, Praga 2112—2122. Curih 13.610—13.660. — Valute: dolar 70.460 do 70.860, dinar 997—1003, češka krona 2102 do 2118, Ura 3080—3100,
Stev. 237.
—lr*~~* ■— Km
Polet Z. R. III. v Ameriko.
Zrakoplov srečno prevozil Atl antski ocean« — Borba z metflo
in viharji.
— Berlin. 15. okt. (Izv.) Z. J?. ///. /a srečno pasiral Atlantski ocean. Po neki brez~ žični vesti Je R. Z. ///. zašel včeraj popoldne v £os/o meglo, pokvaril se Je en motor in ostali trije delujejo brezhibno. Hitrost se je znižala na 70 km.
— Berlin, 15. okt. (Izv.) Po najnovejših poročilih iz Amerike kroži Z. R. III. čez Filadelfijo in Baltimorc v smeri proti pri~ stanišču v Lakeharstu. Snoči ob 22.35 Je prispela na Ullsteina brezžična brzojavka Z. R. IIT., ki je datirana ob 4.25 ameriškega časa. Ima kratko vsebino:
S 70 miljami vozne brzine se nahajamo v gosti megli nad sipino, ki leži med Novo Fundlandsko in Sable-Island. Na krovu razpoloženje odlično. Ladja in stroll v redu. Novofundlandska peščena sipina leži med Novo Fundlandsko in Salbe-Island v višini flalifaxra. Po drugih brezžičnih poročil je že Z. R. III. popolnoma preletel opazovalne štacije ameriškega brodovja na morju. Z ameriških obal že opazujejo polet Z. R. III.
— Lakehurst, 14. okt. (Izv.) Zadnje poročilo Z. R. III. po brezžičnem brzojavu, katerega oddajna daljava znaša 2500 km, je zrakoplov oddaljen v trenutku danes popoldne šc 1400 km od Lakehursta. NJega hitrost znaša sedaj 78 mili na uro. Zrakoplov vozi samo s tremi motorji
— Washlngton, 14. okt. (Izv.) Mornariški depatement danes ob 16.15 popoldne srednjeevropskega časa datira poročilo ameriškega kapetana Steeleja, da je pričakovati vkrcanje Z. R. III. v Lakchurstu z ozirom na dosedanjo malo hitrost zrakoplova danes dopoldne.
— Berlin. 15. okt. (Izv.) Ameriške brezžične postale in ameriško brodovje, ki Je odposlalo v varstvo Z. R. III., Je bilo ves čas poleta čez Atlantski ocean v stalnih' brezžično brzojavnih zvezah. Parnlk seve-roameriškega Lloyda ?>Sierra Ventona« Je zrakoplov zagledal na morju med A zori in Vermuda otočjem ter dobil od njega kratko obvestilo: »Na krovu vse zdravo in v redu!« Daljna poročila Javljajo, da je R. Z. IIT. drugo noč srečno prestal. Prvotno smer od Azorov prot! Lakehurstu je moral spremeniti, ker so nastali viharji. Z. R. III. se Je moral boriti s severozapadnimi vetrovi. Radi neugodnega vremena se Je vožnja podaljšala za več ur.
— Washington. 15. okt. (Izv.) Amerikanski list ipriobčujejo o Z. R. TU. dolge kolone. Beležijo vsako uro, kje se nahaja Z. R. ITT. in v katero smer plove. Vlada je organizirala posebno poročevalsko službo med Lakehurstom in Newyorkom. Pripravlja sc tudi posebno svečan sprejem. Organizirana je posebna služba. Ogromna eska-dra aeroplanov, v katerih se nahajajo no-
nasproti. Organizirana ie posebna poročevalska služba po brezžičnem braolara. V Lakehurstu je velikanski naval množice. 2e pred tremi dnevi so bile oddane vse hotelske in privatne sobe. Gledalci plačujejo horendne svote za ugoden prostor. Zelo težavno službo imajo varnostni organi. Organizirana je tudi posebna zdravniška pomoč, ker računalo, da pride do nesreč. V Newyorku in v Washingtonu bodo prihod Z. R. III. pozdravili s topovskimi streli.
— Washlnxton, 14. okt (Izv.) Po poročilu kapetana Steeleja s križarke >De-troiu je Z. R. IIL od Azorov vzel direktno smer proti Lakehurstu. Vozi samo s tremi motorji, da varčuje z bencinom.
— tlorta, (otok Fayal), 13. okt. Z. R. III. se je pojavil v jasnih konturah nad otokom. Veličastno se je odražal od sinjega neba, ki je tupatam prepreženo z oblaki. Vreme je lepo, lahek severozapad. Z. R. III. so opazili že 8 milj pred otokom. Vožnja je bila hitra. Zrakoplov je brezžično javil, da vozi 100 km na uro in da ie na krovu vse zdravo. Nad otokom Flores je Z. R. III. beležil, da se nahaja ravno 32 ur v zraku. Smer od Azorov do Newyorka znaša 3900 km.
— Pariz, 14 oktobra (Izv.) Brezžično javljajo iz Bostona: Z. R. III. brezžično nam sporoča: Vozimo s hitrostjo 100 km na uro. Živahni vetrovi. Vozimo naravnost proti Lakehurstu. Naši baloni vsebujejo samo še 90% vodika. Nimamo vode, da bi se umili.
— Rim, 14. oktobra (Izv.) >Mesaggero« objavlja brezžično brzojavko iz postaje Chatham v Ameriki:
Brezžično Z. R. III. naznanja, da vozi v gosti megli, da se nahaja deset milj od točke, ker ima pristati, ter zaključuje: Prosimo ladje pomoči, da nam naznanijo točko, kje se sedaj nahajamo.
— Boston, 15. oktobra (Reuter) Z. R. III. naznanja, da je zavit v gosto meglo in da so ga zalotili deževni viharji. Obrnil se je proti severju. Včeraj ob 4. popoldne naznanja, da ie nastopilo lepo vreme in da vozi s 70 vozli proti Sable Islandu. Radi viharjev je Z. R. III. moral kreniti visoko proti severju. Z R. IH. je v redu, stroji funkcijoni-rajo.
— Chatham, 15. okt. (Reuter) Z. R. m. je preletel Novo Škotsko.
9 _ Newyork, 15. okt. (\Volff.) Ob 9. dopoldne se je nahajal Z. R. III. 70 milj oddaljen od Bostona. Ob 10.20 dopoldne neposredno nad Bostonom.
Po zadnji brzojavki je računati, da prispe Z. R. III. na mesto svojega cilja danes opoldne oziroma v prvih popoldanskih urah,
ker ima še prevoziti okoli 500 km. Vreme je
vinarji in strokovnjaki, je odplula Z. R. III. I Po poročilih zelo ugodno.
Angleško - turški spor.
Mobilizacija turških sil. — Angleška nota.
— Pariz, 14. okt. (Izv.) Po poročilu agenture -Havas« smatra vojni komisar za možno, da se vprašanje Iraka reši mirnim potom. Turčija je ukrenila gotove varnostne odredbe, da je za vsak slučaj pripravljena. Na meji ob Iraku vlada sedaj mir.
Poslovni odpravnik Turčije ie izjavil, da se Turška ne bo nikdar odrekla svojim ispiracijani do Mosula.
— London, 14. okt. (Izv.) Po uradnih obvestilih, ki jih je prejelo zunanje ministrstvo od angleškega diplomatičnega zastopnika v Carigradu, je angorska vlada sklenila, da takoj odredi vse mere za obrambo in varnost države, zlasti da ojača vojaške posadke ob meji proti Mezopotamiji in Mosulu. Turška vztraja pri trditvi, da  angleške  zahteve  žalijo  Čast  in ponos
turške republike, zato jih ne more pod nobeno ceno sprejeti. Ministrski svet v Angori se nahaja v permanenci. Anglija je odposlala v Angoro noto, v kateri odvrača vsako odgovornost za izbruh oboroženega konilikta in je za njega posledice odgovorna edinole turška vlada. Turška je s svojim intransigentnim postopanjem preprečila vsak diplomatični stik z angleško vlado.
SANACIJA TRŽAŠKE »BANCA ADRIATICA«.
— Rim, 14. oktobra (Izv.) Z ozirom na insolvenco tržaške banke Adriatica javlja Agenzia delle Informationi: V resnici so v toku podajanja za vzpostavitev m sanacijo banke. V Rim je dospela nova skupina, ki se bo pogajala z vlado, da li je potrebna vzposiaviiev banke. Glavna naloga te banke je bila, da olajša trgovske operacije z Jugoslavijo. Z ozirom na to smatra vlada to poslovanje za zelo važno in je toraj upati, da vlada pomore rešiti banko.
?"Wm<i vesti.
- Pred volitvami v narodno skupščino? V zagrebškem »Obzoru« poročajo iz Beograda: »Sodeč po vsem, kar so radikali ukrenili tekom včerajšnjega dne in uvažujoč" veliko vlogo avdijence predsednika narodne skupščine Ljube Jovanovića na dvoru, lahko ugotovimo, da bo tekom današnjega ali jutrišnjega dne vlada prisiljena, da demisijonira.« — Tudi po drugih poročilih iz Beograda je sklepati, da se nahaja Davidovićeva vlada v zelo kočljivem položaju, vsled česar je treba računati z njeno demisijo. In kaj potem? V političnih krogih računajo z dvema možnostima. Da pride do koalicije med radikali, samostojnimi demokrati in delom sedanje vladne večine. Govori se o obnovi radikalno demokratske koalicije, ki se zdi mnogim političnim činiteljem najnaravnejši izhod iz obstoječe krize. Tej kombinaciji so naklonjeni rr»zni ugledni rarii-kalni politiki, '    ' " "' 'i na baje
zagovarja ta aranžma zlasii minister zunanjih del dr. Voja Marinković. Za enkrat je pa položaj še tak, da je težko računati s to rešitvijo krize. Najbolj verjetno je, da se bo ob koncu koncev kriza vendar le razrešila s sredstvom, ki ga je že pred meseci nasvetovala Pašić-Pribičevićeva vlada — z razpustom parlamenta in z razpisom novih volitev. Vprašanje je seveda, bodo li volitve sedaj prinesle tisti rezultat, ki ga je želeti s stališča državnih interesov. Položaj danes je docela drugačen, kakor je bil pred meseci. Kdo bo v tem slučaju dobil volitveni mandat, še tudi ni jasno, eno ie gotovo, da tega mandata sedanja Davidovićeva vlada ne dobL Splošno domnevajo, da dobi vo-
lilni mandat Ljuba Jovanovič, ni pa tudi izključeno, da izvede nove volitve Pa-šič-Pribičevićeva vlada.
— Resnicoljubni »Slovenec«. Včeraj smo objavili interpelacijo bivšega ministra Miletiča, v kateri zahteva od ministrskega predsednika Davidovića, da odgovori na vesti o tem, da so si prejšnji teden nekateri ministri sedanjega kabineta preskrbeli potne liste za odhod v inozemstvo in vizume pristojnih oblasti. Interpelacija je hudo razburila r. Slovenca«, ki ne trpi, da slovenska javnost izve resnico in da uvidi, kakšne ptiče hvali »Slovenec« kot poštenjake reda. zakona in pravice, ki si morajo pri demisiji iskati diplomatične potnice in bežati v inozemstvo! »Slovenec« ne mara resnice, pač pa bi rad s smešnimi dovtipi spravil interpelacijo z dnevnega reda. Bo že še prišel Davi-dovtčev odgovor, če bo še na vladi, ki bo stvar uradno razčistil. Za danes objavljamo dodatno k tej interpelaciji poročilo, ki se nahaja v zagrebških »Novostih«, torej v listu, ki podpira Davi-dovićevo vlado in ki poroča dne 9. oktobra iz Beograda, na prvi strani debelo tiskano: »Kaj po prihodu g. Davidovića se je v predsedništvu vlade vršila seia ministrskega sveta, na kateri je g. Davidovlć podal referat o svoji avdijenci. Ko so ministri po seji odhajali iz predsedništva, niso tajili novinarjem, da ie situacija zelo težka in da bo g. Davidovič po vsej priliki že popoldne podal Nj. Vel. ostavko vlade. Ta vtis ie bil tako močan, da so nekateri ministri v ministrstvih pospravljali zaupna pisma, minister za socijalno politik'? fir. BeJcaeg pa si ie dal izstaviti
cfintoematičeo potnico se Taka je resnicoljubnost »Slovenčeve« gospode! Gospoda ima se kuražo, da te pljuje in persiflira, vse v imenu katolicizma, vere in Boga! Kako grda mora biti duša takih poročevalcev!
= Obtožbeni materijal proti sedanjim ministrom. Samostojni demokratski klub je na včerajšnji seji izvolil poseben odbor treh poslancev, ki ima nalogo zbrati ves materija! proti nekaterim aktivnim in bivšim ministrom, ki pripadajo sedanjim vladnim strankam.
V odbor so bili izvoljeni: dr. Cdo Luki nič, Večeslav VVildcr in dr. Sve-tislav Bapović. Odbor zbira zlasti materijal proti ministroma dr. Korošcu in Antonu Sušniku.
= Afera prometnega ministra. Afera radi nabave železniških tračnic, ki so bile naročene na protizakonit način v Nemčiji, še vedno ni popolnoma pojasnjena. Nadvse značilen je članek tednika »Smotra«, ki ga izdaja radikalni poslanec Mihajlo Ranković, kateri bezobzirno žigosa vsako korupcijo.
V izčrpnem in obširnem članku pojasnjuje »Smotra« afero prometnega ministra o nabavi železniških tračnic. Članek ugotavlja, da pomenja ukrep prometnega ministra glede nabave železniških tračnic kršitev zakona o državnem računovodstvu. Prometni minister je odgovoren za vso škodo, ki je bila povzročena državi s tem naročilom.
_ Podpis malega diplomatskega ukaza. Včeraj smo javili, da je kralj odklonil podpis velikega diplomatskega ukaza, kar je izzvalo v političnih krogih veliko senzacijo. Zanimivo je. da je zunanji minister skušal vtis te vesti izbrisati na ta način, da je na seji ministrskega sveta kratko omenil, da je kralj podpisal mali diplomatični ukaz. Vlada je skušala z vsemi sredstvi pritisniti na kralja, da bi bil podpisan ukaz o upokojitvi pariškega poslanika dr. Spalajkoviča. Današnji listi vsi soglasno konstatirajo, da je kralj v resnici odklonil podpis velikega diplomatičnega ukaza. Na ta način je indirektno izrazil nezaupanje sedanji vladi.
— Novo zasedanje centralnega izvršilnega odbora FSFSR. Danes se je otvorilo v Moskvi XI. redno zasedanje vseruskega centralnega izvršilnega odbora. Na dnevnem Tedu je 11 točk. med njimi poročilo o rezultatih letine in pomoči oškodovanim krajem, poročilo o elementarni nesreči v Ljeningradu in ukrepih vlade, poročilo narodnega komisarja financ o proračunu za I. 1924— 1925, poročilo prosvetnega komisarja o stanju narodne prosvete, splošni položaj ljudskih komisarijatov PSFSR, projekt poboljševalno - delovnega kodeksa RSFSR; razmejitev med srednje-azijskimi sovjetskimi republikami m reorganizacija turkestanske avtonomne SSR.
= Naloga generala Bodrera na beneški konferenci. Tržaški novinar Mario Nordio se nahaja v Benetkah in poroča »Piccolu« o konferenci. Pod naslovom ^General Bodrero na konferenci« piše: »General Bodrero, naš minister v Beogradu ,ima glavne zasluge za prijateljski pakt in v iskrenem in plodo-nosnem sodelovanju med obema sosednima kraljevinama vidi poleg najple-menitejšega cilja svoje misije visok interes naše dežele. Sedaj je njegova veljavna udeležba na konerenci v Benetkah že sama na sebi jamstvo, da se naši dobri odnošaji z Jugoslavijo iz-konsolidirajo; to pa ne zadošča, marveč italijanske pravice se morajo v popolni meri varovati. Vsled pakta, ki ga je realiziral on, je dobila Italija Reko, ne da bi izgubila — danes se to lahko pove -— proti vsem jugoslovenskim zahtevam Zader. Zato stori on tudi vse, da bosta imela Reka in Zader, kar jima gre, da bosta mogla živeti in vseveteti. Obe jadranski velikodušni mesti preživljata sedaj trenotek mučne krize. Ali iz Benetk jima lahko pride, tako smemo upati — kakor v sijajni preteklosti — rešitev. — Od vseh strani pritok, da bi dala Reki in Zadru življenje Jugoslavija v škodo svojega prebivalstva! Italijanska stremljenja ne vedejo do dobrih sosednih odnošajev. Italijanske pretiranosti se v Benetkah ne smejo uresničiti!
= Politična m?si«a Davidovićevega demokrata. Po poričlu iz Zagreba bi imel danes prisneti tja iz Beograda Davidovičev demokratski porlanec G joka Popo\ić v važni politični misiji. Kakor znano, je Gjoka Popovič velik pri-iatelj Stjepana Radića ter poseča vse njegove shode.
— Neugoden vtis Radi&vega govora v Vrpolju. Vladin tisk in zlasti oni v Zagrebu je skuhal zelo omiliti slabi vtis nedeljskega Radićcvega govora v Vrpolin na vladine kroge. Ugotovili smo že, da |e Radić s tem govorom znatno poslabšal položaj sedanje vlade. Voditelji zemljoradniške stranke, ki drugače vdano podpirajo sedanjo separatistično blokaško vlado, odkrito izjavljajo, da je Radič zelo slabo govoril za vlado in da je pokazal, da mu ni mnogo ležeče na tem. da bi se sedanja *-Ia-da še.nadalje vzdržala na krmilu. Vladi je njegov govor zelo mnogo škodil.
Vladin tisk objavlja izjave posl. Voja Laziča z namenom, da indirektno opozarja svoje pristaše na bližnji padec Davidovićevega kabineta, čeprav v dolgih člankih pojasnuje, da je »položaj vlade trden in čvrst«.
= Vojaška konvencija z Romunsko. Zagrebška »Riječ« javlja iz Beograda, da ie bila z Romunsko podpisana vojaška konvencija, ki jo prejšnja vlada ni hotela podpisati, ker je bila toliko previdna, da ni želela priti v konflikt z Rusijo zaradi Besarabije.
— Povratek nase ženevske delegacije. Predsednik naše delegacije, ki se je udeleževala glavne skupščine Društva narodov v Ženevi, bivši finančni minister dr. Kosta Kumanudi, je snoči na svojem povratku iz Ženeve v Beograd prispel v Ljubljano.
Rdeči prapor v Pekingu.
Dne 5. oktobra je bilo v Pekingu svečano razvitje rdečega prapora na sovjetskem poslaništvu. Ceremonij se je udeležilo nad 2000 ljudi, med njimi zastopniki prezidenta, vlade, parlamenta, profesorji, akademiki in drugi zastopniki kitajske javnosti. Povabljeni so bili samo Kitajci. Poslopje je bilo okrašeno s kitajskimi in sovjetskimi zastavami. Rdeči prapor so razobesili na poslaništvu pod zvoki internacijonalne in kitajske narodne himne. Sovjetski poslanik v Pekingu K a r a h a n je imel povodom te svečanosti značilen govor, ki ga prinašamo v celoti. Govornik je, burno pozdravljen, izvajal:
»Treba je bilo pet let naporne in dolge borbe, predno smo prelomili visoko steno sovraštva, laži in groženj, s katerimi so skušali imperijalisti ograditi Kitajsko od rdečega prapora. Kljub temu pa je ta prapor prepotoval dolgo pot od Moskve «io Pekinga in zdaj plapola mogočno v Pekingu in celo v diploma-tičnem zboru. Naš prapor ne govori samo o krvavih dnevih borbe, ko so bile sovjetske republike obkoljene od železnega obroča 14 držav, ki so smrtno sovražile naše republike in skušale razviti trobojnico carizma; ta prapor nam ne govori samo o revoluciji, ki je prvič v zgodovini človeštva zajamčila oblast delavcem in kmetom velike države. On nam govori tudi o predstoječi borbi proti svetovnemu zatiranju. Evo zakaj pozdravljajo narodi, ki jih zatira imperializem, zlasti narodi v Aziji, naš prapor, kajti to je prapor osvobojenja in nacijonalne neodvisnosti azijskih narodov od tujega jarma. Ze pred štirimi meseci bi moral rdeči prapor plapolati nad tem poslopjem, ali pot je bila težka ne le od Moskve do Pekinga, marveč tudi od enega pekinškega okraja do drugega. Kljub temu bo odslej mogočno vihral na tem poslopju, pa naj je to drugim všeč ali ne. Zakaj zdaj ni nobenega poštenega človeka več, ki bi ne raz umel. da je sovjetska zveza edini nesebični prijatelj kitajskega naroda. Kitajska preživlja zdaj težke čase, ali kitaj ski narod ni osamljen v svojih težavah. Narodi sovjetske zveze so na strani Kitajske. Oni so odgovorili na sedanjo bedo Kitajske s splošnimi izrazi bratske simpatije in z organizacijo društva »Roke proč od Kitajske«, ki šteje že sto tisoče članov-delavcev in kmetov.
Trpljenje 400m ili jonskega naroda je imperijalizmu deveta briga, zakaj ta im-perijalizem gre le za sebičnimi cilji in priznava pravico silnejšega. Ne smemo kloniti duha. Ta veliki narod z bogato kulturo preživi vse katastroie in premaga ne Ie vse notranje, marveč tudi mednarodne težkoče. Nai bo naš rdeči prapor, njegova težka borba m zmaga kitajskemu narodu znamenje borbe in zmage! Pravim — zmage, zakaj imperializem je že stopil v zadnji stadij svoje agonije in 400 milijonov Kitajcev bo skupno z vsemi podjarmljenim! narodi in sovjetsko zvezo grobar imperijalizma.«
Cvetlični dan za Šentjakobsko knjižnico prirede Šentjakobčani 31. oktobra in 1. novembra t. 1.
Bolgarske reparacije.
Po členu 121. neuillvske mirovne pogobe mora Bolgarska popraviti vso škodo, ki jo je povzročila vsem zaveznikom za časa vojne. Višina te odškodnine je bila določena na dve milijardi 250 milijonov zlatih franoskih frankov. Naša država dobi od vse odškodnine 10 %. Po rmrovni pogodbi bi se moral prvi obrok plačati 1. julija 1920 leta Bolgarska pa je vedno zavlačevala plačevanje, izgovarjajoč se s svojim Mabim gospodarskim in finančnim položajem, kakor tudi s svojimi notranjimi tezkočami. Šele 21. marca 1923. je medzavezniška kontrolna komisija zamogla dobiti od bolgarske vlade konkreten načrt za plačevanje vojne odškodnine.
Kot jamstvo za plačilo odškodnine je Bolgarska dala: 1.) carinske dohodke uvoženega blaga; 2.) izvoženega blaga; 3.) vse ostale dohodke carinskih manipulacij (ležarina, upisnina in plombiranje blaga).
Če vse to ne bi zadostovalo, mora bolgarska narodna banka na račun državne blagajne preskrbeti potrebne vsote in tako izpopolniti plačevanje na račun medzavezniske komisije. Kredit za to plačevanje sc stavi vsako leto v državni proračun.
Po členu 133. in 12S. neuillvske pogodbe mora Bolgarska dobavljati naši državi premog iz premogokopa Pernika in vrniti vse z našega ozemlja odnesene predmete, v kolikor se že niso vrnili.
Iz Pernika ima dobiti naša kraljevina skozi pet let, začenši z 9. avgustom 1920, letno 50.000 ton premoga, na račun reparacij naših med bolgarsko okupacijo uničenih premogoko-pov. Sprejem tega premoga se vrši redno in brez zamude v imenu naše države potom ministrstva saobračaja, ki ga razdeljuje državnim železnicam.
Ker je bila srbska živinoreja med vojno popolnoma uničena, določa čl. 127. neuillvske pogodbe, da nam dobavi Bolgarska gotovo število glav vseh vrst živine, kar je rudi že storila.
Kar se tiče vrnitve odnesenih in zaplenjenih predmetov, se je bil dal gotov rok oškodovancem, v teku katerega so te predmete prijavili. Velik del teh predmetov se je že našel in vrnil bivšim posestnikom.
Kar se tiče vojnih rekvizicii na našem ozemlju, je po dolgotrajnih in težavnih pregovorih bolgarska vlada 26. novembra 1923. slednjič pristala na to, da se zaveže plačati ,300 milijonov levov za vse rekvizicije, Izvršene za časa vojne na našem ozemlju. Ta vsota se bo izplačala, polovica v denarju, polovica v naturalijah, najkasneje do konca 1927.
V svojem zadnjem pogovoru s francoskim ministrskim predsednikom, g. rlerriotom, ki se je vršil prošli teden, je bolgarski zunanji minister, g. Kalfov, izjavil, da Bolgarska lojalno izvršuje neuillvsko pogodbo. G. Kalfov je dodal, da bi znižanje reparacijskih bremen bilo za Bolgarsko dragocena moralna spodbuda.
Nova komunistična zarota na Bolgarskem.
Te dni so bolgarske oblasti odkrile v Bjelogradčiku tajno komunistično organizacijo, čije prevratne niti so vodile daleč naokoli po državi. Orga* nizatorji konspirativnih komunističnih skupin sta bila Krum Brčvarov in Krč* marski z dvema beguncema iz Jugo* slavije. Policija je bila obveščena, da sta se oba glavna voditelja potikala že pred tremi meseci po okolici Bjelograd* čika. Pred dnevi je policija aretirala v mestu njunega eksponenta. Priznal je, da je v mestu več bojnih komunističnih skupin, ki se pripravljajo za napad na mestne oblasti. Ker je policija ohranila strogo molčečnost, sc ji je posrečilo aretirati vse organizatorje. Bilo jih 8. Pred preiskovalnim sodnikom so odkrili vse mahinacije komunističnih ele* m en to v.
V mestu in okolici je bilo več ko* munističnih skupin po dva ali tri člane. Doslej je bilo aretiranih 40 oseb. Oblasti so našle seznam onih, ki so jih nameravali komunisti takoj po prevrat tu ubiti. Komunistični elementi so nas meravali oropati tudi narodno in polje* delsko banko, pošto, več bogatih me« ščanov in trgovcev iz okolice. Svoje načrte so kovali na tajnih zborovanjih v mestu in okolici. Orožje je preskrbel neki mizar, ki so ga komunisti bogato nagradili. Dali so mu 50.000 levov. Iz materijala in priznanja aretiranih ko* munistov je razvidno, da so imeli neka* teri člani te tajne organizacije nalogo priti v kontakt z vojaštvom, akademiki in športnimi organizacijami, da izrabijo tudi te v svoje prevratne namene! Glavni organizator Krčmarski Je na nekem zaupnem sestanku izjavil, da bo v kratkem dan signal za revolucijo in da morajo biti vsi komunisti na to pripravljeni. Sporočil je tudi, da so poslani v Beograd agenti, k*«*waj bi pri* nesli večje vsote denarja in orožja. Vsi aretirani so morali priseči večno zve* stobo revolucij on am i ideji, predno so bili informirani o vseh komunističnih tajnah. Kdor bi bil pre'omil prisego, bi ga komunisti takoj ubili.
Oblasti so dobile tudi šifrirane do« kumente. Aretirani so sami izdali šifro, s pomočjo katere je policija precitala te dokumente. Imen vseh aretiranih oblasti nočejo objaviti, ker so prepri* rane, da vodijo niti organizacije tudi v druga mesta.
Organizator Krčmarski je med dru* gim izjavil preiskovalnemu sodniku, da bi moraia revolucija izbruhniti čez ne? kaj dni in da bi se začeli veliki nemiri, na jugoslovensko * bclgirski meji. .Zdi se, da ima tudi v tem slučaju Moskva svoje prste vmes.
1
Današnje prireditve v Ljubljani:
Kino Tivoli: ^Rosanini grehi«. (Para-mount film.)
Kino Ideal: »Plesalka La Mottc«. Kino Matica: »Harold Lloyd*.
Državno uredništvo - vpoko-jenci brez konca in kraja.
Prijatelj našega lista, sam uradnik, nam
*Vse, kar je prav, gospod urednik; a
to je že prveč!
Dan na dan prinašajo nam dnevniki, — razne hvalospeve, kako se v Beogradu trudijo na vse kriplje, da bi »izboljšali« položaj uradništva, potem, ko so ga z uradniškim zakonom temeljito zavozfli. NI je še tako neznatne in neznane »komisije«, ali odbora ali odseka — pardon »komiteta«, da re bi čutil v sebi potrebe naznaniti potom dragih brzojavk, »da je imel danes, včeraj ali bo imel jutri sejo, v kateri se je ali se šele bo razpravljalo o državnih uradnikih, vpoknjencih in njih usodi: o nastavljanju, o odstavljanju, o razvrstitvi, o vpo-kojitvi, o položaju, o kategorijah in bog ve še o čem.
To so vesti, katerim se na prvi hip pozna izvir in namen, — latinsko pravimo: p/ikrojene so: »ad usum delphini«, po naše se to pravi: pesek v oči!
Stvar ima pa tudi svoio naravnost nevarno plat.
Ne samo. da se begajo uradniki samJ, ker pobija ena vest drugo in je končni efekt enak ničli, se uradništvo naravnost tudi ponižuje v Javnosti, ki se mu smeja In iz njega norce brije, tako da trpi pri tem ai<-toriteta in ugled celega uradniškega stanu. In last not least, če producenti, trgovci, obrtniki, dan za dnevom čita jo, kake * dobrote* se pripravljajo za uradnike, kako se iim Že dobro godi, — potem ni čuda, da raste draginja, kajti producent, trgovec obrtnik H moral biti že zelo — omejen, da bi se branil od teh prihodnjih »dobrot* tudi ka? sam profitirati na ta način, da napravi prt svojih cenah majhen »predeš k n n p t«.
Tega ne najdete v nobeni drugI državi.
Imeli smo gotovo tudi v bivši Avstriji razne MntermiHsterljalne« komisije. Id so se bavile interno z izboljšanjem položaja d-žavnlh nastavljencev — interno, kajtf uradniške ogranizacfle tudi tedaj niso prišle do veljave, kakor se tudi sedaj nihče ne zmeni zanje — toda svo-5f»?a dela niso razbobnaJe po časnikih, marveč končni uspeh Je bil objavljen v državnem zakoniku. To Je bflo vse, a te Je tndJ držalo.
Tako res ne gre več naprej, gospod ^ , , _ v.
.jj1ji.HI"! i        — Sokol I. Nogometna tekma člani So-
vr  U ' ,    g-    . ..    .  , _ ,n .     ! kola I.: Ilirija se vsled naliva pri zadnji tek-
Seveda. kaT orutrega Je, kadar Vi sa- i     .      , .. , ... ,      ,     77 ,
rt prnimOte oero v tinto In mpKete SlanVe \ !j J*** v nede,}0 ,9" tm' dopo,dne ob
o nrt-n-i^^ rpn*ltrtn, IcaVor lili Je Ml« !       _----društvo T ^„„„mc prJ.
red! v nedeljo, dne 19. trn. ob osmih zvečer v Sokolskem domu vinsko trgatev. 160/n
ostanke znamenitega pisatelja SJenkiewlcza, ki jih prepeljejo iz Švice preko Češkoslovaške. Češkoslovaška javnost hoče porabiti to priliko, da se razpokloni manom velikega slovanskega misleca, obenem pa stopi s poljsko javnostjo v iskrene prijateljske stike. Zato ostane Sienkiewiczeva krsta nekaj časa v praškem Pantheom; ob tem času prirede vsa češkoslovaška mesta žalne sve-čaenosti, ki se jih udeleže zastopniki vlade, občin in kulturnih ustanov. Na teh svečanostih dobe vsi udeleženci brezplačno brošuro o Sienldewiczu in njegovih delih, Id jo je napisal češki literarni zgodovinar prof. dr. Hvsek z uvodom češkega zgodovinskega romanopisca A. J iraška.
— Smrt ruskega pesnika. Dne 10. trnje v Moskvi umrl ruski pesnik Valerij Ja-kovljevič B r j u s o v. Brjusov se je rodil L 1873. v iMoskvl Bil je sin bogatega trgovca. Vseučiliške študije je končal v Moskvi. Bil je pesnik boljševizma. Njegov >Kamenščik-(Zidar) je kvmcesenca vsega socialističnega in komunističnega pojmovanja sveta. Njegova najznamenitejša dela so: Zbirka poezij »Urbi et orbi«, »Tertia Vigilia« in ♦Sjevernije cvjetv«. Umrl je na vnetjn pljuč v 51 letu svojega življenja.
— Nove kompozicije Leoša Janačka. Povodom 70 letnice skladatelja Leoša Janačka je priredilo pevsko udruženje moravskih učiteljev in učiteljic v Bmu velik koncert, na katerem se je prvič izvajala Janač-kova vokalna kompozicija »Blodeči norec«,  Id jo je dovršil 1. 1922. S tem delom
je dosegel mojster zopet velik uspeh. Na j nost Spretnemu Pernetu se je vlom po- j
dušenih ovacij. » polnoma posrečil. Vlomil je skozi skedenj j
— Strašen samomor mlade žene. V ulici Caccia v Trstu so začuli ljudje ponoči strašen krik, kateremu je sledil ropot. Hiteli so gledat, kaj da je v hiši št ll„ nakar so našli na dvorišču mlado žensko nezavestno v krvi. Spoznali so v njej 27 letno Ivanko Bratoš, ki je stanovala v III. nadstropju iste hiše. Došll zdravnik je konstatiral smrt. Pravijo, da so gnale mlado žensko v smrt nesrečne družinske razmere.
— Z voza je padel kmet Josip Gombač Iz Zabrežca pri DtvaČL Padel je z voza polnega drv m prišel z desno pod kolo. Kmaln nato došli avtomobil je prepeljal težko poškodovanega Gombača v tržaško bolnico.
— Z dramo »Dom« se je otvorZU v Gorici letošnja gledališka sezona. Splošna sodba o prvi predstavi je bila zelo ugodna. Režiser g. Bratuš je pokazal vso svojo spretnost. Oder treba tehnično preurediti. Prihodnja predstava bo 25. tm. VprUori se »Namišljen bolnik«.
Izpred sodišča.
— Posebne lastnosti za prav predrzne
vlome in tatvine je pokazal komaj 14-letni vajenec Jože Perne iz Radomelj. Napravil je fante popolen načrt za vlom, katerega Je tudi točno izpeljal Izdal pa ga Je njegov neprevidni tovariš Jakob Kaplja, katerega je postavil vlomilec na seno v skedenj, da ga opozori na morebitno nevar-
CONRAD VEIDT
pride v četrtek, 16. oktobra
v
ELITNI KINO MATICA
Deincs sg
HA-HA-HARROLD LL0Y0
na hlev, od tod na podstrešje in od tam v
koncertu je bil predmet navd_. Njegova najnovejša opera »Liška bistrouš- i
ka« se vprizori v Narodnem gledališču v l spalnico trafikantinje Antonije Seršenove. Brnu še ta mesec. Janaček komponira zdaj j V spalnici je ukradel predrzneš ključ od drugo opero »Stvar Makropulos« po bese- j trafike. V trafiki je ukradel okrog 100 D dilu znane Capkove komedije. Klavirski Iz- I gotovine in pa za skoro 600 Din raznih to- i vleček za to opero je že dovršen, partitura l bačnih izdelkov. Po izvršenem vlomu je pa je izdelana do polovice. Poleg tega piše | poklical .Perne tovariša na skednju, toda
! ker se mu ta ni oglasil, je mislil, da Je '"fant že pobegnil, je tudi on odšel s plenom, j Toda takoj zjutraj se je cel slučaj poias-| nil. Ko je Šla domača hčerka Marjeta na , skedenj, je našla v senu v mirnem globo-! kem spanju Pernetovega tovariša Kapljo.
Janaček veHko simfonijo »Dunav*.
Zdraoa deca!
SoMstvo.
že več obi^i^nih v Vr^cm ffsta ravno v r~drdem času. — to le ka? družeča. S takim del^m oa le nadaljujte, za to smo Vam Shvale¥m> To ima pomen. Vse drugo pa la-hVo Trr-ttai*' brez vsake škode: oziroma Še korist hodo listi imeli, ker bodo pridobili uros+nr ga drtirre važne stvar L« T?ko pravi pisec.
Ootnvo, Je. da ožigosane vsakodnevne vesti iz ben^rad^t-pga ministrstva, ki so ali Je nrarie mpovedf ali napihnjena poročila p pttoič^T^Mi. de^cH-anlu in odrejanju, ka-t**0 se sli vrši ali ne vrši, begajo uradništvo in vso ia^Ttost. Toda po drugi strani so t?!:a poročna v da^šniiH izrednih^ časih n^r?i-ro5t norima, da se vidi. kako va-rrio uradnHce in Javnost oni, ki imajo vedno polna usta pravičnosti, reda in miru. S temi zastopniki vseh s*oiev nagega ljudska. k?kor *e nredsTa^ljajo. treba kore-nim n^-sčnnan. V to svrho pa bodo pama-r-»!a tuđi vsakodnevna poročila o njihovem p^etvi v Beogradu. Uradništvo trpi pod ■t^ar^im? razmeram! In gotovo je, da mu jih sedsnji vbstodržci ne bodo nikdar rboI.Jšali! Ali v državi moTa priti do razči-s?en'a Jn pride sigurno tudi čas za ugodno r-^ev uradniškega vprašanja. Potrpljenje k potrpljenju! Potrebni so še hudi boji! J^halcva+1* ffb moramo in potem šele se bo r^gla uveliavljatf stara resnica: da kadar s- najmanj govori o uradništvu, takrat se m r^bo^e godi.
Ko so ga pošteno prijeli, se je zagovarjal, da je šel na skedenj, ker je bil pijan in ni hotel od vloma ničesar vedeti. Toda vse tajenje mu nI nič pomagalo, ker je Perne vse priznal in tako sta dobila le z ozirom na številne olajševalne okolščine za enkrat samo vsak po dva meseca težke ječe tn morala poravnati nerazdelno vso škodo, ki sta jo napravila. Obenem je predsednik, posebno Perneta prav resno opozoril, da i naj usmeri svoje zmožnosti na pošteno pot, : ker sicer zna doživeti še prav žalosten ko-! nec.
— Tatinska krovca. Ob priliki prekri-! vanja strehe v enem delu šentpeterske vo-l Jašnice sta ukradla krovca Strgar in Nolda upraviteljstvu invalidskega doma iz podstrešja cinka sto kopalno banjo, več kosov pločevine in pa okrog 20 kg težak bakren
J»l»istoi Kraiina.
— O »Zadružni Zvezi« v Gorici je na- j kotel Napravila pa sta neprevidna tatova
pisal Tamagnini,   tajnik glavne italijanske kar dve usodni napaki. Poslala sta blago k
■y •           t-----„ —i—— I znani starinarici PanholzerJevi, kamor gre-
^eoe^tcar N»rodne<?« 0e&*%SEm v fJb&tfeBi*
DRAMA. Začetek tsb osmi uri zvečer. z        1* oktobra: -»Cvrano de Bcr^rec*.
'"trte%-. 16. oktobra: »Firma P. B« Red B. ?efek. 17. oktobra: »Padavka«. Red E. Sobota. 1^ okt^f-ra: ^>Moč teme«. Red C. NedeTia.   19.  oktobra:  »^stero  oseb išče
avtorja.t Tzven. PoBed^ltrk. 20. oktobra: »Cyrane> de Ber*
ger?r^ Rrd A.
OPFRA Z*čef?k ob pol osmih zvečer-Sreda. 15. oktobra: Zaprto. Četrtek. 16. ok*ob^?: -»Majska no?«. R^d A. Prtek. 17. ok*ob-a: ^Ri^oletto-r. Red D. Sobota. 1*. oktobra: ^T vodnjaku« *Caval*
V'-rg rT,rticana k. Red B. N>fMia. 1°. oktobra: ^Carjeva nevesta*. —
Ljndslra oredstava nr znižanih cenah. T*oned-TieV. 70. eVtohra: Zaprto.
★   ★ ★
— v petek dne 17. ^m. se noje v opernem gledališču priljubijeia Ve-di.:»va epera >T?igo1etto« v kateri po*? V*>0 dvorskega pnorca RTgolett3 pr\rlč ni našem odre g. Boris Popov v slovenskem ez ku. Ostale ^Hze so bledeče raseden>: Ulda ga. Lov-?etfjva k. g., Magda!?™ g?. Thlerrv-Kavč-"ikova k. g., vojvoda z. Kovač, SparafncuV
Zathey in vlogo Mon*?rm- poje iz pri-^aznosfi g. Betetto. ker Je z. Pugelj b-lan. Opero dirigira g. Neffat. r#H9ra na g. Bučar.
— Pevsko društvo «>S1avec* n-ir? d? v nedelio dne 26. oktobra ti. <* 7. zvečer v Sokolski dvorani na Viču koncer* umetnih hr narodnih pesmi.
— Mrtvi S1nk!ew!cz — med Cekoslovakl fn Poljaki. 26. oktobra pokopljejo na svečan način v Virfcrr! zemftkt
Zadružne Zveze v zadružnem tedniku »Co-operazione popolare« članek, ki pravi, da imajo Slovenci v Gorici važno, vse pozornosti vredno zadružno središče, v katerem Je včlanjenih 66 kreditnih zadrug Jn Številne kmetijske zadruge, kakih 10 «tavbenih zadrug in veliko zadružno podjetje za čevlje. Zveza je dobro zasnovana in organizirana. Posebna vrlina Zveze je disciplina, ki veže zadružno središče s članicami. Članek zaključuje s trditvijo, da je »Zadružna Zveza« v Gorici ena najbolj dovršenih in trdnih organizacij, kar jih ima danes zadružništvo v mejah Italije. — Gotovo lepo priznanje.
— V Višjemdolu pri Kalu Je eksplodirala municija v kaverni in napravila veliko Škodo na senožeti In na hlevu posestnika Zbogarja. Kjerkoli kdo ve za municijo, mora naznaniti to oblasti, da se jo uniči.
— Po nesreči je prišel pod avtomobil Gregor Bajec iz Visenj pri Podkraju. Težko poškodovanega so prepeljali v goriško bolnico.
— Iz Porezna pri Podbrdu poročajo, da je tamkaj nevihta koncem septembra napravila največjo škodo. Voda Je drla v potok ter Je strugo do 3 metre globoko Izkopala. Zloženih je bilo tam nad 350 kubičnih metrov posekanega lesa, katerega je voda deloma odnesla, deloma razmetala naokoli. Na desni strani mosta si je napravila voda 7 m globoko strugo. Pred tem 5 m visokem mostom pa je nastal 8 metrov visok Jez, za katerim se sedaj za prej skalnato strugo razprostira dolga široka peščena ravan, pod katero so do 4 metre na globoko zasuta drva in hlodi V Bataviji je povodenj zasula obširen travnik in razrila polje pod Trtnikom.
— Umrl je v Toscanl v Italiji profe-sor-kemik Ivan Bol le, znan med vinogradniki, katerim je dajal pouk v kemičnem po-skuševališču v Gorici. Dosegel Je starost 73 let
— Porotno zasedanje v Gorici   se le
pričelo v ponedeljek. Prva razprava se Je vršila proti agentu, 24-letnemu Alojziju Sauerju, ki je bil obtožen umora Albine TeŽakove dne 21. marca 1923. Omenjeno Težakovo so našli mrtvo na nekem polji. Sodnijsko se je dognalo, da je bila zadušena In potem Je Sauer truplo še vlačil po zemljišču. Sauer taji.
Z umno živinorejo bi si kmetje v gorskem delu goriške dežele radi zboljšali svoje gospodarstvo. Na Pečinah se je ustanovila živinorejska zadruga in kmetje se trudijo, da bi prospevala njim na korist. Treba bo seveda pomoči tudi od drugodi in ako se poklicana oblast zave svoje dolžnosti do kmetijstva, mora uvesti predavani a In pomagati vsestransko s poukom in denarnimi prispevki slovenskemu žKinorej-stvu. Mislijo zlasti na izdelovanje sira z vso potrebno izpremembo. Zadružna misel seveda še ni prav oživljena med ljudstvom, ali kjer je že pokazala sadove, tam živi dalje in pričakovati je, da se po dobrih rezultatih v enem kraju ustali tudi po drugih. Za to misel treba vzgojiti zlasti niltdl^o
do stražniki najprvo gledat, če zmajka kako podobno blago, drugič pa sta pozabila na znano ljudsko prislovlco, ki pravi: »Ce vesta dva, se še zariglja, če vedo trije, pa cel svet zve!« Poslala sta namreč z ukradenim blagom   k   Panholzerjevi svojega učenca.   Pri obravnavi sta obtoženca priznala, da sta ukradla banjo in kotel, za pločevino pa sta trdila, da so Jo lahko odnesli [ kleparji, ki so popravljali strešne žlebove i Obsojena sta bila vsak na 3 mesece težke ! ječe in se jima všteje v kazen preiskovalni zapor od 28. avgusta.
—š Jugoslavija : Gradjanskl. Prvak Jugoslavija igra v nedeljo v Zagreou proti bivšemu prvaku Gradjanskeinu in sicer ob priliki otvoritve novega igrišča. Novi igrišče Gradjanskega je najlepše v Zagrebu, zgrajeno na popolnoma moder način s tribuno in drugimi udobnostmi. Okoli igrišča je proga za kolesarje in lahkoatlete.
—š BSK. nastopi v nedeljo v Zagrebu proti Concordiji.
—š Nov svetovni rekord v metanju kopja. V nedeljo se je vršil v Ebsjfldu na švedskem lahkoatletski miting, pri katerem je vrgel Šved Lindstrom kopje 66.62 m daleč in s tem postavil nov svetovni rekord.
—š Dva nova češka rekorda sta bila postavljena v nedeljo pri mitingu Moravske Slavije v Brnu. Vykoupil je pretekel 300 vardov v 33.4 sek. in 300 m v 37.2 sek.
— Kardinal turist • jubilant. V starinski, znameniti cerkvici na Leopoldovcm hribu (442 m) pri Dunaju, se bode vršila dne 26. oktobra slavnost posebne vrste.
Dunajski nadškof, kardinal dr. Piffl, ki dopolni v par dneh 60. leto starosti, bode daroval sv. mašo povodom jubileja svojega 251etnega članstva pri društvu Oesterreichi-scher Touristenklub, sekcija Klosterneu-burg. Še ko Je bil cerkveni knez član samostana »Chorherrenstift Klosterneuburg^. je pristopil ti sekciji kot Izvršujoč član ter jI ostal zvest do danes. Pri društvu pa obstoja običaj, da prejmejo člani, ki sodelujejo 25 let v društvu, zdaj poseben društveni jubilejni znak. Poprej so prejeli takozvani jubilejni prstan, kar so v novejšem času opustili. Tak znak — in posebej Še neko originalno sliko, izroči na svečan način predsednik in direktor društva Matrn« jubilantu po končani cerkveni slavnostl. Za to slovesnost delajo velike priprave. Dostop bodo imeli le turisti proti posebnim vstopnicam, ki Jih bodo izdajali v Kloster-neuburgu, kjer se zberejo vsi udeleženci, da odkorakajo korporativno z jubilantom-kardinalom vred na goro. Hoje le približno lVsure.
Onevne vesti-
Lfubiram, dne 15. oktobra 1924.
Turistika in spori.
— Ljubljansi derbv, prvenstvena tekma - med Primorjem In Ilirijo se vrši v nedeljo : 19. oktobra na igrišču Primorja, Dunajska I cesta točno ob pol štirih. S to tekmo doseže
letošnje, reorganizirano prvenstveno tekmovanje športni višek. Ilirija je prebrdila
; ostale potežkoče in jI Še ostaja  nedeljska \
; tekma proti Primorjn, ki bo radi tradicijo- {
j nalnega nasprotstva med obema kluboma, i
.' najbolj Interesantna In ostra tekma letošnje j
j jeseni.   Za dvoboj starih rlvalov, na eni i
j strani kluba, ki je dosegel v mednarodni tn i
i domačih spopadih neštevllne "avorike. na j
'■ drugi strani pa mladega ambicioznega k'u- i
I ba,   ki stopnjevaje napreduje Iz lastnega i
; učenja, je zavladal splošen interes. Zadnji j
prvenstveni boj med Ilirija Jn Primorjem Je { končal s senzacijonalno zmagrt P*! morja 1:0. Predprodaja vstopnic od srede daJJe v šelenburgovi trafiki. 165/n
— S. K. Ilirija naznanja svojemu član« stvu in prijateljem, da so dospeli novi, lično izdelani znaki, kateri se dobe v trgovini J. Goreč in pri tajniku I. Komarju v opravi Jutra. 164/n
—š Nov svetovni višinski rekord. Kakor javljajo iz Villacoublava se je francoski letalec Callize dvignil v ponedeljek 13. t m. z letalom 12.066 metrov visoko In Je s tem postavil nov svetovni višinski rekord
—š Boks. BreitenstrStterrCook V petek se Je vršil v Berlinu boksmatcK med bivšim nemškim prvakom Brelten-stratterjem in avstralskim lampi]onom Co-okom. Match je ostal po 10 krogih neodločen. Občinstvo le priredilo Breitenstritter-ju viharne ovacije. Cook Je seda) Izzval nemškega mojstra Samsona KOrnerJa. — V Londonu nastopi svetovni prvak Jack Dem-psey proti Spancu Paolinu, vendar dose-daj match še nI zaključen; veri etno pa Je, da nastopi Paolino preje proti evropskemu prvaku težke kategorije, Italijanu Er-minu Spali a. Razširjene so tudi govorice, da bo v boj za evropsko prvenstvo vstopil tudi Carpentier. Tred BretomieU evropski prvak lahke teže bo na Dunaju nastopil proti Pavlu Fritschu.
—š Budimpešta : Zagreb. Madžarski i Nog. Savez Je stopil v pregovore z zagreb-I škim podsavezom v svrho od:gr.»nja med-] mestne tekme Budimpešta : Zagreb. Zagrebški podsavez je ponudbo sprejel tn i določil kot termin 2. november.
Vsega uvaževanja vreden sklep«
Ker so se ob priliki zadnjih občinskih volitev ponekodi zvezale slovenske stranke z Nemci in nemškutarji in nato stopile v borbo z drugimi narodnimi strankami, je odbor celjske Sokolske župe sklenil na svoji seji dne 13. t. m. to-Ie umestno rezolucijo:
»Kjerkoli pride pri katerihkoli vo* litvah v poštev nemško vprašanje, za; hteva državni in narodni interes, da se na vsak način proti Nemcem skle* pa jo nacijonalni bloki vseh Jugoslo* venov brez ozira na strankarsko pri* p&dnost.«
Rezolucijo utemeljuje tako-le: >Nemško-jugoslovenske volilne zveze demoraliziralo ljudstvo, v katerem narodna misel še ni utrjena in za to dovolj krepka, da bi ne trpela škode pri taki zvezi. Nemško - jugoslovenske zveze proti Jugoslovenom le neupravičeno dvigajo ugled Nemcev, ki postajajo s tem v javnem življenju enakopravni činitelj z gospodujočim jugoslovenskim narodom, kar pa v nacijonalni državi celo ustavno niso.
Z vsemi silami, da, z Žrtvami in s samozatajevanjem se mora preprečiti, da Nemci zavzamejo svoja ugledne predvojne pozicije, k čemur kažejo radi svoje gospodarske moči in znane go-spodstvaželjnosti veliko nagnenje.
Vsenarodni bloki bodo imeli pred vsem ta uspeh, da se povsod zanesljivo ugotovi število Nemcev, kar je največjega pomena, ker ne bodo potem vsi mogli slepomišiti z napačnimi podatki o svoji številčni moči. Osamljeni, potisnjeni na stališče neznatne narodnostne manjšine, bodo končno morali likvidirati in opustiti svoje visokoleteče načrte, da bi njih politična organizacija tvorila jeziček na tehtnici v našem javnem življenju.
Ni dopustno, da se razpasejo Nemci pri nas v mogočno, gospodarsko jako politično stranko, isti Nemci, ki so obsodili naše koroške rojake na politično smrt«
Rezolucijo celjske Sokolske župe z zadoščenjem pozdravljamo, ker kaže pravo pot kako je treba na minimum reducirati nemški vpliv na naše javno življenje. Škandal, da se veže slovenska stranka zgolj iz kljubovalnosti m nagajivosti posamnih oseb z Nemci, se mora enkrat za vselej preprečiti. To smo dolžni svoji narodni časti in svojemu narodnemu ponosu. Naj se naše politične stranke med seboj bore, saj je v borbi življenje, nikdar pa se ne smejo več pregrešiti, da bi iskale v tej borbi pomoči in opore pri izmirajočih ostankih onega naroda, ki je nas prej tlačil več kakor tisoč let. Naravni proces je, da morajo ti ostanki pri nas izginiti. — Narodni zločin je, ako katerakoli naših strank s svojo politiko zadržuje brzi razvoj tega prirodnega procesa. Sokolski župi v Celju moramo biti hvaležni, da je v tem oziru spregovorila resno besedo. Naša javnost jo naj uvažuje! ★  ★ ★
— Železniška konferenca v Benetkah se prične danes 15. t m. Prišli so
delegatje iz Italije, Avstrije, Maci/ar^kc in Jugoslavije, da se bavijo z raznimi, pred vsem tarifskimi vprašanji, ki se tičejo južne železnice. Našo državo zastopa g. Ranisav Avramovič iz saobra-čajnega ministrstva poleg strokovnjakov za tarifska vprašanja gg. A. Pani-Ča, načelnika in inšpektorja Cugmusa. Ker se nahaja v Benetkah Že naša in italijanska delegacija zaradi dogovorov za Še nerešene zadeve v Reki in Zadru, hočejo Italijani z rešenjem teh vprašanj zvezati tudi neke prometne tarifske stvari glede železnice.
— Jeruzalemska deputacija v Beogradu. Po poročilih iz Beograda prispe v četrtek 17. t. m. v Beograd posebno odposlanstvo iz Jeruzalema, ki izroči Nj. Vel. kralju visoko odlikovanje jeruzalemskega patrijarha. Deputacija ima tudi cerkvenopolitično misijo, ker bo ponudila kralju protektorat nad svetirp grobom.
— Upokojitev vel. župana dr. Plrk-maverja. Po poročilu iz Beograda je na pritisk klerikalnih ministrov upokojen mariborski veliki župan dr. Otmar Pirkmayer.
— Razdelitev skladiščnih prostorov na Sušaku. Od strani interesentov za skladiščne prostore na Sušaku se Ču-jejo pritožbe, da je ministrstvo za promet razdelilo za Slovenijo določene prostore drugače kakor pa so si jih v popolnem sporazumu razdelili interesenti iz Slovenije ob priliki tozadevne ankete v Trgovski in obrtniški zbornici v LJubljani. Ne moremo verjeti tem glasovom, ker se nam zdi absolutno nemogoče, da bi gospod minister za promet postopal drugače, kakor so želeli to interesenti sami. To tem manj, ker je ministrstvo izjavilo, da je ugodilo predlogom Trgovske in obrtniške zbornice v polriem obsegu. Da ne bodo razburjenja odnosno sumničenja, da je vmes kaka korupcija, prosimo za takojšnje pojasnilo javnosti.
— Odkritje spomenika ČeŠkoslov. žrtvam v Kragujevcu. Z ozirom na vest o neki aferi dr. Korošca v Kragujevcu ob priliki odkritja spomenika češkoslovaškim žrtvam nam pišejo z povsem poučene strani v Kragujeovcu: Vest o neki aferi, ki se je baje doigrala tu pri odkritju spomenika Češkoslovaškim žrtvam in ki ste jo dobili iz Beograda, je povsem netočna. Resnici na ljubo je treba ugotoviti, da je pripravljalni odbor na izrecno Željo češkoslovaškega poslaništva iri zastopnikov prizadetih rodbin odredil, 'da naj cerkvene molitve in blagoslovil en je grobov najprvo opravijo trije katoliški svečeniki, nato evangelijski in končno zastopnik srb-sko-pravoslavnega patrijarhata. Tako se je tudi zgodilo. Zato tudi nI moglo priti do incidenta, ki je bil naveden v imenovanemu poročilu. Z to ugotovitvijo seveda odpadejo tudi vsi komentarji, ki so bili napisani v zvezi z onim incidentom, ki pa se v istini ni dogodil
— Zldarsko-kamnoseška šola v Crikvenici prične s poukom dne 3. novembra tL Vpisovanje od 25.—3L tm.
— Nova deputacija Iz Hrvatskega f Za dovršttev mosta v Novem Sadu je po-Primorja poseti v kratkem ministrstvo ! trebno se 8 milijonov. — Iz takih in sličnih
saobraćaja s prošnjo, da se skoro prične gradnja železniških prog po tej pokrajini, ker je železnica za njo naravnost življenjsko vprašanje.
— Posledica vojne po srbskih vaseh. List »Zdravlje« prinaša dopis iz ra-daljske občine, ki se glasi: Ta občina je imela pred vojno 300 vojaških obvezan-cev, vrnilo se jih je 97. Od interniranih 743 (starci, žene in otroci) so se vrnili
poročil je razvidno, kako so pridna naša ministrstva v razglase van ju slojih načrtov In svojega delovanja na vseh poljih našega javnega življenja. Milijone kar mečejo okoli sebe, nakazujejo in napovedujejo na vse strani nove zgradbe, blagor poljedelstvu, industriji, obrti, zdravstvu itd.; da bi ljudstvo mislilo, kako vse se Je preokrenuo v državi v njegovo korist Lahko je napovedovati m širokoustiri se — ali odprto ostane vprašanje, koliko se v resnici izpolni od vseh
204. 539 jih je umrlo po taboriščih. Pred | naoovc<« i» nakazil?! Najbrže prav malo. vojno je bilo prebivalcev 1693, L 1921 Yladna !litr,ca nc kaže "»osti. ^ moških 399, žensk 446. skupno 845. Do-        ~~ Tmmskm v Budimpešti.
mov je bilo pred vojno 210, po vojni 185. Davkoplačevalcev pred vojno 343, | po vojni 208. Slično je tudi po drugih I srbskih vaseh. Prirastek dece je manjši, | življenje razdrapano,   gospodarske   in | zdravstvene razmere neugodne — evo, v čem obstoji problem današnjega pa-trijotizma!
— Orožniška beda. Pišejo nam: Ker orožnik ne sme potom privatnih oseb prositi za zboljšanje svojega gmotnega stanja, prosimo pa tem potom gospode merodajne faktorje, naj se vendar en» krat prepričajo, v kakšnih razmerah živi danes orožništvo, in uvideli bodo, da je zboljšanje njih gmotnega polo* žaja neobhodno potrebno. G. koman* dant v Ljubljani je opozoril orožnike, naj opuste vsa taka dela, ki škodujejo stanovskemu ugledu in ki jih opravlja navadni delavec. To bodo rožniki radi storili, čim se jim bo gmotno stanje zboljšalo. Gotove je, da ni v interesu stanovskega  ugleda,   ako  mora star orožnik nositi javno po vasi vodo za kuhinjo, ker mu žena radi bolezni tega ne more storiti, toda kaj hoče, ko nima denarja, da bi plačeval služkinjo. Orož* nik snaži osebno stranišče in ljudje se mu smejejo, toda delavka zahteva za to 75 Din, zato mora orožnik to oseb* no praviti, da si s tem denarjem kupi kruh. Orožnik si mora iz svoje borne pl^če  kupiti  zimsko  perilo, nogavice, brisače, robce itd. Še celo čepico, ki siane do  100 Din,   si morajo gotovi orožniki sami kupovati, dočim jo do* bijo srečnejši cd države. Odredilo se j4 rudi, da morajo nositi orožniki dru* ge senčnike in jermenčke na čepici, za kar je bilo treba zopet izdati 30 Din. I To ni veliko, ali vendar s tem denarjem bi o'enjen orožnik lahko kupil otroku j čevlje, da bi ne hodil bos v šolo kakor ciganska deca. Kar se pa tiče družine 1 same, ni kaj govoriti. 2andarm ni sluga aH delavec; pa vendar je njegova žena oblečena kot delavka in žena delavca 1 pa kot gospa. Le poglejte, koliko za* | služi danes delavec in koliko orožnik, i Poleg tega pa že zima trka na vrata, j So družine orožnikov, ki so ves svoj j čas prihranjeni denar ali doto porabi* j le, druge so prodale zlatnino in pogreš* ljjfvo opravo, tretje so napravile dolgo* j ve, pa ne po lahkomišljenosti. Le tisti j orožniki, ki kupčujejo ali imajo prili* I ko za postranski zaslužek, še lahko iz* I hajajo; vsem drugim pa ni mogoče ži* I veti. Veliko je tudi orožnikov in njih j družin,   ki so služili do preobrata v Primorju, kjer so jim napravili Italija* j n: ob okupaciji raz-ične škode na ne* » premičninah. Za odškodnino so vložili i že veliko prošenj ali vse zaman.   V : lonec pa ni treba pogledati, ker je na* vadno čist. ker se ne kuha več mastnih jep!tJ. C^ede pijančevanja ni treba izda* | jati več naredb, posebno ne za orož* ! nikc z družino. Svoje dni si je orožnik ■ lahko privoščil kak priboljšek, danes si ne more kupiti niti kozarca vina za | olcrepčilo pri naporni do 40 ur traja* ' joči p.itrulni službi, ker ne dobi nikake j dijete. — Merodajni faktorji, poglejte \ orožnike plače! Mlad orožnik ni pre* j plačan, ali vendar, kakšna razlika je y piači med tem in starim oženjenim narednikom in postaj evo d jem! Prvi si j lahko vsaj nekaj privošči, slednji pa j nič, zato pa ima skrb, odgovornost in j stroške za pisarniški materijal. Torej pomagajte, dokler ne bo vse obupalo, 1 in rešite vsaj tisti orožniški zakon, ki čaka že leto dni pri ministrstvu notra* | njih del na rešitev,   in poskrbite, da bodo orožniki imeli vsaj iste pravice in pristojbine, kot jih imajo vojaški pod* častniki.
— Poplavljene! ne dobe drž. kredita. Poseben odbor je včeraj razpravljal o zakonu, s katerim bi se dovolila vsem po uimah in povodnjih prizadetim državna podpora oz. državni kredit. Fin. minister dr. Spaho pa je včeraj izjavil, da ne more dovoliti nikakega kredita, ker so vse rezerve izčrpane.
— Kaj bo z Izenačenjem koledarja? Vrše se novi razgovori o izenačenju pravoslavnega koledarja. Drugod in tudi v Romuniji je izenačenje že dovršeno. Sedaj poročajo, da sc srbsko-pra-voslavna cerkev protivi izenačenju. Skoro neverjetno!
— Takse za pogodbe. Po odloku finančnega ministrstva se računajo takse za pogodbe med državo In osobjem, ki se sprejme v pogodbeno službo, po skupnem znesku celoletne plače neglede na dobo enega leta, dveh aH več sprejete službe.
— Dvajset milijonov za mostove. Iz Beograda poročajo, da hoče finančno ministrstvo lzposlovati v narodni skupščini odobritev kredita 20.000.000 dlnarev za zgradbo In popravo mostov po raznih deHti država*
Ministrstvo trgovine in industrije je odredilo, da je otvori v Budimpešti v najkrajšem času jugoslovenska trgovska agencija, ki se bo brigala za razpečavanje naših pridelkov na madžarskem trgu.
— Italijanski Častniki napadajo slovenske iante. Na poziv lokalnih oblasti, podpisani kot župan trške občine II. Bistrica se čutim dolžnega obrniti se do tamuglednega uredništva in to resnici ljubo z prošnjo, da se priobči ta-le popravek. Dne 9. tm. ste zabeležili: »Ootovi Milan Marot je bil ranjen z krogljo v trebuh in bo moral najbrž ostati za delj Časa v bolnišnici z malo upanjem da ozdravi.« Z ozirom na dejstvo, da je ta trditev popolnoma neresnična, prosimo, da je bil oni mladenič v tistem poboju, se ne ve, ali vsled padca aH vsled udarca, katerega je prejel, malenkostno ranjen ter je že to!iko okreva!, da je že zaposlen zopet na edelu. Zupan: Ličan.
— Turistovska obmejna zona. Povodom
pogajanj za zaključek trgovske pogodbe z Avstrijo sprožijo naši delegatje vprašanje o turistovski obmejni zoni.
— Madžarska špljonka. V soboto IS. t m. se prične v Beogradu razprava proti Danici Androličevi, ki je bila že dolgo v preiskavi, osumljena špiionaže v korist Madžarske.
— Novi referent za presveto na Hrvatskem. Za referenta o prosveti za Hrvatsko je imenovan prof. Juraj Hikec z TT. realne gimnazije v Zagrebu Novi referent je svojo službo že nastopil.
— Zakon za pomoč nezaposlenim. Ministrstvo za socijalno politiko je poslalo pred kratkim vsem delavskim zbornicam v naši kraljevini načrt zrkona za pomoč nezaposlenim, da ga pregledajo in podajo event. nove Izpopolnil ne predloge.
— Predavanja za žufozuKarlc hoče uvesti ministrstvo saobraćaja. Železniški zdravniki so dobili nalog, da v času od decembra do marca na raznih krajih predavajo železniškemu osobju o higijenski potrebi v službi, o jetiki in alkoholizmu, da si osobje obvaruje zdravje in se izogne prezgodnjemu umiranju.
— Francoska vlada napram tujcem. Francoski listi poročajo, da pripravlja vlada posebne stroge naredbe, ki se imajo izvajati napram tujcem. Uvede se natančna kontro-al na vse dohajajoče tujce in zlasti na one, kateri se prisdijo. Kontrolo plačajo tujci.
— Izreden vzrok za Jcčitev zakona. Pred višjo deželno sodnijo na Dunaju se je vršila vzkllcna razprava na tožbo o ločitvi zakona nekdanjega višjega oficirja Rudolfa M., ki je sedaj privatni uradnik. Tožil je Ženo radi zlobne zapustitve. Dolgo časa sta menjavala med seboj mnenja, ko je žena izjavljala, da nikakor noče postati mati. Nekega dne je pobrala svoje stvari in odšla k svojim sta rišem v Solnogradu. Pred sodnijo je izpovedala, da so bile gospodarske razmere silno slabe, ker ima mož premajhno službo in dohodki ne zadoščajo niti za pokritje najnujneših izdatkov. Pa tudi nikakega svojega stanovanja nista imela, marveč sta prebivala pri njegovih stariših. Dorastek v družini bi bil ob takih razmerah naravnost katastrofalen. Deželna sodnija je izrekla ločitev zakona z dostavkom, da na ločitvi ne zadene izmed zakoncev nobenega kaka krivda, marveč, da se je onemogočilo skupno življenje samo vsled gospodarskih odno-šajev in vsled pomanjkanja stanovanja. Sodnija je označila odklonitev materinstva potom žene za opravičeno. Tudi se ne more razlagati njena vrnitev k starišem kot zlobna zapustitev moža. Ta sestava sodbe pa je naložila možu obveznost za plačilo alimen-tov. Zato je podal proti razsodbi vzklic ali višja deželna sodnija je zavrnila vzklic In potrdila razsodbo prve sodnije. Umevno, da je sklep procesa vzbudil povsod! mnogo komentarja, ker spada med posebne znake naše povojne dobe.
— Iz Amerike. V Ridgewoodu je dne 15. septembra umrl Fran Starin, ki je bival v Ameriki 34 let. Doma je bil iz Ihana pri Domžalah. V Clevelandu je po dolgi bolezni preminul Matija Petkovšek v starosti 55 let. V Ameriki je bival 25 let. — V Chicagu je umrl pijonir chicaških Slovencev Josip Zaje v starosti 56 let. — V Chis-holmu je umrla 6S-!etna Uršula Osbalt. —
V kraju Forest Citv je umrl Janez Orehek v starosti 4S let. Pokojni je bil doma iz vasi 2eja, občina Dob pri Domžalah. — V kraju Joliet je umrl za rakom Janez Ga-spič. Zapustil je ?eno. 4 sinove in 5 hčera. — V Librarv je umrl Albin Kovic, star 34 let. Kovic je bil doma iz Krcsničnih poljan na Dolenjskem in je bival v Ameriki že 11 let. — V Puebli je na posledicah operacije umrla ga. Frančiška Hribar v starosti 47 let. — V Fair Oaksu je preminul rojak Marko švegelj v starosti 40 let. — V Clevelandu Je nenadoma umrl rojak Tomaž Leveč, star 47 let. — Neznani storilci so napadli v Clevelandu Petra Štefina In mu odvzeli denar. — V kraju Steelton sta se poročila gdč. Ana Braiina In g. Oeršič. —
V Chlsholmu sta se poročila Fran Stergar in Ivanka Lipovec. — V kraju Forest Je umrla I7-letna Marija Pancar. — V Jolietu je preminul v visoki starosti 74 let rojak Janez Težak. Doma je bil iz Rosalnic pri Metliki. Dne 11. septembra sta se poročila gdč. Marija Kočevar in g. Friderik Troppe.
— Zračna katastrofa v Ameriki. Iz New porta poročajo, da je največji ameriški vodljivi zrakoplov »P. C. IV.« v Langlevfieldu postal žrtev eksplozije, pri Čemur je bilo tudi več Častnikov m vojakov ranjenih. Eksplodirala je predčasno bomba, ki je raz-
trgala oklep zrakoplova. Sreča je bila, da je bfl zrakoplov napolnjen z helijem, če ne bi katastrofa zahtevala številne človeške žrtve.
— Zavedeni v nesrečo. Nezakonito priseljevanje v Z jedinjene države je strašno nevarna stvar. Tako nam poročajo iz New-yorka: Priseljeniški urad je poslal na Fo-relgn Language Information Service seznam nekaterih inozemcev, ki so poskusili vtihotapiti se v Združene Države, pa so bili zasačeni m obsojeni Usoda teh usmiljenja vrednih nesrečnežev je zares težka. Za danes prlobčujemo dva primera, da bosta v svarilo onim, ki lahkomišljeno svetujejo svojim sorodnikom in prijateljem v starem kraju, kako da je lahko priti v Združene Države vziic vsem priseljeniškim zakonom. Naj se tudi oni, Id se dajejo zlahka pregovoriti od brezvestnih agentov v starem kraju, zavedajo, kaj vse riskirajo, ako poskusijo prekršiti amer. priseljeniške zakone. Švedski podanik Olav Karlsson, star 25 let, se je 2 aprila izkrcal v kanadskem pristanišču rfalifax; švedska kvota je bila izčrpana in upal je, da bo kaj lahka stvar priti v Združene Države skozi Kanado. Iz Halifaxa je šel takoj v Fort Francls, Ontarlo, blizu mednarodne meje. Od tu je čez most pri International Falls, Minnesota, prikorakal v ozemlje Združenfh Držav, brez nikake inspekcije s strani priseljeniške oblasti. Upal je že, da je na varnem, ker nI poznal sistema priseljeniške inspekcije. Stopil je v vlak, da se odpelje, kamor Je bil namenjen, a med potoma so stopili v vlak priseljeniški inšpektorji, ki so ga aretirali in postavili v zapor, da tam čaka na obtožbo s strani tve-like porote*. Obtožen je bil 10. julija in predveden pred sodnika naslednjega dne: priznal se je krivim in bil obsojen na eno leto in en dan zapora v federalni kaznilnici v Leaven\vorth, Kansas. Ko odsedi svojo kazen, bo deportiran v Švedsko. — Pavel Kovačik in Jožef Benuška iz Cehoslovaške sta slišala, da je lahko priti v Ameriko vziic kvoti, ako najprej odrineta v Kanado. Odpotovala sta torej v Halifax, kjer sta se izkrcala 14. maja ti. Od tam sta takoj nadaljevala svojo pot do Fort Francls, Ont., kjer sta najela čolnič, da priveslata čez reko v ozemlje Združenih Držav. Na ameriški strani sta nadela avtomobil, ali priseljeniški uradniki so ustavili avtomobil in aretirali oba. Obsojena sta bila na eno leto in en dan v federalni kaznilnici v Leaveuworth, Kansas. na kar bosta deportirana.
— Smrt v tujini. V kraju Glenu (Amerika) se je v rudniku smtrno ponesrečil rojak Fran Spohek. Pokojni, ki je bil doma iz Loža na Notranjskem, je bil star 55 let in je
bil v v Ameriki že nad 25 let. — V kraju Chent Haven so črnci napadli rojaka Janeza Tekavca, ko je legel ravno spat. Napadalci so Tekavca ustrelili v trebuh in je po dveh urah v velikih bolečinah umrl. Pokojni je bil doma iz Begunj pri Cerknici. — V kraju Kenosha je preminul rojak Josip Ka-stelic. Dne 10. septembra ga je povozil avto in od tega dne je bolj in bolj hiral ter končno podlegel poškodbam. — V kraju Boydes\ville se je smrtno ponesrečil 43 letni Fran Simončlč. Zasula ga je debela plast kamenja v rudniku. Pokojni je bil doma iz Št. Jerneja na Dolenjskem. — V Chicagu je avtomobil povozil 12 letnega Šolarja Josipa Saška, ki je bil na licu mesta mrtev. — Tragične smrti sta umrla v Milwaukee dne 10. septembra dva slovenska mladeniča. Omenjenega dne je umrl za poškodbami, ki jih je dobil pri padcu z motornega kolesa 21 letni Alojzij Bajec. Bil je doma iz Šmarjete na Dolenjskem. Pri delu je padel s strehe 23 letni Josip Škof in je dve url kasneje podlegel v bolnici poškodbam. Bil je doma iz Krškega.
— Vzoren župan. V Pančevu je v soboto župan Milan V. Hristič zaklal svojega prijatelja Arda Trkulja. Hristlć, ki nima nikake izobrazbe, je postal potom protekcije leta 1923 župan v Pančevu. Za časa njegovega županovanja je bila prava strahovlada in zlasti ženske niso bile varne pred njim. Ker so ministrstvu o njegovem nasilnem poslovanju prihajale pritožbe, je bil s svojega mesta odstavljen. Pričel je trgovati. S Trkuljo se je poznal že dalje časa in posojal mu je denar. Ker mu Trkulja denarja ni mogel vrniti, je zahteval, da mu mora Tr-kuljeva žena dolg poplačati z ljubeznijo. Med obema je nastal prepir, med katerim je Hristič potegnil nož in ga zabodel Trkulji v prsa. Nato mu je razparal cela prsa. Nečloveški zločinec je bil aretiran.
— Dalmatinski pastir — kraliev gojenec. V Zemuniku, obmejnem selu blizu Zadra, je bival nadarjen pastirček Ivan Pale-ka, ki je z navadnim seljaškim nožičkom Izdeloval najfnejše rezbarije v les. Italijani so mlademu dečku obljubili šolanje v Rimu, če optira za Italijo. Deček pa je ponudbo odklonil. Sedaj se je za Paleka zavzel Njeg. Vel. kralj in deček se sedaj šola v Beogradu na kraljev račun. Kakor poročajo listi, razvija deček nenavaden talent in je priee-tek njegove umetniške karijere sličen Me-štrovičevi.
— Toča je napravila v preteklem mesecu po raznih krajih v naši državi, kakor poroča poljedelsko ministrstvo, škode nad 200.000 Din.
— Ah, ta ljubezen... Na pločniku med Meduličevo In Kačičevo ulico v Zagrebu so v torek našli nezavestno neko devojko, katero so prepeljali v zakladno bolnico. Ugotovilo se je, da se je devojka zastrupila s sublimatom, nakar so j! Izprali želodec. Cim se je mladenka zavedla, je Izpovedala, da se piše Jelka Gračar, rojena leta 1902 v Slunju. Samomor je izvršila radi nesrečne ljubezni. Pravi, da je zaljubljena v nekega neznanca, o katerem je prepozno zaznala, da je oženjen. Ker je mladenka popila precejšnjo količino sublimata, je malo upanja, da okreva.
— Velika poneverba v Zagrebu. Uradnik Vladimir Braun, zaposlen pri tvrdki Ljubomir SalabarIČ v Zagrebu, Je dvignil za tvrdko v neki banki 40.000 Din In s denarjem pobegnil. Dosedaj ga Se niso izsledili. Ugotovljeno Je, da je bil Braunu Izstavljen pred kratkim potni list za Italijo, Romunsko, Avstrijo m Madžarsko.
Restavračila In kasarna Tratnik.
6475
VmmU dan prvovrsten koncert dunajskega Bar-trlo znanih umetnikov: Šerpo, Lekovskv in Šimek.  Od 8. do ene ponoči. Vstop prost.
— Samomor duhovnika. V Gradcu se je ustrelil v svojem stanovanju 62 letni pater Virgilij K6ppl. ki je bil do marca ti. župni vikar v Mauternu. V svojem poslovilnem pismu dolži opata Osurina admontske-ga Štifta, da Je kriv njegove živčne bolezni tn vse nesreče. Opata opisuje kot brezsrčnega Človeka, trdega kakor kamen ...
— Vlom v Mokronogu. Sc znani sto* rilci so vlomili v skladišče železniške po« staje v Mokronogu in odnesli za 6092 Din različnega blaga.
— Nesreča pri delu. Delavec Andrej Bečan je v Dravljal obsekaval velik hrast in ga zruSil na tla: že na tleh ležeče deblo pa se je nenadoma prevrglo in pokopalo Bečana pod seboj. Ponesrečencu so takoj prihiteli na pomoč drugi delavci in ga rešili iz mučnega položaja. Beean, ki je zadobil težke notranje poškodbe, je bil prepeljin v bolnico.
Iz Ljubljane.
—lj Kje Je povišek na draglnjskc d »klade za vpokojence? Pišejo nam: Vsi časopisi so priobčili, da se vpokojencem draginjske doklade povišajo In tudi povišek takoj izplača. »Uradni list« še ri objav;! ne dneva, ne svote tega povlška. Kij se ro pravi? Vedno same obljube, od katerih ml vpokoje-ni ne moremo živeti. Ali se hočejo gotov! krogi samo norčevati iz nas? Tega ne moremo pod nobenim pjgolem ve. prenašati, naše trpljenje je prikipelo do vrhunca. Tisoči izčrpanih starih doslužcmh vpokojenc^v. železniških invalidov in njihovih preostalih s kronsko pokojnino in nezgodno rento so v najstrašnejši bedi. Uničeni smo popolnoma, zima je tukaj, brez vseh sredstev smo. naši upniki, ki so nam v dobri veri kreditirali živila in drugo, zahtevajo odplačilo. Pozivamo centralno vlado, da nam takoj izplača zvišane drag. doklade in ursdi naše pokci-nine. Pričakujemo, da bo ta javni apel zadnji, in da pridemo do svojih pravic! Prizadeti vpokojencl.
—lj Tečaja za angleški jezik pod ugodnimi pogoji priredi »Splošno žensko društvo«, ako se zglasi dovolj udeležencev. Pristop ima vsakdo, tudi gospodje. Poučevala bo diplom, profesorica angl. jezika, Rusinja ga. Ar s e n j e v a. Otvoril bi se tečaj za začetnike in takoj še tečaj za one, ki že nekoliko znajo angleški. Pismene pri-glase sprejema tajnica ga. Minka Govekar-jeva. Rimska c. 20., ki da je na zahtevo tudi pismena polasnila.
— O golobih-pismonoŠIh razglaša policijsko ravnateljstvo: v v se je dogodilo, da je neki posestnik golDbi-pisraonoŠo, ki je iz tuje države doletel v njegov gobbniak, naprej prodal, čeravno je opazil, da umi na nogah obroček iz gumija in alummija in na perotnicah označbo s številkami in besedami, se občinstvo v izogib kazenskih posledic opozarja, da je t?ke golobc-pismono-še, ki služijo tudi v špijonažne svrhe, nemudoma oddati bližnjemu varnostnemu oi&a-nu, oziroma orožnišk'. pr>staji.
— Najlepše knjige, slovenske, srbohr-vatske, češke, ruske, nemške, italijanske, francoske in angleške, izposoja vsak delavnik od 4. do K« 8. zvečer Šentjakobska knjižnica v Ljubljani, Stari trg II. Vstop vsakomur prost, kdor se zadostno legitimira.
_Izgubil se je briljantast uhan od Sodne ulice, Komenskega ul. do hiralnice nazaj Komenskega ul., Miklošičeva cesta do pošte Dunajska cesta. Pošten najditelj naj ga odda proti dobri nagradi na upravnlštvo Slov. Naroda. 6464
— Aretacije: BeloŠevic* Helena radi vla-čugania. Brajkovič Luka radi postopanja in Puc Fran radi neplačanega zapitka.
— Nepreviden kolesar. Trgovec A. T. iz Ljubljane je na križišču Sv. Petra in Res-Ijeve ceste podrl na tla 33 letno Josipino Rozman, ki se je pri padcu občutno poškodovala.
— Policijske ovadbe: Včeraj so prispele na policijo sledeče ovadbe: radi tatvine 2, poneverbe 1. goljufije 1, kaljenia nočnega miru 2, prestopka cestnopollcljske-ga reda 21, nezgode 2, nedostojnega vedenja 1, deložiranja 2 in telesne poškodbe 1.
— Slepar s krompirjem. K Angeli DeŽ-man, stanujoči na Celovški cesti št. 29, je prišel včeraj neki moški in ji ponudil vrečo krompirja na prodaj, ki da ga ima zunaj pred vratmi. Ker je mož ponudil krompir po 1 Din kg. je Dežmanova nasedla in mu je krompir v naprej plačala. Videla pa ni več neznanca, ne krompirja in tudi možev suknjič ie izginil. Sleparski neznanec je baje identičen z nekoliko slaboumnim Lovrom Smerajcem.
— Ne zaupajte svojih stvari tujcem! Krojaški pomočnik Viljem Peterlin je na kolodvoru izročil svojo 750 Din vredno suknjo nekemu neznancu, da mu jo nekaj časa varuje. Neznanec je izkoristil priliko in je s suknjo pobegnil.
— Kavarna Leon. Vsak večer srlonski orkester. Odprta od 4. zjutraj. Se priporoča Pogačnik. 89 'n
— Najcenejše In najnovejše obleke se dobe samo Selenburgova ulica *t. 3 rri Ori-čar če Mejač.
— Juhan. Iz priznaln'h pisem: Tudi ;«/ osebno in moja družina rabimo vsaki dan »Juhan« in tudi pri nas sem opazil, kako dobro učinkuje »Juhan« na splošno telesno stanje! — Dr. Kumar, rudniški zdravnik v Hrastnlku. 47/n
— Pri premnogi Ji težkočah ženskega spola preskrbi grenčica »Frauc-Josel« najboljše olajšanje.
TEŽKA NESREČA NA DOLENJSKI CESTI.
Na Dolenjski cesti se je včeraj popoldne dogodila težka nesreča, čije žrtev je postala 12 letna učenka Hilda K o b a 1. Nesreča se je dogodila tako-le: Natakarski vajenec Ernest Kobal se je peljal s kolesom, vozeč na njem tudi svojo 12 letno sestro Hildo, v smeri proti Rakovniku, z nasprotne strani pa je prihajal dvovprežen, z vin«
skimi sodi naložen voz, ki ga je vozil hlapec Ivan Hribar. Tik pred streliščem na Dolenjski cesti pa je Kobal padel. Konji so se ustrašili in splašeni zdirjall, pri čemur je prišla 12 letna Hilda pod voz. Bi! je strahovit prizor in gledalcem je zastala sapa. Voz je šel mali Hildi čez prsa in jo težko poškodoval. Nesrečno deklico so takoj prepeljali z rešilnim vozom v bolnico, vendar je malo upanja, da okreva. Kakor nam javljajo iz bolnice, je Hilda Kobal še vedno pri življenju.
Iz Celja.
—c Gremij trgovcev v Celju opozarja vse gospodarske kroge na uradne dneve Trgovske in obrtniške zbornice v Celju, ki so vsaki drugi torek od 8. do 12. ure v ravnateljevi sobi Javnega skladišča in prevozne družbe. Prihodnji uradni dnevi so dne 28. oktobra, 11. in 25. novembra, 9. m 23. decembra ti.
—c Na gostilničarskt. hotelirski !n kavarniški šoli v Celju se vrši reden pouk ob torkih in petkih od 14. do IS. ure. Prvi šolski dan je bil v torek 14. tm. Obisk šole je za vajence omenjenega obrta obvezen.
Iz Maribora.
—m fantovska bitka v Sikolah. Poročali smo včeraj o krvavi fantovski bitk! v Cirkovcih na Štajerskem. O dogodku so se razširile takoj fantastične govorice in Klasom prvih vesti je na bojišču obležalo več mrtvih, ranjenih pa je bilo baje 26 fantov. Te vesti so bile nekoliko pretirane in o dogodku nam poročajo: V nedeljo 12. tm. je bila v Draškovičevi gostilni v Sikolah pri Pragerskem (torej ne v Clrkovcih) zbrana večja družba kmečkih fantov, ki so se sprva mirno zabavali z dekleti.Nekako okoli 21. so prispeli pred gostilno tudi fantje Iz sosednje vasi Stažgovci, ki so ostah* zunaj in naročili pijače. Dasiravno se fantje Iz Sikol in Straž-goncev smrtno sovražijo, so bili topot tako Šikolčani kakor Stražgončanl popolnoma mirni in zdelo se je, da bo neprisiljena zaba_ va Stražgončanov potekla v rrriru. Toda prišlo je drugače. Ko se je okoli 22. Sikolčan France Pepelnjak vračal domov, ga je na pori napadel neki StažgonČan: oba pa sta se pobotala in se skupaj vrnila v gostilno. Ob 23. so šikolčani vsled napovedi policijske ure zapustili gostilno: zunaj so jih medtem pričakovali fantje lz Stražgoncev in nastal je takoj pretep, med katerim je počil strel. V tem trenotku pa je pričelo pokati, kakor na fronti in nastala je prava bitka, ki je trajala do ene ure zjutraj ter je bilo več fantov težko ranjenih. Šest ranjencev, med temi Frana In Štefana Lenarta. Antona Pepelnjaka In Jakoba Peršuha, so morali prepeljati v bolnico. Lahko ranjenih Je bilo okoli 20 fantov. Na bojišče je prispel okoli 3. tudi zdravnik dr. Klasinc iz Pragerskega, ki je obvezal ranjence. Bitka ni zahtevala nobene žrtve, razen 55 letne posestnice Katarine Peršuh. Nesrečnico ie zadela kap, čim je zaznala od sosedov, da Je njen sin mrtev; ta vest pa se je kasneje izkazala za neresnično ... Kakor zatrjujejo, so pretep povzročili fantje iz Stražgoncev, ki so napadli mirne Šikolčane. Orožniki so takoj uvedli preiskavo tn so par razboritežev že aretirali.
—m Požar v Zgornji Sv. Kungotl. V
nedeljo okrog 4. ure zjutraj je nastal v mlinu g. Leberiča v Zgor. Kungoti požar, ki se je bliskovito naglo razširil. Ker daleč naokoli ni nobenega gasilnega društva, so še le ob 4.45 pozvali telefonično mariborsko požarno brambo, ki je takoj odhitela na lice mesta. Našla je mlin v plamenih in tudi parna žaga in skladišče Je bilo že resno ogroženo. Po enournem naporu se je posrečilo omejiti požar ter preprečiti nadaljno nevarnost. Škoda, ki se ceni na 500.000 dinarjev, je delno krita z zavarovalnino. Kako je ogenj nastal, Še ni pojasnjeno.
—m Slabi uspehi mariborskih sporfni* kov. Minula nedelja je bila za mariborske športnike prav nesrečen dan. Izgubila jc vse igre, ki so jih odigrali ta dan. »Maribor« je izgubil proti »Jadranu« (Ljubljana) z 1:2, »Rapid« v Ljubljani proti ljubljanske* mu »Primorju« istotko z 1:3, a »Merkur« je podlegel ▼ Ptuju napram tamošnjemu klubu ter odrezal jedva z 2 : 2, dasi bi si bil z lahkoto priboril zmago.
—m Vlom v Lajtersbergu. Doslej neznani vlomilci so obiskali stanovanje ne* kega Josipa Peterlina v Lajtersbergu pri Mariboru ter mu odnesli razno obleko in perilo v skupni vrednosti 1100 dinarjev. O storilcih ni nobenega sledu. V zadnjem času se je v mariborski okolici izvršilo več takih vlomov, kar vzbuja sum. da se je v nepo* sredni blizini Maribora zopet vgnezdila do>* bro organizirana vlomilska družba.
—m Naraščanje griže v Mariboru. Iz najnovejšega izkaza mestnega fizikata je razvidno, da se v Mariboru griža opasno Siri. Od zadnjega tedna je prijavljenih pet novih obolenj. Tudi fikrlalinka beleži en nov slu? čaj. Bati se je, da se z zimsko dobo nalez* Ijive bolezni v prenapolnjenih in nehigije* ničnih stanovanjih hudo razpaselo.
Darila.
— Darilo. Uradništvo Krcdknega zavoda za trgovino in industrijo v LJubljani je namesto venca za umrlega g. Adolfa Reicha darovalo Podpornemu društvu slepih v Ljubljani 615 dinarjev, za katere se v imenu odbora predsednik Jurasek kar najtopleja zahvaljuje. — Mi slepi Izrekamo povodom prerane smrti g. Adolfa Reicha vsem preostalim naše globoko sožalje, kajti pokojnik je nas najbednejše slepe često obdaroval. Prosimo tvrdko, da nam ostane še nadalje v imenu blagopokojnika naklonjena. — Odbor Podpornega društva slepih v Ljubljani
Stev. 237.
.SLOVENSKI NAROD*   dne 16. oktobra 1924.
Stran 5.
Gospodarstvo.
Hamburški listi o jugoslovenski industriji.
Hamburški »VVirtschaitsdienst« prinaša referat o jugoslovenski industriji. Iz referata se vidi, da ga je sestavila oseba, ki dobro pozna naše razmere in k; je tudi precej srečno zadela pravi položaj naše industrije, Referat se glasi:
»Jugoslavija ima tako glede surovin m energij, kakor tudi glede ugod.iega položaja delavstva vse pogoje za ustanovitev popolnoma samostojne nacijonalne industrije. To prirodno bogastvo tvori podlago najstarejših industrijskih podjetij v poedinih pokrajinah današnje Jugoslavije. Predvsem nahajamo zelo močno razvito lesno Industrijo, cvetočo   mlinsko   industrijo, pivovarstvo, cementno in kemično industrijo (lesna de-' siilacija). kakor tudi upoštevanja vredne nastavke lastne železne industrije. Za vse *e industrije najdemo zadostne surovine nai-bo!jše kvalitete v državi sami. Omenjeno število notranjih konsumentov in pa ostra konkurenca visoko razvite evropske tehnike omejujejo nekoliko razvoj teh industrij. Vse pa kaže, da se razvija fugoslovenska Industrija predvsem v pravcu močne železne Industrije, ki bo v kratkem prevladala ostale Industrije.   Energije   Jugoslavije so številne. Zaloge premoga cenijo na 9 milijard ton. Zaloge se nahajajo predvsem v Sloveniji na zapadnem Hrvatskem, v Srednji Bosni, v Srbiji in v Hercegovini. Največji Izkop so dosegli v Sloveniji in sicer 1 milijon in pol ton leta 1922 Bosna in Hercegovina je producirala v istem letu nekaj nad milijon ton, Srbija pol milijona. Hrvatska 400.000. v vseh teh rudnikih so dosegli višino mirovne produkcije. Nekje so celo dosegli dvojno produkcijo, le v Slov. zaostaja, produkcija radi tamošnjih delovnih pogojev in pa radi rudarskih pokrerov. Jugoslovenski premog ni dober za zalogo. Radi tega mora napredujoča industrija Jugoslavije že sedaj skrbeti, da čimprej izkoristi obstoječe izvore energij. Tu prihajajo v   prvi vrsti v poštev vodne sile, kojih brutoenergija se cen« pri najnižjem vodnem stanju na 3 % milijone konjskih sil, pri srednjem vodnem stanju na 9 milijonov k. s. Danes se izrabljajo samo 165.685 k. s. V evropski statistiki zavzema Jugoslavija z ozirom na energijo osmo mesto. Surovine po celi drŽavi, pa se morajo deloma izvažati v inozemske tovarne, da se tamkaj predelajo.   Gre predvsem za baker, boksid in druge rude. Razširjenje domače Industrije je mogoče samo z Inozemskim kapitalom. Jugoslovenski kapital si nabavlja v tujini stroje ali pa se prenašajo inozemske Industrije v Jugosfavlio. Zadnja metoda prevladuje radi pomanjkanja domačega kapitala. Sedanj? položaj fugosloven-ske industrije ni zavidljiv, ker primanjkuje kaplfala. Delavstvo se ne   odpušča. Neki znaki pa govore, da se je prekoračila kriza, ker so nastopili trije momenti, ki bodo pospešili razjvoj industrije in trgovine: notranja pomiritev, izvozna sezona in predstojeće nemške reparacijske dobave.
* * ★ —g Hmelj. XXXIII. brzojavno tržno poročilo: Žatec, Č5R, 13. okt. 1924. Tendenca in cene zelo čvrste — 2600—2800 čK za 50 kg. Niirnberg, 13. oktobra 1924. Prodanm 3X> bal — cene nespremenjene.
—g Novosadska blanovna borza 14. oks iobva. Na nroduktri borzi notira jo: Pšenica bačka, 3 vag. 36$; 1 vag. 362.50; za oktober 3 varj. 375; 7576 kg, 367.50; rž, 2 vag. 320; koruza v storžih 1 vag. 120; stara 2 vag. 260; za december 10 vag. 185; fižol, bel. baški, 450: moVa »0« 542; št. »2« 485. — Tendenca : t izpran 'njena.
—g Produkcija sladkorja na Francoskem bo znašala letos najbrže 700.000 ton napram lanski 445.000 ton. Konzum pa dosega večjo svoto, zato bo morala Francija še nadali o uvažati sladkor iz inozemstva.
—g Prodaja starih železnih obročev, kožnih odnadkov in odpadkov od jute preje se bo vršila dre 27. oktobra ti. pri upravi siilodmšnice v Kamniku. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in ' e zbornice v jubljani Interesen-
tom na vpogled.
—g Kaj je vzgoia nanravlla za poltedcli-ce? Tz Newyorka: Čude?, ki ga je napravila P -klVna vzgoja je ta, da je spremenila po-■jjdeljca or* »žuljavega in izmučenega delavca« Carhieove dobe v kulturnega človeka, katerega ni mogoče razpoznat? od umnega delavca ni po obnašanju po kulturnem obzorja. Tako trdi uradno glasilo federame
prosvetne oblasti »School Life« v Članku, ki opisuje razvoj poljedeljske vzgoje. Po 60 letih poljedeljske vzgoje vsled prizadevanj
federalne vlade, državnih poljedeljskih šol m preiskuševalnic, so nastale velikanske spremembe. Ameriški farmer troši dandanes za pridelovanje devetorice glavnih letin v tej deželi 20% manj truda kot so iste letine stalo trnda njegovega prednika od leta 1850. On povprečno prideUuje 2—3 krat to-riko kolikor prideljuje angleški kmetovalec 2—5 krat toliko kolikor francoski poljedelec In 5—6 krat toliko kolikor italijanski kmet
—g Povišame Izvozne carine na Žito ▼ Poljski- V zadnji seji ministrskega sveta se je sklenilo radi letošnje pomanjkljive žet/e dvakratno povišanje Izvozne carine na :f pšenico in moko. Po drugi strani pa je ministrski svet odpravil uvozno carino na riž.
—g Radi kritičnega položaja industrije v držav* se bo vršila Izredna skupščina industrijskih korporaclj v Beogradu najbrže še v tekočem mesecu ali pa prve dni novembra. Skupščina je bila prvotno določena za december.
—g Žensko delo v roški Industriji. Ruski komisarijat dela je razposlal na Industrijska podjetja vprašanja glede zaposlenja žen po raznih tvornicah. V elektro-trustu prihaja na 1233 delavcev žensk 906, od teh je 622 kvalificiranih. V raznih panogah tekstilne industrije znaša število žen 58.11, 64.47 72.24% vseh delavcev. Plačo imajo enako z moškimi, pa -tudi delo ni skoro nikjer manjše od moškega. Ne želi pa se več povečanja števila delavk.
Co:on*o Ceylan fta
Čajne   mešanice,  priznano najboljših cevlonskih čajev. 94 t
—g Carinski dohodki. V tretji desetini meseca septembra je bilo carinskih dohodkov na glavnih carinarnicah: v Beogradu 12,718.370, v Zagrebu 9.386.480, na Jesenicah 278.297, v Ljubljani 12.489.576, v Mariboru 2,673.402, na Rakeku 323.830. na Suf šaku 852.450 dinarjev v srebru. Carinski dohodki  celega septembra:  173,305.0^8 D.
—g Položaji avstrijske Industrije. Po končanem štrajku kovinarjev je položaj avstrijske industrije nekoliko otežkočen. Ob? ljubljenih davčnih in oddajnih olajšav še ni od nikjer in tako se ima del kovinske in električne Industrije boriti z inozemsko konkurenco. Nasproti temu pa se je kupčija v premogovni industriji zadnje dneve bistveno zboljšala. Tudi v oblačilni industriji se pojavljajo obsežnejša naročila z nastopom jesensko-zimske sezone. Nezaposlenost v tej industriji je bila doslej zelo velika. Koncem septembra je bilo na D::naju okoli 42 tisoč nezaposlenih- Nezaposlenost je v imenovanem mesecu padli za dva tisoč.
—g Dobave. Ravnateljstvo državnih železnic v Subotici sprejema do 24. oktobra ti. ponudbe glede dobave konopnenih cevi ter glede dobave vrvi iz jeklene žice in vrvi iz konoplje. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani glede dobave stekla za zrcala in šip za okna itd., pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici glede dobave specijalnih stružcev. — Dne 11. nov. il. pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani g-ede dobave železne pločevine za montažne svrhe. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v p'sarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
—g Dobave. Vršile se bodo naslednje dobave: Dne 12. nov. ti. pri ravnateljstvu drž. železnic v Subotici glede dobave stekla za okna ter glede dobave steklenega papirja, smirkovega platna, oglja, razne žice, vijakov .raznih kovin, razne pločevine, svinčenih plomb, žičnikov itd. — Dne 13. nov. ti. pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici glede dobave raznega telegrafskega natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske telefonskega materijala. Predmetni oglas? z In obrtniške zbornice v jubliani interesentom na vpogled.
g^BMBMBBMagagOBc^iaifflillllllB«! I
Vsem, ki hočejo dobro kavo piti, priporočamo   izvrstno   n.išo   pravo domačo
To in ono.
olinsko
ciko
rilo. š
Priti smrtni kazni
je naslov majhne brošure, ki jo je izdal te dni protohijerej Frangov v Beli Cerkvi na Bolgarskem. V brošuri je pet Člankov, ki jih je priobčil avtor v raznih listih. Frangov se odločno protivi smrtni kazni, ki nasprotuje Kristovim naukom in človekoljubju. Zanimivo je, da predlaga v prvem članku, naj se sprejme v kazenski zakon določba, da ne smejo izvrševati smrtne kazni poklicni rablji, ki so po večini pijanci in moralno pokvarjeni ljudje, temveč sami sodniki, ki podpišejo smrtno obsodbo. Sami sodniki naj bi torej vrgli obsojencu vrv okrog vratu. Avtor je prepričan, da bi se število smrtnih kazni v tem slučaju znatno skrčilo. Ta predlog je jasen, originalen in po učljiv.
Pes je, da jc kazenska veda že davno obsodila smrtno kazen. Znameniti ruski kriminalist N. Tagancev pravj. da kdor si je ogledal po.oke krvi in mfijone človeških Žrtev, ki jih je zahtevala ruska revolucija, lahko spozna, da nI več daleč čas, ko bo smrtna kazen izginila Iz kazenskega zakona in da se bo našim potomcem ves prepir o njeni smotrenosti zdel tako čuden, knkor se nam zdi čudno vprašanje neobhodnosti in pravičnosti drugih načinov smrtne kazni, kakor n. pr. sežiganje na grmadi ali usmrtitev s pomučio natezalnice. To Tagancevo mnenje potrjuje tudi dejstvo, da v mnogih državah že danes nI več smrtne kazni, v drugih, kjer sicer še figurira v kazenskem zakonu, se na ne prakticira, zlasti kadar sodijo ženske.
Toda po mnenju drugega znamenitega kriminalista, v. L i s z t a. govori za smrtno kazen njen svarilni in varnostni značaj. — Zato bo smrtna kazen odveč. Čim bo mogoče ta vpliv doseči z drueimi kazenskimi sredstvi a!i z varnostnimi ukrepi.
Pet let pod zemRn.
Rusko mesto Smolensk je imelo te dni svojo senzacijo. Mestne policijske oblasti so prišle na sled bivšemu carskemu častniku Georgu Borovikovu, ki se je iz bojazni pred preganjanjem skrival pet let pod zemljo. L. 1919 ga je sovjetska vlada mobUizirala, toda »junak« se je med potjo na bojišče izgubil ter se povrnil v svojo rojstno vas Za-burezi v smolenski guberniji. Pod domačo hišo je izkopana podzemna soba s tajnim izhodom. Tz te globoke kleti se siromak pet let ni prikazal na božji svet. Hrano so mu nosili v skrivališče,   kjer se *e strah opet-než zavijal v blazine, da ne zmrzne. V tem času je do malega podivjal. Bal se je najmanjšega šuma in vsak korak ga je spravil v nepopisno grozo. Domači so mu zaman prigovarjali, da je že konec revolucije in da lahko zleze iz pribežališča.   V uradnih spisih je f.guriral Borovtkov v rubriki pogrešanih, njegova rodbina je dobivala vsa leta podporo. Sedaj so sovjetske oblasti tega junaka aretirale In spravile na varno, kjer se mu ne bo treba bati presenečenja.
Tudi enakopravnost.
Da enakopravnost v sovjetski Rusiji nI nobena fraza, sta dokazala v petrograd-skem cirkusu znamenita klowna Bim in Bom. Letos poleti sta potovala po sovjetski Rusiji in ko sta se jeseni pripravljala za novo sezono, sta delila med seboj vtise iz poletnega življenja.
»Ali veš. dragi Bom,« je pravil Bim, »da sem sedel na hladnem?«
»To ni nič novega,« se je odrezal Bom, *jaz tudi. Kdo pa v naši proletarski republiki še ni sedel na hladnem? Baš v tem je naša enakopravnost. Vsak državljan sovjetske republike mora nekaj časa tam presedeti.«
>Kdaj pa si sedel? Jaz sem sedel v času Petra Velikega«, je pripomnil Bim.
»Jaz pa v času Ljenina Velikega,« se je odrezal Bom.
>Pojdi no, pripoveduj Bom!« ■'Pripoveduj najprej ti.   Peter Veliki ima v zgodovini prednost.«
Bim se je slednjič udal: »Dospel sem v neko mesto, kjer imajo krasen, velik spomenik Petra Velikega. Približal sem se temu spomeniku in vsa minulost je stala pred menoj: Peter Veliki, veliki car, mogočni čar, reformator . . . tako so me ti spomini navdušili, da si nisem mogel kaj, da ne bi zapel naše stare himne »Bože
carja hrani!« In sam vrag vedi, od kod se
je vzela policija, ki me je takoj zgrabila za vrat In posadila na hladno. Šele čez en mesec so me osvobodili.-
»Vidiš prijatelj, tudi meni se je pripetilo nekaj sličnega, in baš v tem je v naši blaženi državi enakopravnost. Tudi jaz sem prispel v neko mesto, kjer so nedavno postavili spomenik našemu velikemu Tljiču, krasen, mogočni spomenik. Tudi jaz sem ga občudoval in spomnil sem se velikega Iljiča. velikega Ljenina, rdečega carja, mogočnega carja, reformatorja . . . Tudi mene so ti spomini tako ganili, da sem zapel na^o novo him~.r>, mternacijOlialo: -Vstani, s prok'etjem zaznamovani!« A, glej spa-ka, prav kakor si pravil ti — vrag vedi, <>d kod se ?e vzela policija, ki me je vtaknila na hladno. In *udi mene so izpustili šele čez mesec dni.«
»VfđiS torej..< je pripomnil Bim, -za staro himno mesec, za novo tudi mesec, torej enakopravnost.*
Seveda, seveda, prava enakopravnost.-  jc pripomnil Bom.
Elegantnim gosnodom
so na rzburo številni \ zore: finih srac. spodnjih hlač. ovratnikov, manšet, kravat, sumoveznic. robcev, naramn:e, nogavic-nikov, gumbom m vseh drugih fredmptov pr! tvrdld 66 T
DRAGO SQ13WA3, Ljubljana-
Vizitka.
Nedavno se je pelial predsednik komunistične internacijonale Zinovjev iz Pc-trograda v Moskvo. Sninoobsebi umevno z brzovlakom in v I. razredu, (takor se spodobi proletarskemu voditelju. V posebnerp kupei U ž njim je bil še en potnik, sovjetski bogataš, ki si je pridobil z novo ekonomsko politiko te'ke tisočake. Med potjo je bogataš priznal smodko. Zinovjev sovraži ka-jo, za to se jc obrnil k sosedu, rekoč:
»He. slišite, ali ne veste, da se ne sme kaditi brez dovoljenja sopotnikov!«
Bogataš molči. Zinovjev ponovi svoje vprašanje, toda zaman. Končno se razjezi in zakriči:
»Prepovem vam kaditi, da veste, jaz Zinovjev, vam prepovedujem. Tu je moja vizitka!«
In stisnil je sosedu vizitko v roke. Bogataš jo je vzel, a je ni niti pogledal, marveč vtaknil mirno v žep. Kaditi pa ni nehal.
Zinovjev se je razkačil. Skočil je na hodnik in poklical sprevodnika:
»Tovariš sprevodnik, pojdi in pouči to bogato svinjo, kako se izpolnjuje v sovjetski Rusiji predpise! Kadi, dasi sem mu prepovedal, in nobena lepa beseda mu ne zaleže. Naj se legitimira, potem mu pa že pok^emo!«
Sprevodmk gre in opozori bogataša, da ne sme kaditi. Ta pa molči kakor bi bil nem. Sprevodniku gre stvar na živce in zato zahteva od neznanega predrzneža. naj se legitimira. Gospod potegne mirno iz že-Da vizitko in mu jo ponudi. Sprevodnik jo pogleda, zardi do ušes in plane ven.
Na hodniku se nagne ves preplašen k Zinovjev u ter mu zašepeče na uho: »Tovariš, pustite to zadevo v miru, sicer nama bo slaba predla. To ie ta krvavi pes Zinovjev, s katerim ni dobro zobati čre-šenj.t
Zskai imajo mešk' brke, ženske na ne?
Ko je Bog ustvaril najprej svet, potem pa prvega človeka Adama, si prvi človek še ni dobro ogledal božjega stvarstva, ko mu je že postalo dolgčas na zemlji. Stopil je pred svojega stvarnika ter ga ponižno prosil, naj mu ustvari še enega človeka. In ko je Adam zaspal, mu je vzel Bog iz telesa rebro in ustvaril iz njega Evo, ki naj bi kraišala in slaišala Adamu rajsko življenje. In Adam je dejal Evi:
Delala boš, kar ti zapovem, zakaj Bog sam je zapovedal, da mi moraš biti pokorna.
Eva ga je spočetka res ubogala, ko pa se je nekoliko privadila, ni hotela več poslušati njegovih ukazov: povsod je hotela uveljaviti svojo voljo. Čim jo je Adam poslal po vodo ali kam drugam, mu je Eva jezno odvrnila:
Ali nimaš sam nog?
Adam se je šel pritožit k dobremu Bogu, da ga Eva noče ubogati, ta pa mu je rekel:
AH nimaš palice?
Tedaj je Adam svojo ženo pošteno na-kiestil, toda ona je bila posihmal še bolj trmasta. Dobri Bog je opazoval delo svojih rok, ki že v raju ni harmoniralo. Stopil je nekoč k Adamu, rekoč:
"Čakaj pomagam ti iz zadrege. Pljunil je na prste, prijel s temi prsti Adama za zg*M-njo ustnico in spregovoril:
Zdaj ji z: isto pod nosom prav taki lasje, kakršne imaš na davi. In še pomigaš s temi lasmi, se te bo Eva bala in te bo ubogala.
i irau so rvj zrastle brke in Eva se ga je strašno bala. šla je brez ugovora kamor jo ie poslal Pozneje %s fl ie začela zdeti ta Livar sumljiva in ker je bila vladoZeljna, kakor vsaka ženska, je sla nekoč k dobremu Bogu ter sa orosila, naj naredi tako, da bi rastle tudi pod njenim no«=om brke. Toda Iobri Pog io ie spodil. Tn tako je ostalo vse dO današnjega dne, da ima moški brke. ženska pa ne, in zato mora ženska moškega ubogati.
Zaplemba cele ladje s tovorom.
V »suhi« Ameriki ie, kakor znano, prepovedano točiti alkohol. Posledica ie, da cvete bujno tihotapstvo z alkoholnimi pijačami. Tihotapci se poslužujejo naravnost neverjetnih zvijač pri svojem poslu ter imajo posebne ladje, na katerih vtihotap-Ijajo blago in katere so celo oborožene s — strojnicami! Tako. s 10rtJ»0 zaboji s šri-rituozami obloženo ladjo Z imenom Fre-derick B> so 7. t. m. v bližal Ne^votka na odprtem morju amerikanski financarji zaplenili. Posrečilo se jim jc to na ta način, da so se izdali za kupce alkohola ter blago celo zaarali za več 100 dolarjev.
(Po zapadno evropskih pojmih nedopustna mahiiiacija: znana pod strokovnim imenom -agents provocateurs«). Ko so zaznali za vse detajle in si pridobili zaupanje posadke, so ladjo nenadoma napadli in moštvo premagali, preden so mogle stopiti v akcijo strojnice. Po poročilih prohi-bicijskih agentov so financirali ladjo znani ameriški, kanadski in angleški bankirji ter investirali v njej kapital 10 milijonov dolarjev. Interesantno je. da so na ladji aretirali tudi 2 ženski, čijih ena jc velika kra-sotica in hči neke angleške osebnosti.
Odkrito povedano gotovo nismo prijatelji in zagovorniki Izreka: »Pojdimo pit! Le pijmo ga!« A vse, kar je prav. Prohibicija v taki meri kakor v Ameriki je non-sens in omejuje osebno svobodo posam-nika. Je pa tudi škodljiva, ker jc statistika pokazala, da ie kriminaliteta V Ameriki, odkar je »suha«, zelo poskočila. Srednja, pot je vedno najboljša.
No, kaj neki delajo tam naši, na ogromne količine alkohola vajeni Slovenci?
Drobiž.
* Samomor zaljubljene učenke. V Ko-
bašu se je mlada učenka Natalija Marković, devojka 16 let, seznanila z lepim dečkom, ki je zahajal v isti zavod. Kmalu je med njima nastalo prisrčno m ne samo prijateljsko, marveč idealno ljubezensko razmerje, ki se je gojilo z izmenjavo ljubavnih pisem. Mlada Natalija je razumela, kakor vsaka učenka njenih let, to ljubezen kot resno. Ker pa ni imela dovolj življenjske izkušnje je vzela ljubezen preveč tragično. Med mladini zaljubljenci je sprva vse šlo v najlepšem redu, kratki sestanki in redki poljubi so tvorili hrano njihovega ljubavuega ognja. Med tem pa je plamen pri Nataliji postajal čim dalje večji, pri njenem partnerju pa vedno manjši. Natalija je to instinktivno opazila in začela dečka napadati z očitki. Zaljubljena Natalija je končno obupala, prišla na misel revolverja in samomora. Misel je rodila sklep, sklep pa smrt. Ne-srečnico so našli v stanovanju mrtvo. Ustrelila se je z revolverjem v glavo.
* Največji meteor — sveta. V puščavi Sahara v Afriki leži samotno največji meteor, katerega poznamo. Je 300 m dolg in 40 m debel ter obstoja ne samo iz čistega železa in kresilnega kamna, marveč tudi iz niklja do 20 %. Do sedaj znani meteori (kamenje, ki odpada z drugih kos-mičnih teles na zemljo) — niklja nimajo. Pravkar se peča pariška akademija znanosti za to zadevo.
Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMSEK. Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR.
B. {'rirnshaw-G. C!avigny:
51
šospodična kapetan.
— 3az nisem neumneiši od njega, je dejal. On bo že vedel, s kom ima opraviti.
Menjalec se je spet nasmehnil.
— Pač ni vredno, da je človek potoval, kot praviš, če se pusti izvabiti v take pustolovščine. Veruj mi, če bi bil stari Sna res našel zaklnd. bi ne rabil tvoje pomoči, obdrži bi si ga bil zase.
_ Če se človek prav nič ne spozna, naj ne
govori, je dejal Donabue. ki je bil že čisto pijan, kaj je treba, da vam pripovedujem svoje zadeve. Vi ste navaden tat in bi radi. da vam povem, kam
pojdem nocoj.
_Pomiri se vendar in bodi pameten. Jaz samo želim, da dobiš svoj denar, ker ga prlneseš sem. Saj je že zadnji čas, da prenehaš s svojo lakoto. , - -i
_ Jazv je vprašal Donahue. Meni niKoli ni
mčesaj manjkalo. Samo zato trdiš, da sem trpel pomanikanje, ker si nevoščljiv svojemn konkurentu, pri katerem kupujem. Ce bi vedel, da si tako podla duša, nikoli bi ne prestopil praga tvoje hiše, kjer je vse za nič. . _ Tako torej, je odvrnil menjalec, placujes
ljudi, ki so prijazni s teboj.
— Ti, prijazen? je začel kričati Donabne. Ti
si me prevaral za moj denar in fee vem. zakaj bi ti ne razbil vse tvoje luknje? Vrni mi takoj moj zlatnik!
Vstal je. zibajoč se in grozeče dvignil pest.
— Da, je tulil, vrni mi moj denar! Ako hočeš, da ti dam še en šiling več, ti razbijem črepi-njo in zapalim kočo. Potem boš pa videl, kdo sem
jaz.
Menjalec je bil krepak možak, vedel je ravnati s pijanci. Pustil je, da se mu je Donabue približal, potem ga je pa zagrabil za rame in ga vrgel na cesto. Za njim je zagnal zavoj blaga, ki ga je bil nakupil, prijel za kol, ki je slonel za vrati in povedal kupcu, da ga na mestu ubije, če si upa še enkrat prestopiti njegov prag.
Donahue je bil takih doživljajev že vajen. Kričal je na vse načine, pobral svoj zavoj in se oddaljil, pretć s smrtjo, menjalcu. Odšel je samo, ker je imel opraviti drugod in ker vkljub pijanosti ni izgubil zdravega razuma.
Le s težavo je prilezel do doma. Tn je vtaknil parkrat glavo v vedro vode. In ko se je tako osvežil in počutil bolje, je proklinjat nesramnost trgovcev in si skuhal veliko posodo Črnega čaja. Ko jo je izpil, se je počutil bolje.
Med tem se je bil dan že nagnil. Donahue je počakal, da se je popolnoma stemnilo in šel nato v smeri proti Mui, po cesti, ki £re preko celega otoka, mimo gozdov čez skalna polja, kjer rastejo male jablane sredi koral Po dveh urah je prišel do
[palmovega gaja, kjer je stari Sua govoril z Vajiti.
Tu naj bi se srečala s čarovnikom ob jutranji zarji. Toda Donahue je sklenil priti nekaj ur prej, izkopati zaklad in ga odnesti. Na ta način mu ga ne bi bilo treba deliti. Na potu se je glasno zasmejal pri misli, kako bo razočaran starec, da je zaklad že izkopan in denar izginil.
Na otoku Niuć pokopavajo že od pamti veka sem mrtvece ob cestah. Spreobrnitev domačinov li krščanstvu ni nič spremenila njih vere v drugi svet. Radi ohranijo mrtvece v bližini živih: mnenja so. da počivajo bolj mirno, če ostanejo pod nežno oskrbo živih sorodnikov in prijateljev. Pokopališč ne poznajo. Grobovi stoje na desno in levo velikih cest; skoraj vse vzdržujejo prav skrbno. Na njih leže darila, ki jih dajejo živi mrtvecem. Tn nahajamo krožnik, hrano, steklenice, briljantino. lončke s pomado in panljače. Na nekaterih so vsajene palice, na drugih vise obleke ali pa so pokriti z mrežami zoper moskite.
Menijo, da Je vse to mrtvecem všeč in da so zato mirni.
Ponoči, v luninem svitu, se zde ceste v Ninejn res fantastične. Veter premika obešene pi-skre in posode, ki udarjajo ob kamne. Ta ropot plaši domačine, In razumljivo je, da si nihče ne upa ponoči iz hiše.
Palmov gaj se je nahajal sredi velike ceste. Do njega se je prišlo mimo vseh teh grobov, okrašenih z najrazličnejšimi priveski  Človek res ni
smel verjeti vražam in moral je biti pripravljen na vse, da si je upal v ta mrtvaški kraj.
Stari Sua mi ie bil označil velik grob tik palm. Tu naj bi bil zaklad zakopan. Bil je grob poglavarja, ki je umrl že pred mnogimi leti. — Noben domačin se mu ni upal približati ali ^a pogledati.
Donahue je vedel, da ga gotovo nihče ne opazi, če pride pred jutranjo zarjo in da bo lahko nemoteno odmetal kamenje, ki pokriva grob in si prilasti zlatnike v njem.
Vzel je na svoje rame veliko lopato, v roki ie nesel svetiliko in tako opremljen je hotel biti prej na mestu, predno se je sploh stari Sna spravil z doma. Ni še prišel do groba, ko ga je prehitel dež. Bil je ravno topli letni čas in vrsta hudih neviht se je začela. Nastal je vihar, nebo se je stemnilo, začelo je grmeti in kmalu so se po vsem nebu križali nebrojni bliski.
Donahue je dospel do palmovega gaja, ker pa je bil dež zmočil stenj njegove svetilke, je ni mogel prižgati. Veter mu je ugašal vžigalice. Moral je opustiti razsvetljavo. Bil je razjarjen radi slabega vremena, začel je iskati med grobovi, spodrsnil v jarek, ki jih je obdajal, in nikakor ni mogel najti pravega mesta, ki ga je iskal. Kadar se je zabliskalo, je stopil naprej v smeri, ki jo je smatral za pravo; ker pa se je bil preveč napil žganja, je bil ves zmeden in je potreboval dobro uro, prodno je našel prostor, ki mu ga je označil stari Sua,
Modni salon
6068
M. SEDEJ-STRNAD, Prešernova ulica
palaia Mestne hranilnice
priporoča zadnje novosti dunajskih in pariških klobukov. — Žalni klobuki vedno v zalogi. Najnižje cene!
Razširjajte ,S!ov. Narod'!
Šolske zvezke* dnevnike, risanke
nudi po nizki ceni
Narodna knjigarna
Ljubljana, Prešernova ulica 7
?? Kdo si zviša promet ??
i po %
o upaj jopji
Najnovejše
modne liste
angleške, francoske in nemške
za jesen in zimo
1924— 192.5
priporoča
0iarodna knjigarna, Ljubljana
Prešernova ulica štev. 7.
Prešernova ulica štev. 7.
STEZNIKE
(moderen)
po životni meri priporoča
Aaa Hottar
Dunajska cesta 6-11
v hiši lekarne PlccolL
Lepo obleko
imate, ako daste ponos eno kemično čistiti in barvati v
I. kemični Čistilnici In hitet tj i
JOS. REICK Poljanski nasip 4,
Podružnica i Selenburgova 3.
88 T/ll
Ia. dalmatinsko 96 T     olivno olje
cena 18 dlnarfev 1 kn
razpošilja proti povzetju v kanta h po 20 kg, pri večjem odjemu primi m eren popust. Poštarina in embalaža se povzame po lastni ceni.
Franjo Les, trgovec Ti vat (Boka Kotorska)
Obnovite
naročnino
Sonotorium Dr. K. Szeso
za odrasle 1 djecu. — Abbazla (Italija).
Dietno liječenje za debljanje i krepljenje. Prvorazredni zavod za bolesne na srcu, na ovapnenju žila. — Promjene ^Stoff-wechsel) za ženske i živčane bolesti.   Djeca od 7 godina primaju se i bez pratnje. 69 T
Narodna knjigarna
priporoča uradni, konceptni, pisemski, zavojnl in barvani papir
- Kasete s pisemskim papirjem - Trgovske knjige v vseh velikostih črtane z eno, dvema in tremi kolonami, amer. Journal, vezane v pol platno in celo platno - Odjemalne knjižice In indekse po različnih cenah - Zaloga šolskih zvezkov in risank - Zavitke za urede vseh velikosti - Velika izbira vseh pisarniških potrebščin, svinčnikov, peres, peresnikov, radirk, kamenčkov, tablic, gobic, gumi, črnila itd.
- Risalna šestila - Barve za šole in umetnike - Razglednice pokrajinske, humoristične, umetniške vseh vrst najnovejše - Albumi za slike in dopisnice - Spominske knjige - Risalne deske, trikotniki, palete, ravnila, položna ravnila. Čopiče, peresnice, torbice, jermena -Velika izbira vsakovrstnih notezov v vseh oblikah in tintnikov
Ljubljana, Prešernova ul. 7
ecxx»oooooc300ooooeiaooex»ooooooooo(x)Oocxx)oaocc
aooooooooooaoooooooooooooooooooooooooooot
1    ;   Velika izbira najnovejših modelov in filc klobukov —
v modnem salonu
IDA ŠKOF - WANEK
naslednice
Ljubljana - - Pod Trančo 2 - - Ljubljana
Predelavanje in preoblikovanje damskih klobukov. =
Priznano solidne cene!
|r Točna postrežba!
».....boi aoeoooon ■ *■*■>■.■ -_r .i-ahw *y«*<~"*** ********************* » m**>r»r*^u a—a— **************** '
Čevljarskega
vajenca
in mlajšega p o m o č n u Ka — sprejme Adolf Straka. Duplje pri Trži* ču. — Vsa preskrba v hiši. 6472
Knjigovodja-
bilančnik,
korespondent. z večletno samostojno prakso veli? kih trgovskih podjetij in z visokimi trgovskimi študijami — želi mesta takoj al po dogovoru. — Prvovrstna spričevala in reference na razpolago. — Cenj. dopise na upra* vo »Slov. Naroda« pod »Izkušen '6468«.
Prodom
Parcela
pri Ljubljani — se ceno proda. — Naslov pnve uprava »SI. Nar.«. 6376
Prodam skoro nov
kompletni motor
*/» HP, 150 Volt (ljublj. tok) ter mizo za šival* ni stroj za motorni in nožni pogon. — Jos. M as tek, Ljubljana, Dalma* tinova ulica 13. 6462
Šivalni stroj,
skoro nov, naprodaj. —j Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 6473
Lesena baraka
nasproti pivovarne 1'nion ter poleg igrišča »Ilirije« se proda. — Standard Oil Comp. »Balkan« (Ju* lij Elbert). 6447
Lokomobila
»Wolf«,  24  HP, dobro ohranjena, se proda. — Vprašanja in ponudbe na: I Ljubljana,  poštni predaj 85. 64o7
Halo!
Gobe
in
fižol
kupuje 6236
SEVER & KOMP.
Pohištvo !
Kdor si želi nabaviti kras* no in trpežno pohištvo po zelo ugodnih cenah — prodaja isto Matija An* dlovic. Vidovdanska cesta št. 6 (nasproti hiralnice).
So,T
Klavir
(Stutzflugel), dobro ohra* njen, ceno naprodaj. — Vprašati: Gradišče št. 11, pritličje, desno, od 12. opoldne do 7. ure zvečer.
6466
Stanovanje
(dve sobi in kuhinja) se išče za tri osebe za takoj proti zahtevajoči najem* nini: dam tudi nagrado. — Ponudbe pod »M. F. 6458«-   na   upravo »Slov.
Naroda« do      t m.
V zakup
se daje zaradi bolezni — v Kočevju, Glavni trg 83, trgovina z železnino in mešanim blagom, ob* stoječa že 45 let. Na raz* polago je velik trgovski lokal in zraven snadajoče skladišče, da se lahko iz* vršuje kakršnokoli pod* jetje. — Kdor se zanima, naj si ogleda. — Pogoji osebno: Franc Goderer. Kočevje. 6469
ša pred šolo
na glavnem trgu — na* prodaj. — Anton Barbic, kavarnar, Metlika. 6471
Pri prodaji
posestva
dosežete priznano naj* boljši uspeh, ako se po* služite posredovanja — Realitctne pisarne »PO* SEST«, d z o. z. v Ljub* ljani. Sv. Petra cesta 24, pri kateri se stalno ogla* šajo kupci. 54/T
Pozorl
Plačujem dobro za stare obleke, čevlje in pohištvo. Dopisnica zadostuje, da pridem na dom. — Dra* me Martin, Ljubljana. Sv. Jakoba nabrežje 29. 6463
»Wertheim«-
blagajne
priporoča — Ljubljanska komerc. družba, Ljubija* na. Bleiweisova cesta 18.
3476
Prav nizke cene
otroških vozičkov, dvo* koles, raznih modelov, motorjev, šivalnih in dru* gih strojev in pne-.miati* ke. — »TRIBUNA«, F. B. L., tovarna dvokoles, in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska ce* sta št. 4. — Sprejemajo se v popolno popravo za emajliranje z ognjem, poniklianje dvokolesa, otroški vozički. Šivalni in razni drugi stroji. — Pro* daja se tudi na obroke. — Ceniki franko.    81.T
Plačam najboljše cene za stare moške obleke, pe» rilo in čevlje. — A. Ju« rečic, Ljubljana, Sv. Ja^ koba nabrežje 31. 64o5
Perje,
kokošje, račje in gosje, puh, oddaja vsako rano« žino po zmerni ceni — tvrdka E. Vajda, Čako* vec. 52/T
Ia trapistovski sir,
Ia tilzitski sir; samo pol* nomasten! — Razpošilja po zmernih cenah mle* kama Karlo Laznickv, Dežanovac. 6369
Pristno, najčistejše nor* veško medicinalno ribje olje Oorsch in emulzijo za slabotne otroke — priporoča
lekarna Bahovec,
Ljubljana (pri čevljar« skem mostu). — Razpo* šilja   sc   tudi   po pošti.
87/T
Gon«f
nov preizkušen in edino siguren lek proti kapa« vici (triper) ter zastare« lemu (kroničnemu) tri* perju ter vnetju mehurja. Za popolno ozdrav« ljenje treba šest lončkov. Vsak lonček z navodilom stane 45 Dn. — Proizva* j a in po pošti razpošilja tudi na zdravniški pred* pis lekarna Penič, Zapre* šić. Hrvatska. 99/T
„Delta", trgovina željeznom robom d. d. Zagreb,
M a rti će va ulic« 8. — Skladišče: Ćernomerec (lastna zgradba) Telefon: 10-86, 16-17, 19-*5. — Brzojavni naslov: Gradelfa.
Priporoča:  železniške In tramvajske potrebščine za
državne, Industrijske, poljske in cestne železnice, železo in plo-ioi t čevino, žico, cevi.
Reprezentant v Ljubljani: A. LAMPRET, Krekov trg 10.
Cvetličarna
Ant. B a j e c
Pod  tranČO Ljubljana
Porotni in godovni šopki, nagrobni venci, trakovi z napisi.
6334
FjoSg Peteline^
Ljubljana* Sv. Petra nasp 7.
Priporočamo na veliko in malo
galanterijo, nogavice, razne sukance, gumbe, čipke, vezenino, sprehajalne palice, kravate, _^      srajce, čevljarske in krojaške potrebščine.
^Naj ilžje cene.     Postrežba toina.A
Že za 48 dinarjev
en meter dobrega LODNA en meter dobrega SE V JOT A en meter dobrega SUKNA 98-T dvojne širine dobite pri
LEN ASI & GERKMAN, Ljubljana.
ieMi
arhitekt in mestni stavbenik
Rimska cesia 2.
Izvršuje načrte in proračune, prevzema stavbna dela vseh vrst, kakor tudi presoje van je in cenitve pod solidnimi in najugodnejšimi pogoji.
Zidna opeka
od lastne opekarne na Viču, priznana kot najboljša kakovost in od skladišča, Opekarskacesta, 18, po najnižji dnevni ceni.      50 T
Izšla je
Blasnikova
: VELIKO: PRATI KA
za navadno leto 1925
ki ima 365 dni.
.VELIKA PRATIKA" je najstarejši slovenski kmetijski koledar, koji je bil najbolj vpoštevan že od naših pradedov.
Tudi letošnja obširna izdaja se odlikuje po bogati vsebini,  zato pride prav vsaki slovenski rodbini.
Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji In stane 5 D. Kjer bi jo pa ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri
J. Naaika ladednikih
tiskarn ii litagnfHri zarad
umiai. im a. n.
6146
TRGOVCI, KUPUJTE MANUFAKTURNO BLAGO
PRI POZNANI, SOLIDNI IN CENI TVRDKI
72 T
LIM
Centrala Zegreb
PICK
MARIBOR
aleTsandrTua
cesta 26
□□□□□□□□□□□ODDUULHJDD
□ Velika izbira najnovejših 6470
9 rdamskih klobukov:
Novosti vedno v zalogi.
Barborič - Završan
Ljubljana,  Mestni trg Štev. 7.
U   Točna postrežba.
□□□□□onnnnnnnnancant
Cene nizke.
Novosti
za damske plašče in jopice
Sealskin, pliš, astralian In krimer priporoča v veliki ixbiH tvrdka 6272
L.
A. & E. SKABERNE
Mestni trg 10 — LJUBLJANA — Mestni trg 10
Za centralne kurjave "*£23t.
najprimernejši je visokokaloričm trobnodol-ski premog. Dobavlja pa po orig. rudniški ceni, glav. zastopnik premogokopa Irobnidol
7>OM. CJEB TJV
83-T trg. s premogom, Ljubljana, VPolfova ul. IIH.
r
Tele/. Cr^
«s ^garntce
kupite najceneje pri
Tele/.
sram «■*
100-T
koncesijoni ran o
t
IVAN BOGATAJ, eleknoteh. podje!ie
LJUBLJAJSA. Kongresni trg 19 poleg Nunske cerkve
Trgovina in zaloga inštalacijskega materijala, telefonskih aparatov, modernih lestencev in svetilk. Zahtevajte cenik!
51
dlajnavejše klobuke
iz svile, klobučevlne,  baržuna kakor vse potrebščine za modistinje priporoča
modni salon 14006
Stuchly-Maske
LJUBLJANA  — Židovska ulica štev. 3.
3?
Cene najnižje.
Dobro blago.
t? t?
lastnina  in tisk »Narodne tiskarne«.
45