SLOVENSKI Naročnina za Avstroogrskoi V* leta K 2*— Va leta K 4*— celo leto K 81— za inozemstvo : „ „ 2 50 „ „ 5 — „ » 10 — Uredništvo in upravništvo: Frančiškanska ulica štev. 12. Naročnina za Ameriko znaša celoletno 3 dolarje. Oglasnina za 6 krat deljeno petitno vrsto enkrat 20 vin. — Pri večkratnih objavah primeren popust Leto II. Posamezna številka 18 vinarjev. Na naročila brez denarja se ne ozira. Naročnina za dijake in vojake 6 kron. Štev. 51. Vsak naročnik dobi letos brezplačno in poštnine prosto ilustrovan koledar za 1. 1913. Za vsak pol leta plačane naročnine pa ima vsak naročnik pravico do ene slike Prešerna, Jurčiča, Gregorčiča ali Aškerca, če plača 40 vin. za ovoj in poštnino. Ranjenci zapuščajo bojno črto ter se podajo k šotorom „Rdečega križa“, da jih obvežejo. DR. VELIMIR DEŽELIČ : V službi kalifa. Zgodovinski roman iz časov hrvatske telesne straže v Španiji. Z dovoljenjem pisateljevim prevel Sta-rogorski. X. Strezinja je udaril s kladivom po vratih. Turoben zvok se je slišal in kmalu nato se odprejo vrata. Na pragu se je pokazalo grdo, razorano in rmeno lice nekake gubaste starke. — Kaj želiš? — ga vpraša gledaje od nog do glave. — Iščem gospodarja. — Ni ga doma — odvrne starka in hoče zapreti vrata. Ali Strezinja se je tega nadejal, zato je djal desno nogo pred vrata. — Oprosti draga vratarica, ali jaz se imam mnogo važnih reči pogovoriti z njim in te prosim, da me obvestiš, ko se vrne. To govoreč se približa njegova roka njeni in starka začuti v roki nekaj, kar je dobro poznala. Bil je to pravi pravcati arabski zlat novec. Strezinja je dobro vedel, da ni na svetu zida, katerega bi ne preskočila z zlatom obložena kamela. In v resnici, obraz starke se je takoj spremenil in vzkliknila je veselo : — Pripravljena sem odgovoriti na vse. — Morda ti je znano, da sem bil gost tvojega gospodarja. — Ti si torej oni Hrvat iz daljnih krajev, o katerem mi je pravila naša lepa Fatima. O ti srečni človek . . . Strezinji šine vsa kri v lice. On je seve hotel tako od daleč povprašati po lepi Fatimi, a evo, njeno ime je bilo izgovorjeno prej, nego je on mogel pomisliti. In ker se mu je zdel ta trenutek primeren, reče: — Kaj praviš, lepa Fatima je govorila o meni. Starka, videč, kako mu je šinila kri v lica, se nasmehne in reče: — Povedala bi ti še mnogo več, a ne smem. V njenem glasu je bilo nekaj žalostnega, a Strezinja pomisli, da ji je treba še nekoliko pozlatiti jezik. Spustil je v njeno roko še en zlat novec. Starka ga krčevito prime in gledaje plašno na vse strani, reče: — Pojdi z mano! Vrata se zapro in starka ga odvede po ozkem hodniku v neko polumračno sobico. Ko sta bila v sobi, reče : — Povej mi, kaj želiš vedeti od mene. Jaz sem uboga starka, a tako glupa nisem, da bi ne vedela, sodeč po tvojih darovih, da želiš od mene večje usluge, nego te besede, ki sem ti jih povedala. Govori tedaj ! Strezinja se je nekako obotavljal. Ali naj zaupa tej starki, ki jo je videl danes prvikrat? Čas je hitel . . . — Dobra starka — reče naposled in jo prime za roko. — Uganila si. Jaz želim od tebe večje usluge, in ako mi jo storiš, dobiš še več, mnogo več, nego si moreš misliti. Starki so se pohlepno zaiskrile oči. — Govori, gospod! — Malo prej si mi govorila o Fatimi? — In ti bi rad ? — reče plaho starka... — Jaz jo ljubim, ljubim bolj nego svoje oko. In sedaj veš vse. Starka zmaje z glavo. — Hm. Ti bi jo rad videl? — Govoril bi rad z njo. Starka potegne roko preko čela, zmaje z glavo in reče: — To ni mogoče. — Nato pa doda: — Kedaj pa hočeš? — Takoj sedaj, takoj . . . — Ali si znorel? Sedaj pri belem dnevu? Sedaj, ko se lahko vsak hip vrne gospodar? — Ne boj se tega! Še malo prej sem videl, kako straži na velikem mostu. Srbska narodna noša iz Šumadije, (Po posebni fotografiji za Slov. Ilustr. Tednik.) — To ni nič novega. Vem, da straži. Ali lahko ga vsak čas zamenjajo. Straže se menjavajo. Ako hočeš sestanek s Fatimo, se lahko zgodi v dveh, treh dneh. Tudi njo moram pripraviti . . . Strezinja je prebledel. Starka ga prime za rame in reče : — Ubogi mladec. Zal mi je, a ne morem pomoči. Strezinja pa vpraša: — Koliko zahtevaš? Zahtevaj od mene, kaj ti drago, ali Fatima mora postati moja. Moji trenutki so kratki. Za eno uro, najpozneje dve moram z važno nalogo iz Kor-dove. Kdo ve, kaj se med tem zgodi z menoj ? Grem v pogubo, a želim, da še prej vidim njo, ki je solnce mojih dni . . . Starka, ko je slišala, kako jo nagradi, postane mehkejša. — Ali misliš, da bo Fatima hotela priti sem tako naglo, naenkrat. Saj ji še nisi odkril svoje ljubezni. — Pride, zakaj ona me pozna. — Dobro, dobro. Povem ji, da si tukaj, da ni gospodarja doma in da ji imaš povedati važne reči, ki se tičejo njene matere, od katere so jo s silo ugrabili. Morda bo potem šla . . . — Poskusi. Starka je odšla iz sobe. Strezinji je utripalo srce v prsih. Sedel je na stol in podprl glavo. — Ali bo prišla? Ali je mogoče, da mu je tako blizu ono, kar se mu je zdelo prej še nemogoče. Videl bo njen angelski stas, njene žive, prekrasne oči in slišal njen mili, zvonki glas. Vstal je s stola. Akoravno je minilo malo časa, odkar je odšla starka iz sobe, se je njemu vendarle zdela cela večnost. Pogled je uprl v vrata. Ali pride ona, ki mu je ukradla srce? Srce mu je plam, telo od vznemirjenja. Naenkrat se odpro vrata in na pragu je stala — ona. Ko jo je Strezinja opazil, je bil kakor zamaknjen. Njegove oči so je gledale nepremično. A njene krasne oči so se strnile z njegovimi in ni trenila z njimi. Tako sta stala dolgo brez besed, samo oči so govorile. In njuni pogledi so se spajali v neko tajinstveno mistično morje ljubezni. — Bdim ali sanjam? In razširil je roke, ter jo burno privil na svoje srce. Njegove ustne so se približale njenim. Na njegove prsi se je naslonila njena glavica. Njene žametne ustnice so drhtele in lice je rdelo v blaženem nasmešku. Oči njene so pa bile nalahno zaprte z gostimi svilenimi trepalnicami. Njemu pa so privrele na dan besede, polne ljubavi in hrepenenja. — Kakor da te iščem tisoč let, in sem te sedaj našel, tako mi je pri srcu. Zdelo se mi je, kakor da blodim po puščavi, v kateri ni oaze, v puščavi, v kateri bedni umira žeje. A evo nenadoma zapazi vir in on se vzradosti življenja in pije biserne kaplje sreče. Tako je i meni. Bilo mi je, kakor da sem zaprt v globoki ječi. In prišel je angel in mi snel z rok in nog težke okove. In sedaj se čutim svoboden in srečen, močan in mlad. Zdi se mi, da bi lahko rušil bregove in tisočletne palme z jednim samim udarcem, Fatima krasna ! In naj se vsuje name blisk in grom, naj se odpira brezno strašnega pekla. Ničesar se ne bojim, ker si ti pri meni. Boriti se hočem za te zoper leve in tigre, kakor ljuti zmaj in ne spustim te več, ti divni biser mojega življenja, zvezda ljubezni moje, duša moje duše, nebesa moja . . . Vidim in čutim, da mi ti vračaš ljubezen, Fatima moja, ali daj, naj spregovorijo sladka usta tvoja, o reci, govori, da slišim to, kar me stori tako srečnega, tako vznesenega, reci mi, da si oljka miru mojemu srcu, reci mi, da me ljubiš . . . In njene roke se ovijejo krog njegovega vratu, njene oči se odprejo in ga gledajo. Njene ustne pa zašepetajo komaj slišno, a z vso srečo : — Ljubim te, dragi moj, ljubim te... (Dalje prihodnjič.) Snftnpr м j® naivečia> • K-z l/жЖ^У Ж ^ domača tvrdka te vrste na slovanskem jugu. Kdor potrebuje uro, verižico, uhane, prstan itd., naj piše po cenik. Velik bogato ilustrovan cenik dobi vsakdo zastonj in poštnine prosto. Pišite po dopisnici : H. Suttner v Ljubljani 5, Mestni trg štev. 25. Nizke cene! ■ ...... 1 ■ ■ ■ - ■■ ■ Postrežba solidna in točna! Priporočamo ТЖ domačo tvrdko ЈП Vojna na Balkanu. Kako se je sklenilo primerje pri Čataldži. Pogajanja radi premirja so se vršila pri Čataldži par dni. Po strahovitem porazu pri Loziengradu je Turčija zaprosila velesile za posredovanje in ko so Bolgari prodrli zmagovito do Čataldže, je prosila Turčija naravnost bolgarsko vlado za premirje. Ker Bolgari niso hoteli tirati vojne do skrajnosti, so sporazumno s svojimi zavezniki Srbi, Črnogorci in Grki pričeli dogovore radi premirja. Pogajanj so se udeležili zastopniki vseh balkanskih držav in Turčije. Ker ni bilo drugih prostorov, so se vršile seje v nekem železniškem vozu kar na progi. Zadnji dan pogajanj, ko se je zvečer sklenilo premirje. sta se pripeljala ob pol 5. popoldne pred Čataldžo dva vlaka. Eden od turške strani z Nazim pašo in drugimi zastopniki Turčije, od nasprotne strani pa vlak z zastopniki Balkanske zveze. Oba vlaka sta obstala skoro istočasno na nasprotnih krajih mosta čez reko Karaš. Ko so pooblaščenci Balkanske zveze Danev, Savov, Fičev in grški minister Panas izstopili iz svojega vlaka ter se napotili preko mosta k turškemu vlaku na ono stran prek mosta, je nastala grobna tišina. Ko so dospeli čez most, se je začulo turško povelje častni stotniji, da jim je v pozdrav prezentirala orožje. Odposlanci Balkanske zveze so salutirali. Zastopniki Turčije Re~ šid-paša, Nazim-paša in podšef turškega generalnega štaba so jih pričakovali pred vagonom. Vstopili so vsi v vagon, ki je bil določen za sejo ter so se zaprli. Kmalu pa je prišel grški minister, rdeč v licu, razburjen, ni rekel ni besedice ter se je oddaljil. Zunaj so čakali vojni atašeji, ki so začudeno gledali grškega ministra in njegov ataše je šel takoj za njim. Odšla sta v bolgarski vlak ter vstopila v svoj kupe. — Kaj se je zgodilo? Turki niso hoteli ugoditi zahtevam Grške in njen zastopnik se je odstranil. Turški in bolgarski častniki obeh spremstev, ki so se pred vagonom, kjer Odisej Mandakas, vodja grških prostovoljcev v balkanski vojni. (Po posebni fotografiji za Slov. Ilustr. Tednik.) je bila seja, razgovarjali, so kar umolknili, ko so videli, da se je zastopnik Grške odstranil. Nastal je zelo mučen molk, kajti vsi so nestrpno pričakovali, kaj določi seja. Istotako, če ne še bolj mučno, pa je bilo Tako je bilo sklenjeno premirje; brzojav pa je takoj poročal o njem na vse strani sveta. r Bolgari pred Drinopoljem. (Po posebni fotografiji za Slov. Ilustr. Tednik.) v vagonu pri seji. V vseh točkah so se že zjedinili, le v jedni ne. Bolgari so zahtevali, da smejo voziti svoje vojaške vlake, pa bodisi s kakoršnim koli tovorom skozi oblegani Odrin. Tega pa Turki nikakor niso hoteli privoliti. — Razgovor je nehal. Nastal je mučen molk, le tu in tam je kdo spregovoril besedico, če je komu ponudil cigareto ali čašo kave. Nastala je že noč, prižgali so luči, a nobena stranka ni hotela odjenjati. Razburjenje je rastlo, kajti bližal se je trenutek, ki odloči: ali mir — ali vojna. Sedaj ko je sklenjeno premirje in so se začela mirovna pogajanja v Londonu, se turški državniki silno branijo, da se ne uklonijo zahtevam Balkanske zveze. Odrin mora baje ostati turška trdnjava, sicer se ne sklene mir, kajti razen pri Čataldži zbrane armade se baje vadijo turški rekruti in nadomestni rezervisti v Carigradu in iz Anatolije je na potu mnogo močnih divizij. Če se torej prično zopet sovražnosti, bo stala sovražnikom nasproti zelo močna turška vojska. V resnici pa je vse drugače. Turške Umevno je, da so se Turki protivili, kolikor nh je se ostalo, so desorgani- kajti če sme sovražnik voziti po železnici 211 ane' častniški zbor je prisilil vojno mi-skozi Odrin vse, kar hoče, izgubi trdnjava vso vrednost in je njen odpor takoj brez vsake koristi. V vsej svetovni zgodovini ni slučaja, da bi smel sovražnik skozi oblegano mesto voziti živež, topove, vojaštvo itd., a trdnjave bi ne smela lastna država oskrbeti ne z živežem in ne z municijo. To je bila od Bolgarov za Turke res zelo trda določba. Bilo je že pol osmih zvečer, ko po dolgem molku reče Nazim-paša: »Naj bo! A počakajte deset dni, počakajte, da se prično mirovna pogajanja v Londonu!« Danev, je vstal, segel Nazim-paši v roko in rekel: »Prav je; dovršeno je, sporazum-Ijeni smo.« Vsem se je odvalil težak kamen od srca; padli so si drug drugemu v naročje in se poljubovali. Bolgarski general Savov in Nazim-paša sta se objela, ne da bi izgovorila kako besedo. Zavladalo je veselje, pozabljene so bile za trenotek vse sovražnosti. Fičev je pozval tajnika Ča-pračikova. ki je nato zapisal dogovor o premirju. Napisal je štiri pole, ki so jih | j pozno v noč podpisali. Ko je bila pogodba podpisana, je vzel Nazim-paša v roko čašo, odprl vrata vagona ter rekel zunaj čakajočim bolgarskim in turškim častnikom: »Gospoda, pijem na zdravje hrabre bolgarske armade.« Lahno se mu je tresla roka, ko je nesel čašo k ustom. Častniki so šli na to v vagon, se pridružili zdravici in bolgarski častniki so napili: »Na zdravje hrabre otomanske vojske!« Starejšina Temistokles Modatsos, predsednik"od-boralgrških prostovoljcev v balkanski vojni.> (Po 2" ^posebni fotografiji za Slov. Ilustr. Tednik.)^ n'istr stvoi,i daje izpustilo zaprte uporne mla-doturške voditelje. Celo sultanu so pisali, da se vojaštvo pri Čataldži spunta, če ne spustijo zaprtih Mladoturkov. Druga pismo — ki ga je podpisalo 140 častnikov ■— Črtice z Balkana. Za črnogorski „Rdeči križ“ je poslal našemu upravništvu g. Andrej Obed iz Browder Ky. iz Amerike dva dolarja, ki sta jih daro- Kako je junaški stotnik navdušil vojake? Pred obzidjem mesta Mustafa paša (Svilen) je prodiral tudi stotnik Tadžer s svojo stotnijo. Silovito turško streljanje je njegove vojake nekoliko zadrževalo, da so hoteli obstati, stotnik pa je vtaknil meč v nožnico, samokres za pas in si je lepo mirno prižgal cigareto ter korakal naprej, dasi so okrog njega žvižgale turške kroglje. Ta zgled mirne neustra-šenosti je vse vojake navdušil. Stotnik Tadžer je zopet prijel za orožje, nataknil čepico na konec sablje ter tako na čelu svoje stotnije tekel proti Turkom in vsi so se kot besni zagnali nad sovražnika. Kmalu so dobili Bolgari ojačenja ter si osvojili mesto. Tudi socialisti so se spreobrnili V vojni. Znano je, da so socialni demokratje zoper vojno in nekaj socialistov je tudi na Srbskem. Seve so morali tudi ti na vojsko. Ko so videli socialisti navdušenje tovarišev, se je zbudilo tudi v njih srbsko junaštvo in mnogi socialisti so postali najboljši vojaki. Vidov dan. — Spomin na poraz 1. 1383. Leta 1383. je strl turški sultan Murat srbsko vojsko na Kosovem polju. Od takrat so bili Srbi do danes vsaj deloma pod Turki. Od takrat pa tudi Srbi, naj bodo kjer hočejo, obhajajo dan 28. junija, „Vidov dan“, ker na dan sv. Vida je bila srbska vojska potolčena, kot dan žalosti in upanja na hOvo slavo Srbije. Drugo leto 1913 bo Srbom po 524 letih mogoče, ta dan obhajati na Kosovem. Sešli Se bodo takrat Srbi od vseh strani in slavili lOdBolgarov^razstreljenatželezniška proga in most pri;Odrinu. (Po'posebni fotografiji za Slov. tlustr. Tednik.)81 zmag®> ki so maščevale Kosovo. K zmagi pri Bitolju. Bitolj ah Monastil* vala on in še eden njegov tovariš, oba go-riška cerkljanska rojaka. Hvala lepa rojakoma v tujini, ki si od težko prisluženega denarja pritrgajo, da priskočijo bratom na pomoč! Da bi našla mnogo posnemalcev! Desetletni dečki prevažali ranjence. Kako velikanska požrtvovalnost je v balkanskih Slovanih, kaže tudi dogodek v Jamboli. To mesto leži blizu meje ob železnici in zato pripeljejo tja zelo mnogo ranjencev. Ker pa primanjkuje ljudi, je zelo težko spraviti ranjence v bolnišnice. Na pomoč so prihiteli otroci 10 do 12 let stari. Na malih vozičkih so prepeljavali ranjence S postaje v bolnišnico ter so tako samo en dan prepeljali ti mali rodoljubi nad 50 ranjenih vojakov. je glavno mesto vilajeta enakega imena, Leži ob izviru „Črne reke“ in Šteje okrog 50.ÖÖÖ prebivalcev; ves vilajet ima približno 900.000 prebivalcev. Prebivajo tu razne narodnosti: Bulgari, Grki, Albanci, Vlahi, Turki in judje. Okolica, pokrajina Bitolja je ravna. Izseljevanje v Ameriko je na dnevnem redu. Kmetijstvo je v teh krajih na jako nizki stopnji, ker Turki ovirajo vsak napredek. Slika iz cetinjske bolnišnice. Neki poročevalec opisuje prizor iz cetinjske bolnišnice. Na postelji leži mlad ranjenec, šestnajstleten deček. Kroglja iz puške mu je v pasu prebila hrbtenico in vse spodnje telo je že omrtvelo. Zdravnik je izgubil vsako nado, Ob postelji stoji njegova mati, suha, visoka ženska, bledega lica, v očesu strah ih trepet. Zdravnik in so ,ga tudi poslali sultanu — pa pravi, da je obsojen na smrt oni državnik, ki sklene tak mir, da dobe Bolgari Odrin, Lo-zengrad in Dedeagač. Vojake še hujskajo turški duhovniki. V vojaštvu se je pojavil zopet poguben duh strankarstva. Zastopniki Balkanske zveze so se sestali k mirovnim pogajanjem v pondeljek 16. t. m. V nedeljo prej pa je bilo le posvetovanje. Pri mirovnih pogajanjih gre pred vsem za določitev meje med Turčijo in Bolgarijo. Bolgarski delegati odločno zahtevajo, da ostaneta Odrin in Dedeagač bolgarska. Če odklonijo turški delegati to, se prekinejo pogajanja in se takoj prične vojna pred Čataldžo in Odrinom znova. Bolgari bodo postopali brezobzirno ter zavzeli tudi Carigrad. To jim bo tem lažje, ker so spravili v času premirja sveže polke na bojišče in ker jim je došla iunaška srbska armada na pomoč. Angleška je zelo zadovoljna, da se vrše pogajanja v Londonu. Krali in parlament so pozdravili odposlance in kralj je dal pripraviti za mirovno konferenco no-trebne nrostore v palači St, James, Palača je oficijalna rezidenca angleških kra-liev, vendar že je nekaj let zanuščena. Prej pa je bilo tu naiživahnejše življenje in še za časa kraljice Viktorije je bila palača St. James središče politike in moči. Ob jednem z mirovno konferenco, se vrše v Londonu neoficialna in neobvezna posvetovanje veleposlanikov. Določilo se bo, da se naj skliče, če bo treba, v Pariz konferenca veleposlanikov, da se rešijo preporne točke med velesilami. Pred S k a d , o m se.vrke še vedno sBsKS« boji, ker ne morejo poveljniku trdnjave na- Bolgarske'[žene donašajo na oslih"drvaTza’kurjavo bolgarski armadi pred'Odrinom. (Po posebni foto-znaniti, da se je sklenilo premirje. grafiji za Slov. llustr. Tednik.) Drože i(kvas) iz odlikovane slovenske tovarne drož IV. SUBAN, Trst - Vrdela, so dosegle dosedaj vsepovsod najboljši sloves. Naročajte pri narodni trvrdki, ki --------------------vam postreže po konkurenčnih cenah.---------------------------- Trgovci,-”peki! pride k postelji in razlaga došlecem v tujem jeziku stanje ranjenca. Mati ve, da govori o njenem sinu in dasi ne razume jezika, razume vendar njeno srce, da za sina ni rešitve. Obrnila se je od nas — pravi poročevalec rala samo z bajoneti napadati Turke med strašnimi izguba ni. To je neizrečeno bolelo častnike in vojake pri topovih, ki niso mogli na pomoč. Vse so poizkušali, da bi spravili topove na višino. Toda zemlja je bila mokra. Glavna ulica v Skadru. (Po posebni fotografiji za Slov. Ilustr. Tednik.) — in uprla v shujšano lice sinovo svoje oči. Bilo je v tem pogledu toliko ljubezni, da bi morala smrt samo ganiti, in tolika bolečina, da bi se kamen razjokal. Junaški godci. Nekaj posebnega je, da bi se godci odlikovali v vojni, a pri Prilepu je bilo tako. Pehota je imela, kakor smo že govorili, silno nalogo z golim bajonetom prodreti do sovražnika, ki je streljal iz utrjenih pozicij na višini. Marsikomu je upadalo srce in tu so prišli na pomoč — godci. Dobili so povelje postaviti se na višino in igrati vojaške in navdušujoče pesmi. Cel dan so se razlegale okrog Markovega Prilepa pesmi, kakor srbska himna: „Bože Pravde Ti što spase od Kosova do sad nas, čuj i od sad naše glase i od sad nam budi spas“ ali naša „Naprej zastava Slave“. Ob zvokih godbe so Srbi navdušeno napadali in zmagali, a tudi na godce je padala ploha krogelj, ki je njih število skrčila od 40 mož na 10. Vse za domovino. V boju pri Prilepu je bilo za Srbe zlasti to hudo, ker niso mogli spraviti topov na take pozicije, prostore, da bi Turke pregnali. Infanterija, pehota, je mo- Nobena stopinja ni držala. Konjem in vojakom je drselo. Častniki in vojaki so se napenjali, da bi spravili topove naprej, pa vse zastonj. Srbske čete pa so med tem nestrpno pričakovale, da se oglase topovi. Tu pride častniku dobra misel. Sleče suknjo in jo vrže v blato pred top in zakliče vojakom: „Vojaki! Če žrtvujemo za domovino življenje, žrtvujmo zanjo še to malenkost!“ Vojaki so veselo zavpili: „Živela Srbija!“ in vsi so posnemali poveljnika. Mraz je bilo, da je vse pokalo, a uspeh je bil dosežen. Na plaščih častnikov in vojakov so imeli konji oporo. Potegnili so in po veliki težavi so zvlekli topove na višino, da so ukrotili Turke. Bolgarska vlada je imenovala generala Vasova za guvernerja osvojenega turškega ozemlja s sedežem v Lozengradu. Srbski bolniki dobe po odredbi vojnega ministrstva, ko zapuste ozdravljeni bolnišnice, popolnoma nove obleke. Poljsko delo na Bolgarskem. Velik del moškega prebivalstva na Bolgarskem je zaradi sedanje vojske daleč od doma. Zato se je bilo bati, da se jesensko delo na polju ne Turki, ki beže pred vojno, v Carigradu. (Po posebni fotografiji za Slov. Ilustr. Tednik.) — Abadie kotiček. „Ali si ti [s', Solcolovičem že kadil pipo sprave?“ r: .-'-.„Ne, pač pa sem mu podaril abadiestroč- nice, fin sedaj je naš prijatelj na življenje in smrt.“ bo moglo izvtšiti v pravem času in da bodo kmečke rodbine vsled tega trpele občutno škodo. V takem položaju je bolgarska vlada pozvala doma ostalo kmečko ljudstvo, da naj si vzajemno pomaga in tako prepreči, da ne bodo imele gmotne škode one rodbine, katerih svojci so morali pod orožje. Pozivu vlade se je rodoljubno prebivalstvo odzvalo v taki meri, da naznanja sedaj ministrstvo za notranje stvari, da se je vse poljsko delo opravilo še preje nego druga leta. Lep zgled medsebojne pomoči in nov dokaz, da je bolgarsko ljudstvo vredno zlate svobode! „Popče“. V XVIII. pešpolku imajo vojaka, ki mu vsi pravijo „Popče“ (duhovniček), ker se neprestano križa. V strašnem boju na Ku-manovu je bil XVIII. polk v najhujšem ognju — a Popče se tudi tu neprestano križa. Ko je bilo Kumanovo zavzeto, je vojska dobila povelje za odmor, ki ji je bil silno potreben, saj so bili vojaki tri dni in tri noči v neprestanem ognju. Tedaj tovariši vprašajo Pop-četa: „Čuješ, človeče! Če si se križal v kosami, naj ti že bo, saj si imel čas; toda da se križaš v najhujšem ognju — križaš in streljaš, to je pa le od sile.“ — „Saj nisi dobro videl. Najprej sem ustrelil in šele potem sem se prekrižal,“ odgovori Popče. — „To je vendar vseeno!“ — „E, ni ne vseeno. Ko sprožim in vidim, da sem ga pogodil — se prekrižam. Saj je tudi on človek, dušo ima! Prekrižam se torej zanj, veš, da bi mu bil Bog milostljiv.“ Česa se Turki najbolj bojijo? Da bi kristjani zavzeli Carigrad, si osvojili mošejo Ajo Sofijo in da bi se tam brala sv. maša. Turški derviši (duhovniki) so proglasili, da raje zažgo in porušijo krasno stavbo, sedaj turško mošejo Sv. Sofije, kakor pa da bi zopet postala to, kar je bila nekdaj, namreč krščanska cerkev. Ker pa balkanska vojska zelo brzo napreduje ter bi v slučaju, da zma-majo Bolgari pri Čataldži, pridrvele krščanske čete najbrže tako naglo v Carigrad, da bi turški derviši ne mogli uničiti mošeje Sv. Sofije, spravljajo sedaj v njo za kolero obolele ljudi, da bi tako okužili vse poslopje, da bi se kristjani zbali te sicer strašne nalezljive bolezni ter si ne osvojili mošeje Sv. Sofije. Šaljivo vprašanje. Kaj je to ? Revež ima ; bogatin si želi, skopuh izdaja in zapravljivec hrani. — ("9IN) Poučne kinematografične predstave uvedejo v šolah v Parizu. Baje se uvedejo take predstave tudi v avstrijskih šolah. Zastonj se jezite nad trgovci in blagom, ter govorite draginja je, da si človek ne more nič več kupiti. To govorjenje ne pomaga nič, če bodete še naprej kupovali slabo blago in pri trgovcih, ki Vam drago računajo. Prihra- Odmor srbskih četašev. (Po posebni fotografiji za Slov. llustr, Tednik ) nite si le tedaj kaj, ako bodete kupovali vedno v trgovini z modnim, manufakturnim in konfekcijskim blagom I. N. Šoštarič, Maribor, Gosposka ul. 5. V tej trgovini kupite vsako blago od 20 do 30 odstotkov cenejše kakor drugod. Kot najidealnejši način varčevanja in najprikladneje preskrbljenje za starost in družino priporočamo življensko zavarovanje. Tozadevno nudi posebno banka „Slavija“ s svojimi prikladnimi razkazili in vsem zahtevam odgovarjajočimi pogoji največje ugodnosti. Priporočati življensko zavarovanje je ravno v današnjih napetih časih največjega pomena, kajti banka „Slavija“ izplača ves zavarovani kapital, ne da bi bilo treba plačevati kako doklado ali višjo zavarovalnino tudi onim, ki padejo v vojski ali umro vsled ran, zadob-Ijenih v vojski. Ker se sprejemajo vojna za- varovanja le tako dolgo, dokler ni priglašena mobilizacija, priporočamo, da se vsak interesent pravočasno obrne glede pojasnil na generalni zastop banke „Slavije“ v Ljubljani. Zakaj priporočamo Kolinsko kavno primes ? Iz dveh vzrokov. Predvsem, ker je res izvrstno blago, ki je z njim vsaka gospodinja popolnoma zadovoljna, ker Kolinska kavna primes napravi kavo najokusnejšo. Potem pa tudi zato, ker je Kolinska kavna primes pristno domače blago. Mi se dobro zavedamo velikega pomena domače industrije za ves naš napredek na gospodarskem polju, vemo pa tudi, da nikakor ne zadostuje, da govorimo o potrebi domače industrije, temveč, da jo moramo podpirati s tem, da kupujemo domače blago. Komur je torej na tem, da dobi izvrstno in pristno domače blago, naj kupuje Kolinsko kavno primes! Čataldže z južne strani. (Po posebni fotografiji za Slov. llustr. Tednik.) Pepelea kras* n d Л4 cd 4-3 03 O OD >tZ2 c5 d r=2 CD GO O Ph hd o co CD GT* t=i go GO« hä CD O СГ+- CD CD .i-d Izprašani optik FR. P. ZAJEC :: LJUBLJANA, Stari trg št. 9. :: priporoča svoj dobro urejeni optični zavod očala, ščipaka, daljnoglede, to-plomerje i. t. d. Nadalje priporoča svojo veliko zalogo švicarskih ur, zlatnine in srebrnine, gramofone od 25 K naprej tudi na mesečne obroke. Plošče vseh vrst in v vseh jezikih do K 2'50 naprej. Ceniki brezplačno. — S||IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!lllllllll!ll!l!llll!!li!llll!llllllll!ll!|! I Vaše obličje J = bo krasno, čisto in fino kakor alabaster. \\l = Pike, pege, izpuščaje, rdečico obličja in nosu, jy = sive in rumene lise in vsak neprijeten ne- == = dostatek odstrani zajamčeno v 6 dneh „Via- Ш =E dicca balsamin“. Steklenica K 2'50. Vladicca Ш !§ hals. crem. K 2'—. Rationell hals, milo K V20. ni ^ Učinek je opaziti že po enkratni rabi. ni i == Neprijetne dlačice = lil = z obličja in rok odstrani trajno in brez bo- iii := lesti v 3 minutah edini zajamčeno neškod- iii Ijivi „Sattygmo“. Steklenica K 2"5U Üi = Teodor Korn = poprej Henrik Korn pokrivalec streh in klepar, vpeljalec strelovodov ter instalater vodovodov LJUBLJANA, Poljanska cesta 8 priporoča se p. n. občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streh z angleškim, francoškim in tuzemskim škriljem, z asbest, cementnim škriljem (Eternit) patent Hatschek, z izbočeno in ploščnato opeko, lesno-cementno In strešno opeko. Vsa stavbinska in galanterijska-kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. — Re-prave točno in ceno. Proračuni brezplačno in poštnine prosto. — Kuhinjska oprema. Hišna oprava. Od dobrega najboljše ! Bujno polnost-krasno oprsje doseže vsaka slabotna dama v treh tednih. Učinek zajamčen. Neštevilni zahvalni in pri-znalni dopisi zdravnikov in dam so na razpolago. Uspeh se vidi že v 6 dneh. Edino krepčilno in osvežujoče sredstvo. Cena 1 steklenice univerzalnega sredstva Et - Admille z navodilom 5 K. K temu posebni kremni izvleček „Vladicco“. K 2-—. Si/vi lasje Ш dobijo takoj lepo stalno barvo, črno, kosta- == Ш njevo ali blond (cena 4 K). Barva drži mnogo EE ÉB mesecev. =E Ш Nadalje se dobe „toaletni preparati“ Ц Ш Rosin, ki narede takoj rožnato polt. Steklenica E= É= 1'50 K. Rosin, tekoči puder, beli, rožnati ali := == rdeči. Steklenica 2 K. Puder kot prašek, zelo EE |j| fin, beli, rožnat ali rdeč. Škatljica 1 K. Pro- EE {ji daj a in razpošilja edino ord. kosm. laboratorij EE =y W. Havelka, Praga-Vršovice št. 752. Ш (Pozor na razna iz tujine priporočena slaba EE i= in draga sredstva.) Za uspeh naših izdelkov EE EE se jamči. ЕЕЈ = Obnovite naročnino! = Ljubljana, Sv. Petra c. 4. - Kranj, Glavni trg 119. Kočevje, Glavni trg 79. - Rudolfovo, Vel.trg 45. Vsakovrstno kurivo. Mehka in trda drva cela in razžagana. Retortno oglje. Trboveljski kosovnik K 2-80—3-40 za 100 kg. Trboveljski kockovnik K 2-66—3-20 za 100 kg. Velenjski briketi. Utnrn edina sledilna kurjava za IMdld peč. K 1-40—1-60 za 100 komadov prosto na dom postavljeno. St. & C. Tauzher, Dunajska cesta št. 47. — Telefon št. 152. Tvrdka Bilina & Kasch nasi. Priporoča svojo veliko zalogo glaze in raznovrstnih drugih rokavic, modno blago, parfumerijo, galanterijo, ročna dela, ЖДГ C/*|i 11 kakor tudi vse kirurgične potreščine kline pasove — .IfJLe O V' li U. Lf tv JL L ravnodržalec itd. po najnižiih cenah. Snaženje vseh IS Ul* 36 . i j - vret rokavic. Moderna predtiskarija. Postrežba točna in LjUDljfln&f ZuOVSkä lil. 5 :: solidna. Vnanja naročila se točno izvršujejo. p*1 ...1 SBBS izdelki solidni. Zaloga pohištva in tapetniškega blaga Fr. Kapus, Ljubljana Marije Terezije cesta štev. 11. . •. Kolizej. Velika izbira vsakovrstnega pohištva za spalne, jedilne in gosposke sobe. Divane, otomane, žimnice, modroce iz morske trave, zmednice na peresih, ::: podobe, zrcala, otročje vozičke itd. ::: =j Sprejemajo se tudi === U opreme hotelov.