oočlnski___
poročevalec
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA DOMŽALE
Občinski poročevalec, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Domžale, izhaja dvakrat mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uiedniflti odbor v sestavi: Marjan Bolh ar, Maijai Brojan, Nada H ura ar. Štefan Maikovič, Jože Skok, Franc Tekavec, Vera Vojska, Cveta Zalokar-Oraiem.
Glavna urednica: Vera Vojska, tal: 721-359, odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel.: 721-686, tehnični urednik: Zdravko Upovsek, tel.: 721-082.
Glasilo izhaja v nakladi 12.000 izvodov in ga tiska Delavska univerza Domžale- Rokopise sprejema odgovorni urednik, Ljubljanska 94, Domžale, naročene oglase sprejema Delavska univerza Domžale, Kolodvorska 6. Rokopisov ne vračamo, fotografije pa le izjemoma. Glasilo je na podlagi Alepa it. 421-1/72 z dne 26.11.1974 Sekretariata za informacije izvršnega sveta SR Slovenije oproičeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Glasilo je bilo dne 25. 7. 1970 odlikovano s Priznanjem Skupščine občine Domžale za uspeino informiranje, dne 24.4. 1974 pa s »rebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naroda za uspešno informiranje cseJ ovnih ljudi in občanov občine Domžale.
DOMŽALE, 8. 2. 1983, Leto XXII, Št. 2
OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU
Pravijo, da je umetnost to, kar je lepo, četudi so za merljivost lepote včasih zelo čudna merila.
Vendar je resnična trditev, ki jo v „Eseji o lepoti" postavlja akademik Josip Vidmar. Brez lepote, ki sama po sebi zaradi absolutne emocionalne človeške dokazljivosti ne potrebuje posebej napisanih meril in kriterijev, ne more biti umetnosti. Ta preživi vse čase, zob minljivosti je ne načenja, ker je večna.
Slovenci smo majhen narod. Malo je bilo in malo je umetnikov, ki so ustvarili neminljiva dela. Kar jih imamo, v svojih dosežkih postavljajo slovensko kulturo ne le ob bok, temveč v sam svetovni vrh. Med njimi ima posebno mesto prav dr. France Prešeren, katerega osebni datum pomeni slovenski kulturni praznik.
Njegovo neminljivo ustvarjalno delo ostaja najdragocenejše duhovno izročilo, ki se pne od generacije do generacije Slovencev. Sporočilna umetniška vrednost njegovih poezij prinaša narodu najčudovitejše napotke, želje in hrepenenja pesnika, za narodov obstoj, duhovno in drugo rast ter blaginje. Četudi je ljubezenska tematika v pesmih dr. Franceta Prešerna količinsko nekoliko obsežnejša, je ljubezen do domovine, do naroda tisto duhovno napotilo, ki pesniku daje celo kozmične okvire:
Žive naj vsi narodi,
ki hrepene dočakat dan,
ko, koder sonce hodi,
prepir iz sveta bo pregnan,
ko rojak
prost bo vsak,
ne vrag, le sosed bo mejak!
Prav to, če pogledamo nekoliko naokrog, nam je potrebno. Lahko ostanemo celo popolnoma osebni, pa so nam uresničene zgornje želje potrebne že za naše malo medsebojno življenje. Lahko se ozremo do vrat hiše, kraja, republike: Žive naj vsi narodi ...
Res! Prav zato, ker nam Prešeren govori za vse čase, o vsem, kar človeku mora biti lepo in sveto, o vsem kar za pravega človeka v osebnostnem in širšem pomenu nekaj pomeni — Prešeren ostaja — Prešeren.
M. Brojan
Ob koncu starega in na začetku novega poslovnega leta pogovor o gospodarjenju:
ABSOLUTEN POGOJ ZA USPEŠNO DELO: STORILNOST, RACIONALNOST, ODGOVORNOST
Razgovor s predsednikom Izvršnega sveta Domžale tov. Hermanom BREZNIKOM.
Poslovni rezultati preteklega leta v domžalski občini niti v absolutnem niti v relativnem smislu niso slabi, četudi smo načrtovali, da bodo še boljši. Vzrok za to so dejansko objektivne (beri zaostrene) razmere, v katerih so se znašle tik po začetku leta 1982 domala vse delovne organizacije.
Dobršen del zaslug za uspešno poslovanje domžalskega gospodarstva ima poleg delavcev v združenem delu seveda tudi Izvršni svet domžalske občinske skupščine, ki je redno, predvsem pa dosledno spremljal aktualno problematiko gospodarjenja ter ob tem tudi dinamično ukrepa/. Zahvaljujoč takemu odgovornemu pristopu Izvršnega sveta, ki je v svoje široko delo zajel vsebino domala tudi na videz manj pomembnih dogajanj v občini, gre zahvala, da so rezultati (pri tem naj bo opravljena primerjava med slovenskimi občinami) zagotovo zelo ugodni.
O tej problematiki smo se pogovarjali s predsednikom Izvršnega sveta občine Domžale Hermanom Breznikom, ki je v delo na tem področju vtkal mnogo svojega truda in znanja. Takole je odgovarjal na moja vprašanja: ,
Katere so osnovne karakteristike leta, ki je za nami?
Leto 1982 je že na začetku dalo vedeti, da bodo pogoji gospodarjenja do konca zaostre-
ni in da se lagodno življenje, ki je potekalo več let, končuje. Pravzaprav smo nekakšen gospodarski prelomni trenutek (Nadaljevanje na 2. strani)
doživeli ob polletju, ko so se zmanjšale razpolagalne pravice z devizami od izvoženega blaga in sicer od 65 procentov na 30 procentov, v nekaterih primerih pa celo na 26 procentov. To je pomenilo seveda določene pretrese za gospodarstvo.
Kljub temu so bili rezultati na področju celotnega gospodarjenja sorazmerno dobri, saj je šlo gospodarstvo iz enega v drugo leto (iz leta 1981 v 1982) s precejšnimi rezervami repro-materialov. Vendar je šlo lahko tako le nekaj časa. Kljub precejšnjim rezervam repromaterialov so se težave pojavile že v prvem tromesečju leta 1982, tudi zaradi različnih nejasnosti okrog administrativnih ukrepov, carinskih predpisov itd.
Pa vendar se je gospodarjenje leta dobro izteklo ...
Kljub omenjenim težavam je gospodarstvo občine reševala že mnogo prej začeta izvozna politika, saj je gospodarstvo že dosti prej dojelo.da mora samo ustvariti devizna sredstva, ki jih za nemoteno proizvodnjo tudi samo istočasno potrebuje, hkrati pa jih mora dobršen del izdvajati za skupne družbene potrebe. Ta, že mnogo prej koncipirana družbena usmeritev, je dobila svojo potrditev v gospodarski politiki 1982, saj to dokazuje trend izvoza v letih 1980 in 1981.
To, da v preteklem letu izvoz ni dosegel predvidenega količinskega obsega, pa je vzrok v uvoznih omejitvah, manjših razpolagalnih pravicah, kot so bile v veljavi v letih poprej oz. še v začetku leta. Pri razreševanju vseh teh problemov je pozitivno in vsestransko vlogo odigrala temeljna banka Domžale. S svojim aktivnim ter nenehno ustvarjalnim pristopom je bila vsaj v Domžalah ovržena teza, d je banka neka odtujena institucija, ki sama sebi (in zase) zadošča.
S svojim delom so v banki Domžale dokazali, da so trdno vpeti v vse gospodarske tokove združenega dela naše občine ter so njegov enakovredni ustvarjalni člen.
Torej je izvozna usmerjenost v naši občini prešla že v način pojmovanja o pravem načinu gospodarjenja?
Dolgoročno zastavljeni cilj, nenehno krepitev izvozne dejavnosti želimo tudi v prihodnje nezadržno nadaljevati, saj je
gospodarstvo to že docela dojelo. V naši občini se danes uvoz že pokriva z izvozom, še več: Opazen je znaten zunanjetrgovinski presežek.
To usmeritev presojam za zelo pomembno in za naše gospodarjenje odločujočo. Tega niso dojele le vodilne strukture, to je rezultat samoupravne dolgoročne opredelitve vseh delavcev združenega dela naše občine.
Dobre poslovne rezultate pa gospodarstvo dosega tudi zaradi medsebojnega povezovanja in naložb v primarno surovinsko proizvodnjo; ne le v republiki, temveč tudi izven nje.
Tosama, Induplati in drugi so zagotovili znatna sredstva za zagotovitev surovin izven naše republike. Če tega ne bi štorih, bi imeli znatno večje težave pri zagotavljanju surovin, kot jih imajo sicer.
Morda nam pri tem manjka le še nekoliko bolj dodelano usmerjanje denarja za nerazvite v take naložbe, ki bi še bolj utrjevale dohodkovne in poslovne povezave. Korist bi bila obojna. Tu obstajajo še velike rezerve.
V domžalski občini torej lahko govorilno o sorazmerno visoki stopnji poenotenosti gospodarstvenikov, bančnikov in drugih v združenem delu?
Tako poenoteno gledanje na probleme gospodarjenja v občini je opravilo svoj izpit na razreševanju gospodarske problematike in odplačevanju anuitet za Papirnico Količevo.
Gospodarstvo cele občine je dojelo enovitost domžalskega občinskega gospodarskega prostora, pa tudi to, da bi negativni rezultati Papirnice Količevo lahko v veliki meri negativno vplivali na celotno gospodarjenje občine.
Pri tem moram reči, da je bila izkazana velika mera odgo-
vornosti, medsebojnega zaupanja, povečan je bil občutek povezanosti v enotno občinsko gospodarstvo; z vso odgovornostjo je bil izvršen sklep zborov skupščine, da se morajo stroji v Papirnici Količevo vrteti za vsako ceno. To je bilo izvršeno!
Kako ste uspeli razreševati problematiko odplačevanja anuitet za Papirnico Količevo?
Tudi pri razreševanju te papirniške problematike je pomembno vlogo odigrala Ljubljanska banka - temeljna banka Domžale z odkupom deviz od občanov, z združevanjem deviz od celotnega združenega dela domžalske občine ter pridobivanjem deviznih sredstev z drugih področij. Poleg tega je bil del anuitet za Papirnico Količevo poravnan tudi iz vzajemnih sredstev preko SISEO-TA, ki jih je gospodarstvo Slovenije združevalo za te namene.
Kot posebno vrednoto pri razreševanju problemov v Papirnici bi omenil ne le prizadevanje vseh dejavnikov, o katerih sem govoril, pač pa tudi vseh družbenopolitičnih organizacij od Zveze komunistov SZDL, sindikata in drugih, ki so tako ali drugače budno spremljali dogajanja na gospodarskem področju in po svojih močeh maksimalno prispevali k uresničevanju zahtevnih, zlasti denarnih nalog. Sorazmerno dobre rezultate gospodarjenja v letu 1982 potrjuje tudi to, da nobena TOZD ni poslovala z izgubo in da so naše usmeritve na področju investicij dejansko prinesle pri financiranju pomembne spremembe. Uspeli smo preusmeriti tok finančnih sredstev iz negospodarstva v gospodarstvo. Dosledno upoštevanje zakona o prepovedi uporabe finančnih sredstev za negospodarske investicije je imelo posledico v tem, da so se sred-
stva do skrajnosti preusmerila zgolj v in za proizvodnjo.
Da je temu res tako, je dokaz sprejetje samoupravnega sporazuma delavcev v združenem delu občine Domžale in Skupščine interesnih skupnosti družbenih dejavnosti o skrčenju programov v teh interesnih skupnostih za približno 3,3 milijarde SD. Ta denar je bil v obliki ugodnih kreditov posredovan gospodarstvu naše občine.
Ta samoupravni ukrep je prišel ob pravem času, saj je še dodatno prispeval k zakonu o prepovedi uporabe družbenih sredstev za negospodarske investicije.
Kako poteka uresničevanje programa III. samoprispevka za izgradnjo šolske mreže v občini?
Na področju uresničevanja programa III. samoprispevka za izgradnjo šolske mreže nekoliko kasnimo. Seveda je ob tem nujno treba upoštevati inflacijske tokove, ki seveda jemljejo sposobnost napraviti še več. Vendar so prisotni vsi napori, da sprejeti program gradenj III. samoprispevka v celoti uresničimo vendar le ob časovnem zamiku.
Problematika na področju zdravstva, šolstva in otroškega varstva ostaja naša vsakodnevna skrb. Probleme s teh področij redno obravnavamo, omenil pa bi, da je preko samoupravnih mehanizmov in delegatov v omenjenih interesnih skupnostih zagotovljena redna informacija, s katero so delavci seznanjeni z vsemi aktualnostmi.
Kako je z viški SIS, ki so bili odvedeni za republiške svrhe?
Ob koncu leta se je pokazalo, da takih viškov samoupravnih interesnih skupnosti, kakršni so bih odvedeni za stimulacijo izvoza v republiko, pravzaprav ni.
Prosim komentirajte „potrošniško problematiko", ki vam je v vasem delu vzela mnogo časa, saj je v mnogih oblikah pokazala vso zapletenost naših tržnih pogojev...
Če gledam kot potrošnik, večjih motenj v preskrbi ni bilo, bila pa je nekoliko manjša oskrbljenost z mesom, pralnimi praški, sladkorjem jedilnim oljem itd. Poudariti pa moram, da ta občasna pomanjkanja niso nastopila zaradi dejanskega pomanjkanja blaga, temveč zaradi potrošniške mrzlice, kije (Nadaljevanje na 3. strani)
(Nadaljevanje z 2. strani) na mah izpraznila trgovino, največkrat pa se fizično ni dalo te trgovine   napolniti   takoj z
novimi količinami.
Dovolite nekaj primerov v ilustracijo, kakšni potrošniški mrzlici podlegamo:
Mesec oktober 1982, poraba enega tedna v Napredkovih trgovinah:
sladkor
olje
moka
pralni praški
normalna prodaja
8300 kg 4700 litrov 6300 kg 6700 kg
zvišana .»mrzlična" prodaja
33.000 kg 12.800 litrov 15.100 kg 11.800 kg
Poleg tega bi za preskrbo z mesom rad povedal, da vsak kilogram govedine ali svinine namenjamo iz občinskega in republiškega proračuna precejšnja sredstva. V ilustracijo samo naj navedem, da smo v letu
1981 namenili kar več kot milijardo  starih dinarjev, v letu
1982 pa je šla iz občinskega proračuna za regresiranje mesa v naših mesnicah prav tako blizu milijarda.
Občani naj bi vedeli, ker je bil regresiran prav vsak kg mesa iz sredstev splošne porabe, da je zato prišlo do omejitev v potrošnji mesa. Kdor ima denar, bi lahko kupil večje količine mesa in s'tem seveda tudi „pobral" več družbenih sredstev, kdor denarja za meso nima, pa na teh sredstvih sploh ne bi participi-ral...
Kurjava je nzačetku kurilne sezone povzročila obilo težav. Kako ste se problematike lotili?
Pri zagotavljanju kurjavy za zimo 1982/83 smo imeli velike težave, saj kljub prizadevanjem trgovskega podjetja Napredek in kljub našim vlaganjem v bosanski rudnik Breza nismo uspeli zagotoviti zadostnih količin premoga. Za premogovnike v Bosni smo namenili v letu 1981 - 262 milijonov SD v letu 1982 pa prav tako. Skupno smo torej za rudnik Breza namenili iz občinskega proračuna več kot 500 milijonov SD.
Vendar nam iz Bosne zagotovljenih količin premoga niso dostavili. Zaradi slabše oskrbljenosti s kurilnim oljem se je trikratno povečal pritisk na premog. Ta pritisk je bil tako velik, da vsi premogovniki zaradi slabih vlaganj vanje v preteklosti niso mogli zadostiti. Kdor te probleme pozna, mu je kriza okrog premajhnih količin premoga — nekje razumljiva.
Prav neprijetna je bila situacija glede oskrbe s plinom ...
Po mojem mnenju še največ zaradi slabe discipline občanov. Je to res?
Vsa zadeva okrog plina je bila dejansko neprijetna. Naša velika prizadevanja v občini so bila le delno uspešna, saj gre pri plinu za energetski vir, katerega vprašanja in dileme razrešuje širša družbena skupnost. Ob tem pa moram povedati, da celo kljub intervencijam v mojo pisarno, pa histeričnim in živčnim izbruhom občanov— nismo mogli zadeve urediti drugače, kot z uvedbo kuponov za plin. Le na tak način smo nekoliko zmanjšali pritisk na prodajna mesta.
Kuponi so trenutno izven uporabe, plina je dovolj, to pa dokazuje da je bilo plina v občanovi „rezervi" tudi v obdobju plinske histerije dovolj in da so ga domala vsi — tako rekoč kupovali le za zalogo.
Ob vseh takih zaostrenih razmerah ob občasnem pomanjkanju nekaterih artiklov je moč videti, kako majhna je naša zavest, pa kako velik je egoizem, grabežljivost, nenasitnost. Žal...
Ob pomanjkanju nekaterih življenjskih artiklov se je pokazala pravilna, že več let trajajoča povečana skrb v občini in republiki za področje kmetijstva.
Kako smo uspešni pri razreševanju nalog s tega področja
Na področju kmetijstva smo že v letu 1981 uresničili naloge, ki nam jih je začrtala resolucija.
Melioracije, čuvanje kmetijskih zemljišč, povečan stalež živine, pomoč kmetom-koope-rantom pri nakupih živine, kmetijskih gnojilih, pomoč za odpravo škode pri junijski toči in drugo so naše opravljene naloge s področja kmetijstva. Tudi v januarju končana problemska konferenca ZK o problematiki kmetijstva vzbuja obete za razvoj te vse bdj
pomembne gospodarske panoge-
Prav tako je treba poudariti veliko delo Emonine kmetijske kooperacije, pa Biotehnične fakultete, KZS. Vsi ti in še drugi dejavniki imajo tudi za naprej pomembne naloge vzpostaviti boljše odnose, pristnejše vezi, dohodkovne povezave, večjo prirejo zlasti v mesu itd.
Poenoteno delovanje vseh kmetijskih dejavnikov, ki so bili doslej vse preveč razdrobljeni, je nujno potrebno. Tudi konferenca ZK o teh vprašanjih si je zastavila cilj, da pospeši poenotenje vseh dejavnikov v kmetijski proizvodnji ter poveča pridelavo hrane. To sta osnovni nalogi s področja kmetijstva.
Iz vsega povedanega lahko vidimo, da je vaše delo v celoti usmerjeno v urejanje za občana najpomembnejših vprašanj. ..
Naša sleherna poteza je koncipirana tako, da je v funkciji občana. Izvršni svet v novi sestavi je imel doslej 38 sej, kjer smo težili prav za takšnimi rešitvami, ki bodo za občana najustreznejše. Celo v občini smo delovni čas prilagodili maksimalno tako, da gre na roko občanom.
Enako smo se želeli približati občanom v akcijah delitve bonov za gorivo, kuponov za plin. V okviru dejavnosti SZDL aktivno sodelujemo na zborih občanov, sestankih, konferencah, kjer skušamo stvari neposredno tolmačiti občanom. Naša vrata so vsak dan odprta vsem občanom.
Kaj pa delo Izvršnega sveta, kot  strokovnega pripravljal ca predlogov za odločitve na zborih skupščine?
Izvršni svet se čuti odgovornega za predloge, ki jih daje zborom skupščine, ter povsod tam, kjer daje mnenja, soglasja. Prav zaradi te odgovornosti posveča veliko pozornost tudi vsemu, o čemer sklepa v okviru svojih pristojnosti. Ob tem imamo nenehno pred očmi vse posledice, ki izhajajo iz posameznih sklepov.
Izvršni svet tako pokriva vse problematiko občine, za svoje delo pa ne odgovarja le zborom skupščine, temveč celotni družbenopolitični skupnosti.
Poglejva še nekoliko v leto, ki smo ga dobro pričeli ...
Minilo je komaj par tednov, ko smo sprejeli planske dokumente za leto 1983. O teh dokumentih smo pripravili široko   razpravo,  saj  so bili
delavci z njimi dobro seznanjeni.
V-trenutku, ko se to pogovarjava, še niso znani vsi elementi gospodarjenja, zlasti elementi ekonomskih odnosov s tujino. To povzroča manjšo operativnost delovnih ljudi v delovnih organizacijah, vsaj tačas.
Kar zadeva gospodarjenje v letu 1983, sem optimist. Moj odnos izhaja iz prepričanosti, da bodo naši delovni ljudje kos težavam, saj smo se v preteklosti izkopali še iz težjih težav.
Sposobni so se prilagoditi nastalim situacijam ter z odgovornim delom uresničevati sprejete planske obveznosti. •
Kaj si želite za nastopajoče leto?
V letu,v katerega smo vstopili, si želim, da bi dobro sodelovali (vsaj tako kot v minulem letu), da bi odgovorno uresničevali sprejete odloke in ukrepe delegatskih skupščin, da bi uresničevali cilje v združenem delu. Želim si dobre povezanosti v okviru delovanja SZDL, medsebojne pomoči v želji čim bolje zadovoljevati potrebam občanov.
V tem letu je treba še več naporov vložiti v pospeševanje kmetijstva, več naporov bo treba za povezovanje gospodarstva, še bolj zaostriti posluh za skupno razreševanje nekaterih problemov, pa naj bo to Papirnica Količevo, preskrba ali druge pereče zadeve, ki smo jih že v preteklosti reševali skupno, pa uspešno.
Še beseda dve o obveščenosti...
Mislim, da so sredstva informiranja tako količinsko kot kakovostno v zadostni meri predočila naše uspehe in probleme, zato bi se vsem informacijskim medijem želel zahvaliti za to sodelovanje, z željo, po enako uspešnem medsebojno prepletenem delu tudi v prihodnje.
Razgovor je opravil: Matjaž Brojan
OGLAS
V Domžalah ali Mengšu iščem enosobno stanovanje ali garsoniero. Ponudbe po telefonu 312-988 int. 89.
OMINSKA SI OVE NOJ I W R ID IIKU
Januarja leta 1945 je bilo, ko je po najhujšem sunku zimske ofenzive tedanji sekretar okrož-1 nega komiteja KPS Kamnik Edvard Peternel—Tinko sklical vse okrožne politične delavce v Rudnik, da bi se dogovorili o nadaljnjem delu, nalogah do konca vojne. Dne 6. januarja 194S je v 4 bunkerje nekdanje okrožne tiskarne prišlo okoli 30 tovarišic in tovarišev, ki pa so jih (morda je bila po sredi izdaja) istega dne obkolili Nemci. Iz obroča se je po težkem boju rešilo le nekaj tovarišic in tovarišev, deset jih • je ostalo v bunkerjih, deset ujetih pa je bilo ustreljenih naslednji dan v Vrhovljah. V rudniški tragediji so končali svoj boj Tinko, Lija, Zdenka, Rezka, Ludvik, Drago, Lado, Dore, Roman, Peter, Vida, Ratko, Živko, Domen, Primož, Lenard in predolga je vrsta mrtvih junakov, ki so umrli pod okupatorjevimi streli, umrii so junaki, ki so si življenje vzeli sami, umrl) ranjeni, ki so jih trpljenja  rešili  njihovi bojni
tovariši. Z njihovo smrtjo je partijsko okrožje izgubilo številne predane in požrtvovalne tovariše, ki so na pragu svobode, ko bi bile njihove bogate izkušnje posebno dragocene za graditev ljudske oblasti ob osvoboditvi, omahnili v smrt. Vsak izmed njih je tako postal del granitnih temeljev, na katerih je zrasla svobodna socialistična Slovenija, ki se skupaj z ostalimi republikami in pokrajinama v svetu predstavlja kot branik mini, steber svobode in neuvrščenosti, enotnosti med narodi.
Kakor vsako leto je bila tudi letos na^ prizorišču tragedije spominska svečanost, katere se je udeležilo veliko borcev aktivistov, mladine in ostalih delovnih ljudi in občanov. Navzoče je pozdravil tov. Rajko Hafner v imenu krajevne organizacije ZZB NOV, mladinka Jelka Snoj pa je obudila spomin na težke, a svetle dni začetka leta 1945. V kulturnem programu so sodelovali pevski zbor Rudolf Božič in učenci osnovne šole Radomeljske čete Preserje. Vera
SREČANJE VERSKIH SKUPNOSTI:
ZA USPEŠNEJŠE SODELOVANJE
„Potemtakem so tudi verniki in duhovnik, pa tudi občan, ki se ne strinja z vsemi vidiki dogovorjene politike naše družbe, lahko in morajo biti člani socialistične zveze, če spoštujejo njena pravila demokratičnega urejanja problemov oziroma sprejemanja odločitev, Takšna socialistična zyeza bi omogočila, da bi se elementi političnega pluralizma, ki so še prisotni v naši družbi, izrazili na takšen demokratičen način, ki je v skladu z demokratičnim političnim sistemom samoupravnega pluralizma in ki s tem prispeva tudi k stabilnosti tega sistema," je zapisal tov, Kardelj in to so bila tudi izhodišča, na osnovi katerih je bilo organizirano tudi letošnje novoletno srečanje, ki ga je komisija za verska vprašanja skupščine občine Domžale pripravila s predstavniki verskih skupnosti, katerega se je udeležil tudi predsednik skupščine občine.
J
V uvodnem nagovoru je predsednik komisije Jernej Lenič ml. najprej vsem prisotnim predstavnikom verskih skupnosti zaželel uspešno delo v letu 1983, nato pa se je dotaknil predvsem skupnih prizadevanj vseh delovnih ljudi in občanov, da v okviru SZDL aktivno
sodelujejo pri razreševanju vsakodnevne problematike in pri stabilizacijskih prizadevanjih. Na kratko je opisal deio komisije za verska vprašanja, ki skupaj z koordinacijskim odborom za razreševanje odnosov med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi uspešno razre-
šuje probleme, ki se pojavljajo m tam področju.
Enake želje je izrazil tudi predstavnik verske skupnosti, ki je spregovoril tudi o današnji gospodarski situaciji, za katero vsi vemo, da ni najboljša, obenem sme pa vsi prepričani, da jo bomo s skupnimi prizadevanji uspešno razrešili. Izrazil je željo po še večjem uspešnem sodelovanju in pa upanje, da se bo v letošnjem letu dokončno uredila problematika prostorov za opravljanje cerkvenih obredov v krajevni skupnosti Jarše-Rodica.
V razpravi, ki je sledila, je bilo precej govora o najnovejših novosprejetih davčnih obveznostih in ojašavah, ki jih je obraz-
ložila predstavnica davčne uprave, prisotni so se dotaknili konkretnega razreševanja problematike grobeijske cerkve — spomenika Jelovškovih fresk, ki se že razrešuje v okviru posameznih samoupravnih interesnih skupnostih in v zvezi s tem zagotovitve prostora za potrebe župnišča. Precej govora pa je bilo tudi o problematiki mladinskega prestopništva, ki iz ieta v leto narašča in v zvezi s tem vzgoje in izobraževanja mladih.
Tudi letošnje srečanje je pokazalo, da so taki razgovori potrebni za pregled skupnega dela in problematike ter uspešnejšega sodelovanja naprej.
Vera
ZAKAJ V GOZDOVIH GNIJE TOLIKO LESA
Gozd je živ organizem, zato se v njem vsako leto posuši določeno število osebkov zaradi lomov, izval^rastlinskih bolezni in škodljivcev. Mortaliteta je torej pojav, ki v normalnih okoliščinah spremlja življenje gozda. Z namenom, da preprečimo širjenje bolezni gozdnega drevja in razvoj zalubnikov, moramo napadeno drevje v čim krajšem času posekati in opraviti varstvene ukrepe beljenja lesa, predvsem pri iglavcih. Del suhega lesa v gozdu tudi segnije in s tem prispeva k reprodukcijski funkciji. Naše iglaste gozdove spremlja odmiranje jelke — zlasti v Kolovcu in Krumperku, kjer smo v zadnjih letih posekali 4000 m3 fiziološko oslabelega in tudi suhega drevja. Razlogi za to sušenje nam niso poznani.
TOZD Gozdni obrat Kamnik, ki gospodari z gozdovi družbene imovine tudi na področju občine Domžale,opravlja varstvene sečnje zavzeto in rudi obvešča gozdarsko inšpekcijo o stanju gozdov. V času vse slovenske akcije „odprimo gozdove" je tudi ta temeljna organizacija opravila to nalogo in sečne odpadke oddala 60-tim interesentom, ki so prevzeli 269 m3 lesne mase za kurjavo.' Ta dela so bila opravljena organizirano in na sečiščih pod strokovnim nadzorom go/darske službe.
Iz gospodarskih • razlogov je potrebno posebej poudariti, da> intenziteto pobiranja suhega lesa pogojujejo ekonomski razlogi, pri čemer je posebno važna oddaljenost gozda in pa Opravilne razmere. Iz tega izhaja, da je gostota gozda in pa spravilne razmere. Iz tega izhaja, dje gostota gozdnih cest in vlak najpomembnejši    faktor za
intenzifikacijo izkoriščanja gozdnih sortimentov.
V nižinskih zasebnih gozdovih občine Domžale je sneg v gospodarskem letu 1981/82 polomil predvsem v k.o. Mengeš, k.o. Loka, k.o. Trzin, k.o. Dob in k.o. Prevoje večje število borovih sestojev. Zaradi pomanjkanja delovne sile vsi lastniki niso pravočasno opraviti varstvenih sečenj. To so gozdovi v zasebni lasti in gospodarska organizacija brez privolitve lastnika gozda, ne sme dovoliti varstvenih sečenj dragim korist-nikom. TOK Domžale pa nima organizirane lastne operativne službe v takem obsegu, da bi zmogle opraviti vsa varstvena dela. Kmet lastnik gozda nerad prepušča sečnjo drugim korist-nikom, ki bi želeli opraviti te sečnje, in rajši odlaga z varstvenim sečnjam. Velika večina lastnikov gozdov opravi varstvene sečnje v določenih časovnih
zaporedjih in seveda takrat, ko imajo lastniki čas za ta dela. Res pa je tudi, da nekaterim ostarelim kmetom precej lesa segnije, čeprav si gospodarska organizacija prizadeva, da se ta les spravi iz gozda ob spoštovanju prednostnih pravic, ki jih ima kmet lastnik v svojem gozdu.
Gozdarska inšpekcija je zaradi nepravočasnih izvedb varstvenih sečenj v letu 1982 izdala 32 upravnih odločb, s
katerimi je pospešila sečnjo suhega lesa.
Vračanje k uporabi lesa kot energetskega vira nam še bolj narekuje, da intenzificiramo tudi proizvodnjo drobnih sortj-mentov. To pa bomo uspeh s pospešeno gradnjo gozdnih cest in vlak, ki jih v naših razmerah uspešno izvajata Temeljna organizacija združenega dela Gozdni obrat Kamnik in Temeljni obrat za kooperacijo Gozdarstvo Domžale. Obe gozdni gospodarski organizaciji sta uspešno opravili tudi planske obveznosti za leto 1982.
VZGOJA    IN    VARSTVO OTROK V    VARSTVENIH DRUŽINAH:
PRIJETNO, PRIJAZNO, UREJENO V ZASEBNEM DOMU
Intenzivna gradnja in doseljevanje v občino Domžale in v samo me%to je povzročila, da že vsa leta primanjkuje prostora v enotah vzgojnovarstvene organizacije občine Domžale predvsem za dojenčke in male otroke do tretjega leta starosti. Skupaj s skupnostjo otroškega varstva smo že leta 1975 pričeli z organizirano obliko varstva na domu. Standardi in normativi za opremo prostorov v tistem času še niso bili v veljavi za varstvene družine. Pri izbiri varuhinje nas je vodil cilj: izbrati varuhinjo, ki bo zrela osebnost, imela ljubezen do otrok, imela urejene družinske in stanovanjske razmere in bo sposobna zagotoviti otrokom zadovoljitev njihove osnovne potrebe po lastni aktivnosti, počitku, negi in prehrani.
Na skupnosti otroškega varstva smo imenovali komisijo za nove oblike vzgoje in varstva predšolskih otrok, ki je bila sestavljena iz patronažne sestre, sanitarnega inšpektorja in predstavnika VVO. Za mnenje pa smo vedno prosili tudi krajevne skupnosti. Da je komisija dobro opravila svojo nalogoje dokaz v tem, da je večina staršev z varuhinjami zelo zadovoljna in da se otroci v teh družinah dobro počutijo.
V tem času je izšlo mnogo predpisov, ki urejujejo to področje. Izšli so standardi in normativi za opremo in ureditev prostorov, izšel je vzgojni program za delo s predšolskimi otroki, ki obvezuje tudi varuhinje na domu. Navedla bom najbistvenejše zahteve, ki morajo biti izpolnjene v vsaki varstveni družini:
LOKACIJA OBJEKTA IN STANOVANJA
— mora biti sestavni del stanovanjskega naselja,
— otroku mora biti zagotovljena varnost v objektu,
- v bližini mora biti vrt, otroško igrišče, gozd ali park,
— objekt mora biti priključen na vodovod s higiensko neoporečno pitno vodo, na električno omrežje, zagotovljena mora biti sodobna odprava odplak,
— stanovanje mora biti praviloma v pritličju, izjemoma v etaži,
- zgradba s stanovanjem varstvene družine mora ustre-' zati predpisanim pogojem o tehnični varnosti, ki veljajo za stanovanjsko zgradbo,
- zgradba mora imeti uporabno dovoljenje.
V prostorih, kjer bo organizirano varstvo pa je potrebno upoštevati še nekatere stvari:
— tla morajo biti nedrseče in omogočiti mokro čiščenje (iglane obloge niso dovoljene)
- ograja na balkonih mora biti dovolj visoka, izdelana iz polnih  polnil  ali vertikalnih
elementov z razmikom največ 13 cm (drugače se balkoni za varstvo ne smejo uporabljati)
- okna morajo biti zaščitena do višine, ki je v dosegu otrok, enako velja za steklena vrata,
- v vseh prostorih namenjenih dnevnemu varstvu mora biti 20oC, pri negi 23°C,
- pri lokalnem ogrevanju s pečmi na trda ali tekoča goriva mora biti kurišče zavarovano pred dotikom otrok,
- lokalne plinske peči niso dovoljene,
- radiatorje je potrebno zaščititi,
- električne vtičnice je potrebno zaščititi.
Vsaka varuhinja mora imeti opremljeno kuhinjo in predvideti prostor za garderobo otrok, kopalnico po možnosti z ločenim straniščem ter prostor za kahlice.
Posteljice za manjše otroke in ležalnike, mizico, stole, jedilno posodo in pribor pa preskrbi varuhinji WO. Enako ji preskrbi tudi igrače.
Varuhinja, ki ima starejše otroke (od enega leta dalje) lahko dobi hrano v WO (samo kosilo), vendar če ni preveč oddaljena od kuhinje.
Prehrana je ena izmed osnovnih pogojev za zdravo rast in razvoj, za ohranitev in krepitev zdravja otrok, zato ji moramo posvečati posebno pozornost, posebno še, če vemo, da bodo otroci dalj časa v varstveni družini ah vrtcu in moramo zagotoviti 70% celodnevne prehrane. Normativi za prehrano v varstvenih družinah so enaki kot v VVO.
Otroci do tretjega leta dobe 4 obroke: zajtrk, dopoldansko malico, kosilo in popoldansko malico.
Tudi varuhinje na domu se strokovno izobražujejo in redno sodelujejo na aktivih medicinskih sester v WO. Seznanjajo se z vzgojnim programom in ga uresničujejo.
Vzgoja in nega otrok, starih do 3 let mora upoštevati naslednje:
-vzgoja in nega otroka zunaj družine izhaja iz potrebe dražine, ne iz razvojnih potreb otroka. Zato je potrebno najtesnejše sodelovanje med starši in varuhinjo,
- vzgoja in « nega otroka mora upoštevati zakonitosti telesnega in duševnega razvoja otrok. Vanihinja najlažje uresničuje ta smoter v individualnem stiku z otrokom pri negi in hranjenju; s tem, da mu omogoči, da se lahko giblje, igra in je na različne načine aktiven, mu nudi primerne igrače -posebno za razvoj velike motorike, skrbi za razvoj govora s tem, da se z otrokom veliko pogovarja - posebno pri negi in hranjenju; uvaja otroke v okolje in ga spodbuja in usmerja k različnim dejavnostim,
- vzgoja in nega otrok do dveh let, sta neločljiv, enovit proces, s katerim zadovoljujemo nekatere otrokove potrebe in hkrati ' uresničujemo vzgojne smotre.
Osnovni pogoj za uresničevanje, vzgojnih smotrov pa je dobro počutje otrok. Zato je zagotavljanje dobrega počutja otrok nepogrešljiv sestavni del vzgojno-negovalnega dela v katerikoli obliki varstva. Življenje otrok v varstveni družini je bolj podobno življenju v družini kot pa oddelku v WO, zato tudi uresničujemo smotre in vsebine vzgoje in nege otrok v družinskih varstvih sicer na osnovi vzgojnega programa, vendar na način, ki ga omogoča življenje v družini.
Milena Peterka
OPTIKA
ŠKOFI C MARTINA Ljubljanska c. 87 (nasproti Jugotehnike)
Cenjene stranke obveščam, da je delovni čas vsak dan od 8. do 12. ure in od 15. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
Priporočam svoje usluge!
s
SAMOSTOJNI KULTURNI DELAVCI V OBČINI:
ŽELIJO SE VKLJUČITI V KULTURNA DOGAJANJA
Svet za kulturo predsedstva OK SZDL Domžale je v svoj program vključil tudi razgovor s samostojnimi kulturnimi delavci, ki žive na območju naše občine, in v zvezi s tem njihovo večje vključevanje v kulturno in delegatsko življenje v občini, saj imajo vse možnosti in pogoje, da se preko svojega delegata vključijo v zbor združenega dela, delegatsko mesto pa bi lahko imeli tudi v zboru izvajalcev Kulturne skupnosti.
Bili smo prijetno presenečeni, ko smo ugotovili, da v naši občini deluje kar 16 samostojnih kulturnih delavcev, ki na različnih področjih kulturnega udejstvovanja (igralstvo, pisateljevanje, glasba, scenografija, prevajalstvo, slikarstvo . ..) prispevajo svoj delež k bogatejši kulturni ponudbi širom naše republike. Razgovora -se je udeležilo kar precejšnje število samostojnih kulturnih delavcev, ki so fivpohvalno izrazili o tej obliki sodelovanja, obenem pa izrazili polno podporo zamisli, da se tudi na osnovi novospre-jetega zakona o samostojnih
kulturnih delavcih vključijo v delegatsko življenje naše občine, zlasti so izrazili pripravljenost za vključitev v zbor izvajalcev občinske kulturne skupnosti. V zvezi s tem bo potrebno delno spremeniti samoupravne akte te skupnosti, na zboru združenega dela pa bo tudi dana pobuda, da bi tudi v tem zboru imeli svoje delegatsko mesto. V razgovoru so izrazili pripravljenost, da se tudi s svojo dejavnostjo vključijo v domžalski kulturni prostor, zato bo potrebno čimpreje poiskati ustrezne oblike, ki bi jim to omogočile.
Vera
Dober dan, domžalski občan:
JANKO
V letu 1982 je Nogometni klub Domžale praznoval 60-letnico delovanja. Zato bo tokrat govora o enem izmed najbolj prizadevnih članov tega kluba v povojnih letih, o Janko Šuštarju, ki se je zapisal domžalskemu nogometu že letaw 1946, ko je prišel v Domžale in mu je ostal zvest še sedaj. »
Če sem hotel kaj več izvedeti o domžalskem nogometu po 2. svetovni vojni, sem ga seveda moral obiskati. Najprej sem se oglasil na njegovem stanovanju na Kamniški ulici, vendar ga ni bilo doma. Žena mi je svetovala naj se oglasim kar na njegovem drugem domu, to je v garderobi NK Domžale, v športnem parku. In res je bil tam. Ker je bil zaposlen z igralci, ki jim je izdajal opremo, sva se dogovorila, da se dobiva zvečer in to tudi v garderobi. Prišel sem ravno prav. Zadnji igralci so odšli, nakar sva sedla in se lahko nemoteno pogovarjala o domžalskem nogometu.
„Janko, kdaj ste se vključili v vrste Nogometnega kluba Domžale? "
„Leta 1946 sem prišel v Domžale. Zaposlen sem bil pri Slovenijaceste. Takrat je bil v tem podjetju zaposlen tudi arhi-
tekt VVolf. Prišel sem v stik s takratnimi domžalskimi nogo metaši, ki so si ogledovali teren za novo nogometno igrišče, za nekdanjo Poilakovo usnjarno. Arhitekt je opravil vse potrebno za trasiranje tega nogometnega
igrišča. Pri urejanju in planiranju so pomagali tudi nemški vojni ujetniki. Veselje do nogometa sem imel že od nekdaj. In ko je bilo igrišče urejeno in so se pričele tekme, sem se leta 1948 vključil v vrste nogometnega kluba Domžale. Za Franci-jem Pavlicem in Vinkom Ogrin-cem, sem prevzel mesto gospodarja, leta 1954 sem postal tajnik, kar sem še sedaj. Le krajši čas nisem opravljal mesta tajnika. Poleg tajniškega mesta sem še vedno gospodar, pa tudi tehnični vodja." - .
..Kakor vidim, ste že več kot 30 let v vrstah Nogometnega kluba Domžale. Do podrobnosti poznate članstvo in pogoje v kakršnih deluje Nogometni klub Domžale. Pa mi prosim še o tem malo več povejte."
„Vesel bi bil, da bi bili mladi nogometaši bolj disciplinirani. To bi vsekakor pripomoglo k boljšim rezultatom in večji homogenosti v nogometnih vrstah. Mladina pač ne čuti pomanjkanja, zato ni tistega kot nekoč, koje bil vsak vesel, daje lahko igral. Zato tudi ni imel nikakršnih zahtev. Tega sedaj manjka. Z opremo nimamo težav. Obisk tekem je pa izredno slab, kar tudi po svoje botruje temu, da tudi mladi nimajo tistega veselja in volje do igranja, kot so imeli predvojni domžalski nogometaši, ko je na tekmah prisostvovalo 300, 400, 500 in več gledalcev. Garderobe za nogomeetaše za silo še odgovarjajo, seveda bi bile potrebne nove, vendar denarja za to sedaj v teh razmerah ni. Občutno premalo je prostora za člane gostujočih moštev, premajhna je pa tudi soba za sodnike. Zanimanje za nogomet pri mladih je, saj je v Nogometnem klubu Domžale registriranih preko 100 igralcev."
„Kako pa delo v medobčinski nogometni zvezi? "
„Medobčinska nogometna zveza Domžale-Kamnik je bila
ustanovljena v letu 1980, kar pomeni velik korak naprej. V tej zvezi je vključenih 13 klubov, devet iz domžalske občine, štirje pa iz kamniške. V teh klubih deluje približno 1.800 nogometašev, kar je vsekakor lepa številka in kaže zanimanje za to zvrst športne dejavnosti.
Sistem tekmovanja pa nikomur ne ustreza. Selekcijska shema tudi ne ustreza sedanjemu času. V prvi selekciji je mladina do 11. leta, v drugi mladina do'14. leta, v tretji mladina do 16. leta, v četrti mladina do 18. leta, v peti pa mladina do 24. leta. Pri nas v klubu imamo članstvo od druge do pete selekcije, poleg tega pa
še selekcijo rekreativcev in veteranov.
V republiški ligi zahod smo tekmovali že v letih 1956 in 1957. Sedaj pa zopet tekmujemo že tretje leto in v letošnjem, jubilejnem letu dokaj uspešno."
„Kot dolgoletni nogometni funkcionar ste delali pravgotovo tudi v ljubljanski nogometni zvezi. Prejeli ste pa verjetno tudi več priznanj? "
„Že dolga leta delam v ljubljanski nogometni zvezi kot član registracijske in tekmovalne komisije. Sem bil tudi član komisije za delegiranje tekem v Nogometni zvezi Slovenije. Dobil sem priznanje Nogometne zveze Jugoslavije, tri priznanja Nogometne zveze Slovenije, pa Ljubljanske nogometne zveze, kakor tudi priznanje občine Domžale. Prejel sem tudi zlato plaketo Telesno kulturne skupnosti Domžale. Ob koncu preteklega leta sem pa na srečanju telesno kulturnih delavcev v dvorani Komunalnega centra Domžale ob 60-let-nici delovanja Nogometnega kluba Domžale iz rok predsednika Skupščine občine Domžale Karla Kušarja prejel plaketo Nogometne zveze Slovenije."
,J?a mi prosim povejte še nekaj o vašem zasebnem življenju."
„Rojen sem bil leta 1924 na Selah pri Kamniku. Oče je bil organist in cerkovnik. Osnovno šolo sem obiskoval na Selih, obrtno pa v Kamniku, kjer sem se tudi izučil za mizarja. Takoj po vojni sem bil nekaj časa kurir v domači občini, od leta 1946 dalje, ko sem prišel v Domžale, sem bil zaposlen kot kurir v podjetju Slovenijaceste, od leta 1949 dalje pa sem vsa
(Nadaljevanje s 6. strani) leta kurir v „Hoji" Ljubljana. Po prihodu v Domžale vseskozi stanujem v nekdanji Chalup-nikovi hiši na Kamniški cesti. Žena je upokojenka, hčerka je tekstilni tehnik in zaposlena v Tovarni Univerzale Domžale, -zet je elektroinštalater, imam pa tudi desedetnega vnuka Petra, ki je vnet smučar in nekaj let mlajšo vnukinjo Nuško."
,Jn kaj si kot dolgoletni funkcionar Nogometnega kluba Domžale najbolj želite? " ■
„Najbolj si želim, da bi bilo članstvo bolj disciplinirano, pa da bi bil vsaj približno tak obisk
na tekmah kot je bil pred vojno. To bi prav gotovo vsaj do neke mere vplivalo tudi na večjo disciplino.
Prepričan sem, da bi se tudi nogometaši bolj zavedali, da igrajo pred občinstvom, kateremu ni vseeno kako igrajo. S tem bi tudi odpadel ta neljubi pojav v Nogometnem klubu Domžale, ki mu pravimo nedisciplina. To bo vsekakor tudi pot, ki bo domžalske nogometaše vodila še do večjih uspehov, kot je to primer v zadnjem času, da bodo lahko prišli še do višjih in boljših mest v vrstah slovenskih nogometašev.    Tone Ravnikar
dimnika, ampak gre v prvi vrsti za požarno varnost, kije posebno pomembna zdaj v zimskem času, ko so dimniki „vročf a ne vlečjo, kot bi morah.
Iz tega stališča je ureditev dimnikarstva v naši pbčini prvorazredna komunalna naloga za vse področje občine Domžale.
Občan B.B.
OBČANI PIŠEJO:
V DOMŽALAH DIMNI KI NE VLEČEJO ...
V sklopu potreb gospodinjstev je občasno čiščenje dimnika skrb vsake gospodinje. Tovarne so po zakonu dolžne skrbeti za čiste dimnike, da se s tem prepreči požar na objektih družbene imovine, kar bi lahko imelo ogromno škodo.
V domžalski občini se ne moremo pohvaliti, da so dimniki zasebnih hiš vedno čisti. Slaba dimnikarska organizacija, ki je v Domžalah močno centralizirana (uprava in tehnično vodstvo sta v Ljubljani) ne more zadovoljivo odpraviti nezadovoljstva na vseh koncih domžalske občine, kar se tiče dimnikarskih uslug. Gospodinje upravičeno negodujejo, ker dimniki vedno ne vlečejo... Zakaj?
Nezadostno število dimnikarjev ter 8-urni delavnik gotovo predstavljata glavno oviro za to pomanjkljivost. Samo 3 dimnikarji za celo občino je gotovo premalo. Kot nam je znano, so v letu 1982 zapustili 3 kvalificirani delavci to službo in se zaposlili v tovarnah /Oljarna, Induplati/, samo 1 dimnikar se je na novo vključil v to ekipo. Kvalificirani dimnikarji /z izpitom/ zaradi nizkih dohodkov glede na težavne delovne razmere zapuščajo ta poklic in iščejo delo v tovarnah, kjer so kljub neustrezni kvalifikaciji bolje nagrajeni. Dimnikarji v Domžalah v sedanjem stanju niso z ničemer stimulirani. Plačani so po tarifi, ki za njih ni ugodna, ker jim višino prejemkov določajo v Ljubljani, ne glede na njihovo storilnost V Kamniku so dolgo časa imeli iste težave, pa so na koncu zaupali ta posel zasebnemu dimnikarju, ki je znal stanje bistveno izboljšati. Mojster si je sam izbral ekipo sposobnih, pridnih in umih delavcev, ki so nagrajeni po učinku — več dimnikov, večji dohodek. Dimnikarja pokličejo, čim nastane potreba, — po telefonu. Delo ni omejeno samo na
8 ur dnevno, ampak se čiščenje opravlja od jutra do večera, tudi ob sobotah. Plačilo storitve se plača takoj na mestu po tarifi, ki jo določa OS Kamnik. V Domžalah gospodinjstva plačujejo dimnikarske storitve obročno med letom - ne glede ah je bil dimnik očiščen ali ne. Tako se je zgodilo, da so nekatera gospodinjstva plačevala dimnikarske storitve, ki jih sploh ni bilo.
Prisluhnimo torej željam domžalskih gospodinj, da jim bo dimnikar dimnike očistil na telefonski poziv.
Če so v Kamniku uspeli organizirati dimnikarsko službo v okviru komunalnih dejavnosti zakaj ne bi mogli tudi v Domžalah tega urediti tako, da bodo dimniki vedno ometeni, gospodinje pa zadovoljne. Pa naj si bo taksna ureditev dimnikarstva organizirana v okviru SKIS-a, komunalnega podjetja ah pa morda prepustitvijo rešitve tega problema zasebnemu mojstru in njegovi inicijativi, kar so to znali urediti v Kamniku. In to z uspehom. Stanje kakor je danes, je zares nevzdržno. Kajti koncem koncev tu ne gre več samo za čist dimnik in dobro vleko
Pogled nazaj na novoletne prireditve in obdarovanje otrok:
KAKO JE BILO DEDEK MRAZ
Novo leto je sicer že za nami, tudi dedek Mraz je že pospravil svoje sani, mi ga pa kar ne moremo pustiti in se še kar pogovarjamo o njem. Vzrok temu je potrebno iskati v različnih analizah in ocenah, ki smo jih in jih še sprejemamo v zvezi z uresničevanjem samoupravnega sporazuma o organizaciji novoletnih prireditev, ki je bil v naši občini sprejet že pred več kot dvema letoma.
Dedek Mraz je za eno leto odšel v svoje zasluženo kraljestvo, za nami so novoletne prireditve in poskus, da bi celotno novoletno obdarovanje poenotili. Poskus, ki je terjal izjemno veliko prizadevnosti tovarišic iz ZPM, ni docela uspel... Žal...
Letos smo se za njegovo uresničevanje pričeli pripravljati „prepozno", tudi koordinacijski odbor ni zaživel tako, kot bi moral, vendar je vse to ob velikih prizadevanjih posameznikov, kulturnih društev osnovnih šol, predsednikov krajevnih konferenc SZDL in sploh vseh, ki so kakorkoli prispevali k izvedbi teh prireditev - letošnji dedek Mraz uspel. Pokazal je sicer na nekatere pomanjkljivosti, ki pa jih bomo ob zelo majhnih prizadevanjih z lahkoto odpravili. Zato ne bo potrebnih večjih finančnih sredstev, temveč le sodelovanje širšega kroga ljudi in veliko dobre volje.
Podobno kot lani so rud letos prireditve stekle najprej v vzgojno izobraževalnih enotah, kjer so skrbne vzgojiteljice pripravile „vedno moderno" Žogico marogico, otroci pa so se zelo razveselili tudi obiska
dedka Mraza, ki jih je obdaroval z avtomobilčki, kozarci in plad-nji, nekateri izmed njih pa so bili najbolj veseli par bonbon-čkov, ki so bili priloženi darilu. Sledile so prireditve v krajevnih skupnostih, skoraj v vseh so bile, ki so precej bolje uspele kot v preteklih letih, čeprav bi morda kazalo prihodnja leta več pozornosti nameniti izboru kulturnih programov, ki so bili v nekaterih sredinah „pretežki" za majhne cicibane, ki najbolj uživajo ob risankah, lutkah in živalih. K uspešnosti so precej prispevali dokaj dobro izdelani seznami in pa vabila, ki so jih prejeli vsi otroci med 2. in 6. letom. Letos so bili prvič obdarovani tudi otroci, katerih starši delajo v naši občini, živijo pa v drugih občinah. Pri tem se ustrezne službe niso najbolj izkazale, saj je bila vrsta sezna-
mov kar precej nepopolnih. Morda kot zanimivost samo to, da so sezname posredovale tudi delovne organizacije, ki sicer niso pristopile k samoupravnemu sporazumu.
Veselo je bilo tudi v posameznih osnovnih', šolah, kjer so poleg kulturnih prireditev in rajanj, prvošolčke prav tako razveselili z majhnimi darilci, vse ostale pa je dedek Mraz razveselil s precejšnjim številom knjig, med katerimi ni bilo malo izvodov knjige SPOROČILA IZ RDEČEGA BALONA, ki so jo skupaj s Svetlano Makarovič pripravili otroci iz OŠ Krašnja.
Omeniti velja še dan odprtega vrtca, ki smo ga verjetno premalo izrabili, nato pa so še prireditve, ki pa prav zaprav pomenijo kršitev samoupravnega sporazuma (čeprav to nikjer ne piše), v okviru katerih so otroci, katerih starši delajo v posameznih delovnih organizacijah, prejeli posebna darila, nekateri pa so se „morali" zadovoljiti le z boni, ki so jih starši tako ali drugače vnovčili.
Pritožb s strani podpisnikov doslej skoraj ni, morda bodo izrečene ob dokončni analizi, ki
— posebno skrb naj bi šolska kulturna društva namenila pripravi takih kulturnih programov, ki bi bili primerni za vse otroke, tudi najmlajše,
— večji vlogi posameznih samoupravnih interesnih skupnosti in zvezam društev (Kulturna skupnost, Zveze kulturnih organizacij ...),
— k samoupravnemu sporazumu bi morale pristopiti vse delovne organizacije in skupnosti, v zvezi s tem v bodoče naj ne bi bilo več obdaritev otrok po posameznih DO,
— več prizadevanj je potrebno usmeriti v to, da bi tudi sosednje občine uveljavile podobne samoupravne sporazume,
— končni cilj sporazuma bi moral v bližnji prihodnosti biti, da bi vsem otrokom predvsem omogočili obisk kvalitetnih kulturnih prireditev,
— v večji meri moramo aktivirati zlasti Društva prijateljev mladine v posameznih krajevnih skupnosti, kjati le tako bomo lahko dosegli, da bi bila v prihodnjem letu ta društva nosilci organiziranja teh prireditev in da bi tudi sicer večjo skrb namenih vsem otrokom v naši
HVALA DEDEK MRAZ
Novoletno prireditev so pripravili tudi na osnovni šoli Venclja Perica
jo bosta obravnavali predsedstvi Občinske konference SZDL in Občinskega sveta ZSS. Ta analiza pa bi morala opozoriti zlasti na naslednje:
- treba je podrobno proučiti dosedanji samoupravni sporazum in ga po potrebi dopolniti,
— proučiti je potrebno starost otrok, ki jo določa doslej veljavni samoupravni sporazum in pregledati možnost, da bi v prihodnjem obdarovanju dedek Mraz glede na starost otrok razdelil različna darila,
občini (organizirano preživljanje počitnic),
— pripravi programa uresničevanja tega sporazuma v letu 1983.
Ob koncu se naj v imenu koordinacijskega odbora zahvalim Zvezi prijateljev mladine, zlasti predsednici, in vsem, ki so kakorkoli prispevali, da je dedek Mraz 82 uspel.
Z nestrpnostjo smo čakali Novo leto, saj nas takrat obišče dedek Mraz. V vrtcih smo se o njem pogovarjali, peli pesmice o zimi in dedku Mrazu, mu večkrat nanizali nase želje.
Posebno prijetno nas je presenetil tisti dedek Mraz, ki ga je poslalo Društvo prijateljev mladine Domžale. Za otroke v Krajevni skupnosti Domžale v vrtcih Stolpič, Savska in Stanka Varšek-Lija je prinesel igrače v vrednosti 100.000 dinarjev, ki bodo služile igram in vzgojnemu delu v vrtcih. Iskrena hvala vsem tovarišicam, ki delajo v tem društvu.
Občinska zveza prijateljev mladine je letos obdarila vse otroke v občini Domžale z enotnimi darili. Tako so bili deležni daril otroci od 2. do 7. leta starosti, ki obiskujejo vrtec in tisti, ki niso vključeni v
organizirano varstvo po krajevnih skupnostih.
Že več let so stiki med nekaterimi krajevnimi skupnostmi in lokalnim vrtcem zelo dobri. Krajevne skupnosti med drugim pomagajo pri nakupu igrač in vzgojnih sredstev ob Novem letu. Otroci in tovarišice iz vrtca ,.Janko" Ihan se zahvaljujejo KS Ihan, ki jim je nakazala 5.000 din, Emoni TOZD Prašičereja Ihan za njihovih 10.000 din in Termitu za 2.000 din.
Tudi KS Vir se je spomnila naših malčkov z vsoto 6.000 din.
Za konec se otroci in delavci zaposleni v WO Domžale še enkra zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli pomagali, da je bilo praznovanje dedka Mraza lepše in bogatejše.
Otroci in tovarišice iz WO Domžale
r
PRED IZBIRO POKLICA:
ŠOLA IN DELO
Učenci 8. razredov osnovnih šol in njihovi starši ter srednješolci so pred težavno odločitvijo o izbiri poklica, saj bo morala prva odločitev o poklicu pasti že po 1. marcu letos Da nekoliko olajšamo odločitev posredujemo nekaj podatkov iz strokovne službe skupnosti za zaposlovanje.
V letu 1982 je bila predvidena 1 % rast zaposlovanja, po še nepopolnih podatkih pa je bila dosežena le 0,4 %. Ob tako majhni rasti zaposlovanj pa se je nekoliko povečalo število iskalcev zaposlitve med katerimi prevladujejo mladi ljudje.
Vzrokov, da so to mladi ljudje je več in sicer:
— zaostreni pogoji gospodarjenja,
— neskladje med izobrazbeno strukturo iskalcev zaposlitve in potreb po kadrih,
— specifične težave iskalcev zaposlitve.
Zaradi omejitve uvoza in pomanjkanja finančnih sredstev OZD se počasi modernizira in povečuje proizvodnja, zato tudi v celoti ne nadomeščajo odhajajoče delavce, saj je stopnja zaposlovanja v industriji padla za 0,8%. Potrebe po delavcih s 4-letno, višjo in visoko izobrazbo so skoraj v celiti pokrite, manjka pa delavcev za neposredno proizvodnjo. Enak trend kažejo tudi plani zaposlovanja v letu 1983, saj bodo OZD potrebovale za proizvodno delo 260 delavcev, tehnikov 67, od tega 28 pripravnikov, 35 delavcev z višjo šolo in 22 z visoko. Ocena
priliva kadrov iz šol v letu 1983 pa kaže, da ne bomo mogli pokriti potreb kadrov za proizvodnjo, nezaposleni nam bodo ostajali kadri s 4-letno srednješolsko izobrazbo, medtem ko se nam bodo potrebe in priliv z višjo in visokošolsko izobrazbo precej pokrivale.
Na višjih in visokih šolah, brez ozira na smer in letnik imamo vpisanih 426 rednih in 135 izrednih študentov.
V letu 1982 in podobno pričakujemo v letu 1983 so nam ostajali nezaposleni gimnazijski maturanti, gradbeni tehniki in prodajalci, ostali poklici pa le posamično. Število iskalcev zaposlitve se je zmanjšalo tudi po zaslugi razumevanja združenega dela z zaposlovanjem pripravnikov. Približno polovica, to je 40 pripravnikov je bilo sprejetih za določen čas
in del teh pričakujemo, da se nam bodo pojavih kot iskalci zaposlitve v letošnjem letu. Za delo v proizvodnji nam primanjkujejo kovinarji, gradbeniki, lesarji, tekstilci, papimičarji, poljedelci in kemiki (moški). Za šolanje v teh poklicih je možno ! dobiti kadrovske štipendije, saj je bilo za šolsko leto 82/83 nepodeljenih kar 82 kadrovskih štipendij, ker ni bilo kandidatov.
Ob pospešenem upokojevanju, zmanjševanju nadur in pogodbenega dela kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja lahko pričakujemo, da bodo vsi tisti, ki se bodo pravilno odločiti za poklic tudi dobiti zaposlitev. Glede poklicne odločitve se učenci in starši lahko posvetujejo s šolskimi svetovalnimi delavci (psihologi, pedagogi, socialnimi delavci) na osnovnih šolah ali v strokovni službi skupnosti za zaposlovanje. Srednješolci pa se zaenkrat lahko posvetujejo le v strokovni službi skupnosti za zaposlovanje.
Sam postopek vpisa pa bo naslednji:
Okrog 28. februarja 1983 bo v dnevnih časopisih Delo in Večer objavljen razpis vpisa v usmerjeno izobraževanje in v višje in visoke šole. Okrog tega datuma bo v istih časopisih objavljen tudi razpis vseh kadrovskih štipendij v SR Sloveniji. Razpis za štipendije iz združenih sredstev pa bo objavljen kasneje. Rok vpisa v usmerjeno izobraževanje ali v višje in visoke šole bo en mesec po objavi razpisa. Kdor se v razpisnem roku ne bo prijavil za šolanje ali študij, se naknadno
ne bo mogel vpisati. Od aprila pa do junija bo izvršeno preusmerjanje, kjer bo to potrebno zaradi velikega števila prijav. Že sedaj lahko rečemo, da bo do preusmerjanja prišlo na družboslovni gimnaziji, pedagoški gimnaziji, vzgojiteljski in srednji medicinski šoti. V primerih preusmerjanja se bodo učenci in starši lahko posvetovati pri šolskih svetovalnih delavcih ali strokovni službi skupnosti za zaposlovanje.
Osnovnošolci bodo prijavnice za vpis lahko dobiti v osnovni šoti, srednješolci pa v strokovni službi skupnosti za zaposlovanje ali v tajništvih fakultet.
Zaradi lažje odločitve bo za osnovnošolce organiziran informativni dan. Na ta dan bodo na vseh srednjih šolah v SRS organizirane podane informacije o pogojih za sprejem, šolanju, poklicih in možnostih zaposlitve. Učenci in njihovi starši bodo šli lahko poslušat te informacije na tisto šolo, ki jih zanima. Da bo to omogočeno, bodo imeli učenci osmih razredov pouka prost dan.
Na enak način bo informativni dan za srednješolce na vseh fakultetah v SRS. O informativnem dnevu bodo osnovnošolci in srednješolci obveščeni v svojih šolah, bo pa objavljeno tudi v dnevnem časopisju. Informacijski dan na fakultetah bo za redne študente na petek, za študente ob delu pa na soboto.
Opozarjamo, da je rok in postopek prijave za vpis enak za vse, brez ozira na to ali nameravajo študirati redno ali ob delu.
Janez Cerar
LENCEK SONJA
Cenjene stranke obveščam, da sem se preselila v novi kozmetični salon iz Kidričeve ulice na Ljubljansko 87, Domžale.
Odprto: od 12.30 do 19.30, petek od 9. do 17. in sobota od 8. do 12 ure.
Telefon: 722-453
LENCEK Sonja
SAMOUPRAVA UČENCEV V OSNOVNI ŠOLI MENGEŠ
Samoupravljanje v osnovni šoti ne more biti za učence le teorija kot priprava na kasnejše življenje, temveč mora pomeniti tudi sredstvo za preverjanje spoznanj v njegovi življenjski in delovni praksi.
Samoupravna šolska skupnost učencev pod vodstvom mentorja in preko delegatov iz oddelčne skupnosti seznani vse učence z načini samoupravnega sporazumevanja in odločanja ter z bistvenimi vprašanji pri uresničevanju samoupravljanja.
j
Osnovni namen je vsekakor hitrejše uveljavljanje učencev kot subjektov v vzgojno-izobraževalnem procesu, njihova aktivna vloga pri načrtovanju in ugotavljanju rezultatov vzgojno-izobraževalnega dela v posameznih oddelkih na šoli.
Ob nastanku problemov v oddelku, o katerem morajo razpravljati učenci in učitelji skupaj, organizirajo oddelčne konference.
Vsak oddelek od 5. do 8. razreda ima vsaj eno oddelčno konferenco v šolskem letu na določeno temo, ki je v oddelku najbolj aktualna. Nanj se morajo pripraviti učenci skupaj s svojim mentorjem — razrednikom, prav tako tudi učitelji oddelčnega učiteljskega zbora. Oddelčno konferenco skliče predsednik oddelčne skupnosti na pobudo učencev, razrednika ali oddelčnega učiteljskega zbora. Prisotni pa so zraven teh še pedagog, pomočnik ravnatelja in ravnatelj. Delegate staršev povabijo na oddelčno konferenco takrat, kadar tema zadeva tudi nje. Oddelčno konferenco vodi predsednik oddelčne   skupnosti; delegati
učencev inučiteljev za okroglo mizo pa imajo pravico in dolžnost aktivno sodelovati z naprej pripravljenimi stališči, ki jih na konferenci usklajujejo.
Ob konkretnih problemih oddelka in posameznikov je treba preiti do sklepov, ki vse prizadete zadolžujejo. Stališča ali predlogi kogarkoli ne morejo imeti za posledice nobenih sankcij.
Zapisnik piše tajnik oddelčne skupnosti, overita pa ga predsednik oddelčne skupnosti in razrednik.
O uspešnosti oddelčne konference razpravlja ŠSU in skupaj s sklepi plenarne konference izoblikuje stališča do problematike, pomembne ža vso šolo. ŠSU pa razpravlja tudi o vseh drugih oblikah samoupravnega delovanja učencev na šoli ter jih seznanja s pravicami in dolžnostmi, ki jih narekuje zakon.
Učenci v OŠ se torej ne samo učijo samoupravljanju, temveč dejansko tudi samoupravljajo!
Anica Justinek OŠ Matija Blejca Mengeš
PLANINSKO DRUŠTVO DO M 2 A L E
RAZPISUJE delovno mesto
OSKRBNIKA v Planinskem domu na Veliki planini
Prijavijo se lahko kandidati z najmanj dokončano osnovno šolo, smislom za gostinstvo in delo med planinci.
OD po pravilniku, dodatna stimulacija je zagotovljena tudi po merilu delovnega učinka.
Predstavljamo vam, knjigi prof. Ivana SIVCA:
PRIBLIŽANA KMEČKA DOMAČNOST (Z OKUSOM PO SODOBNOSTI)_
V preteklem letu je v založbi ČZP Kmečki glas izšla knjiga našega mengeškega rojaka prof. Ivana Sivca, sicer tudi dopisnika našega časopisa, z naslovom „Setev pomladnega vetra", te dni pa v ponatisu že pred 11 leti izšla knjiga „Pesem njenih zvonov", knjiga, kije pred leti izhajala tudi v feljtonski obliki v „Kmečkem glasu". S pisateljsko ustvarjalnostjo Ivana Sivca je v slovenskem kulturnem prostoru nastal nov fenomen drugačnega prikazovanj največkrat nostalgične kmečke domačnosti, fenomen, ki naš kmečki živelj prikazuje v dovolj aktualizirani, pa tako fabulativno, kot oblikovno zelo atraktivni obliki. Ni se torej čuditi, da so slovenskemu bralcu, ki mu je tipika dobrega branja o kmečki tematiki že dalj časa odtujena, Sivčevi teksti zelo blizu. Smel bi trditi, da je pristop Ivana Sivca h kmečkim značajem, okolju, problemom, v največji možni meri zanimiv, poveden, pa predvsem samosvoj. To slednje ga postavlja med mnogimi pišočimi, ki izdajajo knjige v izredno branih zbirkah založbe „kmečki glas", na posebno mesto. To mesto so mu bralci, ki si njegovega branja želijo in Sivčeve knjige iščejo — plebiscitarno že priznali.
počasi izginja občutek o dominantnosti idiličnih razpoloženj, ki naj bi bila sestavni del kmečkega življenja in seveda tudi povesti. Namesto tega na nek način tradicionalnega gledanja na tekste enake vsebine prodira aktualizirano soočanje z resničnostjo, ki je vse prej kot lepa.
To je življenje, življenje sodobnega kmečkega človeka, ki ga Sivec prinaša v tekstu „Setev pomladnega vetra" bralcem tako fabulativno kot stilsko-sintaktično na zanimiv, berljiv in poveden način.
Knjiga ,J?esem njenih zvonov" je izšla pri ČZP .JCmečki glas" že leta 1972, izhajala pa je tudi kot podlistek v , JCmečkem glasu".
Gre za knjige, ki s silovitostjo kmečkih usod (zlasti Jeričine) tudi odnaša idiličnost iz Sivčeve knjige. Silovitost teh usod je nemara tisto, kar priteguje bralce, da iščejo prav to knjigo, ki je med Sivčevimi teksti najbolj iskana.
Če bi skušal osvetliti usode glavnih  junakov,   bi najprej
dejal, da je glavni junak - zvo-nenje kot - deus ex machina -se v knjigi oglaša to zvonenje. Avtor mu prisluhne zjutraj, pa ko zvoni poldne, pa zvečer, pa takrat, ko se z zvonenjem igrajo otroci, pa tedaj ko jih „odve-žejo".
Zvonenje je neustavljiva danost, kot je neustavljiva za vsakogar drugačna dramaturgija človeške usode.
Ta danost, prisotnost zvona, nečesa, kar je skoraj kot opomin človeške minljivosti, se ponovi tudi v zaključnem delu, kjer je prinašalka in odzvanje-valka smrti Boštjana in Jerice.
V tej knjigi, kije nastala prva med Sivčevimi deli (sedaj jo dobivamo v ponatisu) sta vsebinska konciznost in stilna racionalnost dodelani do te mere, da smemo ta tekst uvrščati med klasična dela slovenske kmečke povesti, ki ostaja primarna literarna domena Ivana Sivca.
Ni čudno zato. da bralci tako radi segajo po njej.
M. Brojan
OBVESTILO
Sekretariat za notranje zadeve občine Domžale obvešča vse voznike traktorjev, imetnike vozniških dovoljenj „B" „C" ali „D" kategorije, da lahko na podlagi veljavnega vozniškega dovoljenja dvignejo pri tukajšnem sekretariatu soba 26 — pritličje vozniško dovoljenje za traktor do 31.4.1983.
Za izdajo vozniškega dovoljenja za traktor je potrebno predložiti veljavno vozniško dovoljenje „B", „C"ali „D" kategorije, 2 fotografiji v velikosti 3,5 x 4,5 cm, ki ne smejo biti starejše od šestih mesecev, ter kolek za 20,00 din.
Z vozniškim dovoljenjem „B", „C" ali „D" kategorije lahko imetniki teh dovoljenj vozijo traktor do 31.3.1983.
Iz pisarne
Sekretariata za notranje zadeve občine Domžale
V knjigi „Setev pomladnega vetra" gre za pripove^mladega Poljanca, sicer gozdarja, ki pusti dobro službo in se priženi na kmetijo, kjer zaradi starokopit-nega tasta ne bo nikdar gospodar ...
Naletel je na probleme, ki se kopičijo z leti, prihajajočimi otroki, kopičenjem konflitktnih situacij v okolju, kjer živi, ob njegovi hkratni nesposobnosti, da bi uspel na vse probleme
reagirati zrelo, trezno ..., pametno ...
Pripoved mladega Poljanca, ki pripoveduje o usodnosti svojega življenja domala ves čas "v prvi osebi, je sicer sklenjena z odločnostjo pustiti pijačo, kamor se je v precepu svojih stisk zatekel, vendar ostaja grenak občutek ob silovitosti naletov obremenjujočih počutij, ki jim je junak ves čas izpostavljen. Ob tem v človeku
SER V/S OLJNIH GORILCEV VERSTOVŠEK FRANC
Obveščam cenjene stranke, da sem spremeni/ naslov in sicer: Verstovšek Franc, Ljubljanska 76, SPB 1 vhod B, stanovanje št. 52, Domžale. Po 17. uri me dobite na telefon: (061) 722-286.
premoženja, se lahko zahteva poroštvena izjava za plačilo davčnih obveznosti, ki je pogoj za pridobitev dovoljenja. Porok je lahko občan, ki ima stalno bivališče v občini Domžale in je v rednem delovnem razmerju. Družbena ali civilno pravna oseba, ki ima sedež na območju občine ter občan, ki se z osebnim delom ukvarja z obrtno ali drugo gospodarsko dejavnostjo, pa ima n območju občine Domžale nepremično premoženje in mu je dovoljenje izdal pristojni organ Skupščine občine Domžale. Poroštveno izjavo zahteva organ, ki je pristojen za izdajo dovoljenj, potem ko o potrebnosti zahtevka pridobi mnenje uprave za družbene prihodke.
62. člen
Kadar ima več oseb osebne dohodke od skupnega opravljanja obrtne ali druge gospodarske dejavnosti oziroma od skupnega opravljanja intelektualnih storitev ali drugih negospodarskih storitev, se sme davek, ki odpade na posameznega zavezanca, prisilno izterjati iz vsega premoženja, s katerim se taka skupna dejavnost oz. take storitve opravljajo.
63. člen
Zavezanci, ki so po zakonu o davkih občanov dolžni vložiti napoved za odmero davka, morajo letno davčno napoved vložiti najpozneje do 31. januarja vsakega leta.
Občinska uprava za družbene prihodke izda poziv k viozitvi napovedi za odmero davka in ga objavi v sredstvih javnega obveščanja oziroma na način, kot je v občini v navadi.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
64. člen
Olajšava davka zaradi izvoza blaga domače proizvodnje na kovertibilno področje po določbah 25. člena tega odloks, se zavezancem priznava tudi pri odmeri davka za leto 1982.
65. člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o davkih občanov (Uradni vestnik občine Domžale, št 9/79, 6/80, 5/81, S/82 in 11/82).
66. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občine Domžale, uporablja pa se od 1. januarja 1983. leta dalje, razen določb 36. in 58. člena, ki se začnejo uporabljati osmi dan po objavi.
PREDSEDNIK Skupščine občine Domžale Karel KUSAR, 1. r.
OBRAZLOŽITEV:
OBDAVČITEV DOHODKA IN PREMOŽENJA V OBČINI DOMŽALE PO NOVEM
V decembru 1982 je bil sprejet nov zakon o davkih občanov, ki prinaša vrsto novosti pri obdavčevanju dohodkov in premoženja občanov.
Zato je bilo potrebno pripraviti tudi nov občinski odlok o davkih občanov.
Osnutek odloka temelji na določbah novega zakona o davkih občanov in je v skladu z dogovorom o usklajevanju davčne politike v letu 1983 v SR Sloveniji, ki bo sprejet predvidoma v mesecu marcu. Usklajevanje osnutka pa poteka tudi na medobčinski ravni tako, da v občinah ljubljanske regije, kjer se povezuje naša občina, ne bo pomembnejših razlik v obdavčevanju.
Vendarle pa smo v našem osnutku zadržali nekatere specifične že uveljavljene rešitve v občini, nekaj določil prilagodili našim razmeram in pogojem ali pa jih pripravili v variantah.
Osnutek odloka se razlikuje od sedanjega občinskega odloka tudi zato, ker so opuščene vse določbe, ki bi pomenile le ponavljanje določb zakona o davkih občanov.
Rok za sprejem odloka je z republiškim zakonom podaljšan do 31/3-1983.
Obrazložitev v nadaljevanju vsebuje razlago novosti po posameznih poglavjih in členih:
V poglavjih:
splošne določbe
vrste davkov
davek od osebnega dohodka delavcev
Ni pomembnejših sprememb, razen novih nazivov davkov, ki jih uporabljamo v celotnem besedilu odloka
davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti
Obdavčevanje dohodkov iz kmetijstva ni urejeno v novem
zakonu o davkih občanov, ampak ostaja v veljavi dosedanji sistem. Zato tudi v odloku ni pomembnejših sprememb.
V 6. in 7. členu v skladu z dogovorom predlagamo zadržanje veljavnih davčnih stopenj, ki so bile povečane v letu 1982.
Ne glede na pripombo in predloge, da bi morali takoimeno-vano kompenzacijsko stopnjo v višini 33 % za kmete, ki jim kmetijstvo ni glavni poklic oziroma vir dohodka, zmanjšati, menimo, da naj stopnje ostanejo nespremenjene.
V letu 1983 se občutno povečujejo obremenitve „čistih kmetov" prispevek za zdravstveno varstvo po sklepu občinske zdravstvene skupnosti (z 20 % na 25 %) in pavšalni znesek na kmetijsko gospodarstvo z 1.100 na 1.300 din) in prispevek za starostno zavarovanje kmetov po sklepu te skupnosti (z 18,40 a 23,40% in pavšalni znesek s 5.286 na 6.730 din) zato ne bi bilo primerno, da bi obremenitve ostalih kmetov (polkmetom) zniževali. S tem bi kompenzacijska stopnja izgubila svoj smisel — izenačevanje obremenitev za vse, ki se ukvarjajo s kmetijstvom.
Dosedanji sistem, davčnih olajšav v občini ne spreminjamo, novo pa je določilo 17. člena, ki uvaja olajšave za tiste zavezance davka iz kmetijstva, ki vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroelektrarn in gradnjo ali obnovo vodnih mlinov.
Olajšava se priznava za dobo petih let v višini 80 % odmerjenega davka v vsakem letu, z omejitvijo do 80% vloženih sredstev.
Davek od dohodka iz gospodarske dejavnosti
V tem poglavju je novosti največ, predlagane pa so v skladu z novimi zakonskimi določili in ■ na podlagi usklajevanj v republiki (dogovor) in regiji.
Višje stopnje za obrtno dejavnost
Stopnje davka iz gospodarskih dejavnosti (obrtna dejavnost) od ostanka čistega dohodka naj bi se povečale z dosedanjih
28 % do 53% na 33% do 58%, ob tem, da razredi, ki določajo davčne osnove v razponih, ostajajo nespremenjeni. Predlagane nove stopnje pomenijo najvišje dogovorjene stopnje po dogovoru o usklajevanju davčne politike, izenačene pa so s stopnjami v vseh občinah ljubljanske regije.
Povečanje davčnih stopenj davka iz obrtne dejavnosti so narekovali naslednji razlogi:
— nov način ugotavljanja davčne osnove, oziroma ostanka čistega dohodka bo povzročil zmanjšanje davčne osnove za obveznosti, ki so se doslej obračunavale iz presežka II (predvidoma za 5 %);
— na manjši ostanek čistega dohodka bodo vplivale večje obveznosti za SIS in druge pogodbene obveznosti;
— uskladitev davčnih stopenj v regiji je nujna, ker je nesprejemljivo, da bi se davčne stopnje v sosednjih občinah bistve-neje razlikovale.
Varianta I. pomeni manjše povečanje stopnje, varianta II pa sedaj veljavne stopnje v občini po novem načinu ugotavljanja odmerne osnove najbrž niso več sprejemljive, ker bi se obremenitve obrtnih dejavnosti zamnjšale, pravtako pa tudi najpomembnejši proračunski vir.
Iste davčne stopnje se uporabljajo tudi za zavezance, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic. Ker je v zakonu opuščena določba po kateri so ti zavezanci plačevali od osnov do višine določene v 10. členu zakona (v
(Nadaljevanje na 26. strani)
družbenem dogovoru določeni OD) poseben občinski davek iz obrtnih dejavnosti, (v občini 26%) je nov način obdavčevanja „popoldancev" manj ugoden. Cisti dohodek „popoldancev" se bo v bodoče v celoti obdavčeval po tej progresivni lestvici.
Olajšave za deficitarne dejavnosti (21člen)
V skladu z dogovorom o usklajevanju davčne politike je predvidena davčna olajšava za deficitarne dejavnosti. Le-te so v skladu s programom razvoja malega gospodarstva v občini razvrščene v tri skupine, olajšave pa znašajo od 20 do 40% odmerjenega davka.
Postavljena pa sta tudi dva pogoja: da zavezanci dosežejo 50% letnega celotnega prihodka s storitvami občanom (gostinci pa 50% celotnega prihodka s hrano) in, da pravilno vodijo poslovne knjige, če so te dolžni voditi.
Ugodnosti   za začetnike
(22. člen)
Olajšave za začetništvo so ugodnejše za zavezance, ki opravljajo deficitarne dejavnosti (1. leto 75%, 2. leto 50%, 3. leto 30% odmerjenega davka) kot za zavezance ostalih obrtnih strok (1. leto 50%, 2. leto 30% in 3. leto 20%). Teh olajšav pa ne morejo uveljavljati avtopre-vozniki, zavezanci dejavnosti z gradbeno nehanizacijo, gostinski obrati bifejskega značaja, okrepčevalnica in zavezanci, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic.
Olajšave pri naložbah
Člena 23. in 24. določata olajšave za naložbe za izboljšanje in razširjanje materialne osnove dela (nove delavnice, stroji, ipd.). Predlagana ureditev se bistveno razlikuje od doslej veljavne v občini, ki je bila za zavezance ugodnejša, je pa v celoti usklajena z dogovorom o usklajevanju davčne politike. Večje olajšave naj bi vzpodbudile predvsem razvoj deficitarnih storitvenih dejavnosti, manj ugodne pa so olajšave za vlaganja v proizvodno obrt.
Višina olajšave je po novem omejena z odstotkom vloženih sredstev (do 40% vloženih sredstev za deficitarne dejavnosti in
20% od vloženih sredstev za ostale dejavnosti
Za razliko od dosedanje ureditve se olajšava ne priznava v celoti v letu, ko so bila sredstva vložena (le izjemoma), ampak se porazdeli na več let — do 5 let. Po predlogu v 24. členu, ki je dogovorjen v ljubljanski regiji se olajšava razdeli na pet let, po točno določenih procentih (1. leto 35%, 2. leto 27%, 3. leto 20%, 4. leto 13% in 5. leto 5%), določene so tudi omejitve višine olajšave v zneskih po posameznih letih in skupna zneskovna omejitev olajšave.
Te omejitve so pomembne predvsem za proizvodno obrt, kjer so bile doslej vi velika.
Predlagana varianta člena ne določa točne razdelitve olajšave po letih, ampak povzema le osnovne opredelitve načina priznavanja olajšave iz dogovora o usklajevanju davčne politike. Tudi varianta vsebuje določbo o gornjih omejitvah olajšav in možnost priznanja manjše olajšave v enem letu.
Olajšave za konvertibilni izvoz (po 25. členu)
Novost v odloku, povzeta po dogovoru, je olajšava za izvoz na konvertibilno področje, ki velja tudi za odmero davka za leto 1982.
Stimulacije za malih elektrarn
gradnjo
Tudi zavezanci gospodarskih (obrtnih) dejavnosti bodo v prihodnje v skladu z dogovorom stimulirani za vlaganja v male hidroelektrarne.
Olajšava po 26. členu se prizna za dobo treh let tako, da se davek zniža za 30 %, vendar skupno največ do 40% vloženih sredstev.
Nove so olajšave za zavezance, ki preživljajo mladoletne otroke, otroke, ki se šolajo in za delo nezmožne družinske člane (29. člen) in olajšave za borce NOV (31. člen).
Višina skupnega zneska olajšav pa je omejena na 80% odmerjenega letnega davka.
Merila za pavšaliste
Odlok v členih 33., 34. in 35. določa merilin postopek za odmero davka v pavšalnem letnem znesku, torej zavezancem, ki ne vodijo poslovnih knjig. Nov zakon določa, da so v
pavšalnem letnem znesku lahko obdavčeni zavezanci, ki opravljajo popravila, vzdrževalna dela, izdelke po individualnih naročilih in osebne storitve. Izhodišče za obdavčitev v pavšalnem znesku je, da naj bodo obveznosti obrtnika pavšalista izenačene z obveznostmi delavca iz BOD.
V varianti za člene 33., 34. in 35. predlagamo "določbe, ki bi opredelile le načela in okvirna merila za ugotavljanje davka v pavšalnem letnem znesku. Varianta je povzeta po osnutku odloka usklajenega v regiji.
36. člen
Davka od dohodkov iz gospodarskih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega dohodka davek po odbitku) plačujejo občani, ki priložnostno opravljajo storitve organizacijam združenega dela idr., organizacijam ah skupnostim.
Dohodki, oz. dejavnosti so razvrščene v tri skupine (doslej 4), za katere so davčne stopnje različne (10%, 25%, 40%).
Predvidene so tudi oprostitve tega davka.
Davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti
To je nov naziv za dosedanji davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev.
Za novosti velja podobna obrazložitev, kot pri davku iz gospodarskih dejavnosti.
Davek od dohodka iz avtorskih pravic
Stopnje davkov so nespremenjene, nova pa je določba 40. člena, da delovni ljudje, ki z osebnim delom kot poklic opravljajo umetniško ali drugo kulturno dejavnost, plačujejo i davek le po stopnji 6%.
Davek od dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic
V tem poglavju ni bistvenih novosti, davčne stopnje ostajajo nespremenjene.
Obdavčitev stavb po novem
V poglavju   so opuščene določbe o obdavčevanju motornih vozil in gozdnih zemljiš č, ker zakon ta davek ukinja.
Določbe o obdavčitvi stavb so večinoma nespremenjene, razen novega 57. člena, ki določa olajšave za zavezance z več kot tremi družinskimi člani. 70 m2 stanovanjske površine v' stavbi oziroma stanovnaju je že po zakonu izvzeto od obdavčitve.
Davčne stopnje bodo v letu 1983 ostale nespremenjene.
Dogovor o usklajevanju davčne politike pa nas zavezuje, da bomo v letu 1983 izvedli novo vrednotenje stavb.
V ostalih poglavjih odloka ni pomembnejših sprememb.
Izvršnemu svetu predlagamo, da osnutek obravnava ter pred-dlaga skupščini, da ga sprejme in da v enomesečno javno razpravo. Direktor: Maks JERAN.l.r.
POSREDOVANA SO BILA VPRAŠANJA, TU SO ODGOVORI NA DELEGATSKA VPRAŠANJA
Delegacija Krajevne skupnosti Moravče
Vprašanje:
1. IO Predsedstva OK SZDL je obravnaval problem vlaganja sredstev v investicije za razširitev osnovne preskrbe. Po planu in dogovoru naj bi se adaptacija trgovine v Moravčah izvršila v letu 1983. Zahtevamo, da se preureditev in povečava trgovine v Moravčah opredeli tudi v planu DO Napredek Domžale kot prioritetna naloga.
2. Preskrba z osnovnimi življenjskimi artikli je bila v zadnjem času v naši krajevni skupnosti količinsko premajhna, kakor nam je znano zaradi
dobave na podlagi lanskoletnega povprečja. Zahtevamo, da se artikli dobavljajo glede na število prebivalcev v naši dolini, saj zaradi omejenih voženj ne moremo več nabavljati v središču občine ah celo v Ljubljani, kakor je bilo to mogoče pred temi ukrepi. Odgovor:
1. V srednjeročnem planu TOZD Prehrana in TGDO Napredek Domžale, je bila predvidena adaptacija trgovine v Moravčah leta 1985 z oceno vrednosti investicije 5 nuhjonov din. Zaradi zaostrene gospodarske   situacije, stabilizacijskih
ukrepov in omejenih možnosti investiranja, smo v TOZD sprejeli spremembe in dopolnitve temeljev plana TOZD Prehrana za obdobje 1981 - 1985, po katerih bomo izvedli razširitev trgovine Na klancu Moravče v samopostrežno trgovino leta 1985 z oceno vrednosti investicije 8 milijonov din. Temelji plana TOZD so sestavni del planov TGDO Napredek Domžale in so vsklajeni na nivoju naše delovne organizacije.
2. Izdelali smo nov razdelilnik kurantnega blaga na podlagi števila prebivalcev po KS po stanju december 1982, ki bolj upošteva število prebivalcev po KS in manj promet trgovin (razmerje 80 : 20), iz katerega izhaja, da bo trgovina v Moravčah od prejšnjih 7% sedaj dobivala 8% kurantnega blaga.
(odgovor pripravil tov. Jože Kopušar, vodja TOZD Prehrana DO Napredek).
Vprašanje:
V Moravčah je z izgradnjo novega objekta Rašice ostal star objekt prazen in neizkoriščen. Prosimo, da proučite možnosti za zasedbo tega objekta v letu 1983, če ga event. odstopite SO Domžale.
Odgovor:
Čudimo se, da delegacija KS Moravče postavlja problem starega obrata „Rasica", kot delegatsko vprašanje, saj smatramo, da jim bi morala biti zadeva poznana. Že takoj, ko smo izpraznili star objekt, smo obvestili o tem KS in Skupščino občine. Želeli smo namreč, da najdemo skupno rešitev in to tako, da bi bila v korist kraju, to pa pomeni pridobiti v kraj tako podjetje, ki bi odprlo nekaj novih delovnih mest — po možnosti za moške. Vemo tudi, da v Moravčah od vsega najbolj šepa preskrba, zato smo poizkusili z razgovori pri Napredku, saj bi se v tem objektu dalo urediti primerno trgovino. Izgleda pa, da v Napredku niso preveč navdušeni oziroma nimajo sredstev za to, saj smo dobili negativen odgovor.
Se vedno smo za skupno rešitev problema glede neizkoriščenih prostorov in to zato, da bi bila v korist celotni KS. V kolikor ne bomo našli skupaj KS, Skupščina občine Domžale in „Rasica" primerne rešitve, bomo objekt odprodali najboljšemu ponudniku, katerih pa je že nekaj.
(odgovor pripravil tov. Jože Šinkovec, vodja TOZD RAŠICA Moravče)
Vprašanje:
Prosimo skupščino občine Domžale za odgovor, kaj bo z objektom stare osnovne šole v Moravčah, ki je v lasti Skupščine občine Domžale in vidno razpada, tako da je že ogrožena varnost mimoidočih. Objekt naj se pregleda in se odredijo nadaljnji ukrepi, ker je zadeva nujna.
Odgovor:
Vprašanje stare šole v Moravčah je podobno razreševanju problematike nekaterih podobnih starejših objektov na širšem območju Domžal. Zadeva je še resnejša, ker gre za velik objekt v centralni legi Moravč, sicer v skrajno slabem stanju, vendar nedvomno ne takem, da bi bilo rušenje najustreznejši ali edini izhod. Objekt sam je po prvih ocenah statično in gradbeno še primeren za usposobitev z ustrezno adaptacijo, v prvi vrsti pa je nemudoma zaščititi pred nadaljnjim razpadanjem.
V ta namen so bili že vzpostavljeni ustrezni kontakti, da bi se ugotovil interes združenega dela za prevzem objekta v proiz-
vodne ali drugačne poslovne namene, vendar je ekenomska situacija trenutno žal taka, da organizacije združenega dela ne razpolagajo z ustreznimi sredstvi ali pa sredstev za gradbene posege ne morejo uporabiti.
Predvidevamo, da iz gornjih razlogov ne bo mogoče pridobiti prevzemnika objekta v kratkem času. Zato bo občina iz proračuna v sodelovanju s Samoupravno stanovanjsko skupnostjo čimprej zagotovila minimalna sredstva, ki so potrebna, da se prepreči nadaljnja škoda na objektu, pri čemer je prvenstveno potrebno obnoviti streho. V nadalnjem bomo z ustrezno kreditno politiko poizkusih ustvariti zanimanje za usposobitev objekta v proizvodne namene. Določen potencial se še kaže na področju drobnega gospodarstva. Smatramo, da bi moral biti problem stare šole razrešen v I. polletju 1983. leta, do takrat pa bo objekt fizično zavarovan pred nedovoljenimi posegi.
(odgovor pripravil tov. Boštjan Hočevar, predsednik Komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj občine Domžale)
Odgovori na delegatska vprašanja, ki so bila zastavljena na zasedanju Zbora krajevnih skupnosti, dne 23.12.1982:
1. Delegacija Krajevne skupnosti Vencelj Perko Domžale
Vprašanje:
Delegacija krajevne skupnosti Vencelj Perko Domžale je razpravljala glede železniških zapornic oz. semaforja, pri katerem ob prihodu oz. odhodu vlakov rdeča luč po nepotrebnem gori in s tem zadržuje promet in povzroča obojestransko dolge kolone na Ljubljanski c. v Domžalah.
Delegacija prosi, da naj pristojni organ občine ukrene vse potrebno, aa se skrajša čas svetlobnega signala železniških zapornic.
Odgovor: .«
V težnji, da se na potnih prehodih, ki so zavarovani z zapornicami, zagotavlja popolna varnost, so predpisi o ravnanju in zapori prehoda zelo strogi. Zapornice morajo biti spuščene (prehod zaprt) 5 minut pred prihodom vlaka. To je verjetno čas, ko po oceni delegacije krajevne skupnosti »rdeča luč gori po nepotrebnem". Sam čas prevoza vlaka čez prehod je
razmeroma kratek, se pa v primerih, ko se križa z drugim vlakom na postaji Domžale, podaljša za prevoz še enega vlaka.
Ker je kakršnakoli kšitev železniških predpisov nedopustna, je problem možno rešiti samo z drugačno ureditvijo prehoda, delno z avtomatičnimi zapornicami, v celoti pa le z izvennivojskim križanjem. Zaradi pomanjkanja sredstev ta čas preurejanje prehoda od strani železnice ni možno.
(odgovor pripravil tov. mag. Alojz Boh, dipl.oec, direktor Železniškega gospodarstva -Železniške transportne organi-zaije Ljubljana)
2. Delegacija Krajevne skupnosti Dragomelj — P sata
Vprašanje:
Avtobus, ki vozi skozi Dragomelj, naj vozi skozi vas in ne, da čaka na novi cesti, kjer ni avtobusne postaje. Avtobusna postaja je še vedno v vasi in ne ob novi cesti. Zato prosimo Viator za ponovni odgovor.
Odgovor:
Z izgradnjo obvozne ceste v Dragomlju je nastal tudi problem avtobusnega postajališči v vasi Dragomelj. Problem nastaja pri izvozu iz vasi zaradi prekratkega vzpona priključka na novo obvezno cesto. Že v juniju mesecu 1982 je Krajevna skupnost Dragomelj sklicala sestanek, na katerem smo se dogovorili, da se takoj prične z akcijo za odstranitev te napake. Problem izvoza je za zglobna vozila, zato predlagamo, da določite datu, da skupno ugotovimo možnosti za odpravo tega problema na kraju samem.
Odhodi avtobusov iz Dra-gomlja za Ljubljano:
5.01, 5.21 dva, 5.47, 5,51 dva, 5.54, 6.21, 6.41, 7.14, 7.21, 8.01, 8.21, 9.00, 9.11, 10.16, 11.51, 12.16, 13.06, 13.24,   1,4.04,   14.37, 16.36,
17.39, 19.27,20.21,21.57. Odhodi avtobusov iz Ljubljane za Dragomelj:
5.15, 5.45, 6.05, 6.55 dva, 8.20, 8.35, 10.00, 10.15, 11 00,
11.40, 12.30, 13.15, 14.00, 14.05, 14.10, 14.50. 15.05, 16.30, 17.30, 20.00, 20.55, 22.15.
(odgovor pripravil tov. Pavlic, DO Integral)
Odgovori na delegatska vprašanja, ki so bila zastavljena na zasedanju zborov skupščine, dne 2.12.1982:
Vprašanje:
Zakaj obrtniki plačujejo kurilno olje za tehnološKi proces in za ogrevanje poslovnih prostorov po ceni 32,00 din, do čim združeno delo za enake potrebe plačuje kurilno olje po ceni 20,70 din?
Odgovor:
Glede na delegatsko vprašanje, ki je bilo postavljeno na zasedanju zbora združenega dela SO Domžale, dne 2.12.1982, vam posredujemo naslednje:
Določila Zakona o spremembah in dopdlnitvah zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu - UL SFRJ, št. 23/82 z dne 30.4.1982, predpisujejo različne stopnje temeljnega prometnega davka glede na uporabo kurilnega olja EL in tudi glede na uporabnika.
Družbeni sektor lahko v primeru, ko v tehnološkem procesu   uporablja ustrezno
(Nadaljevanje na 28. strani)
industrijsko peč, to je peč, ki po določilih Zakona spada v določeno nomenklaturo osnovnih sredstev, nabavlja kurilno olje EL po nižji stopnji temeljnega prometnega davka (7,09% oz. po ceni 20,70 din/l). Za vso ostalo porabo kurilnega olja EL, kot tudi za ogrevanje poslovnih in delovnih prostorov, pa je veljavna cena, ki vključuje višjo stopnjo temeljnega prometnega davka, to je 71,74% oz. cena 32,07 din/l.
Za vse imetnike obrti pa zakon določa tako za tehnološki proces, kot tudi za ogrevanje delovnih in poslovnih prostorov višjo stopnjo temeljnega prometnega davka, oz. cena 32,07 din/l. V primeru, če obrtni nabavi kurilno olje EL kot občan, je veljavna cena 20,70 din/l (stopnja TPD 7,09%), vendar ga ne sme uporabiti za opravljanje svoje dejavnosti, pač pa samo za ogrevanje stanovanjskih površin. V kolikor ima skupno kotlovnico (za obrtno dejavnost in stanovanjske površine), je dolžan voditi evidenco o porabi in mora kurilno olje EL tudi ločeno nabavljati.
Za vsa tolmačenja v zvezi z različnimi stopnjami TPD za kurilno olje EL, naj potrošniki prosijo na naslov: Savezni sekretariat za finance, Bulevar AVNOJ-a 104, Beograd, tov. Čavič.
(odgovor pripravil tov. Janez Umek, v.d. direktorja DSSS DO Petrol Ljubljana)
2. Delegacija Krajevne skupnosti Jarše - Rodica
Vprašanje:
Sprašujemo, na kakšen način se določa višina mesečne dotacije krajevni skupnosti?
Kolikor nam je znano, se določa višina dotacije glede na število prebivalcev, ki pa v naši in ostalih hitro narašča.
Sredstva razdeljena na posameznika pa se tako zmanjojejo in ne večajo. V letu 1982 prejemamo po 32.165 din mesečne ddacije. Ta sredstva so namenjena za redno dejavnost dočim jih črpamo za izplačevanje BOD zaposlenega delavca, ker drugega vira ni. Tako torej za redno dejavnost ostane izredno malo. Prav tako menimo, da bi moral proračun občine vsem krajevnim skupnostim dotacije nakazovati ob pri četku   meseca  za tekoči
mesec, se pravi v naprej, ne pa za mesec nazaj. Odgovor:
Masa sredstev, ki je vsako leto v proračunu občine namenjena za redno dejavnost krajevnih skupnosti, vsebuje konstantni del, po katerem prejmejo vse krajevne skupnosti enak delež, ki je za leto 1982 znašal 39.500 din in variabilni del glede na število prebivalcev, ki se korigira s faktorjem 1,2 za srednje razvite (10 krajevnih skupnosti), z 1,5 za nerazvite (6 krajevnih skupnosti) in s faktorjem 1,0 za razvite (11 krajevnih skupnosti), med katerimi je tudi Jarše-Rodica
Taka razvrstitev krajevnih skupnosti velja tudi v tem srednjeročnem obdobju, kakor je to določeno v Dogovoru o temeljih družbenega plana občine 1981-1985.
Pripadajoča sredstva za redno dejavnost Krajevni skupnosti Jarše-Rodica v letu 1982 znašajo skupaj 385.987,00 din, medtem ko znaša letni plan za bruto OD v tej krajevni skupnosti skupaj 324.000,00 din. V pregledu prihodkov in odhodkov za obdobje I. - IX. 1982 navedena krajevna skupnost izkazuje realizacijo pri dohodkih za redno dejavnost 289.488,80 din ali I + 75, pri odhodkih za bruto OD pa 268.368,85 din ali I + 83.
Sredstva za redno dejavnost nakazuje vsem krajevnim skupnostim služba za proračun občine v dvanajstinah zadnji teden v mesecu. Terminska tehnika polnjenja in praznjenja proračuna je taka, da sredstva krajevnim skupnostim ni možno nakazovati za naprej.
Razdelilnik je izdelan na podlagi podatkov iz popisa prebivalstva leta 1981, ker vsled okvare adreme ni moč dobiti novejših podatkov o številu prebivalstva po krajevnih skupnostih.
Kakor hitro bomo predvidoma v mesecu marcu 1983 od Republiškega zavoda za statistiko prejeli novejše podatke, bomo pripravili nov razrez pripadajočih sredstev, na podlagi katerega bo služba opravila poračun in razliko nakazala skupaj s prvo dvanajstino.
(odgovor pripravil referent za koordinacijo dela s krajevnimi skupnostmi in krajevnimi uradi, tov. Anton Miklavčič)
3. Delegacija Krajevne skupnosti Dragome!j — Pšata
Vprašanje:
1. Ureditev dostopa zemljišč preko razbremenilnika: Iz odgovora (VG Lj.) sledi, da je bil predviden prehod razbremenilnika s podaljškom obstoječe poti (zgornje), zakaj ni ta pot določena na obeh straneh (dostop se konča na razbremenil-niku). Opozarjamo, da to ni pravflna rešitev, ki tudi ni bila dogovorjena pred pričetkom gradnje.
Zahtevamo, da se uredi (tlakuje) prehod na spodnjem delu razbremenilnika (obstoječa pot), kar je bilo tudi dogovorjeno s prizadetimi lastniki.
2. Zemljiško lastniške zadeve:
Res je, da je trasa razbremenilnika odmerjena, niso pa vzpostavljene stare meje med lastniki,katerih zemljišča so bila. odrezana zaradi gradnje.
Zahtevamo, da se v najkrajšem času določi izginule meje (postavi mejnike) med lastniki parcel.
Poleg naštetega pripominjamo, da se vidi, da je bil odgovor pripravljen v pisarni, namesto, da bi se ugotovilo dejansko stanje na terenu, kjer bi lahko ugotovili pripombe prizadetih v najkrajšem času rešene in da bodo le-ti vabljeni na morebitni ogled objekta.
Odgovor:
1. Glede ureditve dostopne poti do zemljišč preko razbremenilnika po navedbah izvajalcev ob začetku gradnje posebne poti ni bilo. Predvidevalo se je, da bodo zadoščale obstoječe poljske poti preko razbremenilnika za dostop na zemljišča.
Tlakovanje prehoda na raz-bremenilniku prvotno ni bilo predvideno, ker se je pričakovalo, da bo struga pretežni del leta suha. Res je, da je zaradi vode in blata občasno otežko-čen prehod preko razbremenilnika in je bilo s strani KS že nekaj zahtev za ureditev prehoda.
Da bi zadevo enkrat za vselej uredili, bomo ob prvem ugodnem vremenu po Novem letu 1983 na terenu organizirali ogled stanja, povabili prizadete, zastopnike izvajalca, OVS Lj. — Sava ter KS Dragomelj - Pšata, da bi se dogovorili za obojestransko sprejemljivo rešitev.
2. Lastniške in zemljiške zadeve so v fazi urejanja. Ker so po delilnem načrtu vzpostavljene vse meje reguliranega dela Pšate, so za ta del vkopani tudi mejniki.
Mejnike, ki označujejo posestne meje, izvajalec delilnega načrta po predpisih Republiške geodetske uprave ni dolžan vkopati razen v primerih, kjer so bili zaradi gradnje odstranjeni.
Ker ne razpolagamo s podatki prejšnjega stanja, predlagamo tudi tu terenski ogled in dogovor o tem, kje bo potrebno vzpostaviti posestne meje, obnoviti mejnike in kako bomo to realizirali.
Kar zadeva pripravo odgovora na prvo delegatsko vprašanje, naj omenimo, da zaradi kratkega roka za odgovor nismo uspeli zbrati informacij od vseh, ki so se pogovarjali z lastniki zemljišč na samem začetku regulacije Pšate. Zato smo posredovah le informacije, ki so nam bile znane. Zavedamo se, da je dokončna rešitev zadeve v obojestranskem interesu ter si bomo prizadevali za njeno čimprejšnjo izvedbo.
(odgovor pripravil dipl .ing. Štefan Horvat, VG svetovalec)
4. Delegacija Krajevne skupnosti Homec — Nožice:
Vprašanje: >
Vodja delegacije krajevne skupnosti Homec — Nožice sprašuje v imenu svoje delegacije Komunalno podjetje Domžale — vodovodno službo — ah in kako ima organizirano dežurno službo ob dela prostih dneh, to je nedeljah, praznikih.
Najnovejši primer: v otrek, dne 30. novembra (dela prost dan), so bili krajani naselij
žice, Homec novi, stari, Prese rje od pred 5. ure zjutraj, pa do 13. ure brez kapljice vode. Kolikor je znano, je šele po prizadevanju Mihce Domžale, prišlo do prekinitve te suše. Ker so vsa gospodinjstva v glavnem vezana na vodovod, si lahko vsak zamisli, kaj brez poprejšnjega obvestila, takšna prekinitev vode pomeni za gospodarstva s preko 100 glav živine, gospodinjstva z malimi otroki in za ostale prebivalce.
Zahtevamo od odgovornih točen odgovor, kaj je bilo in kdo je kriv, da so krajani teh naselij tako dolgo ostali brez vode, ker to ni prvi niti edini primer.
Odgovor:
Dne 30. novembra 1982 je naša dežurna služba v sestavi elektrikar in vodovodni monter,
-
sprejela telefonsko obvestilo ob 8.00 uri zjutraj, da na področju Homca in Nožic ni vode v vodovodnem omrežju; Dežurni delavci so takoj odšli na teren, da raziščejo vzrok izpada vode in se na poznejše telefonske pozive niso javljali, ker so že bili v tem- času na obhodu trase vodovodnega in elektro omrežja. Ob 9.00 uri so ugotovili, da so v izpadu faze daljnovoda v transformatorski postaji Homec, ki je v upravljanju Elektro RTP Podre čje. Naši delavci niso pooblaščeni za vstop v transformatorsko postajo in smo o izpadu ob 9.30 obvestili dežurno službo na RT? Pod-rečju. Dežurni nam je dal informacijo, da je njihova dežurna ekipa na. intervenciji v vasi Jev-nica in je po radiovezi takoj poslal obvestilo o izpadu elektrike na Homški transformatorski postaji. Po odpravi napake v Jevnici je dežurna ekipa Elektro Ljubljane odpravila napako v Homcu in smo ob 1,00 uri pričeli z obratovanjem črpalk. V času izpada elektrike in popravila napake so se cevovodi in rezervoar na Homcu v celoti izpraznili. Prve potrošnike v nižje ležečem delu Jarš in Homca smo oskrbeli z vodo takoj po 11.00 uri, ostali potrošniki v smeri Kamnik pa so v celoti dobili vodo do 13.00 ure. Napake nismo odpravili na intervencijo Postaje milice Domžale, za nas je zadostovalo obvestilo občanov, ki pa je prišlo zelo pozno. Dejstvo je, da se občani pogosto poslužujejo Postaje milice za te vrste in ter vencij iz razloga, da vzdrževalci vodovodnega omrežja in vodja te dejavnosti, nimajo telefona. Kljub prizadevanju DO, KS in PM, te zadeve nismo mogli rešiti, kar je glede na pomembnost in vitalnost te dejavnosti milo rečeno nerazumljivo.
Pripominjamo, da zaradi razvejanosti elektroenergetskega omrežja pride do občasnih motenj v dobavi električne energije (prilagamo vam fotokopijo). Trudili se bomo, da v času izpada elektrike, najbolj prizadeta področja oskrbimo z vodo po povezovalnih cevovodih in drugih vodnih virov. Najvažnejše je, da s hitro informacijo o moteni preskrbi, posredovano od kogarkoli na pravo mesto, pridobimo zelo veliko na času in s tem skrajšamo čas izpada vodovodnega omrežja. Prosimo vas, da nam
vsako najmanjšo napako takoj javite, ker je za nas vzdrževalce lahko zelo pomembna,
Dežurna služba je organizirana tako, da je na vratih poslovnih prostorov Kidričeva 14, izobešen seznam dežurnih delavcev s točnim naslovom in stanovanjem v Domžalah. Dežurstvo je štiriiadvajseturno inje organizirano na domu.
(odgovor pripravil tov. Janez Dimec, vodja TOZD Komunala DO Komunalno podjetje Domžale)
5. Delegacija Krajevne skupnosti Slavka Šlandra Domžale
Vprašanje;
Na pobudo delavcev VVZ .Enota Stanka Varšek - Lija Domžale, Kidričeva in razprave na temeljni delegaciji in sveta krajevne skupnosti Slavka Šlandra naj prouči prometni režim na Kidričevi ulici in po možnosti uredi v skladu z dopisom VVZ.
Kdaj se bo uredil pločnik na Cesti talcev na relaciji Dom počitka - križišče.
Prometna gneča na parkirišču ob veleblagovnici povzroča težave voznikom in pešcem, zato naj se prouči prometni režim glede vhoda in izhoda na parkirni prostor.
Odgovor;
REkonstrukcija križišča „Rondo" in „Toko", ter Ceste talcev z obojestransko ureditvijo pločnika za pešce, ki povezuje navedena križišča, temelji n prometnotehničoi rešitvi na osnovi prometne študije za mesti Domžale in Mengeš, ki je bila sprejeta z odlokom Skupščine občine Domžale (Uradni vestnik občine Domžale, št. 2/7S).
Po prometni študiji je sicer predvidena povezava pločnika za pešce obojestransko ob Gbsti talcev od križišča Rondo do križišča Toko, vendar v končni fazi, kajti po tej študiji je predvidena rušitev dveh objektov zaradi rekonstrukcije križišča Rondo; Ceste talcev in pločnikov za pešce. Da bi prišlo do realizacije tega projekta, mora investitor odkupiti objekte predvidene za rušitev s pripadajočim zemljiščem za cesto oz. pločnike in zagotoviti finančna sredstva za rekonstrukcijo navedenih objektov. -
Samoupravna komunalna interesna skupnost Domžale kot upravljaiec in investitor gradnje pa ni mogla zagotoviti vseh
finančnih sredstev, ki so za naše razmere izredno visoke, zato je pristopila k fazni gradnji v skladu s svojim planom. Vzrok fazne gradnje so poleg visokih investicij tudi pravno-premo-ženjske zadeve, kajti lastniki objektov predvidenih za rušitev ne odstopijo ne zemljišča in ne objektov, zato je predhodno potrebno izvesti razlastitveni postopek, kar dodatno obremenjuje investitorja pri zagotavlja-
nju finančnih sredstev". ,
Po planu Samoupravne komunalne interesne skupnosti Domžale za obdobje 1981 -1985 naj bi prišlo do realizacije celotnega objekta, vendar v tej fazi (I. faza gradnje) pločnikov za pešce ni možno izvesti iz zgoraj navedenih razlogov.
(odgovor pripravil tov. Avdo Ramčildvič,  referent za ceste in promet občine Domžale).
Ob koncu minulega leta je našo občino obiskala delovna skupina CK ZKS ter v delovnih obiskih obiskala nekaj delovnih organizacij. Na sliki razgovori v Papirnici Količevo
Delovno skupino sta vodila Martin Košir, član CK ZKS ter izvršni sekretar CK ZKS Ivan Godec
0
0 0
0 0 0 0 4 0 0 0 0 0 0 0 4
0 0
0 0
vabilo
Krajevna organizacija zb NOV Ihan in podružnična šola Karel Destovnik Kajuh Ihan vabita borce, aktiviste, mladino in ostale občane na spominsko svečanost ob spomeniku padlih borcev na Oklem, ki bo v četrtek dne 24. februarja 1983 ob 10. uri. Skupni odhod bo iz Dobo vel j ob 9.30 uri.
Vljudno vabljeni!
Na podlagi 13. člena Pravilnika o pogojih in merilih za delno nadomeščanje stanarin imetnikom stanovanjske pravice v občini Domžale (Uradni vestnik občine Domžale št. 6/81), Odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu občine Domžale objavlja
RAZPIS
ZA    UGOTOVITEV    UPRAVIČENCEV   ZA DELNO NADOMEŠČANJE   STANARIN   IMETNIKOM STANOVANJSKE PRAVICE V OBČINI DOMŽALE
I. NAMEN
Namen razpisa je ugotovitev upravičencev za delno nadomeščanje (subvencijo) stanarin iz sredstev za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu v občini Domžale
II. POGOJI RAZPISA
Upravičenec do subvencije stanarine je imetnik stanovanjske pravice družbenega stanovanja, stanovanja, ki je v lasti občanov ali civilnopravnih oseb, ki izpolnjujejo pogoje citiranega Pravilnika.
Upravičenec do subvencije je dolžan prispevati najmanj 20 % stanarine za standardno stanovanje opredeljeno s citiranim Pravilnikom.
Do subvencije stanarine ni upravičen imetnik stanovanjske pravice v naslednjih primerih:
— če oddaja stanovanje ali del stanovanja v podnajem;
— če uporablja stanovanje ali del stanovanja za poslovne prostore ali obrtno dejavnost;
— če je imetnik stanovanjske pravice ali eden od članov gospodinjstva lastnik vseljivega stanovanja, vseljive stanovanjske hiše ali vikenda;
— če zaseda nadstandardno stanovanje glede na število članov gospodinjstva in če je odklonil ponuđeno zamenjavo za standardno stanovanje;
— če je imetnik stanovanjske pravice ali eden od članov gospodinjstva sposoben za delo, pa je iz neupravičenih razlogov nezaposlen, kar se dokaže z ustrezno dokumentacijo;
— če je imetnik stanovanjske pravice ali eden od članov gospodinjstva lastnik avtomobila.
To določilo ne velja za invalide, katerim je vozilo nujno potrebno iz zdravstvenih razlogov.
III. POSTOPEK ZA VLOŽITEV ZAHTEVKA
Imetnik stanovanjske pravice vloži zahtevek za subvencijo z naslednjimi prilogami:
— potrdilo o letnih dokazljivih dohodkih članov gospodinjstva za preteklo leto;
— potrdilo o številu članov gospodinjstva;
— izjavo upravičenca o drugih dohodkih gospodinjstva;
— veljavno stanovanjsko pogodbo;
— izjavo hišnega sveta, da imetnik stanovanjske pravice stanovanja ali dela stanovanja ne daje v podnajem, da stanovanja ali dela stanovanja ne uporablja za posiovne prostore ali obrtno dejavnost;
— izjavo, da imetnik stanovanjske pravice ali eden od članov gospodinjstva ni lastnik vseljivega stanovanja, vseljive stanovanjske hiše ali vikenda;
— izjavo, da imetnik stanovanjske pravice ali eden od članov gospodinjstva ni lastnik avtomobila;
— potrdilo, da imetnik stanovanjske pravice ali eden od članov gospodinjstva sposoben za delo ni neupravičeno nezaposlen.
Imetnik stanovanjske pravice, ki uveljavlja pravico do subvencije po 12. členu citiranega Pravilnika, morajo poleg navedenih dokazil priložiti še:
— odločbo pristojnih komisij SPIZ, zaposlovanja, zdravstva, za imetnika stanovanjske pravice o zdravstvenem stanju oziroma invalidnosti in odločbo sekretariata za občo upravo občine Domžale, če gre za vojaško-vojnega invalida;
— odločbo komisije o razvrstitvi in napotitvi otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju.
IV. ROK TRAJANJA RAZPISA IN ZBIRANJE ZAHTEVKOV
Rok za vložitev zahtevkov je 15 dni od dneva objave razpisa v Občanskem poročevalcu. Zahtevke s potrebnimi prilogami sprejema Samoupravna stanovanjska skupnost občine Domžale, Ljubljanska 34, Domžaie.
Upravičencem bo priznana subvencija od 1. januarja 1983 do 31. decembra 1983.
Predsednik Odbora za solidarnost Helena KERČ, I. r.
ATLETIKA DANES IN JUTRI
Leta 1978 je nekaj navdušencev ponovno želelo oživiti dejavnost v atletiki. S pomočjo Telesnokulturne skupnosti Domžale ter Odbora za šolska športna društva je bila 12.10.1978 ustanovna skupščina Atletskega kluba Domžale. Novoustanovljeni kljub je potreboval dobre dve leti, d je prebrodil vse kadrovske težave in se povezal v Zvezo telesnokuimrnih oigarazacij Domžale z osnovnimi šolami in teles-nokulturnimi organizacijami katere goje atletiko.
Danes klub deluje predvsem z mladimi perspektivnimi atleti in atletinjami (pionirji, pionirke, mla-
dinci, mladinke) ter nekaterimi člani, članicami in rekreativnimi tekmovalci, ki pomagajo klubu v organizacijskem delu.
V letu 1982 so člani Atletskega kluba Domžale tekmovali na raznih tekmovanjih v naslednjih panogah: tek 100 m, skok v daljavo, tek 400 m, 1000 m, 1500 m, 3000 m, 5000 m, metu krogle in na tekmovanjih krosa ter na večjih množičnih tekaških tekmovanjih. Čeprav tekmovalci nimajo večjih tekmovalnih izkušenj smo dosegli nekaj odličnih rezultatov, taka je naša skupna ugotovitev, da strokovni kadri katere smo izšolali v tem
kratkem času delujejo dobro.
Kratek pregled nekaterih tekmovanj:
- 23. maja „Partizanski marš" Kumrovec, ekipno 9. mesto izmed 30 ekip, najboljši posameznik Leveč Peter na 36. mestu izmed 385 tekmovalcev;
- 26. in 27.8. Ljubljana, prvenstvo Slovenije v atletiki za starejše mladince in mladinke, nekaj boljših rezultatov: daljava - Repovš Tomaž (6. mesto), krogla - Tomaž Hrovat (3. mesto), Matjaž Hrovat (4. mesto), 1500 m - Tone Zupanek (10. mesto), Iztok Vrhovnik (11. mesto), 3000 m - Jure Volčini (9. mesto), 800 m — Tone Zupanek (12. mesto).
- 11.9.1982 finale atletskega prvenstva Slovenije za starejše mladince: krogla - Tomaž Hrovat (6. mesto), Matjaž Hrovat (7. mesto), 1500 m - Roman Lazar (14. mesto), Iztok Vrhovnik (16. mesto);
- 127.11.1982 Ljubljana „9. tek na grad": mlajši mladinci - Aleš
Stražar (8. mesto), Iztok Vrhovnik (9. mesto; starejšH mladinci - Tone Zupanek (4. mesto), Peter Hajdinjak (6. mesto), Jure Volčini (7. mesto); veterani - Janez Strnad (3. mesto);
- poročilo iz 17. krosa DELA Na   dan   odhoda   v soboto
17.10.1982 ob 7. uri smo ugotovili, da precejšne število tekmovalcev in tekmovalk ni prišlo. Takoj po odhodu smo pričeli pregrupirati tekmovalce in tekmovalke v razne možne ekipe. Kljub določenim spremembam nismo mogli sestaviti ekipe pionirk letnik 1970 in članic letnik 1963 in starejše.
Razultati, katere so dosegli naši tekmovalci so bili zelo dobri, nekateri celo odlični, za marsikoga celo presenetljivi:
-pionirji letnik 1970 - Robi Retelj (12. mesto),
- pionirji letnik 1969 - Klemen Zajdela (7. mesto,
- pionirke letnik 1969 — Nataša Matičič (10. mesto),
(Nadaljevanje na 31. strani)
- pionirji letnik 1968 - Tomaž Drolc (1. mesto),
- pionirji letnik 1968 - Maks Mav (3. mesto),
-mladinci letnik 1965-66 -Marko Povirk (6. mesto),
- mladinke letnik 1966 - je pionirka Karmen Stražišar iz Brda dosegla 15. mesto,
- mladinci letnik 1963-64 -Roman Lazar (11. mesto),
- mladinke 1964/65 - Zvonka Kokalj (14. mesto),
- članice letnik 1963 in starejše — Irena Mihalec (8. mesto)
- veterani B letnik 1964 in starejši — Rajko Kvas (15. mesto).
Dosegli smo nekaj visokih uvrstitev v ekipnem tekmovanju:
- pionirji letnik 1969 (6. mesto) v postavi: Klemen Žajdela, Robi in Matija Balantič,
- pionirji letnik 1968 (1. mesto) v postavi: Tomaž Drolc, Maks Mav in Drago Kolenko,
- mladinci letnik 1965 -66 (2. mesto) v postavi: Marko Povirk, Iztok Vrhovnik, Iztok Stare,
-mladinci letnik 1963-64 (5. mesto) v postavi: Roma Lazar, Tone Zpanek, Jure Volčini,
-mladinke letnik 1964-65 (6. mesto) v postavi: Zvonka Kokalj, Liljana Hrovat, Majda Vidmar.
Vse ekipno so mladinci in mladinke dosegli 3. mesto, kar je največji uspeh mladinskih kategorij na tekmovanjih krosa dela.
Vse ekipno je občinska reprezentanca dosegla med 39 občinskimi reprezentancami 11. mesto z 782 zbranimi točkami. Ker ekipa ni bila popolna smo izgubili 60 do 80 točk kar pomeni izgubo 6. ali 7. mesta v ekipni razvrstitvi, saj je šesto uvrščena ekipa imela 855 točk, zmagovalna ekipa Kranja pa 934 točk.
Atletski klub Domžale je v letu 1982 organiziral „tek po ulicah Domžal" — to je športno politična prireditev na predvečer 1. maja, odprto prvenstvo v atletiki ob praznovanju krajevnih skupnosti Domžal, občinski jesenski kros ter več dvoranskih atletskih tekmovanj za učence in učenke osnovnih šol in za srednješolce.
Z zavzetim delom, treningi preko zime bodo tekmovalci in tekmovalke v vseh panogah in starostnih kategorijah še uspešneje tekmovali, atletika pa bo postala tako priljubljena kot je bila nekoč. M. GORZA
3. SMUČARSKO PRVENSTVO PRIPADNIKOV TO LJUBLJANSKE OKOLICE
V organizaciji občinskega štaba TO ter pod pokroviteljstvom Komiteja za SLO in DS občine Domžale so 22.1.1983 pripravili 3. smučarsko prvenstvo pripadnikov TO ljubljanske pokrajine. Organizatorji prvenstva so želeli nadaljevati vsakoletno preverjanje borbene pripravljenosti pripadnikov TO na smučeh, vzdržljivosti v zimskih pogojih, orijentacije na zemljišču in izurjenosti v streljanju.
Ker pa snežne razmere niso dovoljevale tekmovanja v predvideni obliki, je le-to minilo kot kondicijsko-orijentacijski pohod. Tako ga je poimenoval namestnik komandanta TO Ljubljanske pokrajine podpolkovnik Andrej Lukan.
Tekmovanja se je udeležilo 19 članskih in mladinskih ekip, ki so reševale različne terenske naloge s področij topografije, streljanja, ob preverjanju svoje fizične — kondicijske pripravljenosti.
Tekmovanje je bilo izvedeno na okoli 10 km dolgi progi v čudovitem naravnem ambientu okolice Krumperka. Vreme je bilo sončno mrzlo, kot naročeno za tako prireditev.
V pripravi in izvedbi tekmovanja so organizatorjem vsestransko uspešno pomagali strelci strelske družine Domžale, člani občinske konference ZRVS,  radioamaterji, konje-
rejski center, smučarsko društvo Ihan, amatersko društvo Simon Robič, ki je tekmovalcem in spremljevalcem omogočilo ogled železne jame in drugi.
Trasa pohoda je potekala mimo spomenikov revolucionarnega in delavskega gibanja ter NOB, mnogokdaj po trasi ,J?oti spominov NOB domžalske občine".
Ob tem so udeleženci izrazili svoje občudovanje nad primernostjo trase, naravnimi lepotami tega predela, kjer je bilo revolucionarno izročilo teh krajev tako primerno povezano z dejavnostjo udeležencev tekmovanja.
NAŠI USPEŠNI V DRAŽGOŠAH
J
Že vrsto let ekipa sestavljena iz predstavnikov ZRVS in ZSMS iz naše občine uspešno nastopa v okviru republiškega tekmovanja PO POTI NARODNEGA HEROJA LOJZETA KEBETA, ki je organizirano v sklopu prireditev PO STEZAH PARTIZANSKE JELOVICE v Dražgo-šah. Naša ekipa, katero so sestavljali: Gregorič Janez, Siov-nik Zvonko in Sivec Matjaž, člani ZRVS ter Krajšek Primož, Babic Karin, Zupanek Tone in Horvat Ljiljana, člani ZSMS, se je na tekmovanje vestno pripravljala pod vodstvom mentorjev Deletič Slavka, Repnik Matjaža, Gregorič Janeza in Galijen Marjana. Tekmovalna nalog je bila sestavljena iz 4 delov: reševanje topografskih nalog, odgovori na vprašanja v zvezi z oblikami in izvajalci neoboroženega   odpora agre-
sorju v primeru začasne zasedbe ozemlja, streljanje z malokalibr-sko puško in pohod.
Ekipa je odšla na tekmovanje, ki je bilo 9.1.1983, dobro pripravljena in zasedla dobro 7. mesto, saj je zbrala 558 točk.
Ob tem pa je potrebno poudariti, da je bila ekipa najboljša v pohodu, saj je za 12 km dolgo pot porabila le 55,30 min., kar predstavlja, le 2/3 časa, ki ga je za pohod določil organizator. Za u^ieh so zaslužni tako tekmovalci kot njihovi mentorji, saj je dobra uvrstitev predvsem rezultat dobrih priprav. K uspešnemu sodelovanju ekipe na tekmovanju v Dražgo-šah pa sta prispevali tudi INDUPLATI in SKUPŠČINA OBČINE, ki sta nudili pomoč pri prevozu, za kar se jima zahvaljujemo.
Vojislav Savkovič
******************************************
ŽOGICA MAROGICA V DOMŽALAH
Ob koncu šolskih počitnic, v petek, 28. januarja, bo v domžalski kinodvorani gostovalo Lutkovno gledališče iz Ljubljane. Marionetni lutkovni oder prihaja na povabilo Zveze kulturnih organizacij Domžale, da bi poživil počitniško razpoloženje naših najmlajših. Lutkovna predstava Žogica Marogica, ki je v Ljubljani vedno razprodana, bo na sporedu ob 15.30 in ob 17. uri. Predprodaja vstopnic je na blagajni Kina Domžale vsak dan od 17. do 20. ure.
SREČANJE FILMSKIH SKUPIN GORENJSKE V DOMŽALAH
V petek, 21. januarja bo v kinodvorani v Domžalah prvo srečanje filmskih skupin Gorenjske, na katerem bodo predvajani najboljši amaterski filmi zadnjih let. Poleg gostitelja Foto-kino Kluba Mavrica iz Radomelj bodo gostovale še filmske skupine oziroma klubi še iz treh gorenjskih občin. Projekcije bodo od 16. ure naprej, ob 19. uri pa bo predstavitev najboljših filmov.
RAZSTAVA ..DOMŽALE V NAŠEM OBJEKTIVU"
V ponedeljek, 10. januarja so v preddverju Hale v Domžalah odprli razstavo fotografij članov foto-kino kluba Mavrica iz Radomelj z naslovom ,,Domžale v našem objektivu". Šest avtorjev predstavlja domžalčanom njihov kraj drugače, kako pa so ga vajeni gledati v običajnem vsakdanu. Zanimivo razstavo bodo po 16. januarju prenesli v Salon Meblo v Domžalah.
Tomaž Bole
\
0
0 i* 0 0 0 0
i
0 *
0 0
i
0
Restavracija POZD "REPOVZ" Domžale, sprejme delavca za delo v popoldanskih ali večernih urah do 3 ure na dan za razna vzdrževalna in skladiščna dela.
Nudimo sobo in vse ostalo po dogovoru.
OGLAS
Frizersko pomočnico sprejmem takoj. Saje Milena, Radomlje, Cesta borcev 7 (tel.721-594).
OGLAS
Vzamem kakršnokoli delo na dom. Vajena sem tudi šivanja. Naslov v uredništvu.
j N
^ r
OBVESTILO
Cenjene stranke obveščam, da je frizerski salon pri Marički Majcen, Toma Brejca 12, Mengeš od 1.2.1983 ponovno odprt. Informacije na tel. 737-456.
DOPISUJTE V
GLASILO
NOVI VOZNI RED
V začetku novembra lanskega leta je na kamniški progi začel ponovno voziti potniški vlak in to vsako uro. Istočasno pa je bil sprejet tudi nov avtobusni vozni red na relaciji Ljubljana—Kamnik. Ukinjeno je bilo določeno število avtobusnih prog, predvsem v dopoldanskem in večernem času. V novembru in decembru, to je v času prehoda na novi delovni čas, se je ugotavljalo, koliko so vozni redi prilagojeni novemu delovnemu času, oziroma prehodu na premaknitev začetka delovnega časa na sedmo uro zjutraj. Ob upoštevanju vseh posredovan/h pripomb delovnih organizacij in krajevnih skupnosti, je bil koncem decembra izdelan nov avtobusni vozni red, ki je stopil v veljavo s ponedeljkom, 17.01.1983. S tem voznim redom so uvedeni trije novi odhodi avtobusov iz Ljubljane v Kamnik in obratno. Iz Ljubljane so novi odhodi avtobusov za Kamnik ob 18.15, 19.30 in 21.45 uri. Prva dva avtobusa peljeta na relaciji Ljubljana—Domžale—Vir— Količevo— Radomlje—Preserje—Homec—Kamnik, zadnji pa na relaciji Domžale—Rodica—Jarše—Mengeš—Kamnik.
Iz Kamnika pa so novi odhodi avtobusov od 15.30, 17.15 in 20.00 uri. Prvi in zadnji vozita na relaciji Kamnik— Mengeš—Ljubljana, drugi pa na relaciji Kamnik — Mengeš — Domžale — Ljubljana.
Poleg tega je uveden tudi nov avtobus z odhodom ob 16.30 uri iz Ljubljane. Ta vozi na relaciji Ljubljana- Trzin — Mengeš — Preserje — Radomlje — Količevo — Domžale. Nato pa pelje za Ljubljano preko Šentjakoba z odhodom iz Domžal ob 17.15 uri.
Premakne se tudi odhod avtobusov iz Ljubljane in sicer:
odhod ob 14.20 uri se premakne na 14.25 uro ter
odhod ob 20.00 uri se premakne na 20.10 uro.
Odhod avtobusa iz Kamnika ob 18.00 uri pa se premakne na 18.10 uro.
Z uvedbo novega avtobusnega reda se uvedejo tudi nove avtobusne linije, ki bodo ploskovno pokrivale Domžale, Trzin, Mengeš, Radomlje.
zaradi zahtev organizacij združenega dela na območju Mengša, Radomelj in Količevega, da se s tem omogoči prihod delavcev na delo. Vozni red linij ploskovnega pokrivanja v celoti objavljamo v nadaljevanju.
Na območju železniškega potniškega prometa bo dosedanji vozni red vlakov ostal v veljavi tudi še v bodoče, le da bo v jutranjem času dodan še en vlak z odhodom iz Ljubljane ob 6.05 uri in iz Kamnika ob 7.04, ko bo ŽTP Ljubljana zato imelo na razpolago potrebne kapacitete.
LINIJA: DOMŽALE—TRZIN—MENGEŠ—RADOMLJE—DOMŽALE
Nova (stara) pekama v Radomljah. Tu se peče najboljši kruh. Tradicionalno staro radomeljsko pekarno so preselili. O tem smo v krajšem prispevku že poročali. Tu vam prinašamo še posnetek izpred peči, ki so jo vešče zidarske in pečarska roke preselile na novo lokacijo iz Šrajeve domačije v kletne prostore Kulturnega doma
Domačini pravijo, potem ko je minilo od otvoritve (glej sliko) že nekaj časa: ,jRadomeljski kruh je še boljši!"
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega
ALOJZA DOLINSKA
ZAHVALA
Ob smrti naše drage
MARIJE URBANIJA
Kocjeve mame iz Drtije
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so
ga spremili na njegovi zadnji poti in    se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. jo spremili na njeni zadnji poti in z
nami sočustvovali.
Žena Anica v imenu sorodstva
Vsi njeni.
1	2	3
5.30		
5.31	—	—
5.34	—	6.30
5.37	-	6.33
5.40	5.59	6.36
5.41	6.00	6.37
5.42	6.01	6.38
5.44	6.03	6.40
5.45	6.04	6.41
5.48	6.07	6.44
5.50	6.09	6.46
5.53	6.12	6.49
5.56	6.15	6.52
4	5	6	7	8	9
14.05	15.15	22.05 DOMŽALE	_	6.56	14.31
14.06	15.16	22.06 Domžale Petrol	—	6.55	14.30
14.09	15.19	22.09 Trzin	—	6.52	14.27
14.12	15.22	22.12 Loka	—	6.49	14.24
14.15	15.25	22.15 Mengeš Petrol	5.58	6.46	14.21
14.16	15.26	22.16 Mengeš Lovec	5.57	6.45	14.20
14.17	15.27	22.17 Mengeš Pavovec	5.56	6.44	14.19
14.19	15.29	22.19 Mengeš Lek	5.54	6.42	14.17
14.20	15.30	22.20 Preserje	5.53	6.41	14.16
14.23	15.33	22.23 Radmlje	5.50	6.38	14.13
14.25	15.35	22.25 Količevo	5.48	6.36	14.11
14.28	15.38	22.28 Vir	5.45	6.33	14.08
14.31	15.41	22.31 DOMŽALE	5.42	6.30	14.05
10
11
15.36 15.35 15.32 15.29 15.26
15.25 15.24 15.22 15.21 15.18 15.16 15.13 15.10
22.24 22.22 2221 22.18 22.16 22.13 22.10
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
JEŽEK JANKA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami, izrazili sožalje, darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi.