101. številka._ Ljnbljana, ? petek 3. maja 1901. XXXIT. leto. SLOVENSKI NAROD. izhaja vsak dan zvečer, izimfil nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 26 K, za pot leta 13 K, za četrt teta 6 K 60 h, za jeden meeee 3 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesee 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tujo dožolo toliko več, kolikor znaša Poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoBiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačajo se od Btiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h. 8e se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnlštvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga s t. 12. „Slovenski Narod" telefon št, 34. — »Narodna Tiskarna" telefon st. 85. Iz državnega zbora. Dunaj, dne 2. maja. Včerajšnji dan je bil dan sodbe in obsodbe voditelja kranjske klerikalne stranke dr. Šusteršiča v državnem zboru zaradi njegove manipulacije z žlindro. Kakor pred okrajnim sodiščem v Kamniku in deželnim sodiščem v Ljubljani, tako je tudi tu for melno drugi sedel na obtožai klopi, tam župan Svetlin, tu poslanec Stein, a le for-melno; posl. Stein je v teku debate, ki je izpolnila celo sejo, tako v ozadji stal, da si je poslušalec komaj v svesti bil, da je Stein obtoženec. Na kako brezmejno pre* drzen, pa tudi neumen način je Šasteršič sam provociral to razpravo, je čitateljem že iz poročila iz seje cd petka, dne 26. aprila, znano. Psovke, ki so letele tega dne med Šusteršičem in Wo!fijanci, dale so mu povod, da je zahteval, naj se izvoli grajalni odsek, kateri naj preišče celo zadevo z žlindro, in naj izreče posl. Steinu grajo, ker je Šusteršiča v obraz zabrusil, ,da ima od žlindre umazane roke". Če človek upošteva zdivjanost, ki vlada v zbornici, kjer lete psovke in vsakovrstna žaljenja vsaki dan sem in tja, ne da bi se iskalo za to ka-koršnega si bodi zadoščenja, se mora Ču điti, da je grajalni odsek še sodišče s tolikim vplivom, in da se prisojajo njegovim izrekom tako važni in daleč segajoči nasledki. Slučaj Šusteršič-Stein je pa še imel svoj posebni pomen v tem, da sta si stala nasproti Šusteršič, član klerikalne, v parlamentu tako mogočne stranke, in sam načelnik svojega kluba, — in Stein. najdrznejši, najdivjiši in brezobzirnejši ter najbolj sovražen član parlamenta. Kdo bi v tem položaja ne mislil, da se bode dvignil cel parlament, da ščiti Šusteršiča proti Steinu! A ni se dvignil, ravno nasprotno, cel parlament se je dvignil za Steina proti šusteršiča. To kaže, kako grda je stvar, katero je Šasteršič spravil pred parlament, da sodi o njej. Grajalni odsek se je posvetoval o stvari v torek cel dan, ogledal si je stvar v vsej podrobnosti in je spoznal, da je Stein opravičeno očital Šusteršiča, da ima umazane roke od žlindre. A grajalni odsek je vendar hotel dati Šasteršiču še neko senco zadoščenja ter je predlagal, da se Steinu izreče graja zaradi besede „dr. Žlindra", ter je to utemeljeval s tem, da je to za Šusteršiča, z ozirom na razmere, psovka. A še to senco zadoščenja mu je zbornica odrekla, in dr. Šasteršič je šel iz afere pobit in potolčen, kakor še nikdar noben poslanec v slični stvari v avstrijskem parlamentu. Poročevalec je bil dr. Kramar. Že to je značilno, da parlament, ki od burnih časov 1. 1897. Se nikdar ni pustil mirno govoriti svojega edanjega podpredsednika, ga je tedaj z izredno pazljivostjo poslušal. Dr. Kramaf je zamotano stvar z virtuoznost jo zbornici razložil, zbornica mu je v vsem pritrjevala, samo tam ne, kjer je predlagal grajo zaradi besede ,dr. Žlindra". Dvignil se je v debati prvi dr. Šasteršič sam, formelno da obtožuje Steina, v istini pa, da se sam zagovarja. Govoril je pod pezo razlogov, ki stoje proti njemu, a njegovi najožji pristaši iz kluba in celo klerikalstvo iz zbornice, so ga zapustili, tako da je ob svršetku govora vladala mučna tišina. Kako da je za njim vzel besedo Mladočeh dr. Dyk, ter predlagal večjo grajo proti Steinu, je prava zagonetka; — Dvkovi rojaki so prišli k slovenskim naprednim poslancem, opravičujoč se zaradi Dvkovega napačnega koraka, in re- koč, da v to neumnost so morale spraviti Dyka samo zveze iz kavarne. Kar je odslej sledilo, bili so sami udarci s kolom, da jih Šusteršič ni več prenašal, ampak je zbežal iz zbornice. Obdelaval ga je Wo!fi>nec dr. Schalk z vso tej skupini lastno besnostjo, žigosal je Šasteršičevo komedijatstvo, lice merstvo in špekalantstvo s katolicizmom itd. Sedaj sta pa prišla slovenska govornika dr. Tavčar in Plantan, poslužeč se od šusteršiča samega jima z neverjetno naivnostjo ponujane prilike, da obračanata ž njim in vso klerika-ao stranko za vse brez cbraznosti, katere so v zadnjih časih napredni poslanci in napredna stranka doživeli od dr. Šusteršiča, in sicer od njega samega, ker njegova stranka je slepo orodje v njegovih rokah. Od koalicijskih časov sem si niso stali slovenski poslanci v desnici nasproti in želeti ni, da bi se to ponavljalo, — a sedaj je to moralo priti, rana se je morala izžgati, da ozdravi. Dr. Tavčar je imel izredno srečen nastcp. Cela zbornica se je grupirala v napeti pazljivosti okoli njega, govoril je elegantno, nemščina, katere v govorih do sedaj ni bil vajen, mu je tekla gladko, — moč njegovih argumentov bila pa je take ^tringentna, da je spreobrnil še tiste, ki so hoteli dati ŠusteršiČu vsaj tisto tre ho zadoščenja zaradi ,dr. Žlindra". Nasledni govornik Plantan ožigosal je potem početje klerikalne stranke na gospodarstvenom polju brez usmiljenja. Njegov nastop bil je osobito tudi radi tega koristen in zelo uspešen, ker je vzel na natezalnico tudi Šasteršičevega oprodo Ven-cajza zaradi njegovega delovanja pri katoliški gospodarski organizaciji v obče in osobito pri vinogradskom društvu. Poslušalstvo je kar strmelo nad temi razkritji, in se je zahtevi iz nekega klerikalnega kota zbornice, da bi govornik končal, silno protivilo in zahtevalo, da dalje govori, kar se je tudi zgodilo. Živahno odobravanje je sledilo tudi temu govorniku, ko je končal. Posl. dr. Schalk, ko je uvedel o brez-obraznem napadu na napre ae poslance v „Slovencu", je še iz lastne inicijative iz javil, da ni nikdar stal s kakim slovenskim poslancem v zvezi zaradi materijala in — razprava je bila končana. Sledilo je glasovanje. Zahtevana graja zaradi očitanja .umazanih rok" se je zavrgla z 183 proti 33 in celo od odseka predlagana graja zaradi „dr. Žlindra" z 118 proti 103 glasovi. Glasovali so celo klerikalci proti Šasteršiču, in so danes v obče ogorčeni, ker jih je in njih stvar tako silno kompromitiral. Kaj stori sedaj Šusteršič? Posl. Iro je svoj čas po neugodnem izidu svoje afere („Wimberger", .Sifonflasche") takoj odložil mandat. Ali to stori tudi Šasteršič? V debati je rekel na opombo, ,naj ga puste govoriti, saj itak govori svoj nagrobni govor", da bode še dostikrat govoril v tej zbornici. Nam se zdi, da bode to spojeno s težavami. Slovenskemu naprednjaštvu je to tudi prav. Čem dalje se bode držal svojega mandata, tem dalje bode kompromitiral stvar in stranko, kateri služi. Hrvatsko-sl o venski klub je svoje razgovore s „sla-visehes Centrum" ustavil, dokler ne dobi leta druge glave! * * * Od druge strani se nam z Dunaja piše: Mej najmučnejše prizore pri dr. Šu-steršičevi justifikaciji spadal je govor mla-dočeškega poslanca dr. Dyk a, ali, kakor ga sedaj liberalni slovenski poslanci imenujejo, .svetega" Dyka. Dasi so v grajal-nem odseku sedeli možje, kakor dr. Tollinger Axmann in drugi klerikalci čiste vode, čutil je dr. Dyk vendar le potrebo, pos eči v zadevo, če tudi je moral občutiti, da si je po krivdi dr. Šusteršiča cela zadeva tako zasukala, da je tekel prepir mej liberalnimi Slovenci in Šasteršičem, ki svoj čas ni hotel z omenjenimi Slovenci k jedni in isti mizi sesti. Zato se mu sedaj .liberalci" po vsi pravici prav cifrasto zahvaljujejo ! Torej dr. Dyk je mobiliziral, pri tem pa so mu pomagali opat Treuenfels, baron Morsey, ki je zadnje čase liberalne Slovence pri Šusteršiča prav pridno denunciral, in naš Pogačnik, Dykov sodrng pri taroka! Opažali smo že pred sejo, kako se je plzenški Dyk jezil nad Kramaržem, in kako je mož po zbornici pridigoval, da naj Slovenci svoje prepira doma doženejo in ne na Dunaju. Tisti svetovni prepir mej liberalnim in klerikalnim principom, ki je skoraj tako star kot zemlja, je liberalnemu Dyku zadeva lokalnega slovenskega pomena ! Lep liberalec je to in princ Friderik Schwarzenberg se ss*daj svetega Dyka lahko še bolj veseli, nego se veseli malega Rataja! In s kakim ognjem je Dyk govoril! Prav kakor kak husitski pr o povedni k, ki je z jezikom božjo besedo oznanoval, z roko pa buzdovan sukal! Svobodomiselni Slovenci gosp. Dyku tega ne bodo kmalu pozabili. Smešno pa je bilo, ko se je ta mladočeški jurist spravil še celo nad sodbo deželnega sodišča ter je kritikoval, kakor bi bil kak klerikalen „Daničar", ne pa izkušen jurist. Svoj klub je vsekako korenito osmešil, a osmešil je pred vsem samega sebe; nas pa je raz-nena lil, ker nikdar nismo mislili, da ima svobodomiselni mladočeški klab take malenkostne značaje v svoji sredi, kakor je plzenški zastopnik! Šusteršič pa mu je iz kazal svojo hvaležnost ne pri taroku, temveč takoj v zbornici. Ko je Dyk končal svojo zoperno kapucinado, vstal je dr. Šusteršič, ter je Dyku pred nosom z belo ruto brisal si oči, češ, visoka zbornica, glej me, kako jokam! Dyk pa je napravil veliko napako, da ni potegnil modrega svojega .facanetelja", in da ni jokal ž njim. Potem bi bili imeli prizor, da bi se bili dve klerikalni duši v solzah topili. Župan Lueger, ki je v bližini spal, pa bi bil takoj lahko blagoslovil zakon mej Dykom in Šusteršičem. Mi pa čestitamo! Žlindra v državnem zboru. (Da^je.) Posl. dr. Tavčar: Visoka zbornica! Pred vsem moram reagirati na dejstvo, da je neki mladočeški govornik — jaz bi želel, da se je za dra. Šusteršiča zavzel morda kak klerikalni tovariš iz domovine z ognjevitostjo dra. Dyka — govoril v prilog dru. ŠusteršiČu; ali ker je g. dr. Dyk z očitanja polnim pogledom na me apeliral, naj mislim na zgodovino in njene nauke, se moram tega opomina dotakniti. Jaz stojim na stališča, da je slovenskemu narodu liberalna stranka absolutno potrebna, in ako eksi-stira, da je polnopravna. Gotovi prijatelji pa nas hočejo v enomer pometati v jeden lonec; izgubimo naj vsak značaj in naj ne bomo niti liberalni niti klerikalni. Kratko malo: ne vem, kaj naj postanemo. Na opomin g. dra. Dyka zamorem le odgovoriti: Jaz mislim rad na nauke zgodovine, a če zamorem iz zgodovine posneti kak nauk, je to nauk, da hiperklerikalne struje, ka- kršno imamo na Kranjskem, še nobenemu narodu niso bile v korist. (Pritrjevanje.) Mimogrede moram tuđi g dru. Šusteršiča odgovoriti na to, kar je povedal o mojem stališča kot šefredakter „Slov. Naroda". Stvar je takale: Videli ste, da je g. dr. Šasteršič silno previden; nobene zveze s klerikalnim „Slovencem" neče priznati, on sploh neče prevzeti nobene odgovornosti za to, kar ta list piše, na drugi strani pa nalaga meni vso odgovornost za vse, kar piše tSlov. Narod". Jaz sem pač predsednik delniškega društva .Narodna Tiskarna", ki izdaja „Slov. Narod", nikakor pa nisem šefredakter, toda ako izbrska g. dr. Šusteršič v „S:o7. Narodu" kaj tacega, za kar bi mogel tožiti, toži poleg odgovornega urednika prav gotovo tudi mene, seveda v namen, da meni in liberalni straaki napravi škandal. Gospoda moja! Jedenkrat sem si dovolil zabavo in sem se pustil posaditi na zatožno klop. Bil sem oproščen Ker pa se ta šala ponavlja, me je obšlo usmiljenje s klienti dra. Šusteršiča, saj mora vedeti, da je absolutno nemogoče, da bi bil jaz, ki sem kot poslanec navadno na Dunaju in le redkokdaj v Ljubljani, soodgovoren za vse to, kar piše .Slovenski Narod". Smatrajte torej obtožbe, s katerimi je tu nastopil, kot slabo šalo. Jaz se v tiste obtožbe nisem spuščal, ker se mi dr. Šasteršič smili in mu nečem provzročati stroškov. Preidem sedaj k stvari, v kateri se čutim primoranega, da izprsgovorim v imenu slovenske napredne stranke. Pri tem sem si svest, da je moja naloga mučna, zakaj — to sem vedel v naprej — prišel bom v položaj, da povem marsikako grenko besedo možu, ki je v javnem življenju, dasi tega ne priznava, mej drugim moj kolega. Stvar je zadobila, kakor vidite, jako osebno ost, ki se obrača proti dru. Šasteršiču ; naj se jo prime s še tako mehkimi rokavicami, istina je vendar, da sedi danea na zatožni klopi pred to visoko zbornico g. dr. Šusteršič (Klici: Bes je!) in ne mogočni klicatelj v boju, nemški radikalec g. Franko Stein (Pritrjevanje). Obtoženca se seveda ne zgodi mnogo, ali v človeškem življenju se zgode dejanja, katerih sicer ni možno spraviti pred kazensko sodišče, ki pa vendar v dražbi dostojnih ljudij prav neprijetno diše. (Jako dobro !) Naj izpade današnje glasovanje kakorkoli, kdor objektivno, kdor mirno in pravično misli, mora po današnji razpravi priti k sklepu, da je g. dr. Šusteršič kot mož časti in zlasti kot posestnik globokega verskega čuta, s katerim se v ti visoki zbornici tolikrat ponaša, tako ravnal, kakor bi kot mož časti in kot religiozen mož ne bi smel ravnati. (Pritrjevanje.) Daai se zavedam mučnosti svoje naloge, oglasil sem se k besedi in sicer iz dvojnega nagiba. Epizoda, za katero se gre, je v tesni zvezi z javnimi razmerami na Kranjskem. Gre se za epizodo iz življenja dr. Šusteršiča, gre se pa tudi za epizodo iz zgodovine že desetletja trajajočega nezaslišanega trpljenja slovenske liberalne stranke na Kranjskem. V časih usiljive psevdore-ligijoznosti neče nihče razumeti, da se je na Kranjskem ustanovila liberalna stranka in zlasti idealno navdahnjeni jokavi politiki (veselost), ako se smem tako izraziti, obžalujejo neprenehoma nesrečni bratomorni boj na Kranjskem. Upam, đa bo đanaSnja rasprava v tem ozira poučno vplivala in da bodo zlasti naSi bratje na severa, katerih se držimo a vsemi žilicami srca, prišli do prepričanja, đa se je v slovenskem ljudstvu morala razviti svobodomiselnost in da je temu ljudstvu samo v korist, da se je svobodomiselnost v njem razvila. V tej visoki zbornici bo pri raznih razpravah Se prilika, pokazati, kako dela takoimenovana konservativna stranka pri nas, da bi ljudstvo popolnoma podjarmila. In današnja razprava bo pokazala, da se nahaja slov. liberalna stranka na Kranj skem v položaju silobcana in sicer najpra vičnejšega silobrana; da se to spozna, je v interesu naše stranke in Že sama ta okolnost bi opravičila našo udeležbo pri današnji razpravi. Drogi vzrok, ki opravičuje to udeležbo, je postopanje dr. Šusteršica samega, pred vsem njegovo postopanje v tej visoki zbornici. Pri predzadnji seji, žal, nisem bil na-vzočen, iz stenografičnega zapisnika pa razvidim in to je danes povdarjal tudi g poročevalec, da je g. dr. Šusteršič, ko je bil pognan v stisko, v tej visoki zbornici nastopil s smelo trditvijo, da liberalna stranka po izidu kamniškega kazenskega procesa takozvanega .obrekovanja s žlindro" več ne izrablja. (Veselost.) Ako bi na to trditev v tej visoki zbornici molčal, bi bil dovoljen sklep, da priznavamo, da smo obrekovali, in da smo šele vsled izida tistega procesa prišli do prepričanja, da smo obrekovali. AH, gospoda, na tako priznanje kar nič ne misli mo; prepričani smo še danes, da se dr. Šusteršiču od liberalne stranke ni zgodila nobena kivica in da je on storil uprav neumno lahkomiselnost, (Tako je.') ko je v tem zanj neugodnem slučaju zahteval, da se skliče grajalni odsek. (Prav res) Ako pa je g. dr. Šusteršič s svojim postopanjem v zbornici provzročil, da govorimo, nas je k temu s svojim postopanjem zunaj zbornice naravnost prisilil, da, provociral. Zadnji ponedeljek — morda tudi že v nedeljo — se je dr. Šusteršič mudil v Ljubljani, da si, kakor bom pozneje pojasnil, fabricira dokazil za grajalni odsek ali jih vsaj z veliko težavo skrpa. Pred svojim odhodom iz Ljubljane je mož čutil potrebo, proti slovenski liberalni stranki in zlasti proti nam zastopnikom te stranke, ki smo siromaki v tej zbornici, izstreliti partsko pušico. Gospoda! Spisal je pam flet. ki obsega največje grdobije (Čujte! Čujte!) kar se jih more političnemu nasprotniku reči. Ta pamflet je priobčil v svojem organu, v „Slovencu". Tam pripoveduje, da je on, voditelj klerikalnih Slo vencev, z nemškim radikalcem dr. Schal-kom stopil v osebno dotiko — iz tega se vidi, da je dr. šusteršič tisti pamflet sam spisal — da je ž njim hodil sem in tja in mu slučaj z žlindro korenito pojasnil. (Klici: Siij to sploh ni res!) Dr. Šusteršič je to pisal. Pri ti priliki mu je dr. Schalk neki povedal, da je njegova stranka v ti zadevi zbrala velikanski materijal. Iz te okolnosti in pa iz okolnosti, da je baje v zadnji seji nekdo izmej nemških radi kal cev zaklical: „prašajte liberalne Slovence", sklepa dr. Šusteršič z vso zanesljivostjo in z vso nezmotljivostjo, da so liberalni zastopniki slovenskega naroda v drž. zboru sklenili s Scbonererjevo stranko zvezo in da smo tej stranki dr. Šusteršica izdali in prodali. (Veselost). Ker je baje g dr. Schalk povedal, da se je zbiral materijal, in ker je bil baje izrečen neki medklic, je že dokaz gotov, da je narodno napredna stranka dr. Šusteršica izdala, in da je ubozega dr. Šusteršica kakor sv. Jožefa (Veselost) hudobnim nemškim radikalcem prodala. Na ta način se kujejo pri nas dokazi zoper liberalno stranko vsak dan. In zdaj, glejte, gospoda moja, kake kon-sekvence izvaja dr. Šusteršič iz tega, kakor skala trdnega dokaza. Z dovoljenjem gosp. prezidenta hočem pročitati dotični odstavek iz onega pamflata in prosim zlasti g. dr. Dyka, naj natanko posluša, da spozna, kako se z nami na Kranjskem postopa. Dr. Šasteršič piše namreč, ko je razložil naše izdajstvo, tako le : aJasno je torej, kakor beli dan: Iz slepega sovraštva proti dr. Šusteršiču so se slovenski liberalci zarotili s pristaši Scha-nererjevimi k najgrSemu, najpodlejemu, naj-nesramnejemu lopovstvu, (čujte! čujte!) ki se je kđaj zgodilo v kakem parlamenta in politični borbi sploh", (čajte! čujte!) Zdaj pridejo državnozborski zastopniki na vrsto: .Res, krasna podoba zastopnikov slo venske inteligence! Ta podoba je tem ostud-nejša, ker se v tem slučaju druži hudobija z vsem, za kar Slovenoi nimamo pravega izraza, in kar Nemec imenuje Feigheit" Dr. Šusteršič govori o strahopetstvu! To je predstava za Bogove! (Veselost). Zdaj pa pride konec: .Hudobija, bojazljivost, po tu h njenost, perfidija, narodno izdajstvo — vse te ostudne lastnosti vidimo v infernalni harmoniji združene v liberalni slovenski stranki. Sodba vsakega poštenjaka, naj si bodi katerekoli stranke, o takem početju naših Jiberalcev' pa se izrazi v kratki in pomenljivi beseđi: Fej!" (Čujte! Čajte?) Gospoda moja! Tako je dr Šusteršič nas, svoje državnozborske tovariše in rojake insultiral, in zato danes nismo mogli molčati, toliko manj, ker pojde zdaj na Kranjskem od vasi do vasi bajka, da so hudobni in lopovski liberalci dr Šasteršiča na Dunaju izdali. Prepričan sem, da se bo to oznanjalo v mnogih cerkvah in z mnogih prižnic se bo glasilo, da so brezverski liberalci dr. Šusteršica napravili za mučenika. (Smeb) Tako, gospođa moja, živimo na Kranj skem vsak dan, in to je ton, v katerem nas skoro vsak dan podaja konservativna stranka in njena glasila. (Živahni medklici) Namen tega pamfleta mi je popolnoma jasen. Dr. Šasteršič je slutil, da bo imel danes v tej visoki zbornici slab dan. To je slutil. Kot politik spada mej pass.ce živali. (Veselost) Na vseh udih ima oklepe, tako da ga ne boli kmalu kaj. Toda v tem slučaju se mu je vendar zdelo potrebno, preparirati javno mnenje In to je storil. Skril se je lepo za liberalne Slovence, kakor vidite, prav kakor pošte njak. Zdaj bodo liberalci vsega krivi, ako bodo moralični ljudje iz teh razprav izvajali kake konsekvence Z ozirom na to si dovoljujem apelirati na gospode vsenemške stranke, naj izvolijo tu v visoki zbornici izjaviti, če jim je kdo izmej slovenskih liberalnih poslancev v tej stvari dal le najmanjši materijal. Če je res, prosimo, naj gospodje povsem odkritosrčno povedo in naj tudi imenujejo imena do-tičnikov Nekaj pa je res. Dr Šusteršič je vso stvar srečno tako zasukal, da ne gre danes toliko zato, da se poravna prepir mej njim in g. Steinom, kakor za to, da se dožene boj, ki ga imamo liberalni Slovenci ž njim. Zategadelj pa nismo mogli, nismo smeli in tudi nismo hoteli molčati. Res smo bili v začetku, rekel bi, iz napačne sramožlji-vosti mnenja, da nam Slovencem ne pri-stoja, se vmešavati v to zadevo, in da bi morda kazalo prepustiti dr. Šusteršiču, da pokleplje tisto juho, ki si jo je skuhal, ali po mojem prepričanju bi to bilo najnapač-nejše stališ , katero bi mogli zavzeti; zakaj potem bi bil dr. Šusteršič prav gotovo prišel in bi nam bil — ne tu v zbornici, ampak kje drugje — z vsem patosom očital strahopetstvo in bojazljivost. Ogledati si je pa v tem boju tudi moža, kakšen je, kako je v boju brez usmiljenja, kako se mu zdi vsako sredstvo, vsako orožje dobro in dovoljeno proti nasprotniku. Povedal sem Vam že, da smatra nas liberalne Slovence za nič druzega, kakor za zavržence, v katerih je podlost, strahopet-nost, hudobija, perfidija in izdajstvo združeno v infernalni harmoniji. (Veselost). Proti takemu nasprotniku bi btfa slovanska mi-loba neumestna. O glavni stvari (o žlindri) bom kratko govoril, kajti navedlo se je že mnogo, tako da meni malo preostaja, dasi imam nekaj popolnilnega materijala pri rokah. Pred vsem pa mi bodi dovoljeno opozoriti na nekaj, kar pokaže, da je dr. Šasteršič po svoji kvaliteti res mož, ki je sposoben, storiti tako dejanje, kakor mu je bilo očitano v kamniškem kazenskem procesu. (Klici: Pozor.) Sam o sebi nočem mnogo govoriti. Odkar sem stopil v to zbornico, vohuni dr. Šusteršič vedno za menoj. Ako zakašljam in slučajno tja pogledam, kjer sede gospodje vsenemške stranke, hitro izide v .Slovencu" brzojavka: Ljubljanski poslanec ljubimka z vsenemci. (Živahna veselost) Ko sem zadnjič v zadevi nadvojvode Frana Ferdinanda glasoval za otvoritev debate, storil sem to z najboljšim namenom. Mi liberalni Slovenci zastopamo stališče, da je nova šola za nas ,noli me tan-gere", katerega se ne sme dotakniti. (Živahno odobravanje) Toda naši klerikaloi imajo obsežen, velikanski apetit na to šolo. Bili smo zato mnenja, da je v zadevi nadvoj vode potreben razgovor, umeje sa ob seb i da v tistih mejah, ki jih predpisuje dolžno spoštovanje do članov cesarske hiše. Jaz seuo, tega ne tajim, jaz sem dober Avatrijanec, dasi svoje lojalnosti in svojega katolicizma, ki morda ni tako oguljen, (Veselost in pritrjevanje), ki je morda boljši, kakor pri marsikom, ki tu pred menoj sedi, ne nosim na roki in na jeziku; jaz sem dober Avatrijanec, ker sem prepričan, da je obstanek celokupne države neizogiben živ-ljenski pogoj za moj mali narod, in če naj ne pride do tega, gospodje vsenemci, da bodo nemški konji na potu k Adriji hodili po naših telesih. Že zato sem Avstrijanec in ne glede na kaj druzega. Gosp. Šusteršič pa je moje takratno glasovanje ožigosal kot veleizdajstvo in stvar v „Slovencu" aviziral. Znan njegov manever je, da se rad z liberalnimi ljudmi drapira in tako je opozarjal na to, da so bili Mladočehi ogorčeni, da sem se jaz drznil glasovati za otvoritev debate. (Posl. dr. Brzo rad: Pa to ni resnično). Vem, da ni resnično, ali brzojavilo se je tako. To je stara flota naših klerikalcev, da, kadar pridejo v stisko, iztaknejo kje kacega starega, častitljivega brezimnega moža in potem pišejo: Neki pristaš liberalcev, častitljiv starček, je obsodil taktiko liberalnih Slovencev". In tako si zdaj neprestano pomagajo s fingiranimi Mladočehi, ki baje vse obsojajo, kar delajo in store liberalni Slovenci. Vsled tega sem zdaj v vseh klerikalnih listih ožigosan kot veleizdajalec, kot sovražnik cesarske hiše, in stare babe, ki spadajo h klerikalni stranki (veselost), pričakujejo povsem resno, da bom v prihodnjih dneh na dvorišča kake vojašnice kot veleizdajalec ustreljen. (Veselost.) To je način bojevanja dr. Šusteršica in mani se zdi ta način malo slovanski- Kakor je nekaterim izmed vas morda v spomina, stopili smo liberalni Slovenci v to zbornico z namenom, vstvariti jed-notno, močno, jugoslovansko stranko. Stvar Vas morda ne bo dalje zanimala, zanima pa nas. Imeli smo namen, ustanoviti tako stranko in bili smo mnenja, da ustanovitev take stranke zahteva korist Slovanov. Tega mnenja pa od dr. Dyka tako živahno zagovarjanj dr. Šasteršič ni bil, kar je .... dokaz da se dr. Šusteršič iz zgodovine ni ničesar naučil. Dr. Šusteršič se je postavil na stališče, da se mora z nami liberalnimi Slovenoi ravnati kakor z garje-vimi psi. Mi smo hoteli močno, jedino jugoslovansko stranko. Izkazalo se je, da je bila to zmota, katero smo plačali z naukom, da kdor je liberalnega mišljenja, tega ne sme nikdar zatajit', tudi če je Slovan (odobravanje). Tej zmoti, da je treba ustanoviti močno jugoslovansko stranko, sta se udala tudi dva moža ki Sta povsod znana kot poštenjaka, ki nista niti najmanj sumljiva liberalizma, ki sem ju dozdaj visoko spoštoval in ju bom tudi v prihodnje. Kako je Ščuval dr. Šasteršič proti tema možema, dasi se je moral kot katoliški mož, kot kristijan popolnoma zavedati, da ta dva moža nista niti najmanj grešila proti konservativnemu principu, da je bil njiju jedini greh to, da sta verovala v možnost složne jugoslovanske stranke. Jeden teh mož je moj prijatelj Spinčič. V polemiki, ki jo je voditelj slovanskega središča začel zoper hrvatsko slovenski klub in katero je on sam spisal — njegov zlog poznam, če me slepega postavite pred njegov list (Veselost) — si je dr. Šusteršič izbral za žrtev posl. Spiučiča. Čujte, kako je pometal s Spinčičem, s to pošteno dušo, ki Se nikdar nikomur nič zalega ni storil, ki je skoz in skoz značajen in katerega mora vsak rad imeti, kdor ga pozna. . Dr. Šusteršič je pisal: .Liberalni duhovnik Spinčič je sploh od nekdaj simpa-tiziral z ustanovitelji ljubljanske hiše nesramnosti". (Občno začudenje in živahni klioi: Čujte! Čujte!) Ta insulta se je vrgla katoliškemu duhovniku v obraz. Kakor vidite, ne prizanaša dr. Šusteršič, če treba, niti katoliškemu duhovniku. Da bodo go- spodje stvar razumeli, moram omeniti, ds je liberalna stranka, ki ima Hjubljansko občinsko upravo v rokah, bila prisiljena, urediti prostitucijo. Ta potreba se izkaže povsod, in dobra uprava se mora tudi s to slabo dišečo stranjo človeškega .življenja pečati. Naša stranka je to zadevo uredila, in na to meri stavek .ustanovitelji ljubljanske hiše nesramnosti". V .Slovencu" nas vsled tega imenujejo „stranko bordela". Ta list, ki je tu in tam tudi glasilo ljubljanskega škofa, nas imenuje kar očitno .stranko bordela', in o tej res smradljivi stvari se je v deželi toliko pridigovalo, da se pri nas že mali otroci zanimajo za uredbo prostitucije. (Veselost) Tako živimo na Kranjskem! In še slabše, kakor p03>. Spinčiču se je godilo posl. Robičn. Robič je priznan kot poštenjak, ki je osivel v boju za svoj mali narod in je zanj tudi marsikaj pretrpel* Tudi dosegel je mnogo za svoj narod. Tudi ta slovenski poslanec je bil za to, da ustanovimo jedino jugoslovansko stranko. V polemiki, ki jo je imel dr. Šusteršič zoper oficijaino izjavo .Hrvatsko slovenskega kluba", pa je posl. Robiča — moža odločno konservativnega mišljenja, moža, katerega niti v sanjah niso obšle liberalne slabosti, in ga tudi do smrti ne obidejo, ki je pa vzlic temu vsega spoštovanja vreden — \ takole razmesaril: .Prava nesreča je za eksponirani slovenski volilni okraj, da je Robič njegov zastopnik. Svojih volilcev se spominja samo ob Časa volitev. Kmetje ki ga volijo, so mu „hekuba". Toda volilci uvidevajo, da je Robič sicer zase že mnogo dosegel, za svoj volilni okraj pa še čisto nič. S pomočjo nemških nacijonalcev si je pridobil mesto dež. odbornika s plačo 3000 gld."—-Svote so vedno relevantne! — .Dalje je mož kot profesor prišel v VII. činovni razred, dasi že 10 let ni nobene šole od znotraj videl in dasi nima višjih stadij. Konservativna stranka je storila veliko napako, da ni dobrega Robiča že davno med staro železo vrgla". To je Šasteršičev način bojevanja, a navedel sem vse to za karakterizacijo, da bodete, gospoda moja, vedeli, kakšen je ta mož sicer. Drugače ni tako krotak, kakor zdaj. Danes je bil voljan, kakor star konjnak, (Živahna veselost), danes je bil mil, sicer je neusmiljen in v izberi sredstev zlasti proti liberalni stranki brezvesten. Ker je že pozno, se moram omejit i. (Živahni klici: Le dalje!) Tega načina bojevanja se je dr. Šasteršič poslažil tudi v zadevi žlindre. To je prav za prav le postransko imenovanje, zakaj gre se za boj, ki ga vodi dr. Šusteršič v namen, da se polasti kmetijske dražbe, in jo postavi v službo ultra-montanstvu. To je bil prvi njegov namen, in iz tega namena se je v daljnjem razvoju te stvari zgodilo, da je v Kamniku prišlo do kazenske obravnave. Dr. Šusteršič je tudi tu zastopal mnenje, da je sodba — s katero je vsekako dobil moralno zaušnico, to mora vsakdo priznati, tudi njegov najboljši prijatelj, — sestavil najbrž slab jurist. To je star trik, katerega se tu in tam tudi naši ubogi kmetje poslužijo. če izgubi kmet pravdo, si misli — in kadar je malo pijan, pove to tudi na glas — da so naši sodniki osli, in da je on zato svojo pravdo izgubil. (Veselost). Gospoda moja! Časih se tako kaj doseže, ali navadno, če je druga instanca kako sodbo odobrila, je lahko staviti sto proti jednemu, da je bila sodba pravična. In videli bodete, da je bila kamniška sodba jako pravična. V pojašnjenje moram povedati, da je naša kmetijska družba znamenita naprava, ki se je zlasti od tedaj, kar jo vodi ravnatelj Pire, izvrstno in izborno obnesla. _ (Konec prib.) T IJubijani, 3 maja. Iz parlamenta. Pristojbinska novela se je dognala, kar nemške liberalce in levičarje sploh jako boli, dasi so po svojem akademičnem protestu sami končno tudi glasovali zanjo. Sedaj prideta na vrsto predlogi glede investicij in glede vodnih cest. Čehi zahtevajo, da prideta te dve predlogi hkrati pred zbornico, kar levičarjem ni prav. Baje je investicijska predloga v nevarnosti, čshi nameravajo baje v investicijskem odseku predlagati, naj se črta svota 80 milijonov kron, ki ao vladi potrebni za refundiran je državne blagajne, ki se je med dobo nporab Jjanja § 14. precej izpraznila. V zadevi vodnih cest je imela vlada z Mladočehi in Poljaki obravnavo, ter so Čehi zahtevali, naj se reke predvsem regulirajo, Čemur se vlada baje ne ustavlja. Tudi z Nemci je imela vlada posvetovanje, ter so Nemci predlagali, naj se reke na češkem — kakor so se na Štajerskem in Koroškem — ne regulirajo samo na državne, nego tudi na deželne stroške ! Vojna v Južni Afriki. Vojni poročevalec „DaiIy Newsa" ho<*e vedeti, da se mirovna pogajanja med Kitchenerjem in Botho niso pretrgala docela. Možno je baje, da se bodo nadaljevala iznova, a z večjim uspe hom. Na poti sta jim dve oviri: Buri so proti temu, da bi bil Milner upravitelj bur-skih dežel, ter zahtevajo, da se amnesttrajo tudi vstaši iz Kaplandije. „D«*ily Express" poroča, da je Milner bolan ter da je dvomiti, ali se bo mogel radi svojega telesnega po ožaja še vrniti v Kapstadt! V tem slu čaja bo postal njegov naslednik sedanji indijski podkralj, C ur zon. Ta vest je jako sumljiva, kajti potrjuje trditev nekaterih listov, da je odpotovanje Milnerja konce sija Burom. Milner seveda ni prav nič bol«n, nego se hoče s to lažjo le prikriti resnica Iz Kapstadta poročajo, da je v nedeljo zvečer C*cil Rhodes s težkim trudom komaj ušel Barom, ki so porušili železcični tir pred vlakom, ki je vozil Rhodesa. Iz Gradoka poročajo, da so Angleži v zadnjih dveh tednih skušali napraviti okoli burskih čet v Kaplandiji kordon Barov je 180 pod Soheepersom v 8n«ewbergu, 40 jih je pod Malanom odšlo proti severju, 60 jih je pod 3wanepoelom v New Cetaesdi in par sto pod F'uchejem v gorovju Zuur. Poveljnik ^Kruitzinger pa je s svojim oddelkcm minoli teden prekoračil reko Oranje. Major Creve je imel pred nekaterimi dnevi, koncem aprila dve bitki s kolono Foucheja, ki se je baje obakrat umaknil z izgubami. Zadnjega dne aprila pa so se zgrabili veomau-rijci s kolono Scheepersa Male praske pa se vrše v Kaplandiji vsak dan. Aoglešfci vojni minister Brodrick je imel zadnjega aprila v Guidefortu govor, v katerem je naglašal potrebo, da se vojna z Buri konča čim preie. Dnevne vesti. V Ljubljani, 3. maja. — Liguorijanoi pri „Slovencu" so imeli včeraj slab dan. Strašnega poraza dra. Šusteršica in najočitnejše obsodbe njegovega nizkotnega rovanja proti kranjski kmetijski dražbi ni možno niti .Slovenca" utajiti. Mladočeh dr. Kramaf, nemški na-cionalci in narodno napredna poslanca dr Tavčar in notar Plantan so na podlagi sodnih aktov in nepobitnih dej3tev, katera je priznal „Slovenec" sam, naslikali strmeči zbornici natančno in popolno, od vseh možnih strani) razsvetljeno sliko nepoštenega, sleparskega in diabolično hudobnega boja klerikalne stranke proti kmetijski družbi, ter v nebo kričeče, nehonetno in na ravnost nizkotno spletkarjenje dra. Šusteršica. Z obraza že davno nikomur simpatičnega voditelja kranjske klerikalne stranke se je potegnila Iažnjiva krinka, in vsa zbornica se je zgražala nad nezaslišano rafiničnostjo, s katero je podkopaval dr Šusteršič ugled za vso deželo prekoristne kmetijske družbe. Današnji dunajski in graški listi, kar jih ni klerikalnih, kon-statirajo soglasno, da že davno ni bil v parlamentu justificiran noben poslanec tako po pravici kakor dr. Šusteršič. Težko je bilo torej .SloTsnčevim" urednikom najti vsaj mal in kratek plašček, s katerim bi vsaj za silo prikrili velikansko sramoto, tgromno blamažo in silni poraz vodje kranjskih klerikalcev. Zateči so se morali * najzadnejšemu sredstvu, ki ga rabijo v tbapu tudi vsi zločinci, katerim je zlodej-styo dokazano s pričami in najrazličnejšimi sredstvi: lažejo se in zavijajo resnico ter skušajo s hinavščino in svetohlin8tom preslepiti svoje °vce. Včerajšnji uvodni članek .Slovenca" J* najpristnejši sad liguorijanske morale, ttsti ljudje, ki ao onemogočili s svojo olaznobesno strastjo, da jugoslovanskim državnim poslancem ni bilo možno združiti 8e v skupen klub, — tisti poštenjaki, ki 50 s svojimi intrigami in denunciranji za živili, da narodno-naprednim poslancem ni bilo možno ostati niti v takozvanem hrvatsko-slovenskem klubu, — ti hinavci tarnajo sedaj, da dra. šusteršica in njegovih tovarišev liberalni slovenski poslanci ne p o d p i r a \ o ! Ali si je mogoče misliti še večje infamije!? Vzlic temu, da so n?mski nacionale! opetovano slovesno izjavljali da niso dobili od narodno naprednih poslancev glede žlindre nikakih informacij, trdi .Slovenec' to laž iznova! Zares, ne sramnoijrzno čelo imajo ti klerikalni časnikarji I lu vzlic temu, da se je pri dveh .i dnin obravnavah ter v državnem zboru temeljito m neovržoo dokazalo, da je delala .Gitsuodnrska zveza* s svojo žlindro kme-ti|ski družbi nehonetno, nereelno, da, naravnost, nepoSneno konkurenca, taji to dej stvo s noonji .Slovenec* iznova. Trdi nam reč: .AU je .Gosp zveza" konkurirala 8 .Kmet. družbo*? Ne, ker .Gosp zveza" i« prodajala le svojim členom in .Kmet. dražba* tudi le svojim Členom. Ta ni trgovske konkurence" Dokazana res niča pa je da je prodajala in javno z in *«rati ponujala .Gosu zveza" svojo •dabSo in le navidezno oenejšo žlindro samo zategadelj, da bi odvzela .Kmet. družbi" odjemalce, dabitodružbo oblatila in njen ugled uničila z očitamem, da dela nepošten dobiček! Če taka konkurenca ni nepravilna in vsega obsojanja vredna, potem ne vemo več, kaj je že podlo, nizko in goljufivo! Vodstvo katoliško-narodne stranke je po slalo dru. Šustaršiču nekako zaupnico. — Mi se temu na čudimo, saj kakoršen vodja, takšna stranka! ,Gi;ha vkup štriha* ; — žlindra tu, žlindra tam! — Občinske volitve v Kranju. Včeraj se ie bil v gorenjski metropoli Ijnt boj. Soglasna sodba je, da v Kranju ni bilo doslej še niftdar takega volilnega boja, kakor včeraj, ko je vol 1 3. raztvd. Klerikalci, na čelu jim dekan Koblar, so že mesece in mesece agitirali za te volitve, tako v umazanem .Slov. Listu", kakor tudi osebno. Duhovniki, v prvi vrsti Koblar, so hiteli od biše do hiše in obdelavah volilce. Seveda se jim je časih tudi pošteno posvetilo. Tako je prišel Koblar osebno k neki ženici v zadevi volitev. Ženica ga je posadila na zofo, in še predao je mogel Koblar kaj govoriti, mu je rekla: .Proaim, naj mi povedo, gosp. tehant, ali jih ni prav nič sram, da se tako vtikajo v volitve?" Koblar seveda ni dolgo poslušal taci h pikrih očitanj, ampak pobral šila in kopita in šel. Tako kakor tu, se mu je zgodilo tudi v rasnih hišah. Poguma pa vzlic temu ni izgubil. Kakor on, so agitirali tudi drugi duhovniki, in včeraj z vseh strani privlekli kmetice, ki imajo volilno pravico v mestu. Samo nakeljski kaplan je pripeljal štiri vozove kmetskih volilcev. Pa dasi so klerikalci spravili prav zadnjega svojega moža na volišče, — ko bi bili mogli, bi bili še mrliče izkopali — dasi so imeli silno denarja na razpolaganje, in dasi so razvili najhujšo ag>tacijo, da si hu.še ni možno predstavljati, vendar so bili popolnoma poraženi. Trdno f.o računali na zmago, a njih upanje je spi valo po vodi. Izvoljeni so bili vsi kandidatje napredne stranke, in sicer so dobili »a polovico več glasov kakor klerikalni kandidat je. Za odbornike so bili voljeni gg.: J. F o c k z 261 glasovi (zanj so glasovali tudi klerikalci, I. Kovač s 160, C Pire s 161, I. Rakoveo s 162, F Sajovic s 161 in A. Šinkovec s 157 glasovi. Najmanjša večina glasov, s katero so zmagali napredni kandidatje, znaša 43 glasov, največja večina 55 glasov. Udeležilo se je volitev okrog 270 volilcev. Klerikalni kandidatje so dobili okrog 100 glasov. Za namestnike so bili voljeni kandidatje napredne stranke gg : I. Bučar, Ant. Kummer ml. in A. Pečnik. Zmaga je torej popolna in sijajna. Menica torej ni eskomptirana ali pa Koblarjev podpis še nič ne velja! Klerikalstvo leži zopet jedenkrat na tleh, a zahvala za to gre zavednosti, značajnosti in nevstraSenosti kranjskih voliloev. Slava takim možem! Ša Slovenija ni propadla! — Izvsnredni občni zbor odvetniške zbornica bo 12. t. m. ob 11. uri dopoludne v pisarni predsednika. Več jutri. — OoSki junaki imajo zopet pogum. Dobili smo tale »popravek": Uredništvu .Slov. Naroda" v Ljubljani. Sklicujoč se na § 19. tisk. zakona zahtevam, da glede na dnevno vest .Goški junaki imajo zopet pogum", objavljeno v št 96 Vašega lista z dne 27. aprila t. 1., v postavnem času in na postavnem mestu objavite sle- deči popravek: Ni res, da mi raste pogum, in da se čutim že popolnoma prostega; ni res, da v svojih cerkvenih govorih pripovedujem, da se liberalcev ni treba nič več bati, dokler je škof klerikalec, in dokler bo škof zagovornik klerikalcev; ni res, da v cerkvi učim, da je liberalce treba prezirati ter jih kjerkoli mogoče zasmehovati, sicer da se jim ne pride v okom; ni res, da postajajo moje propovedi indirektno huj-skajoče, in tudi ni res, da so bile hujska-joče pred znano afero. — Na Gočah, 1 maja 1901. — Josip Ferjančič, kurat. — K temu famoznemu .popravku" dostavljamo, da se zoper najnovejše goške junake itak vrši sodna preiskava. Da je g. kurat Ferjančič res vnovič hnjskal zoper liberalce na leci, za to je vsak čas na razpolago dvajset prič. Da pa gosp. Ferjančič zavija istino, je nmljivo, saj ima g. kurat teško teško vest, in moralo sv. Liguorija je študiral temeljito! — Žensko telovadno društvo v Ljubljani priredi 5. t. m. ob 11. uri dopoludne v Sokolovi telovadnici v .Narodnem domu" telovadsko skušinjo, h kateri je dovoljen vstop le proti izkazu vabila, ki velja za vstopnico. Vpeljevanje nepovabljenih gostov ni dovoljeno Vspored: Proste vaje ob godbi — vaje s kiji — I. vrsta: bradlja — skupina. Opozarjamo, da med telovadbo vstop v dvorano ni več možen. čast. povabljenci naj dospu torej točno! — Umrla je danos zjutraj nenadoma gospa Marija Mehle, trgovka na dolenjski mitnici. Zadela jo je pri zajutrku kap. — Umrl je v dež blaznici trgovec in veleposestnik Ivan Schink iz Loke pri Zagorju. Pokojnik je bil posestnik grajščine Gamberk pri Izlakah. Pokopan je bil 1. t. m. ob veliki vdeležbi občinstva iz sosednjih krajev. — Prostovoljna požarna bramba v Krškem priredi dne 5. t. m. v nedeljo, vzajemno s požarnimi hrambami iz Raj-benburga, Vidma in Leskovca veselico na vrtu g. Gregoriča s prijaznim sodelovanjem pevskega zbora pod vodstvom pevo-vodje g. Kosa in godbe c. kr. meščanske garde iz Kostanjevice. Vstopnina 60 vin. Preplačila se hvaležno sprejemajo. Začetek ob 3. uri popoldan. K obilni udeležbi vabi odbor. Opozarjamo slavno občinstvo iz okolice na to zabavo. — Iz Srednje vasi v Bohinju se nam poroča, da se je ondi osnovalo gasilno drnštvo za vasi Jercka, češnjica, Srednja vas, Studcr in Stara Fužina s sedežem v Srednji vasi. Pri občnem zboru, ki se je vršil 28. m. m., bili so izvoljeni : Načelnikom Janko Cvirn, nadučitelj; namestnikom Ivan Korošec, župan in posestnik v češnjici; četo vodjami J. Odar, mizar, Lovro Škantar, kovač in Blaž Hodnik, gostilničar vsi trije iz Srednje vasi; namestnikoma Anton Žvan, podo-bar, Ivan S t e r g a r, posestni k; blagaj nikom Ivan Arb, posestnik v Srednji vasi; tajnikom Ignacij Labernik, učitelj; zaupnim možem Franc Stare, posestnik v Srednji vasi, Martin Hribar, posestnik v Češnjici, Ivan Žen iz češnjice. — Slovensko izobraževalno in zabavno društvo „Naprej" v Gradcu ima v nedeljo, dne 5. t. m ob 4. uri popoldne v društvenih prostorih (Kapaunplatz, 1) izvanredni občni zbor. Na dnevnem redu je volitev 2 odbornikov, 1 odbor, namestnika, 2 revizorjev in slučajnosti. — Voz s premogom se je prevrnil danes dopoludne na Dunajski cesti pred kavarno .pri slonu", ker se je pokvarilo kolo. - * Reklama — kali ? Hrvatski listi poročajo, da je v Subotico došel Barnumov cirkus, da priredi predstavo. Ali član družbe je na kolodvoru napadel inženerja Zarida ter mu vzel uro in denarnico. Vsled tega je nastala med Madjari velika gonja proti Barnumovemu cirkusu ter je moral odriniti v Segedin, na davši predstave, za katero je baje dobil že 10.000 K vstopnine, a je moral vse vrniti. * Policijstl kot dekleta preoblečeni. Iz Ludwig8hafena poročajo: Onega zločinca, ki je menda 18 žensk napadel in ranil, sta zgrabila dva kot dekleta preoblečena po-Bogata. * Nesreča v cirkusu. V Taškendu je nastal v cirkusu, kjer je bilo okoli 3000 oseb, nakrat požar, ki se je Siril pobliakovo. Ljudje so bežali na vse strani, a v tem begu pomandrali in zadušili preko 30 oseb; 150 pa je bilo poškodovanih. Književnost — Vstajenje. 100. snopič .Slovanske knjižnioe" je prinesel VII. zvezek Tolstega romana pVstajenje*. Prevod prinaša popoln spis, torej tudi ona mesta, ki jih je ruska cenzura črtala. V prihodnjem zvezku izide konec tega slavnega romana Vsak zvezek stane 40 vin. Telefonska in brzojavna poročila. Novomesto 3. maja. Mirnapečje pričela in državni zbor je končal ju-stifikacijo nad žlindro. Tukaj vlada občna radost. Slava in čast pravičnim sodnikom! Smrt lažnjivemu in nepoštenemu klerikalizmu! Dolenjski liberalci. Radovljica 3. maja. S pravično roko ga udaril je sam Bog — Ker ljudstvu je provzročil že preveč nadlog — Zato ošabni Šusteršič naj bi spoznal — Da On ga v srdu je k pokori zdaj pozval. Radovljiški naprednjaki. Lesce 3. maja. Gromoviti pereat žlindri! Abcug kranjska politična rokovnjaška družba! Živeli narodno napredni poslanci. Narodni Leščanci. Lož 3. maja. Slava dr. Tavčarju! Pereat dr. Šusteršiču in njegovi kliki! Naprednjaki v Ložu. Lož 3. maja. Šusteršičevi žrtvi Urbiha in Šuler sta maščevani. Pravična sodba je doletala žlindro. Slava Tavčarju in Plantanu za neustrašeni nastop. Živela naprednost! Loško-Starotrški naprednjaki. II. Bistrica 3. maja. Veselimo se, da ni pri narodni stranki takih elementov, kakoršen je dr. Šusteršič. Bistričani. Hotederšica 3. maja. Proč s Šusteršičem, kateri se je s svojo žlindro v državnem zboru nesposobnega izkazal. Živio dr. Tavčarju, hrabremu bo-rilcu in osvoboditelju slovenskega naroda od „ dolgoletnega črnosuknj enega jarma." Volilci pete skupine kakor tudi bela narodna napredna stranka v Hotederšici. Radeče 3 maja. K sijajni zmagi v državnem zboru čestitajo žlindri Radeški 1..... Maribor 3. maja. Z obsodbo v državnem zbor obsojen je šusteršič tudi pri nas. Zatorej Žičkar, Berks proč od žlindre! Naprednjaki. Gradec 3. maja. Proč s klerikalno korupcijo iz našega javnega življenja! Čast in priznanje naprednim poslancem, zlasti našemu dr. Tavčarju, ki so začeli trebiti Augijev hlev. Napredni akademiki. Dunaj 3. maja. Šusteršič se tudi danes ni prikazal v zbornici, pač pa je dal razglasiti, da hoče počakati, kaj poreče najvišje sodišče glede razsodbe kamniškega okrajnega in ljubljanskega deželnega sodišča v njegovem procesu proti županu Svetlinu, predno se odloči, ali odloži mandat, ali ga ne odloži. Dunaj 3. maja. Poslanska zbornica razpravlja danes o zakonu glede ponarejanja surovega masla. Za razpravo ni dosti zanimanja, toliko bolj pa se vse zanima za dogodbe za kulisami. Nastal je namreč napet položaj, ker so neki češki poslanci nastopili z zahtevo: najprej regulacija rek, potem šele zgradba kanalov. Dunaj 3. maja. Danes so bili tu tudi iz Celja dr. Sernec, Vošnjak in lastnik velenjskega premogokopa, Lapp, ter so intervenirali v zadevi podržavljenja železnice Celje-Velenje. Dobili so neugoden odgovor. Dunaj 3. maja. Delegaciji se sni-deta dne 20. maja. Dotični reskript se prečita danes v ogrskem parlamentu. Dunaj 3. maja. Ker je hotela Klo-fačeva stranka nujno predlagati, naj se preišče^ vsled česa je umrl v Pragi vojak Žilak, — trdili so namreč, da se ni ustrelil, nego da je bil žrtev svojega nadporočnika — je vojno ministrstvo sporočilo tej stranki, da so ji vsi akti na upogled. Posl. Pantuček je pregledal akt in prišel do prepričanja, da se je Žilak sam usmrtil. Narodno gospodarstvo. — Mestna hranilnloa ljubljanska. Meseca aprila 1901 vložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 799 strank 352.147 kron 02 vin., 753 strank pa je dvignilo 406.624 kron 96 vin. Proti zobobolu in gnjilobi zob izborno deluje Mtlaepttfna Melnsina ustna in zobna voda otrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. Cena 1 steklenici z rabilnim navodom 50 kr. Zaloga vseh preizkušenih zdravil. Po poŠti razpošilja se vsak dan dvakrat. Jedina zaloga (28—18) dež. lekarna M. Leustek, Ljubljana Resljeva cesta Btev. 1, zraven mesarskega mostu. Umrli so v Ljubljani: Dne 28. aprila: Fran i a Nanut, spre vodnikova hči, 14 let, Zalokarjeve ulice 8t. 4, jetika. Dne 30. aprila: Franja Šramel, posestnica, 74 let, Radeckega cesta St. 11, želodčni rak. — Martin StraziSar, posestnikov sin, 5 mes., Krakovske ulce St, 1, vnetje sopil. — Marija Rozman, delavka, 21 let, Florijanske ulice St. 46, jetika. — Marija Štrukelj, slikarjeva žena, 40 let, Poljanska cesta 6t. 31, vnetje trebuSne mrenć. — Ivan Štrukelj, slikarjev sin 1 dan, Poljanska cesta št. 31, življenske slabosti. — Mat. Ksaverija PleniCar, urSulinka, 62 let, Kongresni trg St. 17, srčna hiba. V deželni bolnici: Dne 27. aprila: Neža Šmalc, dninarica, 62 let, srčna hiba. Dne 29. aprila: Marija Mravlja, gostija, 85 let, ostarelost. Meteorologično poročilo. Visina nad morjem 306-3 m. Srednji zračni tlak 736 0 mm. iStanje Čas opa- baro-zovanja i metra; v mm. %+ S 5 - e! Vetrovi Nebo s: 9 5 9. zvečer 7. zjutraj 2. popoL ?350 114 sr. zahod del. jasno' 7351 7341 8 3 d. jug I jasno j~ 181 sL svzhod del. jasno § Idće me stanovanje s 8 prostornimi sobami, kopeljo in pritikli-nami za avgustov termin sa stranko brez otrok. — Ponudbe do 6. t. m. upravništvu .Slov. Naroda". (929) Posojilnica v Radovljici razpisuje službi (892—3) blagajnika in tajnika. Blagajnikova placa znaša najmanj 1400 K na leto, plači obeh se določita po dogovora, blagajnik naj položi, ako mogoče tudi kavcijo. Ponudbe naj se poSiljajo najkasneje do 10. maja t. 1. na naslov: dr. Janko Vilfan, odvetnik v Radovljici. Ces. kr. avstrijska 90 Tin. t ay.tr , anamkah (odprto 70 Tin.) goapa A. Hanpa, .Berlin S. W. 990 Lin-denatraaae 66. (300-36) Nikdar več v življenju!! 355 važnih komadov za. samo 3 K GO li. 1 krasna pozlačena ara z lepo verižico, z jednoletno pismeno garancijo, 6 finih žepnih robcev, belih ali barvastih, ovratnica z orijentalskimi biseri, najlepši ženski nakit, 1 lep moški prstan z imitiranim žlahtnim kamenom, tudi za dame, 1 garnitura manšetnih in srajčnih gumbov iz double-zlata, vsi s patentnim zaklopom, 1 krasen smodkin nastavek z jantarjem, 1 ff. žepni nož, 1 komad dišečega toaletnega mila, 1 usnjat port-monć, 1 toaletno zrcalo z etuijem, 1 par bouto-nov z imit. briljantom, prav dobro ponarejenim, 1 večna beležnica, 20 predmetov za dopisne potrebe in Se 255 raznih stvari, neobhodno potrebnih v hisi, gratis. Vse skupaj z uro, ki je sama tega denarja vredna, velja le 3 H «o h. Razpošilja proti povzetju nova krakovska razpoSiljalna tvrdka (925) 1^. Windlsch »akow IVo. JB/ZK. Za neugajajoće se vrne denar. Fino vino v steklenicah, Kulmbaško pivo v ste* klenicah, konjak, brinje-vec, slivovko, Klauerjev „Triglav" priporoča (12—100) Bdmund Kavčič T LJubljani, Prešernove ulice, nasproti pošte. Kostnim na ražmi pečeni. Majnikova slavnost o z godbo o vrSila se bo v nedeljo, dne 5. maja 1901 ob 2. uri popoludne na Toškem čelu nad S**. Vitlom. Vstopnina prosta. K mnogobrojni udeležbi najuljudneje vabi Jurij Zore (924—1) gostilničar na ToSkem čelu. Lattermannov drevored. Danes v petek, dne 3. maja ob H. url *.\ e*er zadnja predstava. Na splošno zahtevanje včerajšnji vspored. e v pod vodstvom ravnatelja Josipa Sj)inci. Novo! €'«"t-t-ln«». Novo! Dresirani petelini. Novo ! Drugikrat: Novo! Prašič icot topničar. Koncem predstave: Nesrečni potovale! v puščavi. Vstopnim«: Sedež s Številko 4« kr.. I. prostor *a kr., II. prostor 15 kr., galer. stojišče 11» kr Za mnogobrojni obisk prosi udano (930) Joislp Spin«***. KoDališki in Knujioorsti zdravilni zavod Kamnit pri ZE-om/blo a-ri_I v dražestni, zdravi, proti vetru zavarovani planinski krajini. — Popolno zdravljenje z vodo. Individualna zdravitev. Sezona se prlene s 1*. majem. Pred ln po sezoni znižan« eene. 1 Prospekti brezplačno. = (927—1) Hotel Grajzer Dunajska cesta štev. 32. Slavnemu občinstvu se prijazno naznanja, da se isti s 1. majem Hz** sop^t otvori. Točilo se bode raznovrstna vina najboljše kakovosti. celo iz leta 1885. in 1887.; istotako se bode točilo vedno Izborno pivo. Za kuhinjo bode ob vsakem Času najbolje preskrbljeno. Cene vsestransko nizke. Naročila na obed in večerjo se sprejemajo. Za mnogobrojen obisk prosi (894-3) Ivan Grajzer. * i!* Zahvala in priporočilo. Zahvaljujoča se za doslej nama izkazovano naklonjenost in zaupanje, javljava ob jednem slav. občinstvu, prečaat. duhovščini in dosedanjim najinim gostom, da sva s 1. dnem maja meseea prevzela slovito, dobro poznato gostilno ,Pri zvezdi' v Ljubljani, Cesarja Jožefa trg št. 13 kjer bova skrbela z Izvrstno pljaeo in okusnimi |edlli po zmerni ceni vsestransko zadovoljiti ter s tem ohraniti sloves staroznane gostilne. Priporočava najino podjetje vsestranskemu upoštevanju ter beleživa velespoStovanjem (921-2) Peter in Magdalena Krisch. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.