VESTTHK
KmHHHtimuHHmMuttumuHUMHmmmHMMmMHi
Poštni urad 9020 Ceiovec = Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt E	izhaja	v Ceiovcu
Erscheinungsort Kiagenfurt
E	Posamezni	izvod 3 šiiinge
E mesečna naročnina 12 šiiingov = E ceioietna naročnina 120 šiiingov =
[	P.	b. b.
^TNiK XXXVi
CELOVEC, PETEK, 8. MAJ 1981
ŠTEV. 19(2018)
Ljudsko štetje !98l
izjava osrednjih organizacij koroških Siovencev
___Osrednji politični organizaciji koroških Slovencev — Narodni svet
foških Slovencev in Zveza slovenskih organizacij na Koroškem — ^5 v zvezi z [judskim štetjem, ki se bo izvedlo 12. maja 1981 po ceii ^strijj, na skupni seji svojih predstavnikov v torek 5. maja 1981 skle-ll!!inaslednjo
s več kot sto iet doživijamo ti^^^ci na Koroškem pri uradnih On štetjih ob povpraševanju o .°bčevainem jeziku, narodni pridnosti aii materinščini, da proti-snjšinsko usmerjene skupine, iiud^ celo obiasti ziorabijajo dska štetja za sredstvo v boju h);!/' Manjšini in njenim pravicam, torej ni nakijučje, da re-*i"dskih štetij ne dajo pra-siike o resničnih jezikovnih raz-S'ah v dežeii, kar samo potrjuje iit	da je namen uradnih
jaških štetij tudi ta, da bi biia
3"jšina končno statistično izbrisna.
koroški Siovenci smo pri vseh Sedanjih ijudskih štetjih v drugi . Pubiitd ostro obsoditi okoiiščine iet ugotavijanja jezika. Tudi stv°s ^ moremo odobravati dej-tn^'. da uradni obrazci kijub pis-n} .^ahtevi obeh osrednjih orga-Sij niso dvojezični in tako na-g^/°*ujejo doiočiiom čiena sedem si "'iške državne pogodbe giede
IZJAVO
"*9a!e
^nščine kot dodatnega urad-
zika.
Da ima obiast pripravijene tudi prevode obrazcev, pač ne zadošča, ker je uradno bito pojasnjeno, da je možno veijavno izpoiniti ie nemške obrazce. Ta praksa zapostav-ija pripadnike manjšin, dodatno hudo diskriminacijo pa pomeni tudi dejstvo, da je na obrazcu nemščina kot primer občevainega jezika izrecno navedena, jeziki ustavnopravno priznanih manjšin v Avstriji pa niso posebej zabeieženi. Kdor ima drug občevaini jezik, ga torej ne more označiti kot v primeru nemščine samo s križcem, marveč ga mora dobesedno izpisati pod kategorijo drugih občevainih jezikov (eine oder mehrere „andere" Umgangssprachen).
Kot pri prejšnjih štetjih imajo občine tudi tokrat možnost, da z zbiranjem podatkov poverijo posebne števne organe, osebe, ki bodo za druge izpoinjevaie obrazce. Čeprav grozi zakon takim organom, ki skušajo izvajati na vprašance pritisk aii spreminjati podatke, s kaznovanjem, je pač po naših izkušnjah ie računati s tem, da bodo
Demokracija-napredek-mir
ZA SVOBODO iN ENAKOPRAVNOST
V A B i L O na
Osrednjo prireditev
OB OBLETNiCi ZMAGE NAD FAŠiZMOM <N PODPiSA AVSTRiJSKE DRŽAVNE POGODBE TER OB ŠTiRiDESETLETNiCi USTANOViTVE OSVOBODiLNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA
^ soboto 9. maja 1981 ob 20. uri v Domu giasbe v Ceiovcu. Sodeiujejo:
^ Mešani pevski zbor SPD „Danica" iz Šentvida
*	Danica Čertov iz Siovenjega Piajberka
*	Doppeiquartett Bieiberg vom Bergmannischen Gesangs-- verein Bieiberg-Kreuth
J Mešani pevski zbor SPD „Srce" iz Dobrie vasi Mešani pevski zbor SPD „Zarja" iz Žeiezne Kapie Koroški partizanski pevski zbor iz Ceiovca Recitatorska skupina Siovenske prosvetne zveze
Govorijo:
^ Gr. Franci Zwitter, predsednik Zveze siovenskih organizacij
*	Dr. Matevž Gritc, predsednik Narodnega sveta koroških Siovencev
*	Hans Pawiik, dežeini predsednik Zveze sociaiističnih borcev is svobodo
siovenskih organizacij
" Koroškem	Narodni svet koroških Siovencev
ti organi tu in tam na osebe vpii-vaii v doiočeni smeri. Da bi posamezniki pri popisu izkijučno sami smeii izpoiniti obrazec — razen da se tej pravici odpovejo - kot smo prediagaii, je biio zavrnjeno.
Na podiagi teh izkušenj in spoznanj Narodni svet koroških Siovencev in Zveza siovenskih organizacij na Koroškem kot zastopstvo siovenske manjšine na Koroškem ponovno ugotavijata, da ijudsko štetje zaradi raziičnih možnih vpii-vov ne bo mogio dati objekitvnih, resničnih podatkov o jezikovni pripadnosti in zato osrednji organizaciji rezuitatom štetja, kakršnikoii tudi bodo, že vnaprej odrekata vsako veijavnost. Sicer pa tudi zakon o ijudskem štetju sam prepoveduje uporabo rezuitatov v druge kot statistične namene.
Hkrati potrjujemo tudi dosedanje staiišče koroških Siovencev, da števiična moč in razmerje narodne skupnosti nikoti ne moreta biti pod-iaga za dodeiitev manjšinskih pravic, ker tako pogojevanje nasprotuje čienu sedem državne pogobe.
Koroški Siovenci bomo na vprašanje po občevainem jeziku odgovoriti tako, kakor zahteva zakon — po resnici: Za občevaini jezik bomo navedii tisti jezik oziroma jezike, ki se jih v danih razmerah posiužujemo v družini in v družbenem živijenju. Torej bomo v večini primerov navedii oba dežeina jezika!
Pred tetom dni je umr) predsednik T!TQ
Z minuto moika je njegov spomin počastita vsa Jugosiavija
V	^OMet/c/jc^ ;c MHMg/o /eto t/M: or/ wrrtZ jggo^/ovgM^egg ^rcr/-jcr/M/^g /os/pg Brozg T/fg. Z MMMKfo Mro/^g /M z zg^tgfgM?/ Mg po/ </rogg ;'e wg /ggos/gv/jg počg^rZ/g ^pOMMM wo;egg Mgjucčjfgg s:Mg.
Po wc; r/ržgfZ, v -Mg^Z repgB/Z^Z ZM gvfoMOTMMŽ po^rgpMZ, v ^rg-
jcoMZB ^^MpMo^rz'/!, v r/r-KŽ^CMZ/? orggMzzgcZjgB — powoz/ zM Mg wg-^ezM zMe^rzz so se oB prvž oB/cčMZcZ TZtofe sMzrtž spozMZM;g/z' ve/Z^cgg rcoo/zzczoMgrjg, z/ržgfMz^g z'M Porog zg ?Mz'r ŽM Mgprez/eP. BpozMZM MgM; ZM Mg M/egc&o z/e/o pg je M oPeMezM tzzz/z' przzMgvgMje P Mjegovž potž, zgoP/jzzPg, z/g Poz/o po tej potž Mgz/g/jetzg/z' ŽM žzpopo/Mjetzg/ž, pgr so sž poz/ MjegovzzM voz/stvozM zzpojevg/ž v /etzP Mgroz/MoosvoPoz/z/Me PorPe ter zzstvgrz/ž v z/eset/etjzB po osvoPoz/ztvz.
V	Beogrgz/zz je Pz/g osrez/Mjg žg/Mg sejg, Pz' so se je zzz/e/ezz'/ž Mgjožjž č/gMz' Pztoize z/rzzžzMe, Mgjfzsjž prez/stgvMŽPz' /zzgos/gtzzje zM z/z-p/ozMgtsPz' zPor,- po sejž pg so po/ožz'/Z cvetje Mg groP prez/sez/Mz'pg Pztg. Zg/Me seje v PjzzP/jgMz' pg so se zzz/e/ežz'/Z tzzz/ž prez/stgvMzPž zg-ZMejsPžPB/oveMcev.
P/gPor v /zzgos/gvzjž, tgpo pg so se Pztg oP oP/etMŽc/ Mjegove szMrtz' spozMZMjg/z' tzzz/z' po vsezM svetzz — v Bug/eŽMOstZ zg vse, pgr je z/e/g/ zM storž/, pgr prePo svoje zgpzzsc/Me se vez/MO z/e/g v z/oProPzt č/ovepg zM Mjegovegg Mgprez/pg v svetzt ZMzrzz zM zMez/sePojMegg spo-
StOVgMjg.
V MESECU ŠOLSKiH VPiSOVANJ:
Prijava
k dvojezičnemu pouku
je prispevek k enakopravnemu sožitju
Meseca maja. so na Koroškem šolska vpisovanja, ko na ljudski šoli vpisujejo otroke-začetnike, ki bodo jeseni začeli obiskovati šolo. To je tudi priložnost, da otroke prijavimo k dvojezičnemu pouku, kakor to zahteva manjšinski šolski zakon, ker samo tako jim bomo zagotovili šolanje v materinščini in obenem v jeziku naroda-soseda.
Vzgoja v lastni materinščini in v jeziku naroda-soseda je brez dvoma najboljši prispevek k medsebojnemu razumevanju in spoštovanju, s tem pa tudi k pomiritvi in enakopravnemu sožitju obeh narodov v deželi.
S tem, da jim bomo omogočili šolanje v obeh jezikih, pa bomo otrokom zagotovili boljše pogoje tudi za poznejši poklic, saj na raznih področjih družbenega življenja in še zlasti v gospodarstvu od leta do leta narašča potreba in povpraševanje po delovnih močeh, ki obvladajo oba deželna jezika.
Torej izkoristimo sedaj priložnost in poskrbimo, da bo na narodnostno mešanem ozemlju Koroške čim več otrok prijavljenih k dvojezičnemu pouku!
NEKAJ NAPOTKOV K LJUDSKEMU ŠTETJU:
Pocfafjkri na/ /bodo resnični
AraPor fo zaMeva fucfi zaPon o gfef/u

in eimr MKZtzm 8wm*)ods
Te dni bodo prihajali k posameznim družinam tako imenovani števni komisarji, da pomagajo pri izpolnitvi uradnih tiskovin za redno ljudsko štetje 12. maja 1981. V tej zvezi opozarjamo naše ljudi na nekatera dejstva ter navajamo ustrezne napotke:
# Že dejstvo, da uradne tiskovine niso dvojezične, pomeni kršitev § 3 člena 7 avstrijske državne pogodbe. Vendar pa ima vsak pravico, da potrebne podatke izjavi števnemu komisarju v svojem materinem jeziku oziroma jih vpiše v slo-
venski prevod obrazcev, ki so baje na razpolago v dvojezičnih občinah. Predvsem pa ima vsakdo pravico, da od števnega komisarja zahteva izročitev tiskovin (v kolikor jih ni sploh dobil dostavljenih na dom), da jih lahko sam izpolni in potem izpolnjene proti potrdilu pravočasno spet odda na občini.
# Odgovori na stavljena vprašanja v uradnih tiskovinah morajo odgovarjati resnici. To seveda velja tudi za vprašanje po občevalnem jeziku. Ker še ni uresničena jezikovna enakopravnost v smislu čle-
na 7 državne pogodbe, smo koroški Slovenci v veliki večini prisiljeni, da se poleg materinega jezika v dnevnem življenju poslužujemo tudi nemščine. Pri popisu se ne vprašuje po materinem ali družinskem jeziku, marveč po ..občevalnem jeziku", torej po jeziku ali jezikih, ki se jih poslužujemo v dnevnem življenju.
#	Zato bomo pri vprašanju po občevalnem jeziku pod točko 7 s svinčnikom prekrižali znak za ..deutsch" in dodatni znak za druge jezike ter na predvidenem mestu vpisali slovenščino (glej sliko!). Če kdo nemškega jezika v vsakdanjem življenju ne uporablja, znaka za ..deutsch" seveda ne bo prekrižal.
#	Števnim komisarjem je izrecno prepovedano kakršnokoli vplivanje. Prigovarjanje ali zgolj omemba, da kot občevalni jezik lahko zapišete samo ..deutsch" ali tud! „windisch", je že vplivanje in torej prepovedano. Prosimo, da nam morebitne nekorektnosti pri popisovanju takoj javite na naslov:
Zveia stovenshih organizacij na Koroikem Gasometergasse 10 POM Kiagenfurt / Ceiovec

ZSM pomladila svoje vrste
Občni zbor naše mladinske organizacije
Obisk iz Novega Sada
pri siovenskih osrednjih orqanizaciiah
„Precej naporov smo vložili v izgradnjo krajevne mreže odborov ZSM, ker smo na podiagi prefektih negativnih izkušenj spoznati, da način deiovanja na krajevni ravni prispeva k poživitvi dejavnosti med čiani na podežeiju in tudi k tesnejši povezanosti med osrednjim odbo rom in terenom", tako je ugotovi) posiavijajoči se predsednik Teodor Domej v svojem poročiiu na občnem zboru Zveze siovenske miadine na Koroškem.
Občni zbor je bi) v ponedeljek zvečer v prostorih Kulturnega doma v Šentprimožu, doma, ki ga je prav mladina z navdušenjem pomagala graditi. Udeležili so se ga številni mladinci in mladinke z Roža, Gur, Podjune in drugih krajev dvojezičnega ozemlja, med njimi pa je bilo tudi precej dijakov. Pozorno so poslušali poročilo dosedanjega predsednika, ki je kritično osvetlil preteklo mandatno dobo. Ta doba je bila, kot je poudarit Domej, čas novih naporov koroških Slovencev,
v marsičem pa jo je oblikovala prav mladina in prispevala k tesnejšemu povezovanju študirajoče, delavske in kmečke mladine. Iz teh korenin je zrasla tudi prenovljena Zveza slovenske mladine, ki je dala pečat tudi odporu proti manjšini nenaklonjeni politiki deželnozbor-skih in parlamentarnih strank v času, ko so preštevali manjšino in ji vsilili zakon o narodnih skupinah. Omenil pa je tudi nekaj slabosti madinskega dela, med njimi pa je posebej poudaril neljubo last-
PRED LJUDSKiM ŠTETJEM V AVSTRiJi: v
Ze v naprej odrekamo vsako vetjavnost
g!ede števi!čne moči naše narodnostne skupnosti
Kakor smo v našem listu že obširno poročati, sta osrednji organizaciji koroških Slovencev v zvezi z bližnjim ljudskim štetjem v Avstriji (ki bo prihodnji teden 12. maja) pristojne dejavnike opozorili na vrsto nedostatkov, ki predstavljajo izrecno diskriminacijo narodnostnih manjšin in njihovih jezikov. Prav tako smo poročali tudi o odgovoru, ki ga je na ta opozorila dal neposredno pristojni notranji minister Lane.
Skupno pismo ZSO in NSKS, naslovljeno na notranjega ministra, je bilo v prepisu poslano med drugim tudi koroškemu deželnemu glavarju Wagnerju, ki je pred kratkim nanj odgovoril. V svojem odgovoru deželni glavar najprej opozarja, da gre pri ljudskem štetju za vprašanje, ki spada izključno v pristojnost države. Nato pa pravi, da je bil obveščen, da so bili vsi formularji, ki pridejo v poštev za ljudsko štetje in za popis hiš ter podjetij, prevedeni v slovenščino in bodo ti prevodi na razpolago dotičnim občinam, „tako da ne bo nobenih težav pri sporazumevanju". In končno deželni glavar še poudarja, da bodo števni organi dobili „najstriktnejše" navodilo, da zlasti pri vprašanju po občevalnem jeziku zapišejo izključno samo tiste podatke, ki jih bodo navedle popisane osebe same.
Iz odgovorov notranjega ministra in deželnega glavarja izhaja zelo jasno predvsem eno: Na pristojnih mestih se brez dvoma zavedajo, da je avstrijska praksa pri popisu, kar se tiče narodnostnih manjšin, vse prej kot korektna, vendar pa ni pripravljenosti, da bi se odločili za oblike in ukrepe, ki bi zagotavljali dejansko enakopravnost narodnostnih manjšin in njihovih jezikov! Prevajanje po-pisnic, da potem služijo kot ,,pripomoček" pri premagovanju jezikovnih težav, je razumljiv in morda celo širokogruden ukrep v primeru tujih državljanov (npr. tuji delavci na začasnem delu v Avstriji); toda če gre za avstrijske državljane-pripadnike avtohtono naseljenih in mednarodnopravno priznanih narodnostnih skupin, potem je takšno prakso mogoče razumeti le kot kričečo diskriminacijo, ki poleg tega pomeni še nezaslišano žalitev narodnostnega čustva. Pri takšni praksi pa seveda ni mogoče govoriti o naklonjenosti do manj-
šin, marveč je treba nedvoumno ugotoviti, da takšno ravnanje predstavlja eklatantno kršenje določil državne pogodbe, ki jasno opredeljuje tudi jezikovno enakopravnost slovenske in hrvaške narodnostne skupine v Avstriji.
V luči teh dejstev nam pač nihče ne more zameriti, če tudi kljub lepim besedam in zagotovilom upravičeno dvomimo v korektnost ljudskih štetij v Avstriji in jim zato že vnaprej odrekamo sleherno veljavnost glede številčne moči naše narodnostne skupine.
nost ..odpisovanja" ljudi, ki se ne vključujejo s polno paro v delovanje slovenskih narodnih organizacij. Zavzel pa se je tudi za sodelovanje vseh narodno zavednih slovenskih mladincev ne glede na njihovo svetovnonazorsko prepričanje ali članstvo v drugih organizacijah.
V	dokaj živahni razpravi po poročilu predsednika je bilo slišati nekaj kritičnih, pa tudi precej konstruktivnih pripomb in predlogov za nadaljnje delo mladinske organizacije.
Stari odbor je zadelj ponovne poživitve mladinskega dela predlagal bistveno pomladitev novega odbora. Novi odbor s 13 odborniki je bil enoglasno izvoljen. Za novega predsednika si je mladinska organizacija z večino izbrala Marjana Pečnika, ki je že doslej bil aktiven v pliberškem krajevnem združenju.
V	svojem nastopnem govoru je Pečnik potrdil dosedanjo usmeritev mladinske organizacije in predvsem poudaril potrebnost nadaljnje orientacije na podeželsko mladino, s katero bo treba najti konkreten delovni stik. Podal je tudi splošne smernice za sestavitev akcijskega programa Zveze slovenske mladine, pobude pa je terjal tudi od krajevnih dejavnikov, tako da bi center v Celovcu te pobude samo usklajeval in nudil pomoč pri organiziranju dela. Zavzel se je za sodelovanje z nemškogovorečimi mladinci, predvsem tudi na področju borbe proti fašističnim pojavom, podčrtal pa je tudi pomen Oktobrskega tabora. V ta sklop pa spada tudi sodelovanje z mladino matičnega naroda.
Na občnem zboru so se spomnili tudi 40. obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte, 36-letnice zmage nad fašizmom in 26-letnice podpisa avstrijske državne pogodbe. Z enominutnim molkom pa so počastili spomin na pred letom dni umrlega predsednika SFR Jugoslavije maršala Tita.
Mladinski občni zbor so pozdravili številni predstavniki slovenskih organizacij na Koroškem in zastopniki mladine iz Slovenije.
V zadnjih dveh iefih je po:taia že navada, da :e deiegacije iz Sociaii* stične avtonomne pokrajine Vojvodine, ki so na obisku pri uradnih krogih Koroške, srečajo tudi z zastopniki koroških Siovencev. Zadnji teden se je n)"' diia na obisku pri mestu Ceiovec deiegacija mesta Rovi Sad, ki sta jo vodil" župan Jovan Dejanovič in čian skupščine Jovan Vitovac. Med drugim se j" delegacija udeiežiia tudi otvoritve ceiovške razstave o ijudski umetnosti v Vojvodini.
Na sedežu Zveze siovenskih organizacij se je deiegacija iz Novega Sad" srečata s predstavniki ZSO in NSKS, ki sta jih vodita predsednika dr. Franc' Zvritter in dr. Matevž Griic. Dr. Franci Zwitter je v svojem pozdravnem govor" seznanit goste z aktuatnim potožajem, v katerem se nahaja stovenska manj' šina na Koroškem. Med drugim je poudarit, da imamo s strani vtade sice' obijube, da pa konkretnih rezuitatov še ni biio, tako da je še četa vrsifj vprašanj odprtih. Spomnii se je tudi obiskov v Vojvodini, kjer smo korošk' Stovenci videti, kako so v sodobnih razmerah možne ureditve, v katerih s" počutijo vse narodnosti enakopravne. Dr. Matevž Griic je izvajanju predse"* nika ZSO dodat še kratek oris zgodovine koroških Siovencev od teta 1920 naprej.
Župan mesta Novi Sad Jovan Dejanovič se je zahvatii za gostotjubnos' in pokazat konkretno zanimanje za poiožaj v dežeii. Pri tem je poudari) p"* men siovenske manjšine na Koroškem v okviru sodeiovanja med sosedni!"" državama Avstrijo in Jugosiavijo.
Detegacijo iz Novega Sada so spremijaii tudi novinarji RTV Novi S""' srbohrvaškega časopisa „Dnevnik" in časopisa v madžarskem jeziku „Magy"' Szo".
PREDAVANJE NA CELOVŠKi UNiVERZi:
Sistem samoupravljanja v Jugoslaviji
V	okviru tedna kulture narodov in narodnosti Vojvodine je preteklo sredo na celovški univerzi predsednik zveznega komiteja SFRJ za zakonodajo in profesor za ustavno pravo na novosadski univerzi dr. Aleksander Fira govoril o razvojnih tendencah političnega sistema družbenega samoupravljanja v Jugoslaviji. Prof. Fira je o isti temi predaval dan poprej tudi že na Dunaju.
V	svojem referatu je predavatelj nadrobno razčlenil politični sistem družbenega samoupravljanja v Jugoslaviji, kjer ima osrednjo vlogo pojem pluralizma samoupravnih interesov. Tega pluralizma ne gre istovetiti s
Prvi maj v Avstriji
v senci umora dunajskega poiitika
pluralizmom v zahodnih državah, ^ ga pač predstavlja množica strank^ Jugoslaviji gre predvsem za razlik interese delovnih ljudi kot občana'' kot delavcev, kot prebivalcev p°^ meznih krajev, pokrajin in repubt''"'
ki svoje interese uveljavljajo in izen^
čujejo na ravni združenega dela 3 ^ moupravnim dogovarjanjem, na raj. ni združenj in delovnih organizajfj pa z delegatskim sistemom, ki se o^. med seboj prepletata. Osvetlil je r" posebno vlogo družbenopolitičnih ganizacij v Jugoslaviji (Zveza konj'* nistov, Zveza mladine, sindikati, cialistična zveza itd.) in opozoril j* odmiranje, hkrati pa tudi ohranj vanje države kot represivnega ap^ rata.	. -
Predavanje v Celovcu je organ' ral generalni konzulat SFRJ skup*j
s celovško univerzo za izobraže^ ne vede. Rektor univerze dr. Gun pozdravil predavanje ^ dobrih sosedskih odnos"^
Prvi mej, h! je tKrfi v Avstriji praznih delovnih Ijnd! in ga po star! tradiciji še posebno svečano obhajajo danajshl socialisti, je stal letos v znamenja žalosti, ogorčenja in osuplosti. Ko so se tisoči člani socialistične stranke že formirali v slavnostne povorke, F; so iz vseli dnnajshlh okrajev krenile pred magistrat, hjer je vsa-ho leto velika zahljačna slavnost, je ndarlla v praznično razpoloženje Dunajčanov vest o nasilni smrti danajskega politika, mestnega svetnica za promet Deinza Nittla, hi je postal žrtev doslej neznanega atentatorja.
7a^oj so Htiimile godbene shaplne, h! so spremljale povorko, slavnostne rdeče zastave je prekrila črnina in veselo praznično razpoloženje se je nmahnllo žalovanja. Po krajšem oklevanja so se strankini organizatorji odločili za žalno svečanost na trga pred magistratom, kjer se je v kratkem časa zbralo več kot JO.000 Da-najčanov. Spregovoril jim je žapan in predsednik danajske SPO Leopold Gratz. V svojem kratkem nagovora je vidno prizadet orisal politično pot astreljenega Nlftla ter poadari! njegove zaslage za danajsko občino in za socialistično stranko. Dejal je, da se ne država ne stranka nikoli ne bosta aklonili kakrsnema koli poli-tičnema terorizma,* svaril je pred vsakršno personifikacijo nasprotajo-čik se političnik gledanj. S himno ,,Die Arbelt hoch" in z Internacio-
nalo se je končal letošnji A maj danajskih socialistov.
Dmor socialističnega fankcionarja ravno na dan praznika delovnih ijadi je seveda povzročil številne špekala-cije o tem, kdo naj hi hi! odgovoren za to zločinsko dejanje. Zvezni kancler Krelshp je še isti dan izjavil, da gre pri tem nedvomno za političen atentat,* njegovema mnenja se je pri-draži! tadi pristojni notranji minister Lane, ki nosi glavno odgovornost za izsleditev morilca. Vendar pa policijsko zasledovanje doslej ni kilo posebno aspešno. Ldino, kar so agotovili, je to, da je šlo za dohro pripravljeno dejanje, očitno izvršeno od „profes!o-nalca".
Nitte! je hi! pristojen za promet in ceste, tako tadi za izgradnjo danajske podzemne železnice in je v tej fankciji odgovarja! za milijarde šilingov; da pri takih vsotah prihaja tadi do kriminalnih deliktov, je znano na primer iz škandalov okoli gradnje danajske bolnišnice. Nitte! je hi! tadi predsednik avstrijsko-izraeiskega draštva, kar je kilo določenim krogom povod za agihanje, če ni hi! morda žrtev palestinskih teroristov. Proti takim domnevam govori dejstvo, da ni nobena organizacija prevzela odgovornost za atentat, kakor se to navadno dogaja pri podobnih dejanjih; obenem je tadi odnos Avstrije do Palestincev v bistva dober. Ob dejstva, da si je atentator izbral prav jatro L maja, pa se vsekakor kaže,
da — če ima atentat sploh politično ozadje — je verjetnost večja, da prihaja storilec iz krogov desničarskih skrajnežev.
Zastopniki vseh avstrijskih političnih strank so zločinsko dejanje odločno obsodili in pri tem podčrtali, da je bi! Nitte! značajen in neoporečen strokovnjak in politik. Njegov amor je razamljivo zasenči! celotni L maj, še zlasti seveda na Danaja. Tadi predsednik KFA Franz Afahri je v svojem govora na prvomajski prireditvi danajskih komanistov obsodi! atentat in v imena CK KPA izreke! vodstva socialistične stranke sožalje ob tragični izgabi njihovega soborca in sodelavca. Poadari! je potrebo po okrepitvi skapnega nastopanja vseh antifašistov proti nevarnosti z desne strani. V tem smisla je potekala tadi povorka komanistov, ki so zahtevali končno prepoved vseh neofašističnih organizacij v Avstriji ter se zavzeli za mednarodno razorožitev, za po-paščanje napetosti in za mir.
Prvega maja IPPI so namesto prazničnih rdečih zastav na Danaja plapolale črne zastave, ki so opozarjale na nevarnost, da tadi Avstrijo lahko zajame val političnega terorizma. Za komanistom Ernstom Kirchtveger-jem, ki je leta	posta! žrtev neo-
nacističnega atentata, je sedaj socialist Heinz Nitte! vsekakor že draga politična žrtev v dobi drage avstrijske repablike.
fra-ter.
Hodi je
znamenje	—	.
tudi na ravni univerz, kot primer P je med drugim napovedat vrsto P davanj,
bodo v sodelovanja
tovške in tjubtjanske univerze P hodnje teto v Ljubtjani o nemštva v stovenskokoroškem pr°s^ ru. Že 21. in 22. maja letos pf ^ v Ljubtjani drugo zasedanje stavis*-^
zuniverzvCetovcuinLjubtjar"'' bo med drugim posvečeno jezikosiovni in družbenopolitični ,g javnosti Frana Levstika, čigar obtetnico smrti obhajamo letos.
Jugos!avija zmanjš# primanjkijaj z Avstrijo
Na tetni skupščini združenih siovanskih gospodarskih predstav"' za Avstrijo so ugotoviti, da zmanjšanemu primanjktjaju v t'9 ski menjavi med Jugostavijo in AV^ p. še vedno obstoja precejšnje ner" vesje v jugostovansko škodo, ve p so možnosti, da bi ga v btižnji p" nosti nadalje zmanjšati.	. pfi
Leta 1979 je znašat trgovinsk' ^ manjktjaj Jugostavije v menjavi * jt strijo 370 mitijonov dotarjevi" *.)ij tani zmanjšat na 338 mitijonov. šanje primanjkijaja je bito det""^ic' seženo s povečanjem izvoza j^9 p! vanskega biaga v Avstrijo, in 169 mitijonov dotarjev na 201 "" po drugi strani pa se je zmanj!"' avstrijskega btaga v Jugostavijo- p^' Med vzroki, ki ovirajo botjt" ];ij' dajo jugostovanskega btaga v Nf ^ so na skupščini navedti tudi vis°* rine za nekatere proizvode.
H
Danes, 8. maja stavimo zmago nad fašizmom. Koroški Siovenci ^ tega dne še posebej spominjamo, saj je bii največji trenutek naše Rodovine, ko je fašizem, ki nam je napovedat smrt, na ta dan teta ?945 dokončno poražen. (Ža! pa nekateri ta poraz še vedno pojmujejo kot katastrofo.) Da smo dosegii to zmago, pa je bito potrebnih oliko žrtev. Mnogo naših rojakov je moraio zapustiti svojo rodno emijo }n y izgnanstvo. Mnogi se niso več vrniii, ker so končati v OjEnih taboriščih smrti, v katerih je fašizem pomori) miiijone nedoiž-'h žrtev. Veiiko števiio koroških Siovencev pa se je vkijučiio v Osvo-eodiino fronto - katere 40-ietnico ustanovitve ietos praznujemo - in ko z mnogimi žrtvami doprinesio k osvoboditvi Avstrije izpod naci-'Bštzma.
, Zato danes objavijamo spomine nekaterih naših rojakov, kako so tr°r	ko je v svetu zavtadai mir. iz njihovih pričevanj se odraža
JPijenje, ki ga je našemu narodu prizadejai fašizem, pa tudi voija k Poru, vera v iepšo bodočnost in ijubezen do materine besede in rod-
ANČKA
kUppER
Borovlje
^elovala v
J* m bila leta '944
^borišču
^nsbmck
L	Kupper je dneve pred do-
p	razsulom nemškega rajha
y ^'vljala v strahu in pričakovanju Škotskem taborišču Ravensbruck ter j	hudimi pogoji prebijala proti
^Jttovini. V taborišče je prišla ko so Q	po izdaji zvedeli, da sodeluje
kul	družina (p.d. pri Rovenja-
Vs ^ Rutah s partizani in so nacisti ° družino izselili v razna taborišča.
onec aprila 1945 so Ančko sku-1 2 drugimi mladimi dekleti pre-^ mladinsko taborišče Ucker-^blizu Ravensbrucka. Tam v }j . r'scu Gistrow so morale oprav-^ ' Prisilno delo do konca aprila. P so jih nacisti enostavno pre-I 'h njihovi usodi ter skušali rešiti
Žal ^ tisoče nemških vojakov je be-oy ^sak se je bal posebno še SS-ki so še v zadnjem trenutku sitni'' vsakogar, ki se jim je zdel tisr ^osebna nevarnost so bili za y' ki so komaj zapustili taborišča, pa , ^h sovražnih okoliščinah so se vin' ^ dekleta prebijala proti domo-dp']* "Imele smo samo te misli: Kako kpp d^ne in domov?" In veselje nad Porn^ nemškega rajha je bilo vedno s strahom pred preostanki ja]g ^ vojske. Tri dni so se prebi-tah ^ tanjših skupinah po pokraji-Vih' katerih je ležalo mnogo mrt-Qj,]g^tnpel, deloma še v taboriščnih
Pri kmetih so dobile hrane, '"""jih in v senu pa so se skri-sp Pt^.d nemškimi vojaki. Deloma ni ^itili Francozi, dokler v bliži-kdp^"°tandenburga niso pod zaščito Sp Armade prišla v zbirališče, kjer Popravljale na odhod v domo-
Ija^^K nad koncem nemškega nasi-gotp	po vsej poti domov ne-
Poto^^^t. o usodi staršev in sestre. Po Va^^"ju preko Nemčije, Češkoslo-Ančk' ^I^džarske v Jugoslavijo je S"Rti^ ^ Jesenicah prvič zvedela o stra ^ °ceta v Dachauu. Mama in seje t bili že doma. Izguba očeta Vppj ^ 2a vso družino boleča rana, jarp^r.je rešitev izpod nacističnega da ^ svoboda dala toliko moči, ^4<T)i ^ri in obe hčerki z novimi la b ^ Načele delo na domači kmetiji "ttah nad Šentjanžem.
^ERNiK
trPaK.-
^'ovcu
Piskerniku iz Lobnika pri tvapli sta osvoboditev in zlom
fašizma dobesedno rešila življenje. Do začetka leta 1945 je bil aktiven partizan v Mežiški dolini, kjer so ga Nemci ujeli na patruljnem pohodu z nekim drugim partizanom vred. Po številnih mučenjih v Mežici, Dravogradu in v Celovcu, ga je vojaško sodišče zaradi izdajstva in drugih ,,deliktov" obsodilo na smrt. Smrtna obsodba naj bi bila izvedena v prvih dneh maja 1945.
Vendar je zlom nemškega rajha preprečil izvedbo nadaljnjih krvavih zločinov tudi na Koroškem, kjer so nacisti skušali izrabiti vsako minuto za dodatna grozodejstva. Milan Piskernik je v pogovoru dejal: Osvoboditev je bila za me, nekaj takšnega, kar še danes težko povem z lastnimi besedami." 2e štiri mesece je bil v zaporu, prišli so zadnji dnevi pred izvedbo obsodbe, poslovil se je že od svojih, smrt je bila že čisto blizu. Od ostalih petih, ki so bili z njim vred zaprti so bili še trije obsojeni na smrt. Zasliševanje, mučenje in smrtna obsodba so jih duševno in telesno zelo zdelali, morala ujetnikov je bila že zelo nizka. V tem položaju je bil Milan spet na zasliševanju, ko je bilo slišati od zunaj ropot: „Mislil sem, da že pridejo po mene," se je spominjal. Vstopil je v sobo višji nemški oficir iz graškega štaba, ki se je hudoval nad celovškimi nacisti, kjer še nadalje tako postopajo, kot bi bili še sredi vojne. To je bil signal za dokončni razpad fašistične oblasti tudi v Celovcu.
Na smrt obsojeni Milan Piskernik tega v trenutku sploh ni bil zmožen dojeti, ni vedel ali je resnica kar vidi, ali se mu sanja. Za zdelanega in zmučenega partizana je bilo to preveč, tako da je zgubil zavest, nacisti pa so jo pobrali, ne da bi se zmenili za njega.
Mrzlica nas je obdajala, težko vzdušje je že nekaj časa vladalo med priporniki proti koncu meseca aprila 1945. Novice vseh vrst so prihajale na naša ušesa, vest o približevanju ameriških čet od zahoda in ruskih iz vzhoda. Grozljive vesti iz naše taboriščne ko-mandature, češ, da je likvidacija taborišča že perfektna, sklenjena zadeva. Sosednja taborišča so že evakuirali, transporti so prihajali; iz Buchen-walda stoji cela garnitura tovornih vagonov na postajališču Dachau — vse mrtvo. Na trgu za apele ležijo živi in mrliči. Iz taborišča odpravljajo drugi transport pripornikov, avstrijsko in italijansko skupino in menda tudi še drugih narodnosti nekam proti zapadu, nihče ni vedet kam. Ker pa ni bilo več zadosti esesovcev za spremstvo, so ga odpovedali. Vse nazaj v barake, je bilo dano povelje. Ugibali smo, kaj bo. Čakali na vesti od zunaj, vse je bilo tiho. Pripravljeni smo bili na najhujše. Iz dimnikov taboriščne uprave se je kadilo. Smodijo razne akte — se je razneslo po barakah. Barake natlačene, tudi zunanje delovanje komande so potegnili v matično taborišče ,v koncentraciji". Nič nismo več delali, tudi jedli že nič več. V hali so kuhali nekakšno čorbo, zmanjkalo je tudi kruha. Esesovci so se poskrili ali vsaj videli jih nismo zadnji dan. Le dva straž-na stolpa sta bila še zasedena po tujih stražarjih v esesovskih uniformah. Zadnji dan 29. aprila leta 1945 je lagerski stražnik izdal povelje ,Vse v barake, nihče ne sme na lagersko cesto!" Vse je napeto čakalo razpleta situacije. Tembolj zaskrbljeni vsled dejstva, ker
Čez nekaj ur ga je zbudil šele neki stražar. Novica o kapitulaciji Nemčije pa se je hitro razširila med 800 ujetniki, ki so jih Angleži večinoma na licu mesta izpustili. Veselje nad koncem druge svetovne vojne in navdušenje nad svobodo je bilo silno. Na smrt obsojene in tiste, ki so bili ponoči vklenjeni, so Angleži po natančnejšem pregledu izpustili v teku dveh dni.
FRANCKA
STRAUSS
Dob
v letih 1942 do 1945 nasilno izseljena v Nemčijo
S sestrama Ančko in Malijo smo bile na delu v mestu Wertheim, oddaljenem 40 kilometrov od taborišča Gerlachsheim. Da bo vojne kmalu konec, smo že vsi vedeli. Pred bližajočo se fronto so se umikale kolone civilistov in vojakov. V mestu je bila zmeda, nadrejeni so z nami kričali. Grmenje topov in streljanje je bilo vedno bliže. Sklenila sem, da poiščem sestri —- in še isti dan smo na gare, ki sem jih vzela v gostinskem obratu, kjer sem delala, naložile svojo kramo in mesto zapustile.
Tako smo si svobodo vzele same. Toda naša pot v taborišče je bila dolga in nevarna. Še tisti dan smo prišle v fronto in sredi vojne vihre vlekle gare takorekoč med sovražnikom in nasprotnikom. Sicer so Nemci bolj bežali, zato pa so Američani napadali z vso silo. Vojaki so nas podili stran, ker so vedeli v kakšni nevarnosti se nahajamo. A mi smo nadaljevale svojo pot in prav s frontno črto prišle do cilja. Tri dni in tri noči smo bile na poti, da smo prehodile 40 kilometrov dolgo pot. Vse zbite smo prišle do taborišča. To je bilo na veliki petek aprila leta 1945. Vojaki so hitro zavzeli taborišče in ujeli stražnike, ki so bili še tam. V taborišču je bilo vse pokonci, ker so Nemci podminirali celotno zgradbo. Vojaki so naglo razostrili podtaknjene mine in nevarnost je bila pri kraju.
Čeprav smo prišle s fronto in je z nami prišla svoboda, je veselje bilo zelo kratko. Ameriške zasedbene čete
VALENTiN
HARTMAN
Klopinj
interniran v koncentracijskem taborišču Dachau od 1941 do 1945
so bili naši priporniki — tovariši zunaj taborišča, ki so zanetili upor v mestu Dachau, od esesa premagani in ustreljeni. Nekaj nas je bilo, ki smo riski-rali, barake zapustiti ter odšli na naša delovna mesta, ki so bila v bližini. Slišali smo nekaj strelov. Okoli tretje ure smo skozi okna zagledali ameriški jeep z ameriškimi vojaki. Onstran jarka, ob žični ograji so bili razni maga-cini in pisarniški prostori esesovcev. Ob vhodnih vratih smo slišali strel v ključavnico in — s porivom škornja se je odprlo. S temi streli so se pomešali še streli iz stražnih stolpov. Takoj smo zaznali, kaj se dogaja. V hipu se je raznesla po celotnem taborišču vest o napadu Američanov na taborišče. Kriki veselja in sreče ob rešitvi izpod te grozne more.
Objemali smo se, na izmučenih obrazih je zdaj bil smeh, zdaj jok. Brzostrelka je zaregljala nad nesrečniki v stolpih, ki se niso pravočasno umaknili. Odpovedali so vsi prejšnji predpisi, vse se je pomešalo med seboj,
se za nas niso dosti brigale. Zmanjkovalo je hrane, zato smo si na silo morali iskati živež. Tudi naša družina še ni bila vsa v taborišču. Mlajše sestre in bratje so delali v okolici Gerlachsheima, zato smo jih šle iskat. Iskale mo tudi brata Jožka, ki ga je gestapo odgnala že v taborišču Rasstatt. Njega žal nismo našle. Tako je za nas svoboda postala prava muka. Radi bi šli domov, pa ni bilo možno, ker so bile vse železniške in druge zveze uničene. Šele 15. avgusta 1945 smo prišli domov. A tudi ob prihodu v domovino smo bili ponovno razočarani. Angleške čete so nas hotele poslati v Jugoslavijo. Končno
smo le prišli na naš dom v Zgornji vasi nad Kostanjami. Ta pa je bil ves opustošen in oropan. Tri tedne smo morali spati pri sosedih, predno smo se dcma lahko vselili. Taka je bila moja pot, in pot vse naše družine v svobodo. Kljub temu smo radi prijeli za delo in obnovili ljubljeno domačijo. Ostala pa je trajna bolečina, ker se starejši brat Jožek ni več vrnil domov — po osmih letih nam je domača občina dala vedeti, da so ga ubili v koncentracijskem taborišču Mauthausen.
Vse to smo morali pretrpeti samo zato, ker smo bili zvesti svoji zemlji in svoji materini besedi.
JANEZ
WE)SS
Šentjanž v R.
podpirat koroške partizane in aktivno sodeloval vOF
V stalni življenjski nevarnosti smo pričakovali konec nacistične strahovlade. Vigredi leta 1945 je bilo tako daleč. Poslušali smo radio London in tako bili dobro informirani o dogajanju v svetu. Šestega maja smo zvedeli o delni kapitulaciji Nemcev v Schles-
zdravi in bolni za tifusom in čem drugim, vse je drvelo na plan pozdravit rešitelje, katere so nosili priporniki na ramah. In začela se je nova tragedija: sestradanim so dali za dva skupaj po kilske mesene konzerve; lačni se niso mogli zadržati in obvladati, jedli so do konca — in umirali huje kot prej za tifusom. Revirski personal je odpovedal, ker je železna roka popustila in niso več iskali raznih udobnosti in privilegijev, ker so bili svobodni. Reveži-bolniki so umirali v drugem nadstropju postelj, našli so jih šele, ko so že smrdeli. Američani pa so vse dni samo filmali in filmali . . .
Za sebe vem, da se me je lotila od trenutka, ko sem skozi okno pisarne zaznal, kaj se nekaj metrov od pisarne dogaja, neka čudna omotičnost. Nisem se mogel sprijazniti z resničnostjo položaja, nisem se mogel razveseliti. To čustvo sem z vso silo tlačil v sebi. In ko sem zunaj na prostem gledal podivjane, v svobodi sreče pobesnele množice, ki so v hiši taboriščnega vodstva razdejali vse in metali skozi okna v jarek, se me je polastila otožnost, doživljanje svobode sem si predstavljal drugače.
In srečal me je znanec, prijatelj še od prej, sotrpin, od sreče ves v solzah, me je objel in vprašal, ali se jaz nič ne veselim svobode, mu nisem odgovoril, ker sem pojmoval svobodo in srečo povsem drugače, kot pa oni, ko so se znašali nad dragocenostmi in mrtvimi predmeti. Dolgo, dolgo sem imel pred očmi dogodke prve ure po osvoboditvi in še danes mi slike niso zginile iz spomina.
wig-Holsteinu. Pri nas je tisti dan nepretrgoma pokalo v Medvedjem dolu pri Bistrici v Rožu. Žena partizana Francla iz Podsinje vasi je prišla z naročilom, da se takoj javim na Si-nah nad Bistrico. Tam sta bila Koroški in Kokrški odred. Po kratkem posvetu smo sklenili, da pozovemo vojaško posadko v Bistrici k predaji. Tovariš Blatnik Karel in jaz sva šla tja kot parlamentarca. Še danes se čudim svoji tedanji korajži, kajti če bi tedaj vedel, da so Nemci par ur pozneje v Borovljah ubili dva parlamentarca, bi se ne upal tako drzno nastopati. Ko sem kapetanu posadke hotel izročiti pismeni poziv h kapitulaciji, ga ni hotel sprejeti. Tedaj se nenadoma pojavi „Obergefreiter" in reče komandantu: „Am besten gleich umlegen". Jaz pa ogorčen stopim pred njega, razgalim prša in mu zabrusim: „Wir sind unbetvaffnete Parlamenta-rier, wenn Sie so feig sind, schielšen Sie doch". Tisti trenutek kapetan stopi navmes in reče vojaku: „Lassen Sie die beiden", in vojak se je nejevoljen odstranil. Komandant je brez besed izginil, midva pa sva šla takoj na občino.
Prebivalci Bistrice, ki so dogodek opazovali za zastrtimi okni in videli, da ni več nevarnosti, so se začeli zbirati na trgu pod Jungferjevo tovarno. Takoj sem poslal kurirje po člane našega odbora OF in na Sine k partizanom. Tovariš Blatnik je obvestil O FF — Osterreichische Freiheitsfront. Kmalu nato so Nemci zbežali, prišli so tudi partizani, ki so zajeli celo „Grenzwachkompanie". Tedanji župan Marinitsch je oblast predal predsedniku odbora Osvobodilne fronte Janku Ojclu. Predal se je tudi komandant bistriške policije Gauckl in na naš poziv s celo posadko položil orožje.
Čez dve uri je prikorakala partizanska četa tudi v Šentjanž v Rožu. Na njenem čelu je bil Slavko Avsenik s harmoniko. Tako sem srečno preživel in doživel konec tretjega rajha. Da sem preživel vojno, pa se imam zahvaliti mojim številnim tovarišem, ki so bili od gestapa aretirani in pri zasliševanjih kljub mučenju molčali kot grob in niso izdali mojega sodelovanja z antifašisti.
KUD Svetozar Markovič spet gostova! na Koroškem
V našem listu smo že poročali o kulturni izmenjavi med Avstrijo in Jugoslavijo oziroma o kulturnih tednih Vojvodine, ki se odvijajo pri nas v Avstriji. Prišlo je do več prireditev, kot so to gostovanje gledališča madžarske 'narodnosti iz Vojvodine na Dunaju, razstavi ta-mošnje ljudske umetnosti, folklorni nastopi in razna predavanja, V tem okviru je prejšnji teden v Beljaku in v Celovcu gostoval folklorni ansambel Kulturno umetniškega društva Svetozar Markovič iz Novega Sada.
Prireditelj folklornega večera v
ŽELEZNA KAPLA:
Celovcu so bili Avstrijsko-jugoslo-vansko društvo, Koordinacijski odbor jugoslovanskih klubov na Koroškem, Slovenska prosvetna zveza in Krščanska kulturna zveza. Žal moramo kljub nenavadno velikemu številu prirediteljev zapisati, da obisk celovške prireditve ni bil dober, (menda tudi v Beljaku obisk ni bil zadovoljiv), vendar so v Celovcu prišli vidni predstavniki političnega in kulturnega življenja. Med njimi predsednik koroškega deželnega zbora Josef Guttenbrunner, namestnik deželnega glavarja Stefan Knafl, clovški župan Leopoid
DobrodošMca v petih jezikih
Kmalu bo ob dveh vhodih v Železno Kaplo pozdravljalo prišleca geslo „Dobrodošli" v petih jezikih. Ob strani pa bo navpično zapisano, da pozdravlja gosta „Železna Kapla — Eisenkappei". Dobrodošlica v nemškem, slovenskem, holandskem, angleškem in italijanskem jeziku je rezultat, ki je nastal na zahtevo vseh domačih slovenskih združenj. Že 23. septembra 1977 so naslovili na občino obširno pismo, v katerem zahtevajo dvojezičnost pri vseh javnih napisih v Železni Kapli. Dobrodošlica zato ni rezultat krajevne EL-liste, kot je to bilo mogoče zvedeti v slovenski oddaji koroškega radia. Pismo iz leta 1977 so podpisali zastopniki Posojilnice Železna Kapla, Kmečko gospodarske zadruge, Slovenskega prosvetnega društva „Obir", iz Obirskega Slovenskega prosvetnega društva „Zarja" iz Železne Kaple, Krajevnega odbora Katoliške mladine, Krajevnega odbora Narodnega sveta koroških Slovencev, Krajevnega odbora Zveze slovenske mladine, Krajevnega zaup-
ništva zveze slovenskih organizacij na Koroškem in Krajevnega zaupništva Zveze slovenskih žena.
V pismu je bilo rečeno med drugim tele: „Upamo, da boste storili vi, ki ste člani občinskega sveta, iz odgovornosti in obveznosti, ki je s tem povezana, to, kar so državni in de-
Skurni lepi dnevi
V /Z/rns^o govorico prcstavijcM pretres/jiv ep o dor%šč<27?jM ??ez%-^ons^eg% si?M ?M ^TMet;/?,	pa
Fo/eča JernoMtaža w;'fa o „^weč-^a^or jo poznarMo z /e-piA razglednic — ta^o id ZaZ?^o strniii izpoved jiima ,,Eepi dnevi", id nam ga je za prvega maja dan prinesia na domove teievizija in ^i ga je po avfoidograjkid knjigi sa/z-imrši;ega pisateija Franza /nnerim-jerja prenese/ na p/atno režiser Fritz Feimer („Vas o/? mej;").
Fa demontaža je sia pod &ožo. Tistim, ^i so sami doživijaji utesnjeno živijenje na i:mctii), poino skritega in odkritega obratnega nasiija nad otrobi in s/HŽinčadjo, nad ženo in nad samim seFoj. Vadi tistim, id so ga podoživijaii v jiima s svojo igro, ^i niti ni Zh/a toii^o igra. Zn pod ^ožo je š/a onim, in Zd radi oinandi v patriar-Faine spone ajete razmere na po-6/ežf/)H,'^a^rŠMe so.
FeŽmer si je za svojo poitretjo aro doigo e^ranizacijo ZnnerFojer-jeve knjige izi?ra/ FeZe in o^oZico, zavestno pa se je odpovedaZ pomičnim igraZcem. Fois^aZ si je amaterje, toda amaterje samo ^ot igraZce, sicer so že vsi pro/esio-naZno pres^asiZi trdi i:rai; na ^mečm gradi, /n imeZ je srečno
rc^o. Vsi po vrsti, m jii) je izZ^raZ iz množice prostovoZjcev, so iz-poZniZi vse zahteve /iZms^ega po-sZa. Fa^o maZi zlndreas Zdmnig ^ot večji Fritz AZartin, ta^o ZZanzi IVoscFitz z Fadiš ^ot Dovja^ovi iz ^eZ, in /oz; FZoZister pa FZerta Faasegger, Frich IVieser, Franc Karničar itd. itd. Nekaterim se je najZ*rž ^aj poznaZo tadi igranje na siovens^iZ? nmatersidi? odriF pri prosvetnem draštva aZi v jami dvorani, predvsem pa so svojo igro — trdo deZo — žive/i.
Če je že v nasZova jiZma nakazana trpka ironija, saj so ,,/epi" dnevi kiZi kar skarni, pa je kiZa v jiZma z govorico sZik skoraj še stopnjevana. Nekako po ges/a „kZin se s kZinom zZdja" sta FeZt-ner in njegov snemaZec razZdjaZa kmečko idi/o z razg/ednic s skoraj ko/eče estetskimi jiZmskimi raz-gZednicami iz nedotaknjene (to pa pomeni tadi; nerazvite) pokrajine.
Vsekakor močan ji/m, ki terja nada/jevanje k/jak ogorčenim protestom sa/zkarškiZ) in zgor;;)eav-strijskik ve/eagrarcev, ki avtorja /nnerkojerja na vsak način ko-čejo dokazati, da ni dožive/, kar je dožive/.
piki
Guggenberger, bivši predsednik koroškega deželnega zbora Hans Pavvlik, predsednik ZSO dr. Franci Zwitter, predsednik NSKS dr. Matevž Grilc in generalni konzul SFRJ v Celovcu Milan Samec s člani konzulata, predsednik SPZ Valentin Polanšek in drugi.
Spored, ki ga je izvajala gostujoča skupina, je bil posrečen prikaz pesmi in plesov Jugoslovanskih narodov in narodnosti. Kvaliteta nastopajočih je bila na izredno visoki ravni (to smo ugotovili že ob gostovanju KUD Svetozar Markovič v Borovljah in v Šentvidu v Podjuni) in je za udeležence bil enkratni kulturni užitek. Zato je res škoda, da ni prišlo več obiskovalcev, posebno iz mesta Celovec, ki pravkar prireja tudi razstavo ljudske umetnosti Vojvodine.
Pestri spored so napovedovali v treh jezikih; med napovedovalci sta bila tudi Sonja Ban in Marjan Srienc.
Obnovtjeni hote! „K0R0TAN" spet obratuje
Od zadnjega petka 1. maja 1981 naprej obratuje spet znani hotel KOROTAN v Sekir! ob Vrbskem jezeru. Predvidoma bo odprt do 15. oktobra. Kot vsako teto se je vodstvo hoteia potrudiio za razna zboij-šanja v hoteiu. Kot je povedat direktor hoteia Drago Marič je biio ietos težišče na obnavijanju. Tako je obnovijena fasada hoteia, posebno pa še terasa iz katere imajo gostje iep razgied na jezero in na pobočja severno od Vrbskega jezera.
Novi šef kuhinje kuha z vso vnemo in z okusom, tako da hotei tudi ietos iahko priporočamo kot a-ia-cart restavracijo.
želni organi dosedaj zabranili: da boste skrbeli za to, da bo izveden člen 7 avstrijske državne pogodbe vsaj na območju, za katerega ste vi pristojni." Podpisani zastopniki slovenskih združenj zahtevajo od občinskega sveta, naj se občina obrne na pristojne deželne in državne organe s prošnjo, naj uvedejo na vseh javnih poslopjih, uradih, tablah itd. dvojezične napise. Med drugim pa je bilo predlagano, da namesti občina v okviru lastne pristojnosti dvojezične občinske napise „Willkommen in Eisenkappei / Dobrodošli v Železni Kapli".
Lansko leto je občinski svet sklenil izvesti to pobudo slovenskih združenj, glede ostalih točk pa se na žalost ni še nič premaknilo, ker so občinskim možem vezane roke z zakonom o narodnih skupinah. Videti je, da se Kapelčani trudijo. Vendar, dokler javni napisi v Železni Kapli ne bodo dvojezični — posebno še tisti, ki so v pristojnosti dežele in države — ne bo mogoče ugotoviti, da je bilo doseženo zadovoljivo stanje.
Vijudno Vas vabimo na otvoritev razstave siikarskih dei AKADEMSKEGA SLiKARJA
prof. Gabrijeta Stupice
v ponedeljek 11. maja 1981 ob 19.00 uri.
Razstava bo odprta do 29. maja 1981 od ponedeijka do petka od 13.00 do 17.00 ure.
Prisrčno vabijeni!
ŠMARTEN NAD DHOLiCO:
Odkriti freske s siovenskim besediiom
Ko so začeli v zadnjem letu z restavracijskim delom v cerkvi v Šmartnu nad Dho-tico severno od Poreč ob Vrbskem jezeru, nobeden ni imel pojma o kul-turno-zgodovinsko pomembnih freskah, ki so se skrivale za 6 do 8 plastmi apna. Slučajno so našli freske iz druge polovice 18. stoletja, ki upodabljajo življenje in trpljenje sv.
Barbare, besedilo k zgodbi pa je napisano pretežno v domačem slovenskem narečju. Freske so dobro ohranjene, v živih barvah narisane in strokovnjaki jih štejejo med ljudsko umetnost na višji ravni. Slike so nenavadno realistično upodobljene.
Edinstvene so freske v Šmartnem gotovo glede njihovega slovenskega besedila. Do sedaj na Koroškem ni znan noben podoben kulturni spomenik v slovenskem jeziku, posebno ne na severni jezikovni meji.
Eno izmed najbolj čitljivih besedil na južni strani cerkve se glasi: „... ResFLAIShKANA InV SNO-Shl so Nje ZHISte Perše ODSIeKA-ne GrataLe. ONA PA ChrlstVshV JESVShU StONOVItNa SVF.StA OStaNe."
Pretežna večina fresk, ki pokrivaj, gotski strop in stranske stene od šine 3 metrov navzgor, ima stoveP sko besedilo. V treh medaljonih ** najvišjih točkah obokanega stropa P je besedilo v nemškem jeziku. No*^ njost cerkve je zanimiva tudi sc ^ radi drugih zgodovinskih zrylimy stih, npr. imajo viteški kamen iz 1482, v katerega so vklesane go*^ črke.
ZSM v Btobasnici poživita odbor
V	četrtek 30. aprila 198) je imelo KZ ZSM Globasnica svoj občni zbor v gostilni Greiner pd. Steki.
Bivši predsednik Valter Gutovnik je pozdravil tudi predsednika ZSM tov. Teodorja Domeja ter predsednika SKD v Globasnici Luka Hudla.
V	svojem poročilu je Gutovnik povedal, da se je dejavnost krajevnega združenja usmerila v prvi vrsti na družabna srečanja, katerih izvenredni uspeh je bil .mladinski festival" leta 1978 v Globasnici. Odzvalo se je kar okroglih 500 mladih širom dvojezičnega ozemlja. Navezali so se tudi stiki z osnovno organizacijo ZSMS tovarne avtomobilov (TAM) v Mariboru. To sodelovanje se je začelo aprila I. 1978 in je bilo uspešno le v skupno organiziranih izletih. Nadaljeval pa je, da so se ti stiki s časom preveč zanemarjali, kot se je zanemarjal tudi delovni program v mladinskem združenju.
Vzrok temu je premočno vključevanje odbornikov v druge klube in društva, kjer se zaradi dela na vodilnih mestih niso mogli v polni meri posvetiti mladinskemu delu!
polnitev in trdo delo. Kdor se teg° .ji ustraši ima tudi uspeh", je zaklj novi predsednik.
Po razrešnici staremu odboru se je izvolilo novo predsedstvo. Za predsednika je bil izvoljen Podjunčan Rudi Be-netik, za podpredsednika Franc Wut-te iz Male vasi, tajnik je postal Jože Gregorič, blagajničarka Tilka Benetik
—	oba iz Podjune, ter odbornik Valentin Smrečnik iz Globasnice.
Novi predsednik Benetik je poudarit, da naj nihče ne zahteva, da bo sedaj na novo izvoljeni odbor kar naenkrat začel podirati drevesa s koreninami vred. Pristavil pa je še med drugim: .Potrudili se bomo, da se bodo odborniki pogosteje srečali (vsaj mesečno)
—	in da bi eden drugemu šel pri delu na roke, da ne bi prišlo do pešanja in preobremenitve posameznikov. Le s skupnimi močmi bomo lahko kos nalogam tn delovnemu programu, ki si ga bomo zastavili v bodoče. Zato tudi ne bi bilo narobe, če bi na to ali drugo sejo povabili fudi vse ostale člane krajevnega združenja in tiste, ki bodo člani šele postali, da se pogovorimo, kaj sploh zmore napraviti KZ ZSM v Globasnici.
.Kjer so cilji — tam čaka tudi iz-
Preostane le še upanje, da se odbor in tudi člani krajevnega zdrC , nja res ne bodo ustrašili mladinsk dela v občini.
— pax 1981*^
Slovensko prosvetno društvo vabi na
POPOLDAN ZA MAME ^ v nedeljo 10. maja 1981 ob 14.10 v kulturnem domu na Radišah.
Radiški otroci poklanjajo mamicaf turni šopek: petje, recitacije, igra.
inštitut za
celovški univerzi vabi na predavanja:	.
RAZNARODOVALNA POLiT'% NACiONALSOCiALiSTOV V VENtJi MED LET! 1941-1945 t v torek 12. maja 1981, ob 18- ^ predavainici 1	}[t
Predavateij: Dr. Tone Ferenc % a štituta za zgodovino deiavskegO banja v Ljubljani.
Borovije - ob gostovanju Radišanov počastiti jubitej OF
S prihodom spomladi je oživeia narava in z naravo tudi naša kutina dejavnost v Borovijah. S sosednjim društvom „Radiše" imamo Boroveijčani že doiga ieta tesne in prijateijske stike, ki se izražajo tudi ^ tem, da jih večkrat povabimo na gostovanje. To se je zgodiio tudi v nedeljo. Prišii so z Linhartovo igro „Veseii dan aii Matiček se ženi".
Kot po navadi dobro
so igro tudi tokrat . podali. Naša publika, ki se J zbrala pri Cingelcu na Trati, je Ploskanjem in vidnim zadovolj-turf ^ nagradila radiške igralce in ' Jepo napolnjena dvorana gle-
acev je bila prepričljiv dokaz, da
Je pp
nas zanimanje za tovrstno rno dejavnost veliko. Radišani ° das torej zelo razveselili, za kar ^°jim še posebno hvaležni.
Zbrano publiko in radiške igralce je prisrčno pozdravil neumorni predsednik našega društva Andrej Wieser. Ob tej priložnosti se je spomnil tudi velikega praznika Slovencev — rojstva Osvobodilne fronte' slovenskega naroda, 27. aprila 1941. Osvobodilna fronta je združila ves slovenski narod v boju proti fašističnim okupatorjem, ki so brez napovedi vojne vdrli v Jugoslavijo
Vorančevi dnevi -vetika kulturna manifestacija
% Jan 40. oMetnlce ooo4;7Mf /ronte ^ouenr^fg^ ?M-27.	/efos, $o
.,	—.eew s ^OMCfrfoTM goJ^
J,".3	Jo/lnc	fe-
Vorančeve Jnevc. V
o^o/: ^:o	^3-
^	7?<zJ
^ rza^roya;'oč:T) otro^, Jefaucev po^f;'cov	V
^ ^oraMČef;'^ rfrrevov
^rečarrje O c/ T/^cr^a Jo Tra-, . ^ ^3 ^aferer?! o J wega začetka '^/cjo	z^orr $ to^rra^
^	^ vayr pcvc; ta^o Jo^dwaya;o
^^ozfc7!ewM	w
Jz t ^	MapreJ^e ^a/rare
jg zz^ajaf taJr' revo/adovar Pnatc/j Prežihov Vorarrc.
^	Jnevl yo pravi oJraz
^ (Va vdrtega ^oror^ega pirate/ja, ^	^ Wo;o aaprcJao rwMc/nor:jo izr
^ojizzr rcvo(aciozrarwizw Jc/ow opo-^ '3t	^i ;o /c jiovezri^i
Jdavec Joživijai r rZravi Jražize preJ prvo izr Jra-^etovzro vojzro izr v čara /arizzzra.
Prežihov Vorazrc ;e r rvojizzr piratei;-r^izzr Jriozzr TMgovorJ Reviizre ^raioe, ^i ro v rrjfgovi iiteratari rpozzravaii reize izr zgoJovizro riovezrr^ega zraroJa, poreko pa aroJo ^oror^rga (jaJrtva.
Afaožičzre prireditve ta^o po roJe-iajočičz ^ot po oč-ir^rTz potr;a;e;o, ^a-^o je Preži/zov Vorazrc r rvojizrr azzrct-zrir^izzr izr Jražč-cao-poiitičvizzr Jeiozzr za^orcaiajczr izr prirotczr v roJo^zri riovezrr^i Jražjzi aa o^e/z rirazrejz i^o-ror^c.
in jo zasužnjili. Podobno se je godilo tudi z ostalimi evropskimi državami med njimi tudi z Avstrijo. Osvobodilna fronta je bila tista sila, ki je ponesla boj proti ogromni premoči okupatorskih sil tudi k nam na Koroško in tako zanetila ogenj upora tudi med avstrijskimi demokrati. Ta boj je zahteval ogromne žrtve. 500 grobov raztresenih po južni Koroški je prepričljiv dokaz, kako težka je bila ta borba, ki pa je končno bila kronana z uspehom. Slovenci in Avstrijci smo bili osvobojeni fašističnega jarma in zopet je zasijala svoboda. V teh dneh, je dejal predsednik Andrej VVieser, naj se spomnimo vseh tistih, ki so dali svoje življenje v kacetih, in na moriščih. Tudi v Borovljah imamo nad 80 padlih partizanov pokopanih, ki nas s srhom v srcu spominjajo na najstrašnejši čas zgodovine koroških Slovencev — fašizem. Tem borcem se imamo zahvaliti, da imamo danes slovensko gimnazijo iz katere izhaja slovenska inteligenca. Za nas koroške Slovence je bil vojaški poraz nacistične vladavine najsrečnejši dan, ki ga bomo ohranili v nepozabnem spominu, je zaključil svoj govor tovariš VVieser.
Materinska prostava v Rožeku
°KRAJNA PISARNA PLIBERK Posluje
''sak torek od 9. do 12. ure ^ Pisarni bo:
5' 1981
Marjan Pečnik
Število obiskovalcev se od prireditve do prireditve stopnjuje — v nedeljo so morali že slediti programu iz sosednje sobe, ker je dvorana gostilne pri Kosi na Ravnah pri Rožeku bila tako natrpano polna. Dvojezični otroški zbor (vodi ga Gerti Valentinič) in tamburaški ansambel SPD „Jepa-Baško jezero" pod vodstvom Erike VVrolich sta pripravila lep pester spored petja, igranja in recitiranja. Rožekarji so materinsko proslavo že tradicionalno pripravili teden pred materinskim dnevom, ki naj bi, pravijo, bil posvečen intimnemu praznovanju v krogu družin. Društvo „Peter Markovič" vabi v prvi vrsti domačine iz svojega območja, spet in spet pa pridejo tudi gostje iz ostalih krajev Južne Koroške; tako so v nedeljo pozdravili v svoji sredini inšpektorja dr. Valentina Inzka s soprogo. Člani otroškega zbora sov slovo podarili vsaki navzoči mamici rožice v znak hvaležnosti. Lep domač popoldan — prihodnja prireditev društva bo predvidoma 14. junija.
VABILO
Odbor šolske skupnosti na Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu priredi v nedeljo, dne 17. maja 1981, ob 14.30 uri v veliki dvorani Delavske zbornice v Celovcu
šolsko akademijo
Akademija bo oblikovala geslo
„KULTURNA VZAJEMNOST - NAŠA SILA"
Na sporedu so pevske in instrumentalne točke, plesi ter nastopi kulturnih skupin iz Šentvida v Podjuni in Šmihela nad Pliberkom. Ob tej priložnosti obveščamo, da bo ponovitev „šolske akademije" v nedeljo 24. maja 1981 v kulturnem domu „Danica" v Šentprimožu.
Prired.: Slovensko prosvetno društvo „Danica" v Šentvidu v P.
Za Odbor šolske skupnosti na Zvezni gimnaziji za Slovence
ravnatelj dr. Reginald Vospernik
Srečanje s slov. zamejskimi planinci
Slovensko planinsko društvo Celovec vabi člane in prijatelje društva na srečanje Planinskega društva Nova Gorica z zamejskimi planinskimi društvi. Organizator tega srečanja je Planinsko društvo Nova Gorica, ki je na to srečanje povabilo slovenska planinska društva Celovec, Trst, Gorica in Čedad.
To srečanje s slovenskimi zamejskimi planinskimi društvi bo v nedeljo 17. maja ob 12. uri (po našem času) pri Stjenkovi koči na Trstelju. Trstelj je zahodni izrastek Tržaško-Komenskega Krasa, ki se razteza med Vipavsko dolino, Divačo in Tržaškim zalivom. Stjenkova koča stoji na samem vrhu.
S Planinskim društvom Nova Gorica imamo slovenski planinci na Koroškem že večletne tesne prijateljske stike, ki se izražajo v medsebojnih
ČESTITAMO
Nekdanji absolvent slovenske gimnazije v Celovcu, Serajnik Franci iz št. Petra pri Šentjakobu v Rožu je na dunajski univerzi zaključil študij in dosegel naslov doktorja prava.
Iskreno čestitamo.
obiskih. Pokažimo z močno udležbo tovariško planinsko povezanost z društvom organizatorjem in s planinci iz zamejstva.
Vsi, ki se mislijo udeležiti tega srečanja naj se javijo najkasneje do 14. maja na sedežu Slovenskega planinskega društva Celovec, 9020 Klagen-furt, Gasometergasse 10 ali telefonič-no (0 42 22) 32 5 50 ali (0 42 22) 84 9 24. Iz števila prijav bomo lahko potem naročili primeren avtobus. Odhod iz Celovca izpred glavnega kolodvora (železnica) ob 9. uri. Pot bo
vodila preko Ljubelja, Ljubljane, Postojne do cilja. Vračali pa se bomo skozi romantično soško dolino preko Predela ali pa preko Vršiča. To odvisi od velikosti avtobusa. Prisrčno vabljeni in nasvidenje v nedeljo 17. maja.
pL:7HHS&o JrKŠtvo v Ce/ovcM
Darujmo za Rdeči križ
Koroški rdeči križ ima tudi letos v času od 1. maja do 8. junija tradicionalno denarno zbiralno akcijo. Izkupiček te akcije služi številnim nalogam oziroma dejavnostim Rdečega križa na Koroškem. V interesu nas vseh je, da v tem času ko teče ta akcija DARUJEMO ZA RDEČI KRIŽ, to je za karitativno ustanovo, ki je že premnogokrat pomagala prebivalstvu v raznih težavah (nesrečah, katastrofah itd.).
Slovensko prosvetno druMvo ^Vrtača* v Slovenjem Plajberku vobi na
MATERINSKO PROSLAVO v nedeljo 10. maja 1981 ob 19.30 uri v gostilni pri Foltu v Slovenjem Plajberku.
Zveza slovenske mladine KoroSke vabi na
KRESOVAMIE v petek 8. maja 1981
Kresovanje bo v počastitev obletnice zmage nad tatizmom in podpisa državne pogodbe.
Zbiralitče: Posojilnica Pliberk ob 19. uri Prisrčno vabljeni!
..Ne vetn, kaj mi je. Bojim se, da se boš hudovala mene, ker..
Hjj.^Kaj bi se hudovala? Saj si mi tak, kakršen si, vedno
^ je sredi marca čolnar veslal čez Blejsko jezero k "a otoku, se je Matevž resno trese) pred vodo.
'i rišeta skupaj bova pozvonila. To je zvonec sreče. Želi Kaj najdražjega, pase bo uresničilo!" d	spet na kopnem, jo je objel in kot odre-
la ''.^sna, kako sem se jaz bal! Zdaj te moram povabiti 'lačo, ker sem se zanašal na tebe kot rešiteljico!" iico' , . se moraš vedno zanašati, ne samo na rešite-Ljubim tel Ljubim te!"
1\?Qj ° ja bita prva pomladanska nedelja, je imela Vesna Koles pri roki, eno za Matevža, eno zase. leijp daj bo svet šele lep. Ves je sedaj najin. Lahko se Se ^3' kamor hočeva! Ni treba čakati na. vlak, nikamor 1o!q^ mudilo. Kjer nama bo pogodu, ostaneva, kakor se nama bo dopadlo!"
ttg Pisanje, od kod je kolo zanj. je spretno preslišala navduševala za novo radost ljubečega dekleta. k)9 3dno sta se peljala v drugo smer. Upoštevala je na-hli^okega sodnijskega gospoda, da se nikdar ne pri-jeta nemški meji. On pa se je izdal ravno s slede-
čim vprašanjem:
„Kod bi se vozila, če hočeva priti v Črno?"
Zasmejala se je. Tokrat namerno še bolj toplo in dolgo. Da se zbere, kaj naj odgovori. Da se znebi vznemirjenosti. Končno se je le izmotala.
V Celju se je Matevž čudil, ker je naletel na nemško govoreče ljudi. Obiskala sta razvaline celjskega gradu in ona mu je pripovedovala ganljivo usodo Veronike Dese-niške.
Nekoč sta v pogovoru prišla nehote na duhovnike.
„Kolikor imam doslej izkušnje, so tukajšnji duhovniki čisto nekaj drugega kot naši koroški slovenski."
„Si tako veren človek?"
„Saj ne gre v prvi vrsti za vernost ali nevernost. Razliko čutim. Naši domači koroški duhovniki so bolj ljudski, nekje res tudi prijatelji vsakega rojaka. Morda zato, ker se pravtako borijo napram nemškemu škofu za tiste narodove pravice kot drugi narodni voditelji? Tukaj pa politizirajo."
„Ne poznam vaših farjev. Pa tudi za naše se ne brigam. Oni dobro živijo."
..Koliko cerkva je povsod!"
„Tako je. In koliko gradov tujih lastnikov in tovarn tujih lastnikov in bogatije tujih lastnikov. Sami pa imamo, kaj pa imamo, srbsko oblast in jugoslovansko čast!"
Matevž seveda spet ni vsega razume).
„Le jaz imam vse, ker tebe ljubim, ker tebe ljubim!"
Zdaj je Vesna odkrila hribovskemu drvarju, postavnemu koroškemu harmonikašu Ljubljano. Hodila sta podolž in počez, po tako širokih ulicah, da so celovške kot igračke proti tem, čez trge in skozi širni Tivolski park. To je bila druga Ljubljana, kot jo je poznal doslej.
Ko sta korakala čez Kongresni trg, mu je povedala:
..Tukaj je bilo zbranih več tisoč pevcev, ki so zapeli
kraljevski materi, ko je obiskala naše mesto. Cula sem jih."
Prečkala sta Tromostovje. Pa ga je zadržala in dvignila pogled visoko gor na kip Prešernovega spomenika:
..Pravijo, da so ga zato tu sem postavili, ker je bila tamle v levi ulici v hiši z večjimi vrati, doma njegova ljubica Primičeva Julija."
Na Miklošičevi mu je zašepetala:
„Tukaj je deželno sodišče, kjer imajo zaprtih več naših ljudi!"
Ko sta pristopicala iz Tivolija in prišla mimo ljubljanske Operne hiše, ga je vprašala:
„Čim bo na sporedu kaka zanimiva opera, jo greva gledat?"
Na nebotičniku mu je razkazovala na vse strani mesto in se ponašala:
„Ni lepa naša Ljubljana, slovenskega naroda srce in glava?"
Potem sta sedla na kavarniški terasi in nekaj malenkostnega popila.
„Jaz plačam, ker si ti moj gost. To je ljubljanska dolžnost!"
„Saj nisi Ljubljančanka!" Pa se je odpirajoče smejal.
„Poleg tebe hočem biti Ljubljančanka, ker si pravim: Nekoč bo tako, da bo vsak lahko študiral tisto, kar ga veseli, za kar je nadarjen, četudi nima denarja!"
Gledal je krog sebe na mesto spodaj:
„Ko bi tako sedela vrh Pece, bi ti lahko jaz razkazoval, kje je moj domači kraj, kje sem delal, drvaril kje..
Namerno je v sebi preslišala prizvok nevšečne misli:
Kje sem ljubil...
„Ko bo svet spet normalen, se kaj takega lahko uresniči. Kaj praviš ti, kako bo letos? Bo Hitler naredil konec vojne? Kaj bo z nami?"
Kakor je slišal od Hanza, je dejal:
Posebna pozornost obveščanju
v petih jezikih
Nova športna dvorana ..Vojvodina", Vjer je pred kratkim bito svetovno prvenstvo v namiinem tenisu ..SPENS '91"
„Edine težave, ki jih imamo, so s papirjem", so nam rekli v uredništvih v Novem Sadu. „Tega nam včasih zmanjkuje." Taki problemi tarejo vse časopise, vse tiskarne, ne glede na jezik. In časopisov je dovolj, kar v petih jezikih jih tiskajo.
Ni nič čudno, da zmanjkovanje papirja v Vojvodini predstavlja problem. Mimo težav, ki jih imajo tovarne celuloze s proizvodnjo in dobavo papirja in ki jim pač botruje sedanji stabilizacijski trenutek jugoslovanskega gospodarstva, se v Vojvodini pojavlja še drug, pomembnejši vidik. Jugoslavija že tako slovi po tem, da porabi velikanske količine papirja — za časopise in revije, za samoupravne dokumente in gradivo iz delegatskega sistema, za to in ono in še za tretje, ki je včasih tudi posledica birokratizma, kakor sami priznajo. V Vojvodini pa je tega še več, tam porabijo papirja takorekoč petkrat toliko. Sicer ta primerjava precej šepa, ker vse tiskano gradivo res ni napisano v vseh petih jezikih, ki so enakopravni v Vojvodini, precejšen del, ki nikakor ni zanemarljiv, pa le je. Vzemimo samo, da dnevnik v madžarskem jeziku ,,Magyar Szo" izhaja v približno enaki, včasih pa tudi večji nakladi kot dnevnik v srbohr-vatskem jeziku, ki se tudi imenuje „Dnevnik".
Toda pojdimo po vrsti. Čudno bi bilo, če bi v Vojvodini ob vsej tej vzorni enakopravnosti narodnosti in njihovih jezikov isto načelo ne veljalo tudi za sredstva informiranja. Na tem področju se še tem bolj prizadevajo, da bi sprejeto in z ustavo uzakonjeno usmeritev uresničili kar se da zadovoljivo. To ne velja samo za zadeve, ki smo jih že imenovali: za uradni list, za „Delegatski glasnik", za osnutke zakonov, za glasilo Zveze
komunistov ,.Komunist" itd., ki vsi izhajajo v srbohrvatski, madžarski, slovaški, rusinski in romunski izdaji.
Vsaka od narodnosti ima včasih že kar nepregledno razvejano publi-kacijsko dejavnost. Po drugi strani pa publikacije v jezikih narodnosti ne izhajajo samo kot glasila narodnosti. Kakor v ostali Jugoslaviji je tudi v Vojvodini izredno razvita publikacij-ska dejavnost podjetij: vsaka organizacija združenega dela, kakor to imenujejo v jugoslovanskem samoupravnem sistemu, ima takorekoč svoje tovarniško glasilo. In ta „fabriška štam-pa", kakor jo imenujejo, je glede na narodnostni sestav zaposlenih dvojezična, včasih tudi tro- in štirijezič-na. Nekatera podjetja imajo tudi v vsakem jeziku posebna glasila. Seveda pa je to v prvi vrsti odvisno od velikosti podjetja in njegovega eko-
pokaže, v kakšni tesni povezavi sta narodnostna enakopravnost in ekonomska razvitost.
Kar pa seveda zadeva ekonomski položaj posameznih političnih časopisov v jezikih narodnosti, bodisi dnevnikov bodisi tednikov, v Vojvodini ne dopuščajo, da bi kateri od njih zašel v težave. Zato ta tisk uživa posebno podporo in pozornost družbe. Predvsem gre tu za časopise v jezikih manj številnih narodnosti: za slovaški „Hlas ljudu", za rusinske „Ruske slovo" in za romunsko „Lt-bertatea", ki jim nižja naklada ne dopušča, da bi stroške lista pokrili s prodajo. Lansko leto so v te namene iz vojvodinskega proračuna namenili 140 milijonov dinarjev, letos pa predvidevajo še nekoliko večjo vsoto.
Madžarski dnevnik „Magyar Szo", ki ima predvsem za konec tedna tudi večjo naklado kot srbohrvatski „Dnevnik", seveda teh težav nima. Sploh pa „Magyar Szo" izhaja v posebni madžarski založniški hiši „Fo-rum", ki poleg dnevnika izdaja še obilico drugih listov v madžarščini, od mladinskih preko sindikalnih do kulturnih in literarnih. Pravijo, da je „Magyar Szo" največji madžarski list na svetu. Po obsegu. Z regionalnimi in tematskimi prilogami dosega tudi do 40 in 50 strani dnevno. Za konec tedna pa je priložen še barvni TV program.
„Hlas ljudu" in „Ruske slovo" imata svoj dom v zgradbi „Dnevni-ka", kjer je poleg tega tudi še uredništvo največjega jugoslovanskega poljedelskega časopisa „Poljoprivred-nik" in velika tiskarna, ki tiska okoli 240 naslovov (od tega samo tovarniških glasil 120). Seveda tiskarne in
Napisna tab!a v štirih jezikih, ki so enakopravni v Novem Sadu
založniške hiše, tako „Dnevnik" kot tudi ,,Forum" in druge, tiskajo in izdajajo tudi še druge publikacije, komercialne, s katerimi pokrivajo del stroškov za izdaje, ki se s prodajo ne pokrijejo. Od osrednjih časopisov v jezikih narodnosti edino romunska „Libertatea" ne izhaja v Novem Sadu. Za zdaj še domuje v Pančevu, kjer je tudi center romunskega življa.
Poglavje zase pri sredstvih javnega obveščanja pa seveda predstavljata radio in televizija. Tu uresničujejo enakopravnost jezikov s petjezičnim radijskim in televizijskim programom. Čeprav recimo ena ura TV oddaje stane okoli 400.000 dinarjev, jim tega denarja nikakor ni žal. Oddaje v je-
Zapiski z obiska v SAP Vojvodini
tem ko imajo sporeda v jezikih osta* lih narodnosti za zdaj eno uro teden* sko — vsi v nedeljo dopoldne. V vem Sadu pa sami priznavajo reb'
Dnevniki in tedniki v petih jezikih
zikih narodnosti morajo biti, tudi če se stroški povečujejo zaradi prevajanja in tudi če motaš za vsak jezik imeti posebno uredništvo s po 20 in več novinarjev in tehnikov. Mimogrede: tehniki morajo obvladati jezik, v katerem snemajo in oddajajo posamezne emisije. Le za glasbeni spored na radiu obstaja enotna skupna redakcija. Sicer pa Radio Novi Sad oddaja dva programa. Eden je celodnevni v srbohrvatskem jeziku, drugi, tako imenovani „sendvič program", pa oddaja v štirih jezikih narodnosti. V romunskem in slovaškem jeziku trajajo oddaje dve uri in tričetrt dnevno, razporejeno na ves dan, v rusinščini je takega sporeda, ki zajema vse programske strukture od poročil preko glasbe do kulturnih, otroških, kmetijskih in drugih oddaj, za dve uri, v madžarščini pa traja 16 ur. V madžarščini realizirajo celotno programsko strukturo vsak dan, pri drugih jezikih pa v enem tednu, na programih pa dela okoli 500 ljudi s tehniki vred.
Televizija, s katero so v Vojvodini začeli šele pred dobrimi desetimi leti, se še razvija. Sicer ima TV Novi Sad še vedno precej skupnega programa s TV Beograd, lastnega pa je le že okoli sedem ur dnevno. Približno enako obširna sta sporeda v srbohrvatskem in madžarkem jeziku, med-
tivno nerazvitost TV programa. PrfjL vsem obžalujejo dejstvo, da na I ni vsaj ista jezikovna struktura k? na radiu. Zato pa načrtujejo razsif' tev celotnega programa na 12 " dnevno na dveh mrežah, s tem hočejo tudi zagotoviti, da bo moz" dnevni TV spored v vseh petih F zikih. Že zdaj pa zelo radi upora" ljajo tehniko podnaslavljanja -**.*f glede na to, kateri jezik je v orig'^ nalu posnet. Recimo za oddajo madžarskem jeziku srbohrvatske p"", naslove, ali pa obratno, ali pa spl" v drugih kombinacijah.
Trenutno okoli 700 urednikov tehnikov oskrbuje okoli 480.000 g° spodinjstev (od 600.000) s TV m dijskim programom. Od naročuj ki jih ta gospodinjstva plačujejo, celotna hiša vzdržuje.
Poleg centralne RTV v NoJ^jj Sadu pa je v Vojvodini še okoh * lokalnih radijskih postaj, ki sicer " dajajo samo čez dan, ki pa sev" . prav tako oddajajo v tistih jezikih-so v njihovem dosegu v uporabi.
Vsekakor pa je iz tega — vcaj morda malo suhoparnega — razvidno, da v Vojvodini tudi ^ področju javnega obveščanja v vs petih enakopravnih jezikih nikak ne štedijo.
Peter Wieser
„Kaj jaz vem, kako bo? Drugi o tem odločajo. Mislim pa, da mora biti Hitler tudi enkrat sit in da bo ..."
Začetek aprila sta bila dalj časa v Kranju. Spet mu je razkazovala mesto, spet je srečat Prešerna in si dejal: To moraš pa reči, bil je velik človek, da ga tako častijo! Ni strpel in je povedal:
„Ko sem pel še doma v moškem zboru, smo tudi mi prepevali Prešernovo Zdravljico. Radi smo jo prepevali! A tako.. . tukaj je živet in umrl ta veliki mož!"
Sedela sta pri Starem Majarju in se krepčala.
„Ko bo poletje, bova šla iz Kamnika v Kamniško Bistrico in od tam visoko gor na Kamniško sedlo, pa še više na Brano."
Hitro je pograbil besedo:
„Kam pa se vidi z Brane?"
Navihano je povečala oči:
„Tja čez mejo. Ne poznam krajev. Vem pa, da se vidi Olševa in Peca in Obir!"
Matevž je bil ves predrugačen. Stalno je stavljal nova vprašanja, kdaj bi šla, kod se pride tja gor, koliko časa je hoje?
..Slovenska domovina je velika in lepa! Imela bova še in še časa, da jo spoznava. Tudi letošnje leto bo poletje. Tudi v bodoče bodo še prosti dnevi. O, kako bova imela lepo, kaj ne!?"
„Veš, da je trinajstega aprila letos že Velika noč? Za praznike me bodo v gostilni za dva dni spustili domov. Ti pa greš z menoj. Na velikonočni ponedeljek moraš pri moji sorodnici krčmarici gosti za ples. Sem se z njo že pismeno zmenila. Ali je prav tako?"
Kimal je in se kretal, kakor da pravkar obeša har-monikin pas okoli rame.
..Poslušaj, zdaj bom smešna: Ko bova tam, se bova morala malo pretvarjati. Imam v našem kraju fante, ki si
me svojijo brez vzroka. Če bi pa opazili, kako imam rada tebe, bi ponoreli od ljubosumnosti. Ubijejo te!" ,
„Saj nisem iz porcelana kot skodelica za čaj, da bi iz mene napravili črepinje!"
Tako šalo je prvikrat dal od sebe. Ona pa se je smejala kot še nikdar. Do solz se je smejala in postajala vse lepša. Tako prisrčno opojna, da je segel z desnico po njej. Tudi prvikrat. Ujela je njegovo roko z obema ročicama in jo pritisnila na svoj nasmejani obraz. Kaj ji mar, da so to videli gostje. Kako se je spet zaljubila vanj!
Takega vasovalca najbrž še ni bilo na slovenski zemlji, kot je bil ta Korošec, drvar Matevž, ki je med cvetnim tednom leta tisočdevetstoenainštiridesetega zginil v Vesnino sobo. Gostilničarja sta ga poznala in imela rada. Kako naj bi tudi drugače takega godca in pevca! Seveda se nista glasno hudovala, ko je šel z natakarico v sobo. In če se bi, bi zvenelo skoraj malce smešno: Morala bi se hudovati nad vasovalcem, ker je kolebal. Vesna pa ga je hotela na vsak način dobiti v sobo.
V sobi je zmeden legel samcat na divan in se začel spovedovati kot grešnik, kot nemogoč vasovalec, in je vse povedal iz svojega življenja, kar mu je prišlo na misel. Vesna je medlela na stolčku v spalni obleki pri prižgani namizni lučki in poslušala. Vse v njej je dobivalo druge dimenzije, kakor so naravne v takem primeru. Bili so vmesni trenutki, ko bi najraje skočila nad ležečega in ga rotila, naj prekliče vse svoje štorije, da niso res, da ni tako za veke vekov zateleban v tisto Lonko, da si je samo izmislil vse skupaj. Prišlo pa je spet na površje tisto davno ponižujoče v njej, da ni zmožna ljubezni, da pri njej ni tako kot pri Tolstojevi Ani Karenini in Prežihovi Huda-bivški Meti in Deseniški Veroniki in pri vseh tistih strastnih lepoticah, ki so doživljale veliko enkratno ljubezen.
Dolgo sta molčala.
Želela je samo, da bi še in še molčal, da bi pe^ loma zaspal tako, kakor se je oblečen zleknil na divan.
Oči je imel zaprte. Samo dihal ni tako, kakor dihal speči.	^
Vesna je nekje želela, da bi tako oba zaspala in nikdar več prebudila.
Šestega aprila tisočdevetstoenainštiridesetega. , „Hitler je napadel Jugoslavijo!" si je zakril obraz ptf j sednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani in ni ved^l kaj naj v trenutku dela: ali naj po stari koroški nava ,jejša' in žebra ali kolne in izgovarja vražarije ali prerok vesoljni potop...	^
„Vojna je!" je treščil nekdo iz škofijske bližine v žanskega ubežnika, ki je bil pri prvi maši v Ijubljah stolnici. Oba sta bila čisto iz sebe. Klicala sta nebes^ mater in vse svetnike na pomoč v težki uri in bežala kam, kamor ni izhoda...	^
„Zdaj se je začelo!" je potrkal ilegalni sodelavec ^ okno Ivan-Johanove spalnice. Skoraj je polomil vrata njemu in kar vrelo je iz njega:	.^j
„Ni druge izbire za nas. Pravilno so ravnali beogral . tovariši, ko so protestirali kot odziv na jugoslovanski P^ stop k Hitlerjevemu paktu: .Bolje rat nego pakt, bolje 9
nego rob!'"
30V<
Čeravno so s tovariši v ilegalni organizaciji ge-.^ tudi o ukrepih z ubežniki v primeru vojne, je lvau-J°^ jj za trenutek prebledel ob misli: Kaj, vojna je? Tisti Hitler je prišel s svojimi vojaki za menoj v Jugoslavije; ^ mor sem jaz pred njim zbežal! Hitler v Jugoslaviji, ah i g)(i res? Kam sedaj mi koroški vojaški dezerterji, mi slov^a antihitleristi?	.^i
(DdJje pri^"'
Kako draga je bi!a svoboda
Nekaj podatkov o izgubah siovenskega naroda med NOB
. Od začetka druge svetovne vojne Poteklo že več kot 40 ]et, od nje-no^l	"3. evropski cetini pa toč-
A medtem ko se je vojna na 'jskt ceiini končata šele nekaj mečev pozneje. Življenje seveda teče in spomini na preteklost izgubljajo v pozabi. Ravno zato dn tf	zlasti ob takšnih
je današnja obletnica kon-^ .fi*3snega klanja, ko je po letih ^1^113 in žrtev končno spet zavla-^ mtr in jg zasijala težko priborje-, ^°boda, prikličemo v spomin . \^^3ri, ki jih je dobro vedeti za-vr'!t	še bolj očitno, kolikšno
cdnoto predstavlja mir.
dn^-] .7 ^i"islu je „Primorski ^	objavil nekaj podatkov o
^ ' kolikšne so bile izgube sLoven-*i3roda v narodnoosvobodilni Riah'' ^°^'^šne žrtve je moral naš ].!]* 03rod prispevati za to, da je ^ o ostal in da danes živi svobo-Dnr! Y l3stni domovini. Tozadevne ki so vzeti iz knjige „Na-, ^osvobodilna vojna na Sloven-194j—1945", povzemamo tudi
gJ^J3nskih človeških in gmotnih iz-osv ^ °Ycnskega naroda v narodno-b^°°Rcl*!ni vojni ne bo mogoče naj-Zar	natančno ugotoviti, bodisi
do] -^3, ker je bila vojna huda, stsrdita, ali zaradi nerazvite d^.^cne službe pred vojno in v ob-rad'^ "^P°sredno po njej, pa tudi za-^ja ' ^.^osanosti slovenskega ozem-iz' r^'čnosti upravnih sistemov in dath^ izvirajoče neprimerljivosti poda ^ je treba upoštevati, ties °. narodnega ozemlja tudi dahi 4^* .združen z matično Slovenijo tlel ^ ^ precejšen njegov del še boril i P° ^ojni pod upravo za-o .mh zavezniških sil. Zato podatki {(^Subah, ki so na voljo, omogo-ic globalne ocene in jih je šteti
osvobodilne vojske, od pripadnikov osvobodilnega gibanja, v taboriščih in zaporih ter kot žrtve fašističnega terorja izgubilo življenje okrog 46.000 oseb ali 2,5 "/o<, od tega okrog 3.500 žensk. Cenijo, da je od tega skupnega števila padlo v oboroženem boju ali umrlo za ranami okrog 16.000, v ujetniških in koncentracijskih taboriščih 9.000, od bombardiranja pa 1.600 oseb.
Da bi prebivalstvo ustrahovali in ga odvrnili od tega, da bi pomagalo osvobodilnemu gibanju, so fasisti postrelili, pomorili, obesili ali sežgali okrog 19.400 civilnih oseb obeh spolov in vseh starosti. Torej je od celotnega števila žrtev le okrog 35 "/o padlo z orožjem v roki, medtem ko je 65 "/o izgubilo življenje zaradi surovega in brezobzirnega nasilja. Če upoštevamo, da je bilo v narodno-
A!i ste vašemu otroku že kupili knjigo
Mtadi rod
POSEBNA iZDAJA?
(160 str., cena 70 šii.)
V njej je objavijen izbor prispevkov, ki so jih napisati koroški učiteiji v 30 ietih izhajanja MLADEGA RODA.
Naročite jo pri uredništvu: MLADi ROD
9021 Kiagenfurt / Ceiovec Postfach 45
Začasne.
*^r°g 1,600.000	Slovencev, ži-
^	v začetku druge	svetovne voj-
*^t'čni Sloveniji	in na sloven-
^	narodnem ozemlju izven nje, je
^stah oboroženih enot narodno-
osvobodilni vojski daljši ali krajši čas okrog stb tisoč Slovencev ali 6,25 odstotka oz. več kot polovica za boj sposobnih mož in fantov, je torej na bojnem polju padlo okrog 16 "/o- borcev ali 1 °/u vsega slovenskega prebivalstva.
Podatki kažejo, da so bile žrtve dosti večje med golorokim prebivalstvom vasi in mest, ki je bilo na mi-
Ameriški „beg k orožju'
je posledica gojitve psihoze strahu
.^nieriški predsednik Reagen, ki Pred tedni postal žrtev atentata
strelca, je kmalu zatem, p ^ je spet vrni) iz bolnišnice, da . svoje znano načelo, češ, ^ je človek svoboden šele tedaj, oborožen: zagotovil je nam-Vp ' njegova vlada ne namera-§r-... karkoli zaostriti predpise
ekoij
podatkih poseduje danes
140 milijonov ameriških civi-$0 '^ revolverje in puške — to je
'jstov
, rtiiijjonov oboroženih ljudi več Pred desetimi leti.
Oro-^a ima ta ameriški „beg k v ^ 13" vsaj delno svoje korenine krjjeteklosti. Ta pojav namreč od-rjA ^ tradicionalno nagnjenje Ame-pjj lov k orožju, ki so ga današ-pp prebivalci Amerike podedovali tp^ ^°iih dedih pionirjih. Pa tudi oevna presenetljivo širokogrudne	ima svoj izvor ne-
splrr ^stih časih, ko je Amerika Ver^o veljala za domovino revol-§irp ^ junakov — tistih, ki so si $p deželo podjarmili s tem, da Ipp.. orožjem iztrebljali domačine rj^j^Poe; in tudi onih, ki so ame-gp Zgodovini dodali poglavje o .9sterskem podzemlju.
Hrun ^ "beg k orožju" ima tudi še P$tv	jo posledica načrtnega
^jonja psihoze strahu. Uradna Politika utemeljuje svojo bpp °ževaino tekmovanje s tem, da is dnem pripoveduje, kako da "Pru^r^a ogrožena, ker so jo ' Prehiteli v oborožitvi in da zato napeti vse sile, da do-žaq ''saj ..ravnotežje" in s tem °vi svojo varnost. Vzporedno
lost in nemilost prepuščeno surovemu okupatorjevemu nasilju. V taboriščih in zaporih ter sploh zaradi nasilja je izgubilo življenje okrog 30.000 ljudi obeh spolov in vseh starosti. Sploh je teror nad slovenskim življem dosege! strahotne obsežnosti: Po razpoložljivih virih je mogoče soditi, da je bilo v zaporih najmanj 35.800 ljudi, v internacijskih in koncentracijskih taboriščih 29.000, okrog 35.000 moških in žensk je bilo na prisilnem delu, okrog 80.000 ljudi pa so izselili oz. so zaradi nevarnosti izselitve pobegnili s svojih domov. V nemško vojsko ali delovno službo so za dalj časa mobilizirali okrog 60.000 oseb.
Cenijo, da je bilo v narodnoosvobodilni vojski ranjenih okrog 22.000 borcev in bork, od katerih se jih je okrog 12.000 zdravilo v partizanskih bolnišnicah. Sicer pa je občutne telesne poškodbe utrpelo vsaj 30.000 oseb, medtem ko so posledice naporov, trpljenja in neugodnih življenjskih razmer prizadele veliko večino odraslega prebivalstva.
Že teh nekaj nepopolnih podatkov dovolj prepričljivo kaže, kakšno ceno je moral slovenski narod odšteti med drugo svetovno vojno. Zato pa je tudi razumljivo, da tako visoko ceni svobodo, ki si jo je priboril v junaškem narodnoosvobodilnem boju.
NASA KNJIGA - UNSER BUCH
Založba Drava
Založba DRAVA pripravlja ponatis slovenske izdaje Lipuše-vega romana ZMOTE DIJAKA TJAŽA.
Prva izdaja, ki je izšla leta 1972 in jo je izdala založba OBZORJA v Mariboru, je bila zelo hitro razprodana.
Prevod Lipuševega „Tjaža" v nemščino je znova populariziral to delo, zato je naraslo tudi povpraševanje po slovenski izdaji.
Florjan Lipuš
ZMOTE DIJAKA TJAŽA
2. rtespr. izdaja
Predgovor Peter Handke
pribl. 170 str., vezano v platno s ščitnim ovitkom
Cena knjige bo približno 160 šil.
Izrežite in pošljite vaši knjigarni ali neposredno založbi DRAVA, Paulitschg. 5-7, 9020 Celovec, tel. (0 42 22) 86 1 06
Ime:
Naslov:
Naročam	izv. Florjan Lipuš, Zmote dijaka Tjaža. Knjigo
bom prejel(a) takoj po izidu in jo plačal(a) po povzetju.
Datum:	Podpis: ........................
_______A-9020 Cetovec-Ktagenfurt, Pautitschgasse 5—7,	(0 42 22) 86 1 06 .

R A D ! O
TELEVIZIJA

	
	
z uradno propagando pa teče tudi še zasebna reklama, ki ima podoben namen in doseže enak cilj — namreč resnično psihozo strahu, ki potem nujno vodi v že omejeni „beg k orožju".
Da omenimo le majhen primer: Ugledni in v svetu močno razširjeni Orn*-"*""''"'" ^="-'1'"'" pmupiue u ameriški list ..International Herald in tako se pač ni treba ču- Tribune" prepričuje svoje bralce, da o ' da so Američani najbolj ob- je svet pred apokalipso, ki ga lahko ^io ljudstvo na svetu, saj po vsak trenutek zajame. Časopis, ki
velja za resnega, napoveduje, da bodo kakor v srednjem veku nad življenjem spet zavladali razbojniki in morilci. Torej se jim pravočasno postavimo v bran, si mislijo Američani in se oborožujejo. Da bi se zavarovali pred naslikano nevarnostjo, varčujejo ali si celo izposojajo denar, da lahko oborožijo sebe in svoje družine. Vežbajo se v streljanju, ne samo moški, tudi ženske in celo otroci. Razvile so se prave „šole za preživetje", ki organizirajo tečaje za vežbanje z orožjem; obiskujejo jih cele družine, ki jih muči strah pred nevarnostjo, da jih kdo v resnici ne napade z bodalom ali pištolo.
In tako se Amerika sistematično spreminja v najbolj oboroženo deželo sveta, kjer ni do zob in naj-moderneje oboroženih le na milijone vojakov, ampak tudi najmanj vsaki drugi civilist nosi orožje. Po logiki predsednika Reagana se Američan šele takrat čuti resnično svobodnega, če nosi orožje; toda v resnici ta „beg k orožju" ne daje občutka varnosti, marveč je nasprotno le izraz strahu tako pred sedanjimi razmerami kot tudi pred bodočnostjo. Takšna psihoza pa je brez dvoma nevarna.
__ AVSTRIJA 1
PETEK, S. 5.: 9.00 Poročita — 9.05 Sorodniki — 9.30 Rušči-na — 10.00 Šotska oddaja —
10.30	Noč pred poroko — 12.20 Seniorski kiub — 13.00 Poročita — 17.30 Stava — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.25 Pregied sporeda — 18.30 Družinska oddaja — 18.49 Oddaja deiavske zbornice — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 Čas v-stiki — 20.15 Derrick
—	21.15 Modna revija — 21.20 3otty Joker
—	20.20 Dunaj in njegovi Čehi — 23.20 Šport SOBOTA, 9. 5.: 9.00 Poročita — 9.05 An
gteščina — 9.35 Francoščina — 10.05 Ru ščina — 10.35 Gtasbeni portret — 11.25 Du naj in njegovi Čehi — 12.30 Zapojte z na mi — 13.00 Poročita — 13.55 Popotdanska tjubezen — 16.00 tz partamenta — 17.00 Abeceda športa — 17.30 Gusarji — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Tedenski pregted sporeda — 18.25 Dober večer v soboto žeti Heinz Conrads — 19.00 Stike iz Avstrije in Južne Tirotske — 19.30 <^bs 'v stiki — 20.15 Annetiese Rothenberger —
21.50	šport — 22.10 Pomtad jazza na Dunaju — 23.10 Nogomet.
NEDELJA, 10. 5.: 11.00 Pogovor z novinarji
—	12.00 Sociatna varnost — 15.00 Kaj vse počne ta ženska, komedija — 16.45 Ostr-žek — 17.10 Na poti z Odisejem — 17.40 Otrokom za tahko noč — 17.45 Seniorski ktub — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Družinska oddaja — 19.00 Stike iz Avstrije
—	19.30 čas v stiki — 19.50 šport — 20.15
Vesetoigra „KJE JE MEJA"
Prireditetj: SKD v Cetovcu Kraj: Marijaniiče v Cetovcu, RudoM:-bahngiirte! 2
(a$: petek, 8. 5. 1981 ob 19.30 uri Gostuje: igrakka skupina SKD iz G!o-basnice
Vsi tjubijo mamo Rozo — 22.00 Poročita.
PONEDELJEK, 11. 5.: 9.00 Poročita — 9.05 Doma — 9.30 Povabito k mizi — 10.30 Odto čitev — 11.45 Cesta zaživi — 12.00 tz parta menta — 13.00 Poročita — 17.30 Lassie — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Živati pod vročim soncem — 18.25 Pregted spore da — 18.30 Družinska oddaja — 19.00 Sti ke iz Avstrije — 19.30 čas v stiki — 20.15 Šport — 21.05 Detektiv Rockford — 21.50 šport — 23.05 Poročita.
TOREK, 12. S.: 9.00 Poročita — 9.05 Na cesti — 9.30 Angteščina — 10.00 šotska oddaja — 10.30 Hokuspokus, komedija — 12.10 Doktor in tjube živati — 13.00 Poročita
—	17.25 Oddaja z miško — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Dekte iz Avignona —
18.25	Pregted sporeda — 18.30 Družinska oddaja — 18.45 Nasveti za potrošnike —
19.00	Stike iz Avstrije — 19.30 Čas v stiki
—	20.15 Ztati pesek — 21.00 Novo od včeraj
—	21.45 Ljubica drugega — 23.05 Poročita. SREDA, H. 5.: 9.00 Poročita — 9.05 Oddaja z miško — 9.35 Francoščina — 10.05 Vzhodna Tirotska — 10.35 VVichita — 11.55 Janko in Lenka — 12.15 Ztati pesek — 13.00 Poročita — 17.00 Lutkovno gtedatišče —
17.30	Viki — 17.55 Otrokom za tahko noč —
18.00	Čudovito živtjenje — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Družinska oddaja — 19.00 Stike iz Avstrije in Južne Tirotske — 19.30 čas v stiki — 20.15 Enkrat ne zadostuje — 22.15 Poročita.
ČETRTEK, 14. 5.: 9.00 Poročita — 9.30 De-žeta in tjudje — 10.00 Avstrijska zgodovina — 10.15 Šotska oddaja — 10.30 Živi naj tjubezen — 12.10 Witt Shakespeare — 13.00 Poročita — 17.30 Marco — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Pogted v toneč —
18.25	Pregted sporeda — 18.30 Družinska oddaja — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 Čas v stiki — 20.15 Sončni konji — 21.05 Mount Everest — 21.50 Poročita.
H		AVSTRtJA 2
		PETEK, 8. 5.: 17.25 Pregted sporeda — 17.30 Šotska od-
daja — 18.00 Sociatna varnost — 18.30 Kar ste žeteti, vam bomo zaigrati — 19.00 Kremenčkovi — 19.30 čas v stiki — 20.15 Kako bo računatniška tehnika spremenita naše živtjenje — 21.15 Modna revija — 21.20 Poročita — 22.20 Vroče ztato iz Catadorja.
SOBOTA, 9. S.: 16.30 Svoboda v Vranjem kotu — 18.00 Tedenski pregted sporeda —
18.25	Nogomet — 19.00 Za prijatetje fitma
—	19.30 čas v stiki — 19.50 Zadeva za tjudskega odvetnika — 20.15 Enodejanke Franca Motnarja — 22.05 Pogtavar new-yorških gangsterjev — 23.50 Poročita.
NEDELJA, 10. 5.: 16.10 Pregted sporeda — 16.15 Za materinski dan — 17.15 Odtočitev
—	18.30 Mtadinska oddaja — 19.30 čas v stiki — 19.50 Tedenski pregted — 20.15 Predsedniške votitve v Franciji — 21.30 Nenavadne zgodbe Roatda Dahta — 22.20 šport — 22.35 Chicago 1930 — 23.20 Poročita.
PONEDELJEK, 11. 5.: 17 55 Pregted sporeda — 18.00 Perspektive — 19.00 Kremenčkovi — 19.25 Živati iščejo dom — 19.30 čas v stiki — 20.15 Doktor in tjube živati — 21.05 Potisario — 21.50 Poročita — 22.20 Satyricon.
TOREK, 12. S.: 17.55 Pregted sporeda —
18.00	Diatogi z Herodotom — 18.30 Gateri-ja — 19.00 Kremenčkovi — 19.25 Živati iščejo dom — 19.30 čas v stiki — 20.15 Parada muzikantov — 21.03 Šoto s triom —
21.50	Poročita — 22.20 Kavarna Centra).
SREDA, H. 5.: 15.00 šport — 17.55 Pregted sporeda — 18.00 Dežeta in tjudje — 18.30 Na poti po Avstriji — 19.00 Kremenčkovi —
19.25	Živati iščejo dom — 19.30 čas v siiki
—	20.10 Nogomet — 22.00 Poročita — 22.30 Chicago 1930 — 23.15 Poročita.
ČETRTEK, 14. 5.: 17.55 Pregted sporeda —
18.00	Brez nagobčnika — 19.00 Kremenčkovi — 19.25 Živati iščejo dom — 19.30 čas v stiki — 20.15 Vojaške godbe — 21.50 Poročita — 22.20 Ktub 2.
HI		JUGOSLAVIJA
H		NEDEHA, 10. 5.: 9.15 Poročila — 9.20 Živ žav, otroška
matineja — 10.10 Na vrat na nos, nadatjevanje in konec — 11.05 TV kažipot — 11.25 Mozaik — 11.30 Narodna gtasba — 12.00 Tampere: EP v boksu, prenos — 16.00 Poročita — 16.05 Kutturna dediščina Pakistana, dokumentarna oddaja
—	16.30 Sptit: Mednarodni ptavatni miting
—	17.15 športna poročita — 17.30 Herpetjci, dokumentarna oddaja — 17.40 Jannin portret, ameriški fitm — 19.10 Risanka — 19.15 Cik cak — 19.22 TV nocoj — 19.24 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00
Ko pomtad zamuja, nadaljevanka — 20.55
Propagandna oddaja — 21.00 Dokumentarna reportaža — 21.30 V znamenju — 21.50 Športni pregted.
PONEDELJEK, 11. 5.: 8.45 TV v šoti — 16.15 Kmetijska oddaja TV Zagreb — 17.15 Poročita — 17.20 Minigodci v gtasbeni dežeti
—	17.35 Viharno snubtjenje, burteska Char-tieja Chaptina — 18.00 Pred izbiro poktica: Poktici v žetezniškem gospodarstvu — 18.30 Obzornik — 18.40 Pop godba: Pankrti in Parat — 19.10 Risanka — 19.15 Cik cak — 19.24 TV nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TV dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 tkarov padec, češka drama — 21.40 Kutturne dia-gonate — 22.20 V znamenju.
TOREK, 12. 5.: 9.00 TV v šoti — 17.20 Poročita — 17.25 Kapitan Kuk, stovaška prav-tjica — 17.35 Akademska fotktorna skupina „France Marott" — 18.05 Patčki nimajo pojma, otroška serija — 18.35 Obzornik — 18.45 Mostovi - Hidak, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost — 19.00 Knjiga — 19.15 Risanka — 19.20 Cik cak — 19.24 TV nocoj
—	19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Aktuatna oddaja —
20.50	Propagandna oddaja — 20.55 Vzpon Rougonovih, francoska nadatjevanka —
21.50	V znamenju.
SREDA, 1$. 5.: 9.20 TV v šoti — 17.25 Poročita — 17.30 ZBtS — F. Rudotf: 40 zete-nih stonov — 17.50 Vetike razstave, kutturno dokumentarna serija — 18.15 Okrogii svet
—	18.25 Obzornik — 18.40 Primorska poje
—	19.10 Risanka — 19.15 Cik cak — 19.24 TV nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TV dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Fitm tedna: Napad na poticijsko postajo, angteški fitm
—	21.30 Majhne skrivnosti vetikih kuharskih mojstrov — 21.35 Miniature: Nada Sev-šek — 22.05 V znamenju.
ČETRTEK, 14. 5.: 9.00 TV v šoti — 17.30 Poročita — 17.35 Tehtnica za natančno tehtanje — 18.05 Mozaik kratkega fitma —
18.30	Obzornik — 18.40 Na sedmi stezi — 19.10 Risanka — 19.15 Cik cak — 19.22 TV nocoj — 19.24 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Studio 2 — 21.30 625 — 22.10 V znamenju.
RADtO CELOVEC
PETEK, 8. 5.: 14.10 Obzornik — Kar po domače.
SOBOTA, 9. S.: 9.45 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
NEDELJA, 10. S.: 7.05 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša darito vam bo.
PONEDELJEK, 11. S.: 14.10 Obzornik — Posnetki osrednje prireditve ob zmagi nad fašizmom in podpisa avstrijske državne pogodbe.
TOREK, 12. 5.: 9.30 Posnetki družinskega petja na Radišah — 14.10 Obzornik — Otroci, postušajte! — tgor Dekteva: Mati pianist.
SREDA, 15. 5.: 14.10 Obzornik — Ljudske
P ČETRTEK, 14. 5.: 14.10 Obzornik — „Ke-kec" — mlad. igra (igra: Mladinska igralska skupina iz Pliberka).
Izdajatelj, založnik !p lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo: 9020 Celovec/Kla-genfurt, St. RuprechterstraBe 19/iV (Sindok), telefon 84 9 24, teleks 42084; uprava: 9021 Celovec/Klagenfurt, Gasometergasse 10, telefon 32 5 50 - Tiska Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje.
Loče - pestra dejavnost 8P0 Jepa-Baško jezero"
Skoro ne mine tedna, da ne bi bito iz Loč poročati kaj novega iz društvenega ati vsaj iz zasebnega živijenja naših ijudi. Prav to pa živo izpričuje, kako močno je naše udejstvovanje tudi na tem deiu Koroške čeprav ga nekateri krogi najraje zamoičijo ati to vsaj skušajo storiti.
Tako smo 25. p. m. sodelovali na televizijski oddaji „Srečanje" v Ljubljani, ki je neke vrste kviz z delno resno, predvsem pa zabavno vsebino. Naša ekipa z Eriko Wrollch, Ireno Černut, Tončekom Uršičem, Mirkom Singerjem in Francem Černutom se je pomerila z „nasprotniki" iz Metlike. Da se je to tekmovanje končalo z 3:2 v prid Ločanov pravzaprav niti ni presenetljivo, saj zmage ali vsaj vidna mesta tudi v drugih panogah spadajo kar nekako na dnevni red pri nas. Sodelovalo je prav tako petero otrok, ki so se napram fizično močnejšim Metličanom dobro držali in tudi loški tamburaši so nastopali prvič pred tolikšnim številom gledalcev (po podatkih merodajnih ijudi je teh okrogli milijon). Za vse sodelujoče kot navijače je bil to edinstveni dogodek, saj smo imeli vsi prvič priložnost pogledati tudi za kulise pravega študija, dandanes verjetno najvažnejšega javnega občila, dihati njegovo atmosfero in se kljub temu dobro počutiti v prisrčni domačnosti. Mogoče se je enemu ali drugemu pred pričetkom nekoliko zvišal krvni pritisk ali
ko so zasvetili žarometi, začele brneti kamere ter ansambel Jožeta Privška zaigral avizo „Srečanja", čigar moderator je Mito Trefalt, ni bilo na enem obrazu sodelujočih videti več košček treme, marveč sama sproščenost. Ni mogoče opisati vsega poteka, preveč bi bilo za povedati, kdor pa je videl oddajo, sigurno ni bil razočaran in bo tudi enaindvajsetdnevni dopust v Radencih Ločanom privoščil. Nedvomno bo ostal vsem nastopajočim ta televizijski debi v trajnem, prijetnem spominu.
Pretekli teden je direktor podjetja „Elan" gospod Šefic povabi! člane našega društva ter naše občinske mandatarje na pogovor in ogled tovarne smuči na Brnci. Uvodoma nam je podal kratek oris razvoja tega podjetja, prikazal današnji položaj ter navedel tudi težave s katerimi so soočeni prav v tej gospodarski panogi. Kakor je tudi razveseljivo dejstvo, da obrat zaključuje poslovno leto 1980 prvič brez izgube, vendarle se vsesplošna gospodarska stagnacija tudi na sektorju prodaje smuči močno občuti. Današnjo produkcijo, ki se suče okoli
80.000 parov smuči letno je vsekakor mogoče povečati za celo nekaj deset odstotkov ali potrebna so za to tudi nova tržišča, novi odjemalci in prav tukaj so težave. Po obratu sta nas nato vodila g. Mošic in g. Warasch ter na licu mesta razlagala potek celotne izdelave smuči, kar je bilo za vsakega izmed nas jako zanimivo. Prav tako smo ob tem izvedeli za različne tehnologije pri izdelavi raznih vrst smuči, njenih specifičnih lastnostih, ki končno določajo kvaliteto produkta in s tem tudi njegovo ceno. Po ogledu smo se pri Antoniču na Reki še telesno okrepčali ter v sproščenem razgovorom z g. direktorjem izmenjavali mnenja in se tako tudi osebno pobliže spoznali. Ob tej priliki smo smučarski tekači iz Loč zaprosili tudi za nadaljnjo pomoč s strani tovarne Elan pri izvedbi prihodnjih tekov v okviru Rožanskega pokala. To nam je g. direktor v okviru servisne službe in preko tega v mejah ostalih možnosti tudi obljubil. Na splošno je g. Šefic pokazal veliko zanimanje za naše udejstvovanje, z razumevanjem je spremljal probleme našega društva in našega narodnega obstoja sploh. Zato bi bilo želeti, da tudi mi z našimi zimskimi prireditvami čimveč prispevamo k še večji popularizaciji Elanovih smuči in se vsaj tako nekoliko oddolžimo podjetju. Gospodu direktorju Šeficu pa tem potom še enkrat najlepša zahvala za prisrčno gostoljubje.
F. Č.
Janežičev trg v Ceiovcu
Ais Drucksache bar freigemacht beim Postamt 9010 Kiagenfurt
,Nume und Afuht.tf)
?!6INSPIELER JOSEF ?{PR0F JANEŽIČ PLATZ 1 ;]9020
Empfdnatr: *****^^***********^**
Celovca mestna občina je očitno že začeta praktično upoštevati svoj skiep o poimenovanju prostora pred siovensko gimnazijo po znanem siovenskem siov-ničarju prot. Antonu Janežiču.
Zgornji nasiov, katerega odpoiiijateij so Mestni obrati [Stadtwerkej, namreč ie nosi označbo Prof.-Janeiič-Piatz t. Kdaj bo to poimenovanje tormaino izvedeno ie ni znano.
KAC - SAK (0:2) 0:3
Preteklo soboto je SAK moral nastopiti proti KAC-u, ki je v veliki nevarnosti, da bi izpadel iz lige.
Tekma se je začela zelo rasantno, kajti že v prvih minutah sta obe moštvi imeli lepe priložnosti, da bi povedle. In tako je pač tokrat srečnejši bil SAK, ki je v 8. minuti povedel z 1:0. Po kotu, ki ga je izvajal Polanšek, je Hobel zatresel mrežo. Od tega trenutka do 25. minute je bila najtežja faza za SAK, kajti nasprotnik je močno pritiskal na vrata in imel dve stoodstotne priložnosti, ki jih pa ni znal izrabiti. SAK je to fazo prestal tudi z nekoliko sreče, kajti enkrat je vratnica rešila SAK pred zadetkom. V 28. minuti pa je SAK po hitrem protinapadu povedel z 2:0. Strelec tega gola je bil zopet Hobel po podaji Luschniga. Do polčasa je bila tekma precej izenačena z velikimi priložnostmi na obeh straneh.
V drugem polčasu pa je skoraj samo še igral SAK. V 55. minuti je po
hudi napaki vratarja KAC-a Drnovšek povišal rezultat na 3:0. V nadaljnjem poteku igre bi SAK zabil še več golov, vendar malo smole in pa tudi neznanja pri izrabljanju priložnosti sta preprečili visoko zmago SAK-a. Vsekakor pa je treba pohvaliti celotno moštvo, ki se je res pridno borilo. S tako igro se SAK-u ni treba bati, da bi se moral boriti za obstoj v tej ligi.
Postava: Ahlin, Perč (81. min. Gregorič), Kreutz, Woschitz, Lampich-ler, Ferra, Polanšek, Babšek, Lusch-nig, Hobel, Drnovšek.
Moštvo „Pod 23" je po dolgem zopet slavilo zmago in sicer s 3:0 proti KAC-u. Gola za SAK sta dala Hobel Sigi (2) in Smrečnik.
SAK mladina je tokrat odnesla kar štiri točke. V petek je zmagala z 2:1 proti Gospi Sveti in v nedeljo 3:1 proti Pischeldorfu.
Posojiinica Ceiovec
Takojšnja pod ugodnimi pogoji staina namestitev je možna za vodjo naše Posojiinice v Ceiovcu.
Pogoji so nasiednji:
1.	sposobnost vodenja vseh bančnih oz. posojiiničnih dei
2.	osnovna tečaja i in ii
3.	strokovni tečaj
Piača po dogovoru
Prijave na nasiov:
Posojiinica Ceiovec
9020 Kiagenturt, BahnhofstraBe 1
v roke predsedniku Kristijanu Brezniku
Šmihel - Črgoviče
Pod hribom Katarine v idilični vasici je pred nedavnim praznoval svoj 70-letni jubilej Valentin Mišic. Kdo ne pozna domačega slikarja samouka Zilanovega Folta? Njegova naravnost umetniška dela pričajo mnoge slike v naši okolici na raznih križih — poljskih znamenjih ter na fasadah hiš po vaseh. Koliko je še raznih drugih slik: osebnih in pokrajinskih portretov ter panjskih čelnic in starih skrinj, se ne da oceniti. Velika škoda je, da ni imel prilike študirati slikarske umetnosti. Svojo izredno umetniško nadarjenost je pokazal tudi pri maskiranju in šminkanju gledaliških igralcev. Njegova prosvetna dejavnost je bila tudi v tem, da je bil mnogo let tamburaš krajevnega društva. Saj je njegov pokojni oče učil številne tamburaške zbore. Kot knjižničar društva ni samo knjige izposojal in bral, ampak tudi sam strokovno vezal. Tako vidimo, da je jubilant veliko lepega in koristnega ustvarjal in doprinesel svoj delež v proč vit našega naroda, kateremu je nadvse zvest. Žal, da mu boleče noge ne dopuščajo, da bi mogel še nadalje tako ustvarjati, kakor nekdaj. A kljub temu ne miruje. Vedno še kaj slika v svoji sobici. Še sreča, da mu neumorna Traterjeva mama tako skrbno streže, kateri je vidno hvaležen.
Bližnji, posebno pa prosvetaši mu iskreno čestitamo in želimo več zdravja, ter da bi še mogel mnogo jubilejev praznovati!
MATERINSKA PROSLAVA Prirediteij: SPD v Giobamici Kraj: Soštar v Giobarnici Čas: nedeija 10. maja 1981 ob 14.30 uti Nastopajo otroci domaiega društa
Siovensko ptosvetno društvo „Zarja" v Žeiezni Kapii vabi na
MATERiNSKO PROSLAVO v nedeijo 10. maja 1981 ob 11. uri v farni dvorani v Žeiezni Kopti. Nastopajo: tamburaši, moški zbor, foi-kiorna skupina, miadinski pevski zbor, recitatorji in otroška skupina iz Dobrove pri Ljubijani.
Prisrčno vabijeni!
SKUPNO ZA PREPOVED ANR iN NDP TER VSEH DRUGiH NEONACiSTiČNiH ORGANiZACiJ
#	Torek IZ. maja 1981, ob 18. uri, ce iovška univerza, predavainita 4 Predavanje: „A)i je zahteva po prepovedi ANR in NDP v skiadu z avstrijsko pravno ureditvijo!"
Referenta: univ. asist. dr. Manfred Matzka in univ. prof. dr. Eduard Ra-bofsky, oba z Dunaja
#	Četrfek 14. maja 1981, ob 18. uri v predavainici 4: fiim ..Navadni faši-zem".
Prisrčno vabijeni!
Antifafistični osebni komite Ceiovec Avstrijska visokofoiska miadina
Zveza siovenskih organizacij, Zveza koroških partizanov in Zveza sio-venske miadine vabijo na tradicionaino prireditev
„Po poteh partizanske Ljubijane"
v soboto 9. maja 1981
V Ljubijano bo vozi) poseben omnibus z odhodom iz Piiberka [Posojiinica] ob 6. uri zjutraj.
Medpotjoseboustavii: v Čepicah — gostiina Juena	ob 6.IS uri
v Dobrii vasi [Posojiinica)	ob 6.ZS uri
v Skocijanu [avtobusna postaja) ob 6.45 uri v Ceiovcu [Gasometergasse) ob 7.1 S uri Ob obiefnici ustanovitve OF upamo, da bo udeiežba tudi iz Koroške čim števiinejša!
Prosimo, da se prijavite na teiefonsko števitko [0 41 ii) 3i S SO
Miadinska predstava „ST!RJE FANTJE MUZiKANTJE" v nedeijo 10. maja 1981 ob 11.uri v gostiini „Pri Jurču" v Šentienartu pri sedmih studencih.
Gostuje: „Oder miadje" Koroške dijaške zveze iz Ceiovca. Po predstavi bo nastopita iutkovna skupina „Ziia" z iut-kovno predstavo „Kako sta se kuiek in muca igraia".
Prirediteij: SPD „Dobrač" na Brnci
Miadinska predstava „STiRJE FANTJE MUZiKANTJE " v soboto 9. maja 1981 ob IS. uri v farni dvorani v Šmiheiu.
Gosfuje: „Oder miadje" Koroške dijaške zveze iz Ceiovca. Po predstavi bo nastopita iutkovna skupina „Ziia" z iutkovno predstavo „Kako sta se kužek in muca igraia"
Prirediteij: KPD Šmihei
Siovensko prosvetno društvo „Kočna" v Svečah vabi na
MATERiNSKO PROSLAVO v nedeijo 10. maja 1981 ob 17. uri pri Adamu v Svečah.
Na sporedu so recitacije, pesmi in gias-bene točke.
Siovensko prosvetno društvo „Biika" v Biičovsu vabi na
MATERiNSKO PROSLAVO v nedeijo 10. maja 1981 ob 19.30 uri pri Mikiavžu v Biičovsu.
Nastopajo: šoiska miadina, giasbena šoia, moški zbor in dramska sekcija SPD ..Biika"
Siovensko prosvetno društvo ..Danica" v Šentvidu v Podjuni vabi na
POPOLDAN ZA MAME v nedeijo 10. maja 1981 ob 14.30 uri v kuiturnem domu „Danica" v Sentpri-možu. Otroški vrtec in šoiska miadina pokianjata mamicam kuiturni šopek.
Dom v Tinjah
DRUŽBENOPOLiTiČNi FORUM, nemško ..Manjšine v družbenopoiitični reaiiteti Avstrije"
v soboto 16. maja 1981 Pred.: dr. Wiiheim Korab, Dunaj
Krajevno združenje Zveze siovenske miadine Giobasnica vabi na KRESOVANJE NA SVETi HEMi v petek 8. maja 1981 Zbiraiišče ob 19.30 uri pred pošto v Giobasnici.
Prisrčno vabijeni!
MLADiNCi KRAJEVNEGA ZDRUŽENJA ZVEZE SLOVENSKE MLADiNE PLiBERK NOSiLCi ZVEZNE ŠTAFETNE PALiCE MLADOST)
Prejšnji teden v nedeijo so trije miadinci KZ ZSM Piiberk nosiii zvezno štafetno paiico miadosti v Ravnah na Koroškem. Prav tako so biii trije miadinci iz Piiberka nosii-ci štafetne paiice v Žaicu.
Naši miadinci so tudi sodeiovaii na prazničnih siovesnostih v obeh omenjenih občinah, kar je vzbudiio veiiko pozornost pri občanih v Sio-veniji.
Materinska prosiava z igrico
..ČAROVNiCA, Ki Ni MOGLA Bil' HUDOBNA"
v nedeijo 10. maja 1981 ob 14.30 v" farni dvorani v Šentjakobu v Rožu. Prirediteij: Farna miadina v šentjakO" v Rožu
Siovensko prosvetno društvo „Jepc Baško jezero" v Ločah vabi na MATERiNSKO PROSLAVO	,
v nedeijo 10. maja 1981 ob 19. uri P Pušniku v Ločah.	,
Na sporedu so predavanja učen' giasbene šoie, recitacije šoiarjev in ' baven večer.
MATERiNSKA PROSLAVA . , v nedeijo 10. maja 1981 ob 14. ur* farni dvorani v Seiah.	.
Spored: nastop otroškega zbora, " kiamacije, igra „Sirota Jerica" Prirediteij: KPD ..Pianina" v Seiah
PRiPRAVLJALNi ODBOR ZA USTANOViTEV KRAJEVNEGA ODBORA ZVEZE SLOVENSKIH ORGANiZACiJ Vj PLiBERKU
vabi na sestanek, ki bo v sredo 13. maja 1981 ob 20. uri v prostorih Posojiinice v Pl'* berku, kjer bomo izvoiiii čia-ne K. O. ZSO Piiberk.
V okviru tega sestanka bo govori) sekretar ZSO dipt-inž. Feiiks Wieser o aktuai-nem narodnopoiitičnem po* iožaju Siovencev na Koroškem, Teodor Domej pa bo ime) dia-predavanje o Sio* vencih na Koroškem v zgodovini in danes.
Prisrčno vabijeni!
Hote! Obir
ŽELEZNA KAPLA
zaposli za poletno sezono.
*	NATAKARJA (SERViRKO)
*	KUHiNJSKE POMiVALKE
*	SOBARiCO
Nastop dela, delovni pogoj'' plačilo po dogovoru.
Razpis velja do zasedbe. Informacije: tel. (0 42 38) 38
TAKOJ DOBi SLUŽBO moški ati ženska, ki obviada oba dežeina jezika, strojepisje in po možnosti tudi stenografijo. Priporočijiva je prak^ v biroju. Pismene prošnje s priioženim živijenjepisom zakijučnim spričevaiom pošlji* te na Zvezo siovenskih orga* nizacij, Gasometergasse 10/ 9020 Ceiovec / Kiagenfurt
SAK - SAK - SAK - SAK - SAK - SAK - SAK - SAK - SAK - ^ Po enem ietu odmora:
V NEDELJO 10. MAJA 1981 ZOPET NA KOSCHATOVEM iGRiš&J
SAK ** SinČct V3S	ob 16.00 uri
SAK „pod 23" - Sinča vas „pod 23"	ob 14.15 uri
SAK šoi. — Kotmara vas šoi.	ob 9.30 uri
Vse matere, žene in dekieta imajo tokrat prost vstop.
(Materinski dan)
Prisrčno vabljen'
SAK - SAK - SAK - SAK - SAK - SAK - SAK - SAK - SAK -