dSGfifCuJ&fec
TEDNIK
MFF3®S!H

TRBOVLJE, 2. avgusta 1962 • Številka 32
Leto XV •	20 din
fercnce osnovnih organizacij Zveze komunlslov.
Na področju hrastniške občine razpravljajo zdaj v organizacijah Zveze komunistov o ckspoz.eju podpredsednika ZIS Edvarda Karde-
» SMO PASIVNI ALI AKTIVNI?
Ob reorganizaciji socialnega zavarovanja — stran 3
•	REVIRSKA KOLONIJA V CRIKVE-NICI
Fotoreportaža — stran 6 in 7
•	REŠIL JE OTROKA PRVEGA DNE ZDRAVI, JEN JA stran 8
•	IX. FESTIVAL JUGOSLOVANSKEGA FILMA V PULJU
Poročilo našega posebnega dopisnika -stran 12
glede na plenum v zagorski občini, zraven tega pa še o predlogu kadrovske komisije za nove člane občinskega komiteja ZK.
V prihodnje je torej mogoče pričakovati v vseh štirih zasavskih občinah še večjo dejavnost organizacij Zveze komunistov. Ob tem pa velja poudariti, da bodo morali člani ZK v prihodnje, vse bolj kot doslej, razpravljati o vlogi članov Zveze komunistov na vseh področjih, kjer sc lahko udejstvujejo, pri čemer bodo morali izhajati iz idejno politične pripravljenosti članov Zveze komunistov.
Obiski na gradbišču
nove Zasavske ceste
ZAGORJE - V petek, 27. julija, je obiskal gradbišče nove Zasavske ceste v Zagorju ob Savi sekretar okrajnega komiteja ZK Ljubljana, Franc Popit, v družbi 6 predsednikom okrajnega sindikalnega sveta Ljubljana Andrejem Vcrblčcim in predsednikom ideološke komisije
Zagorje ob Savi za občinski praznik
Občani Zagorja ob Savi bodo prihodnji teden i nekajdnevnimi prireditvami slavili občinski praznik v spomin na dogodek v noči med 8. in 9. avgustom, ko so partizani napadli sedež werksehutza v Toplicah.
Kot vsa leta doslej, bodo tudi letos v počastitev praznika številne prireditve. Podrobnejši program prireditev je naslednji:
• sreda, 8. avgusta — ob 19. uri otvoritev umetniške razstave Toneta Leskoška v Delavskem domu v Zagorju;
— ob 20. uri kulturni večer v veliki dvorani Delavskega doma;
0 četrtek, 9. avgusta — ob 16. uri slavnostna seja občinskega ljudskega odbora Zagorje ob Savi v stekleni dvorani Delavskega doma;
0 petek, 10. avgusta — ob 20. uri drama M. Zupančiča »Hiša na robu mesta« — v izvedbi gledališke skupine Svobode Zagorje v veliki dvorani Delavskega doma;
0 sobota, 11. avgusta — ob 19. uri kuiurna revija v turistično gostinskem centru Medijske toplice; 0 nedelja, 12. avgusta — celodnevne športne prireditve; sodelujejo športniki Domžal in Zagorja ob Savi.
Občani Zagorja ob Savi! Udeležite se v kar največjem številu prireditev v počastitev letošnjega "okičinskega praznika.
—S-----------—-------------:-----------------------
Priprave za zgraditev
TV pretvornika
(mi) ZAGORJE - V Zagorju še hitro veča število televizijskih sprejemnikov. •Zaradi neugodnega položaja (med hribi) sprejem ni najboljši. Zaradi tega so v Zagorju že nekaj časa razmišljali, da bi zgradili na enem od hribov, ki obdajajo kraj, pretvornik.
Prizadevanja za zgraditev TV pretvornika so postala zadnje čase vse večja. Ob-
činski ljudski odbor Zagorje ob Savi je na zadnji seji obeh zborov imenoval člane iniciativnega odbora za postavitev TV pretvornika. Iniciativni odbor je pa že poskrbel, da so strokovnjaki izvedli potrebne meritve v zvezi z ureditvijo pretvornika, ki bo stal v Ravenski vasi. Meritve so pokazale dobre rezultate. Predvidevajo, da bi na Ravenski vari. zgradili TV pretvornik z 1 W izhodne moči z najmanj dvema ali pa celo več izhodnimi antenami.
Rekonstrukcija ceste Sušnik — železniška postaja je v polnem teku. Promet je zdaj enosmeren po rudniški železniški progi in večkrat nastane taka situacija, kot jo prikazuje naša zgornja slika. Upati pa je (slika spodaj), da bo že septembra stekel promet pa novi cesti, saj je naloženega že precej betonskega cestišča
Še živahnejša dejavnost
Ze po MI. plenumu CK ZKJ in IV. plenumu CK ZKS, posebej pa še po IV. plenumu Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, je čutiti po vsem Zasavju, zlasti pa še v organizacijah Zveze komunistov in drugih družbeno-političnih organizacijah živahnejšo dejavnost.
V Litiji so na zadnji seji občinskega komiteja Zveze komunistov med drugim razpravljali tudi o pripravah na letne konference osnovnih organizacij Zveze komunistov, zraven tega so se pa domenili, da bodo proučevali gradivo IV. plenuma CK ZK Jugoslavije na dva načina. V osnovnih organizacijah Zveze komunistov bodo razpravljali o notranji izgradnji Zveze komunistov, aktivi članov ZK bodo pa razpravljati o ekonohisko-družbenih problemih. Z obravnavo gradiva IV. Plenuma CK ZKJ bodo v Litiji zaključili do 10. septembra, ko se bodo začele ko-n-
ija v Zvezni ljudski skupščini in o referatu sekretarja CK ZK Slovenije Miha Marinka na IV. plenumu CK ZKS, te dni pa začenjajo še z obravnavo gradiva IV. plenuma CK ZK Jugoslavije, obravna-bodo pa zaključili okrog 15. avgusta.
V	Trbovljah so na seji ideološke komisije pri občinskem komiteju ZKS razpravljali o gradivu IV. plenuma CK ZKJ. Sklenjeno pa je, da bodo pripravili za vse člane Zveze komunistov v avgustu seminar, na katerem bodo razpravljali o tezah za novo ustavo, o delu v organizacijah Zveze komunistov v obdobju med III. in IV. plenumom CK ZK Jugoslavije ter o gradivu in zaključkih IV. plenuma CK ZKJ.
V	Zagorju ob Savi je- b$la v ponedeljek razširjena seja občinskega komiteja Zveze komunistov, na kateri so razpravljali o obravnavanju gradiva IV. plenuma CK ZKJ in o neposrednih nalogah
OK ZK Ljubljana Ludvikom Zajcem.
Major JLA Stupar je goste popeljal po vsej trasi nove Zasavske ceste od Zagorja do Renk in jim razkazal letošnje delovne naloge pripadnikov JLA — graditeljev nove Zasav ke cesle. Gostje so se pa seznanili še z notranjim življenjem pripadnikov JLA v naselja v Zagorju.
ZAGORJE — Podpredsednik občinskega ljudskega odbora Zagorje ob Savi, Hinko Rus. je v spremstvu še z nekaterimi družbeno-poli ličnimi delavci zagorske občine preteklo sredo obiskal pripadnike JLA na gradbišču nove Zasavske ceste in se seznanil z deli in življenjem graditeljev te ceste.
Nizozemski pevci obiščejo tudi nas!
TRBOVLJE — 12. avgusta bodo prispeli na večdnevno gostovanje v Slovenijo člani rudarskega pevskega zbora »St. Joseph« iz Waubacha.
Nizozemski pevci bodo priredili več koncertov v Ljubljani, nato pa bodo nastopili še med svojimi poklicnimi tovariši v Trbovljah, Zagoirju in Velenju.
Krajevna skupnost in SZDL
benimi sredstvi, s katerimi raz- v družbeno samoupravljanje polagajo npr. telesnovzgojne vključi čim širši krog občanov, in kulturno-prosvetne organi- Tako bi lahko z manjšim tru-V Statutu komune bi morali, zaci’e ter sUadi> ki !° na teri' ^ urejali in reševali vrsto če ne bi imeli nekih posebnih tor‘i“ določene krajevne skup- vprašanj gospodarskega, statutov krajevnih skupnosti, nosti. določiti tudi določene pristoj- SZDL
nosti organizacij SZDL v teh roid° ° trošenju sredstev,
skupnostih.	Imele naj bi nadalje_ pravico m? negodovanj, ki pogosto iz-
Krajevna organizacija cialistične zveze naj bi ... kakor zajemala isto področje pravilno poslovali, kot krajevna skupnost. Težili Socialistična zveza naj bi naj bi za močnejšimi odbori prav tako v večji meri sode-SZDL. Socialistična zveza naj lovala z organi družbenega bi bila v določenem kraju va- upravljanja, npr. s hišnimi žen element oblasti občanov, sveti, potrošniškimi in porav-predstavljala naj bi pomemb- nalnimi sveti, no mesto, kjer bi se oblikova- Nekatere konkretne naloge, to javno mnenje m kjer bi se kl bi iih imel odbor krajevne kristaliziralo tudi razpoloze- orgmizacije SZDL, bi bile: s n,e prebivavstva. Da bi pa svetom krajevne skupnosti bi
Kmetijstvo - stalna naloga
nost kot tisiim v industriji. Prav v tem smislu pa je bilo kmetijstvo dokaj zanemarje-Takokot povsod pri nas je no na račun industrije. Zaradi zadnje čase tudi v Zasavju ve- tega je mogoče v kmetijskih
____________,......... .	-	- -	„ .	Uko razprav o kmetijstvu, zadrugah občutiti premalo
Krajevne organizacije	munalnega m družbenega zna-	— . Čeprav je kmetijska	jasno orientacijo. Slišati je
bi smele zahtevati po-	taja. Bolj bi uspeli informirati	proizvodnja v Zasavju doma-	celo mnenje, da so kmetijske
o trošenju sredstev,	občane, manj bi bilo nepotreb-	la povsod postranska, ker in-	zouruge prav tako gospodar-
..._	.taj bi nadalje pravico	nlf> negodovanj, ki pogosto iz-	dustrija odločno prevladuje,	ska organizacija, kot katera
ija So- vplivati na kadrovske spre-	virajo prav iz nepoučenosti o	je vendarle potrebno zlasti	koli tovarna, in da torej naj
bi vse- membe teh organov, če ne bi tem onem vprašanju.	družbenim odnosom na vasi skrbi le za to, kar se dogaja
krajevne organizacije dejansko
SZDL
lahko dejansko sodelovale pri upravljanju krajevne skupnosti, bi bilo treba natančneje določiti nekatere pravice, ki bi jih imela organizacija Socialistične zveze v celoti oz.
sodeloval pri sestavljanju proračuna krajevne skupnosti, skupaj bi se določil vrstni red investicij krajevne skupnosti, dajale dotacije organizacijam in društvom (ali SZDL bi predlagala svetu . krajevne
nlj!n ‘™r™‘ or*ams krajevni skupnosti, komu naj da dota-odbon SZDL. V okviru kra- C|>, MeJ vaina vpraUnja
jevne skupnosti naj bi bil or-	uvedba krajevnega samo-
gan oblasti:	svet krajevne prispevk kjer bi S?DL pol-
skupnosti. SZDL bi imela novei- vdelovala. Odbor pravico predlagati kandidatu- bl $e mmal zavzemati za boLj.
U ,Tet\ P>L™ ‘*ko bl J0 preskrho ob(anov> za Hre. lahko predlagala kandidate Za ,anje t(koilh komtinximh pr0. .občinsko skupščino. Orgamza- hUmQV d c„a Socialistične zveze bi mo- Ne bi bilo napak, če bi rala sodelovati tudi pri obve- SZDL bolj zanimala
tr IM	se.-rmt h, lat Irt	•	.
posvečati prav tolikšno pozor- v zadrugi. Prav zaradi tega je
n , § M 1
rtu
■
Mm
se
go-
or-


•V.
s ^
.31
- 4
s
V
'h/ ■	' -v.
.v*, 'v:...
1
ščaniu občanov. Prav bi bilo, spodarjenje gospodarskih da bi za to zagotovili Soča- ganizacij na n	področiu.
listicni zvezi, da na zahtevo _____________u: „
J	;	. -v5'*
-
:

večine članov odbora krajevne organizacije SZDL ali ena desetina članov SZDL lahko sklicuje zbore občanov. Nr dalje naj bi krajevni organi SZDL smeli poklicati na odgovor člane občinske skupščine (če npr. le-ti neopravičeno izostajajo s sej, nepravilno zastopajo politiko komune ipd.) in člane sveta krajevne skupnosti. Predlagali naj bi lahko tudi odpoklic.
Krajevne organizacije SZDL. naj bi redno organizirale razprave o vseh pomembnejših
Zato naj bi o tem razpravljala in zahtevala od predstavnikov gospodarskih podjetij pojasnila ob morebitnih neuspehih v gospodarjenju. Organizacije Socialistične zveze naj bi v tej zvezi prav tako bolj sodelovale s kmetijskimi zadrugami.
To naj bi bile nekatere pomembnejše Pravice Socialistične zveze, ki naj bi jih obravnaval oz. vseboval statut komune.
Potrebno bo o vsem razmišljati še več in najti še boli ustrezne rešitve tega ali
Medtem
prazni
ko so kmetovavcl v dolini te dni žito že poželi, so v hribih kozolci skoro še
Delo ne poteka po predvidevanjih
problemih, ki zadevajo širše *ZT*	'S* L *"?**
interne m je i.t.me	vprašanja. Namen vseh priza-
devanj pa naj bi bil, da se
in seveda njihove krajevne skupnosti. Poudarili bi tudi to da bi bile organizacije SZDL odgovorne za formiranje določene gospodarske politike na področiu nhhove skupnosti, ki hi bila skladna s komunalno. Pri obravnavanju takih vprašanj bi i i člani občinske skupščine ali sveta krajevne skupnosti. poročali.
Zagotoviti bi bilo treba tudi določeno kontrolo nad dmž-
»ZASAVSKI TEDNIK,, glasilo S7.DI, I.ilija, ZugSirje, Hrastnik, Trbovlje £ JJroia uredniški odbor d Glavni urednik Stane ŠUŠTAR e Odgovorni urednik Marjan LIPOVŠEK e Tiska CP .Gorenjski lisk. v Kranju • Uredništvo in uprava TRBOVLJE, Trg revolucije 11/11: telefon 80-191, poštni predal 82 d Tekoči račun pri Narodni banki Trbovlje 600-13-3 146 • Letna naročnina 720 din (z dostavnino) mesečna 600
V hrastniški občini je komisija za ugotavljanje čistega dohodka in osebnih dohodkov pretežni del dela že končala. Ugotovljeno je, da je največ problemov v manjših gospodarskih organizacijah, medtem ko so velike gospodarske organizacije prilagodile svoje poslovanje po-
V pripravah na občinko konferenco ZK
Prejšnji četrtek so na plenumu občinskega komiteja ZK v Litiji spet razpravljali o pripravah na letne konference osnovnih organizacij ZK in občinsko konferenco. Naglasili so, da na letnih konferencah organizacij ZK razpravljajo o vseh vprašanjih zadnjega časa; da hi pa konference osnovnih organizacij ZK kar najbolj uspele, bo pa občinski komite ZK izdelal teze za poročila In razpravo.
V Litiji zlasti podčrtujejo, da bodo morale letne konference organizacij Zveze komunistov ugotoviti, v kolikšni meri so člani Zveze komunistov uspeli vključiti se v družb e n o- pol i tičn o življenje, pozornost bo pa še posebej
din (z dostavnino) # Ncnaro- Sijalo posvetiti' vprašanjem #en,h rokopisov in fotografij glede idejno-politične enotnosti, praktičnemu izvajanju
ne vračamo
sprejetih sklepov in tolmačenju sklepov ter formiranju javnega mnenja. Obširneje bodo na konferencah organizacij Zveze komunistov na področju litijske občine spregovorili še o kadrovski politiki in odgovornosti za njo, kar vse naj izhaja iz organizacij Zveze komunistov, in o sprejemanju novega članstva.
Na plenumu občinskega komiteja ZK v Litiji so se dogovorili tud! za sestav letne konference, ki bo imela delovni značaj. Domenili so sc, da bodo na letnih konferencah izvolili nekaj nad 60 delegatov. Zraven tega so na plenumu občinskega komiteja ZK v Litiji soglašali še s predlogom za nov 17-čianski občinski komite ZK in za nova vodstva osnovnih organizacij Zveze komunistov.
M. L.
trebam sedanjih predpisov v redu. Pri majhnih organizacijah je v splošnem čutiti pomanjkanje strokovnega kadra, medtem ko so v velikih gospodarskih organizacijah •zelo zaposleni prav zdaj s polletnimi obračuni, pri katerih morajo upoštevati nova načela delitve dohodka in nekatere druge predpise. Zaradi tega bo komisija pripravila dokončen pregled svojega delovanja v prvin dneh tega meseca in bo le ta predložen v obravnavo zboru proizvajavcev občinskega ljudskega odbora skupno s poročilom o realizaciji družbenega plana v letošnjem le-bemega plana v letošnjem prvem polletju.
Ta komisija je že v začetku svojega delovanja ugotovila, da je sestavljena iz članov, ko so že sicer zelo 'zaposleni na drugih dolžnostih. Zaradi tega so bili člani te komisije, ki so obenem člani komisije za pripravo novega statuta občine, dela na statutu razrešeni. Kljub teinu delo ne poteka tako, kot je bilo predvideno. Znatno zavira delo komisije tudi dejstvo, da so nastopili časi dopustov in so posamezni člani komisije v tem času nastopili tudi svoj letni odmor.
Tako bodo rezultati dela te komisije znani šele v prvi polovici tega meseca. V. S.
perspektivi kmetijstva domala povsod dana vloga. Je pa resnic taka, da je zadruga še vedno nosivec vseh proizvodnih odnosov v kmetijstvu, ki ga mora s pomočjo ljudskega odbora ovrednotiti. Jasno je, da so hribovski predeli v ne-"•iterih panogah, zlasti v poljedelstvu, neproduktivni. Prav zaradi tega je potrebno težiti k specializaciji kmetijstva, ki je smiselno v Zasavju predvsem v uveljavljanju sadjarstva in živinoreje.
Skupno s kmetijstvom pa je potrebno obravnavati tudi gozdarstvo. To predvsem zategadelj, ker gre za uravno-vešenje gozdarske in kmetijske proizvodnje, za zaposlitev hribovskega prebivavstva v obeh dejavnostih in za istočasno povečanje Proizvodnje. Dosedanja kmetijska proizvodnja ne zadovoljuje, zategadelj tud' kmetovavci nimajo perspektive v hribovskem kmetijstvu. vsaj v dosedanji obliki gospodarjenja ne. Tudi prirastek gozdov je takšen, da ne zadovoljuje, zato je potrebno skrbeti za boliše gospodarjenje tudi v gozdovih. V tem smislu so storjeni že tudi nekateri ukrepi, ki jih ie treba nadalicvati in razvijati. V kmetijstvu je bilo govora o minimalnih agrotehničnih ukrepih, ki so bili predpisani z odloki občinskih ljudskih odborov, vendar ti ljudski. odbori niso poskrbeli tudi za njihovo uveljavljanje in izvajanje, kmetijske zadruge pa nem.v-a niso 'poskrbele za to, da bi jih bilo mogoče izvajati. Predpis je namreč mogoče iz-(Nadaljevanje na str. 4)
Reforma socialnega zavarovanja
Reforma socialnega zavarovanja je potrebna zaradi zastarelosti dosedanjega načina
Razprava
o ustanavljanju komunalnih skupnosti (ma) ZAGORJE - V sredo,
1. avgusta, so v Zagorju na razširjenem plenarnem zasedanju občinskega odbora SZDL in občinskega sindikalnega sveta razpravljali v navzočnosti predsednikov delavskih svetov gospodarskih organizacij, predstavnikov Zdravstvenega doma in članov izvršilnega odbora Zavoda za socialno zavarovanje v Zagorju o ustanavljanju komunalnih skupnosti socialnega zavarovanja.
Pred tem eo pa razpravljali o ustanavljanju komunalnih skupnosti socialnega zavarovanja na seji izvršilne-
takega zavarovanja, ki je nastalo v pogojih nastajanja družbenih in gospodarskih oblik življenja, kakršnega poznamo danes. V začetku je bilo to torej državno zavarovanje, zdaj pa potrebujemo tako obliko socialnega zavarovanja, ki vsebuje načela samoupravnosti in samofinanci-ranja, ki vključujejo neposreden vpliv zavarovancev, organizacij in komun. Doslej namreč večjega vpliva zavarovancev, organizacij in komun ni bilo, ker le-ti niso bili materialno zainteresirani za delo in razvoj zavarovanja.
V nasprotju z _razvojem vsega družbenega in gospodar-
skega dogajanja pri nas je ostala organizacija, upravljanje in financiranje socialnega zavarovanja na nivoju okrajev, medtem ko se dogajanje razvija v komunah. V skladu s tem so tudi predpisi tako podrobno razčlenjeni, da ne dovoljujejo večje samoiniciativnosti in vpliva na delovanje socialnega zavarovanja. Zaradi tega je bilo obravnavanje in spremljanje dogajanja na področju socialnega zavarovanja že preveč zakasnelo in togo. Tudi način zbiranja sredstev in določevanja stopenj prispevkov je bil premalo perspektiven, saj je bil določen vsakoletno, medtem ko je
povsod drugod uobičajenn dolgoročno■ planiranje. Zaradi
takega načina dela se je pojavljala neuravnovešenost med skladi in so bili nekateri vedno deficitni, drugi pa ob tem prenapolnjeni. V splošnem pa se je izkazalo, da so se izdatki večali v nesorazmerju z objektivnimi okolnostmi in rezultati, doseženimi v zaščiti delavcev, ki je zagotovljena s socialnim zavarovanjem.
Ti vzroki torej zahtevajo reformo v socialnem zavarovanju, ki se je začela s sprejetjem zakonov o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja in zakona o zdrav-
stvenem zavarovanju. Realizacija izvajanja socialnega zavarovanja se poslej prepušča politiki samostojnih organizacij zavarovancev in njihovih organov upravljanja. Fondi za zdravstveno zavarovanje naj se formirajo v komunah, le fondi invalidskega, in pokojninskega zavarovanja pa v republikah. Zavarovanci pa s tem postanejo najvažnejši či-nitelji politike na področju socialnega zavarovanja preko svojih komunalnih skupnosti, medtem ko bodo zavodi samostojne službe, ki bodo opravljale le upravne in admini-strativno-telmične posle. j.
Smo pasivni ali aktivni?
Zanimivo je ob tem ugoto- virska skupnost močno pasiv- bilo to možno že prej ugotoviti, da obstaja več podatkov na. Je pa nerazumljivo, da so viti, aeveda tudi v okrajnem ga odbora Zavoda za social- na temo rentabilnost oziroma v obeh prikazih ne ujema niti obsegu, je vprašanje, zakaj sc
zmanjševanj« bolniškega sta-teža, saj ugotavljamo, da je bila zdravstvena služba v
zavarovanje prejšnji te- finančnih izdatkov po posa- število zavarovancev. Tako je avtor predloga za bodočo or- tem preveč širokosrčna. Toda den, kjer so potrdili predlog meznih občinah v ljubi jam- po predlogu za ustanavljanje gani zavije socialnega za vare- naj tega predvidevanja G-
družbeno-političnih organi za- skem okraju. Po podatkih, ki skupnosti okrajnega zavoda
rij in odborov
občinskih
Trbovlje,
ljudskih so jih dobili občinsld ljudski 82.887 zavarovancev (aktivnih,
vanja ni eslanjal predvidevanja, temveč je te-
nu učno niti ne upoštevamo v izračunu. So še druge postavi
Hrastnik odbori od okrajnega zavoda osebnih in družinskih upoko- meljil zgolj na predpostavki, ke, ki zmanjšujejo izdatke.
in Zagorje ob Savi, da se za za socialno zavarovanje in jencev in invalidskih upoko- da se bodo dohodki zvišali za te tri občine ustanovi enotna od okrajnega ljudskega od bo- jencev) medtem ko jih je re- okrog 16,46 odstotkov, izdatki
komunalna skupnost nega zavarovanja.
social-
na, bi med drugimi skupnostmi zavarovancev bila tudi re-
niiraiiiHaiiiinHiiasiHiiiiiiiiiiHiuiiiiiiiiiiuiiiuiuHiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiaivNiiiiHiiiiiiffliiiiiiniiiiiii
gistriranih po polletni bilanci revirskih občin 24.003. Tudi povprečni dohodki in izdatki
so po obeh izračunih različni.
pa za 17,84 odstotkov in da se bo zvišalo število zaposlenih od 2 do 3 odstotka ter da bo razširjeno zdravstveno
Tako je po okrajnem predlo- zavarovanje na obrtnike. To
Vse to vsekakor ge veri v prid rentabilnosti zavoda za socialno zavarovanje v revirjih. Mimo tega pa govorimo e povečani materialni zainteresiranosti gospodarskih organizacij za gospodarjenje a
gu razvidne, da so dohodki za posameznega zavarovanca 50 tisoč dinarjev, izdatki pa
je zlasti nerazumljivo zato, sredstvi socialnega zavareva-
ker je v času nastajanja loga za reformo socialnega
52.659 dinarjev. Po polletni zavarovanja bile že mogoče bilanci pa je mogoče ugoto- dobiti podatke vsaj za stanje
nja, prav tako o povečani interesi ranosti občinskih ljudskih odborov. Ni nazadnje treba omeniti še dejstvo, da
V vseh zasavskih občinah so na pristojnih mestih v teku razgovori o ustanovitvi skupne komunalne skupnosti socialnega zavarovanja. Družbeni in politični delavci vseh treh občin v revirjih so se dogovorili tudi za skupni zavod socialnega zavarovanja. Ta predlog bo do obravnavali poslej v vseh gospodarskih organizacijah in tudi drugod zavarovanci sami. Že v začetku teh razprav pa se je izkazalo, da je dokumentacija, ki naj pojasni finančni obseg poslovanja tega skupnega zavoda, dokaj različna in tudi nerealna. Medtem ko po podatkih podružnice Trbovlje, ki temeljijo na letošnji polletni bilanci, izkazujejo vse tri revirske občine 13 milijonov 829 tisoč dinarjev več dohodkov, kot pa izdatkov, izkazuje predlog za formiranje skupnosti zavarovancev za te tri občine, ki ga je podal okrajni forum, izračun, po katerem naj bi letos bilo v vsem letu za 44 milijonov 891 tisoč dinarjev več izdatkov, kot pa dohodkov.
viti, da je povprečje izdatkov
je varčevanje s sredstvi še,
rovanea v vseh treh občinah le: dohodkov 29.602 dinarja, izdatkov pa 28.813 dinarjev, kar predstavlja presežek do-
sti občini pod okrajnim povprečjem, ki je 26.834 din, hrastniško povprečje pa 26.301
V zadnjem času je moč opaziti, da dela na gradnji novega otroškega oddelka trboveljske bolnišnice ne napredujejo po predvidenem načrtu. Vzrok za to je: muhasto vreme In pa vgrajevanje žarilnlh naprav. Drugi, veliko večji In pereč problem je pa vprašanje nadaljnjih finančnih sredstev. Predsednik gradbenega odbora nove trboveljske bolnišnice Je poudaril, da boila morali v avgustu nehati z nadaljnjo gradnjo, če do tedaj ne bo rešeno vprašanje financirala
v letošnjih prvih petih mese-
in dohodkov na enega zava- cih, če že ne za celo pollet- možno tudi v bodoče. Saj ve-(
je. Mimo tega avtor predloga mo na primer, da so stroški niti ni upošteval vseh spre- na 1 zavarovanca v hrastni-; mtmb, ki vplivajo na višino izdatkov in sc bodo zlasti v hodkov nad izdatki v znesku drugi polovici leta povoljno 789 dinarjev, medtem ko je odrazili v poslovanju na tem dinarjev. Gotovo bo mogoče po okrajnem predlogu preše- področju. Tako naj omenimo v tem smislu še več storiti žek izdatkov nad dohodki v samo znižanje stroškov za tudi v trboveljski in zagorski znesku 1969 dinarjev.	oskrbovanje bolnikov v bol- občini, ki izdata za enega za-
Ce bi upoštevali predlo* Mišnicah. Za revirje pomeni varovanca 30.350 in 29.577 di-okrajnega zavoda za socialno to znižanje cen oskrbnega n ar jev.
zavarovanje kot realno osno- dne nekaj milijonov prihrau- Iz teh gledišč lahko oeeni-vo za ustanavljanje komunal- ka več. Razen tega pomeni mo dokumentacijo predloga ni h skupnosti zavarovancev, tudi prispevek za zdravila v za reorganizacijo socialnega bi morali vsekakor biti za- znesku 60 din prihranek, ki zavarovanja, ki ga je dal skrbi jeni. kajti po teh podat- bo pri vseh izdanih zdravilih okrajni zavod za socialno zaiti h bi bili zavarovanci še bolj tudi navrgel kakšen nštijon- varovanje, kot birokratski iz-obremenjeni z dodatnimi pri- ček dinarjev. Lahke inčuna- račun, brez upoštevanja res-spevki za kritje pasi ve, kar mo na vse manjši odjem ničnega dogajanja in spremiti med zavarovanci povzro- zdravil na recepte prav za- n ja nja tudi na tem področju čilo tudi negodovanje — ker radi tega prispevka na zdra- življenja. Ob tem pa bi bilo pa izkazuje polletni prikaz vila. Fazen tega bo zelo moč- vendarle zanimivo zvedeli, na stanja socialnega zavarovanja no vplivalo na zmanjšanje iz- čem temelji predpostavka, da v revirskih občinah višek do- datkov tudi prizadevanje go- se bodo zvišali izdatki za L38 hodkov nad izdatki in ker je spodarstih organizacij po (Nadaljevanje na str. 4)
Le 37 odstotkov Povečane zmogljivosti za dvakrat letnega plana
gega, kar kvarno vpliva na storilnost in tudi na materialne stroške. Vsi sedanji
V primerjavi z letnim planom, ki predvideva 817 milijonov dinarjev celotnega dohodka, je dosegel delovni kolektiv SGP »Zasavje« iz Trbovelj v prvem polletju gradbena 1962 le 37 odstotkov letnega stolpiču
Delovni kolektiv podjetja »Elit« se je dolga leta ubadal s problemom neprimernih
obratnih prostorov, razdrob- razdrobljeni obrati bodo zdru-v eni stavbi 33 stanovanj. Ta ljenostjo le-teh, ter z vpra- ženi v skupnih prostorih, gradbena dela so se začela v šanjem graditve novih ob-juliju, prva hiša bo pa dogra- ratnih prostorov. Kot vse jena predvideno do konca kaže, bodo pa že v začetku leta. Trenutno zaključujejo prihodnjega leta začeli s podela na tretjem večanimi proizvodnimi zmog-
na Kešetovem ter Ijivostmi v novih obratnih plana. Tako znaša polletna dela na rudniškem stolpiču, prostorih v Zgornjih Trbov-realizacija 314 milijonov di- Zaradi pomanjkanja fasadne ijah.
obloge ne bodo pred rokom Pripravljena je v glavnem skončali del na »okrogli stav- že vsa dokumentacija za bi« pri Dimniku.	gradnjo novih prostorov, ki
Prav tako so se zavlekla jih bo po montažnem siste-» , ,	_ .	. tudi gradbena dela na V-K mu gradilo trboveljsko SGP
četek gradbenih del oziroma bloku ter na stolpnici pri »Zasavje«. Hkrati z regula-gr ene sezone. imo ega Dimniku, kjer je predvideno cijo potoka na tem odseku v
vMenaPgraZdbena dl^zar^i	Števi'° s,anovanj- Ta gornjih Trbovljah bodo za-
. L , dela se bodo zakasnila zaradi čeli delavci SGP »Zasavja«
«tv. nepopolne dokumenlal »«ko"čane dokumenlnelje. - pripravljati že v začetku oep-
elj,	vremena. Vse £& ? ?Jb?n°wKSTISSL? SZ
novih obratnih prostorih pod- nja novih obratnih prostorov jetja »Elita«.	je razdeljena v tri faze. Ko
V tem podjetju poudarjajo, k° dokončana tudi zadnja
narjev.
Ifi>t vzrok za tako nizko realizacijo navajajo v podjetju dolgo zimo, slabo in zelo deževno vreme, zelo pozen za-
da se morajo kaj kmalu za- ^Eza> bo znašala skupna upo-
to so činiielji, ki so imeli največji vpliv na realizacijo polletnega plana. V raznih primerih pa investitorji niso
imeli niti potrebnih finanč-	„	.	-
nih sredstev niti dokumenta- četi vsa predvidena gradbena rabna površina novih obrat-cije, npr. za Kešetovo, nada- dela, saj je od tega odvisna n■ b prostorov približno 5.00t7 Ije niso bila urejena zemlji- izpolnitev njihovega letnega kvadratnih metrov. Sedanji ška vprašanja.	plana, vedo pa tudi, da je za- obratni prostori podjetja pa
Razen tega so tzostato tudi čflana gradbena Plana zaradi imajo skupno površino pri-nckatera nredvidena rmAhp- finančnih in ostalih neprilik blizno 1.100 kvadratnih mena dela nakatere ^"e^nodie- v Predvidenem času težko iz- trov, mimo tega so pa obrati tje računalo že v p^e^V vesti.	J. S. precej oddaljeni drug od dru-
letju. Tako je na primer izpadla gradnja nove železniške rampe ter gradnja koridorja v Termoelektrarni. Določen zastoj pa je bilo opaziti tudi na gradbišču nove trboveljske bolnišnice, ker gredo razpoložljiva finančna sredstva h kraju, tako da se
Predvideva se obseg proizvodnje, M bo za dvakrat večji kot doslej. Uvedli pa bodo tudi redno drugo delovno izmeno. Pričakujejo, da se bo povečalo za 73 odstotkov tudi število zaposlenih, se pravi od dosedanjih 108 na približno 190 ljudi, in to v glavnem ženske delovne sile. Bruto dohodek podjetja se bo pa povečal od dosedanjih 207.362.000 na 500.000.000 din.
Za sama gradbena dela je v programu predvideno 50 milijonov dinarjev, ki jih bo podjetje najelo, precejšnja finančna sredstva pa bo podjetje prispevalo tudi samo. Zaradi pomanjkanja sredstev investitor ne predvideva gradnjo upravnih prostorov. Te bodo gradili kasneje.
Podjetje »Elit« bo v glavnem ostalo pri dosedanjih izdelkih v načrtu pa ima tudi izdelavo nekaterih skupin izdelkov začasnega značaja, kj ne spadajo v redno proizvodnjo, kot npr. izdelava opreme za pralnice, izdelava
Statuti gospodarskih organizacij
Tudi v vseh štirih zasav- sajale v gospodarskih organistih občinah je zadnje čase zacijah zelo velike spremem-
opaziti vse večja prizadevanja, da bi gospodarske organizacije dobile statute. Ven-
tudi tu niso pospešila grad- dar pa pri tem nastajajo do-
be na dela v taki meri, kot je bilo predvideno.
ločene težave, ker je izdelava statutov gospodarskih organi-
Kot vse kaže, se bodo kma- ™CU odvisna med drugim
lu začela gradbena deja na železniški rampi, saj bodo za-nja prispevale znatna finane-
tudi od objave osnutka nove ustave, v kateri bodo določene tudi dolžnr#ti in pravice
na sredstva gospodarske or- državljanov, med drugim tudi
ganlzacije.
V zadnjem času je pa videti, da bo mogoče pričeti z vsemi predvidenimi gradbenimi delt, tako na primer z
v proizvodnji in delitvi dohodka. Ob tem velja še omeniti, da so se sicer pravila gospodarskih organizacij izraziteje spremenila po spre-
gradnjo cenenih stanovanj jetju zakona o delovnih razna Keršičevem hribu, kjer bo mer ji h. Od tedaj dalje so na-
be v krepitvi materialne osnove, večje samostojnosti v vilniki, vendar je treba pose-poslovanju in delitvi s pra-bej naglasiti, da so bili ti pravilniki v večini primerov slabo oziroma nepopolno izdelani.
Izdelava statutov gospodarskih organizacij je neprekinjeno delo, saj sc s statuti in drugimi samoupravnimi akti med drugim urejujejo vsi notranji odnosi, ki sc bodo ponekod izoblikovali šele v praksi; s statuti se pa podpira tudi proces modernizacije proizvodnje. Ob vsem
V drugem polletju boljši uspehi
V	Predilnici v Litiji, katere glavna dejavnost je predelava bombaža in sta-ničnega oz. sintetičnega vlakna v enojno in sukano mi-kalno prejo, stranska gospodarska dejavnost pa izdelovanje mehkih tekstilnih cevi, ki jih podjetje potrebuje kot pomožni material za proizvodnjo in da le deloma prodaja, je bilo v prvih šestih mesecih letos doseženo v glavni dejavnosti 1.981.8 ton proizvodnje ali 1,8% več kot v istem razdobju lani. Sicer pa je bil v glavni dejavnosti dosežen znaten napredek v produktivnosti, ki se je povečala v skladu s planskimi predvidevanji. Omeniti pa še velja,' da je bila letos dosežena večja proizvodnja ob manjšem številu zaposlenih.
V	primerjavi z lanskim letom se je povečala proizvodnja v celoti v efektivnih tonah za 19,9%, polletna plan-
ska obveznost je bila pa dosežena s 95,2 %. Da proizvodnja ni bila dosežena v celoti, je vplivala proizvodnja višjih številk preje, ki je bila nujna glede na pomanjkanje ustreznih vrst bombaža za predelavo v nižje številke preje, deloma pa tudi zakasnela montaža prstančnih strojev, izdelek tovarne »Krušik« iz Valjeva.
Na podlagi plačane realizacije je bilo v prvem polletju letos doseženo 1 milijardo 374,534.000 din celotnega dohodka, na podlagi fakturirane realizacije pn 1 milijardo 534,630.000 din celotnega dohodka. V prvi polovici letošnjega leta je bilo prodano 89,6% proizvodnje. V tem času so porasli stroški za 7,5%, vendar izključno na račun zvišanja cen bombaža, znatno so se pa zvišale tudi zaloge zgotovljcnih izdelkov in nedokončane proizvodnje, ki so imele ob koncu junija
vrednost nad 117 milijonov din.
V litijski Predilnici so že na začetku leta za prvo polletje predvideli nekoliko manjšo proizvodnjo, glede na začetek obratovanja novih strojev v drugi polovici leta. Zaradi tega računajo, da bodo planska predvidevanja za celotni dohodek podjetja do konca leta dosežena. Zapisati še velja, da so v litijski Predilnici bili ob koncu junija stroški za 3,4 % manjši, kot naj bi bili po planu, kar je nedvomno izraz prizadevanj kolektiva za znižanje materialnih in poslovnih stroškov. Podjetje je doseglo za 0,4% višji dohodek. skladi podjetja pa so bili doseženi v predvideni višini. Ob upoštevanju vseh teh dejstev pa računajo v litijski Predilnici, da bodo v drugem polletju letošnjega leta dosegli še ugodnejše rezultate.	M. L.
tem pa velja še bolj sproščati pobudo proizvajavca in utrjevati položaj človeka-prolzva-javca.
Poseben problem pri izdelavi statutov gospodarskih organizacij sta notranja organizacija in samoupravljanje, zlasti še decentralizacija delavskega samoupravljanja, prenos pristojnosti z osrednjih organov delavskega samoupravljanja na organe samoupravljanja v ekonomskih enotah, pravice in dolžnosti — če sicer sploh lahko govorimo o prenosu pristojnosti z osrednjih organov delavskega samoupravljanja. Ob vsem tem bo pa treba tudi organizacijo samouprave prilagodili sistemu planiranja in delitve. Pozabiti ne bo kazalo na izobraževanje članov delovnih kolektivov, med notranjimi odnosi pa na potrebo moralnih načel. Seveda pa gre ob vsem tem velik poudarek tudi storilnosti, proizvodnji, boljšemu gospodarjenju, varčevanju itd.
Jasno je, da bodo le skrbno izdelani in vsestransko proučeni statuti gospodarskih organizacij ter dobro zasnovani in s statuti uveljavljeni notranji odnosi pogoj za kar najuspešnejše delo kolektivov. Iz dosedanje prakse namreč izhaja, da so doslej razni pomanjkljivo oziroma sploh slabo izdelani pravilniki v gospodarskih organizacijah omogočali, da ponekod delavsko samoupravljanje ni zaživelo in da so bile slabo urejena tudi nekatera druga vprašanja, kar vse ni najbolje vplivalo na neposredne pro-Izvajavcc in v zvezi s lem na notranje odnose v kolektivih in tudi na samo proizvodnjo.
(ma)
instalacijskega materiala, izdelava mazalk, izdelava sve- ■ tilk ter izdelava ležalnih valjčkov, priključni kosi za ogrevala, izdelki za tobačno industrijo itd.
Kot kaže, pa bo podjetje dobilo v letu 1963 tudi določena finančna sredstva iz občinskega investicijskega sklada, mimo tega bo pa vložilo v nove obratne prostore vsa razpoložljiva sredstva že v letošnjem letu kakor tudi v prihodnjem.	J. S.
Kmetijstvo - stalna naloga
(Nadaljevanje z 2. str.) vaja ti le tedaj, če so na razpolago zadostne zaloge predpisanih umetnih gnojil in podobnega, vključno s potrebnimi stron in strokovno pomočjo. Vemo pa, da je mogoče oskrbeti vse vključno s 02iroma strokovno pomočjo.
V zasavskem kmetijstvu pa ob vsem tem nastopa znova vprašan,e gospodarskega sodelovanja — tokrat v kmetijstvu. Znano je, da se na pobudo trboveljske občine deli na 30-letnem regionalnem planu za kmetijstvo in gozdarstvo. Kaze, da bodo Tiekatere zadeve s tega področja kmalu tudi razstavljene. V praksi pa kaže, kot da ni nobenega sodelovanja. Če že delamo neki dolgoročni program, je vsekakor nujno, da se v vseh vprašanjih vsakodnevnih zadev posvetujemo in torej že vsakodnevno zbližujemo, sicer se utegne zgediti, da bomo tak plan imeli, ne pa tudi namena, da bi ga kar najbolje izvajali.
Nedvomno je tudi kmetijstvo, trav tako kot industrija — stalna naloga v programu dela tudi hudskih odborov in političnih činiteljev, predvsem pa seveda kmetijskih zadrug.
Smo pasivni ali aktivni?
(Nadaljevanje s 3. str.) odstotka nad višino dohodkov, ki so predvidevani tudi s povišanjem. To zaradi tega, ker se je izkazalo obratno, da so dohodki večji kot izdatki, čeprav je bil polletni izračun dohodkov in izdatkov zasnovan na 8,3 odstotni stopnji.
Naj zaključimo z ugotovitvijo, da kaže polletna bilanca, da bo konec leta pokazalo stanje izdatkov In dohodkov socialnega zavarovanja v revirskih občinah višek dohodkov vsaj v znesku 30 milijonov dinarjev — če pa bomo uspeli izkoristiti prav vse še obstoječe rezerve na lem področju, bo presežek dohodkov lahko dosegel tudi 44 milijonov dinarjev, kolikor naj bi bilo po dokumentaciji iz okrajnih virov izgube. Na tej osnovi pa je mogoče še veliko razpravljati o tem, kakšna pridobitev je uvedba komunalnih skupnosti socialnih zavarovancev, ki doslej niso bili podrobno in natančno informirani o ničemer, kar sc je dogajalo v tej službi.
VIKTOR ŠIREC
J
Vzgojno - varstvene ustanove v Zasavju
Na področju Zasavja so bolje pove to, da v vsem 7a- svete staršev, in to predvsem naslednje vzgojno-varstvene savju ni v okviru otroških zaradi prehoda na samostojno ustanove: v Trbovljah je pod ustanov niti ene pionirske ali financiranje. — Pomanjkljivo upravo vzgojno - varstvenih otroške sobe. To pa na drugi dejavnost so po nekod poka-ustanov združenih pet takih strani odkriva materialno zali tudi upravni odbori ter objektov, v zagorski komuni stanje vzgojno - varstvenih komisije za reševanje vpra-sta dve vzgojno-varstveni ustanov, ki se morajo pone- sanj vzgojno-varstvenih usta-ustanovi, v Hrastniku sta kod pravzaprav boriti za nov. Opaziti je nadalje, da so dve, v Litiji pa ena. Tako de- svoj obstanek. V nekaterih ponekod tudi stanovanjske luje trenutno v vseh štirih komunah se morajo te usta- skupnosti pokazale nekako zasavskih komunah deset nove ubadati prav z enakimi nezanimanje oziroma pre-vzgojno-varstvenih ustanov, težavami kot lani, kar meče majhno razumevanje za te-v katerih je približno tri tisoč precej senčno luč na komu- zave vzgojno-varstvenih usta-otrok. Zmogljivosti vseh teh ne, kakor da ne znajo ali nov, namreč da niso prisluh-ustanov ter vsake posebej so morda celo podcenjujejo po- nile njihovim problemom in pa veliko večje, kot je tre- trebe teh ustanov oziroma ob- so pustile, da so te ustanove nutno v njih vpisanih otrok, čanev.
Tu pa se poraja vprašanje y zadnjcm času oz:roma težav, mesečnega plačevanja, 1 je ^ resoluciji o vzgojno-var-sicer minimalno, vendar je stvenih ustanovah so v Za-po mnenju nekatenh staršev savju precej ra2pravljali „
še preveliko.	njih in ugotavljali zadevne
Zelo majhne je pa število potrebe. Tako je na primer v tistih vzgojno - varstvenih Trbovljah treba odpreti še ustanov, ki delujejo v pn- eno tako zavetišče, v Zagor-mernih prostorih in ki imajo ju je potrebno urediti igri-zadovoljivo opremo ter so- g<-a, okrepiti dejavnost te dobno urejena igrišča otrok, ustanove v centru in tu od-Tako ima vseh deset ustanov preti še dva oddelka pred-osem igrišč, ki so vsa bolj šolskega in šolskega; v To-delno opremljena, so pa med pticah nameravajo odpreti še njimi — a žal v manjšini — en oddelek. V hrastniiki koki imajo tudi gugalnice, pic- mum nameravajo preurediti žalne drogove in peskovnike, bivšo Pečnikovo vilo v vzgoj-Vcčtna. vseh teh ustanov ima no-vaxstvene namene; v ta le delno oziroma bolj Impro- objekt bodo vključili pred-vizirana igrišča, ki se jih goLske in šolske otroke. Tu otroci kmalu naveličajo.	^ dcla že v polnem teku. V
Vse vzgojno - varstvene Litiji bodo pa v mesecu sep-ustanove imajo predšolske in lembru uvedli ekonomske oddelke, tako da je mote, s čimer upajo rešiti
C
morale same iskati izhod iz ki jih ni bilo malo.
Janko Savšek
Grad Ponoviče pri Litiji — bo preurejen v turistično-go-stinski obrat?
šolske
čimer
skupno 26 predšolskih in dva materialno vprašanje te usta-šolska oddelka. Šolska od- nove.
V Litiji večja vlaganja v turizem
Čeprav je turizem zelo rentabilna gospodarska urediti, za večji obisk moto-dejavnost, je bil na področju litijske občine do riziranih turistov pa uredili sedaj preslabo razvit, predvsem če še upoštevamo št dovozrK> CL6to’ prirodne pogoje in kulturne znamenitosti tega področja. Šele s perspektivnim načrtom se zaradi novih možnosti oziroma potreb, ki se kažejo vzporedno z gradnjo nove Zasavske ceste, posveča več pozornosti razvoju turizma in gostinstva.
Razveseljiva je ugotovitev, "da tako število go- r.istom vso postrežbo s pre-stov kot število nočitev v zadnjih letih na pod- notišči. Zato bi bilo treba iz-
(i z naraščajočimi potrebami v gostinstvu je treba
- urediti in organizirati sodobno gostinsko podjetje v Litiji, katerega prvenstvena skrb bi bila nuditi vsem tu-
delka sta le v Trbovljah in Litiji, v Hrastniku in Zagorju jih pa ni. Tudi v obeh zadnjih komunah so verjetno potrebe po teh oddelkih, a jih zaradi omejenih prostorov niso mogli odpreti.
Kakšne probleme imajo te usta nove s prostori, nam naj-
Zanimiva je ugotovitev, da v Zasavju doslej še ni bilo svetov staršev, ki naj bi skupno z vzgojno-varstveniini ustanovami in ostalimi odgovornimi organi razpravljali in reševali probleme teh otroških ustanov. Jasno je, da bodo kaj kmalu izvolili fudi
Na dopust v predsezoni in zimskem času
Na minuli »eji upravne•.'« odbora SGH -Zasavje- iz Trbovelj so razpravljal^ in analizirali priprave za dokumentacijo za spremembo pravilnikov o delitvi čistega in osebnega dohodka, revalo- zadnjem rizacijo osnovnih sreds‘ev blom. saj ter vprašanje dodeljevanja I in izkoriščanja letnih dopu slov.
Zlasti o zadnji točki dnov i nega reda so člani upravnega odbora zelo temeljito
razpravljali, ker je bilo v zadnjem času opaziti v podjetju ,da so nekateri zidarji izkoriščali letni oddih za de-
la pri privatn;h graditeljih vostim z ozirom na pomen stanovanjskih hiš. To je v Litije v poslovnem turizmu času postal pro- ter na izredno ugodne pri-je večina zidarjev rodne pogoje, ki jih ima to želelo ravno v gradbeni se- področje za izletniški turi-
ročju litijske občine narašča, kar kaže na to, da s®hti vse s1™1*16 lz restavra-ima to področje kljub nezadostni urejenosti vse tvf^ovTne ITrediti^odrt^o pogoje za razvoj turizma. Znaten del turističnega kavarno: prometa odpade na poslovne turiste, domače in _ prenoviti in urediti potuje, ki prihajajo sklepati poslovne dogovore s to- slopje gostišča »Majolke v varnami v Litiji in Šmartnem.	Šmartnem ter zagotoviti pre-
nočišča ;
Preostali del turističnega rizma pa je potrebno urediti prometa pa označuje izletni- izletniške postojanke, razen 0 z ozirom na dobro ohra-ški turizem, ki ima na pod- tega pa ustvariti tudi pri- njen grad Bo-genšperk z leno ročju litijske občine tudi vse merne gostinsko turistične okolico in razgledom je treba perspektive za nadaljnji raz- kapacitete v Litiji in Smart- pripraviti vso dokumentacijo voj. Ob tem velja omeniti, nem, ki naj bi služili kot iz- za adaptacijo gradu v turi-da so prenočninske,kapacite- hodišče za domači turizem stični in gostinski objekt. — te še vedno zelo skromne, tudi drugim goeto-m, ne samo Grad, ki je znan kot izhod:-zlasti še v Litiji, kjer je le Litijanom in Šmarčanom. Po- šče slovenske kulture in ti-7 sob z 11 ležišči, ostale tuj- pulari^eeija posameznih ob- skarstva (v njem je J. V. Val-ske sobe so pa zasedene s jektov izletniškega turizma stalnimi stanovavci; nekaj bi pa pripomogla, da se po-bolje je pa v okolici. Neža- slopoma uveljavi tudi recep-dostnim nočitvenim zmoglji- tivni domači turizem.
Za pospešitev turizma in za izboljšanje materialnih osnov bi bilo treba:
vazor uredil tiskarno in tiskal več znanih del); bi lahko z Valvazorjevim muzejem postal tudi za inozemski turizem vabljiva postojanka.
zoni izkoristiti čimveč letnega dopusta, predvsem zato. d? so lahko delali pri privatnikih. V podjetju eo imeli tudi več primerov, da zidarji niso hoteli delati nad-
zem, se pridružuje še dejstvo,
S Splošna ugotovitev za li-0 tijski turizem je: obstoje-® če prenočninske in res.a-0 vracijske kapacitete ne nu-0 dijo dovoljne osnove za
Investicijski program ELIT
(j) TRBOVLJE - Minuli petek je bila seja Sveta za industrijo in obrt pri občinskem ljudskem odboru Trbovlje. Razpravljali so o investicijskem programu podjetja »Elit«, ki bo po vsej verjetnosti začelo graditi septembra nove obratne prostore.
O čimprej dograditi novo .	,	... Zasavsko cesto; investicijska
BfE3r~EB EirE— :ra sr-sr. III, «« SSr.^sr s; » “ “™
urno in so rajši šli na delo lcm turizma. Taksno stanje turizma. k privatnikom. Zaradi tega je pa precejšnja ovira za na-
je upravni odbor sklenil, da d^jnji razvoj turističnega ^ urediti in adaptirati grad
i<> nujno treba zaostriti po- Promela- Z izgradnjo nove Ponoviče v turistični in go-
iitiko dodeljevanja letnih Zasavske ceste bo pa morala e tinski objekt. Objekt bi imel
donustnv nadalic nlaniranie Llt‘Ja 6 SV°J° okollco SV0J° predvideno 60 postelj z osta-dopustov, nadalje plamranje^istično ^grajenost vskla.	potrebn;mi pl4tovi, -
le-teh. prav tako je sklenil jevati g et(^ turističnega p™ktivMe‘‘lU predvidena • njih letih vlagati nekaj
■5SES	EBFBHPE
razpravi ter analizi sprejeli razvoj v smeri izletniškega 0 planinski dom na Jan- 0 gradnjo turističnih pošto, sklep, da bodo odslej lahko	turizma. To smer posebno	čah, ki ga radi obiskujejo	e jank. Proučiti	velja tudi
šli zidarji na letni oddih v	poudarja število zaposlenih	zraven litijskih občanov tudi	• rentabilnost	adaptacije
predsezoni (ko ni toliko grad-	v bližnjih industrijskih sre-	prebivavei iz drugih zasav-	e gradu Ponoviče ter vskla-
benih del) ter v zimskem	diščih zasavskega bazena. Za	skih občin in Ljubljane, do-	• diti kapacitete	s stvain.mt
času - ek	širši razmah izletniškega tu- graditi in ga tudi notranje e potrebami.	(ma) ,
0 in zgodovinske znameniti tosti. Še trdnejša osnova
0 za razvoj turizma pa bo 0 nastala po zgraditvi nove t Zasavske ceste, predvsem 0 za izletniški in prehodni futurizem. Ta dejstva terja-0 jo, da bo treba v prihod-
V,'dll1 na s,llkl' Jc sicer Prostorna, toda	dopustniki In drugi Iz STT sl žele urediti novo.
W *>«rsPektlvl- Letos že ni upati na to. Upravnik Nande Do -ntk, ki Je že četrto leto v Crlkvenlcl, sl to
To Je nadvse želi
— Na morju ali v planinah letovati je prijetno, tako pravijo vei, ki letošnje leto izkoriščajo svoj letni dopust. Tokrat vam posredujemo fotoreportažo iz Crikvemice, kjer so si Revirčani ustvarili za poletne mesece svoj drugi dom. Zagorski rudarji, kovinarji STT, steklarji Iz Hrastnika, cementarji iz Trbovelj ter proizvaja vei električne energije iz trboveljske Elektrarne, pa še člani kolektiva Elektro-Trbovlje, ki letujejo v- Selcah. V razgovorih so nam upravniki počitniških domov revirskih kolonij v Crikvenici povedali, da bo letošnje poletje v vseh teh domovih letovalo Iz revirjev preko 3000 članov kolektivov z njihovimi svojci. Pa ne samo v Crikvenici:	rudarji
Rudnika Trbovlje - Hrastnik letujejo na Rabu In Bledu ter v planinskih domovih, ostali pa tudi drugje.
Kolektiv podjetja »Elektro Trbovlj®' j"* V Selcah dve takšni weekend hišici, »Biserko« in * Dopustniki si kar sami kuhajo In pravijo, da j* tehiu letovanje prijetno
zen Jugoslovanov obilo izletnikov vseh drugih narodnosti. V Crikvenici je pač prijetno in Revirčani so v njej dobili le domovinsko pravico.
Ko se naši delovni kolektivi trudijo, kako pripraviti evojim članom kar najbolj prijeten letni oddih, bi bilo prav, če bi odločno začeli razmišljati o ustanovitvi Zasavske počitniške skupnosti. Lani eo v Trbovljah že pričeli e poskusom ustanovitve take počitniške skupnosti, vendar do njene ostvaritve ni prišlo. V razgovorih v Crl-
kvenict *.	dopustniki
na5r‘ ,La'KkUi 7?vl1’ da bi
člani zaSfj)(Q , delovnih ko-
lektivov/^r^^tovali enkrat
Portorož^, ^. Bledu aU v
na Rsb* ' v8o kto P3 kje drugje, . j. vrikvenicl ali
Portorož1;, 7 Bledu aU v Bohinju ^ drugje. Nič drugega .. ^ehno, kot najti	- to pa
menda " ,d ,*JtteHto vprašanje.	Vat človek bo
tedaj 28 utirai	letnega
dopust* ^ . ‘h ne bo navezan 1)8 isti letoviški kraj.
Kar prijetno je $edaj v počitniškem domu v Termoelektrarni, ko so na novo uredili jedilnico ln kuhinjo. Na sliki vidimo vhod v Jedilnico
Naši revirski dopustniki so pa kljub temu prav zadovoljni v Crikvenici in po našem listu pošiljajo vsem doma tople pozdrave z željo, da tudi ostali pridejo letovat v revirsko počitniško kolonijo v Crikvenici.	ar.
Kakor kakšen hotel, takšen je vhod v paviljon Strojne tovarne Trbovlje, ki je zgrajen v borovem gozdičku, malo Iz centra Crlkvenice
jj' niiu
Takole pa sl krajšajo čas dopustniki, *rajo *l*10r*U- Fotoreporter je posnel športnike v naselju STT, *>	ml*nl tenis
Na Internacionalni plaži v Crikvenici je pa fotoobjektlv zajel dopustnike Iz Cementarne In zagorske rudarje, ki so se^ kar dobro skupaj vzeli. Tako je tudi prav: Cc že imajo svoje domove v razdalji deset metrov, naj skupaj uživajo do«V pust V topli 'morski vedi
Počitniška sezona je v polnem teku. Najbolj priljubljena jo Crikvonica, ki Ima idealno plažo, kjer dobiš ra-
Revirska kolonija
v Crikvenici
Reporterja: Stgjie Šuštar in Milan Cerinšek

»Premajhen prostor«
Hrastnik bo dobil ulice
Mlečna restavracija, pravzaprav zajtrkovalnica »Kekec« v centru Trbovelj je postala od leta 1956, ko so jo odprli, simbol dobre in cenene prave kave ter ostalih sladkarij. Naj si bo zgoda; zjutraj ali, pa zvečer, kadar koli boste zavili tjakaj, bodo skoraj vedno zasedene vse mize.
Tov. Ivici SMILJANIČ, prodaj a vki v »Kekcu«, smo zastavili nekaj vprašanj:
»Kakšen je promet in kateri artikli gredo najbolje v promet?«
»Promet je zadovoljiv, opaža se pa, da v nekaterih mesecih upada oziroma raste. Doslej smo imeli največji dnevni izkupiček 117.000 dinarjev, povprečni dnevni promet je pa okoli 70.000 dinarjev. Po pravilniku podjetja imamo za vsak mesec določeno normo.
Potrošniki pa najraje kupujejo industrijsko blago: čokolado, bonbone, kekse . . . Zelo veliko pa prodamo dnevno tudi turške kave, saj je najcenejša, in kot pravijo njeni ljubitelji, jo pri nas tudi najbolje pripravimo. — Prav tako prodamo tudi zelo veliko malinovca in oranžade ter raznega peciva.«
»Kdaj je največ potrošnikov?«
»Za čas se je težje odločiti, saj imamo zajtrkovalnico odprto skoraj ves dan — od 5. ure zjutraj pa do 21. zvečer. Vsekakor je pa največ potrošnikov ob sredah in sobotah — ob plačilnih dnevih pa popoldan. Naš največji odjemavec je mladina, ki ne zahaja v gostišča in tu posedi ob turški kavi, malinovcu, mleku ali pa oranžadi. Vsekakor je pa veliko tudi starejših občanov, ki pridejo na »turško« ali pa sedaj ob vročih dneh na malinovec ali oranžado. Precej gostov pa imamo tudi ob nedeljah popoldne, ko gredo ljudje na sprehod ali v kino«.
»Ali imate kake težave pri poslovanju?«
»Pri upravnem ne, pač pa pri delu z mladimi gosti, ki so včasih domačini, večinoma pa iz Trbovelj. Velikokrat se namreč zgodi, da mladeniči nočejo plačati ln tako pride do nepotrebnih pripetljajev.«
»Koliko potrošnikov gre dnevno skozi zajtrkovalnico?«
»Njihovo število je različno, toda povprečno jih poslu-žimo na dan okoli tisoč. In že sama številka kaže, da je sedanji lokal premajhen in da bi bilo nujno pridobiti prostore za večji lokal, tako da ne bi prihajalo do gneč.«
(or) HRASTNIK - Na območju občine Hrastnik je 47 naselij razporejenih v 15 katastrskih občin. — Naselje Hrastnik se razteza od Podkraja do naselja Plesko, Praprotno, Kal, Studence, Brnipa, Kovk in Krnice. Danes Hrastnik šteje 405 hišnih številk. Glede na konfiguracijo terena hiše niso označene po ulicah, ker tudi niso grajene po sistemu ulic. Zdaj že tudi oštevilčenje hiš ne ustreza, ker so zgrajene mnoge nove, veliko pa je starih, že porušenih. Obilo primerov je, da so hiše, ki so bile nazadnje oštevilčene, zraven tistih, ki imajo prve številke po vrstnem redu. — Ker se to dogaja v naselju, ki je dolgo 5 km. je nujno treba porazdeliti to naselje po ulicah in hiše ustrezno oštevilčiti. Ker ima Hrastnik veliko zaslužnih oseb, za imena ulic ne bo težav, teže pa br razdeliti naselje po ulicah, kiiub temu da je po urbanističnem načrtu naselje dobilo zadnja leta že dokaj bolj urejeno obliko po posameznih skupinah zaselkov, ki jih že imenujemo: Log, Prtiča, Blate itd., čeprav uradno teh imen še nimajo.
Iz teh razlogov so se v hrastniški občini lotili priprav za poimenovanje naselja po ulicah.
Rešil je otroka prvega dne zdravljenja
Tovariš Plahuta Jakob je že takoj prvega dne svojega bivanja na zdravljenju v Slatini Radencih doživel pretge-sliv dogodek. Ko si je ogledoval polnjenje slatinskih steklenic, je zaslišal v bližini hropenje. Ko se je dobro razgledal, je opazil v vkopanem prostoru za natakarje slatine, ki odteka po posebni cevki ležečega otroka. Bil je to fantek petih let. Očitno ee je nabralo v jami preveč ogljikovega dioksida, ki prihaja iz cevi takrat, ko je pritisk tega plina prevelik. Tovariš Plahuta je takoj posredoval in s pomočjo zdraviliškega paznika prene-
sel otroka v ambulanto, kjer so ga osvestili. Pozneje je zvedel, da je rešil Srečka Fariča, ki je potlej še doma potreboval znova zdravniško pomoč, ker se je ponovno onesvestil. Mali Srečko je rešitelju ob njegovem odho-l du dal v spomin sliko, ki jo] na tem mestu objavljamo Tako je rudar, motorovodj; lokomotive v jami Ojstro doma v Hrastniku št. 235, rešil življenje fantku, ki ga tx za vedno ohranil v najlepšerr spominu. Tako je ta dobe delavec izkazal svojo človeško pripravljenost pomaga tudi tam, kjer nevarnost r tako pogosto prisotna kot j to v rudniku. Tovariš Pia buta. katerega sliko objavlja
mo ob sliki rešenega dečka, je zaposlen pri rudniku Tr-bovlje-Hrastnik že 15 let.
or

* <• • ^
Koliko časa bo še prah raznih odpadkov padal s tovornjakov za pobiranje smeti nazaj na ulice?
Se enkrat:
Zakaj tak odnos?
Da, zakaj" tak odnos? To
Smatram, da bi v tem primeru bili prej mi upravičeni deliti lekcije in zadevo objaviti v časopisu kot pa Komlančeva. Za nas je bila namreč zadeva po pojasnilu uslužbenke NB končana.
smo se v ponedeljek, 18. ju- Vekoslav Golob, direktor
lija, vprašali tudi na Komunalnem podjetju v ZagorjlL Tega dne je računovodja podjetja na izpisku NB Zagorje št. 159 ugotovil, da v breme našega podjetja knjižen znesek, ki bi moral biti vknjižen v breme stinskega podjetja Zagorje. Misleč, da je napačno k ženje pomota, je. o tem vestil uslužbenko NB. Uslužbenka se je začudila, češ: »Ali se niste o tem dogovorili s Komlančevo?« Kma nam je bilo jasno, da Komlančeva predložila NB ček, ne da bi imela na žiro računu gostinskega podjetja dovolj sredstev za kritje. Zato je uslužbenki NB izjavila, da ee bo (ali da ee je že) sporazumela s Komunalnim podjetjem in naj ee ček knjiži v breme tega podjetja. Sporazuma seveda ni bilo, zato smo takšen odnos in nedopustno poseganje po sredstvih podjetja ostro obsodili.
Vekoslav Golob, direktor Komunalnega podjetja Zagorje ob Savi
Verjetno je uslužbenka NB takoj po razgovoru z računovodjem Komunalnega podjetja klicala Komlančevo. Kmalu je namreč zabrnel telefon. Klicala je Komlančeva. Pričakoval sem opravičilo. Namesto tega pa sem na mojo pripombo »Kaj si pa dovoljujete z našimi sredstvi?« slišal nekaj stavkov lekcij v precej razburjenem tonu. O kakšnem mojem kričanju ni niti govora (kar lahko potrdijo 4 priče), ker niti nisem prišel do besede, zato sem slušalko odložil.
Prodajavec časnikov v Litiji - POLDE JELNIKAR - zadnje čase vzbuja pozornost mimoidočih Ima namreč kragulja, zdaj že starega nad 8 tednov, ki mu ga je iz gnezda prinesel lovski čuvaj Mirko Pintar. Seveda ima kragulj vedno dosti obiskovav-cev, ki jih Jelnikar včasih potegne tudi malo za »nos«, ker mnogi kragulja ne poznajo
»Veseli rudarji« bodo nastopili v Trstu
Kmalu je Komlančeva spet klicala. Spet seveda z nekim pridigajočim tonom. Zato sem slušalko odložil. Nekako uro pozneje je Komlančeva dobila k telefonu računovodjo podjetja. Ko sem videl, da tudi on ne pride do besede, sem pritisnil na vilice telefonskega aparata in prekinil pogovor.
TRBOVLJE - Na povabilo slovenskih prosvetnih društev iz Trsta bo zabavni ansambel Svobode II Trbovlje »Veseli rudarji« gostoval od 4. do 6. avgusta v Dolini pri Trotu.
Ansambel bo izvajal na novo naštudiran program domačih napevov, igral pa bo tudi modeme skladbe za ples.
II. zvezna plavalna liga
Ponovna zmaga PK »Rudar«
TRBOVLJE - V Okviru II. zvezno plavalne lige (južna skupina) sta se minuli torek zvečer pomerili plavalni eki-ki domačega PK »Rudar« in ; PK »Šibenik«. Kljub precej hladnemu vremenu se je zbralo okrog trboveljskega olimpijskega bazena nad 400 gledavcev, ki so spontano spodbujali domače tekmovav-ce.
V prvi disciplini 400 m crawl moški se je razvila ogorčena borba med IRTOM in BURJO (oba Rudar). Sele v predzadnjem obratu je uspelo slednjemu pobegniti, tako da je zmagal za dolžino! V drugi disciplini 400 m crawl ženske ni imela najboljša plavavka Rudarja Podlesnik resnejše nasprotnice, enako je bilo v vseh disciplinah, v katerih je nastopala.
Mlada ekipa PK »Šibenik« je navdušila gledavce z izredno požrtvovalnostjo in borbenostjo.
Tehnični izidi:
400 m crawl — moški: 1.
Burja 5:19,9, 2. Irt 5:24,1; 200 metrov prsno: 1. Vukšič (S) 3:05,0, 2. Jagodič 3:09,6; 200 m hrbtno: I. Belamarič 2:49,0, 3. Hutar 2:58,5, 4. Lukač 3:03,2; 200 m metuljček: 1. Karkovič (S) 2:59,2, 3. Irt 3:17,2, 4. Tolar 3:33,2; 100 m crawl: 1. Petna (3) 1:04,0, 2. Burja 1:06,3, 4. Dolanc 1:12,5; 200 m mešano: 1. Karkovič (S), 2:47,0, 3. Amon 3:02,6,	4. Koritnik
3:22,7; 4 X 100 m mešano: 1. Šibenik 4:57,8, 2. Rudar 5:29,3; - ženske:	400 m cravvl:	1.
Podlesnik 5:56,7,	2. Vodišek
6:14,4; 200 m prsno: 1. Kočar 3:25,3, 2. Knez 3:36,8; 100 m hrbtno: 1. Podlesnik 1:24,9; 2. Golob 1:31,2; 100 m metuljček: 1. Kočar 1:38,5, 2. Kavšek 1:45,0; 100 m crawl: 1. Vodišek 1:19,5;	2. Florjane
1:22,0: 200 m mešano: 1. Golob 3:25,0,	2.	Kavšek 3:30.6;
4 X100 m cravvl:	1. Rudar
5:23,0, 2. Šibenik 6:04,8.
Tačke: Rudar 12.150, Šibenik 10.840.
Rokomet — prizor s tekme na otroškem igrišču »1. maj« v Trbovljah
Zdaj 25 osnovnih • organizacij ZK
(ma) LITIJA - Na področju občine Litija so se nekatere osnovne organizacije Zveze komunistov, ki so štele manjše število članov Zveze komunistov, pridružile k večjim. Tako je zdaj vsega 25 osnovnih organizacij Zveze komunistov.
Pozornost problemom telesne vzgoje (ma) LITIJA V Litiji posvečajo zadnje čase večjo pozornost reševanju problemov telesne vzgoje. Zadnji petek se je sestal aktiv članov Zveze komunistov-teles-novzgojnih delavcev, o problemih telesne vzgoje bodo 1 pa razpravljali še na plenarnem zasedanju občinskega odbora SZDL.
V Litiji si namreč prizade-; vajo, da bi poživili in izbolj-1 šali dejavnost telesnovzgoj-nih organizacij, anjenih v občinski zvezi za telesno vzgojo, in da bi vključili v te organizacije čimveč mladine.
; Zadnji zdravniški pregledi litijske mladine so namreč pokazali, da Ima velika večina litijske mladine nepravilno držo in še druge napake, ki bi jih bilo mogoče z i večjim telesnovzgojnim udejstvovanjem odpraviti.
Pomanjkanje učnega ! kadra
| (or) HRASTNIK — V hrast-i niški občini jo še vedno ob-čutno pomanjkanje učnega : kadra. Zaradi tega je v tej i občini še vodno velik del po-: uka odvisen od honorarnega j poučevanja. Samo v enem j tednu je potrebno za nemo-
teno šolanje še vedno 300 honorarnih ur v osnovnih šolah in 119 honorarnih ur na glasbeni šoli, pa tudi v posebni šoli je 9 ur v tednu honorarnih Kljub temu, da je posledica tega nekoliko slabši učni uspeh, ni druge rešitve, vsaj trenutno ni izhoda. Najb)!j občutno pa je pomanjkan.e učnih moči na šoli heroja Rajka, kjer obsega honorarni pouk kar 105 ur. V splošnem primanjkuje v občini Hrastnik učnih moči vi slovenski jezik, matematiko, liziko, likovni in tehnični pouk, gospodinjstvo in telesno vzgojo.
Prepotrebno otroško Igrišče
(s) TRBOVLJE - V času šolskih počitnic stopa vse bolj v ospredje problem graditve otroškega igrišča v Zgornjih Trbovljah. Veliko otrok je sicer šlo na počitnice na morje, gore ali k sorodnikom, toda vsak dan je moč videti več deset otrok, ki se igrajo na ces-ti, igrajo nogomet, .skratka cesta jim je igrišče. Bati se je, da ne bi prišlo do kake nesreče, katere žrtev bo kak otrok.
Lovski dom v Senožetih
(M. V.) KRESNICE - V
lovski družini Kresnice, ki šteje 28 članov, so vključeni lovci iz Kresnic, Kresniških poljan, Jevnice, Senožeti in drugih vasi, nekaj članov je pa celo iz Ljubljane.
Ker družina nima na voljo nobenih prostorov, kjer bi se člani lahko sestali ali prenočili in dfugi dan zgodaj zjutraj odšli na lov, so eč odločili, čta si zgradijo dom, in
sicer v Senožetih, malo nad vasjo pod gozdom. Dom je v grobem že zgrajen, se pravi, da je na stavbi že streha.
Člani lovske družine Kresnice bodo imeli kmalu svoj dom, ki se ga vsi zelo veselijo.
Slabe ceste
(M. V. JEVNICA - Cesta na desnem bregu Save proti Litiji je zelo slaba. Odkar mora cestar skrbeti za 5 kilometrov ceste, preje samo za tri, je še slabše. Večkratna neurja so tudi naredila svoje, saj je ponekod tik ob cesti gozd. Tej cesti bi veljalo posvetiti več pozorno-
sti, saj pelje po njej vsak dan precej motornih vozil.
Vsi imajo radi srnjačka
(M. V.) KRESNIŠKE POLJANE — Pred desetimi tedni so našli Bezjakovi iz Kresniških poljan v gozdu kake dva dni starega srnjačka. Odnesli so ga domov. Takoj je prijel" za dudko in z veseljem vlekel mleko iz steklenice. Potem ga je prevzel v oskrbo lovec' Rudolf Zupančič, tudi iz te vasi. Pozneje je pa bilo sklenjeno, da naj smjaček odraste pri lovcu na Rašči nad Štango. Do Jevnice so ga prepeljali z avtomobilom.
Vendar se je smjaček pre-
več navadil na ljudi iz Zupančičeve družine. Ze takoj drugi dan je pobegnil v Jevnico, naprej, pa ni znal, ker so ga od Zupančiča do Jevnice prepeljali z avtomobilom. Iz Jevnice ga je pa potem lovec Rudolf Zupančič odnesel domov.
Srnjaček zelo rad obira fižol, še vedno pa tudi rad pije mleko iz dudke, saj je to zanj prava poslastica. Takole mi je rekel lovec Zupančič: »Vsi imamo radi srnajč-ka. Mama je rekla, da naj bo kar'pri nas, dokler ga ne bo premagal nagon. Ne bomo mu branili, ko bo hotel oditi v gozd, čeprav nam bo hudo.«
Muzej še vedno brez prostorov
Občinski svet Svobod se je v hrastniški občini v letošnjem letu močneje uveljavil. Ta svet povezuje delovanje 5 delavsko prosvetnih društev Svobod in 5 prosvetnih društev. Svobodi sta v Hrastniku — dve, po ena pa je v Radečah, Zidanem mostu in na Dolu. Prosvetna društva so v Vrhovem, Jag-njenici, v Svibnem, Turju in na Kalu. Vsa ta društva imajo okrog 1600 članov, To število se je znatno povečalo z vključitvijo pionirskih in mladinskih pevskih zborov osnovnih šol. Ob tem pa je potrebno ugootoviti tudi to, da so po šolah še razni krožki in skupine, ki sodijo tudi v delovanje Svobod.
Razen delovanja občinskega sveta Svobod je treba upoštevati tudi njegove komisije ,ki pa še niso povsem zaživele. Naloga tega sveta skupno s svetom za kulturo in prosveto občinskega ljudskega odbora je skrb za re-or- izacijo nižjega glasbenega šolstva. Na skupnem posvetovanju so za to šolstvo
Zaradi tehničnih ovir ne priobčujemo slikanice „Črni bratje”
že izrazili mnenje, da naj bo glasbena šola nosilec idejne-glasbene vzgoje v poklicnih in amaterskih ustanovah, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo. Glasbeno šolstvo naj se enako obravnava kot ostalo šolstvo. Več pozornosti zahteva zlasti glasbeni pouk in predvsem razredno petje tudi na osnovnih šolah. Pouk pihal in trobil v okviru glasbene šole naj se uredi po že veljavnem načinu tudi v Svobodi II v Hrastniku, in potrebno je ustanoviti po-mutacijski pevski zbor, s čimer naj bi zagotovili obstoj pevskih zborov v društvih.
Ustanovitev sklada za pospeševanje kulturne dejav-
nosti prinaša ugodnejše možnosti za razvoj prosvetnih društev na vasi. Občinski svet Svobod pa zlasti teži k: uveljavljanju klubov jn klubskega življenja. To pa je predvsem naloga strokovne komisije tega sveta. Pozorni so tudi do tako imenovanega razvedrilnega delovanja. Imajo že več zabavnih ansamblov in veliki zabavni orkester.
Seveda obravnavajo tudi ostala področja kulturne dejavnosti, med katerimi so pomembne knjižnice, kinematografi, muzeji in drugo.' Zlasti to velja za muzej, ki še vedno nima svojih prostorov.
Posnetek z Vrha nad Trbovljami, kamor zahajajo delovni ljudje lz vsega Zasavja
ŠPORTNI TEDNIK
, Z
>
VAŠ OBVEŠČEVAVEC
Mali oglasi
Pianino, znamke »Huffman«, prvovrstni, ugodno prodam. — Brišnik, Ljubljana, Potočnikova 8.
Prodam brezhibni hladilnik
»Himo-, 60-Iitrski, za 50.000 dinarjev, kuhinjsko mizo in stole za 15.000 din. — Naslov v upravi lista.
Prodam malo rabljeno klavirsko harmoniko, 120 basov. Naslov v upravi lista. Prodam lepo kuhinjsko opremo in zidan štedilnik. — Filip Križnik,, Trbovlje, Golovec 6.
> r • .	. •
Obvestila
Turistično društvo Trbovlje organizira v izvedbi potovalne agencije »JADRAN-TURIST-, poslovalnica Trbovlje, v mesecu septembru 1962 za delovne kolektive in sindikate iz Trbovelj In Hrastnika enodnevni Izlet v Celovec In na Vrbsko jezero, ter dvodnevni izlet v Trst In Benetke. Informacije daje turistična pisarna ali po telefonu na št. 80-247.
ZAHVALA Ob prerani izgubi skrbnega moža in dragega očeta ALOJZA GRUMA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob težkih urah žalosti zveste stali ob strani in nam pomagali. Predvsem se zahvaljujemo dr. Vladimir! Južnič, zdravnikom In strežnemu osebju tukajšnje bolnice, Id so našemu atu z ljubeznijo in pozornostjo lajšali njegove bolečine in zanj storili največ, kar so mogli. — Iskrena hvala sosedom Močnikovim In vsem ostalim za njihovo prijateljsko pomoč in naklonjenost. Zahvaljujemo se vsem znancem, ki so našega ata v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti in mu poklonili vence in cvetje v slovo. Trbovlje, 28. julija 1962
Žalujoči: žena Frančiška tn hčerki Slavica in Fanči z družinama
p 'ima
Kh» Delavski dom v Trbovljah: 2. avgusta argentinski film »ŽEJA-; od 3. do 6. avgusta jugoslovanski CS film »SENCA SLAVE-; 7. in 8i avgusta nemški barvni glasbeni film »KRALJ ČARDAŠA«.
Kino »Svoboda- — Trbovlje II: od 4. do 6. avgusta jugoslovanski CS film »LA-DV MACHBETH-; 7. in 8. avgusta ruski film »AURI-KA«.
Kine »Svoboda IT- v Hrast-
niku: 2. avgusta romunski film »NA VALOVIH DONAVE«; od 4. do 6. avgusta italijanski barvni CS film »ZVEZDE NOČI«; 8. in 9. avgusta ameriški barvni VV film -ČLOVEK, KI JE DELAL DEŽ-.
Kino Delavski dom v Zagorju: od 4. do 8. avgusta ameriški barvni CS film »DOLGO TOPLO POLETJE-; 8. in 9. avgusta sovjetski barvni film »ILIJA MUROMEC«.
Kino Litija: 2. avgusta jugo-. slovanski film »VELIKA TURNEJA«; od 3. do 5. avgusta angleški film »SAFIR«; od 7. do 9. avgusta zah. nemški film »TUJA ŽENA«.
Kino Šmartno:	2. avgusta
ameriški film »POLKOVNIK IN JAZ«; 4. in 5. avgusta jugoslovanski film »MIS STONE«; 8. in 9. avgusta češki film »LJUBAV-NA ZGODBA«.
Gibanje prebivavstva TRBOVLJE
Rodile so: Marija Solina Iz Trbovelj, Loke 25 — dečka; Marija Prelesnik iz Trbovelj, Šuštarjeva 11 — deklico; Vida Benko iz Zagorja, Ulica Talcev 39 — deklico; Lidija Hočevar iz Bovca 261 pri Tolminu — dečka; Marija Kosec iz Trbovelj, Dom in vrt 17 — dečka; Stanislava Pošebal iz Smiklavža 50 — dečka; Erika Drnovšek iz Trbovelj, Trg revolucije 11 — deklico; Ljudmila Pistotnik iz Zagorja, Kisovec 90 — dečka; Terezija Kos iz Zagorja, Podvine 8 — dečka; Ana Žibret iz Trbovelj, Kol. 1. maja 11 — dečka; Angela Pintarič Iz Trbovelj, Opekarna 4 — dečka; Milena Unetič iz Dobrega Polja pri Radovljici — de?lca; Ljudmila Pavlovič iz Zidanega mosta — dečka; Ljudmila Kunšek iz Hrastnika — deklico; Ana Macerl iz Ravenske vasi 28 pri Zagorju — deklico.
Poročili so se: Mijo Vajdič, delavec iz Trbovelj, Loke 21, in Ana Cižmešija, delavka iz Trbovelj, Ulica 1. junija 34; Rudolf Tomše, rudar iz Trbovelj, Žabjek 3, in Ivica Golčnik, delavka iz Trbovelj, Žabjek 3.
Umrli so: Matija Ostanek, upokojenec is Trbovelj, Vode nsk a 15 — eter 73 let; Alojz Grum, upokojenec iz Trbovelj, Kol. 1. maja 32 — star 63 let; Luka Podbev-šek. upokojenec iz Trbovelj, Novi dom 32 — star 75 let; Ivan Knaflič, upokojenec iz Trbovelj, Kol. 1. maja 22 — star 79 let; Franc Kovač, obč. podpiranec tz Trbovelj, Župa 25 — star 80 let; Friderik Marini, upokojenec iz Trbovelj, Pra-proče 28 — star 55 let. HRASTNIK
Rojstev (izven porodnišnice) ni bilo.
Poročili so se: Salko Vilič, jamski nadzornik iz Hrastnika 315, in Katarina Oberčkai, natakarica iz Hrastnika 256; Janez Pimo-var, avtoklepar iz Ljubljane, Poljane 46/a, in Ladi-' slava Kovačič, delavka iz Ljubljane, Podgora 15.
Umrla je: Jožefa Gričar roj. Kavšek, gospodinja iz Hrastnika 242 — stara 77 let.
ZAGORJE
Rojstev in porok ni bilo.
Umrl je: Franc Globokar iz Zagorja — star 65 let.
BREŽICE
Rodile so: Marija Tresk iz Goljaka — deklico; Karolina Račič iz Cerkelj 40 — deklico:	Kristina Simon iz
Brežic, Sernelčeva c. 3 — deklico; Olga Pelko iz Šmartnega pri Litiji 65 — dečka; Zofija Strajner Iz Gornjega Lenarta 40 — deklico; Terezija Levičar iz Brezja 16 — dečka.
Porok ni bilo.
Umrla sta: Miodrag Miloje-vič, oficir JLA iz Brežic, Vodnikova 1 — star 37 let; Vera Bizjak roj. Jelerčič, delavka iz Dolskega 44 — stara 34 let.
Radijski spored
Četrtek - 2. avgusta
8.30 Zabavni kaieidoskop; 9.10 Vesele počitnice; 10.15 Od tod in ondod; 11.30 Pol ure priljubljenih popevk;
12.05	Vaški kvintet s pevci;
12.15	Kmetijski nasveti;
14.05	Glasbeni omnibus; 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo; 17.05 Kcx.eert po željah poslušav-cev; 18.10 50 minut turizma in melodij; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov.
PETEK — 3. avgusta
8.30 Zabavni kaieidoskop; 9.43 Slovenske' narodne v priredbi Karla Pahorja;
10.15	Od tod in ondod; 12.05 Pozdrav iz Vranja; 12.15 Kmetijski nasveti — Tnž. Bojan Nendel: Zreja plemenskih telic; 14.05 Glasbeni omnibus; 14.35 V domačem tonu; 15 20 Samo za orkester; 17.40 Mali klub ljubiteljev popevk; 18.45 Iz naših kolektivov; 19.05 Glasbene razglednice; 20.15 Tedenski zunanje-političnl pregled; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
SOBOTA — 4. avgusta
8.05	Poštarček v mladinski glasbeni redakciji; 9.10 Zabavni kaieidoskop; 9.45 Poje Slovenski oktet; 10.15 Od tod in ondod; 12.06 Ansambel Srečka Dražila; 12.15 Kmetijski nasveti — Inž. Franc Tadravec: Poskusno pitanje bikov s silažo; 13.30 Valček, poloneza in bolero; 14 35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo; 15.20 Napotki za turiste; 15.40 Trenutek z Volaričem in Kocijančičem; 17.05 Gremo v kino; 17.50 Vaclav Kučera
Preskrba z vodo mnogo boljša kot prejšnja leta
Vreme nas je zadnje dni prijetno presenetilo. Vročina je krepko pritisnila tudi v Zasavju in nemalokrat smo pomislili, kako je kaj letos s preskrbo s pitno vodo v
'igra pesmi iz Južne Amerike; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Za prijeten konec tedna; 22.15 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA — 5. avgusta 8 00 Mladinska radijska igra — Milivoj Matošec: Slepi potnik; 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden; 10.00 Se pomnite, tovariši... Gaston Charlet: Taborišče pod Ljubeljem; 11.50 Sto taktov za dober tek; 12.05 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo; 13.30 Za našo vas; 14.15 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Humoreska tega tedna — Sarafin: S počitnic; 17.05 Športna nedelja; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Vaša pesem Vaša melodija. PONEDELJEK - 6. avgusta
8.05	Skladbice Borisa Franka; 8.55 Za mlade radovedneže; 9.25 Ssmba, mambo, calypso; 10.10 Od tod in ondod; 11.30 Zabavna matineja; 12.05 Vaški kvintet s pevci; 12.15 Kmetijski nasveti — Inž. Julija Smole: Problematika pridelovanja sadik za obnovo sadovnjakov; 14.00 Glasbeni omnibus; 1435 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov; 15.40 Literarni sprehod — Max Beerbohm: Spremljanje; 18 45 Novo v znanosti;
19.05	Glasbene razglednice; 20.00 Iz doline v planine.
TOREK — 7. avgusta
8.05	Zbori o naši deželi; 8.25 Zabavni kaieidoskop; 9.4p Zabavali nas bodo ansambli in solisti iz Celja; 11.15 Melodije za dober tek; 12.05 Trio Avgusta Stanka; 12.15 Kmetijski nasveti - Dr. Vilko Mastem: Virusne bolezni vinske trte ogrožajo naše vinograde; 14.00 Glasbeni omnibus; 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo; 15.20 Nekaj madžarskih narodnih pesmi; 15.30 V torek na svidenje; 18.30 Poje Komorni zbor iz Maribora; 19.05 Glasbene razglednice; 20.30 Radijska igra — Darinka Kovačič: Bran-kin dnevnik.
SREDA — 8. avgusta 8.05 Po Slovaškem in Mora vškem; 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb; 9.25 Četrt ure z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana; 1100 Pihalni orkester LM p. v. Rudolfa Stariča; ll.lS Človek in zdravje; 12.05 Kmečka godba vam igra; 12.15 Kmetijski nasveti — Dr. Franjo Janežič:	Varstvo poljščin
tudi v avgustu ne more na dopust; 14.00 Glasbeni omnibus; 15.20 Kitara, harfa in orglice; 15.40 Poslušajmo KZ RTV Ljubljana p. v. Milka Skoberneta; 17.05 šoferjem na poti; 17.50 Zabavni orkester RTV Ljubljana; 18.45 Ljudski parlament; 20.00 Pojoči mozaik.
Hrastniku, Trbovljah in Zagorju. Zadnja leta so potrošniki namreč večkrat ostali v najbolj vročih dneh brez vode. Takrat je bilo razumljivo precej negodovanja. - Letos pa . . .
V komunalnem podjetju »Usluga« v Hrastniku so nam povedali, da sicer manjka vode v višje ležečih predelih, pravzaprav največ tam. kjer je dotok vode odvisen od črpanja iz nižje ležečih predelov. Ker je večkrat prekinjena dobava električnega toka do teh črpavk, razumljivo te ne delajo. In zato vode ni. Včasih pa primanjkuje vole tudi zaradi neodgovornega trošenja vode. Mnogi namreč zdaj, ko pitne vode primanjkuje, škropijo z njo ceste in zalivajo vrtova.
V	trboveljski »Komunali« smo zvedeli, da trenutno nimajo težav pri preskrbi z vodo.
V	Komunalnem podjetju v Zagorju ob Savi so izjavili, ] da je vode dovolj, težave s preskrbo so pa le na področju Kotredeža, Potočke vasi in Cankarjevega trga, se pravi tam, kjer imajo vodo iz izvira z Rov. Zaradi rudarjenja je bil poškodovan vodovod. Pred dnevi so s hranilno barvo obarvali vodo, da bi ugotovili defekte. V tem so sicer uspeli, vendar je nastala druga težava — okvare na vodovodu so prav pod cesto in bi bilo tako popravilo vodovodnega voda (v globini 1,80 m) glede na cestni promet precej otežkočeno. Zato so se v Zagorju odločili, da bodo na odseku od gasivske-ga doma v Kotredežu do križišča v Potočki vasi preusmerili vodo iz dosedanjega omrežja v omrežje, namenjeno za preskrbo novega plavalnega bazena. Dela bi bila po vsej verjetnosti že opravljena, če bi uspeli pravočasno dobiti 12 metrov cevi profila 100 m/m.
Vse kaže, da je preskrba zasavskih industrijskih središč z vodo letos boljša kot zadnja leta. Težav bi pa bilo še manj, če bi potrošniki ra-zumneje ravnali z vodo in je ne trošili po nepotrebnem. Z večjim razumevanjem samih potrošnikov bi bilo vode skorajda prav povsod dovolj.
Z izletom so počastili DAN VSTAJE
(F. V.) HRASTNIK - Občinski odbor ZVVI Hrastnik je v počastitev dneva vstaje — 22. julija organiziral za svoje najdelavnejše člane izlet v Muzej NOB v Ljubljani in na Urh.
Ogledali smo si vse prostore v Muzeju NOB v Ljubljani in se seznanili z zgodovino narodnoosvobodilne borbe. Zraven tega so nam pa vsi razstavljeni predmeti osvežili spomin na težke dni naše borbe za osvoboditev.
K spomeniku žrtvam na Urhu smo pa postavili lepo vazo e svežim cvetjem kot skromni dar vsem tistim, ld' so na tem mestu trpeli in umirati za Bedo svobodo.
— Velikokrat sta šla že v smrtno nevarnost zaradi neznatnih stvari, samo da sta zadovoljila svoje zločinske nagone, jima je dejal Rene. AH bi bila pripravljena sedaj narediti nekaj podobnega za bogato plačilo?
— Vsekakor. AH vam nisva sinoči dokazala, da vas bova ščitila in delala za vas, ko sva vas rešila tistega prismuknjenca?
-	Da, to sta napravila. Nisem pozabil tega, da sta šla v podzemlje in tamkaj opazovala po-narejevavce denarja. In sedaj morata ponovno oditi tja.
Razbojnika sta se spogledala. Niti eden od obeh ni spregovoril besede.
— Molčita? se je nasmehnil Rene.
-	To stvar je treba malo premisliti, je odgovoril Dagobert.
— Za to delo bosta dobila dvajset tisoč frankov. Toda glavno je, da sem danes govoril z ministrom za policijo, ki je bil prijatelj mojega očeta, in sem vama izposloval pomilostitev pod pogojem, da nri bosta pomagala razkrinkati velikega zločinca.
Po teh besedah je Renč izvlekel iz žepa pisma, ki jih je dobil od policijskega ministra. Dagobert in njegov spremljevavec sta pohlepno stegnila roke po dragocenih listinah, a Renč je pasma prav tako hitro umaknil.
— Sam vama bcm izročil dragocene dokumente, ko bosta to zaslužila. Ministru policije
KAVIER DE MONTEPIN	39
Maščevanje in ljubezen
sem obljubil, da bom z vajino pomočjo odkril tajni zločin. Vajine dosedanje usluge sem vama bogato plačal, a pomilostitvene izjave bosta dobila, ko bosta zaslužila.
— Potem, je goreče vzkliknil Dagobert, nama dajete priložnost, da zasluživa to nagrado?
— Tokrat ne gre za to ,da bi neopazno prišla v delavnico ponarejevavcev denarja in da ostaneta nekaj časa, dasi sta v nevarnosti, da vaju najdejo in umore. Želim, da najdeta način, kako bi lahko postali njihovi člani, namreč družbe, ki ji načeluje baron Querjean. Skratka — želim, da se nastanita v podzemlju -Pri hudiču-..
-	Verjemite, gospod markiz, da stvar ni nemogoča, je pa vendar težko izvedljiva.
— Ali mislita morda, da bi vama za lahko izvedljivo nalogo ponudil tako dragoceno nagrado? odgovori Renč.
— To je res. Poskusila bova vse, je dejal Dagobert. In če uspeva, da vstopimo v njihovo društvo — kaj potem?
— Potem se morata vključiti v njihov način življenja in zvedeti vse skrivnosti, namreč kdo straži, in če se straža da podkupiti.
— Kar se tega tiče, vam lahko dam zagotovilo, da to ni neizvedljivo.
— Upam, da sta razumela, da želim stopiti v njihovo društvo za,to, da bi iz podzemlja -Pri hudiču« spravil enega izmed članov. Takšno dejanje bi lahko kdo štel za norost, toda odločen človek se ne boji nevarnosti. Upam in prepričan sem, da bom z vajinim sodelovanjem lahko uresničil svojo zamisel.
— Vdano vam bova služila, gospod markiz, sta navdušeno vzkliknila Dagobert in njegov pomočnik.
— Takoj ko bomo odpeljali baronico de Quer-jean iz njene palače, ge vama ne bo treba več bati ljudske pravice, ker vama bom takrat izročil za to potrebne dokumente. Sedaj pa pojdita in pozabita na nevarnost ter mislita samo na nagrado, jn je odslovil Renč.
Oba razbojnika sta lah-ko prišla v delavnico pomrejcvavccv denarja. Po osmih dneh sta obvestila markiza Rieuxa, da sta že v seznamu lega društva.
PERINA
Nevarna vročina, ki je nekaj dni tresla Pc-rino, je prešla. Po več mučnih nočeh je spet prišel okrepčujoč sen, tako da sc je Perina čez nekaj dni zbudila popolnoma zdrava. Kmalu so ee ji kolikortollko zacelile tudi rane na obrazu. Toda ko se je spet pogledala v ogledalo, je bila bridko razočarana.
— Kako naj se maščujem tistemu, ki je kriv vsega tega.
Ko Je Perina zadosti okrevala, so Jo izpustili iz bolnišnice. Oblekla se je v na pol pregorelo obleko, ki jo je imela na sebi, ko jo je zadela nesreča. Da bi zakrila svoj iznakažen obraz, je kupila od neke bolničarke gost pajčolan.
Presenetil jo je čisti zrak na ulicah in ropotanje na cestah. Sprva se je morala nekajkrat nasloniti na zid, ker se je bala, da se bo od slabosti zgrudila. Začutila je, da je lačna. Zato je vstopila v krčmo in naročila kosilo. Toda ko je začela jesti, je morala odkriti del obraza. Ko pa je opazila, da jo natakarica radovedno opazuje, je plačala in hitro odšla. Nekaj časa je tavala po mestu.
Pričelo se je že mračiti, ko se je počasi približala pogorišču svoje hiše. Med premišljevanjem jo je prekinil neki glas:
— No, stara, zakaj pa opazuješ tako dolgo hišo coprnice? Ali pripadaš tudi ti k tej bazi?
Obrnila se je in opazila starca, ki ga je že večkrat videla, in ga poznala po imenu.
— Ne vem, kaj hočete reči, mu je odgovorila. Utrujena sem in sem se hotela spočiti, vi mi pa pripovedujete o stvareh, ki so mi neznane.
In tako je starček povedal, kako je zgorela hiša in da vsi mislijo, da je zgorela (udi vede-ževavka, lastnica hiše, da pa se je po čudnem naključju rešila lepa mlada deklica, ki jo je vedeževavka zvabila k sebi in jo imela zaprto v najvišjem stolpu.
— Ali je mogoče? je premišljevala Perina, ko je zapustila klepetavega moža. Ali je mogoče, da je Izidora ostala živa? Resnično, to bi b'lo več kot bi si upala pričakovati! Zazdelo se ji je, če je to res, da se ne bo lahko samo maščevala nad baronom, ampak sc spet dokopala do novega bogastva. Lahko ji bo razkrinkati Carmen, uničiti Querjeana, saj bo vojvoda de Simeuse rad dal lepo nagrado tistemu, ki mu bo vrnil hčerko.
Ze je prispela do hiše matere Uršule. Hotela je potrkati na vrata, a se je spomnila, da je že pozna ura in da verjetno že vsi spijo.
-	Danes je prepozno, je mislila. Ce bi jih sedajle zbudila, bi mi verjetno ne zaupali. Obiskala jih bom jutri, je sklenila.
PRESENEČENJE
Naslednjega jutra se je mati Uršula povzpela v prvo nadstropje hiše, v kateri je prebivala neka poštena družina.
— Debra gospa, je rekla' materi te družine, jaz moram oditi iz hiše in bi vas presita, če dovolite vaši Jacquelini, da vzame s seboj pletenje in popazi na revico, ki sem jo vzela k sebi.
— Seveda. Saj veste, mati Uršula, da se lahko vedno obrnete na nas, kadar nas potrebujete. Jacqelina, je zaklicala, vzemi svoje pletenje in pojdi z materjo Uršulo!
— Ze grem, mati! je reklo desetletno dekletce in odšlo z materjo Uršulo.
Ko je vojvodinja de Simeuse slišala, da želi govoriti z njo mati Uršula, jo je takoj sprejela.
— Dobrodošli! jo je pozdravila vojvodinja in ji ponudila roko. Veselilo me bo, če vam lahko s čim pomagam.
— Ravno zato sem prišla. Prosila bi vas za pomoč za nekega dekleta".
— Ali je bolna?
— Se huje, umobolna je.
— Oh, ubežica! Toda to bolezen je včasih mogoče ozdraviti.
-	In ravno zaradi tega sem prišla k vam. Zdravnik mi je dejal, da bo zdravljenje dekleta drago.
— Ce gre za denar, sem pripravljena plačati vsak znesek.
— O, vedela sem, da boste tako dobri! Rada bi pa, da bi gospa vojvodinja videla to dekle, ki je lepo kot angel.
— Kje pa je?
— Pri meni doma.
-	Potem bom takoj ustregla vaši želji.
Vojvodinja je pozvonila in dala služabniku
potrebna navodila.
Mati Uršula je vojvodinji obrazložila, kake •o to dekle rešili iz goreče hiše vedeževavke.
Vojvodinja se je spomnila, ko je mati Uršula nehala s svojim pripovedovanjem, svojega zadnjega obiska pri vedeževavki. Zato jo je vprašala, kaj se je zgodilo s to žensko.
Mali Uršula je povedala, kakšna useda je doletela vedeževavko. Med tem pripovedovanjem so prispeli s kočijo do doma matere Uršule.
(Dalje prihodnjič)
N. Tatar:	gg
Ukleti partizan
To so bili trenutki, ko se je jasno videl samo delček velike borbe. Komnen je videl, da mu je minula noč pobrala skoraj vsa ljubljena bitja. In ta jutranja ura je dokončala še tisto zadnje, kar ostane, kakor če človek zgubi dar govora, kakor če mu pd-povejo vsi udi, ko samo še žalost stiska srce. V njem se je pričela porajati misel; »Čemu še naprej? Najbolje je ustaviti se, počakati nemško vojsko in umreti.«
Obračal se je. Nekaj mu je manjkalo. Ni ee mogel pomiriti z neusmiljeno resnico, da sta ob njem le še Novak m Miraš.
Oddaljevala sta se v skokih v izmeni. Novak bi spremljal Miraša in meril s puško-mitraljezom v tisto smer, kamor bi hitel Miraš. In ko bi videl, da je ta legel in da opazuje, bi skočil do njega in odhitel dalje, da na primernem mestu zavzame položaj. To se je ponavljalo. Komnen pa je odšel za njima brez besed, ne da bi se obračal in pazil nase. Prvič, odkar je v ze! v roke puško, je bil nepreviden. Sovražnik bi ga lahko presenetil in zadel.
Ko so prišli iz hoste na jaso, je obetal, ne vedoč, kaj se dogaja. Gledal je sliko pred seboj in instinktivno vzdignil avtomat.
Na jasi je ležalo veliko mrtvih. Tu so
ležali zmešano Nemci in partizani, zamaščene titovke zraven svetlih jeklenih čelad, izmozgani obrazi zraven napihnjenih — Miraš in Novak sta se pa ruvala z Nemci.
Ne nista se bila z Nemci. Le mučila sta se, da bi pobrala z mrtvih vojakov obleko in opremo. Miraš se je trudil, da bi mrtvemu sovražniku odvzel čelado.
— Kaj delata? Ali sta znorela? je vprašal Komnen.
-	To je edino, kar je najbolje. Moramo se preobleči, mu je odvrnil Miraš in slačil Nemca.
Komnen je odkorakal po bojišču dalje. Videl je, da se je tu odigrala borba od moža na moža. Orkan smrti se tu ni zaustavil Nemci in partizani so v boju odšli dalje, in nihče se ni oziral na padle in ranjene. Ranjenci, ki so se lahko še plazili, so puščali za seboj rdeče sledi, plazeč se k potoku, drugi Pa so na tej poti umirali.
Na nekem mestu je Komnen opazil kovi-naiste kovčke z municijo za mitraljez. Vzel je dva in odšel za tovariši.
Onadva pa sta preiskovala nahrbtnike.
Medtem ko so jedli, so dopolnjevali svojo-opremo. Prvi je skončal to delo Miraš, ker je imel kompletno nemško uniformo. Na glavo si je posadil čelado, v žep pa je stlačil dve kapi, nemško in svojo.
-	Moramo se tudi obriti, je dejal in po šotorskem krilu zložil brivski aparat, britvice in milo. Steklenico vode je našel že prej.’
— Ni se ti treba namiliti. Na, 1u imaš olje za orožje! Namaži ei z njim brado in lahko e e boš obril.
Komnen ju je opazoval. Razmišljal jej kako se ta dva njegova tovariša krčevito oklepata življenja.
-	Pa menda ne misliš, da se bomo zaradi tebe zakasnili? pravi Novak.
— Kdo ve, kaj vse še lahko dosežemo v tej obleki, dostavi Miraš.
Te besede je komandir razumel kot oči-tek. Hitro je vtaknil grižljaj kruha in mesa v usta in se med žvečenjem pričel preoblačiti. Potem ei je tudi on namazal lice z oljem ter sc obril z brivskim aparatom, ki, ga je vzel Mirašu, kateri se je pred malim’ žepnim ogledalom že obril.
Ko se je tudi Komnen obril, si je obrisal obraz ter popil nekaj požirkov vode. Nato ja napolnil svojo torbo s hrano in municijo, spravil svojo kapo, da si jo ob potrebi spet lahko natakne, ter pogledal, če so vsi trije v novi obleki res »dovolj nemški«.
Komnen je tedaj pričel, da pregleda vojaške knjižice, ki so jih našli pri Nemcih. Ena izmed njih se je glasila na neko nemško ime* na drugi pa je bilo ime Franja Mmjasa.
(Nadaljevanje sledi)
N
Xj. festival j ugoslovanskega filma v Pulju
PULJ, 28. VII. — Skromno himne, pozdravu navzočih in brez večjih presenečenj se gostov in veličastnem ognj< je v petek, 27. julija, začel metu se je slavnostni pr v Pulju v tamkajšnji zgodo- gram pričel s prikazom štir vinski Areni IX. festival ju- kratkometražnih filmov, mi gcslovanskega filma. Že katerimi je bil tudi Vukot tretjič, odkar se festivali ju- čev »Surogat«, ki je prej gcslovanskega filma prireja- nagrado »OSKAR« za le jo v Pulju, je začetek oz. 1661.
otvoritev sovpadla s prazno- *	.	.	,	.
vanjem dneva vstaje hrvat- Castno *** Predvajan •skega naroda. Ta proslava je Prvesa celovečernega film •ustvarila v Areni še posebno je pripadalo režiserju Rade slavnostno vzdušje že pred Ostojiču v proizvodu začetkom letošnjega festiva- Avala filma iz Beograda la, med projekcijo začetnega tematiko narodnoosvobodili filma »Saša« in ob koncu vojne, pod naslovom »Saša predstave, ko je navzoča Ploskanje med projekci publika z navdušenjem po- tega filma in ob njegovem zdravila ta film.
Po slovesni otvoritvi festi- je letošnji filmski prvenec vala, ob igranju državne na festivalu uspel in da je
^d^ Iz Ulma »Saša«, Dušica Žegarac in Predrag Ceremilac
Prizor iz filma »Medaljon s tremi srci«
prav resen kandidat za eno izmed letošnjih nagrad.
Zgodba, ki jo prikazuje film »Saša«, se je dogajala v časih narodnoosvobodilne vojne v nekem mestu v Srbiji, kjer so Nemci in Ljoti-čevci terorizirali prebivav-stvo. Okupator in domači izdaj avci so živeli tedaj v stalnem strahu, ker je bil skoraj vsak dan kateri izmed njih ubit. Vse to zarotniško delo so pripisovali maščevav-cu »Saši«. Skojevska organizacija v mestni gimnaziji, ki je bila aktivna, je pa imela precej opravka in težav s tremi mladimi dijaki, ki jim ni bilo do nič drugega kot za potepanje, kvartanje in črno borzo. Vse to pa le ni
»Italijanski« New York
Ameriški časopisi so objavili rezultate popisa prebiva vcev iz leta 1960. Vse je presenetil podatek, da je New York po velikosti v resnici peto italijansko mesto. Med popisom prebivavstva je živelo v New Vorku namreč več kot 858 tisoč ljudi, ki so se rodili v Italiji ali imajo oba starša italijanskega porekla. Sicer pa priča o »italijanskem New Vorku« tudi veliko število italijanskih in amerikaniziranih italijanskih priimkov v- telefonskem imeniku.
Grički rastejo
Sovjetski tisk je objavil sestanek o zanimivem pojavu v moldavski vasi Bodika, kjer so nenadoma pričeli »rasti« grički. Pred nedavnim so se vaščani te vasi prebudili zaradi močnega podzemnega bobnenja. Ko so skočili iz svojih postelj, so začudeno gledali, kako nastaja za vasjo hrib, visok kakih dvajset metrov. Nekaj
dni pozneje se je poleg tega griča pojavil še eden, In oba sta še naprej »rasla«. Skupina geologov, ki je takoj prihitela na kraj nenavadnega pojava, je izjavila, da gre za posledico erupcije zemeljskih hribov ali pritiska podtalne vode.
Nova cesta za dežele ob Arabskem zalivu
Jordanija, Kuvait ln Sau-dova Arabija bodo skupaj zgradile 1585 km dolgo cesto, ki bo povezovala dežele ob Arabskem zalivu s sredozemskim obrežjem. Stroški za to cesto bodo znašali 22 milijonov funtov šterlingov.
Električni tok lz morja
V Sovjetski zvezi so odobrili načrt, po katerem bodo začeli graditi prvo elektrarno, ki bo pridobivala električni tok naravnost Iz morja. — Elektrarno bodo začeli graditi še letos v Barensovcm morju blizu Murmanska. Njena kapaciteta ne bo velika, proizvajala bo vsega skupaj le 1200 kilovatnih ur, zato bo pa njen pomen toliko večji, ker bo izrabljala nov vir energije. — Ta centrala bo predvsem elektrarna eksperimentalnega tipa. Kmalu pa bodo dogotovljeni načrti še
za tri podobne elektrarne. — Največja med njimi, Mezen-skaja, bo proizvajala milijon tri tisoč kilovatnih ur. Sovjetski strokovnjaki so prepričani, da bi bilo moč na obali Belega morja postaviti elektrarno, ki bi proizvajala 14 milijonov kilovatnih ur.
bilo tako hudo, saj je sam čas prinesel svoje: Pop, Dugi in Tref, ki prikazujejo v filmu te tri mladince, pridejo namreč v teku svojih dogodivščin v etik s partizani. Vendar za njihovo delo z njimi ne ve nihče, tudi ne skojevska organizacija na gimnaziji. Gimnazijka Vera, ki jo igra nepozabna Ruth iz znanega filma »Deveti krog« Dušica Žegarac, si zato ne upa javno pokazati svojih simpatij do Popa. Cel razred je proti njim. Oni pa opravljajo svoje revolucionarno delo, maščujoč svojega junaka »Sašo«. Vse njihovo delovanje je pa postalo le prenevarno in prišel je čas njihovega odhoda v partizane. Ob odhodu teh treh fantov v partizane pa spozna skojevska skupina na gimnaziji, da je tem trem mladim junakom delala krivico. Tudi Vera je vsa srečna, da ji ni treba več skrivati svoje ljubezni do Popa. Kdo je »Saša«, so končno spoznali tudi vsi tisti, ki so bili proti trem mladim junakom.
Prav zanimivo je, kako je ; režiser našel osebe za ta film. V njem namreč igrajo j večinoma mladi igravci, ki j prvič nastopajo v filmu. To ] so predvsem trije mladi ju- j naki: Pop, ki ga igra Predrag ; Cermilac, rojen v Cačku 1944 1 ter dijak 8. razreda gimnazi- ; je v Beogradu, nadalje ; Dugi, ki ga igra Ratko Mile- . tič, rojen 1945 v Sanskem mostu, ki obiskuje Industrij- ] eko šolo in se uči za elektro-mehanika, prav tako Tref, ki ; ga v film prikazuje Nikola ! Angelovski, rojen 1943 v ' Skopju in gojenec I. letnika igravske akademije v Beo- , gradu. — Vsi trije mladi ju- , naki igrajo, kot smo rekli, prvič v filmu in so svojo nalogo odlično rešili. Zato gre , prav njim zasluga, da je bil film tako toplo sprejet.
Festival se je začel, prvi j filmi so že odigrani, vsi pa radovedno pričakujejo zadnji dan festivala, ko bo lanskoletni nagrajenec v Pulju, Veljko Bulajič, za konec prikazal film »Kozara«. - ar
«i
Fotoreporterjev zapis lz Savinjske doline — splavarji