ItevllKo. V UubUonl, v jredo. 31. marcu 1909. mi leto tfSloven»ki Narod" velja LJubljani na dom dostavljen: jo leto.........K 24* 5i leta . . . ......,12- ^rt leta......... 6* aesec....... 2" ▼ uprmvnlitvu prejeman: celo leto . . . . K 22- pol leta . . . . , 11'— cetrt leta. . 9 550 na mesec ... ■ » 1*90 Dcpisi naj se frankirajo. Rokopisi M nt vračalo. DrMteUtra * Unailove ulice *L 5, (I- »»datropje levo), telefon st. d«. Izhaja vsak dan zvečer izvzemat nedelje in praznike. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsto za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru, Upravniitvn naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. - Posamezna itevilka velja 10 vinarjev. —- Na pismena naročila brea Istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. ..Narodna tlakama*' telefon št. 85. .Slovenski Narod" velja po poŠti: za Avstro-Ogrsko: celo leto pol leta četrt leta na mesec. K 25— . 13— . 6*50 . 2-30 za Nemčijo: celo leto.........K za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.........K 30.— Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravništvo : Knaflove ulice 5 (spodaj, dvorišče levoj, telefon »t. 85. Slouenssi napredek pri eželnozborjbih volitvah na Koroškem! »Mi napredujemo«, tako kličejo lahko nai.ru nasprotnikom v i rab in našim prijateljem v veselje. ;Mkar so je slovensko Katoliško politično društvo na Koroškem začelo postavljati bolj na narodno podlogo in goji tudi narodno vprašanje in i rodni napredek, videti je zopet po jeleni Koroškem veselejše gibanje. \> se je posebno pokazalo pri zadnjih dežehiozborskih volitvah, kjer a> koroški Slovenci nastopili popolnoma edino za svoje kandidate. Poglejmo najprej volitve v splošni kuriji! Pri volitvah pred (i. leti Slovenci takorekoč v poštev niso prišli. Sedaj pa so nastopili s tako silo, da se je, vlada kar zaradila. Najbolj pa so bili presenečeni in prestrašeni nasprotniki sami. Volilni okraj Podjunska dolina, so naši Nemci seveda nalašč zvezali z mestom Celovec, ker so mislili. hi na ta način ne bo nevarnosti, da bi se ga Nemcem moglo kdaj iztrgati, ©ropati so torej hoteli ne samo dolino za poslanca, ampak tudi kmetsko prebivalstvo s tem, da so ■,>rid nizi I i mesto Celovec, ki se seve tla posebno v zadnjem času precej razširja in veča. Prav peklensko so računali s tem, da se mesto hitrejše razvija kot dežela in da je v mestu vedno več prebivalstva, dočim na debeli prebivalstvo ne rase tako hitro, tem manj, ker gre mnogo Ljudi v mesto. Toda ta račun je bil v redu samo pri prvi volitvi. Že sedaj bi bili skoraj pravica in slovenska zavednost zmagali. Pri prvi volitvi je dobil slovenski kandidat (Jrafenauer ct lih 180 glasov več kakor nemško-naeijonalni in nemškutarski kandidat dr. Metnitz. Lahko pa trdimo, da bi bili Slovenci že pri prvih volitvah zmagali, ako bi nam bilo vreme količkaj naklonjeno. Tako pa naši najbolj zavedni kmetje v goratih krajih niso mogli k volitvi, ker jim je sneg branil iti od doma. Na dan volitve je bilo vreme jako slabo, tako da je moralo več sto volilcev doma ostati. Vrhutega sta bila na dan volitve dva sejma, in sicer v Celovcu in Velikovcu. Mnogo naših kme- tov je bilo primoranih iti na sejni, kjer so morali različne stvari prodajati ali nakupovati. Tudi ta dva sejma sta torej jako mnogo škodovala. Najboljši dokaz za to je okolnost, da smo tri dni pozneje pri ožji volitvi med Grafenauerjem in Metni- t tzem dobili kar za 1000 glasov več. Gotovo pa hi bili pri lepem vremenu že pri prvi Volitvi dobili še več gla- To je bilo seveda že pred volitvi-jo dogovorjeno. Toda nemški koman- \ do v Celovcu je imel vse nemšku-tarje na deželi za norca in jih je poslal najprej v boj za nemškonneijo-nalnega kandidata Bruggerja, potem, pa jih je sramotno zapustil in dal mandat socijalnim demokratom samo zaradi tega, da so Socijalni de-inokratje pomagali Metnitzu do zma- sov, kakor pri drugi, tako da bi bil . ge. (Irnfennuer takoj zmagal. Nemci sicer niso mislili, da dobi (iralenaner toliko glasov. Iz previdnosti pa so se zvezali že prej s so-eijalnimi demokrati, da bi jim pri kaki ožji volitvi pomagali tudi ti. Naši nemškntarji, ki se vedno hvalijo, kako so vneti za kmeta, so volili kapitalista in zastopnika mesta dr. Metnitza, od katerega so pravili plakati v Celovcu, kako da je vnet za mesto Celovec. Naši nemški nacijo-nalci. ki imajo vedno usta polna, kadar se gre za vprašanje, kdo več stori za kmeta, so podali roko socijalnim demokratom in se zvezali z ljudmi, ki so največji sovražniki kmetov in posebno največji sovražniki slovenskih kmetov, ker se socijalni demokratje na Koroškem še nikdar niso pokazali Slovencem pravične. Samo na ta način je bilo mogoče nemškemu mestnemu kapitalistu zmagati nad delavnim in pridnim slovenskim poslancem Grafen-a uerjem. To je seveda samo zmaga na papirju, v resnici pa je tak poraz, da bolj sramoten ne more biti. V resnici so nemškntarji v zvezi s socijal-niini demokrati v ožjih volitvah v tem okraju prav hudo tepena, kar bi se bilo pokazalo tndi v številkah, če bi nasprotnikom ne bil pomagal sneg in sejni. Tudi v Kožni dolini, katero so Nemci seveda nalašč zvezali z belja-ško okolico, je dobil slovenski delavec toliko glasov, da vlada kar ni mogla verjeti, da Slovenci v Rožni dolini tako napredujemo. Tukaj pa SO se naši nemškntarji pokazali v posebno lepi Luči. V začetku so agitirali po celi Rožni dolini za svojega nadučitelja Bruggerja in obetali našim kmetom zlate gradove. Ko so pa prišli v ožjo volitev s socijalnim demokratom, so izdali svoje kmete s tem. da j«' nemškonacijonalni kandidat na enkrat izjavil, da ne kandidira in da prepusti mandat socijalne-mu demokratu. Nam Slovencem v Rožni dolini to nič ne škoduje, kajti nemški naci-jonalec firugger je ravno tako naš sovražnik, kakor pa nemškonacijonalni socijalni demokrat Kieh, ki se za svoje slovenske volilce ni nikdar brigal in ki ima ravno tiste navade kakor beljaški hajlovci. Toda našim nemškutarskim kmetom v Rožni dolini se zdaj lahko vsak vol smeje, ker se jih je tako vleklo za nos. V drugih volilnih okrajih smo bili tudi častno zastopani, tako da lahko rečemo, da smo v splošnih volilnih okrajih pokazali jako lep napredek, na katerega smo lahko ponosni tembolj, ker nasprotniki vkljub svojim zmagani niso veseli, in če še toliko vpijejo in pijejo. Ta naš napredek naj nam bo v vspod-budo in dokaz, da nam ni treba obupati. Če nastopamo složno in edino, smo Slovenci na Koroškem sila, katera se ne da premagati. Zato kličemo našim nasprotnikom že sedaj: na svidenje pri 'prihodnjih volitvami! Želimo pa, da bi to gibanje, ki se je sedaj zopet pomladilo, trajalo naprej in da bi se Slovenci povsod zavedali svoje narodne moči. Ogrski parlament o zunanjem položaju. Budimpešta, 30. marca. V današnji seji poslanske zbornice je vložil grof Batthvanv nujno interpelacijo na ministrskega predsednika o zunanjem položaju. Uteme-Ijevaje svojo interpelacijo se je izrazil proti vsaki politični koncesiji Srbiji in Črni gori. O velikosrbski propagandi je rekel govornik, da tvori veliko nevarnost za držav*). Srbija ima velik interes na tem, da se v političnem in gospodarskem oziru konsoliduje, odpovedati pa se mora fantazijski tvorbi jugoslovanske države s središčem v Belgradu, ker bi takšna država bila v resnici velika nevarnost za Evropo. Prav tako je tvorba razgrete fantazije, ako se govori o Veliki Hrvatski, katere središče bi bil Zagreb. Obe I i težnji znači ta nevarnost za dinastijo, monarhijo, zlasti pa za Ogrsko. Zato se je nadejati, da bo vlada z vso energijo nastopila proti takim stremljenjem. Ministrski predsednik dr. \Vekerle je takoj odgovoril na to interpelacijo. V svojem govora je skiciral tok pogajanj med velesilami ter omenil, da 1k> izjava, ki jo poda srbska vlada na nasvet velevlasti Avstro - Ogrski, obsegala tele točke: Srbija prizna, da z aneksijo niso tangirane njene pravice. Srbija bo odnehala od svojega odpora proti aneksiji in bo svojo politiko modificirala v tej smeri, da se omogoči prijateljsko razmerje med obema sosednima državama. To lako pričakujemo tembolj, ker naša politika ni naperjena proti neodvisnosti, integriteti in svobodnemu razvoju sosedne Srbije. V smislu teh izjav bo Srbija odredila razoroženje, odpustila prostovoljce in preprečila organizacijo vstaških čet. Kar se gospodarskega razmerja tiče, se bo le-to provizorično uredilo na temelju reciprocitete. Glede Črno gore se bo razveljavila točka 29. berolinske pogodbe, ki omejuje suverenitete* Crne gore. Zbornica je vzela soglasno ta odgovor na znanje. Intervencija velesil v Belgradu. Bel grad, 30. marca. Ob 10. dopoldne je posetil turški poslanik ministrskega predsednika Novako-viča ter ga obvestil, da stoji Turčija glede aneksije na istem stališču kakor velesile. Istočasno so imeli poslaniki Rusije Francije, Anglije in Italije konferenco v angleškem poslaništvu. Ob 11. so se poslaniki odpeljali v ministrstvo zunanjih del, kjer je angleški poslanik v pristot-nosti drugih poslanikov vročil ministru dr. Milovanovieu spomenico glede izjave, ki jo naj da Srbija Avstro - Ogrski. Po približno polu ure so ministrstvo zapustili nemški, francoski in italijanski poslanik. Angleški in ruski poslanik' sta ostala 1 iri dr. Milovanovieu približno pol ure. Ruski poslanik Sergejev je kot zadnji zapustil ministrstvo. B e 1 g r a d , 30. marca. V vladnih krogih izjavljajo, da bo ministrski svet še danes sklenil, da srbska LISTEK. Mirni. Potopisne slike iz 1. 1905. in 1906. Napisal Anton Trstenjak. (Dalje.) Veselica se' je vršila na Kale-megdanu. Iz Zagreba jo prišlo akademsko pevsko društvo »Mladost . -' rajnega srbskega vinca; gotovo ni boljšega pil sam Kraljevič Marko. V imenu Slovencev se je zahvalil Anton Trstenjak. Poudarjal je v svojem govoru, da nas s Srbi spaja no samo narodno sorodstvo, ampak tudi narodna vzajemnost. Živela torej srbsko - slovenska vzajemnost! Nato je godba zaigrala: »Kje dom je moj t« Potem je govoril major Ra-dakovič. Spominjal se je srhsko-tur-ške vojne, v kateri so Slovenci podpirali Srbe. Nekateri od njih so se pridružili vojnim vrstam, drugi pa so zbirali darove in so pošiljali denar in smodnik. Vežejo nas istinska bratska čuvstva in zato: »Živeli Slovenci!«. Godba je spet zaigrala »Naprej zastave Slave!« Major Kadako-vič mi je nato pripovedoval, da srbska godba tojpeaem vselej igra, kadar ide srbski vojak v boj, in tudi tedaj, kadar jurišaju, to je naskočijo sovražnika. Podpolkovnik Miloš Božanovič se je zahvalil na našem obisku; omenjal je, da še Srbija ni izvršila svoje dolžnosti in da vedno misli na svoje neosvobojene rojake. Končal je: »Živoo kralj Petar! (Dal}« »rlko*iui6.j 45 z vso energijo treba delovali na to, đa se doseže carinska unija z Bolgarsko ter se na ta naein dobi izhod na morje. Razne opoziciona Ine stranke izjavljajo, da je sedaj prišel čas, da se lesno prične razpravljati o personalni uniji med Srbijo in Bolgarsko. Ako pride do uresničenja tog;« načrta, bi bolgarski kralj Ferdinand zasedel Imli srbski prestol, vendar bi pa nadalje rezidiral v Sofiji, dočim bi vladal v Srbiji regent, za katerega je določen Nikola Pašič. Velesile računajo s spremembo na srbskem prestolu? Dunaj, 30, marca. A* avstrijskih .diplomatskih krogih zatrjujejo, da velesile računajo z možnostjo, da nastane kakšna sprememba na srbskem prestolu. Za ta slučaj so se velesile zedinile glede leh-lo točk: 1. Velesile ne hod o pod nobenim pognojeni dovolile, da bi se v Srbiji proglasila republika in 2. Ako hi prišlo do volitve novega kralja, bodo velesile naznanile srbski vladi svojega kandidata in izrekle željo, naj se tega proglasi za kralja. Ruske obljube Srbiji. B e 1 g r a d , 30. marca. Minister dr. Milovanovie je danes poročal v klubu staroradikalne stranke o in-terveneiji velesil. Med drugim je re-lal: Rusija je srbski vladi obljubila, da bo pri ugodni priliki in pri boljši politični konstelaciji v Evropi vzela v svojo roko obrambo interesov srbskega naroda. Ta prilika se bo kmalu ponudila pri rešitvi makedonskega vprašanja. Dopisi. Iz Metlike. »Svobodna Misel« je že dostikrat provzročila, da je moral marsikateri kaplan zaradi nje brusiti pete. Tudi našemu g. Petru nikakor ne da miru. Spravil jo je na prižnico in stresel tu vso svojo jezo nanjo. Povrh še nad »Sokolom«. — »Slovenski starši, ne pošiljajte svojih otrok k Sokolu«, ker tam so svo-bodomiselci, tam so brezverci.« ■— No. gospodine Peter, le brez skrbi bodite. Pri »Sokolu« ni navada, da bi se bavili s politiko in še manj da bi kdo jemal komu versko prepričanje. Pri »Sokolu« ima vsak svobodo; kar mu srce veleva, to lahko veruje; eno le se zahteva, da hinavcev ne sme biti v sokolskih vrstah. Pa ravno to Vam, g. Peter, ne ugaja, da so Sokoli pošteni in odkritosrčni fantje, ki se nikomur ne klanjajo. Sedaj svarite tudi ženske pred Sokolom, češ, da naj ne hodijo telovadit med »brezverce«. Tu povemo le toliko: Ko bo ustanovljen ženski odsek pri Sokolu, gotovo ne bomo prišli po recept k »Marijini družbi«. Tisoč in tisoč žen je pri Sokolu in vse so ponosne na to, niti eni ni treba gledati v tla. A Marijine device .M Še eno.AIi Vam je. g. Peter kot posvečenemu mašniku cerkev tako malo sveta, da je onečašcati z agitacijo. Kraj, kamor hodi sto in sto ljudi, da bi slišali božjo besedo, izrabljate za tako nizke namene kot je obrekovanje Sokola. Nazda,! U „UeIei5da]nlšh!" proces v Zagrebu. Pri včerajšnji razpravi se je nadaljevalo zaslišanje absolviranega pravnika Živkovića Obtoženec je odločno zanikal, da bi bil udeležen pri kakrfcukoli revolucionarni propagandi. Na vorašaoje drž pravdaika, če je bil v Balgrada. je odgovoril, da je bil, ter pripcmnil, da ta poset ni ničesar sumljivega, saj je sam drž pravdnik Accirti bil večkrat v Bel gradu, kjer ima sorodnike celo med srbskimi častniki. V nadaljni svoji obrambi \e Živković nag'ašal. da je mlajša srbska generacija tef.ila za tem, da dvjgae to male Hrvatsko ter ji pribori s,obodo ia blagostanje. V to je bilo potreba propagirati slogo in edinstvo med Hrvati in Srbi. Na ugovor drž. pravdaika, da so Srbi to edinstvo samo takrat razglašali, kadar jim je kazalo, je obtoženec odločno protestiral, da bi se njemu imputirala neodkritosrčaost On in njegivi so mišijeniki so prepričani, da je sloga in eiin*tvo med Srbi in Hrvati edini spas tako za srbski, kakor za hrvatski narod. Po tem načela so uravnali vse svoje ideje ter stasali to idejo razširiti v najširše narodne sloje. Živković je nadalje dokazoval, da raba cirilice ni „veleizdajstvott, ker so pravice ciriiice zakonito zajamčene. Pokazal je bankovec, kjer je na avstrijski strani natisnjena vrednost tudi v cirilioi Ako je raba cirilice veleizdajalski čin, potem bi avstro ogrsko banko morali obtožiti veleizdaje. Na očitanje drž pravd-nika, da je iz obtožnice razvidno, da je bil v zvezi s kraljevino Srbijo, je Živkovie slovesno izjavil: Mi nismo imeli nikakršne zveze s Srbijo če bi jo pa imeli, bi jaz to odkrito priznal. Ko je drž. pravduik izjavil) da ga ne bo več izpraSeval, se mu je Živkovie poklonil ter se obrnil k braniteljem. To je Aoourtija silno razjarilo, češ, da mu je obtoženec s tem, da mu je i krenil hrbet, hotel izraziti svoje zaničevanje, ter je zahteval, naj sodni dvor obtoženca za to kaznuje. Sodišče je seveda Aoourtijevi zahtevi ugodilo ter Živkovića obsodilo v 24 urno tem-nioo s trdim ležiščem radi — „nedo-sbojnega vedenja". Pri popoldanski razpravi je stav-I i al vprašanja na ob tožen oa njegov branitelj dr. Luki tir Na vsa ta vprašanja je Živkovie odgovarjal kon-formno kakor drugi obtoženoi. Dr. Lukinić je nato stavil predlog, naj se prečitajo in priklopi jo spisom: nemško srbsko tiskane vojaške pozivnice, razširjene v Dalmaciji, Miklošičevo delo „Monumenta Serbiae", kjer se dokazuje, da je bila cirilica nekdaj diplomatsko pismo, in manifest cesarja Frana Josipa I. z dne 15 de oeirbra 1848, ki je bil tiskan v cirilici in kjer izrecno omenja „hrabri srbski narodu. Sodni dvor je odklonil ta predlog in ugodil samo zahtevi, da se prečita cesarski manifest iz leta 1848 Ob 2. popoldne je bila razprava prekinjena. Dnevne vesti V Ljubljani, 31. marca. — Občinski svet l)ublUnskl ima v petek, dne 2. aprila 1909, ob šestih popoldne v mestni dvorani svojo redno sejo. Ker je za sklepanje o točkah IV lin2 dnevnega reda v smislu § 57. občinskega reda potrebna kva-lifikovana veČina, je treba, da se g g- občinski svetniki ude-1 e>ž e seje polnoštevilno. Dnevni red javne »eje: I. Naznanila predsedstva. II. Čitanje in odobrenje zapisnika zadnje seje. III. Personalnega in pravnega odseka poročilo 1) o dopisu županovem glede ureditve razmerja med mestno občino in „Dramatičnim društvom" v Ljubljani; 2) o pogodbi med mestno občino in vodovodno zadrugo v Spodnji Šiški glede oddaje vede iz mestnega vodove da. IV. Finančnega odseka poročili 1) o ponudbi „Ljubljanske kreditne banke" za odkup vseh stavbnih parcel na zemljišču starega vojaškega preskrbo-vališća, odnosno za odkup percel št I in II ob Dunajski cesti; 2) o ponudbi twrdke G. Lowenfeld na Dunaju za odkup zemljišča ob državnem kolodvoru in prošnji, da se ji nekaj zemljišča ondi da v Dajem. V. Stavbnega c dseka poročilo o prošnji Vere pl. Va-lente in dr. Erioha Moscheta za spregled vknjižbe reverza glede neke prezidave v njujini hiši v Frančiškanski ulici št. 12. VI. Policijskega odseka poročilo o dopisu mestnega magistrata glede vpeljave oznanjevanja splošnin vremenskih poročil s signalne postaje na Ljubljanskem gradu. VII Šolskega in finančnega odseka poročilo o prošnji društva „Mladiks", naj bi mestna občina njeno pripravljalno ljudsko šolo za mestni dekliški lieej prevzela v lastno upravo. VIII. Šolskega odseka poročilo o porabi dotacije za 1. 1908 na I. mestnem otroškem vrtcu IX. Olepševalnega odseka poročilo o dopisu županovem glede naprave no vega parka na travniku ob severni atrani Latermannovega drovoreda. X. Direktorja mestnega vodovoda poro Čilo o prošnji Ivana Ogrina za odpis delne vsote stroškov ob podaljšanju vodovoda do njegove hiše. V tajni seji prideta na razpravo obrtnega odseka poročili: 1) o prošnji delniške Hružbe združenih pivovaren Žalec in Laški trg za podelitev gosliniške kon oesije; 2) o prošnji Frana Krapeša za prenos gostilniške koncesije mladoletnih Sedejevih otrok. — Občinske volitve v Spodnji Šiški« Poroča se nam: K zelo stvarnemu pojasnilu g Frana Bargarja o naših volitvah v Vaši sobotni številki, blagovolite g. urednik sprejeti Še sle deči dodatek. ^Neresnična je namreč trditev, da bi bila v 3p. Šiški zmagala v vseh treh razredih socialno demokratična stranka; zmagala je namreč le v III. razredu, kjer so voliloi skoraj dane sami železničarji in je bilo torej pričakovati, da ti prodro. Glede volitev v II. in I razredu pa naj služi sledeče v pojasnilo. Že nekaj Časa sem opažalo se je, da dosedanji občinski odbor — na čela mu radi krivega pričanja odstavljeni župau Burger — ni bil več sposoben upravljati tako občino, kakor je tip Š Ška; saj so to Ljubljančani, ki nas prav pogosto posedajo, sami najbolje uvideli in opravičenim pritožbam ni bilo ne konca ne kraja. Takih cesta, kakor so v ljubljanskem predmestju Sp. Šiški, ki šteje nad 3000 duš in katere danes ne moremo več imenovati vas — kakor jo nazivlje narodna pesem — ni najti nikjer na Kranjskem in še kje drugje ne. Cestno-policijskega reda za deželo kranjsko tukaj sploh ne poznajo. O kaki javni razsvetljavi tudi ni govora, će je v pratiki narisan mesec, se na take dni ulične leščerbe sploh ne prižgo ne oziraje se na to, ali je noč temna ali svetla. Vobče delalo se je tako, feakor se je to sljubilo Bargerju ter njegovim ki-movcem. Tega početja pa so se občani naveličali in korenita remedura je bila nujno potrebna. Kake agi ta oije zoper stari odbor sploh ni bilo potreba, kajti postavili so take kan didate, da se moramo smejati, če pomislimo, da bi kak Šolski sluga, kak tesarski delovodja in take vrste ljudje, ki plačujejo komaj par kronic davka, komandirali vso Šiško in odločevali o usodi občanov, ki plačujejo do pet in še več sto kron davka. To spri Čuje jasno tudi dejstvo, da so oelo najzvestejši pristaši starega odbora ali ostali doma ali pa volili nasprotno Trditev, da se je sklepal kak kompromis z Nemci, je popolnoma iz trte izvita in so le ti sami komaj čakali, da bi bile že skoraj nove volitve, ki so so zavlekle za 5 mesecev le vsled vzorne sestave volilnega imenika. Če jim n. pr. kak volileo II. razreda ni ugajal, brž so ga potisnili v III razred; Če pa je bil kak njih pristaš v III razredu, a bi ga bili rabili v II. razreda, pomaknili so ga v ta razred ne zmene se za za to, ali p ača predpisani davek ali ne. Najboljši dokaz, kako potrebna je bila preosnova občinskega odbora v Sp. oiški, je dej stvo, da je bil izmed osemnajstih dosedanjih odbornikov na novo iz7oljen le eden. Novosestavljeni odbor pa je tak, da smemo z mirno vestjo priča kovati, da bode marljivo delal le v prid občine Sp. Šiška. — Op. ured.: Bomo videli, če se to uresniči. — Javen shod za slov. vseučilišče se vrši v Idriji prihodnjo nedeljo v pivovarni pri „Črnem orlu". Začetek ob 9. uri dopoldne. Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okra) se imelo v ponedeljek zvečer v gostilniških prostorih g. Lovra Šarca na Kariovski cesti primeroma prav dobro obiskan mesečni društveni shod, katerega se je tudi udeležil državni poslanec g. župan Ivan Hribar. Ko je predsednik g. Bergant nakratko pozdravil g. župana in zborovalce. je poročal društveni tajnik o izvedbi odborovih sklepov. Informiral se je pri deželnem odboru v zadevi olaj šav pri plačevanju deželnih naklad na po potresu novozgrajeni hiši v Ljubljani, ki so zapadle do konca 1. 1907, in poizvedel, da deželni odbor dovoljuje pla Čevanje teh dokiad v polletnih obrokih in sicer največ v desetih. Vsak posestnik mora vložiti tozadevno prošnjo na deželni odbor, ki potem prisodi po gmotnih razmerah prosilca, v kolikih obrokih naj plača zaostale naklade. Društvo je nadalje pripravljeno iti svojim članom na roko pri sestavljanju takih prošenj. Društvo je nadalje vložilo prošnjo na mestni občinski svet za na napravo postajališča električne cestne železnice ob križišču ulice Sv. Florijana, Roinih ulic in tulio na Grad. Društveni odbor je sklenil priporočati kandidaturo g. Fr. Berganta pri letošnjih dopolnilnih volitvah v mestni občinski svet. Po priporočilu gosp. Urbančiča je shod tudi odobril Bar-gantovo kandidaturo. G. župan je pojasnjeval, da se bo oesta do Ljublja-nioe, ki bo vezala preko novega mosta Karlovsko oesto, Opekarsko cesto uredila tedaj, ko bo Ljubljanica regulirana Tedaj se napravi tudi kanalizacija. Glede obrtne šole je izja vii, da bo stvar nekoliko zastala, ker je finančno ministrstvo vsied potrebščin za vojaštvo začasno ustavilo vsa izplačila, ki niso v letošnjem proračunu, mesto samo pa ne more žrtvovati celega milijona kron, na kolikor je proračuuana stavba nove tbrtue šole. Ker pa je Kranjska hranilnica V svoji hiši odpovedala obrtai šoli prostor, gradi se začasna stavba za obrtno šolo na Prulah. Glede ljudske šole v Prulah izjavi g. župan, da namerava sicer občina zgraditi novo ljudsko šolo na Poljanah, da pa bo vziic temu dal preiskati, ali bi bilo tudi za solo na Prulah dovolj Šoloobveznih otrok, in se bo v ugodnem slučaju skučalo ugoditi tudi tej želji šentjakobskega okraja. Zborovaloi so z odobravanjem vzeli na znanje ta pojasnila. Nato je predaval prav poljudno g dr. Pavel Grošelj o po tresih in njih vzrokih. Poslušalci so mu bili prav hvaležni za njegova poučna izvajanja in le želeti je, da bi društvo stopilo vsak meseo s takimi predavanji pred svoie člane. Društvo priredi dne 15*., 14. in 15. aprila manjša volilne shode za občin • ske volitve, v nedeljo, dne 18. aprila pa dva večja shoda, na katere že sa-daj opozarjamo volile 3 Šentjakob-'' ske ga okraja. Politično in izobraževalno društvo za dvorski okra] je imelo snoči v prostorih „Auerjeveu restavracije svoj redni letni občni zbor. Ob prav dobri udeležbi, kar kaže veliko zanimanje Članov za društvo, je otvoril predsednik dr. Ivan Oražen občni zbor, pozdravil navzoče, pred vsem drž. poslanca Ivana Hribarja ter dež. poslanca dr. Ivana Tavčarja. Nadalje je poudarjal, da se je društvo ustanovilo, ker je bila taka organizacija stranki nujno potrebna, fcer bi brea nje sploh ne moga izhajati. Društvo ni najstarejše, ali vendar si je pridobilo posebno posebno s svojimi imposantnimi shodi lep ugled Sicer je pa delovanje društva zelo težavno, ker je okraj jbko me)an. Pričakovati je pa, da bodo uspehi v prihodnjem letu še boljši, ko bo društvo tudi skušalo oživotvoriti svojo javno Čitalnic >. Končno pozdravi še zastopnika „Slov Naroda", ki je vedno rad priobčeval društvene objave. — Zapisnik ustanovnega občnega 2bora se prečita in odobri. Tajnik Est poroča, da ;e imel društven odbor od 14. aprila 1. 1. sedem sej, v katerih so se reševala razna društvena vpra sanja, posebno glede knjižnice, poštne nlijalke na Tržaški cesti, obrtne šole, katera naj bi se zidala na Mir ju, češ, ker vlada smatra s ;et na Prulah pre mekroten. Društvo je priredilo dobro uspel zabaven večer, poslalo razae resolucije na obS. svet in poslancu Hribarju, priredilo dva velika shoda v „Mestnem domu", da protestira proti neznosnemu postopanju deželnega predsednika in šolskega referenta pr. imenovanju tretjega dež šolskgga nadzornika in pa da poročajo deželni poslanci o svojem delovanju Začelo se je tudi s poljudnimi predavanji, ki pa se niso prav obnesla Društvo se je udeležilo pogreba narodnih mu cenikov Lundra in Adamiča ter položilo venec na njun grob. Sprožila se je tudi misel ustanovitve narodnega sklada. Društvo ima ravno 100 članov. Knjižnica šteje okrog 500 knjig, ka tere sta po večini darovala predsednik in pa g Pfeifer, za kar jima gre od krita zahvala. Ć tal ni ca je imela 27 časopisov, med temi tri hrvatske. Poročilo se od bri. — Blagajnikrgospod Milko Krapež poroča, da je imelo društvo 32920 kron dohodkov in 341-29 K izdatkov, torej 12 09 K pri-mankljaja Društveno premoženje s knjižnico vred znaša 1193 K. Na predlog preglednika računov g Škulja se podeli blagajniku absolutorij Pri sledečih volitvah je bil izvoljen za predsednika g dr. Ivan Oražen, v odbor pa gg : Est, Primožič, Kušar, Krapež Milko, Škulj, Črne, Rak Ivan, Kunstler in PetriČ Avgust; za namestnike: Belič, Hribar. Kraigher, Rak Fran in Traun Ivan; za revizorja: Čolnar in MegliČ; za namestnika: Oblak — Nato je poročal župan Ivan Hribar, da se je v zadevi poštne filijaike na Tržaški c^sti doseglo toliko, da se ustanovi niijalka s prihednjim letom. Niveliranje trza ške ceste je gotovo ena najupraviče-nejših želja prebivalstva tega okraja, pa tudi cele občine in po dolgotrajnem dopiaovan.u mestnega magistrata z vlado se je doseglo, da vlada nivelira cesto pod pogojem, da mestna občina peskrbi za odvod vode. Prava kina lizacija pa ni mogGČa, dokler se ne regulira Ljub'janioa in ne poglobi struga Gradaščice, ki bi sicer stopala v kanale. — Glede obrtne šole pravi, da se je res ministrsko izreklo, da so tla v Prulah premokra. ali da ima pri tem odločevati le vlada, občinski svet bo ostal v tej zadevi popolnoma nepristranski. Vsakako pa se je stvar vsled zunanjih h orna ti j zavlekla za kaka tri leta. Ministrstvo javnih del je govornike prav danes obvestilo, da je izdalo nov razpis za obrtno šolo. ki bo že najbrž v rokah deželne vlade. Kakor hitro aobi občinski svet stvar v roke, bo sklepal o njej in uoati je, da se stvar reši ugodno. Nato poudarja g. dr. Ivan Tavčar, da ga veseli obilna udeležba na občnem zboru, kar posebno kaže, da se gibljejo mlade moči. Skupnega, organi znanega dela je tembolj treba, ker so nadi nasprotniki ostali pri oni ostudnosti, v kateri so se rodili. Tako so te dni napadli slovensko ženstvo, ki je, odrinjeno po Nemcih, hotelo pokazati svoje dobro srce. Skrajna ostudnost je to in zdi se, kakor bi hoteii oelo zagovarjati ono Galletovo Lino. Organizacija je potrebna, ali pri tem naj ne bo kake konkurence med posameznimi okraji, potrebna pa je organizacija tembolj, ker mislijo nasprotniki, aa si bodo napravili iz Ljubljane svojo molzno kravo Ljubljana res velrffe) plačuje, zato pa mora tudi dobiti svoje pravice, zato pa je tudi treba delovati z vso silo proti tisti klerikalni ostudnosti. ki danes sili na dan. Dr. Š vi gel j je ravno tako poudarjal potrebo krepke napredne organizacije na političnem, prosvetnem in gospodarskem polju, da ostane Ljubljana slej ko prej trdnjava svobode, svobodnega meščanstva. Doktor Žerjav poudarja, da je društvoma dvorski okraj največjega pomena za splošno organizacijo, kajti v njem so se pred vsemi združile vse moči mlajšo in starejše in se je tu tudi najlepše pokazal uspeh združevanja, ki je tako trdno, da nas ne spravi narazen nobeno obrekovanje več. Predlog gosp. Krapeža na polletno pobiranje čla narine se prepusti v rešitev odboru Dr. Oražen je končno poudarj, kako prijateljski odaošaji vladajo društvu, ki je pravi trn v peti n< sprotnikov, ki so nekaj časa pač bil za složno delovanje proti skupnei sovražniku, potem se pa pokai vladnejši od vlade same in hotel zvaliti vso krivdo septembrskih dr na naprednjake, katere črnijo pj vladi, ne meneč se za to, da s tei črnijo tudi slovenski narod. Ni naj krivda, ako je izginila sloga, saj aj bili za to, a oni so nas zato imenovi hinavoe. Društvo je imelo res ler us;ehe, a treba je Še več delati pL sebno se je treba poprijeti dela letošnje občinske volitve, kajti odbit bo treba skupni napad klerikalce; socialnih demokratov in Nemcev, bodo na t'hem gotovo izdali iz kazini direktivo svojim voliloem, kam na] oddajo svoje glasove, ali klerikalec ali sooialnim demokratom Ta napad se mora preprečiti. Nato zaključi občc zbor z zahvalo na obilni udeležbi Pripomnimo naj še, da je prišel y0| hunit na cb5ni zbor — upamo vsaj! da ne po naročilu, temveč samolastuc — najmlajši odbornik krščansko soj oiaine zveze, ki pa je hitro izginil Povemo mu, da mu bomo dali, akc se predrzne še kdaj storiti kaj ta| kega, pošteno brco tjakaj, kamor m\ jih je oče najbrž premalo nametal] Pač bi bilo res nekoliko presramotaol za stranko, kakor je S. L S , ki to. liko ve povedati o svoji moči, da bi na tak podel način iskala informaciji o svojih nasprotnikih! „Dramatićrega društva" občuj zbor bo 17. aprila ob 8 zvečer 71 „Narodnem domu4 z običajnim dnev-| nim redom. Blagajn štvo „Dram. drufttfa"! nas prost, da objavimo sledeče: Ker je bila včeraj, dne 30. marca, zadaja predstava na račun „Dram. društva4 in so odslej kuponski bloki, izdani od „D r am. društv a", n e v elja vni, prosimo prav vljudno vse one ki imeli te bloke v oskrbi, da nam vsaj do 2. aprila pošljejo obračun z denarjem vred ter vrnejo neprodane kupone, ker je le na ta način točen' obračun mogoč nApolonov hram" se zove naj novejša opereta znanega skladateljal g. V. Parma, o kr. okr. 'glavarja v Litiji, kateri si je osvojil vsestranske splošne simpatije z raznovrstnimi, krasno uspelimi skladbami, med katerimi naj se omenjajo kot posebno dobra, prvenec „Ksenijau, „Stara pesem", „Caričine Amaoonke", nLo kavi služabnik" in nebroj manjših. Nova opereta, katera se je prvotno nazivala „Venerin hram", a jo e cenzura prekrstila v „Apolon o v hramu se je predstavljala na zagrebškem odru 2 krat zaporedoma in sicer v soboto in v nedeljo pri po polno razprodanem gledišču inje priznano, posebno kar se tiče glasbe izvrstno uspela. Libreto, katerega sta preskrbela R. Fedeni in B. Lvov-sky nas pelje v zakotni del pariš kega mesta, kjer ima ma' muzikalični salon gdč. V anj a, ki poduČuje glasbo, ob enem pa ima v najemu za hišo krasno opremljen bajno okrašen skrit vrt — bivši Venerin hram, kjer mlade, žive ognjevite in razposajene mladenke ustvatjajo že napol doživelim nov pomladni cvet in jih prestavljajo, kot bi jih napojile s čarobnim hašišem, v nirvano bajnega uživanja. Seveda se tak libreto marsikomu ne zdi primeren za deske po deželi, a umetniku se za to pač ni treba brigati, kajti v tem slučaju bi prenehala umetnost. Začetna g.dba, katera nas tako nežno uvaja v srasen hram je sila mehka in simpatična ter plepletena z nebrojnimi navadnimi, toda krasnimi in lepimi arijami I« te preide polagoma in nežno se igraje v godbo, iz katere govori lahkoživje in veseije, v g dbo iz katere kipi bujna in vedno bujuejša sila do v užitka življenja. Krasno je izdajanje baleta, ki zavzema .skoro oelo drugo dejanje, nekaj posebnega pa krasen marš, s katerim se otvori tretje dejanje in s katerim je ztdel gospod Parma pravi živi operetni Glavno vlogo izvajala je ga. Pola k o v a in žela vsestransao priznanj- in buren aplavz. Splošno je igra obakrat izvrstno uspela, nudila cbiskovalcem izboren užitek, ter pripravila gosp. Parmi obilico vsestranskega odkiiteg* priznanja in prijazne pohvale. Za veliki koncert orkestra dunajskih glasbenik umetnikov v petek, 2. aprila, vlada med občinstvom veliko zanimanje, saj se pač pni ka slišati velikomesten koncert v Ljubljani nudi preredkokrat. Koeoert je v prireditev prevzela „GUsbena Matica". Prav je, da pokažemo Dunaj-čanom, da nismo nekulturen narod, da čislamo idealno umetnost in da naš narod vzmore toliko glasoljube čega občinstva, ki bi pri takem izredno lepem užitku v petek zvečer prostrano dvorano „Unionau do zadnjega kotička napolniti moglo. Občinstvo z dežele opozarjamo, naj z dopisnicami po vstopnico obrača na trafiko gospe CeŠarkove v Šelenbur-govjh ulioah. Sedeži so po 2, 3, 4 in 5 kron. Priloga „SiOTenstean Marođn" it 72, dne 31- marca Dražba sv. Ciril* in Metoda ima v zalogi Se precejšne število velikonočnih razglednic. Bližajo se prazniki; vsak zaveden rodoljub naj napiše voščila k praznikom na druž bene razglednice. Posnemajmo v*tem Čehe, ki rabijo o takih slučajih izključno razglednice „Šol. Matice" ! — Vsak trafikant bi moral imeti družbene razglednice. Računske listke drnžbe sv, Cirila In Metoda so naročili v zadnjem Času sledeče p. n. tvrdke: a) is Ljubljane: Trškanova gostilna, rest. Auer, P. Turk gost. za Gradom, gost. pri „Lipiu, kavarna „Europa", rest. Križ, rest. „Novi svet", gost. Zupančič, Vodmat, „ Jugoslovanska restavracijau, q| kavarna „Ilirija", gost. Tratnik, rest. I „Narodni dom", Menzinger trgovina, 1 gost. Marijan, rest. „Pri roži", gost. t Lazar, Štefka Babnik, hotel Seidl, 1 hotel „Štrukelju, gost. Avguštin Zajec, 1 „Švicarija", rest. „Zlata riba", gost. 1 pri Ćonžku; b) z dežele: Burja, gost. | Spodnja Šiška, Špilar, Št. Peter, „Gene" z Ribnioe, dr. Maurer, Krško, K. Flo-rijan, Kranj, R. Strmeokv, Celje, Se-zini, Logateo, Deisinger, ŠkofjaLoka, I. Koklič, Rudolfovo, Klaužer, Bre-i| žice, I. Se v ar, Šmarna gora, R. Kunej, Videm, Breznik, Črnomelj, kavarna Gaude, Tržič, Hmelj, Radeče, Arko, Ribnica, M. Maver, Kranj, Fr. Trobaj, Gornji grad, Stare, Kamnik. Burja, Sp. Šiška. Tefovadno društvo Sokol I priredi v nedeljo, 4. julija t. 1., svojo LE. veliko vrtno veselioo ter se vsa narodna društva vljudno naprosijo, da se ozirajo na imenovani dan. Veselični odsek Sokola I. 0. Matija Pogorele, trgovec zlatnine in knjig v Chioagu poslal nam je 150 K in sicer 100 za spomenik Lun dru in Adamiču, 50 pa za Ciril Metodovo družbo. Vsoto je de loma daroval sam ob spominu na dogodke v septembru, deloma skupil pri razglednicah žrtev, deloma pa nabral med Slovenoi na Silvestrov večer, ko so se poslavljali od preža-lostnega leta 1908, zaznamovanega s slovensko krvjo. Vrlemu rodoljubu ter vsem Slovencem, ki ne zabijo v daljni Ameriki svoje prve domovine, kličemo : srčna hvala 1 Za N. D- 0. v Ljubljani je nabral tov. F. Hribar pri občnem zboru pol. in izobr. društva za Dvorski okraj 10 K, in sicer so darovali: Gg. dr. Oražen 5 K, Kušar 1 K, Megbč 1 K, Škulj 1 K, dr. Žerjav 1 K in Šaplja 1 K. Cenjenim d ar oval o em bodi tem potom izrečena najsrčnejša zahvala! Občni zber gostilničarjev, kri« marfev In kavarnar|ov v LJubljani se vrši v petek, 2. m al. travna, ob 2. uri pop v veliki dvorani „Mestnega domau z običajnim dnevnim redom. „Dajmo ga lest potegnit h Piše se nam: V ljubljanskem velehotelu stanuje že delj Časa, gotovo pol meseca, neki tujec s svojo soprogo, Slovan, prijazen človek, ki rad poišče družbe, da se pozabava v njej. Tako se je zgodilo tudi pred par dnevi. V družbi je bil tudi vodja tistega podjetja, in ko je pristopil tujeo k družbi, g. vodja ni čutil druge potrebe, da je pozval družbo, da naj tujca, ki le slabo razume slovensko, pošteno potegne. Pač smo res radovedni, ali je tako postopanje v korist tujskemu prometu in tudi podjetju samemu. Odgovor na to vprašanje prepuščamo gospodu, ki tako rad „ vleče". Odda ae tobakarna potom javnega pogajanja v hiši št. 70 v Toplicah, davčni okr. Litija. Nastani se lahko tudi v kaki hiši v neposredni bližini. Varščina znaša 40 kron. Ponudbe do 28. mal. travna na predpisanih tiskovinah predstojništvu fin. ravnateljstva v Ljubljani. Uboj v Kočevju — sad večnega hujskanja Hočevarjev proti Slovencem, V nedeljo, dne 28. t. m., je bil na Auerspergovem trgu napa den kolarski pomočnik, dvajsetletni Alojzij Koretič, rodom Slovenec Napadaloi pobili so ga s palicami na tla, vendar se je Koretiču posrečilo skočiti na noge — sedaj pa je zadal Koretič glavnemu napadalcu, dvain tridesetletnemu dninarju Karolu Plavcu, ki je koroški Nemec, z nožem rano na levo ramo in je Plavo vsled te rane že po preteku dveh ur umrl. Orožništvo je Koretiča na nje govem stanovanju takoj aretovalo in le-ta se je vil v obupu, ko so mu povedali, da je bila rana smrtonosna. Samo braniti se je hotel in silobran je provzročil nesrečo. — Popisani tragični slučaj nam vzbuja grenke spomine, koliko smo že morali kočevski Slovenci pretrpeti pred neprestanimi napadi nahujskane in za izzivanja plačane pocestne kočevarske drhali. Gospod okrajni glavar, ali niste še nikdar na lastna ušesa čuli, kako se o belem dnevu Slovenoem žvižga in se jih pse imenuje? Orožništvo in mestna, sioer res zastarela policija, kaj nimate oči in ušes? V vaši na-vsočnesti se pobijajo Slovenoem okna, mažejo napisi, s palicami se jim preti — pa od vas nihče ničesar o tem ne Ve! Pa mogočni mestni očetje, večno šetajoč se po glavnem trgu, ali ne vidite tam dobro znanih hujskaČev in jim v skrbi za blagor in ugled mesta ne navijete .visokih" ušes in ne pri mete za „rdeče" nosove! Le ti „visoki" in „rdeČi" imajo Plavca na vessti! Te naj pograbi državno pravdništvo in jih tira pred stol pravice — potem pa bode v Kočevju zavladal mir, ki si ga delaljubni Slovenoi tako želimo in ki tudi Koče varjem ne bode v škodo. Altaftev deaa v Vratih razdejan. Župnik Aljaž z Dovjega je poslal včeraj „Slov. plan. društvu" to le pismo o strašni nesreči, ki je zadela to društvo. V pismu se bere med drugim: SnoČi je prišel iz Vrat Frano Jakelj, posestnik v Dovjem, ki je Šel pogledat svoje oglje zgor Tur • kove bajte in ž njim Kosmatov Ši-men. Šla sta pogledat tudi Aljažev dom, če bi bilo kaj streho popraviti, pa že od daleč sta videla, da stoji prvo nadstropje Aljaževega doma skoraj oelo s streho vred pri kegljišču, 30 metrov proč od prejšnje hiše pri ograji proti Bistrioi; — pritličje Aljaževega doma, deloma razdejano, stoji še na starem mestu in polovioa Dimnika gleda ven. O drvarnici ni ni nobenega sledu, i sto tako ne o stari Aljaževi koči Vidi se, da se je vrh Rogice (Dovka) utrgal velik plaz in sredi gore, kjer je rob (nos), se je razdelil v dva dela: veliki del se je obrnil bolj proti Do v ju, 400 metrov daleč od Aljaževega doma in leži [čez pot na tisti ledinioi (trati), kjer je bilo kopišče in je prinesel seboj grmovje in drevje (10 ool de belo) ter šel v Bistrico; manjši del pa se je obrnil proti Aljaževemu domu in ostal zunaj ograje 50 met rov daleč in puh (zračni pritisk) je poslopje odnesel. Tako sodi tukajšnji posestnik Klančnik, ki se pa gotovo moti. Kiančnik je videl dve veliki korenini pri Aljaževem domu. tedaj se kaže, da je plaz šel čez poslopje in korenine prinesel, potem pa je zopet nov sneg padel, da Klančnik m videl plazu. Tudi iz drugih hribov 30 Šli strašni plazovi in končali gozde, v Radolni do hiš, iz Stenarja, Cmira, veliko plazov je Šlo do Bistrice. Pot v Vrata se skoraj ne pozna, vse leži križem. Tudi po Peričniku je prišel velik plaz in nasproti s Črne gore. Pri mostu sta se objela in združila visoko nad mostom. — Stari možje, ki pomnijo daieč nazaj, pravijo, da tukaj Še ni nikdar šel plaz. Jo žef Jakelj mi je zatrjeval še pred 10 dnevi, da stavi vse svoje premoŽenje in oelo življenje, da na Aljažev dom ne bo nikdar prišel plaz, k sem ga spraševal, če je nevarno Rekel je, da so v sredi grabni in robovi, ki plaz obrnejo proti Dovju. Pa morebiti so sedaj bili ti grabni že od snega zasuti, da je nov plaz (z dež jem namočen) kar čez šel. „ŠtaJercu na zatoteni klopi. Dne 5 aprila se vrši pred porotnim sodiščem v Mariboru razprava proti odgovornemu uredniku „Stajerca" Karla Linhartu. Toži ga odvetnik dr. Brejo v Celovou. Nesreča na železnici, 3lletni železniški delavec Anton Hojnik je padel na Pragerskem med premikanjem vlakov pod tovorni voz, kateri mu je odrezal obe nogi pri kolena in en prst na levi roki. Odpeljali so ga v mariborsko bolnico. Slovanska čitalnica in slov. trgovsko drnfttvo v Mariboru. Veliki konoert pomnoženega salonskega orkestra in pevskega zbora bo dne 4. aprila 1909 v veliki dvorani „Na rodnega doma" na korist ljudske knjižnice in glasbenega sklada. Umoril le z nožem 11 letno Šo larioo M. Hribernikv Modricu blizo Oplotnioe iz zavisti, ker je dobila neko dedščino, neki 30 letni fant in nato zbežal v Pohorje. Ustrelila se |0 iz neznanega vzroka 16 letna hčerka občinskega tajnika v Bruoku ob Muri. Novo društvo. NamestniŠtvo v Trstu je potrdilo pravila novega društva „Zveza županov in podžupanov na Krasu" s sedešem v Sežani. Zmotil 80 (e. Urno, hitro, s ča-rovno naglico so smuknili tatinski prstje elektrotehnika Rusi s ch a v Trstu v žep neke gospodične in iz vedli neopaženo lično pisemce. Toda v prepričanju, da izvleče bankovec, ga je pogled na pismo toliko razočaral, da je pozabil na svojo umetnost, in s tem nehote opozoril go spo dično, katera je urno poki: cal a stražnika, katerega je odpeljal po plačilo. Pot blatnikov v enem dneva so privedli v tržaško blaznioo, pri katerih so se pojavili znaki hipne blaznosti. V Opatiji je bilo 24. t. m. 3344 tujoev. Prepoved oroila v Zagrebu, K včerajšnjemu poročilu o zaplembi orožja in streljiva v Zagrebu se pojasnjuje naknadno, da so izvzeti gozdarji, javni uradniki, ki službeno potrebujejo orožje, trgovci in obrt niki, ki so navezani na razstrelna sredstva in v omejeni izmeri tovar- narji in trgovci orožja. Orožje in streljivo se mora oddati tekom 8 dni s pritrjenim napisom in naslovom lastnika. Za vsako prikritev orožja je napovedana huda kasen. Prepovedan je nadalje vsak prevos, izvoz in uvoz orožja in streljiva. Tudi gostilničarjem in hotelirjem se je strogo zaukazalo, paziti in nadzorovati došle tujce glede prijave in orožja. Nevaren brat. Predvčerajšnjim je policija aretovala ključavničarskega pomočnika Ferdinanda Pračka, ker je v neki hotel sledil svoji sestri ter z nekim konjičastim železom hotel vdreti v njeno sobo, da bi ji tam kaj storil. PraČek je že dopoldne hodil na kolodvor pričakovat sestro. Jezen je vsled tega na njo, ker je kot priča odkrito, toda nepovoljno izpovedala pred sodiščem zoper brata Adolfa, ki je dobil zaradi hud krive prisege in prigovarjanju h krivi prisegi 15 mesecev zapora. Ferdinand je že pri sodišču tako postopal, da ga je moral predsednik zavrniti iz dvorane. Oddali so ga sodišču. Izreden eksemplar. Policiji in raznim sodiščem dobro znani Ljubljančan, prijatelj Mestnega loga, 431etni Mihael Komar je nedavno zapustil svojo rodno mesto in krenil proti Notranjski. Kakor že v Ljubljani in drugod, je imel tudi v Vipavi priliko se seznaniti z varnostnimi organi, ki so ga potem oddali sodišču, kjer pa mož zatrjuje, da je zelo delaven in da je tukaj prav pridno Šival Seveda je ta zagovor piškav in bode Komar Še brenčal za omreženimi durmi. Kako pa da je nedolžen, izpričuje že dejstvo, ker ni bil pri raznih sodiščih zaradi beračenja, postopanja, goljufije, tatvine, javnega nasilstva, te lesne poškodbe nič manj kakor olkrat kaznovan, poleg tega je bil pa tudi v prisilni delavnici, katera mu svoj čas bržkone zopet ne odide. Nesreča. Ko je predvčerajšnjem krovec popravljal na Paiohlovi hiši streho in opeko metal na tla, je ena padla na glavo mimoidoče mu Bogo-slavu KalaŠuju ter ga znatno poškodovala. Zblaznel le predvčerajšnjem 701etni delavec Jurij Doleneo, redom iz Železnikov, pristojen v Ljubljano. Prepeljali so ga z rešilnim vozom na opazovalni oddelek. Moža je bil že davno udaril po glavi s kopitom konj in je od takrat tudi epileptiČen. Arstovan je bil včeraj leta 1889. v Črnučah rojeni in v Mirno peč pristojni delavec Anton Gale, ker ga tukajšnje o. kr. dež. sodišče progama zaradi hudodelstva razžaljenja Nj. Veličanstva. V mlekarski voziček Pavla Kosa je danes dopoldne v Florjanskih ulicah zadel hlapec Fran Mostar, ter ga tako pokvaril, da ima Kos 30 kron škode. Pes |e popadel predvčerajšnjim na Karolinški zemlji delavca Frana Vidmarja ter ga na desni nogi poškodoval. Lastnik psa je znan. Zatekla se ie mala, bela fok sterier psica, za katero izve lastnik pri policiji. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 73 Slovencev in 5 Hrvatov. 66 Hrvatov se je odpeljalo v Sfc. Polten, 18 pa na Dunaj. Tudi 13 vozov laških zidarjev in delavoev se je peljalo skozi Ljubljano. Izgubljeno in najdeno. Šolska učenka Manja Beningerjeva je izgubila ročno delo in nekaj svile. — Trgovec g. Ludvik Spitz je izgubil šči-palnik. — Ga. Marija Pevalekova je izgubila zlato brožo. — Kavarnar g. Leon Miholič je našel denarnico z zastavnimi listki. — Ga. Ana Koširjeva je našla denarnico z manjšo vsoto denarja — Na južnem kolodvoru je bil izgubljen odnosno najden črn mo ški klobuk. — Stražnik Jakob Grčar je našel zavitek kotonine. Morilec FOdrnnjperS pred porotniki. Kakor smo že javili, se je pričela danes 31. marca pred tržaškim porotnim sodiščem velezanimiva obravnava proti morilou Juliju Fodranu pl Fodranspergu. Ranega jutra dne 27. julija lanskega leta je težak Viktor Lakovič na obrežju „Mandracchio" blizu pomola sv. Karla v Trstu lovil ribe brancine. Nakrat se mu pa, mesto brancina, obesi na trnek težak papirnati omot, katerega je LakoviČ iz radove* dnosti potegnil iz morja. Omot je bil z žico trdo zvezan, tako, da je „slu čajni ribič" le s težavo odgrnil malo trdega papirja in otipal — o groza — Človeški nos! — Lakovič je ves prestrašen pustil omot na obrežju in bežal klioat službujoče stražnike, kateri so takoj telefonično obvestili pristojne oblasti, katere so dale taj in -stveni omot takoj prenesti v mrtvašnico sv. Ju3ta. Tam so omot v pričo sodne, policijske in zdravniške komi sije odvili in v veliko presenečenje našli v njem popolnoma svežo glavo lepe ženske z dolgimi razvitimi lasmi. Glavo so na mestu fotografirali. Ako tudi tržaški jutranji Usti — isvsemii „Edinosti" — niso mogli tega dogodka več objaviti, seje vendar ta grozna vest bliskoma raznesla po vsem tržaškem mestu in vse prebivalstvo je s napetostjo pričakovalo razjasnilnih poročil tega temnega dogodka. Večerni tržaški list „Pioolo" je sieer o dogodku že obširno poročal, vendar pa ne tega, kar je ljudstvo najbolj zanimalo, namreč: kdo je morilec, kdo je umorjenka! Ali Že istega večera okoli osme ure se je raznesla po vsem mestu vest, da so v Rojanu aretirali morilca, ki se kliče Fodransperg in zvedelo se je tudi že istega večera za ime umorjenka, kanoonetne pevke in začasne ljubioe morilčeve, Luoiene Fabry iz Tunisa. Vse polno ljudi je drlo proti Rojanu, kjer je bila hiša v kateri je stanoval Fodransperg zastražena z močnim kordonom policije. Da so morilou tako hitro prišli na sled, je vzrok edino le njegova neprevidnost. Odsekano glavo svoje ljubioe je namreč zavil v debel papir, na katerem je bil napisan njega naslov in sioer: „Fr. Fodransperg, Rojano Nr. 237, Triest." To ga je izdalo. Policijski detektivi so bili tekom dneva večkrat pred gori omenjeno hišo — v kateri, kakor se je izvedelo, je stanoval Fodransperg sam — ali bila je vedno zaklenjena. Se le svečer okoli sedme in pol so skriti detektivi zapazili, da se bliža precej visok človek, osornega obraza in divjega pogleda. Ta se je v hišo zaklenil. Polioija je takoj s silo vdrla za njim in ga aretirala ter odvedla na policijsko ravnateljstvo, kjer je bil zaslišan in so konstatirali da je to brezposelni Julij pl. Fodransperg. V njegovo stanovanje — v hiši neke vdove Čelič, s katero je tudi živel v intimnih razmerah — je prišla takoj komisija in v kleti našla pet zabojev, pripravijo nih da jih odpošlje na razne strani v katerih so se nahajali razsekani deli telesa umerjene Fabry. Zaboje je dala komisija takoj odpeljati v mrtvašnico k sv. Justu, kjer se je nahajala glava. V stanovanju je komisija našla tudi skrite razne dragocenosti, katere je nosila umorjena pevka. Fodransperg, ki je poznan kot grozno surov in brezsrčen Človek, ki je bil radi raznih deliktov večkrat zaprt, je tajil od prvega dne in taji danes, da bi bil morilec Fabrvjeve, temveč pravi, da je neki njegov znanec storil umor. Govori se, da je bolj ko se bliža dnevu razprave, bolj potrt in da eelo plaka. Predsednik obravnave bo sodni svetnik Clarioi, drž. pravdnik pa dr. Z e n o o v i o h. Obravnava na katero je pozvanih 25 prič, je določena na tri dni. Ker vlada v Trstu za to razpravo splošno zanimanje, je zelo težko dobiti vstopnic. Sodišče je tudi določilo, da se ne sme pustiti na galerijo več kot 130 oseb. Glede na to, da posebno mej tržaškim ženstvom vlada proti Fodranspergu grozno razburjenje, kar bi na ulioi lahko privedlo do burnih prizorov, je sodišče odredilo, da se ga ob rani uri zjutraj privede is zaporov pri jezuitih v prostore deželnega sodišča. Telefonsko h brzojavno porodio. Dvorni obed za ministre. Dunaj, 31. marca. Cesar je povabil vse ministre na dvorni obed prihodnjo soboto. Srbsks nots. Dunaj, 31. marca. Srbski poslanik dr, Simič je danes dopoldne izročil ministru baronu Aehrenthalu noto svoje vlade. Nota je dooela kratka in se glasi: Srbija priznava, da aneksija Bosne in Hercegovine ne tangira njenih pravio indasebo pokorila odredbam, ki jih bodo ukrenile velesile g 1 e d e § 25. berolinskepogodbe. Volitev župana na Dunaju. Dunaj 31. marca. "Danes je bil zopet izvoljen za župana dr. Lueger. To je že 7. izvolitev. Rekrutni zakon. Dunaj 31. marca, Uradni list „Wieuer Zeitung" priobčuje sankcionirani rekrutni zakon. Cesarjevo pismo nemškemu cesarju. Dunaj 31. marca. Listi zatrjujejo, da je poslal cesar Fran Josip nemškemu cesarju svojeročno pismo, v katerem se mu zahvaljuje za podporo, ki jo je Nemčija nudila Avstro-Ogrski v sporu s Srbijo. Stanarina za vpokojene častnike. Dunaj 31. marca. Sekoijski načelnik v vojnem ministrstvu general H ttmann je odpotoval v Pelto, da konferira z ogrsko vlado glede sta narine, ki se ima dovoliti vpokojenim častnikom. Vlada namerava dovoliti vpokojenim Častnikom tretjino stanarine, ki jo izplačuje aktivnim častnikom. •i „NsJ ae ns Dunaju vesele . Belgrad, 31. marca. Minister Nikola PaŠić je v klubu staroradikalne stranke izjavil, da je ruski poslanik Sergejev srbsko vlado uveril, da racam z Avstro-Ogrsko še niso na čistem. Naj se le na Dunaju vesele in naj jubilirajo, saj ni daleč tre-notek, ko se bo Srbija lahko revan-žirala Avstro-Ogrski. Sedanja srbska vlada ostane na krmilu. Belgrad 31. marca. Sto štirje poslanci narodne skupščine so napravili vlogo na sedanje ministrstvo, naj vspričo težavnega političnega položaja ie nadalje ostane na krmilu. Srbska narodna skupščha. Belgrad 31. marca. Narodna skupščina ima danes tajno sejo, ki že traja od 10. dopoldne. V tej seji je poročala vlada o intervenciji velesil. O vladni izjavi se je razvila živahna, mestoma zelo ostra debata, ki še sedaj traja. Odstop kralja Petra? Belgrad! 31. marca. Minister Ri« barao je baje izjavil v klubu svoje stranke, da je kralj Peter izrazil svojo trdno voljo, da se odpove prestolu, čim bo rešen avstrijsko srbski spor. Minister je baje apeliral na poslanoe, naj podpirajo vlado, Češ, da se bo kralj Peter v najkrajšem času odpovedal prestolu na korist kraljeviču Aleksandru. Črna gora vztraja na svojem stališču. Belgrad 31. marca. V političnih krogih zatrjujejo, da je črnogorski knez Nikita obvestil srbsko vlado, da ne odobruje kapitulacije Srbije pred Avstro Ogrsko in da se vsled tega Orna gore ne bo pridružila tej kapitulaciji. Orna gora vztraja slej kot prej na svojem znanem stališču. Ta ves s t vzbuja v Srbiji veliko senzacijo. Velesile računajo s psdcem Kara gjorgjevićev. Berolin, 30. marca. „Lokalanzei-ger" javlja, da računajo evropski dvori kot z gotovim dejstvom, da bo dinastija Karagjorgjevićev primorana se odpovedati srbskemu prestolu. Kot naj resnejša kandidata za srbski prestol imenujejo dva skandinavska princa. Padec ministra Izvoljskega. Berolin, 31. marca. Ie Petro -grada javljajo, da je padec ministra zunanjih del Izvoljskega gotova stvar. Car je silno ozlovoljen radi postopanja Izvoljskega, ker ga ni zadostno infjrmiral o stanju balkanske krize. Balkanska konferenoa v Rimu. Berolin, 31. marca. Iz Carigrada javljajo, da se tekom meseca aprila sestane v Rimu evropska konferenoa, Id bo razpravljala o balkanskih vprašanjih. Gospodarstvo. — Nakup plemenskih bikov. Nakup plemenskih bikov za znižano oeno od deželnega odbora kranjskega se vrši 14, 15. in 16. aprila t. 1. Do teh bikov imajo pravico v prvi vrsti živinorejske zadruge. Nakupovali se bodo biki pinogavskega, simentalskega in murioodolskega plemena. Pincgav-ske pasme biki se bodo nakupovali na Tirolskem in Solnograškem, simen-talske pasme na Tirolskem in muri-oodolske na Zgornjem Štajerskem. Skupnega nakupovanja se lahko udeleži na svoje stroške vsak zasebnik, ki pri tej priložnosti lahko nakupi tudi plemenske krave in mu bode pri nakupovanju šel na roko deželni živinorejski nadzornik. Deželni odbor bode skušal dobiti za one, ki potujejo skupno pod vodstvom deželnega živinorejskega nadzornika, znižano vožnjo na železnici. Kdor se želi udeležiti nakupa, naj se zglasi do 5. aprila pri deželnem odboru kranjskem. Narodovo zdravilo, la^o se sme imeL, rat bolesti uteSujoče, mišice in živce krep-Cujoče, kot mazilo dobro znano „MoUovo francosko žganje in sol'*, katero se splošno in uspešno porablja pri trganju po udih in Eri drugih nasledkih prehlajonja. Cena ste-lenici K 1*90. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DTJNAJI, Tuch-lauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z raratveno znamko in podpisom. 2 8—4 Darila. Na upravništvo našega Usta so poslali: Za dnaibo sv. Cirila la Metoda: G Ivanka Simčič, nabrala ob priliki odhodnice gosp. F. V/tgeleta 24 K. — Avgust Korbar, nadučitelj v Preserji, nabral pri prijateljih 12 K. — Gosp. dr. Janko Vilfan v Radovljici 539 K kot preostanek zavarovalnine. — G. Josip Verbic 10 K, mesto venca na grob svojemu prijatelju g. Antonu Fleisu. - G. M. Pogorele v Chicago 5o K. — Gorotan 2 K. Skupaj 103*39 K. — Srčna hvala! Za spomenik Lnadra in Adamiču: G. M. Pogorele v Chicagu 100 K. — Srčna hvala 1 Za Učiteljski konvikt: G. A Korbar, nadučitelj v Preserji nabral pri prijateljih 12 K. — G. Janko Skerbenec, nadučitelj v Višnji gori 5 K, mesto cvetlib na krsto prijateljice in odkritosrčne koleginje gospice Roze Junis iz Toplic pri Zagorju. — Skupaj 17 K. — Srčna hvala! Vsoto smo izročili g. J. Dimniku v Ljubljani. i Priporočamo našim rodbinam ho Unsko cikorijo. Rogaški tempeljski vrelec »trnja tek in dela lahko prebavo ter ureja menjavanje snovi. 1128-2 Pecite pražite 536 5 kuhajte samo s Kunerolom! Škatljica 40 vin. Po vseh lekarnah Učinek presenetljiv. Ob prieetku nahod? skoro nezmotljiv uspeh. 1018- -7 žitne oene v Budimpešti Dna 31. marca 1909. Trn Pšenica za april 1909 . za 50 kg K 1858 Pšenica za oktober 19o9 za 60 kg K 11*02 Rž za april , za 50 kg K 9*95 Koruza za maj „ za 5C kg K 7 47 Oves za april . za 50 kg K 8*63 Hsssttv« Nespremenjeno. ffeteorolosifjio Vlita* nad morjem 30« 2. Srednji srmdni tlak 7860 mm. S ■5 E Ca* epaso-vmnja Stanje bare-aetra • o aV > B S Vetrovi Nebo 3o;t9. zv 31 7. sj. , 2. pop. 732*7 7347 7349 91 56 14'2 Si. jzah. si szahod sr. zahsz, loblačno Srednja včerajšnja temperatura 9*3°, norm. 6*4°. Padavina v 24 urah oO mm. Dobro ohranjeno s prostim tekom se tako] proda- Več pove upravniitvo „ Slovenskega Naroda". 1297-1 Prodajalko za trgovino z mešanim 'blagom tako} spre|me Ivan Kurent, trgovec v Sevnici. 1299—1 Dobro ohranjen 1298 klavir (mignon) se po nizki ceni proda na Marije Terezije cesti št 26, I. Gosja jajca xa valenje se dobijo pri Francu BJzJanu v Spodnji Šiški fttev 130. 1278-2 Otroški uoziček za sedeti, fin, izborno ohranjen, proda "»jlnton Obreza LJnnlJana, Šelenburgove ulice L Naznanilo. Javljam cenj. damam in gospodom, da zopet prevzemam svetlo-Ukanfe kakor tudi sprejemen, pre-i v pranje ta likanje. Delo solidno In točno. Z odličnim spoštovanjem 1287—1 Ivanko Oražen Sv. petra cesta it. 62f. Predstave ob eolavalkfk: ob 4., 5., 6., 7. in 8. ari e* Mooljoria proiaakik: ob 10. in 11. uri dopoldne in ob S., 4., 5., 6.t 7., 8. in 9. uri popoldne. Slike se dobivajo samo iz prve svetovne pariške tvornice Pethe Freres. Kinematograf Pathe Dunajska cesta, nasproti kavarne „Evropa". Cene prostorom: h prostor SO vin, II. prostor 40 vin.: I. prostor otroci 40 vin., II. prostor otroci in vojaki do narednika 20 vin. Vsak četrtek m soboto od 3. do 6. ure predstave za učence po znižani ceni. 1. prostor SO vin. II. prostor 10 vin, 1294 razatednice BV od 4 vin. naprej ^fJB se dobivajo samo pri L Pevaleku v Ljubljani, 2fct«a«»v*»i*«* eiiicei Da debelo veliko oeneje. 1257-2 Več majhnih In velikih B-mS^t med katerimi so tudi nI m M doDro VP«U«"« llMf : gostilne, : se prav pod ugodnimi pogoji prodna Natančna pojasnila se dobe v restavraciji pri „Zveidi" v Spod. Sliki itcv. 32_1145-5 V najem ae da dobro idoča gostilna 1 vinom ter z vso gostilniško opravo vred. Več pove Anion Dinar, vas Hrušova posta Dobrova pri Ljub ljani 1237 2 Proda se po nizki ceci v Hrenovih nI. 17 i. d stružnica, cirkularna žaga, žagica za izrezovanje (Laubsage) vse na eni misi montirano, dalje Andreejev ročni atlas, stoječe ogledalo in različno orodje. Kontoristinjo popolnoma zmožno slovenščine in nemščine, sprejme takoj L. Sebenlk v Spodnji SiikL 1226-6 11 meseoev stara, SO 00D6 proda v &.ndentovsk!h ulicsh itev 13, I. sad str v LJubljani. 1275 2 Da prodal le 1291—1 kočija sa dva, ali tudi enega konja, moderna, malo rabljena. Cena po dogovoru. Natančnejše se poj z ve pri Emilu pL DarzaroUiJu v Postojni. 1288 Jfapredno pol. in izobraž. društvo za Kolizejski okraj v fjubljani vabi oenjene somišljenike k ustanovnemu občnemu zboru 1295—1 ki se vrši v nedeljo, 4. aprilu 1.1. ob 10. dopoldne v vrtnem salonu restauracije „Novi svet". Pripravljalni odbor. Kron 1000 zaslužka plačam tistemu, ki mi dokaže, da moja čudesna zbirka 300 komadov ta samo 6 kron 50 vin. ni priložnostni nakup in sicer: pristna švic. remont žepna ura sist. Roskopf, natančno idoča in točno reg. s 3l. tvorn. garanc. amer. doublezlata okl. verižica, 2 amer. do-uble zlata prstana (gosp. dame); angl. po-zlač. garnit. in s. gumbi za manšete, ovratnik in prsi; amer. žep. nožek; eleg. sviln kravata, barva in vzorec po želji; prekr, kra-vatna igla s simihbrilj.; mična dam. broža, posl. nov.; koristna popot toal. ga m.: eleg. usnj. denarnica, par amer. butonov z imit; drag. kamn, sal. album z najl pogl. sveta, prekr. kolje za v lase ali na vrat s prist orient biseri; 5 ind vragov vedežev., v raz-vedr. vsaki družbi in še 250 razi. predm. korist, pri vsaki hiši gratis. — Vse skupaj z eleg. sist Roskopf pat. žepno uro, ki je sama vredna dvojni den , samo K 6*50, Po povzetju aH denar naprej. Za ne ugajaj, denar nazaj, riziko izključen. l580 svetovna razpošiljal niča, Oswieclm štev. 88. Ugodna prUib/^ zaročite takoj! 7 Pelerine častnice, tolarje in bareie 3a sodnice ima v fini izvršitvi in nij^i ceni v jologi Ljubljana, Dvorni trg stev 3. Speletič & Remžsar Rimska cesta štev. 16 / Ljubljani se priporočata slavnemu občinstvu sa vse v to stroko spadajoča dela v Ljubljani kakor na deželi. Delo solidno! 1296 1 Cene primerne! Pozor! Pozor! Ugodno prilika za trgovca začetnike. Oddajo se za takoj z že dobro vpeljano špecerijsko trgovino v LJubljani In vso opravo vred. Potreben kapital 2000 K. 1290 1 Ponudbe je pošiljati na uprav. „Siov Naru pod prodajalna »,100 m Izvrstnega vipavskega vina, lastnega pridelka, is reblanega grozdja po novem sistemu, zanesljivo cisto napravljenega, imata oddati. — Gospodje, ki bodite sami vino v Vipavo knpovat, oglasite se radi posknŠnje v moji hiši v Vipavi it- 44, tik graščine, drogi pa zahtevajte pismeno vzorce. — Manj kot 1 sod (15 hektolitrov) ae ne oddaja. — Cene po dogovoru. ggg g Franc Dolenc, posestnik, LJubljana, Stori trs itev-1- Nollepii MlHek liter po 60 viti. kakor vsakovrstna druga zanesljiva semena priprooa MAKSO SEVAR v Ljubljani. Po pošti najtočneje. 1289—1 Novo sodauidarstuo. Vljudno naznanjam, da sem v LJubljas&i, Florijanaka lliice.it. 24 otvoril izdelovanje sodavice ter se slavnemo občinstvu in gostilničarjem priporočamkar najbolje. Postrežba bode vedno točna in solidna. Z vsem spoštovanjem Jranc Ramovš 1293-i sodavičir v Fiorijtnskih ulicah it 24. 347—13 Slovenska tvrdka čevljev domačega in tvorniškega izdelka MATEJ OBLAK čevljarski mojster Kongresni trg štev. 6 v fjubljani se slavnemu občinstvu pnporoča. po meri naročena dela se najsolidneje izvršujejo /. .\ v lastni delavnici. .\ .\ Zaradi popolne opustitve trgovine se prodaja vse blago pod tvorniško ceno. GSace !n druge raznovrstne rokavice za dame, gospode in otroke; kravate, srajce za gospode, nogavice itd. Galanterijsko blago« — Kirurgtcne potrebščine: trebušne obveze, kil ni paaovi, ravnodrialci itd* IM. Schubert, prej Jilina S Kasch 901 10 Židovske ulice štev. 5. Za pomladansko in letno sezono velikanska zaloga 1157 5 narejenih oblek In modernega blaso za naroČila po meri. Priznano fina postrežba. Stalne, najnižje cena. D v irski trg itev. 3. Dvorski trg itev. 3. Podružnica: Novo mesto, Dolenjsko. Gostilna bllsn L|«bl|Mo, dobro idoča, s krasnimi prostori, aoetilensko razsvet ljavo, popolnoma na novo urejena, 80 Odda radi nenadnega odpoklica najemnika v vojaško službovanje tako] ali ■ 1 aprilom 11 oziroma poue|e« 1212-6 Naslov pove npravniitvo „Slov. Naroda". Na debelo in drobno po nizkih cenah priporočam svojo bogato saloieno trgovino z galanterijskim In vseh vrst kramarskim alatom 354 In pleteninami. >* Devocionalije in vse vrste blago za boi|a pota. TvornUko zaloga kroni, glavnikov. finUn Skof .". Ernest Jevnlkarjev naalednlk .% Dunoska c, v M gostilne ,Jt. 6' 2292 41 F. JUST-MASCHKE priporoča po najnižji ceni elegantne 1*: 1 o fc> t_x 1*: C3 SESftk dame ln otroke nalfine^ bluze, spednjs krila, predpasnike, pasove, zimsko perilo, !& Zunanja naročila točno in vestno. I PRESELITEV OBRTI. Vsem svojim cenjenim naročnikom in slavnemu občinstvu sploh vljudno naznanjam, da sem svojo II kleparsko oort Is Tržaške ceste štev. 2 preselil v | gradišče 10, ozir. Simon Gregorčičeve ulice 2, na vogalu. Etap ■i Priporočam se za vsa v svojo stroko spadajoča dela in prosim zaupanja tudi na svojem noyem mestu. 1167 4 Z vsem spoštovanjem ■H Ffaic finižir, tlepar. VliNO Pristni kranjski lanenooljnati f irnež Oljnate barve ▼ posodicah po 72> i kg kakor tudi v večjih posodah. fasadne barve za hiše, po vzorcih. Slikarski vzorci in papir za vzorce. £aki pristni angleški za vozove, za pohištva in za pode. Steklarski klej (kit) priznano ln strokovno preizkušeno najboljši. Karbolinej s Jfiavec Cgips) za podobarje in za stavbe. V Najboljša pristna vina (vipavska, dolenjska, goriška, istrska, sploh iz vseh priznanih slovenskih vinorejskih krajev), pridelana od članov vinorejskih zadrug, se dobe po ugodnih cenah pri Zvezi slovenskih zažrug v Ijubljani O) »o VINO V1 > O 219-23 Čopiči domačega izdelka za zidarje in za vsako obrt priporoča jiMj Jfauptaiann v £jubljani. Prva kranjska tovarna oljnatih barv, lirneiev, lakov in steklarskega klela. Zahtevajte cenike! ' fozor kolesarji! Edino zastopstvo za Kranjsko za prava Pucho Puch-,Speciar K 150 „Curier"-kok K 115 HoJboIJ. pnevmotike Relthoff erjeve Najnovejši šivalni stroji od 66 K naprej. Za preknpovalce ista cena, kakor v tovarni. ŽKer prodajam brez potnikov, vsled tega blago veliko ceneje. J* Ceniki zastonj in poštnine prosto. Z odličnim spoštovanjem I Fr. čuden S urar in trgovac v Ljubljani. ^cf/ A. Vivod-Mozetič k * ' Ljubljana Stari trg 21 Ljubljana priporoča cenjenim damam 2321 46 vsokourstne modele po znano najnižjih cenah. Popravila klobukov izvršuje lino in ceno Z-vinarija narcčlla,. točno- podružnica v 3(ranju. jf Prvi slovenski POGREBNI ZAVOD so priporoča alavnemu občinstvu 1067 6 ___M za ureditev pogrebnih sprevodov v Ljubljani in na deželi po jako nizki ceni. Naročila se sprejemajo pri mtmmmmmmmm^H^mmma^^^mmmmmmmmmk »JOSIP TURK FRANC VIDALIJU __—_~~ ^^mmmmamm lastnik prvega slovenskega Prešernove ulice, Ljubljana. wmmmtmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmammm pogrebnega zavoda. Lastnina in tlak »Narodna tlakama«. LJZ