Posamezni tevoH 30 grošev, mesečna naročnin* I Šiling GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE Najživilmai praznik dela, praznik enotnosti delovnega ljudstva, praznik vsega naprednega človeštva! LETNIK II. DUNAJ, V ČETRTEK 1. V. 1947 ŠTEV. 25 (53) Naj živi praznik delal Prvikrat v zgodovini praznuje delovno ljudstvo Slovenske Koroške 1. ^aj zavestno kot svoj praznik. 57 let je preteklo, odkar je mednarodno delavstvo izbralo 1. maj kot svoj naj-yečji praznik borbe in dela. Glasnejše m odločnejše kot druge dni je delavstvo 1. maja zahtehovalo svoje gospodarske in politične pravice. 1. maj je bil vedno borbeni praznik delavskega Razreda. Na ta dan so delavci pregledali svoje vrste, vzpodbujali drug drugega k enotnosti in solidarnosti, ker s° se zavedali, da je enotnost delavnega razreda eden najvažnejših pogojev za zmago nad katerimi koli in kakršnimi koli zatiralci. 1. maj pa ni samo praznik delavskega razreda, marveč je praznik vseh delovnih ljudi sploh. To že zaradi tega, ker se delavski razred nikdar ni boril samo za svoje razredne interese, marveč se je smatral vedno tesno podanega z vsemi delovnimi ljudmi, z ysemi izkoriščanimi in zatiranimi. V borbi za svoje pravice se je delavski fazred hkrati boril za pravice delovnega ljudstva in vsaka zmaga delavnega razreda je bila vedno zmaga yseh delovnih ljudi in v svojih posledicah zmaga napredka in demokratičnih načel. V zadnjih sto letih ni bilo naprednega delavskega gibanja, ki bi ne vodilo borbe za boljše socialne poboje življenja ljudstva in za popolnejšo, višjo družbeno obliko. V borbi za svobodo in enakopravnost našega ljudstva smo se tudi ko-r°ški Slovenci vključili v borbo nadrednih sil vsega sveta. Z njimi praznujemo tudi 1. maj v znamenju borbenega bratstva delavcev, kmetov in *Judske inteligence. Koroški Slovenci ®nao še pred nedavnim stali ob strani te velike borbe naprednih sil; zariti v ^ojo zemljo smo poznali le ozko borbo za golo življenje in za svoj ogroženi nacionalni obstanek. Ni nas ?.aklo mogočno kipenje novega socia-hstičnega sveta, ki je razbil trhlo Zgradbo stare družbe in z nezadržno sdo prinaša delovnim množicam in Podjarmljenim narodom novo ži-ylienje. V narodno osvobodilni vojni smo udi koroški Slovenci postali del tega ^Prodnega sveta. Pod vodstvom osvobodilne fronte smo usmerili Pekdanjo ozko nacionalno borbo v airšo borbo naprednih sil za preoblikovanje človeka in družbenega ustro-, Svojo narodno svobodo hočemo Postaviti na edino trdne temelje gospodarske in socialne svobode, na te-j5el.ic resnične ljudske demokracije. a bi uresničili tako demokracijo, se a letošnji 1. maj zavestno uvrščamo bratski pohod z vsemi delovnimi ^žicami sveta. v osvobodilni borbi smo koroški j ovenci skovali jekleno enotnost dc-CeVdstva na Koroškem proti vsem selj .am domačih reakcionarjev, pre-t^h izdajalcev lastnega naroda in Ža * "Ppcrialistov. Vsi ti ljudje ogro-J0 mir. Vsi ti ljudje pod krinko de- Jugoslov. ljudstvo praznuje 1. maj v znamenju začetka prve gospodarske petletke Na skupni seji obeh zbornic FLRJ, Zveznega sveta in -Sveta narodov je bil obrazložen zakon o. petletnem planu za elektrifikacijo in industrializacijo Jugoslavije. Svečane seje so se udeležili vsi ljudski poslanci, diplomatski zbor in domači in tuji novinarji. Ob tej priložnosti je imel pred Ljudsko skupščino predsednik vlade FLRJ in minister za narodno obrambo, maršal Jugoslavije Josip Broz — Tito velik govor, ki ga prinašamo v izvlečku. Zakon o petletki je bil sprejet v ponedeljek 28. aprila. Govor maršala Tita Zvezna vlada prihaja pred skupščino s petletnim planom o industrializaciji in elektrifikaciji naše države. Ta plan je plod večmesečnega temeljitega in vztrajnega dela gospodarskih organov naše planske komisije. Plansko gospodarstvo in njegov uspeh sta, razume se, neločljivo povezana z novo državno ureditvijo v novi Jugoslaviji. Brez take ureditve, brez prehoda proizvodnih sredstev iz privatne v državno last, brez nove demokracije, resnične ljudske demokracije, bi bilo tako gospodarstvo nemogoče. Pri nas je tako gospodarstvo mogoče zato, kg^ je industrija, ker so rudniki in osnovno bogastvo države v rokah ljudstva. Zato more in mora država vplivati tudi na privatni gospodarski sektor, da se vključi v splošno načrtno gospodarstvo. Država skrbi, da se potrebe ne samo krijejo, ampak da povečana produkcija ostane stalno sti-mulus za povečano blaginjo posameznikov in vse skupnosti. Naš petletni plan ima velikanski pomen za nadaljnji vsestranski razvoj naše države. Z dosedanjimi izkušnjami v kratkem razdobju povojnega izgrajevanja so naši narodi pokazali tako tvorno silo in dosegli tako velike uspehe, da pomeni to resnično poroštvo, da smo sposobni opraviti tudi težje naloge, kaifor je ta petletni plan._ ^ ^ Zakaj moramo elektrificirati in industrializirati našo državo? Pozdravna brzojavka POOF-a za Slovensko Koroško Izvršnemu odboru OF Slovenije Celovec, 26. aprila (TANJUG). O priliki : obletnice Osvobodilne fronte slovenskega naroda 27. aprila je poslal Pokrajinski odbor Osvobodilne fronte za Slovensko Koro-:; ško Izvršnemu odboru Osvobodilne fronte : Slovenije naslednjo brzojavko: V času najodločnejše borbe za ostvaritev osnovnega programa OF — združenja vseh Slovencev — pošilja Pokrajinski odbor za Slovensko Koroško Izvršnemu odboru OF in po njem slovenskemu in jugoslovanskim narodom borbene pozdrave in izraze hvaležnosti za podporo, ki jo nudijo narodi nove Jugoslavije narodnoosvobodilni borbi koroških Slovencev. Konferenca zunanjih ministrov v Moskvi še ni uresničila zahtev koroških Slovencev. : Borbo bomo nadaljevali še z večjo silo kljub temnim spletkam reakcije in imperialistov, kljub terorju in grožnjam do zrna-go vitega *koflcafJ“ dti pfrilcTJučKve- SfoVčnšhe : Koroške k zedinjeni Sloveniji v Titovi Federativni ljudski republiki Jugoslaviji Pokrajinski odbor Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško. 1. je naša država med zadnjo vojno tako strašno trpela, da je naravnost, nemogoča popolna obnova ter izgradba brez močne domače industrije. 2. je bila stara Jugoslavija v na pol kolonialnem položaju. Bila je čisto navaden predmet izkoriščanja za kapitaliste iz mnogih držav. V Jugoslaviji so do vojne imeli svoje koncesije nemški, avstrijski, madžarski, angleški, švedski, francoski, belgijski, švicarski, amerikanski, Italijanski, češki, holandski in drugi kapitalisti. Dalje niso samo kapitalisti iz vse Evrope, ampak celo oni z onstran Oceana položili svoje roke na naše narodno bogastvo, in to po krivdi bivših protiljudskih oblastnikov, pa tudi po krivdi raznih starih politikov, ki se jim zdi sedaj potrebno biti v opoziciji proti novi Jugoslaviji. Jaz pa lahko rečeni, da če bi mi ne storili ničesar drugega, kakor da smo osvobodili svojo prelepo državo inozemskega izkoriščanja, smo že s tem storili za ljudstvo več kakor vsi politikanti vse svoje življenje. 3. so posamezni kapitalisti nalagali svoje imetje v našo državo zato, da jim je do-našalo velikanski dobiček. Bakrova ruda iz borskih rudnikov se na primer pri nas ni predelavala v baker, ampak so jo izvozili v Francijo, mi pa smo morali potem zelo drago kupovati baker od Francozov. Znano je tudi, da Ima bakrova ruda precej zlata, in da se jc to obenem z bakreno rudo brez ovire v celoti izvozilo v Francijo. Vrednost tega izvoženega zlata je dosegla vrednost mokracije ustvarjajo nov fašizem in s tem novo’ nojno. Novega fašizma ni težko sjioznati. Najti ga je možn.o jiovsod, kjer je reakcija v ofenzivi, pa naj že neti spor med Združenimi narodi ali pa napada osvobodilna gibanja podjarmljenih in zatiranih narodov. Zanj je značilno besno sovraštvo do vsake napredne borbe, do borcev za svobodo in do vseh antifašistov sploh. ,r. ■ Borba koroških Slovencev j-e borba založenega kapitala, bakrena ruda pa jim je ostala zastonj, kdr pomeni velikanski dobiček za francoske kapitaliste, za naš narod pa neprecenljivo škodo. Isti primer imamo pri svinčenih in clnkovih rudnikih, kjer je tudi mnogo srebra. Tudi tu je bil dobiček mnogo večji od naloženega kapitala. Vzemimo za primer tudi nafto. Zakaj ni bila v Jugoslaviji skoro prav nič razvita industrija in pridobivanje domače nafte? Kaj inozemski kapitalisti niso morda vedeli, da v rebrih naše države ni ravno malo nafte? Jasno je, da so za to vedeli, toda Shell in Standard Oil sta imeli monopol na nafto, petrolej in bencin v naši državi. Zato sta se na vso moč trudili, da bi uvažali iz svojih in raznih drugih držav. Ne samo, da niso hoteli sami odkrivati pri nas •vrelcev nafte, ampak šo tudi s pomočjo raznih pokvarjenih ministrov bivših režimov in celo s pomočjo same kraljeve družine onemogočili pridobivanje nafte. Inozemski kapitalisti so gradili pri nas samo tkalnice, ne pa tudi predilnic. Predilnice so imeli v svojih državah, izgotovljeno prejo pa šo prodali našim tovarnam po zelo visokih cenah. Na ta način so spravljali pri nas to industrijo v odvisnost od inozemstva. Isti primer je bil tudi z električnimi centralami. Prav tako če ne še slabše je bilo z raznimi rudniki, ki so bili v glavnem tudi v rokah inozemskih kapitalistov. V teh rudnikih je vladalo tako imenovano roparsko za mir, svobodo, demokracijo in napredek. Zato je ta borba del borbe vseh naprednih sil sveta, vsega delovnega ljudstva. Zvesti načelom Osvobodilne fronte dvignimo na 1. maj visoko zastavo naše borbe za vse tiste cilje, zaradi katerih smo neločljivo povezani z delovnim ljudstvom vsega sy£ta. Naj živi I. maj, praznik dela, praznik enptnosti delovnega ljudstva, praznik vsega naprednega človeštva! itimtrr............................. gospodarstvo. Tuji kapitalisti se niso bri-gali za tehnično izpopolnjevanje rudnikov, za zaščito pred nezgodami itd. Njihova skrb je bila samo ta, da so delavci za neverjetno borno mezdo s svojimi rokami nakopali čim več premoga iz rudnikov. Lahko bi naštel še mnogo podobnih primerov, vendar mislim, da se že iz tega lahko vidi, zakaj je bila naša država revna, zakaj je bila tako potrebna pravična in ko: listna nacionalizacija vseh podjetij pri nas, zakaj je tako potrebna in nujna industrializacija naše države. Hkrati pa to dokazuje, kako straše% je bil zločin bivših voditeljev Jugoslavije, ki so tako očitno uničevali našo državo in so prodajali naše bogastvo za slepo ceno tujcu. Naš petletni plan posveča pozornost vsem panogam proizvodnje, razne industrije, obrtništva in poljedelstva. Če doslej nismo mogli posvečati obrtništvu potrebne pozornosti in ga oskrbovati z zadostno količino surovin in orodja, je treba iskati raz log v tem, da tega nismo mogli, ne pa da ne bi hoteli. Z na j več jo hitrostjo je bilo treba popravljati razdejano industrijo in jo oskrbovali s potrebnimi surovinami, ki jih pri nas še vedno zelo primanjkuje. Na hitrico je bilo treba oskrbeti naše mestno In podeželsko prebivalstvo z najnujnejšimi in dustrijskimi proizvodi široke potrošnje Danes je obrtništvo potrebno in koristno, naša industrija v nekaterih panogah še dolgo ne bo krila vseh potreb našega naroda, nekatere se pa danes sploh še ne dajo zamenjati z industrijo. Naše poljedelstvo in petletka 1. V našem petletnem planu se govori o prehodu iz ekstenzivnega poljedelstva na intenzivno. Z drugimi besedami — povečati je treba rodovitnost zemlje in izholj-šati način obdelovanja. Povečati je treba količino pridobljenih plodov na isti površini ' in izboljšati kakovost poljedelskih pridelkov. Če hočemo pomagati našim kmetom ln Izboljšati poljedelstvo, moramo imeti potrebno industrijo, ki bo proizvajala umetna gnojila, kmetijske stroje in orodje. Zato je treba najprej ustvariti težko kovinsko industrijo, ki bo izdelovala tovarne za poljedelske potrebščine. Dalje moramo racionalizirati naše premogovnike, rudnike železa in druge rude, ki bodo oskrbovali livarne težke Industrije itd. Industrializacija je potrebna v naši državi za povečanje blaginje vseh slojev ljudstva, v prvi vrsti pa delavcev in kmetov. Naše kmetijstvo bo po planu rabilo v letu 1951 nekaj tisoč traktorjev več, kakor jih imamo danes. Kje pa jih bomo vzeli? Jasno je, da jih moramo izdelovali v novih tovarnah. V letu 1951 bomo morali imeti več ko dvakrat toliko traktorskih plugov, kakor jih imamo danes, okrog 240.000 vprežnih plugov več, kakor jih imamo da- nes, nad 60.000 več sejalnih strojev, nad 2.500 več strojev za žetev, okrog 8.000 strojev več za vezanje snopov, okrog 220 kombajnov več, okrog 7.000 kosilnic več, okrog 7.000 mlatilnic več, okrog 14.000 trl-erjev več, okrog 70.000 slamoreznic več Itd. Iz tega Je razvidno, kako velikanski pomen ima naš petletni plan za naše poljedelstvo. Iz tega je razvidno, da rabimo rnnogo tovarn, mnogo jekla, mnogo boljših rudnikov. Razni reakcionarni elementi poskušajo na razne načine ovirati izpolnitev plana. Ti elementi nočejo priznati, da je nova Jugoslavija v tem kratkem povojnem razdobju pokazala velikansko življenjsko silo. Vsakdo ve, da je Jugoslavija največ pretrpela, vendar — ali je kdo, ki danes lahko zanika, da smo v lem razdobju doživeli tak uspeh, kakršnega ni dosegla nobena država v Evropi, ki je bila okupirana ali pa napadena po iašisličnih silah. To nam priznavajo celo naši nasprotniki v inozemstvu. Hočemo izvajati plansko kmetijstvo, ker to ni samo v korist skupnosti kot celoti, ampak tudi kmetom samim, če se danes vrhovne oblasti v naši državi skrajno trudijo, da bi izdelale realna načrte za naše rudarstvo, za našo elektrifikacijo, za našo industrializacijo, sploh za plansko razdeljevanje surovin, za plansko razdeljevanje gotovih industrijskih izdelkov itd., Je čisto naravno. Prav tako važno ln potrebno je, da skrbi vrhovna državna oblast tudi za plansko kmetijstvo. Država mora skrbeti za prehrano vsega prebivalstva v državi in zato seveda ni vrhovnim in uajnlžjim organom oblasti vseeno, kako bodo kmetje sejali, koliko in kje bodo sejali in kje bodo kaj zasejali. Potreben nam je torej načrt za setev, potrebno strokovno vodstvo in nasveti. Kaj uradi industrializacija naši državi, našemu delavskemu razredu 2e sami vemo, da so pri nas izdelovalna sredstva prešla iz privatne na družbeno last, da je proizvodnja dobila nov značaj, da je proizvodnja za potrebe ljudstva, ne pa zaradi dobička, zaradi kopičenja bogastva posameznikov. 26 s tem je pri nas prenehala vsaka neVarnost brezposelnosti/ za delavski razred. Prenehala Je tista nevarnost, ki je značilna za kapitalistične države, kjer je brezposelnost kronična. Z Industrializacijo bo sto tisočem revnim družinam in kmetom brez zemlje omogočeno, da najdejo zaslužek, s čimer bodo preprečili, da bi se naši revni ljudje potikali po svetu, da bi zapustili svojo domovino ter iskali zaslužka v tujini. Industrializacija in uvajanje planskega gospodarstva pomeni v no\i Jugoslaviji zanesljivo izboljšanje življenjske ravni našega naroda, naših delavcev, naših kmetov, naših državljanov sploh. Imeli bomo še mnogo velikih težav pri uresničenju petletnega plana. Teh žrtev se moramo zavedati in storili vse, da Jih premagamo. Prizadevati si moramo predvsem na vso moč, da vzgojimo potrebne strokovne kadre ln ustrezne delovne sile za našo industrijo in gospodarstvo, ki se bo po planu silno raz- vilo. V teh petih letih bo naša industrija potrebovala 170.000 novih industrijskih delavcev, ki se morajo seznanili s sodobnim proizvajalnim procesom, to je dvakrat več, kakor Jih imamo danes. V teh petih letih bo naše gospodarstvo potrebovalo 60.000 srednjih strokovnih kadrov, torej skoraj sedemkrat več, kakor Jih imamo sedaj. Potrebovali bomo 20.000 ljudi s fakultetno izobrazbo več, kakor Jih imamo danes. Vzgajati te kadre je zelo težka naloga, vendar jo bomo morali premagati. Zelo škodljivo bi bilo tudi za izvajanje plana, če bi ne Imeli razumevanja za pravilno razvrstitev kadrov, raznih inženirjev, srednjih strokovnih kadrov in kvalificiranih delavcev. To govorim zaradi dosedanjih izkušenj in poudarjam, da se moramo tega vnaprej strogo izogibati, če hočemo uspešno uresničiti naš petletni plan. Izvedba tega plana bo popolnoma izpremenila našo državo. To pomeni, da ne bo naša dežela postala samo mnogo bolj bogata, ampak bomo Imeli tudi veliko več raznih šol, srednjih In visokih, raznih znanstvenih ustanov ter obnovljenih vasi in mest. Hkrati bodo ustvarjeni pogoji za nadaljnji vsestranski razvoj. Blagostanje ljudstva bo silno naraslo. Že ob kon- cu petega leta petletke bo splošni narodni dogodek silno narasel. V primeru z letom 1939 bomo imeli približno tako sliko: lastni narodni dohodek leta 1939 je znašal .... 132 milijard leta 1951 pa bo znašal . . 235 milijard ali 193 odstotkov. Vrednost skupnega materiala proizvodnje leta 1939 je bila................... 203 milijarde leta 1951 pa bo znašala . . 345 milijard ali 180 odstotkov. Mislim, da ne bo treba še bolj podrobno navajati takih številk ali procentov. Kakor ni brez izvedbe tega plana, brez industrializacije naše države blagostanja za naš narod, tako brez izvedbe tega plana tudi ni podlage za našo gospodarsko ln politično neodvisnost. Zato sem mnenja, da je dolžnost vsakega našega državljana, da napne vse svoje sile za izpolnitev nalog, ki nas čakajo pri izvajanju tega petletnega plana, zavedajoč se vseh težav, ki nas čakajo, da bomo s pomočjo vseh ljudskih sil uresničili to, kar nas vodi k lepši in srečnejši bodočnosti. Ves slovenski narod je dostojno proslavil 6. obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte Slovenije Na Slovenskem Koroškem Dan prvega prerojenja slovenskega ljudstva so proslavili Slovenci po vsej Slovenski Koroški zelo svečano. Ob tej priliki se je ponovno pokazalo, kako globoke simpatije uživa Osvo' bodilna fronta pri koroških Slovencih in kako se zavedajo njene velike vloge v boju za osvoboditev v času vojne in danes. Na predvečer praznika OF so zagoreli kresovi p poroštvo za uspešno izvedbo petletnega plana!" „2ivela Ljudska fronta Jugoslavije!" ,.Koroška je naša!" „Borba koroških bratov je naša borba" itd. Proslave niso bile samo manifestacija za krepko ljudsko povezanost v OF, temveč so pokazale tudi pri- pravljenost širokih množic za čim hitrejšo in uspešnejšo izvedbo petletke, hkrati pa so izrazile zahtevo vsega jugoslovanskega ljudstva za priključitev Slovenske Koroške k Jugoslaviji. 26. in 27. aprila so sindikalne organizacije po tovarnah in podjetjih v Ljubljani priredile zborovanja in proslave, rajonski odbori v Ljubljani pa so organizirali akademije za proslavo šestletnice ustanovitve Osvobodilne fronte. Na predvečer obletnice ustanovitve OF so bila po vsej Sloveniji številna zborovanja in proslave. Vse je bilo okrašeno s cvetjem in zastavami ter slikami ljudskih političnih voditeljev. Po vsem okraju Celje—okolica so bil® proslave: v Rimskih toplicah, Vranskem-Dobrni, Vojniku, Laškem, Braslovčah in drugod. Tudi v revirjih so bile proslave. Posebno svečana je bila v Delavskem domu v Trbovljah. Po proslavi so Trboveljčan! odšli v sprevodu po mestu z rudarsko god' bo na čelu in vzklikali Osvobodilni fronti-zahtevajoč priključitev Slovenske Koroške k Jugoslaviji. Po okoliških hribih so goreli veliki kresovi. Podobne proslave so bile v Zagorju, Hrastniku in po vseh večjih revirskih krajih. V nedeljo so delovne skupine odšle na deželo, da pomagajo kmetom in tako naj* lepše praznujejo veliki praznik slovenskega naroda. V soboto se je v Kranju na Titovem trgu zbrala velika množica kranjskega prebivalstva, ki je vzklikala Osvobodilni fronti, ko-rošldin Slovencem ln uresničenju petletnega plana, odtod pa je odšla v sprevodu po mestu. Podobne proslave so bile tudi v Mariboru, na Jesenicah, v Ptuju in drugod’ Mesta in vasi v goriškem okraju so bil® okrašene z zastavami, zelenjem in cvetjem’ Na hribih okrog Vipavske doline, v Brdih in na Krasu je ljudstvo prižigalo velik® kresove na čast obletnici OF. Na zborovanjih in proslavah, ki so bile po vseh večjih krajih in vaseh, je ljudstvo sprejelo nove obveznosti v zvezi s petletko. Na velikem zborovanju v Ajdovščini, ki so se ga ude' ležili tudi kmetje iz okoliških vasi, so bil® sprejete resolucije Izvršnemu odboru O? Slovenije in mladincem Vojkove brigade-ki gradijo mladinsko progo Šamac—Sarajevo. Večja proslava je bila tudi v Kanalu v coni A, kjer je ljudstvo v sprevodu 2 baklami šlo na zborovanje. Povsod Je ljudstvo zahtevalo priključitev Slovenske Koroške k Jugoslaviji. C Drobne novice 1 Mesečnik ..Slovansko bratstvo" izdaja Slovanski komitet Jugoslavije od pričetka letošnjega leta. Namen časopisa je, da olajša medsebojno spoznavanje slovanskih narodov in da utrjuje njihovo solidarnost’ Prva številka je bila posvečena Vseslovanskemu kongresu, ki je decembra zasedal v Beogradu. Prinesla je referate znamenitih slovanskih znanstvenikov in drugih uglednih osebnosti odoprinosu slovanskih narodov k svdtovni kulturi. Na ljubljanskem pokopališču pri Sveten* Križu je bil svečan pogreb padlih borcev-partizanov, po večini Ljubljančanov, ki s° bili iz raznih krajev prepeljani v slove®' sko prestolnico. Pogreba se je udeležila v®' lika množica. Matija Jama, slavni slovenski slikar- J0 umrl. Bil je velika umetniška osebnost dobe impresionizma. Igral je važno vlo0° v kulturnem življenju Slovenije. Njegov® dela so bila razstavljena na največjih *aZ' stavah doma in v tujini ter so doživ®10 splošno priznanje. V slovenski umetno* je dosegel častno mesto klasika. Svobod® slovenski narod mu je priredil sloves®11 pogreb. Sanatorij ob Ohridskem jezeru. Mini®11' stvo za narodno zdravje LR Makedonijo J otvorilo sanatorij ob Ohridskem ic%cT^0 Zdravilišče bo sprejemalo v svojo osUJh ^ bolnike s kostno jetiko. Trenutno je v s8^ natoriju 120 takšnih bolnikov iz vseh jev Makedonije. Zdravnikom je že doW znano, da je podnebje Ohridskega )e’ze. silno ugodno za zdravljenje obolenj h°s ne jetike. WEDENIG — NASLEDNIK PIESCHA VP Po predhodnem sporazumu med 9® ln SPOe je bil socialistični poslanec y denig s socialističnimi glasovi izvolj®®^p koroškega deželnega glavarja. Poslanci in OeVP so se vzdržali glasovanja. Združeni pevski zbor iz Slovenske Koroške v Sloveniji Jeseniški kovinarji, sindikalisti, AFŽ in gladina so včeraj navdušeno sprejeli zdru-ženi pevski zbor iz Slovenske Koroške. V unenu glavnega odbora sindikata je pozdravil Korošce tovariš Greif iz Ljubljane, v imenu okrajnega ljudskega odbora Jese-n*ce ing. Torkar, v imen« KSS-a pa tova-Kristan. Mladina in članice AFŽ so do-goste okrasili s prvim pomladanskim CVetjem. Za veličastni in prisrčni sprejem se je Zahvalil zastopnik združenih pevskih zbo-rov Slovenske Koroške 'tov. dr. Mirt Zwit-ter. V svojem govoru je najprej izrazil zahvalo za povabilo Glavnega odbora Enotah sindikatov Slovenije in med drugim dejal: »Prihajamo iz Slovenske Koroške in prilegamo njene pozdrave. Predvsem pa pri-našamo zahtevo in vročo željo slovenskega M ud siva na Koroškem, ki jih je izrazilo v svojih neštetih resolucijah, predvsem še včeraj v Št. Jakobu v Rožu, kamor so jih prinesle mladinske štafete iz vseh krajev Slovenske Koroške. To zahtevo in željo imamo napisano tudi na našem vagonu in se glasi: Slovenska Koroška hoče k Titovi Jugoslaviji!" Nato je pozdravil jeseniške kovinarje kot predstavnike delovnega ljudstva in zaklical: „Mi bomo vsi kovali, dokler ne bo Slovenska Koroška združena z ljudsko republiko Slovenijo v FLR Jugoslaviji, dokler ne bomo z vami združeni v svobodi uživali sadove ljudske oblasti in resnične demokracije, kakor jih uživale vi v svobodni domovini pod modrim vodstvom maršala Tita. S teh svobodnih tal pošiljamo maršalu Titu, slovenskemu in vsem jugoslovanskim narodom svoje borbene pozdrave." Prvi koncert združenega pevskega zbora na Jesenicah Jesenice, 29. aprila 1947 (TANJUG). Si-*'°ci so združeni pevski zbori koroških Slo-vencev, ki so popoldne prišli s Koroške na Jesenice, priredili svoj prvi koncert v Titovem domu na Jesenicah. Velika dvorana ie bila zasedena do zadnjega kotička. Pev-zbor jeseniških kovinarjev je v pozdrav koroškim bratom odpel pred začetkom kon-Certa „Delavski pozdrav" in ,Svobodna Slovenija”. Zatem je nastopil koroški pev-zbor pod vodstvom priljubljenega pevo-v°dje Zdravka Hartmanna. Ljudstvo je kokoške pevce navdušeno pozdravilo. Koroške narodne in slovenske partizanske pes-so vedno bolj navduševale poslušalce, ki so po vsaki točki burno manifestirali za Izključitev Slovenske Koroške k FLRJ. kled odmorom so te manifestacije dosegle Vrhunec. Predstavniki Enotnih sindikatov, AFŽ in Ljudske mladine Slovenije so pozdravili pevce in se jim zahvalili za njihov obisk. Za pozdrave se jim je zahvalil vodja turneje dr. Mirt Zwitter in med drugim dejal: ..Koroško ljudstvo od prvega dne borbe za svojo svobodo pa vse do danes neprenehoma izraža svojo željo, da se zedini z matičnim narodom v Jugoslaviji. Na predvečer proslave obletnice ustanovitve OF je na vseh koroških hribih gorelo nešteto kresov in zopet oznanjalo svetu to gorečo željo koroških Slovencev." Po koncertu je zbor koroških Slovencev odpotoval na Bled. Danes dopoldne bo priredil koncert v koroškem dijaškem internatu v Radovljici, a popoldne v tovarni „Jugobruna" v Kranju. Ob zaključku moskovske konference Zunanji ministri in njihovi namestniki so v Moskvi razpravljali o pripra-^ah mirovne pogodbe z Nemčijo in **Vstrijo. Nemčija in njen fašistični ^žavni ustroj je pripravljal in orga-niziral drugo svetovno vojno, je SPvzročil ogromno zločinov in gorja. 4ato je sklepanje miru z Nemčijo iz-^dno važno za zagotovitev in ohra-,jdev trajnejšega miru. Avstrija je sodelovala v vojni ob strani hitlerjev-. e Nemčije, dala nad 1,200.000 vojakov za nemško zmago in nosi ogrom-B.1 del odgovornosti, posebno za na-?lstičn ki ji bo onemogočila, da bi še jdaj postala del velikonemške armade Jzvrševalec ter organizator naci-t]5hh zločinov. ako v pogledu mirovne pogodbe z jamčijo kot z Avstrijo se se pokaza-Precejšnje razlike stališč velikih p yezr»iskih držav. Imamo opraviti M.avzaPrav z dvema vrstama stališč. d(a,eni strani je Sovjetska zveza kot d >s edna zagovornica interesov miru, nokracije in napredka, na drugi k anj ,la RO Združene države Amcri-JjjT 'Melika Britanija in Francija s sta-terCm' ^ v marsičem odgovarja in-talCsc^n zapadnega finančnega kapi-v a/ Poudarjamo, da nikakor ne isto-britm° Uradnega stališča ameriške, lišefns^e francoske vlade s stali^111 an>eriškega, britanskega in ško °ske^a ljudstva. Tudi ni ameri-Celo).-a,?"leškp in francosko stališče v 'kapu ,lst°vetno z interesi finančnega li|btaIa* vendar se v njihovem starin BPazajo močne tendence, ki da-slutiti, da je njihov navdihova-P^nančni kapital. ncoska delegacija je vlogo je- zička na tehtnici tokrat slabo odigrala. Njeni kompromisni predlogi so bili v resnici zelo malo kompromisni, posebno kar se tiče avstrijske mirovne pogodbe. Kljub veliki moči naprednih sil v Franciji je francoska zunanja politika odvisna od zapadnega finančnega kapitala, ki gospodarsko obvladuje Francijo. Ob nemški mirovni pogodbi 90 pokazale delegacije zapadnih držav, da nameravajo napraviti iz Nemčije gospodarsko oporišče zapadnega kapitala in jo uporabljati kot strašilo proti silam napredka, proti svobodoljubnim državam vzhodne Evrope in Balkana. Francoska delegacija se je potegovala za pomembne gospodarske koncesije v industrijskem ozemlju Porurja in Porenja ter zahtevala upravo nad tem področjem. Angleška in ameriška delegacija sta kljub temu, da sta v ostalih vprašanjih v glavnem enotni s francoskim stališčem, energično odklonili francoske predloge, ki bi prinesli Franciji precej gospodarske samostojnosti in neodvisnosti. Po dolgih pogajanjih je bil sklenjen sporazum v vprašanju industrijskega področja zapadne Nemčije, ki ohranjuje Francijo še vnaprej v gospodarski odvisnosti od zapadnega finančnega kapitala; daje ji sicer nekoliko drobtinic vendar je sporazum v celoti formuliran tako, da je Francija odvisna od milosti in dobrohotnosti zapadnega finančnega kapitala. Mnogo razpravljanja je povzročil sovjetski predlog o centralni upravi Nemčije. Delegacije zapadnih držav so prtpravile načrt o tako zvani federalizaciji Nemčije. Načrt je na videz nedolžen, nudi pa vse možnosti za razvoj imperialistične in šovinistične miselnosti v Nemčiji. Federalizirana Nemčija bi podprla v celoti delo nemških fašistov in ustvarila vse možnosti propagande za Veliko Nemčijo. So- vjetski predlog o enotni administraciji Nemčije gre za tem, da onemogoči velikonemški imperializem pri koreninah in da ustvari možnosti za resnično demokratičen razvoj v Nemčiji. Ako bodo upravičene nacionalne težnje Nemcev po skupni državi zadovoljene, bo onemogočeno velenem-ško šovinistično hujskanje. Pozornost nemškega ljudstva se bo obrnila na reševanje notranjih gospodarskih in političnih vprašanj. S tem bodo ustvarjeni pogoji za demokratično prevzgojo nemškega ljudstva. Sovjetska delegacija je pri razpravljanju o nemški mirovni pogodbi v celoti zagovarjala koristi miru in preprečevala ter razkrinkovala namene mednarodne reakcije. f*ri razpravljanju o avstrijski mirovni pogodbi je stališče delegacij zapadnih držav še bolj vidno prevevalo stremljenje, da jim ne gre toliko za vzpostavitev trajnega miru v tem delu Evrope kakor za postavitev gospodarskih in strateških postojank finančnega kapitala in mednarodnega imperializma. V mnogih točkah predloga avstrijske mirovne pogodbe je bil dosežen sporazum. Razlike so se pokazale v treh vprašanjih: 1. v odnosu do jugoslovanske zahteve po priključitvi Slovenske Koroške k Jugoslaviji, 2. v odnosu do jugoslovanske zahteve po reparacijah, in 3. v odnosu do vprašanja nemške imovine v Avstriji. Proti jugoslovanskim upravičenim zahtevam, ki jih je obrazložil in tehtno argumentiral šef jugoslovanske delegacije v Moskvi E. Kardelj, ni našel nihče resnega ugovora ali protidokaza. Avstrijski zunanji minister dT. Gruber je celo sam z izmikajočimi odgovori na vprašanja sovjetskega zunanjega ministra V. Molotova potrdil resničnost jugoslovanskih navedb. Stališče ameriške, angleške in francoske delegacije ne izvira iz načelnih pomislekov, ampak je odraz imperialističnega hotenja, da bi ohrar:li Slovensko Koroško v krempljih avstrijskih in mednarodnih imperialističnih zatiralcev. Odklonilno stališče do jugoslovanske zahteve po reparacijah izvira iz stremljenja, da bi nudili novi in napredni Jugoslaviji čim manj gospodarske podnore, kratiti ji hočejo najosnovnejšo pravico, da Avstrijci nadoknadijo vsaj del škode, ki so jo v letih, ko so sodelovali v Hitlerjevi vojni, povzročili jugoslovanskim na- rodom. Jugoslovanske reparacije bi ne šle na račun avstrijskega delovnega ljudstva, ampak na račun avstrijskih in mednarodnih kapitalistov. Največ hrupa je dvignilo časopisje ob vprašanju nemške imovine v Avstriji. Ameriška, angleška in francoska delegacija so zagrizeno vztrajale pri tem, da preide nemška imovina, ki so jo prodali avstrijski ali pa inozemski kapitalisti prostovoljno nemškim kapitalistom in pri tem napravili velike dobičke, nazaj v roke teh kapitalistov. S tem bi jim omogočili, da postanejo iz enkratnih vojnih dobičkarjev kar dvakratni. Posebno bode v oči člankarje v reakcionarnih časopisih dejstvo, da bi moral preiti del nemške imovine v Avstriji v sovjetske roke. Reakcionarji in imperialistični propagandisti se pač bojijo, da bi sovjetska uprava v teh podjetjih ustvarila avstrijskim delavcem in delovnemu ljudstvu človeka vredno življenje. To bi seveda nudilo oporo naprednim silam v Avstriji in bi razoroževalo avstrijsko in mednarodno reakcijo v gonji proti Sovjetski zvezi. Konferenca v Moskvi je del velike borbe za mir, borbe proti imperializmom in poizkusom oživljanja fašizma. Konferenca v Moskvi ni popolnoma dokončala svojega dela. Prav zaradi tega je del borbe, ki sc bo še nadaljevala. Diplomatsko bo imela ta borba obliko posebnih komisij, mednarodnih konferenc in sestankov, dejansko pa to borbo bijejo napredne sile vsega sveta. Konferenca v Moskvi je za sile napredka uspeh, čeravno ne popoln. V Moskvi je Sovjetska zveza dosledno zagovarjala interese vseh naprednih sil sveta, vsega naprednega in miroljubnega človeštva. Sovetska zveza si 1 je s tem pridobila ogromno novih simpatij in hvaležnost vseh pristašev miru in napredka. Vprašanja, ob katerih se je bila posebno ostra borba, so pritegnila pozornost naprednih gibanj in množic sveta ter jih mobilizirala k po-jačani borbi proti imperializmu, proti reakciji, za resničen mir. Vprašanje enotne uprave Nemčije, vprašanje, kako onemogočiti poskuse, da bi »z Avstrije in Nemčije napravili strateško in gospodarsko oporišče mednarodnega imperializma, vprašanje jugoslovanskih zahtev po reparacijah in vprašanje osvoboditve Slovenske Koroške je danes stvar vsega naprednega človeštva. Jugoslovanski vojni zločinci v angleškem varstvu Jugoslovanski namestnik zunanjega ministra Bebler je na tiskovni konferenci zunanjega ministrstva podal obširno izjavo o izročanju jugoslovanskih vojnih zločincev iz britanske in ameriške zasedbene cone v Evropi. Povod temu je dala izmenjava not med vlado FLR Jugoslavije in vladami ZDA in Velike Britanije. Bebler je izjavil, da je jugoslovanska vlada zahtevala izročitev 950 težkih vojnih zločincev. Pristojne oblasti so pristale na izročitev 200 teh zločincev, toda doslej so jih izročile v resnici šele 59. Od repatriirancev so jugoslovanske oblasti izvedele, da so bili razseljenci v italijanskih taboriščih že vnaprej informirani o tem, da bodo premeščeni v britansko zasedbeno cono v Nemčiji. V zvezi s tem je general Damjanovič 5. aprila v taborišču Eboli sklical zborovanje, na kafterem je povedal, da ima zagotovila, da bodo njegove vojaške enote v Nemčiji obstojalo še naprej. Bebler je navedel več konkretnih primerov, ki dokazujejo, da britanske zasedbene oblasti v Avstriji onemogočajo emigrantom, da bi zvedeli resnico o svoji domovini. Če bi Anglija iskreno izpolnjevala svoje obveznosti, bi našla sredstva, da bi nam izročila vojne zločince, ki jih je dolžna izročiti, je nadaljeval Bebler. MVlada FLR Jugoslavije," tako je ob koncu dejal Bebler, „mora upoštevati sedanji položaj, kajti proti miru naperjeno teroristično rovarjenje v razseljeniških taboriščih v Italiji in zapadnih zasedbenih conah Nemčije in Avstrije, pa tudi izven taborišč, ogroža dobre sosedske odnose in mirno sodelovanje med narodi. POLITIČNE Magistrat mesta Peoria v državi Illinois (ZDA) je znanemu pevcu, črncu Paulu Ro-besonu prepovedal koncert v tem mestu, ker podpira KP in se bori proti rasni nestrpnosti. Zato mu očitajo „protiameriško delovanje". Vrhovni poveljnik grške narodnoosvobodilne armade general Mirkos je izjavil dopisniku lista ..Baškimi", da je glavni cilj grških partizanov rešitev vseh grških vprašanj brez inozemskega vmešavanja. Sef ameriške vojaške uprave na Juini Koreji general Lurch je izdal osnutek vo-livnega zakona, po katerem 80 odstotkov prebivalstva Koreje ne bd imelo vezivne pravice. Volivne pravice po tem osnutku ne bi imeli tisti, ki so brezposelni že več ko pol leta in vsi nepismeni. Teh pa je 8 milijonov. Tudi tisti, ki živijo od beračenja ali od podpor, naj bi po tem osnutku ne imeli volivne pravice. Kitajski pisatelj Maotun, ki se je vrnil v Šanghaj s potovanja po ZSSR, je izjavil, da bo Sovjetska zveza s svojo obnovo v najkrajšem času dosegla in presegla predvojno stanje. Po poročilu „Berliner Zeitung" je bila v britanski coni Nemčije dovoljena skrajna desničarska fašistična organizacija „Luden-dorffbund”, ki nastopa pod krinko versko demokratične organizacije. Stran 4 PRVI MAJ SLAVI, KDOR ZA NOVI ČAS 2lVI — ZA SVOBODO LJUDSTVA VNET SE BORI ZA BOLJŠI SVET. Poziv vsem emigrantom Delegacija za repatriacijo FLR Jugoslavije v Celovcu Miesstalerstrasse št. 1, pritličje, levo v a b i vse emigrante — državljane FLR Jugoslavije, ki se nameravajo vrniti v domovino, da se zglase v njenem uradu v Celovcu in v pisarnah, ki bodo v določenih dneh delale na terenu. S tem v zvezi opozarjamo emigrante, da bo delegacija obiskala vsa večja taborišča na Koroškem in Štajerskem. S tem bo vsakomur omogočen neposreden razgovor s člani delegacije in vsakdo bo lahko prejel vsa potrebna pojasnila. Delovni čas delegacije v Celovcu bo ob delavnikih od 9. do 12. ure in od 14. do 19. ure, razen v soboto popoldne. Obiske posameznih taborišč, kraj uradovanja in uradne ure delegacije bomo objavili v dnevnem tisku in v samih taboriščih. Osebe, ki živijo izven taborišč, naj se zgla-šajo v poslovnih prostorih delegacije na terenu, pismeno pa se vsakdo lahko obrne na osrednjo pisarno v Celovcu. Delegacija za repatriacijo FLR Jugoslavije Celovec, Miesstalerstr. 1. Delegacija za repatriaciju FNR Jugoslavije u Celovcu Miesstalerstrasse broj 1, prizemlje, lijevo poziva sve emigrante — državljane FNR Jugoslavije, koji namjeravaju da se vrate u domovinu, da se jave u njenom ur.edu u Celovcu i u pisarnama, koje če u odre-djene dane raditi na terenu. U vezi s time skrečemo pažnju svim emigrantima, da če delegacija posjetiti sve veče logore u Koruškoj i Štajerskoj, čime če biti svakome omogučen razgovor sa članovima delegacije, kao i prijem svih potrebnih objašnjenja. Radno vrijeme delegacije u Celovcu u sve radne dane od 9—12 sati i od 14—19 sati, osim u subotu poslepodne. Posjet pojedinih logora, mjesto uredova-nja i radno vrijeme delegacije objaviti če-mo u dnevnoj štampi i neposredno u samim logorima, Lica koje žive van logora neka u radno vreme svrate u kancelarijama naše delegacije na terenu, a pismeno rnogu se svi obratiti neposredno delegaciji u Celovcu. Delegacija za repatriaciju FNR Jugoslavije Celovec, Miesstalerstr. 1. Še vedno nočejo vrniti ukradenega ljudskega premoženja Leta 1939 so nacistični mogotci prisilili slovensko hranilnico v Sinči vasi, da se združi s tamošnjo nemško Raiffeisnovko. Slovenski zadružniki so se temu načrtu dolgo upirali, posebno zaradi tega, ker je bilo premoženjsko stanje slovenske hranilnice veliko ugodnejše in je pomenilo z dolgoletnim trudom priborjene prihranke naših kmetov in delavcev. Ker pa je tedaj vladala samo pravica močnejšega, so se morali zadružniki ukloniti sili in zahtevi po spojitvi. Zato tembolj preseneča odločba celovškega deželnega sodišča, ki je kot trgovsko sodišče z aktom št. 152-47 z dne 2. aprila 1947 odklonilo obnovitev slovenske hranilnice in posojilnice v Sinči vasi z utemeljitvijo, češ da je bila leta 1939 spojena z nemškim kreditnim zavodom. Vsi tako imenovani restitucijski zakoni nove demokratične Avstrije ne priznavajo veljavnosti prisilnih ukrepov v času nacizma. Če se torej danes celovško trgovsko sodišče v primeru očitno nasilne spojitve sklicuje na bivšo nacistično odločbo, nam to samo ponovno dokazuje,-da avstrijske oblasti nikakor nimajo namena, da bi koroškim Slovencem vrnile ukradeno ljudsko imovino. Slovenski kmetje in delavci, ki so si s krvavimi žulji prihranili nekaj grošev, z vso odločnostjo zahtevajo, da se jim po- TAKO SPOŠTUJEJO ZAKONSKE ODREDBE Ker ie slovenska mladina v borbi za enakopravnost slovenskega jezika nabila na šoli v Svečah poleg nemškega še slovenski napis, je izjavil nadučitelj Waldhauser, da iz protesta ne bo več poučeval slovenščine. Waldhauser je že pred leti prvič ukinil vsak slovenski pouk v šoli in od 21. aprila tega leta v drugem razredu v Svečah ne poučujejo več slovenščine. Ljudje se vprašujejo, če je za pouk slovenščine merodajna šolska odredba deželne vlade ali pa samovolja šovinističnega učitelja. FAŠISTIČNE METODE Kakšnih metod se poslužujejo avstrijske oblasti proti zavednim slovenskim antifašistom, zgovorno pove naslednji primer: Jurij Krasnik iz Grabalje vasi, občina j vrne vsaj tisto premoženje, ki so ga imeli pred anšlusom. To pa še dolgo ne pomeni poravnave resnične škode. IN ŠE EN PRIMER... Poročali smo že o tem, kako koroška deželna vlada ščiti nacista dr. DelNegra, ki je v dobi nacizma prevzel posestvo slovenske izseljenke v Kamnu pri Vetrinju. Vse do danes zakoniti dedič bivše izseljenke še ni dobil vrnjenega ukradenega posestva. Vse dosedanje pritožbe so ostale zaman in danes ne dobi niti stanovanja v svoji lastni hiši. Občina mu na pritožbe odgovarja, da ne more pokreniti ničesar tako dolgo, dokler je Del Negro lastnik. Referent za popravo škode pri koroški deželni vladi dr. Kandutsch pa je izjavil, da dedič sploh ne bo dobil posestva povrnjenega, češ da izseljenka baje ni bila Slovenka. Ne glede na to, da so na razpolago akti gestapa, v katerih se poudarja, da izseljenka niti nemško ne zna, je izjava referenta za poravnavo škode zelo zanimiva. Potemtakem bi avstrijski antifašisti sploh ne imeli pravice do svojega premoženja, ki so jim ga ukradli nacisti. Potem so zakoni za poravnavo škode in prav tako referenti vendar odveč, ali pa velja taka izjema samo v primeru, kadar gre za ilegalnega nacista dr. Herberta DelNegra, o katerem je znano, da ima pri koroški deželni vladni visoke zaščitnike. Škocijan, je bil borec pri partizanih. Sedanja Avstrija mu je dala v času od maja 1946 do danes živilske nakaznice samo za tri dodelitvene dobe (periode). Na občiDi in na delovnem uradu v Velikovcu se je zglasil vsak mesec in zahteval karte. Njegova želja je, da bi se izučil obrti. Toda urad za delo („Arbeitsamt") v Velikovcu mu tega ni dovolil. Jurij Krasnik je iz hiše, kjer redijo dve do tri glave živine. Ima staro mater, ki ne more dosti delati, in brata Krištofa — invalida. Krištof pa kljub vsemu opravlja lažje delo: izdeluje opeko. Dne 3. marca se je Krištof Krasnik spet zglasil na občinskem uradu v Škocijanu, da bi dvignil živilske karte za brata in za mater. Uradnica občinskega urada mu je izročila živilsko karto samo za mater, zanj in za brata Jurija pa po nalogu iz Veli- kovca živilskih nakaznic ni izstavila s pripombo, da tudi Krištof prejme živilske nakaznice šele takrat, ko bo šel njegov brat Jurij za hlapca. Jurij Krasnik pa je nujno potreben doma, da pomaga svoji materi in da vodi ostalo gospodarstvo. Tako ravnajo s partizani v Avstriji. Ker fašistični uradniki ne morejo stresati svoje jeze samo nad aktivnimi antifašisti, kot so to slovenski partizani, se znašajo še nad njihovimi sorodnik}. SVOJEMU NARODU NE DELAJO ČASTI Na drugem mestu smo poročali, kako je naše ljudstvo dostojno proslavilo šesto obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte v Št. Jakobu v Rožu. Kot nadaljevanje prireditve je sledilo ljudsko slavje s plesom. Že med plesom je neznan napadalec zahrbtno napadel pred dvorano slovenskega mladinca iz Gorenčič. Fant je bil udarjen z debelim kolom po glavi, tako da je obležal nezavesten, dokler ga niso našli tovariši in ga odnesli. Že ta zahrbtnost zadosti označuje fašistične zlikovce. Še z večjim presenečenjem moramo zabeležiti naslednji napad. Ko so se mladinci iz Št. Jakoba, med njimi tudi pevci, ki so odhajali na turnejo, vračali na svoje domove, je nanje nenadoma navalila s krepelci večja skupina angleških vojakov in močno poškodovala tov. Lipeja Prunča iz Št. Jakoba. Prav tako je bil poškodovan član pevske skupine z Brnce in tov. Janko Gabrijel. Napadenci so se skušali v sili braniti, toda navzoča straža, ki je opazovala ta napad, je takoj pripravila puške za strel. Napadalci so medtem pobegnili. Ko so napadenci protestirali pri krajevnem organu FSS in mu na iicu mesta pokazali okrvavljeno žrtev, je organ FSS skomizgnil z rameni in izjavil, da mu tu pač n.i mogoče ničesar ukreniti. Oton Župančič: Kovaška Mi, kar nas je kovačev, mi bomo vsi kovali, kovali svoja srca, kovali svoj značaj, kako zvene nam duše, bomo poslušali —-zakaj? Morda pod kladivi se nam oglasi kedaj srce, ki v njem bo pravi bron, da pelo bo, vabilo ko zvon, da bomo krog njega se zbrali... Vsi: — črnci rudarji iz Idrije, iz Trbovelj, iz plavžev gorenjskih, iz Kaple, iz Borovelj, od Nabrežine beli kamenarji, devinski opaljeni ribarji, polnagi nosači iz luke tržaške — četa, kot da kiparju ušla je izpod dleta — vi, sključeni tkalci od stativ, strojarji smrdlijvci, zaviti v čresla ostri duh, vi mlinarji, ki nam meljete kruh, zidarji iz Renč, mizarji šentviški, Solkanci« drvarji po šumah, šoto vozeči Ižanci, ti mož, ki orješ in seješ, se družno z volom potiš, ti štajerski viničar, ki nam vince mediš, ti, s svincem v pljučih, z očmi gasnočimi stavec, v vrtince mirno zroči savinjski plaveč, Vipavec brbljavi, zamišljeni briški kolon« vsi, ki poznate otiske zapestnic — spon, tudi vi, pozorno sklonjeni naprej, brodarji v bodočnost, v obzorja nova bre* mej... Zato bomo mi kovači kovali, trdo kovali, tenko poslušali, da ne bo med nami nespoznan, ko pride čas, ko sine dan, da vstane, plane kladivar, kladlvar silni i* ' nas..« | „ZA PRAVDO IN SRCE" Slovensko prosvetno ruštvo ..Svoboda" v St. Janžu v Rožu je na šesto obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda uprizorilo zgodovinsko igro iz časa kmečkih puntov „Za pravdo in srce". Dvorana je bila nabito polna. Pred igro je k šesti obletnici ustanovitve OF spregovoril tov. Blaž Singer. Občinstvo je z zanimanjem sledilo njegovim izvajanjem, v katerih je nakazal ogromen pomen Osvobodilne fronte za nas koroške Slovence. Nato je sledila igra, ki so jo udeleženci sprejeli z navdušenim odobravanjem. IZ LOVANK Znani fašisti so imeli 19. aprila sestanek pri najbolj zagrizenem registriranem nacistu Uitzu Tomažu v Lovankah. Precej pijani so okrog polnoči napravili obhod po vasi ter glasno grozili partizanom in antifašistom. Zraven so ..prepevali". To je bilo ravno na predvečer obletnice Hitlerjevega rojstnega dneva; precej gotovo je, da so na ta način obhajali rojstni dan svojega „firerja". Uitz Tomaž, ki je bil glavni pobudnik te nacistične akcije, je bil nacistični vodja celice. Znan je kot zatiralec koroških Slovencev. To dokazujejo njegove številne ovadbe pri orožništvu proti znanim antifašistom, zlasti pa njegov nastop kot priča proti antifašistom pri sodiščih. Poleg njega so bili navzoči Grašer Ignac, bivši SA vodja v Dobrli vasi, Grašer Rok, Kurath Erich in drugi. Vsi so znani nacisti in se krijejo od krinko „heimattreu'\ SVEČE V soboto 26. aprila zvečer so orožniki v Svečah aretirali in terorizirali mladinca Tončka Zerzerja, ker je bil ob pol enajstih zvečer še na cesti. Orožnik VVrulich z orožniške postaje na Bistrici v Rožu mu je med potjo ponovno grozil, da ga bo uklenil. Mladinca so pridržali na orožniški postaji na Bistrici do nedelje zjutraj. Tako proti-postavno nasilje vse bolj utrjuje naše ljudstvo v veri, da ima opraviti še vedno z nacističnim orožništvom, ki ne pozna drugega kakor nasilje. PROTIFAŠISTIČNI BORCI V KARLAU — FAŠISTI PA NA SVOBODII Sekretarja Pokrajinskega odbora Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško, ki je bil od leta 1942 partizan in organizator oboroženega odpora koroških Slovencev proti Hitlerjevemu nasilju, Karla Prušnika —' Gašperja je pred nedavnim britansko voj3' ško sodišče obsodilo zaradi nošenja slo- venskih zastav na štiri mesece zapora. Do® 18. aprila tega leta pa je bil premeščen v zapore znane graške kaznilnice Karlau. Istočasno pa je fašistični hujskač in napadalec Anton Jerlich, ki je bil zaradi dejanskega napada na dopisnika TASSA ob' sojen na štiri mesece, ostal v velikovšken* zaporu, kjer hodi na delo. Stražarji ®'* omogočajo, da se giblje popolnoma svobodno in brez nadzorstva, tako da ga )e lahko srečati samega na cesti ali pa tud v gostilni. Oblastem je vse to znano, vendar ničesar ne ukrenejo proti temu. PODLE METODE STRAHOVANJA V četrtek, 24. aprila sta se zglasila Pr* Urhu Olipicu v Trnju dva tajna polici®18 in poizvedovala, če ni napisal grozilne08 pisma varnostnemu direktorju polkovni^ Stossierju. Ko je Olipic tako podlo podtJ kavanje odločno zavrnil, sta mu pokaz3* pismo z njegovim podpisom in naslov0^ ter mu grozila, da se bo moral zagovarj3^ zaradi vsebine tega pisma. Pisec om®nje^ nega pisma imenuje varnostnega direktni ja Stossierja potuhnjenega nacista in 9^ dolži protipostavnih dejanj. Čeprav je P° polnoma jasno, da je pismo podtaknjpn^' vendar policija grozi, kar si je mogoče r3 ^ lagati samo tako, da gre za nov način sl hovanja naših ljudi, ki po svoji nekore^ nosti prekaša celo zahrbtne metode stične policije. ZA GOSPODARSKI NAPREDEK SLOVENSKE KOROŠKE Osrednji odbor Kmečke zveze za Sln* * * * v® ( sko Koroško vabi vse kmete, najem01^ kmečke in gozdne delavce na občni 7 ^ Kmečke zveze za Slovensko Koroš sredo 7. maja 1947 ob pol deseti uri v ^e, stilni Einsiedler (Pod Križno goro) v , lovcu. Zločinec v duhovniškem oblačilu večkrat smo opozarjali naše ljudi, da se krijejo na Koroškem razni belogardist^11* zločinci, ki imajo okrvavljene roke n ki si danes prizadevajo, da bi rra ta ali . niS način še naprej opravljali svoj izda-Ja|ski posel in razdvajali naše pošteno ljud-^v°. ki si ne more predstavljati, da se pod nhovniškim oblačilom lahko skriva zloči-hec. Omenili smo že pred nedavnim pri-rner kaplana Lavriha Ivana, ki se pod ime-a°It* Janežič krije v Skocijanu v Podjuni. Marsikateri domačin si je tedaj mislil, da Jttogoče pretiravamo in da le ne bo tako n*M°. Resnica pa je veliko bolj strašna. Pred nami je obtožnica Komisije za ugo-tavljanje zločinov okupatorjev in njihovih Pomagačev pri vladi FLRJ. Iz ugotovitev |e komisije izhaja, da je kaplan Lavrih van osebno odgovoren za več ko 30 živ-jenj ljudi, ki so se v narodnoosvobodilni oorbi slovenskega naroda uprli nasiljem n°mškega in italijanskega okupatorja. V ■^slednjem podajamo nekaj izvlečkov iz obtožnice: ..Lavrih Ivan je kot kaplan v Vidmu — Dobrepolju ter kot vojni kurat 16. cone Videm—Dobrepolje, dalje kot eden glavnih Or9anizatorjev MVAC (Milizia volpntaria ''hticommunista) in bele gatde, kot zasno-v,atell. naredbodajalec in neposredni stotič odgovoren za veliko število urno-r°v. za mučenje civilnega prebivalstva in za drmge zločine, ki so bili izvršeni na podlagi ovadb. R Lavrih Ivan je kot kaplan v Vidmu— Dobrepolju pri italijanski ofenzivi 29. juli-1942 prisostvoval komisiji, ki je posloma kot neke vrste zločinsko sodišče, in Osebno odločal, kateri izmed Dobrepoljcev nai bo ustreljen in kateri naj se pošlje v '^ternacijo. To se je. zgodilo v Zdenski va-Lavrih je tedaj določil 17 vaščanov za delitev. Vsi ti so bili nato dejansko Uslreljeni, pred smrtjo pa še nečloveško j^čeni. Imena teh žrtev so naslednja: Spo-Anton, Spolar Anton ml., Nose Anton, ^°se Anton ml., Kralj Franc, Šuštar Jože, Strnad Stanko, Babič Ignacij, Babič Stan-j ■ Vodičar Anton, Strah Julij, Nose Julij, • «kopič Jože, Hočevar Martin, Ruščaj An-Strah Franc in Kodičar Julij. Litega dne je Lavrih dal ustreliti še nadnje: Skruleja Alberta, Slaka Janeza, £reita Jožeta, Perhaja Franca, Heglerja Karla, Frkulja Vinkota, Puglja Jožeta, Ma-ešiča Anton, Križmana Jožeta, Kotnika r®hca in še nekega Jakoba. . ^ isti ofenzivi je poleg tega dal pobiti 'n mučiti veliko število ujetih partizanov Gnanega imena. Lavrih Ivan je bil eden glavnih vodij ^seh belogardističnih postojank v Dobre-b°ljski dolini in v Suhi Krajini ter je od-I^®1 nad življenjem in smrtjo vsega tam-aišnjega naprednega slovenskega ljudska. ^ Lavrih je ustanovil in organiziral v °brepoljah belo gardo, zasnoval vse nje-"e riočinske podvige, vodil belogardiste na njihovih pohodih ter sodeloval pri mnogih umorih. Kot zasnovatelj je odgovoren ,za aretacijo Vodlana Egona in Vesela Lojzeta, ki sta bila 3. februarja 1944 aretirana. Ukrenil je sam vse, da nista bila odpeljana v Ljubljano, ampak brez zaslišanja umorjena v Velikih Laščah. 3. Po njegovem nalogu in po nalogu kaplana Polde Toneta ter pok. Jeriča Vladota so domobranci 16. novembra 1943 aretirali Strngd Ido. Pri zasliševanju so jo psovali in pretepali ter ji prizadejali tako težke telesne poškodbe, da je tri mesece bruhala kri. Dne 6. januarja 1944 je bila odpeljana v taborišče Rawensbriick v Nemčiji. 4. Pri pobegu iz partizanskega ujetni- štva je v družbi treh neznanih pajdašev ubil partizanskega stražarja.'' Po vseh .človeških in božjih postavah bi moral biti tak zločinec že davno postavljen pred sodišče in obsojen za svoje zločine. Ce cerkvene in svetne oblasti ne čutijo dolžnosti, da bi poklicale na odgovor ljudi z okrvavljenimi rokami, potem mora ljudstvo samo izobčiti iz svoje srede te izmečke človeške družbe kajti njihovih rok se ne drži samo kri umorjenih žrtev, ampak kri lastnih bratov. Vsak, kdor se ne odvrne od takega zločinca ali ga celo podpira, molče soglaša z njegovimi zločini in nosi polno odgovornost za to, da zločinec ne prejme svoje zaslužene kazni. K pisanju ,,Koroške kronike" V sodobni družbi igrajo tisk, radio in kino veliko vzgojno vlogo, obenem pa imajo ogromen vpliv pri ustvarjanju ljudskega mnenja. Ljudsko mnenje, to je zavest širokih množic, pa postaja iz dneva v dan odločilnejše ne samo v socialnih temveč prav tako tudi v čisto političnih vprašanjih. Doživeli smo, kako je neodgovorna nacistična propaganda zavedla nemški in avstrijski narod, da sta pozabila na človeško dostojanstvo in se nista ustrašila grozodejstev Hitlerjevega barbarizma, doživeli smo, kako so plačani izdajalci v službi fašizma in nemškega imperializma s svojo strupeno propagando pognali slovenski narod v bratomorno klanje. Po vseh teh izkušnjah in spoznanjih je tembolj potrebno, da kritično in pazljivo ocenjujemo tisk, ki prihaja med nas in nas hoče zazibati v brezskrbnost ali nas zastrupljati z brezidejnostjo, z breznačelnostjo in sramotnim izmikanjem pred današnjo kruto stvarnostjo slovenskega ljudstva na Koroškem. Nismo čutili potrebe, da bi odgovarjali na sovražne izpade koroških reakcionarnih listov. Naše ljudstvo jih pozna in je vajeno njihovih laži in potvorb, zato jih ne jemlje resno. Iz njih odseva samo to, da se iz najstrašnejše vojne v vsej človeški zgodovini niso ničesar naučili in da skušajo danes vcepljati koroškemu ljudstvu iste puhle velikonemške in pangermanske ideje ter tako sejati razdor v deželi. Pač pa smatramo za potrebno, da se dotaknemo pisanja tistega lista, ki v naši materni besedi prihaja k nam in ki pod krinko iskrenega prijatelja skuša ovirati in slabiti našo osvobodilno borbo, našo borbo za priključitev Slovenske Koroške k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji. Naše ljudstvo je v začetku z veseljem pozdravilo ta list v slovenskem jeziku, ker je bilo po tolikih letih na- silnega izpodrivanja in iztrebljanja naše besede res žejno tiskane besede v domačem jeziku. Toda brž ko je pričel nabirati sodelavce za »Koroško kroniko« »manjšinski referent« Rudolf Cefarin, smo postali pozorni. In res so nas kmalu pričeli učiti in nam svetovati ti lepi prijatelji naše besede. Nazadnje so nas že kar svarili. Kdo bi se ne spomnil* raznih člankov, ki jih je list serviral svojim bralcem namesto uspavalnih praškov, n. pr.: »Kar lepo in tiho in mirno živite, pa boste dobili vse pravice!« In potem smo slišali o velikih »pridobitvah«, o novem šolskem zakonu, o oživitvi Slovenske prosvetne zveze in o poravnavi škode slovenskim. izseljencem. Slišali smo, da smo nepopisno navdušeni, ker kaže deželna vlada tako veliko razumevanje za težnje koroških Slovencev. »Koroška kronika« je posvetila kar cele strani člankom o ponovni oživitvi Slovenske zadružne zveze, ki je po ne mali njeni zaslugi še danes nimamo. Višek in krona vseh njenih uspehov pa je »prva slovenska knjiga«, ki je baje zagledala svet ne prej in ne pozneje kot pri »Koroški kroniki« v Celovcu 1. 1946. Morali so priti kulturonosci od ne vem kod, da so nam prinesli prvo slovensko knjigo. Priskutnost takšnega hvalisanja ljudi, ki sploh nimajo pravice, da bi izdajali knjige za slovenski narod, kaj šele da bi ponatiskovali Cankarja, — ne more zavesti koroških Slovencev, da ne bi vedeli, kako je v Celovcu izšlo v teku let nad 19 milijonov slovenskih knjig davno prej, preden so prišli na Slovensko Koroško belogardistični izdajalci. To ve danes ves svet, samo »Koroška kronika« ne. Opozoriti pa je treba še na nekaj drugega, da namreč »Koroška kronika« do danes še ni našla besede za naše partizane, ne za našo osvobodilno borbo, ne za našo najosnovnejšo pravico samoodločbe, ki jo izraža naša želja za priključitev k Jugoslaviji. Najbolj značilno pa' je: brž ko je postalo naše vprašanje svetovnega pomena in vprašanje miru v tem delu Evrope, se je- ra iskrena prijatel jica, ki je prej tako vestno delila politične nasvete, prelevila v »kulturni list«. Tako so poskušali prevarati naše ljudstvo. Toda takšni poskusi pri nas koroških Slovencih ne bodo rodili uspeha. Ti dokazujejo le, da je »Koroški kroniki« prav malo mar, kaj bo s koroškimi Slovenci. Zato je in bo ostala »Koroška kronika« tuja slovenskemu ljudstvu na Koroškem. Mi ne potrebujemo nasvetov. V vojni in do danes vsak dan dokazujemo, da sc ne damo zavesti v bratomorne spore, v kakršne so del slovenskega naroda zapeljali plačani izdajalci in brezvesti propagandisti. Z vso odločnostjo odklanjamo nasvete narodnih izdajalcev, ki bi nas radi učili s »Koroško kroniko«. Koroški Slovenci smo enotni v Osvobodilni fronti, ki nas je vodila v borbi proti nacizmu in tudi danes edina odločno in s polnim uspehom brani naše zahteve. Nočemo poslušati ljudi, ki bi radi odvrnili koroške Slovence od njihovih resničnih življenjskih interesov zdaj v tej, zdaj v drugi službi. Ni nam do nasvetov.o potrebi novega vodstva, kajti naše vodstvo je izšlo iz nas samih, pozna naše težnje in bolečine, je preizkušeno v borbi in neomajno v zvestobi do slovenskega ljudstva. Vse pisanje »Koroške kronike« 'jc bilo že od prvega dne obsojeno na neuspeh. Težnja, da bi nas v naši borbi uspavala, vnesla med nas neslogo in idejni boj, temelji v naivnem prepričanju, da je na Slovenskem Koroškem danes pravtako kakor jc bilo pred narodnoosvobodilno borbo. V tem je osnovna zmota pisanja »Koroške kronike«. Druga temeljna zmota njenega pisanja pa je v tem, da s svojim molkom o ustvarjalnem poletu jugoslovanskih narodov skuša služiti željam vseh reakcionarjev, ki ne želijo, da bi “koroški Slovenci 'izvedeli resnico o najnaprednejši mladi državi v srednji Evropi. V rubriki »Po zemeljski obli« Jugoslavije večinoma sploh ni. Zakaj ne pišejo o njej? Ker bi s tem priznali svoj poraz. Teh nekaj besed naj velja vsem, tistim, ki bi radi razdvajali slovenski narod in ga s propagando odvrnili od borbe, pa naj bo to glavni urednik »Koroške kronike« bivši SS-ovec Klod\vig Paloutz, ali njegov predhodnik, bivši demobranski oficir Cuješ, nacistični propagandist Dolenc Franc ali kdor koli drugi. Koroški Slovenci se samo čudimo, kako je mogoče, da na odločilnih mestih pri listu, ki ga izdaja britanska obveščevalna služba, sodelujejo bivši SS-ovci in drugi, ki jih zavezniška država išče kot vojne zločince. —" ★ ' ' Koroška ^ j«. _ Mirko: Naša naloga 'Pavel, kdaj bomo počivali?« se je nekdo iz kolone. *^aj bomo kmalu na vrhu, bomo go-Počili,«; se je zlagal Pavel in šel z 1,11 tempom naprej. Čez nekaj časa io bJli že tako trudni, da se nam ni e*° več vredno zmerjati Pavla, ki bodil pred nami. Vdano smo mu »mo se bližali Kočni (sedlo med 0 °m in Golico), se nam je odprl desni na . in zagledali smo ’ na levi pa Golico. Sedaj bomo ?}u na vrhu! To nam je dalo novih Cl- Videli bomo Koroško, videli bo-• kmje, kjer so naši ljudje deset-vodih ogorčen boj za svoj slo-;.sbi jezik, za svojo svobodo. Še sto ' r°v, še petdeset, še dvajset, še de-J?? končno — Koroška. 'boe ni bil več utrujen. Med prvi-*em jo zagledal. Zamaknjeno smo mazovali. Bila je lepa, zdela se mi je kot nevesta, ki se je svatovsko oblekla. Sonce se je nagnilo proti zapa-du. Dežela Miklove Zale pa nas je čakala, čakala desetletja in desetletja. Gozdovi so tajinstveno šumeli, Drava se je vila po Rožu in se srebrno lesketala. Gure so nas vabile s svojimi vasicami in veter nam je prinesel pozdrav z Zilje. Ozrl sem se na levo in uzrl Golico. Takrat je bil prav takšen dan, takrat, ko nam je neznanec govoril kot šolarjem: »Rečem vam pa, prišel bo čas, ko bo treba zgrabiti za orožje in osvoboditi Beljak, Celovec, Gospo sveto. To bo vaša naloga!’ Da, tako je govoril. Živo sem se spomnil besed tega moža, ki so se začele uresničevati. S puško v roki sem stal na meji Koroške, trdno odločen boriti se tako dolgo, dokler ne bo svoboden Celovec, Beljak, Gospa sveta. Nisem bil sam. Z menoj so bili tovariši; z menoj je bil ves slovenski narod trdno odločen, da enkrat za vselej obračuna s krivično in sramotno saintgermainsko črto in si začrta meje tam, kjer je tekla zibelka slovenstva, tam, kjer so ustoličevali prve svobodne slovenske kneze, tam, kjer je poslednja slovenska domačija. Ne smemo dopustiti^ da bi bili Korošci še naprej sužnji Germanov. Pred menoj pa jc bila Koroška, ki je že dolgo čakala na nas, da jo prebudimo iz težkega sna in jo zdramimo k svobodi. Take misli so mi rojile po glavi, ko sem zamaknjeno gledal čez Karavanke. Pa ne samo jaz, vsi, ki smo bili takrat na tistem mestu, in vsi tisti, ki so bili pred nami na podobnem mestu, so se tega jasno zavedali, ko so prestopali krivično mejo, kajti vsak si je mislil samo eno: 1 o je naša naloga! »Naprej!« Rezko povelje me je zdramilo. Stisnil sem puško, oprtal nahrbtnik in se uvrstil v kolono. 22. okt. 1943 je za-padno-koroški odred pričel operacije. • 9. maj 1945. Nemčija je kapitulirala. Enote zmagovite jugoslovanske ar- made in koroških odredov so zasedale Koroško. Radost, veselje. Kako tudi ne. Saj je vendar svoboda. Ljudstvo nas povsod radostno pozdravlja. Vse se veseli tega velikega dogodka. Po stoletjih suženjstva Korošci lahko zopet s ponosom spregovorijo svojo slovensko besedo. Hlapcev ni več. Narod, ki je bil vseskozi hlapec, je med vojno častno dokazal, da je enakovreden drugim svobodoljubnim narodom, kljub temu, da je majhen in neznaten po številu. V času največjega terorja se je uprl germanskemu nasilju in se v okviru narodno-osvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije boril za svojo nacionalno svobodo in za naziv — človek. Nešteti grobovi partizanskih borcev, razmetani širom Koroške, nam to potrjujejo. Spet bodo donele slovenske koroške pesmi in ob pomladanskih večerih bodo hodili k dečvam vasovat junaki — partizani. Stari očanci, ki že leta niso bili v mestih, so prihiteli tja in nas s solzami v očeh pozdravljali. Ustanovljene so bile komande mest, odbori OF so začeli poslovati. Slovenska Koroška je bila osvobojena. (Dalje) Praznik dela v novi Jugoslaviji Kakšno je bilo slavje prvega maja v bivši Jugoslaviji, nam lepo pove slovenski pisatelj Miško Kranjec v svoji črtici »Na Rožnik«. V Ljubljani je bila — kakor po vsej Jugoslaviji, stara navada, da so prvi maj praznovali delavci kar se je dalo slovesno. Nekaj let po prvi svetovni vojni so prvega maja zjutraj delavci v sprevodu in z godbo korakali na Rožnik, ljubljanski grič, kjer je stanoval Ivan Cankar, glasnik pravic delovnega ljudstva. Rožnik je tako postal prvomajsko zbirališče delavcev, kotiček sredi bujno lepe narave, ki je s svojt) zunanjo lepoto in omamnimi barvami povzdignil veliki delavski praznik. Miško Kranjec pravi o takratnem prvem maju: »Države ni bilo zraven. Država je v podobi svojih vrlih meščanov dremala sladko spanje za zaprtimi okni in sproščenimi zastori. Kmalu pa se je državi zazdelo tako zbiranje in kričanje delavstva nevarno in je najstrožje prepovedala budnico za ta dan kakor tudi pohod na Rožnik.« Stara Jugoslavija je ta delavski praznik najstrožje prepovedala. Tudi v Ljubljani je bilo tako. Da bi delavci ne hodili na Rožnik, so prvega maja zastražili vse dohode nanj. Veliko tistih, ki so kljub vsemu hoteli na Rožnik, so policaji zaprli. Danes, v novi Jugoslaviji, pa na Rožniku ni več policije. Danes slavi vse delovno ljudstvo Jugoslavije svoj prvi maj v svododi. Ker je ljudstvo edini gospodar v državi in je prvi maj največji praznik delovnega ljudstva, je tudi jasno, da so prvomajske slovesnosti v Jugoslaviji mogočne manifestacije ljudske moči, ljudskega dela in ustvarjalne zavesti. Stopimo za trenutek v prestolnico Ljudske republike Slovenije, v junaško Ljubljano! Jutro prvega maja je. Sonce se je vzpelo nad mesto. Če bi se moglo začuditi, bi se to v resnici zgodilo. V drgetavi svetlobi ljubljanske pomladi se kopljejo prenapolnjene ulice. S hiš vihrajo zastave, z oken vise preproge. Venci prepletajo zidove. Zdi se ti, da sanjaš. Toliko cvetja in lepote se je nakopičilo tu, da samo strmiš. Iz vseh predmestij in vseh mestnih okrajev se vsipajo množice na starodavni Kongresni trg. Kdo bi preštel ogromo število praporov in zastav, ki se pomikajo nad glavami! Kaj bo zdaj? Parada? Parada? Zborovanje? Oboje. In še nekaj — tu bo tudi pregled enoletnega dela. Začenja se sprevod. Na čelu sprevoda so nosilci državnega grba, nosilci državnih in federalnih republikanskih zastav, nosilci slik Marxa, Engelsa, Lenina, Stalina, Tita. Za njimi stopajo zastavonoše praporov sindikalnih zvez. Vsi stopajo samozavestno, z dvignjeno glavo. Za njimi in za vojaško godbo prihajajo udarniki. Več sto je teh junakov dela. Nato pa se vrstijo sindikalne podružnice, ki nazorno kažejo svoje delo v obnovi domovine in uspehe, ki so jih dosegle v prvomajskem tekmovanju. Nobena stroka ne manjka. Tu so železničarji, kovinarji in rudarji, tu so ustanove prosvetnih delavcev, delavci in nameščenci tekstilne in oblačilne stroke. Tu vidiš skupine kmetov, ki kažejo svoje delo na polju, gradbene delavce, kemične delavce in še neštete druge. V mogočnih osmerostopih se pomika sprevod mimo množice, mimo tribune, kjer so zbrani predstavniki ljudske oblasti, armade in znanosti. Seveda je v sprevodu tudi mladina. Delavci, kmetje in študenti — vsi korakajo skupaj, vedrih lic in žarečih oči. Saj je prvi maj! Tri ure ali kaj bo trajal mimohod-V sprevodu in v špalirjih je najmanj sto tisoč ljudi. Nad vsem se pa preliva čisto slovensko nebo, proti kate- remu donijo zvoki neštetih godb, ki vžigajo v srca dobro voljo in dajo nogam prožnosti. Vse je prav za prav ena sama radost! In ko je sprevod končan, je zaključen šele uradni del slavnosti. Rečem »uradni«, čeprav ta beseda nima nobene zveze s kakršno koli prisilje-nostjo. Nasprotno! Na proslavi prvega maja vidiš toliko sproščenosti in veselja, da občutiš, kako globoka in kako lepa je s krvjo priborjena svoboda. Jutro se umakne poldnevu, popoldan mirno zraste v večer. Tedaj pa zažari slovenska prestolnica v tisočerih lučih in v noč švigajo neštete rakete v vseh barvah. In tako, kot je v Ljubljani, je prav povsod, v vsakem mestu, v vsakem kraju Jugoslavije. Seveda je največja prireditev v Beogradu. Tam je tudi velika vojaška parada pred maršalom Titom. Prvi maj je postal v novi Jugosla- Moskovčani vstanejo vsako jutro L maja vedno bolj zgodaj kakor po navadi. Saj je to eden največjih praznikov v letu. Ljudje napolnijo vse ulice in trge in vesele pesmi donijo po razkošno okrašenih ulicah. Veliki sprevodi, ki jim ni nikjer videti konca, se raztezajo tja do Rdečega trga. Tako je bilo leto za letom in samo ta najstrašnejša vojna vseh časov je lahko za nekaj časa pretrgala tradicijo veličastnih prvomajskih proslav. Človeštvo se sedaj po dobljeni vojni bori za mir. Kakor pred vojno, tako sc tudi sedaj Rdeči trg odene za L maj v praznično obleko. Kdo ne pozna Rdečega trga vsaj po imenu? To je najlepši in najživahnejši trg v Moskvi, središče sovjetske prestolnice — tako kot je bil v starem Rimu središče Forum. Na to mesto valovijo kakor svetlobni žarki proti optični leči milijoni in milijoni ljudi. To ni nič slučajnega, kajti Rdeči trg je srce Moskve. Visoki nazobčani kremeljski zidovi stoje tam že od druge polovice 15. stoletja. Najstarejši del mesta, ki ga obkroža zidovje, se imenuje Kremelj, kar pomeni isto kot neosvojljivi. Mnogo viharjev domovine je zabučalo nad velikim mestom, toda mesto je prestalo vse preizkušnje. Pred Moskvo, pa tudi sredi mesta, prav na Rdečem trgu je bilo že mnogo bojev s tujimi osvajalci, ki so napadali Moskvo. Leta 1812 je videl Rdeči trg nagli Napoleonov beg iz Moskve. Adolfa Hitlerja zgodovina prav ničesar ni naučila; in ne glede na težke dogodke tistih dni so 7. novembra 1941 udarjali samozavestni koraki sovjetskih vojakov po Rdečem trgu, ko so korakali pred Stalinom v mimohodu naravnost na bojišče v prve obrambne linije. Rdeči trg obdaja cela vrsta zanimivih in lepih poslopij. Tukaj je vsak viji splošen narodni praznik. Letošnj1 prvi maj pa je še posebno pomemben, kajti narodi Jugoslavije ga slavijo * trenutku, ko je Ljudska skupščin® sprejela zakon o prvi jugoslovanski petletki. Prvi maj je zato pravi mobi' lizacijski dan za tisto veliko nalog0' ki se imenuje petletni načrt. Delovno ljudstvo in delavci vsega sveta• Borite se proti vojnim hujskačem J* trajen mir! Naj živi prijateljsko sode* lovanje med narodi! Razkrivajte napadalne načrte impe' rialistov! Razkrinkujte netilce nov® vojne, stojte na straži miru! Brez boja proti fašizmu ni defltp kracije. Proč z lažnimi demokrati, k1 podpirajo fašiste! Naj živi popoln® zmaga demokracije nad fašisti in Bfi" hovbmi zaščitniki! Naj živijo narodi, osvobojeni fa^j' stičnega jarma, ki so odločno nastopi' li pot demokratičnega razvoja! (Iz proglasa Centralnega komitet® KP ZSSR za 1. maj 1947.) kamen zrcalo zgodovine. Tuji novinar je o njem napisal tole: »Kremelj in Rdeči trg se lahko kosata s sleherno stvarjo na svetu, kar se tiče lepote, čara in barvitosti.« Na Rdečem trgu je tudi katedrala sv. Vasilija, ki so jo zgradili v 16. stoletju. Ta spomenik staroruskega stavbarstva s svojimi mnogovrstnimi, v čudovitih barvah svetlikajočimi se kupolami, se nam dozdeva kakor ruska narodna pravljica, ki je okamenela. Na tem trgu je še mnogo drugih znamenitih zgradb. Kdo ne pozna kremeljskega stolpa in njegove ure? Rdeči trg je gotovo najprimernejši okvir za vse velike slavnosti sovjetskega ljudstva. Poglejmo, kako je tam 1. maja! Ura na Kremlju bije: en, dva, tri... Svečana rišina zaliva ves ogromni prostor, kjer so pripravljene čete za parado. Uvrščene so v velikanske četverokotnike. Zadnje sekunde minevajo in zdaj se je slavnost pričela. Parada. Po vsej širini nepreglednega trga korakajo v strnjenih vrstah vojaki in se valijo z ropotom motorizirane enote. Nad njimi pa v zraku bobni na stotine letal. Nehote se mora človek spomniti na to, da je ob prvi obletnici ustanovitve sovjetske oblasti leta 1918 letelo čez trg eno samo letalo. Od tedaj je steklo mnogo vode po reki Moskvi. Paradne koračnice velikanskega vojaškega orkestra, ki šteje nič manj ko 1.200 mož, polagoma izzvenevajo. In zdaj se že bliža Rdečemu trgu široki veletok ljudstva. Rdeči trg valovi in kipi, viharne ovacije je čuti. Ljudstva je toliko, da te spominja na pomlad, tedaj ko narastejo vode. In vendar korakajo vsi ti ljudje mimo tebe v takem redu in miru! V njihovem dihu je moč in samozavest. In ta veletok gre skozi Rde- či trg nepretrgoma in brez konca tl* ure, štiri, pet... Kot simbol ene družine sovjetskih narodov nosi delovno ljudstvo na čel*1 sprevoda grbe zveznih republik. N®' piši in transparenti, ki jih ni mogoč® prešteti, pa pripovedujejo o uspehi*1 v proizvodnji, kažejo pa tudi cilj. j* kateremu bo korakalo delovno lju« stvo v naslednjih petih, petnajsti*1 letih. Mimo korakajo delavci tovarne n*®' nufakture, ki je v letu dni izdelala e*1 milijon tkanine več, kot je bilo v n a* Črtu. Mimo korakajo junaki dela. M0" skva ploska svojim najboljšim d el a V' cem in jih odlikuje s tem, da jim P°" nudi častno mesto v sprevodu. To navdušeni, nepozabni prizori. Pred 50 leti se je pri prvi ilegah1' proslavi 1. maja zbralo 250 ljudi. T®' daj je bil to, pod najhujšim terof' jem reakcije, zelo velik uspeh. Prvef.® maja 1941, na predvečer vojne, pa J® demonstriralo na Rdečem trgu več K® en milijon 800.0(X) moskovskih žena, mladincev in mladink. Vsak 1. mg j prinese nekaj noveg®’ svojstvenega. Letošnji 1. maja je.. znamenju veličastnih ustvarjali*^ idej na vseh področjih mirne izgrftCv nje. Spet bodo šli milijoni ljudi sprevodu čez Rdeči trg, da bodo kazali svojo moč in svojo voljo, - . živijo v miru in svobodi. Inozerns^ pesnik, ki se je udeležil prvomajske*® slavja v Moskvi, je svoje občudovat*)* izrazil s pesmijo, ki pravi: „Ne, brez hrambe ni Sovjetska zveza* Trg Rdeči res je — trg moči!" Pri tem je gotovo mislil na ra sovjetskega ljudstva na praznik PrVy ga maja. Resnično, tudi po rado® ljudstva je mogoče spoznati njeg°v nepremagljivost. d® ...i.; 'M i P Prvomajska parada na Rdečem trgu v Moskvi pravica« jc ob desetletnici š i. ,.°^av^a članek, v katerem Lesko-^klranc-Luka, minister za industrijo a7 LRS, opisuje svoje spomine na ai'sala Tita. Iz članka posnemamo naslednje odlomke: »Kdaj si se prvič srečal s tov. Ti-oni « scm vprašal. Luka sc je za-1SJ11, a žena jc naglo odgovorila: »To jc bilo jeseni 1935. Prišel jc na nas dom v Mostah.« »Jaz ga do takrat nisem poznal«, je adaljcval Luka. »Zato mu nisem mo-§el takoj zaupati. On je to takoj ob-.util. Preprosto in iskreno kot parti-JCc partijcu mi je povedal vrsto zaup-la partijskih stvari. Dejal je tudi, da y .ie napotil do mene tov. Kardelj. , Seto in zlasti sam njegov nastop je *^alu razbil moje nezaupanje. Nato sc vežejo moji spomini na Ti-ta na dolgo vrsto sestankov, partij-, 'n konferenc in posvetovanj vse do ®ta 1941. Tito je bil v zgodnji spomladi 1936. pri Sv. Petru pod Sv. go-mmi; na tej konferenci nas je bilo tu-nekaj delegatov iz Slovenije, po ve-mni pa so bili iz drugih pokrajin. Le-ta 1938. je bila partijska konferenca ^ad Sv. Pavlom v Savinjski dolini; na-§e istega leta nad Št. Lenartom nad *rbovljami. Tudi veliko partijsko popotovanje za vso državo je bilo istega ,pa in to pod Šmarno goro. Leta je bila večja konferenca v Vo-Sluh nad Vin jem pri Lazah, konferen-Ce v Leskovcu pri Krškem in partijsko ^svetovanje na Lisci. Na vseh teh konferencah je bil Tito. Na nekaterih s° bili tudi Rankovič, Djilas, Milutinovič in drugi. Poleg tega je v tem ča-p imel konference in posvetovanja il(li na Hrvaškem, v Dalmaciji, v ,/biji in drugod. Povsod je gradil črtijo.« »Tito je stalno opozarjal na tri, šti-* stvari: na boj za enotnost delav-peSa razreda, ojačanje in čistost litijske organizacije, nacionalno potrtost v boju proti zunanjemu im-Prializmu in velikosrbski hegemoniji. ^ a vseh konferencah, sestankih in Posvetovanjih jc govoril o tem.« , »Kolikšno važnost je polagal na oelavski razredi Stalno me je izprašal o razvoju sindikalnega gibanja, «°voril je, kolikšne važnosti je okrepi- tev l sindikatov, kakšne važnosti je °0rba za kruh. Ko smo okrepljeni in p°gateni odhajali s konference na i .°rjušah, je na poti dejal: »Dobro je samo premalo je bilo delavcev!« ako je Tito skrbel za delavstvo. Enotna fronta delavskega razreda, okrepitev Partije z delavskimi elementi, to je stalno, stalno poudarjal. Prav tako jc stalno na vseh konferencah opozarjal na potrebo borbe za pridobitev širokih množic ...« »Kakšne značilnosti si opazil pri tovarišu Titu?« »Bil je človek hitrega dela. Hitro je spoznal situacijo in jo razumel, ni mu bilo treba mnogo pojasnjevati. Zelo pa se je trudil, da bi stvari drugim pojasnil. Toliko časa je pojasnjeval, da si razumel. Pri tem ni štedil s časom, predvsem ne pri teoretičnih stvareh.« »V svojih načrtih je bil dosleden, precizen, stvaren. Kar koli si je postavil za nalogo — zato je storil vse, da bi jo izvedel. Nekoč, pozimi jc bilo, smo imeli z njim dogovorjen sestanek na Lisci. Prišli smo tja po raznih poteh, a Tita ni bilo, ker je bil zadržan v Zagrebu. Mi smo se sami razšli. Nekaj dni nato pa je prišel Tito v Ljubljano k meni in podal ostro kritiko, zakaj nismo čakali... Morali bi čakati. Četudi je bilo njemu kot ilegalcu zelo težko potovati, se je vendar — v smučarski obleki in s smučmi — pripeljal v Ljubljano. Hotel je na vsak način izvesti, kar je bilo sklenjeno v načrtu, a zamujeno na Lisci. Za Tita ni bilo poti, ki bi bila predolga ali pretežka. Nikdar ni vprašal, kako daleč je, temveč vedno, kje je, da je imel orientacijo. Ni se bal truda, ne noči, ne dežja; glavno je bilo, da je opravil svoje delo.« »Imel sem vedno občutek, da ne, poznam tako dobrega poznavalca ljudi kot ori. Na nekega človeka, ki je bil takrat še V Partiji, Tito ni dal prav nič. Pozneje se je izkazalo, da je ta človek postal izdajalec. Odličen poznavalec ljudi — to je Tito. Vedno sem bil prepričan, da ga ni mogoče prevariti. Zelo veliko je dal na to, kako se je kdo obnesel na policiji ali pred sodiščem. Ni vprašal samo, ali je izdal kaj ali ne, temveč: »Kako je branil interese delovnega ljudstva na sodišču?« Njegova kritika naših napak je bila zelo ostra. Vendar je bila vedno taka, da si bil po njej okrepljen, bila ti je v veliko pomoč. Iz te kritike, pa naj je bila še tako ostra, je bilo videti ljubezen in toplino. Pri njem ni bilo jeze ali sovraštva, temveč zgolj skrb za nego in vzgojo naraščaja, želja, da bi se razvili. Značilna za Tita je velika ljubezen do kadrov in neprestana vzgoja kadrov. Kadar je podal kritiko mojega dela, me je na koncu prijateljsko vprašal: »No Franc, da-li če sada biti dobro?« »Dobro če biti!« sem odgovoril. Čutil sem na dnu ostre kritike njegovo človeško toplino. Pri njem ni bilo protekcije za nikogar. Cenil je samo delo in predanost. Zelo je upošteval samokritiko. Cenil je iskrenost in sovražil pretvarjanje. Silno je gledal na čistost Partije, na partijnost, zahteval je predanost in samozatajevanje. Zato pa smo tudi uspeli v narodnoosvobodilni borbi, ker je on v nas visoko dvigal te odlike komunista.« Republiški proračun Slovenije 15. aprila tega leta se je sestala Ljudska skupščina LR Slovenije, da bi odobrila letošnji državni proračun. Finančni minister LRS Zoran Polič je v svojem govoru nakazal bistvene razlike med drž. proračuni stare Jugoslavije in med sedanjim državnim proračunom. Medtem ko je državni proračun v stari Jugoslaviji posvečal glavno pozornost izdatkom za birokratično državno upravo, je sedanji proračun po svojem bistvu in sestavu proračun načrtnega gospodarstva, nekakšen osrednji finančni sklad, iz katerega bodo črpali sredstva za pospešen razvoj industrije, za dviganje usposobljenosti strokovnih kadrov in s tem za pospešeno ustvarjanje blaginje najširših ljudskih množic. Predlog državnega proračuna LRS za leto 1947 znaša 3.223,883.000 dinarjev. Od te vsote odpadeta na republiški proračun dve milijardi 514,518.000 in na proračune ljud- skih odborov 709,365.000 dinarjev. Glavni del republiških izdatkov, in sicer 47,28 odstotka na investicije in obnovo. Glavna sredstva republiškega finančnega sklada so torej namenjena razširjenju produkcijskih sredstev, ki bodo lahko v večji meri zadovoljevala široke potrebe ljudstva, hkrati pa ustvarila pogoje za večje državne dohodke. V skladu s temi težnjami so najvišji izdatki predvideni za ministrstvo za industrijo in rudarstvo, in sicer 28,56 odstotka. Na drugem mestu je ministrstvo za prosveto s 15,54 odstotka in na tretjem mestu socialna zaščita z 10,60 odstotka. Za upravne stroške po vseh republiških ustanovah odpade samo 159,575.000 ali 6,3 odstotka republiškega proračuna. Ta številka najbolj jasno dokazuje, kako temeljito se je spremenila vsebina državnega proračuna v novi Jugoslaviji in da upravni izdatki niso več bistvena zadeva, temveč samo pripomoček lis° *^°r se sPominjam> se v naai vas* ;0 ? nikdar prida ukvarjali s srečo. Če t>a: r.ePenili po njej, so hrepenili skri-rUi «avno m glasno o tem niso govo-6 besedo sreča so po navadi upo-Ja‘i samo v nesreči. Kadar je ko-rekrP°8°tel hlev, so skoraj vselej Lahi; 'Trav za prav je imel srečo. je .'?. ni mu bila zgorela tudi hiša, saj ttes. V° vetrno.« Če je kdo tako *o pno Padel, da si je zlomil nogo, ie jJ* tolažili in modro dodajali: »Saj Ha oi e srečo. Lahko bi bil padel bil !Lavo in si zlomil tilnik; priletel bi T»a Sence in pri priči izdihnil.« lala vVrs!e sreča je kaj pogosto zaha-sv0: našo Vas in z odprto roko delila la, p darove. Mene je prvič dolete-0 Sem bil star kakih sedem let« Na naši kašči je bilo šest kolovratov še iz tistih sivih dni, ko je živela in predla mati mojega očeta. Vsako nedeljo smo se otroci iz soseščine zbrali, šli na kaško in se razrasli v Garibaldije, Lavdone, Radeckije in generale, ki smo jih poznali iz pripovedovanja starega očeta in iz prelepe knjige »Naš cesar«, ki jo je napisal c. kr. učitelj Jožef Apih. Tam smo uprizarjali velike bitke. Mahali smo s sabljami, ki jih je bilo tiste čase kakor fižolovih rakelj na vratovih njiv, in vrteli kolovrate, ki so bili naši topovi. V eni teh bitk sta se v višku sovražnosti dva topa preveč približala; zadela sta drug ob drugega, in stari, črvivi kolesi sta se raztreščili. Kos oboda mi je z vso silo priletel v čelo* da mi je desno oko na mah zakrila velika podplutba. Zakričal sem in planil po stopnicah. Pritekla je mama in, ko je videla razdejanje in kri na mojem obrazu, presenetljivo kriknila. Pograbila me je in odvedla k žlebu, kjer mi je skrbno izprala obraz. Potem jc z velikim strahom počasi dvignila oteklino, ki mi je visela čez oko. Ko je videla, da je oko zdravo, je sklenila roke, pogledala proti nebu in veselo kliknila: »Bog in sv. Lucija, kakšna sreča, lahko bi bil pri priči oslepel!« Prišle so sosede, opletale z rokami in jezikom ter dokazovale, da me jc res doletela velika sreča. Vse popoldne sem ležal za hlevom pod pušpa-novim grmom, tiščal na oteklino ren-čelico in razmišljal o sreči, ki me je še čakala; zvečer sem bil tepen, »da ne bom več po nemarnem skušal božje previdnosti«. Drugi dan je mama pekla kruh hi, ko je belila peč, so v njej zgoreli vsi stari kolovrati — vsi naši topovi. Kake druge vrste sreča pa je le poredkoma zašla k nam. Zdi se mi, da je naši ljudje niti poznali niso — in jc še vprašanje, če so sploh vedeli zanjo. O srčnih zadevah niso mlatili prazne slame; napili so Se žganja, preklinjali pri izvrševanju glavnih gospodarskih nalog. Minister Polič je nato podal bežen pregled gospodarske delavnosti v preteklem letu in dejal: ..Ugotoviti moramo, da v Sloveniji vsa leta stare Jugoslavije nismo gradili toliko tovarn kakor samo v letu 1946, pa najsi bodo to strojne tovarne, elektrarne ali usnjarne. Prav tako v dvajsetih letih ni bilo elektrificiranega toliko podeželja kakor sedaj v enem samem letu. V istem času smo zgradili tudi več cest in pri tem ni ostalo kakor v stari Jugoslaviji samo pri načrtih in velikih obljubah. Kljub težki prizadetosti po štiriletni vojni proti okupatorju in domačim izdajalcem smo v letu 1946 prekosili gospodarsko dejavnost stare Jugoslavije. Nova, ljudska oblast je dokazala svojo življenjsko sposobnost in ustvarila pogoje za nadaljnji gospodarski napredek naših narodov." Nacistični zločinci v Avstriji na »prisilnem" delu Naslednji primer zelo zgovorno kaže stanje, ki vlada v avstrijski sodni upravi: Eden vidnih avstrijskih vojnih zločincev, bivši SS-Standartenfuhrer in nacistični podžupan Dunaja Franz Richter je zaradi svojih zločinov sedel v avstrijskih zaporih. Pred nekaj dnevi pa je nemoteno odšel in se ni več vrnil. Pobegnil je. Richterja in še nekatere druge višje nacistične funkcionarje, ki bi morali biti stalno v ječi, so določili za ..prisilno" delo zunaj zapora. To delo pa je bilo samo pretveza, da so lahko uživali v brezdelju in skoraj neomejeni svobodi gibanja. Za delo določeni čas so prebili s sprehodi po dunajskih ulicah, z obiskovanjem kinematografov, gledališč in celo kavarn. Cesto so se ustavili tudi v raznih pisarnah in uradih, kjer so sprejemali obiske. Tako so lahko vsak dan nemoteno občevali s svojimi sorodniki; tudi s svojimi nacističnimi prijatelji so vodili zaupne razgovore brez skrbi, da bi jih kdo slučajno poslušal ali pn celo nadzoroval. Obiskovalci so pri svojih obiskih prinašali s seboj tudi polne nahrbtnike. Tu je bila poleg raznih živil tildi civilna tfbldkii za te ,,delavce", kajti pri belem dnevu se vendar ne morejo v kaz.njenski obleki sprehajati po dunajskih ulicah. V poznih popoldanskih urah so se vrnili zopet na svoje ..delovno" mesto, od koder jih je avtomobil odpeljal nazaj v zapor. Med njihovimi sprehodi so plačani namestniki opravili delo, ki bi ga ti ..delavci" morali sami opraviti. Tako je Richter nedavno odšel na svoj običajni sprehod in se ni več vrnil. Uradno poročilo pravi, da je kaznjence pri odhodu na delo in pri povratku v zapor stalno spremljal stražnik. Tega stražnika so sedaj zaprli. Mož, ki je spremljal nacistične zločince, je bivši policist, ki je bil odpuščen iz policijske službe zaradi svoje nacistične preteklosti. Njemu so dodelili to odgovorno nalogo, da spremlja nacistične zločince. in se zjokali ali pa so se znesli nad svojim sovražnikom. Če pa je kdo le preveč klavrno usmajal po cestah in po polju ter žalostno stokal nad bolečinami srca in podobnimi težavami, so se mu nasmehnili, zamahnili z roko in dejali: '•*. »Potrpi in nikar si tako ne ženi k srcu. Prej ali slej bo že tudi tebe doletela sreča, kakor pravi Strežek.« Strežek je bil majhen in droban možicclj, ki ga niso jemali prav resno. Nekateri so celo trdili, da se mu kolesca ne vrte v pravo smer, in so mu v šali večkrat nasvetovali urarja. Matija pa se je na vse take opazke samo široko smejal in trdil, da bo prej ali slej tudi njega doletela sreča. »Bog že ve, zakaj je tako prav,« jc ponovil stavek svoje, bogu vdane matere. Strežkova bajta je stala sredi vasi in je bila najsnažnejša hiša v fari. Znotraj in zunaj lepo pobeljena, okna umita, podi poribani, police polne najrazličnejših rož. Za vse to pa je skrbela Strežkova mati, ki je sodila med tiste naravnost čudežne ženske, ki si znajo iz nič usvariti udobno življenje ali bogastvo na drobno, kakor bi temu lahko rekli. Ni imela ne vrta ne njiv in ne polj, pa jc kljub te- Vdmmkmške hImHm V RADOV LJICI Počasi se iz popkov na drevju izvija svetlozeleno listje. Bezeg v radovljiških vrtovih nastavlja cvetje, s polj diši po sveže zorani zemlji. Na planinah je še sneg. Krajnarjeva Ivanka, ki je v učilnici igrala klavir, se je zazrla skozi okno. »Gotovo je tudi pri nas že pomlad. Na Koroškem je še lepša ko tu.« Šestnajst deklet se je zamislilo. Šestnajst gojenk »doma koroške mladine« v Radovljici se je spomnilo na domačo, na koroško pomlad. Kdaj bomo lahko pogledali domov brez zaprek in brez strahu, da nas tam odvlečejo v zapore? Šestnajst deklet in osemnajst fantov, ki so jeseni 1945 prišli v Radovljico in so stari zdaj povprečno od petnajst do osemnajst let, nestrpno čaka priključitve Slovenske Koroške k Jugoslaviji. Prišli so v slovenske šole. Zato so tu, ker na Koroškem Slovenci nimajo svojih šol in ker jim ne dajo tega, za ker so se borili in umirali kot partizani, talci in v zaporih. Doma so mladi Korošci večinoma v Podjuni, v Rožu in na Zilji. Ko bodo doštudirali, se bodo vrnili domov. Nekateri pa se nameravajo vrniti na Koroško po priključitvi in bodo potem študirali doma. Ivanka je zaigrala »Gor čez izaro«. Ko je vstala od, klavirja, je bila v njenem obrazu neotroška žalost. Ivan-kin oec je v zaporih. Že več kot eno leto. Prej je bil zaprt v Celovcu, od januarja letos' pa je v Grazu. Dobil je dve leti ječe, ker je zaveden Slovenec, pa ga je nekdo ovadil, češ, da je skrival orožje. Doma nimajo ničesar svojega, ži,veli so od očetovega zaslužka'. Zdaj ko tega ni, se za dom žrtvuje Ivankina sestra. Ivanka mi je pokazala sestrino pismo: »Pošiljamo Ti atovo pismo. Tvojega je sprejel. Nc moreš s; misliti kako je ponosen nate, ki si v svobodni Jugoslaviji. Občuduje Te, ko tako lepo pišeš in že toliko znaš. Težko čaka priključitve Koroške k Jugoslaviji in tudi Tebe bi rad zopet videl. Tebi je lepše ko nam. Vedno moramo biti pripravljeni na fašistične izpade. Ne dajo nam miru. Toda tudi mi ne bomo odnehali. Hočemo k Jugoslaviji...« Anica je šivilja, hodila je v nemške šole, vendar piše sedaj slovensko skoraj brez napak. »Doma smo vedno govorili slovenski in pri drugih hišah prav tako. Stare ženice nemški niti ne znajo.« Oče Smolnikove Pepce je bil v celovških zaporih, brat pa pri partizanih. Kobelova Rezka iz Pogrč v Podjuni je izgubila v borbi za svobodo tri brate, Janeza, Franceta in Stanka. Doma ima samo še mamo in sestro, ki sta ji pisali pred kratkim, da je na Koroškem hudo. Sestra je omenila, da bi ji rada pisala o vsem, kar se dogaja, pa si ne upa. Boji se cenzure in orožnikov, ki jima z materjo ne dajo miru. Čužeje-va Pepca iz Št. Jakoba v Rožu bo šla v trgovsko šolo. Po končanem šolanju se bo vrnila na Koroško. Delati želi pri pokrajinskem ali okrajnem odboru Osvobodilne fronte. Tudi oče Cankarjeve Mojcke iz Podrožčice je bil partizan. »Saj ni bil samo on,« pravi Mojca, »mnogo naših ljudi je šlo v partizane.« Grctiei je pisal njen brat Cvetko med drugim tudi kaj vse počenjajo s Slovenci in kako se slovenski mladini godi v šolah. »V nedeljo smo imeli v Dobrli vasi prireditev. Na občini in na pošti smo nalepili slovenska vabila. Pa so nam jih v dveh dneh vsa odstranili. Pri nas v šoli je vse nemško, a smo skoraj sami slovenski otroci. Samo dve uri na teden imamo slovenščino. V šoli nas Slovence zmerjajo z banditi. Mene so zmerjali tako, da je moral oče poseči vmes — Srečna si, ker si v slovenski šoli...« Mati Kuharjeve Zofke je bila pri avtomobilskem napadu v Celovcu težko ranjena. Slabotna in bolna je prišla pred nekaj dnevi iz bolnišnice, je Zofki sporočil oče. Zofkina mati in brat sta bila partizana, Zofki, ki je bila med tem sama doma, je ostala v spominu posebno borba, ki je bila na njenem domu. Tako je bilo po njenem pripovedovanju. »Mati in starejši brat sta bila v partizanih. Za očeta že dolgo nismo vedeli. Nekega večera so prišli k nam tizani, med njimi naša mati. Trudni od dolge hoje so hoteli počivati. V vasi pa je bil izdajalec. Zjutraj je bila naša hiša obkoljena. Bila je huda borba, nekaj partizanov je padlo, ostale pa so ujeli. Med njimi tudi našo mater. Nemci so streljali tudi name, ki sem pestovala malega bratca, pa me niso zadeli. Potem so mater odpeljali v celovške zapore. Z bratom, ki je star sedaj devet let, sva skrbela za dom. Pomagali so nama člani Osvobodilne fronte. Zdaj hodi brat v šolo, kjer se mora učiti nemščine. Doma pa ga učijo brati in pisati po naše.« Vogličeva Dora je v internatu edina Primorka. Najmlajša je in doma nekje pri Trstu. »V Sloveniji je dobro. Pri nas pa ni tako«, pravi »Moj oče in brat sta bila v partizanih. Ko je prišel iz vojne, je bil na Jesenicah,, in ko je prišel nekoč domov, so ga zaprli. Dva meseci je bil v ječi.« Dora in mlade Korošice se dobro razumejo. Vse hrepenijo domov, v kraje, kjer se je zavedno ljudstvo borilo za svobodo, ki mu jo še vedno kratijo. Iz dekliške učilnice je razgled na planine, na okolico Radovljice in na veliki vrt, ki spada k internatu ter ga obdeluje mladina. Vsak ima svoj košček grede, tudi fantje. Dobili so knjige, iz katerih se učijo umnega vrtnarstva. Na vrt so zelo ponosni. Pridelati hočejo mnoga zelenjave, s katero bodo zalagali svojo kuhinjo in najlepše rože, ki bodo krasile prostore njihovega »doma«. Skoraj vsi mladi Korošci, fantje in dekleta, so že izbrali svoje poklice. Največ se jih je odločilo za učiteljišče. Učili bodo na Koroškem. Kot učitelji bodo lahko dali rojakom največ. Biser Matevž je dijak četrtega razreda gimnazije. Jeseni bo šel na učiteljišče. Resen fant je. Njegovi bratje Janez, Srečko in Marko so bili pri partizanih, on pa s starši od 1942 do konca vojne v taborišču. Mnogo je prestal, zato še bolj lj-ubi svojo zemljo in svobodo. Oče Slugovega Jožeta je bil v Dachauu. »Zdaj pa imajo vedno kaj proti njemu. Mogoče.so ga .še celo zaprli, ker že precej časa nisem prejel pošte od domačih.« Petje Tone je prinesel s seboj harmoniko. Ko jim je dolgčas po domu, se zbero v učilnici. Tone zaigra kako domačo, ostali pa pojo in z narodno ter s partizansko pesmijo, ki veruje v lepšo bodočnost Koroške, odganjajo domotožje. Milan in Svitko sta doma iz Dobrič vasi. Svitko bo strojni inžener. Žc zdaj riše razne načrte. S Pušnikovim Nan-dijem iz Goselne vasi delata modele letal in v modelarstvo uvijata tudi ostala tovariše. Milan bo živinozdrav-nik, kakor njegov oče. Tudi za pravico in zatirano ljudstvo se bosta Milan in Svitko borila po zgledu svojega očeta. Ko bo Koroška svobodna, bo Milan nadaljeval šolanje doma. Zadnje pismo njune matere je vse polno lepega pričakovanja »Mi imamo veliko upanje, da sc bo kmalu podrla ta velika stena med nami. Potem, otroka moja, bo izpolnjena naša največja želja — prišla bo svoboda.« Izven šole se mladi Korošci učij° v študijskih krožkih. Fantom pornag4 v prostem času pri učenju profcsor Vodopivec, dekletom pa tov. GlunV' šičeva. Upravnik internata Maks ZiJ' nik želi storiti za svoje gojence s6 več, pa ne more, ker je prezaposlen' Pevski zbor koroške mladine, ki j6 gostoval tudi v Ljubljani, je ponos in* ternata. Vodi ga profesor Brečko; Učiteljstvo pomaga mladini tudi P/ pripravah za kulturne prireditve 111 pri fizkulturi. Po končanem šolskem letu bodo Šl‘ mladinci na progo Šamac—Sarajevo-Njihovi tovariši, ki so bili na mladih' ski progi lani, študirajo letos v Kra*1' nju in v Ljubljani na višjih razred10 gimnazije in na učiteljišču, nekatefl pa so že v službi. Življenje v »Domu koroške mlad1' ne» v Radovljici je pestro in poln0 vere v lepšo bodočnost Slovenske K°' roške. Bodoči prosvetni delavci, kis.6 vzgajajo v domu, bodo prinesli, svoj1 zemlji novega duha, novo pesem, de* lo in napredek, ki go spoznavajo v novi Jugoslaviji. M. P- DOiOBEBm________________________, 0 SE SPOMINJAMO^ °o 1.5. je praznik delov, ljudstva vse