GOZDARSKI VESTNIK, Vol. 52, No. 1, Ljubljana 1994 UDK 630*1/9 1 SLO ISSN 0017-2723 LETO 1994 • LETNIK 52 • ŠTEVILKA 1 Ljubljana, januar 1994 VSEBINA -CONTENTS Uvodnik 2 Edvard Rebula Napake izmere oblovine iglavcev in predlog novega nacina izmere (2. del) The Errors of Conifers' Roundwood Measurings and a Suggestion as to a New Measuring Method (part 2) 22 Marjan Lipoglavšek Standard za bukove hlade The Standard for Beech Tree Logs 31 Milan Juvancic Metode kartografskega prikaza The Methods of Cartographic Presentation 43 Boštjan Košir Organizacija izvajalskih podjetij -zacetek novega The Organization of Forest Enterprises -the Be­ginning of a New System 48 Katarina Erjavec Evropski gozdarski inštitut 51 Anton Prelesnik Urbar kocevske grofije 52 Književnost 55 Iz tujega tiska Naslovna stran: Hrvoje Oršanic: V hrastov em pragozdu SLOVENSKA STROKOVNA REVIJA ZA GOZDARSTVO SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY Ustanovitelj in izdajatelj: Zveza gozdarskih društev Slovenije Uredniški svet mag. Zdenko Otrin-predsednik; mag. Mitja Cimperšek, Hubert Dolinšek, mag. Aleksander Golob, mag. Dušan Jurc, Marko Kmecl, Iztok Koren, dr. Boštjan Košir, Jure Marence, Miran Orožim, mag. Dušan Robic , Danilo Škulj Uredniški odbor dr. Boštjan Anko, dr. Franc Batic, dr. Dušan Mlinšek, mag. Zdenko Otrin, mag. Živan Veselic Odgo'!orni urednik mag. Zivan Veselic , dipl. inž. gozd. Tehnicni urednik Aleksander Leben Lektor Darinka Petkovšek Dokumentacijska obdelava Teja-Cvetka Koler Uredništvo in uprava Editors address SLO 61000 Ljubljana Erjavceva cesta 15 Žiro racun -Cur. ac. ZOlT GL Slovenije Ljubljana, Erjavceva 15 50101-678-48407 Letno izide 1 O številk 1 O lssues per year Polletna individualna narocnina 1.200 SIT za dijake in študente 500 SIT Polletna narocnina za delovne organizacije 8.000 SIT Posamezna številka 400 SIT Letna narocnina za inozemstvo 40 USD Izhajanje revije podpirata Ministrstvo za znanost in tehnologijo ter Ministrstvo za kmetijstvo, go­zdarstvo in prehrano. Na podlagi Zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) je Ministrstvo za informiranje mne­nja, da je strokovna revija GOZDARSKI VESTNIK proizvod informativnega znacaja iz 13. tocke tarifne številke 3, za katere se placuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Tisk: Tiskarna Tone Tomšic, Ljubljana Poštnina placana pri pošti 61102 Ljubljana Gozdarstvo in varstvo narave V casu od 17. do 26. januarja 1994 je bila v Buenos Airesu 19. generalna skupšcina Svetovne zveze za ohranitev narave ­IUCN, ki združuje BOO vladnih in nevladnih organizacij iz 130 držav, vkljucno z vsemi pomembnimi okoljevarstvenimi zvezami. Slovenija je clanica IUCN od maja 1993. Generalne skupšcine, ki je vsaka tri leta, so se udeležili trije predstavniki iz Slovenije, in sicer inž. Marija Zupancic Vicar, Peter Skoberne in prof. dr. Boštjan Anka. Udeležba našega uglednega profesorja na tem velikem srecanju 1200 ljudi z vsega sveta, ki jim ohranitev in varstvo narave pomenita še posebej veliko, je nova pomembna potrditev, da naravovarstvena stroka in javnost priznavata slo­venskemu gozdarstvu in gozdarjem naravovarstveno usmeritev. Skrb za Zemljo kot planet v globalnem, skrb za okolje, varstvo narave in trajnostni razvoj postajajo v razvitem svetu vse bolj poudarjena izhodišca pri nacrtovanju vseh dejavnosti cloveka. Od redkih posameznikov, ki so iz globine svoje vesti in spošto­vanja pravice do življenja vseh živih bitij že dolgo ucili, kako je treba ravnati z okoljem in naravo, okoljevarstvena misel prodira pod kožo vse širšega kroga ljudi. Osvešcanje, pa tudi strah pred svojo usodo, pocasi vendarle premagujeta oholost, s katero si je clovek dolgo želel podrediti naravo. Opisan napredek pri odnosu do narave je, razumljivo, manjši v okoljih, kjer je vecini ljudi cilj preživeti dan, ki ga živijo. Premalo je skrb za okolje zavela tudi v ozkih gospodarskih krogih, ki so seveda za dogajanja na našem planetu zelo odlocilni. Sonaravno in trajnostno usmerjeno slovensko gozdarstvo je v prizadevanjih za varstvo okolja sposobno ponuditi veliko. Ponu­diti, kar vemo in zmoremo, ni le naša pravica ampak tudi dolžnost. Ce bomo premalo dejavni, bodo po okolju in naravi še naprej šarili tudi ljudje, ki o obojem vedo mnogo manj kot gozdarji. Preprecevati nepravilnosti pri delu z naravo pa je vselej lažje kot jih zdraviti! Urednik GozdV 52, 1994 1 GDK: 524.2:525 Napake izmere oblovine iglavcev in predlog novega nacina izmere (2. del) The Errors of Conifers' Roundwood Measurings and a Suggestion as to a New Measuring Method (part 2) Edvard REBULA* Izvlecek Rebu la, E.: Napake izmera oblovine iglavcev in predlog novega nacina izmera. Gozdarski vest­nik, št. 1/1994. V slovenšcini s povzetkom v anglešcini, cit. lit. 25 Z raziskavo smo ugotavljali debelina in delež lubja pri oblovini jelke in smreke na Dinaridih Slovenije. Ugotavljali smo tudi možnosti izmera lesa v lubju in napake obicajnih nacinov merjenja oblovine jelke in smreke. Raziskava kaže, kakšen je vpliv polnolesnosti in debeline ter dolžine sortimentov in njihovega položaja v deblu na napake pri izmeri oblovine. Predlagani so izboljšani nacini izmera lesa. Kljucne besede: lubje, jelka, smreka, Dinaridi, izmera lesa. 4.5. Možnost merjenja oblovine jelke in smreke v lubju 4.5. Measurement Possibilities of the Logwood of the European Fir and the Norway Spruce in Bark Gre za presojo, kako dovolj natancno in cim bolj racionalno ugotovimo lesno maso lesa, ce je ta v lubju (neobeljen) in merimo mere sortimentov v lubju -z lubjem. Tu bomo obravnavali le merjenje lesa, kjer merimo premere rocno. Od teh mer ali od telesnine, izracunane iz teh mer, mo­ramo odšteti lubje. Uporabni so vsi nacini, za katere imamo dovolj natancne podatke o debelini lubja. Najbolj tocna sta verjetno nacina, ko bi debeline ali delež lubja odvzemali pri vsa­kem sortimentu. Tudi, ce bi to delali za debelinske razrede {npr. po Sem), bi dosegli * Prof. dr. E. R., dipl. inž. gozd., 66230 Postoj­na, Kraigherjeva 4, SLO Synopsis Rebu la, E. : The Errors of Conifers' Roundwood Measurings and a Suggestion as to a New Mea­suring Method. Gozdarski vestnik, No. 1/1994. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 25. ln the research, the thickness of bark and its share in the roundwood of the European fir and Norway spruce in the Dinaric region of Slovenia was established. The possibilities as to the mea­surings of timber in bark and the errors of the usual measuring methods of European fir and Norway spruce roundwood were established as well. The results of the research show the shape of roundwood, diameter and length of assortments and the part of the trunk which forms a log. The improved measuring methods are propo­sed. Key words: bark, European fir, Norway spruce, Dinaric mountain range, roundwood measuring. zadovoljivo tocnost. Sta pa oba nacina pri sedaqjem rocnem merjenju in racunanju komaj izvedljiva. Šlo bi s primernimi racu­nalniki in ustreznimi programi. Zato bomo tu podali le za prakso spre­jemljive nacine . Ocenili bomo tudi njihovo tocnost. Tocnost bomo ocenili tako, da bomo primerjali telesnino (temeljnico) lesa v posameznemu vzorcu, izracunane na razlicne nacine. Kot merilo primerjave bomo vzeli telesnino lesa, izracunane iz mer brez lubja. 4.5.1. Racunanje telesnine lesa z odštevanjem dvojne debeline lubja 4.5.1. The Catculation of Timber Vo/ume by Subtracting Double Bark Thickness Racunanje poteka tako, da od premera z lubjem odšejemo dvojno debeline lubja pri vsakem izmerjenem premeru posebej. Za jelko smo preizkusili dva nacina : 2 GozdV 52. 1994 1. naš originalni, 2. po predlogu Turka (1982). 1. Od tocnih premerov z lubjem (nezao­kroženih) odštejemo na racun debeline lu­bja pri sortimentih drobnejših od 30 cm (z lubjem) 1 cm. Pri debelejših sortimentih (nad 30 cm premera) pa odštejemo 2 cm. Ta nacin daje pri vseh naših vzorcih pre­nizke rezultate. Na ta nacin smo naracunali pri neprebranih vzorcih (prvi nacin vzorce­nja) v povprecju 1,9% premalo lesa (minim. -3,3 %, max -0,2 %, standardni odklon 0,7%). V primerjavi z veljavnim nacinom merje­ nja (zaokroževanje navzdol, JUS), daje ta nacin v povprecju za 0,8% višje rezultate. Ekstrema sta za 0,6% nižje (-0,6%) in za 3,2% višje ( +3,2 %). Standardni odklon je ±0,9%. V okviru našega vzorcenja nismo ugoto­ vili zveze med dejansko napako (razliko) lesa in povprecno debelina sortimentov. Ugotovili pa smo šibko zvezo (R = 0,36) med razliko lesa, izracunana po tem nacinu in po JUS-u, in povprecno debelina oblo­vine v vzorcu. Pri debelejši oblovini je napaka manjša. Pri prebranih vzorcih (drugi nacin vzorcenja) so napake razlicne. Pri prvih kosih (korenovec) namerimo po tem nacinu 1 ,5% premalo, pri .drugem kosu (sredina debla) 2,5% premalo in pri vrhih (zadnji kosi) celo 4% premalo v primerjavi z dejansko kolicino lesa. 2. Turk (1982) je predlagal, da bi za jelko in smreko na racun lubja odšteli pri preme­ rih z lubjem 8-20cm 1 cm 20-60cm 2 cm nad 60 cm 3 cm Ta nacin racunanja je dal v povprecju za 3,8% prenizke rezultate z ekstremoma -1 ,9% in -6,2% ter standardnim odklo­ nom ±1,07%. Oba nacina sta obremenjena s sistema­ticno napako. Pri debelinah lesa, kjer je lubje tanjše od racunanega, dajeta vedno prenizke rezultate, pri lesu z debelejšim lubjem pa vedno previsoke. Z našo razi­skavo smo ugotovili, da je naš (originalen) nacin, v primerjavi z obicajnim merjenjem (po JUS-u) obremenjen z naslednjo napa­ko. Nameri prevec Nameri premalo Debelina lesa Pozit. napake Negat. napake z lubjem +% -% do15cm 2,9 15-20 0,6 20-25 1,9 25-30 3,1 30-35 1,9 35-40 0,7 40-45 0,4 45-50 0,9 5()-55 1,0 55-60 1,6 nad60 1,7 Prav tako smo ugotovili, da oba nacina dajeta prenizke rezultate pri vseh debelinah (prsnih premerih) drevja, ce vzamemo de­blo kot celoto (vso maso debel' dolocene debelinske stopnje). Naš, originalen nacin izkazuje najvecjo napako pri drevju 3. debe­linske stopnje (10-15cm prsnega premera), kjer tako merimo kar 1 0,6% lesa premalo. Z vecjo debelina lesa napaka pada, je pa tudi pri drevesih nad 60cm prsnega pre­ mera še vedno -1 %. Kljub naštetim pomanjkljivostim sta oba nacina uporabna za jelko. Pri nekoliko de­belejšem lesu in lubju bi bil naš nacin še tocnejši. Pri drevesih z najdebelejšim lu­bjem in pri zelo debelem lesu je tocnejši Turkov nacin. Za smreko, ki ima tanjše lubje,ta dva nacina nista primerna. Po našem nacinu bi tako namerili kar za 4,5% manj od dejanske kolicine lesa in celo 2,1 % manj, kot ga namerimo po veljavnih predpisih. '1.5.2. Racunanje telesnine lesa z odštevanjem deleža lubja 4.5.2. The Calculation of Timber Vo/ume by Subtracting the Bark Share Ta nacin je videti najbolj prirocen. Poteka tako, da izmerimo telesnino lesa z lubjem in od tega odštejemo delež lubja. Tocnost in uporabnost sta odvisni od tocnosti ocene deleža lubja. Ta je toliko bolj tocna in zanesljiva, kolikor ožji je debelinski razred lesa, za katerega velja. Je pa tako racuna­nje pri vsakdanjem delu komaj uporabno. GozdV 52, 1994 3 Z odštevanjem deleža lubja lahko racu­namo telesnino lesa na naslednje nacine. 4.5.2.1. Racunanje telesnine lesa z odštevanjem povprecnega deleža lubja 4.5.2.1. The Calculation of Timber Vo/ume by Subtracting the Average Bark Share Najenostavneje izracunamo telesnino le­sa, ce od telesni ne lesa z lubjem odštejemo povprecni delež lubja. Ta je za jelko 9,7 %. Pri tem postopku lahko racunamo z maksi­malno napako ± 1 ,8 %. Pri s mre ki je delež nižji. Za rabo predlagamo višji delež, kot smo ga ugotovili v naši raziskavi. Menimo, da je realni delež nekje okoli 8,5 -9 %. Tocnost teh ocen je odvisna od debelin­ske sestave merjenega lesa. Zato tocnost povecamo z upoštevanjem povprecne (arit­melicne ali kvadraticne) debeline vzorca. Povprecni delež jelovega lubja v odvisnosti od povprecne debeline smo prikazali v preglednici 5. Podatke v preglednici 5 smo izracunali iz regresijskih enacb v poglavju 4.2.4.2. Z njimi si vsak lahko izracuna delež lubja za poljubni srednji premer. Z uporabo aritmeticne sredine premerov smo napako ocene deleža zmanjšali na okoli ± 1 ,3 %, z uporabo kvadraticne sre­dine pa celo na ±1,2%. To pa je že sprejemljiva tocnost, zlasti še, ker je na­paka slucajna in je pricakovati, da se pri številcnejših vzorcih izravna. Uporaba kvadraticne sredine v praksi je nekoliko neprirocna. Izracunamo jo lahko tudi iz povprecne temeljnice hlodov. Tele­sni no hlodov (M-m3) delimo z vsoto njihovih dolžin (L-m) G =Mil in tako dobimo povprecno temeljnico. Iz nje pa izracunamo srednji premer ali pa ga odcitamo iz ustreznih tablic. 4.5.2.2. Racunanje telesnine lesa s podatki o deležu lubja po debelinskih stopnjah 4.5.2.2. The Calculation of Timber Vo/ume by Means of the Data on Bark Share by Thickness Degrees V primerih, ko imamo podatke o debeli­nah (prsnih premerih) drevja, lahko izracu­namo povprecni delež lubja s podatki o deležih lubja po debelinskih stopnjah (pre­glednica 4). To je obicajni primer po odkazilu drevja in izracunu lesnih zalog. Tak nacin racuna­ nja deleža lubja bi bil zelo primeren pri prodaji ob panju ali kakem drugem mestu (ob cesti, na kamionu, skladišcu ipd.), ce kupec kupi vso odkazano maso. Za ta nacin racunanja bi morali za vsako delovišce (secnospravilno enoto) ali partijo, ki je predmet kupoprodaje, že ob racunanju odkaza.ne lesne mase (po odkazilu) izracu­nati tudi povprecni delež lubja. Ob konkret­nem merjenju lesa ob prevzemu bi od v Aritmeticna sredina Arithmetic Mean Povpr. prem. Delež lub. A vera ge Diameter Bark Share ~d % d~-cm n 15 11 ,8 18 11 ,4 21 10,9 24 10,5 27 10,0 30 9,5 33 9,1 36 8,6 39 8,2 4 GozdV 52, 1994 Preglednica 5: Povprecni delež jelovega lubja v odvisnosti od povprecne debeline lesa Table 5: The Average Share of European Fir Bark in Relation to the Average Timber Diameter Kvadraticna sredina Square Mean Povpr. prem. Average Diameter d1= cm V? 18 21 24 27 30 33 36 39 42 Delež lubja Bark Share % 11,6 11,2 10,7 10,3 9,9 9,4 9,0 8,6 8,1 Temeljnica Basal Area mz 0,0254 0,0346 0,0452 0,0573 0,0707 0,0855 o, 1018 0,1195 0,1385 lubju izmerjenega lesa odracunali pov­precni delež lubja. Ob primerni organizaciji prevzema, zlasti pravocasnem izracunu povprecnega de­leža lubja, je videti ta nacin dovolj prakticen. Je pa verjetno najtocnejši, saj upošteva debelinsko sestavo drevja, ki je glavni vir variabilnosti deleža lubja. Na koncu poglavja podajamo pregled tocnosti izmere lesa posameznih predlaga­nih nacinov. Podan je v preglednici 6. 4.6. Napake izmere 4.6. Measurement Errors Vecina napak merjenja, ki jih bomo tu obravnavali, nastaja zaradi predpisanega nacina merjenja (JUS D.BO 022) gozdnih lesnih sortimentov in izracunavanja njihove telesnine. To pomeni, da bi jih lahko z drugacnimi nacini merjenja in racunanja izlocili. Danes so za to dani vsi pogoji. Napake bomo obravnavali po njihovih vzro­kih. 4.6.1. Napake zaradi zaokroževanja premerov navzdol 4.6.1. Errors due to Rounding-off Predpis doloca, da premere sortimentov zaokrožujemo navzdol na cele centimetre. Zato namerimo premalo lesa. Teoreticno je povprecna absolutna napaka 0,5 cm, rela­tivno pa je odvisna od premera hlada. V naših vzorcih bi zaradi zaokroževanja izme­ rili v povprecju za 4,1 mm manjši premer. Zaokroženo na cele mm je bila najvecja razlika 6 mm in najmanjša le 3 mm. V relativnem merilu bi tako namerili v povprecju za 2,6% lesa premalo. Relativna napaka je v tesni povezavi s povprecno debelina oblovine v vzorcu, ki jo kažeta regresijski enacbi p = 5,32-0,0872d; 1 = 0,85 p = 5,405-0,08396d,; 1 = 0,87 kjer je :P =% napake d = aritmeticna sredina premerov dl = kvadraticna sredina preme rov Preglednica 6: Tocnost izmere lesa za posamezne predlagane nacine izmere Table 6: The Accuracy of Timber Measurement for /ndividual Measurement Methods Nacin izmere telesnine Napaka izmere v % Stand. odklon Vo/ume Measurement Method Measurement Error in% Standard Deviation ±% n?j~ižja srednja naj~išja mm1mum mean maxtmum Odštevanje dvojne debeline lubja 1 Doub/e Bark Thickness Subtraction ~Th~ According to Turk ~A Izvirni nacin-neprebran les Original method-unse/ected timber -{),2 -1,9 ~.3 0,7 Izvirni nacin-prebran les Original method-selected timber -1,5 -2,5 ---4,0 Odštevanje povprecnega deleža lubja 1 Average Bark Share Subtraction Brez ko relacije -1,7 O ±2, 1 Without correlation 0,9 S korelacija arit. sredine o ±1,3 With arithmetic mean correlation S korelacija kvadr. sredine o ±1,2 With square mean correfation Po debelinskih stopnjah -1,5 o ±1,2 0,6 By thickness degrees Opomba: Vsi podatki so za jelko Note: All the data refer to the European tir GozdV 52, 1994 5 Vidimo, da relativna napaka hitro pada z narašcajocim srednjim premerom vzorca. Tako je pri (kvadraticno) srednjem premeru (d1) 25cm-3,3%, pri 35cm pa še 2,5%. Obakrat bi namerili za toliko premalo lesa. Napaka je pomembna in velika, saj bi dosegla 1 % šele pri aritmeticni sredini premerov 49,5cm, oziroma pri geometrijski sredini 52,5cm. Tako debel les pa je za slovenske razmere že velika redkost in še to le, ce je posebej odbran. 4.6.2. Napake zaradi oblike debel in hlodov 4.6.2. Errors due to the Form ofTrunks and Logs Za analizo teh napak je bil dovolj velik vzorec le pri jelki. Zato veljajo ugotovitve le za jelko. Napake nastajajo zaradi poenostavitve pri racunanju telesni ne debel in delov debel po enostavnih, za prakso prirocnih obraz­cih. Tako je Huberjev obrazec tocen le za valj in Apolonijev paraboloid. Napaka pa je tem vecja, cim bolj se oblika debla razlikuje od teh dveh teles. V naši raziskavi smo ugotovili povprecno negativno (daje pre­majhne rezultate, naracunamo premalo le­sa) napako Huberjevega obrazca 3,2 do 4%, odvisno od dolžine sekcij (hlodov), za katere racunamo telesnino. Poleg dolžine sekcij vpliva na velikost napake še: -oblika debla, -debelina dreves oziroma debel in nji­hovih delov, -položaj dela debla v deblu in -uporabljeni obrazec za racunanje. Povprecne napake izmere zaradi upo­ rabe poenostavljenih obrazcev za vso ana­lizirano lesno maso so prikazane v pregled­nici 7. Napake so razlike med telesnino telesa, izracunana po poenostavljenem obrazcu, in telesnino, izracunana z integri­ranjem oblicnice (konture) telesa (debla, dela debla). Za razumevanje podatkov še naslednji pojasnili: 1. Predznak(-,+) pomeni, da daje obra­zec premajhne oziroma prevelike rezultate. 2. Napake so ugotovljene s predpostav­ka, da bi vse sortimente krojili v navedenih dolžinah. Telesnini toliko dolgih sortimentov je prištet ostanek vrha debla do debeline 7cm (npr. uporabna dolžina debla je 26,7m; to je 6 kosov po 4m +vrh v dolžini 2,7m). Podatki v preglednici 7 nam omogocajo naslednje zakljucke: 1. Huberjev obrazec daje prenizke, Sma­lianov pa veliko previsoke rezultate. Zato bomo vnaprej obravnavali le Huberjev obra­zec. Smalianovega bomo omenili le, kjer bi bil lahko uporaben. 2. Napaka raste z dolžino sortimentov. Tudi pri najkrajših, za oblovino iglavcev obicajnih dolžinah 4m, je povprecna na­paka razmeroma velika. Po tem obrazcu naracunamo v povprecju za 3,2% premalo lesa. Pozneje bomo dokazali, da je dejan­ska napaka še vecja. 3. Variabilnost napake je velika. Raste z dolžino sortimentov. Poudariti velja, da ve­ljajo navedena povprecja in variabilnost za vzorec 304 dreves z lesno maso okoli 250m"-Iz tega lahko sklepamo, da so napake pri posameznih sortimentih, pa tudi manjših kolicinah, zlasti prebranih sorti­mentov, lahko bistveno razlicne. Preglednica 7: Povprecne napake izmere za razlicne dolžine sortimentov Table 7: The Average Measurement Errors for Different Assortment Lengths Dolžine Huberjev obrazec Smafianov obrazec sortimentov Huber's formula Smalian's formula Forest wood assortments Povprecna napaka Average error Standardni odklon Standard deviation Povprecna napaka Ave rage error Standardni odklon Standard deviation m o/o % % % 4 -3,2 1,5 + 8,5 2,5 6 -3,5 2,1 +13,5 3,6 8 -3,7 2,9 +17,9 4,6 10 -4,0 3,7 +21,3 5,3 GozdV 52, 1994 Navedene ugotovitve so le zelo grob povzetek obsežne racunalniške .obdelave, ki je dana v 64 preglednicah. Navajanje vseh presega potrebe te raziskave. Zato navajamo, kot primer, le dve, v pregledni­cah 8 in 9. Druge so na razpolago pri avtorju. V tej raziskavi bomo tabelaricno in graficno prikazali le vpliv razlicnih dejavni­kov na velikost napake in zanesljivost izra­cunanega rezultata. V preglednici 8 je prikazan izracun napak merjenja celih debel (vse lesne mase), ce jih krojimo na 4m dolge hlade in razvrstimo po oblikovnih številih dreves. V preglednici 9 pa je prikazan izracun napak merjenja za 4m dolge hlade na debelejšem koncu de­ bla, korenovcu, ce jih razvrsti mo po oblikov­ nih višinah. Za razumevanje preglednic in diagramov naslednja pojasnila: 1. Razredi oblikovnih višin in števil ter debelin hlodov so oblikovani tako, da je v vsakem približno enako število dreves (hlo­dov). 2. Oblikovna števila so v bistvu faktorji -števila brez enot mere. Izpisane (v glavi preglednice) so le številke za decimalno vejico. Tako pomeni 426 v bistvu 0,426. Oblikovna višina je zmnožek dejanske vi­šine in oblikovnega števila (h xl). V pregled­nici 9 so dane v cm. 3. V vsakem "okencu" preglednice so 3 podatki. Gornji je število podatkov-dreves, ali hlodov (n). Srednji je povprecje (aritme­ticna sredina) razmerij (R) med telesnino debel ali hlodov (V), izracunanih po Huber­jevem obrazcu za navedene dolžine hlo­dov, in dejansko telesnino hlodov ali debel (Vd), izracunana z integracijo oblicnice. Racunali smo takole: v -~R R=­R=­ v, n Spodnja številka v "okencu" je ocena standardnega odklona (SR) razmerij tele­ snin. Napaka izmere je v bistvu enaka razliki Preglednica 8: Povprecne razlike izmer za cela debla Table 8: The Average Measurement Differences tor Whole Trunks Razredi prsnih Razredi oblikovnih števil premerov Breath-Height Diameter C/asses cm OdO do426 Od426 do448 Form Number C!asses Od448 Od472 Od497 do472 do497 do525 Od525 do***" Skupaj Dolžina "400" ,srednji premer 1 Mean Diameter o o o o 9 18 27 Od.O **"*" ,945 ,958 ,954 do20.0 **"*" ,0180 ,0113 ,0149 2 4 7 17 18 20 68 Od20.0 ,972 ,951 ,966 ,959 ,966 ,969 ,964 do30.0 ,0060 ,0300 ,0190 ,0227 ,0143 ,0145 ,0183 8 9 13 20 12 8 70 Od30.0 ,945 ,962 ,974 ,972 ,969 ,969 ,967 do 40.0 ,0162 ,0115 ,0091 ,0080 ,0073 ,0150 ,0135 13 27 19 7 8 3 77 Od40.0 ,965 ,971 ,979 ,971 ,974 ,979 ,972 do50.0 ,0115 ,0105 ,0123 ,0106 ,0149 ,0025 ,0121 16 11 9 6 3 2 47 Od50.0 ,970 ,971 ,974 ,983 ,978 ,969 ,973 do60.0 ,0090 ,0080 ,006~ ,0070 ,0133 ,0073 ,0090 11 o 3' o 1 o 15 Od60.0 do**** ,963 ,0123 """"* **"*" ,967 ,0131 ,981 ***** ,965 ,0124 50 51 51 50 51 51 304 Skupaj ,963 ,968 ,974 ,969 ,965 ,966 ,968 ,0142 ,0134 ,0124 ,0166 ,0166 0,0139 ,0149 GozdV 52, 1994 7 med izracunanima telesninama. V naši ra­ziskavi smo racunali relativne napake izme­ re. D=(1-Fl)x100 in tako dobili povprecno napako v%. 4. Zaradi takega nacina racunanja je ocena napak pristranska. To velja zlasti za zadnjo vrstico (skupaj), ki kaže povprecje vseh debelin, brez ozira na '1ežo" (kolicino lesa) posameznega razreda. Zato so dejan­ske povprecne napake merjenja bolj po­dobne tistim v razredih, kjer je vecja kolicina lesa. To pa so razredi vecjih debelin. Pri vecjih debelinah so napake v povprecju vecje (glej diagram 3), zlasti pri daljših sortimentih. Zato so tudi povprecne napa­ke, ki smo jih navedli v preglednici 7, dejansko nekoliko vecje. 5. Zaradi interakcij, zlasti med debelina in oblikovnim številom oziroma oblikovno višino dreves, povprecja v preglednicah iz Preglednica 9: Povprecne razlike izmer za hlode racunalniške obdelave ne kažejo vseh vpli­vov posameznih dejavnikov. So zameglje­na. Zato bomo prikazali vpliv vsakega de­javnika posebej. 6. Posamezen diagram je povzetek 4 posameznih tabel izmed 64 tabel, kolikor smo jih v obdelavi izracunali. Vzete so tiste, ki najbolj ponazarjajo obravnavano snov. Ker so razredi razlicnih širin, smo morali narisane vrednosti interpolirati, da smo tako dobili podatke na enakih razmikih. Na dia­gramih pomeni "št." število podatkov za vsak razred. 4.6.2.1. Vpliv debeline drevja in oblovine na napake izmere lesa 4.6.2.1. The Influence of Tree Diameter and Roundwood on Timber Measurement Errors Vpliv debeline drevja in oblovine na veli­kost napake izmere telesnine je težko ugo­toviti, ker se vpliv debeline prepleta (inte- Table 9: The Average Measurement Differences for Logs Razredi prsnih Razredi oblikovnih števil preme rov Form Number Classes Breath~Height Diameter Classes cm OdO do971 Od 971 do 1151 Od1151 do 1255 Od1255 do 1337 Od1337 do 1459 Od1459 do .... Skupaj Hlodi na debelejšem koncu 1 Logs at the end of a larger diameter Dolžina "400" ,srednji premer 1 Mean Diameter 37 10 1 2 o o 50 Od.O ,912 ,906 ,937 ,922 ,912 do22,6 ,0307 ,0167 ***** ,0049 ,0277 11 16 6 11 2 51 Od 22,6 do 29,2 ,904 ,0417 ,909 ,0356 ,907 ,0306 ,912 ,0236 ,909 ,0236 ~~?.~ ,906 ,0323 1 10 15 10 12 3 51 Od 29,2 ,613 ,894 ,902 ,913 ,909 ,915 ,903 do 36,5 ***** ,0259 ,0319 ,0215 ,0192 ,0161 ,0262 o 7 12 11 11 9 50 Od36,5 ,932 ,907 ,907 ,912 ,912 ,912 do41,9 ***** ,0166 ,0261 ,0266 ,0276 ,0237 ,0254 o 4 6 12 9 16 51 Od41,9 ,875 ,906 ,917 ,921 ,911 ,911 do46,4 ***** ,0311 ,0150 ,0232 ,0236 ,0241 ,0251 1 2 7 4 17 20 51 Od46,4 ,665 ,939 ,872 ,916 ,907 ,917 ,906 do**** ***** ,0329 ,0232 ,0379 ,0249 ,0216 ,0266 so 51 51 50 51 51 304 Skupaj ,906 ,907 ,901 ,913 ,911 ,914 ,909 ,0355 ,0310 ,0267 ,0239 ,0236 ,0220 ,0279 8 Gozd V 52, 1994 rakcija !) z vplivom oblike debla, izražene z preglednica 8). Drobno drevje ima visoko oblikovnim številom in oblikovno. višino. oblikovno število, debelo pa nizko. Za toc­Najprej smo podatke obdelovali glede na nejšo analizo bi morali obdelati vecji vzorec. oblikovno višino. Tu smo ugotovili (glej Kljub temu omogocajo podatki pricujoce preglednica 9}, da je drevje z nizko obli­ analize nekatere ugotovitve. Izhajajo iz dej­kovno višino bolj drobno in ono z visoko stev, prikazanih na diagramih 3-6. bolj debelo. Poizkusili smo še z oblikovnim Na diagramih prikazujemo vpliv debeline številom. Tu smo ugotovili obratno (glej drevja (diagrami 3-5) in hlodov (diagram 6) Grafikon 3: Vpliv debeline drevja in dolžine oblovine na napake izmere {povprecje vseh dreves) Graph 3: The Influence of Tree Diameter and Roundwood Length on Measurement Errors (the average of all trees) -6 -s -4 -3 _, -1 o " " Grafikon 4: Vpliv debeline drevja in dolžine oblovine na napake izmere dreves oblikovnega števila 0,497 ~ 0,525 Graph 4: The Influence of Tree Diameter and Roundwood Length on Tree Measurement Errors of the Form Number 0,497 ~ 0,525 -6 -s -· -3 _, -1 " " o SS 6S Gozd V 52, 1994 9 na napako izmere telesnine. 1 O m). Za drugi dolžini vpliv debeline ni Na diagramih 3-5 smo prikazali pov­toliko izrazit. Pri podrobnejši analizi na precne napake izmere vse lesne mase diagramih 4 in 5 pa ugotovimo drugacno razlicno dolgih sortimentov. stanje. Pri polnolesnih deblih (debla z višjim Na diagramu 3 vidimo, da napaka izmere oblikovnim številom oz. višjo oblikovno viši­z debelina drevja narašca. To velja zlasti v no), bolj vitkih deblih (diagram 4), pov­primerih, ko krojimo dolge sortimente (8 oz. precna napaka izmere z debelina pada. Pri Grafikon 5: Vpliv debeline drevja in dolžine oblovine na napake izmere dreves oblikovnega števila do 0,426 Graph 5: The Influence of Tree Diameter and Roundwood Length on Tree Measurement Errors of the Form Number to 0,426 % -· -6 -4 -2 o " Grafikon 6: Vpliv debeline drevja in dolžine oblovine na""apake izmere (hlodi s korenovcem} Graph 6: The Influence of Oiameter and Roundwood Length on Measurement Errors (Logs with a Root Col/ar) % -101;: C='C=~:~:~~----------------------------, -,1 -6 -4 -2 o srednji premer (cm) meon dia meter DOLŽINA OBLO VINE/ round wood /ength D4m ml6m G:l8m OtOm 10 GozdV 52, 1994 malolesnih (konicnih, z nizkim oblikovnim mer) le pri oblovini s korenovcem (diagram številom) deblih (diagram 5), pa ta trend ni 6). Tu vidimo, da relativne napake izmere prav izrazit. oblovine pri dnu debla narašcajo z debelina ce pa obravnavamo sortimente (oblovi­oblovine, Ta vpliv ni razviden pri kratki no) razlicnih položajev na deblu (pri dnu-ko­oblovini (dolgi 4m). renovec, v sredini debla in na vrhu) ugoto­Zakljucimo lahko: vimo vpliv debeline oblovine (srednji pre-1. Debelina drevja vpliva na velikost na- Grafikon 7: Vpliv oblikovne višine in dolžine oblovine na napake izmere dreves prsnega premera 30-40 cm Graph 7: The Influence of Form Height and Round Wood Length on the Errors of Tree Measurement with Trees of a Breath -Height Diameter of 30-40 cm oblikovoa viJina (m) form number DOLŽINA OBLO VINE/ ro und wood length D4m rul6m ffi>Sm O lOm Grafikon 8: Vpliv oblikovne višine in dolžine oblovine na napake izmere dreves prsnega premera 40-SOcm Graph 8: The Influence of Form Height and Round Wood Length on the Errors of Tree Measurement with Trees of a Breath -Height Oiameter of 40-50 cm . ·. -6 -5 -4 -3 -2 -1 o GozdV 52, 1994 11 pake izmere. Ta vpliv pa je zamegljen z vplivom polnolesnosti debel in zato ni po­polnoma razviden. 2. Ekstremne napake (najvecje in naj­manjše) zelo odstopajo od povprecja. So lahko nekajkrat vecje ali manjše. 4.6.2.2. Vpliv dolžine sortimentov na napake izmere lesa 4.6.2.2. The Influence of Forest Wood Assortments on Timber Measurement Errors Vpliv dolžine sorlimentov na napake iz­mere je razviden iz vseh preglednic in diagramov, kjer navajamo podatke o napa­kah izmere zaradi oblik debel in oblovine. Povsod vidimo, da so napake pri daljši oblovini vecje. Izjema je oblovina s kore­novcem, kjer so ekstremne napake -okoli -9%-pri kratki oblovini dolžine 4m. Tu so najmanjše napake pri najdaljši ob lovi ni. Gre za deformacije korenovca, ki so relativno najvecje pri kratki oblovini (diagram 6). Na diagramih vidimo, da so relativne razlike napak izmere razlicno dolge oblo­vine približno enake. ce jih ugotovimo iz preglednice 9 in oznacimo napako pri mer-jen ju oblovine dolžine 4m s 1 OO, je napaka pri oblovini: dolžine6m­109,3 dolžine8m­115,6 dolžine 1Om-125,0 Razlike so pomembne. Vredno jih je upoštevati. Vse napake izmere zaradi dolžine sorti­mentov so v tej raziskavi ugotovljene le z merjenjem srednjega premera oblovine, kot se to v praksi navadno dela. Merjenje vec premerov, v sekcijah, v bistvu skrajšuje dolžine oblovine in tako manjša napako izmere. Skrajnost so zelo kratke sekcije, dolge nekaj cm, pri elektronskem merjenju, ki pripeljejo do meritev brez napak. Poskus, da bi tocnost izmere povecali z merjenjem celnih premerov (na obeh celih sortimenta), in tako namesto Huberjevega obrazca uporabili Smalianovega, se ni ob­nesel. Ta daje povsod veliko vecje napake od Huberjevega; pri oblovini s korenovcem pozitivne -celo do +35% pri oblovini dol­žine 1Om, pri oblovini v sredini debla (-3 do -4%) in v vrhu (-7 do -25%) pa negativne napake. Preglednica 10: Napake izmere oblovine in njegov sfimdardni odklon (Se) dreves prsnega premera 40w5Qcm. Kazalec je oblikovno število Table 10: The Errors of Round Wood Measurement and Their Standard Deviation (Se) of Trees of a Breath~Height Diameter of 40~50 cm (Form number is the indicator) Dolžina oblovine Vrsta podatka Kind of data Razredi oblikovnih števil !Form numbercfasess Povprecje Average Form od do 0,426 0,448 0,472 0,497 nad Height do 0,426 0,448 0,472 0,497 0,525 0,525 Class es sred. 0,437 0,460 0,485 0,511 m 4 napaka% 3,5 2,9 2,1 2,9 2,6 2,1 2,8 Se% 1,2 1 '1 1,2 1 '1 1,5 0,3 1,2 6 napaka 4,0 3,8 2,9 3,0 2,5 2,9 3,3 %Se% 1,7 1,3 1,3 1,6 1,8 2,5 1,5 8 napaka% 5,7 4,1 4,2 2,5 1,5 5,9 4,0 Se% 2,7 2,0 1,6 1,3 1,2 4,2 2,3 10 napaka% 7,0 5,0 3,9 3,8 2,3 +1,0 4,4 Se% 2,1 2,2 1,7 2,6 3,1 1,6 2,7 število podatkov 1 Data number 13 27 19 7 7 3 77 Opomba: Napake brez oznak so negativne. Pozitivna napaka je oznacena s +. Note: The Errors without denotations are negative. A positive error is marked with +. 12 Gozd V 52,1994 Preglednica 11: Napake izmere oblovine in njegov standardni odklon (Se) dreves premera 40~50cm. Kazalec je višina . Table 11: The Errors of Round Wood Measurement and Their Standard Deviation (Se) of Trees of a Breath~Height Diameter of 40~50 cm (The form height is the indicator) Dolžina oblovine Vrsta podatka Kindofdata Razredi bblikovnih števil 1 Form numberclasess Povprecje Average Form od 9,71 11,51 12,55 13,37 Height do 9,71 11 ,51 12,55 13,37 14,59 14,59 Classes povpr. 10,61 12,03 12,96 13,98 m 4 napaka% 2,2 3,6 3,0 2,4 2,2 2,8 Se% 0,5 1 '1 1,0 1 ,o 1,3 1,2 6 napaka% 4,3 3,8 3,8 2,9 2,5 3,3 Se% 2,2 1,3 1,3 1 ,s 1,4 1 ,S 8 napaka% 5,9 4,5 4,3 4,0 3,0 4,0 Se% 4,1 2,5 1,7 2,0 2,2 2,3 10 napaka% 7,9 5,3 4,8 4,8 2,3 4,4 Se% 2,9 2,2 2,5 2,2 2,2 2,7 število podatkov 1 Data number s 17 21 13 21 77 Opomba: Vse napake so negativne. Note: All the errors are negative. 4.6.2.3. Vpliv oblike debla na napake izmere lesa 4.6.2.3 The Influence of Trunk Form on the Errors of Wood Measurement Oblika debla je pravzaprav edini vir na­pak. Vse drugo, vpliv debeline in dolžine sortimentov ter položaja sortimenta v deblu, je v bistvu ugotavljanje, za koliko oblika debla odstopa od oblike, predvidene z obrazcem, in iskanje raznih tehnik merjenja dimenzij ter obrazcev za racunanje telesni­ne, da bi cim bolj zmanjšali napako. Edina kolikor toliko tocna ponazoritev oblike debla ali sortimenta je njegov vzdol­žni prerez-oblicnica. Tudi ta ni popolnoma Grafikon 9: Vpliv oblikovnega števila in dolžine oblovine na napake izmere oblovine s korenovcem Gra ph 9: The Influence of Form Number and Ro und Wood Length on the Errors of Round Wood Measurement with a Root Col/ar %napake -12 ; f 0.42 0.44 0.46 0.48 0.50 O.S2 oblikovno število form number DOLŽINA OBLOVINE/ round wood le~gth CJ4m ~6m r:.;:lSm O lOm GozdV 52, 1994 13 tocna, saj predpostavlja, da je deblo okrog­lo, kar pa je le redko. Številcnih kazalcev oblike debla je zelo veliko. Vec ali manj so vsi razmerja posa­meznih dimenzij debla. Taka sta tudi abU· kovna višina in oblikovno število, ki smo ju izbrali za kazalca oblike debla v naši razi· skavi. O njunih pomanjkljivostih smo že govorili. Te je nujno upoštevati tudi pri obravnavi vpliva oblike debla na napake izmere. Ta vpliv smo prikazali v pregledni­cah tO in 11 ter diagramih 7 do 11. Na diagram ih 7 in 8 in v preglednicah 1 o in 11 je razviden vpliv oblike debla na napake izmere vsega (neprebranega, celih debel) lesa za drevesa navedene debeline. Iz njih lahko ugotovimo: 1. Oblika debla, ki jo ponazarja oblikovno število ali oblikovna višina, zelo vpliva na napake izmere. 2. Napake izmere so povsod negativne. Napake padajo z vecanjem vrednosti obli­kovnega števila ali oblikovne višine, so manjše pri bolj polnolesnem lesu. 3. Napake so pri bolj korenastih (malole­snih, konicnih) drevesih 2-3 krat vecje in lahko dosegajo vrednosti celo -5 do -7 %. 4. Z vecjo napako raste tudi variabilnost. To pomeni, da je zanesljivost (tocnost) izmere bolj korenastih dreves veliko manjša od zanesljivosti pri bolj polnolesnih in steg­njenih drevesih. 5. Napake izmere, ki izhajajo iz oblike debla, kot smo jih obravnavali v tej raziska­vi, so sistematicne (stalne). S tem mislimo, da so pri drevju iz dolocenega rastišca vedno npr. zelo velike, iz drugega pa vedno manjše. Osnova za to trditev je razmislek, da je drevje na dobrih rastišcih stegnjeno, polnolesno, na slabih pa koren asta in kanic­no, kar se odraža v oblikovnih številih in (še bolj) oblikovnih višinah. Oblika debla vpliva tudi na napake iz­mere posameznih kosov oblovine. Ta vpliv je zlasti velik pri oblovini iz korenovca, kjer so napake pri oblovini iz debel z nižjimi oblikovnimi števili (pretežno debel les) med -10 do -11 %, pri oblovini iz bolj jedrih debel pa veliko manjše (diagram 9). Prav tako je vpliv oblike debla zelo velik tudi pri oblovini iz vrha debla. Tu je ta vpliv "cist", saj je vsa oblovina (iz vseh dreves) na vrhu debela 7 cm. Na diagramu 11 vidimo, da se tu napaka izmere giblje od -4 do -6% pri korenastih deblih, pa do +2% pri oblovini iz jedrih debel. Zakljucimo lahko, da oblika debel zelo vpliva na napako izmere. Ker je oblika Grafikon 10: Vpliv oblikovnega števila in dolžine oblovine na napake izmere oblovine sredine debla Graph 10: The Influence of Form Number and Round Wood Length on the Errors of Round Wood Measurements of the Central Part of a Trunk 0.8 0.6 0.4 "· N 0.2 o llllll!li -0.2 0.42 0.44 0.46 0.48 0.50 0.52 oblikovno število formnumber DOLŽINA OBLO VINE/ ro und wood length D4m •lllhlllfr 'lah;J dohrn ~>dlil·n;l f'OO/" -+goo,/ --+ ;"1< .-//1•!1( Legenda: Legend: 1 -metoda izolinij 1 -iso/ine method D -metoda kartodiagramov D -cartography method Z -metoda znakov Z -symbol method T -metoda tock T -point method V -metoda vektorjev V -vector method K -metoda kartogramov K -cartogram method P -površinske metode P -area methods 4.2.4. Kartografska osnova 4.2.4. Cartographic Basis Pri izdelavi tematskih kart je izrednega pomena kartografska osnova, na katero se prikaže tematska vsebina. Tematska vse­bina se vedno nanaša na dolocen prostor, torej na karti ni nikoli predstavljena sama, vedno je na neki kartografski osnovi, za katero predlaga Lovric (1988) ime temeljna karta. Temeljna karta služi za lokacijo in identifikacijo tematske vsebine. Merilo in vsebina temeljne karte sta odvisna od te­ 38 Gozd V 52, 1994 malike in zahtevane natancnosti prikaza. Dolocena tematska vsebina potrebuje te­meljno karto z vsebino, ki dopolnjuje ne pa obremenjuje tematiko. Po vsebini razliku­jemo vec tipov temeljnih kart, od delaj/nih prek preglednih do posplošenih. Delaj/na temeljna karta naj bi imela poleg koordi­natne mreže in izbranih merskih tock tudi osnovno topografsko vsebino: vodovje, prometno omrežje, naselja, relief, meje ad­ministrativnih in gozdarskih enot, meje med kulturami in imenoslovje. Posplošena te­meljna karta pa naj bi vsebovala poleg koordinatne mreže tudi meje administrativ­nih in gozdarskih enot in imenoslovje. Pre­gledne temeljne karte naj bi predstavljale vmesno kombinacijo, vsebina bi morala biti v najvecji možni meri prilagojena tematiki. Vse temeljne karte naj bi se tiskaJe v nevtralni sivi barvi in le izjemoma v barvah (situacija in relief = sivo, vodovje = modro, meje = crno). Vsebino kartografskih osnov za prikaz tematike je mogoce dolociti tudi v odvisnosti od metode kartografskega prikaza. Be­hrens (1990) priporoca naslednje povezave med vsebino kartografske osnove (temeljne karte) in metodo kartografskega prikaza: -statisticne-vsotne metode (površinski kartogrami in kartodiagrami) zahtevajo zgolj varcne oblike kartografskih osnov, na vsak nacin pa ustrezne meje administrativnih enot in imena, ki so prilagojena tematiki, -metode topografske Jokalizacije nepre­kinjenih oziroma razsutih množicnih poja­vov (metoda tock, metoda izolinij, metoda površin), potrebujejo razširjeno vsebino kartografske osnove, vendar ne v vsakem primeru tudi napise, -za metode topografske Jokalizacije Jo­cenih objektov (metoda znakov, vektorska metoda) je potrebna obsežna vsebina kar­tografskih osnov in vecinoma tudi detajlni napisi. 4.2.5. Rezultati analize razlicnih meril 4.2.5. The Resu/ts of an Analysis of Different Criteria Rezultati analize razlicnih meril (kriteri­jev) kažejo na to, da je izbor o"ptima/ne metode oziroma kombinacije vecih metod kartografskega prikaza odvisen od vrste objektov in njihovih lastnosti ter od vidika uporabe karte. Za percepcijo vsebine te­matske karte je zelo pomembna tudi karto­grafska osnova (temeljna karta}, ki mora biti smiselno povezana s tematsko vsebino karte. Merila za dolocanje optimalnih metod kartografskega prikaza so podana v pre­glednici. 1 4.2.6. Razmerja med nivoji nacrtovanja, kartografsko osnovo in metodami kartografskega prikaza 4.2.6. Relations between the Leve/s of Planning, Cartographic Basis and the Methods of Gartographic Presentation Na osnovi rezultatov raziskave o funkcij­ski povezavi med sistemom gozdnogospo­darskega nacrtovanja in sistemom splošnih gozdarskih kart (Juvancic 1990} in rezultati raziskave o povezavi med kartografskimi osnovami in metodami kartografskega pri­kaza (Behrens 1990} je možno z veliko verjetnostjo opredeliti optimalna razmerja med nivoji gozdnogospodarskega nacrto­vanja, sistemom splošnih gozdarskih kart in metodami kartografskega prikaza. Sinergijsko gledanje kaže, da zahteva narava podrobnega nacrtovanja karte v velikih merilih, zato naj se prostorske infor­macije prikazujejo predvsem z metodama znakov in vektorjev in v manjši meri z metodami tock, izolinij in površin. Nacrtova­nje na nivoju gospodarske enote zahteva predvsem karte v srednjih merilih, zato naj se prostorske informacije prikazujejo pred­ vsem z metodami tock, izolinij in površin, uporabne pa so za ta nivo tudi vse ostale Preglednica 1: Merila za dolocanje optimalnih metod kartografskega prikaza Table 1: The Criteria for the Establishing of the Best Methods of Cartographic Presentation MERILAITHECRITERIA METODE Vrsta objektov Lastnosti Merljivost in Kartografska KARTOGRAFSKEGA objektov primerljivost osnova PRIKAZA THE METHODS Objects' Kind Objects' Measurability- Cartographic OF CARTOGRAPH/C Characteristics Comparability Basis PRESENTA TION Metoda znakov K u OM D Symbol method Metoda površin K KA DP PR Area meth_od Metoda izoOnij A KO OM PR /soline method Metoda vektorjev A u RP,RM D Vec tor method Metoda tock K KO RP,RM PR Point method Metoda kartodiagramov A u OM PO Cartography method Metoda površinskih kartogramov A KO,U DP PO Area cartogram method Legenda 1 Legend 1. Vrsta objektov: KO-kolicina good comparability Objects' Kind quantity RP-relativna primer1jivost K-konkretni U -univerzalnost relative comparability concrete universality 4. Kartografska osnova A -abstraktni abstract 2. Lastnosti objektov - metoda 3. Merljivost -primerljivost Measurabi/ity -Comparab;!ity OM -dobra merljivost Cartographic Basis O -Oetajlna vsebina detailed contents Objects' CharacterisNcs -A Method KA -kakovost quality good measurability RM -relativna merljivost relative comparability DP -dobra primerljivost PR -Pregledna vsebina synoptic contents PO -Posplošena vsebina generalized contents Gozd V 52, 1994 39 Grafikon 2: Razmerja med nivoji nacrtovanja, kartografsko osnovo in metodami kartografskega prikaza Graph 2: The Relations between the Leve/s of Planning, Cartographic Basis and the Methor:/s of Cartographic Presentation OBMOCJE METODA Region {) -KARTDIAGRAMOV -POVRŠINSKIH KARTOGRAMOV Method -of cartographs -area/ car/Of!J'ams ·GOSPODARSKA 'ENOTA Forest Enterprise {) METODA -POVRŠIN -IZOLINIJ v Unit -TOCK Method -ofareas -of iso/ines -of points ODDELEK-· DETAJL Division -a METODA -ZNAKOV -VEKTORJEV v de tai/ Method -ofsymbols -qfvectors TEMELJNA PREGLEDNA PUBLIKACIJ SKA KARTA KARTA KARTA Basic Map synoptic map publica/ion map metode kartografskega prikaza. Nacrtova­kombinacije vec metod. Posebno še, ker je nje na nivoju obmocja pa zahteva pred­znano, da je mogoce z uporabo razlicnih vsem karte v manjših merilih, zato naj se sredstev kartografskega izražanja spreme­prostorske informacije prikazujejo pred­niti lastnosti posamezne metode kartograf­vsem z metodo površinskih kartogramov in skega prikazovanja. kartodiagramov in v manjši meri z meto­Ne glede na številna odprta vprašanja in dami tock, izolinij in površin. Iz diagrama 2 dileme o zbiri optimalnih metod kartograf­so razvidna opisana razmerja, ki pa jih je skega prikaza, predlagam, da se pricnejo seveda potrebno preveriti v praksi. izdelovati tematske gozdarske karte, pred­ vsem tiste v tekstnem delu gozdnogospo­ 4.2.7. Priporocila za izbor metode darskih nacrtov, po razlicnih metodah karto­kartografskega prikaza grafskega prikazovanja. Za orientacijo pri 4.2. 7. The Recommendations as to the Selection . izbiri optimalne metode oziroma kombina­ of the Method of Cartographic Presentation cije vecih metod naj služijo naslednja pripo­ Ker je kartografska komunikacija prenos rocila: kompleksnih podatkov, ki izražajo vzrocne 1. Gozdarstvo kot znanost in stroka naj povezave, sama informacija pa je odlocitev, izdela objektne kataloge. Pri izdelavi objekt­odnos in razlika med podatki, je vec kot nega kataloga je pomembno dolociti obseg ocitno, da ni mogoce predpisati posamezne objektov, njihovo klasifikacijo in jih pravilno metode kartografskega prikaza oziroma razvrstiti. Razvrstitev v objektnem katalogu 40 Gozd V 52, 1994 mora biti takšna, da vrstni red objektov znotraj ene skupine objektov ustreza nivo­jem gozdnogospodarskega nacrtovanja oziroma merilu gozdarske karte. S tem je dana možnost postopne izdelave in nivoj­ske uporabe objektnega kataloga (Juvancic 1991). 2. Objekte kartografskega prikaza razde­limo na konkretne in abstraktne. Med njimi obstaja velika razlika v možnosti kartograf­skega prikaza. Vsako od navedenih dveh skupin nadalje delimo po pojavni obliki v prostoru na tockaste, linijske in površinske objekte. Vsak objekt ima nadalje dolocene kakovostne in kolicinske lastnosti. Kolicin­ske lastnosti objektov pa so lahko izražene z absolutno ali relativno vrednostjo. S tem je opravljena delitev oziroma razclenitev objektov kartografskega prikaza, ki je nujno potrebna pri izbiri metod kartografskega prikaza. Pri konkretni izbiri metod kartograf­skega prikaza si lahko pomagamo s kriteriji za dolocanje optimalne metode kartograf­skega prikaza (preglednica 1) in z ugotov­ljenimi povezavami med nivoji nacrtovanja in metodami kartografskega prikaza (dia­gram 2). 3. Ko smo se odlocili za metodo karto­grafskega prikaza, moramo izbrati še jezik karte, to je kartografski znakovni sistem za vizualno sporazumevanje. Kartografski znakovni sistem je sredstvo za prenos infor­macij in ga sestavljajo kartografska izrazna sredstva in sintakticna, semanticna in prag­maticna pravila za uporabo (Juvancic 1988). Pri oblikovanju karte je pomembna gra­ ficna semiotika, ki obravnava graficne zna­ kovne sisteme in pravila njihove uporabe, ter psihologija, ki obravnava psihofizicne in spoznavne procese percepcije. Obe po­drocji predstavljata zelo široko in komplek­sno raziskovalno problematiko, ki še ni dovolj raziskana, je pa vsekakor domena kartografije kot znanosti in stroke. Zato naj to nalogo opravi izkušen kartograf, ki ra­zume vsebino karte in obvlada graficni jezik karte. 4. Ko uvajamo avtomatizacijo pri izdelavi tematskih gozdarskih kart, upoštevajmo, da so današnji standardi za kartografsko gozdarskim strokovnjakom, da pricnejo iz­delovati tematske karte, predvsem tiste v tekstnem delu gozdnogospodarskih nac­rtov, po razlicnih metodah kartografskega prikaza in z racunalniško tehnologijo. grafiko rešili problem risanja in izdelave kart, niso pa rešili izbora najboljših metod in sredstev kartografskega izražanja niti celotnega postopka generalizacije. Po Rajcu (1986) je graficni jezik, s katerim nam karta posreduje informacije, lahko te­ žje ali lažje razumljiv, preprost ali zapleten. Zunanji videz in likovna struktura karte je lahko urejena, harmonicna in privlacna ali pa zmedena, neharmonicna in odbijajoca. Kako kvalitetne in uporabne karte bomo izdelovali je torej odvisno od kartografa in uporabnika-gozdarja ter njihovega medse­ bojnega aktivnega sodelovanja. 5. UGOTOVITVE IN PREDLOG 5. RESULTS AND SUGGESTION Izbira metod kartografskega prikaza je odvisna predvsem od vrste objektov in njihovih lastnosti, vidika uporabe karte in nivoja nacrtovanja. Vsi ti elementi so med seboj vec ali manj povezani, zato jih je treba obravnavati kompleksno in pri tem upoštevati pomembnost posameznega ele­ menta. Cim bolj so objekti kartografskega prikaza razlicni tem vec metod kartograf­ skega prikaza je treba uporabljati. Analiza tematskih gozdarskih kart kot sestavnih delov obmocnih gozdnogospo­ darskih nacrtov je pokazala, da je pestrost uporabljenih metod kartografskega prikaza zelo majhna, saj je pri izdelavi 76,2% kart v kartnem delu in 87,1 % kart v tekstnem delu obmocnih nacrtov uporabljena le ena metoda. Kombinacija treh ali štirih metod je uporabljena le izjemoma, prav z njimi pa se poveca kvaliteta in informativna vrednost kart. V svetu se z vsako vsebinsko razširitvijo 1 prostorskega nacrtovanja poveca potreba po prostorskih torej kartografskih informaci­ 1 jah. Tudi v gozdarstvu bomo morali vzpo­ redno z vsebinsko razširitvijo gospodarjenja z gozdovi na vse funkcije gozda te trende upoštevati, sicer bodo naši gozdnogospo­ darski nacrti osiromašeni s kartografskimi 1 informacijami. Samo pisno in tabelaricno prikazovanje gozdne problematike za spo­ 1 i razumevanje z razlicnimi uporabniki goz­ dnega prostora ni dovolj. Zato predlagam Gozd V 52, 1994 41 THE METHODS OF CARTOGRAPHIC PRESENTATION Summary The application value of forest managing plans primarily depends on the right choice and the quality of spatial data as well as the form of their presentation. Textual parts, tables, graphs and the maps of a plan should complement each other. The forest and forest space as well as everything which is going on in it are being defined by each part in its own way. The carto­graphic part is the one which adds a spatial component to textual and table parts, because of which cartographic information is equally worth as other information forms. The analysis of thematic forestry maps of regional forest managing plans for the period 1991-2000 has shown that on the average there are only 5 maps within the textual part of plans and that the methods of cartographic presentation are seldom used for the presentation of diverse forestry topics. ln order to be able to make use of the possibi­lities offered by various methods of cartographic presentation, the criteria as to the selection of the best methods have been given. When choosing the appropriate method, the following has to be taken into consideration: the object's kind; the object's properties; demands as to measurability and comparability of cartographic information and the contents of cartographic basis. For the elaboration of thematic forestry maps, especially those in the textual part of a forest managing plan, the following recommendations are given: -object catalogues are elaborated by forestry scientists and professionals, -the objects of cartographic presentation are first analysed and only afterwards, based on the criteria, appropriate methods of cartographic pre­sentation are selected, -ance the presentation method has been selected, an appropriate cartographic symbol sy­ stem, i.e. ''the map language" for visual commu­nication is selected, -if possible, automatic working out of maps is introduced, -active cooperation between a cartographer and a forestry expert is secured. LITERATURA 1. Arnberger, E., 1966: Handbuch der thema­tischen Kartographie, Deuticke, Wien, 554 s. 2. Behrens, J., 1979: Kartographisch -metho­dische Prinzipien in regionalen Themaatlanten am Beispiel der Land-und NahrungsgOterwirt­schaft, ln: Wiss. Z. Univ. Halle, 28, 4, R.M., 5.125-132. 3. Behrens, J., 1990: Messbarkeit und Ver­gleichbarkeit kartografischer lnformationen, Kar­tographische Nachrichten, Kirschbaum Verlag, Bonn-Bad Godesberg, 40, 5, s.174-177. 4. Bertin, J., 1974: Graphische Semiologije, Walter de Gruyter, Berlin-New York. 5. Juvancic, M., 1988: Funkcije gozdarskih kart pri gospodarjenju z gozdovi v Sloveniji, doktorska disertacija, Ljubljana, 281 s. 6. Juvancic, M., 1990: Oblikovanje sistema gozdarskih kart glede na merilo in format lista karte, Gozdarski vestnik, Ljubljana, 48, 6-7, 5.337-354. 7. Juvancic, M., 1991:, Sistem gozdarskih kart kot vizualno komunikacijsko sredstvo v procesu gospodarjenja z gozdovi, Biotehnicna fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, Ljubljana, 149 s. 8. LovriC, P., 1988: ObCa kartografija, Uber, Zagreb, 291 s. 9. Meynen, E., 1975: Die Grund-und Aussage­formen der thematischen Karte, Vermessung, Photogrammetrie, Kulturtechnik, 1, s.1-11. 10. Peterca, M., RadoševiC, N., Milosavljevi6, S., Racetin, F., 1974: Kartografija, VGI Beograd, 745 s. 11. Pillewizer, W., 1964: Ein System derthema­tischen karten, Petermans Geographische Mit­teilung, 108, Gotha/Leipzig, s.231-238, 309-317. 12. Rojc, B., 1986: Prispevek k raziskovanju percepcije vsebin karte, doktorska disertacija, Ljubljana, 366 s. 13. ~krlep, B., 1993: Analiza tematskih gozdar­skih kart kot sestavnih delov obmocnih gozdnogo­spodarskih nacrtov, diplomska nalciga, Ljubljana, 126 s. 14. WiH, W. 1970: Thematische Kartographie, GebruederJaeneche Verlag, Hannover, 1151 s. 42 Gozd V 52, 1994 _j GDK: 68(497.12) Organizacija izvajalskih podjetij -zacetek novega The Organization of Forest Enterprises -the Beginning of a New System Boštjan KOŠIR* Izvlecek Košir, B.: Organizacija izvajalskih podjetij -zacetek novega. Gozdarski vestnik, št. 1/1994. V Slovenšcini, cit. lit. 3. Clanek obravnava nekaj dilem, ki se postavljajo ob spremembah organiziranosti gozdarstva. Obravnava razlicnost interesov lastnikov zemlje, kapitala, dela in znanja. Clanek opozarja na prvine, ki jih morajo upoštevati bodoca izvajalska podjetja pri iskanju oblike organiziranosti. Naka­zan je vpliv okolja in odprtosti organizacije kot sistema ter nacina in možnosti rasti organizacije. Kljucne besede: organizacija gozdarstva, iz­vajalska podjetja. 1 UVOD V tem trenutku potrebujejo gozdarji veliko organizacijskega znanja, pa tudi talenta, saj gradijo nov sistem organizacije panoge. Nekaj tega znanja že imajo, nekaj pa ga kaže obnoviti in poiskati na novo. Izkušnje iz obdobja po sprejetju Zakona o gozdovih kažejo, da pri graditvi nove organiziranosti niso uspešni. Zamujeni so že prav vsi roki, ki jih predpisuje zakon glede vzpostavitve nove organiziranosti panoge. Dosedanje razprave in posveti o vprašanjih organizira­nosti gozdarstva, ki so bili glede na rezul­tate neuspešni, so le okrepili spoznanje o razcepljenosti stroke glede nekaterih kljuc­nih vprašanj. Zadnji posvet na Bledu je pokazal, da mora biti razprava o tem, kako naj deluje gozdarstvo kot gospodarska pa­noga, povsem drugacna od razprave o 1 tem, kakšna naj bo organiziranost izvajal­ l. skega gozdarskega podjetja. ln ker je bil posvet posvecen slednjemu vprašanju, se pomudimo malo okrog tega. 1 * Doc. dr. B. K., dipl. inž. gozd., Gozdarski inštitut Slovenije, 61000 Ljubljana, Vecna pot 2, SLO Synopsis Košir, B.: The Organization of Forest Enterpri­ses-the Beginning of a New System. Gozdarski vestnik, No. 1/1994. ln Slovene, lit. quot 3. The article deals with some dilemmas arising from the changes in the organization of forestry. A different character of interests of land, capital, work and know-how owners are brought to the fore. The elements which will have to be conside­red by forest enterprises in the deciding as to the organization form are emphasized. The influence of the environment and the open character of the organization as a system and the way and possi­bility of organization's growth have been indica­ ted. Key words: forestry organization, forest enter­prises. 21NTERESI Kot vsaka družba, moramo tudi mi živeti od svojega dela, ki ga kombiniramo v raz­licne organizacijske oblike, da z njihovo pomocjo ustvarjamo potrebne ucinke. Kot drugod, je tudi pri nas (gledano kakovostno in ne kolicinsko) temelj ustvar­janja novih vrednot zemlja (raba zemlje ustvarja rente), kapital (lastništvo kapitala ustvarja obresti), delo (za delo dobimo placo) in organizacija (znanje o vodenju ustvarja dobicek). Križanje interesov tistih, ki so lastniki zemlje in pricakujejo od tega rente; tistih, ki prispevajo proizvodno delo, ter tistih, ki imajo kapital in tehnološko ter vodstveno znanje, je nekaj najbolj naravnega na tem svetu. Posebej izraženo se zdi v tem tre­nutku nasprotje med interesi (gre le za 1 ' 1 nerazcišcena pricakovanja) lastnikov go­zdov (vmes je tudi država, ki jo zastopa 1 n Sklad kmetijskih zemljišc in gozdov, ne pa 1 tudi javnost, katere interese zastopa in uveljavlja Zavod za gozdove) ter izvajalcev 1 gozdarskih del (bivša gozdna gospodarstva in druge družbe, ki se ustanavljajo). Izku- GozdV 52, 1994 43 ; šnje iz drugih dežel pri tem kažejo, da se država kot lastnik gozdov obnaša nekoliko drugace kot drugi lastniki in manj izpostav­lja vprašanje rente (ta je pri mnogonamen­skem gospodarjenju že hudo vprašljiva). V zgodovini so ta navzkrižja povzrocala vojne ali socialne nemire. Tudi danes se konflikti med interesi ne koncujejo vedno mirno, vendar je za vse nekaj znacilno -državna uprava je poklicana, da poskuša s svojim sistemom zagotoviti optimalno rav­notežje med vsemi, tudi tako (ali predvsem tako), da zavaruje javni interes (torej tudi interes tistih, ki nimajo ne gozda in ne kapitala -ki imajo samo sami sebe in svojo fizicno moc). Država se lahko pojavi v okolju organizacije na vec nacinov: kot najširše okolje, ki doloca sistem socialne varnosti delavcev (npr. skrb za invalide), davcni sistem itd, lahko se pojavi v obliki organizacije, ki zastopa javni interes (Za­vod) ali kot partner in konkurent -lastnik gozdov ali podjetij, ali pa kot porabnik proizvodov in storitev organizacije. Država naj torej skrbi za ravnotežje. Pov­sem legalno je, da se bodo predvsem zasebni lastniki gozdov in njihovi predstav­niki potegovali predvsem za cim vecjo rento in povsem jasno mora biti, da bo vsako podjetje (gospodarska družba) ne glede na obliko in sestavo stremelo za cim vecjim dobickom. Maksimiranje dobicka in rente je s strani obeh nekaj razumljivega, kot je tudi razumljivo, da država stremi k optimiranju Vrste in sestavine okolja organizacije delovanja celega sistema, saj dodaja k prejšnjima še svoj lastni interes, ki pravi­ loma ni samo financni. 3 OKOLJE Moderna teorija organizacije posveca ve­liko pozornost razlikam med organizacijami glede na obliko in nacin povezovanja z okoljem organizacij. Okolje organizacije pa je sestavljeno iz vec ravni -od najširšega, makro okolja do najožjega -mikro okolja; in razmisliti moramo o vseh. Glede na to, da že imamo neko organiza­cijo (ne ustvarjamo nekaj povsem novega), se je potrebno ozreti predvsem na dejavni­ke, ki zahtevajo spremembe -v tem pri­meru so to dejavniki makro okolja. Med temi jih je nekaj takšnih, ki v nekem trenutku delujejo kot stalnica, drugi pa so bolj dina­micni in nepredvidljivi. Za sistem v prehodu, kot je naš, je delež nepredvidljivih dejavni­kov znatno vecji. ce smo dejali, da je v tem trenutku manj pomembna tehnologija (proizvodnja in porazdelitev ucinkov), ker se pac tako hitro ne spreminja, lahko za hipec trdimo isto še za kulturo (socialne vrednote, prepricanja, za vedenjske vzor­ce), usposobljenost delovne sile (vse ravni izobrazbe) in celo za konkurenco ter porabnike. Med dejavniki makro okolja je v tem trenutku namrec najvažnejša politicna ra­ 44 Gozd V 52, 1994 ven, ki daje pecat in doloca možnosti in omejitve vsem. V našem primeru so to razlicni zakoni (Zakon o gospodarskih dru­žbah, Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij, Zakon o skladu kmetijskih zemljišc in gozdov, Zakon o zadrugah, Zakon o gozdovih, ce naštejemo samo najvažnejše) in za organiziranost izvajalskega podjetja najvažnejša posledica Zakona o gozdovih -locitev poslovne od drugih (predvsem nacrtovalskih in usmerjevalnih) funkcij go­spodarjenja z gozdovi. Sprenevedanje o tem, kaj to pomeni, pomeni, da je nekdo prespa! diskusijo o tem, ki je trajala dve leti. Zavedati se je treba, da ne glede na racionalnost ne more nihce izvajalcu, po­djetniku, gospodarski družbi odvzeti mož­nosti, da si organizira proizvodnjo na naj­boljši možni nacin, kar pomeni med drugim tudi to, da opravlja pripravo dela sam. Možno je in seveda razumljivo, da dejavniki okolja (v našem primeru Zavod za gozdove) postavljajo izvajalcu pogoje. ce bo Zavod za gozdove temu rekel gojitve no ali secnos­pravilno nacrtovanje ali kako drugace, je vseeno. Priprava dela je nujna, organska potreba vsake izvajalske organizacije, da predvidi: • kdo bo kaj delal, • na kakšen nacin, • kdaj, • za kakšno ceno in • kako bo tekel nadzor. Zahteva, da bi delavci Zavoda za go­zdove opravljali secnospravilno in drugo izvedbeno nacrtovanje je lahko zelo dobro­namerna (razlogi zanjo -brez potrebe bi jih ponavljali -so služili kot argument v razpravi o Zakonu o gozdovih tistim, ki so zagovarjali tezo, da stroga funkcionalna delitev panoge ni ustrezna), vendar je skre­gana z zahtevami podjetništva in celo z zahtevami po konkurencnosti med izvajal­skimi podjetji v gozdarstvu. Druge prvine makro okolja organizacije, ki jih bodo gozdna gospodarstva morala upoštevati, so seveda zahteve in omejitve, ki izhajajo iz naravnih danosti obmocja ("obmocje" -mislimo na prostorsko enoto, lahko razumemo v zelo splošnem in nikakor ne v strogo geografskem pomenu), na ka­terem delujejo. Sem spada zlasti vrsta in obseg nacrtovanih del v gozdovih kot npr. kolicina in kakovost lesa, odprtost gozdov, oddaljenost porabnikov itd. Vecina teh po­datkov je v gozdarstvu dokaj dobro objekti­vizirana in vsebovana v ureditvenih nacrtih, ki so bili vecinoma pisani v casu, ko obe funkciji še nista bili loceni. Iz okolja organizacije prihajajo tudi dru­gacne zahteve, ki so lahko resne omejitve. 1 Takšna so tudi pricakovanja, da bodo nova 1 li podjetja še naprej skrbela za delovne inva­ ii lide, skrbela in razvijala življenski standard svojih zaposlenih in bila hkrati konkurencna na trgu. ce bodo izvajalska podjetja to pocela (in prav bi bilo, da bi), potem bodo stroški morali biti kriti iz okolja (spet država) oziroma priznani (priborjen!) na trgu. 4 SISTEM Drug problem, ki ga lahko resujemo s spoznanji moderne teorije organizacije, je njena prilagodljivost okolju, ki je posledica njenega delovanja kot sistema, kar omo­goca preživetje organizaciji. Lepše poveda­no: ali se gre organizirati v smislu zaprtega ali odprtega sistema. Vprašanje se zdi akademsko, ce ga razumemo dobesedno -v njegovih skrajnih implikacijah, vendar je presneto važno, ce razumemo odprtost organizacije kot dinamicno spremenljivko. Ali drugace: danes je jasno, da zaprti sistem ni primeren. Najlepši primer so nek­danja gozdna gospodarstva, ki so (skladno s takratnimi zahtevami in možnostmi) imela skoraj vse: proizvajala so lastno opremo (od žicnic do razne strojne opreme in celo traktorjev), proizvajala so lastno delovno silo (štipendiranje, tecaji, izobraževanje), lasten denar (kreditne službe), gradila ceste in stavbe in -pridobivala les ter gojila gozdove. ce bi bila takšna organizacija najustreznejša, bi najbrž bila kos tudi tak­šnim korenitim spremembam, kot so se zgodile pri nas po poletju 1990. Pa ni bila. Bila je prevec staticna in vpeta v svoje okolje na neustrezen nacin. Razmišljanje "od zacetka" mora nujno upoštevati vse možnosti. Pri nas je danes Gozd V 52, 1994 45 cas "velikih priložnosti", cas za tiste, "ki se znajdejo", cas za "kovanje zgodovine". V razvitem svetu pa vse bolj nastopa cas organiziranih in informiranih specialistov. Ali je torej obratna teza -da je v tem trenutku maksimalno odprta organizacija kot sistem najbolj primerna -pravilna? Zelo težko bi pritrdili temu. Odvisnost tak­šne organizacije od okolja bi bila maksi­malna, njena stabilnost pa minimalna. Gledano dolgorocno pa kažejo izkušnje razvitih, da gredo organizacije prav to pot, vendar v bistveno predvidljivejših okoljih. 5 RAST Ampak, -saj stabilnost organizacije ni cilj. Prej ali slej se na tej zemlji nekaj spremeni in dobimo lahko efekt domin, ce stabilnost nima vgrajenega mehanizma, ki pomeni ustrezno odzivanje na spremembe. Organizacija lahko preživi, ce zaživi in ce živi. Življenje organizacije, ki jo vedno se­stavljajo hotenja živih organizmov -njenih clanov, pa obstaja, ce obstaja rojstvo, rast, obnova in smrt. To spoznanje pa je pove­zano že z naslednjim naukom, ki bi ga morali poznati in ki prav tako izvira iz teorije o moderni organizaciji. Gre za vprašanje oblike in rasti. Organi­zacija raste in se obnavlja. Rast je .lahko horizontalna, ce se na neki organizaciji množi predvsem en hierarhicni sloj, in je vertikalna, ce postopoma dodajamo vec hierarhicnih ravni drugo za drugo. Oboje je skrajno pomembno v tem trenutku, ko smo pravzaprav prica smrti neke organizacije in cakamo, kaj bo vzniknilo iz pogorišca. V vsaki uspešni organizaciji se scasoma nakopici znanje in izkušnje, ki pomenijo vecjo sposobnost organizacije, da dosega svoje cilje. To se kaže v vecji ucinkovitosti (pri enakem obsegu organizacije dosega le-ta vecje ucinke), vecji kakovosti, vecjem deležu tržišca ali pa širjenju svojega delo­vanja na nova podrocja (novi proizvodi, nove usluge in nove aktivnosti). V vseh primerih to pomeni, da se nova organizacija (tista, ki opravlja povecan oziroma spreme­njen obseg del) razlikuje od stare. Pomeni, 46 Gozd V 52, 1994 da raste, da se spreminJa in obnavlja. Vsako spremembo pri tem lahko razumemo kot smrt prejšnje, ampak-to je zakonitost. 6 IN ZDAJ? Teh nekaj poudarkov, ki smo jih izbrali izmed nacel moderne teorije organizacije nas opozarja na vec pasti. • Pametno bi bilo, da bi stabilizirali tisto, kar se da stabilizirati in smo pred kratkim že stabilizirali. Ali drugace pove­dano: ne razpravljajmo znova o nacelih Zakona o gozdovih. Kar piše v zakonu (pa naj si bo po našem prepricanju pametno, ali ne) je zakon, ki se ga je potrebno držati. Ne išcimo lastnih tolmacenj. Povsem jasno je, kaj spada med poslovno dejavnost neke gospodarske družbe -izvajalca, po drugi strani pa so tudi naloge Zavoda za gozdove povsem jasno dolocene. Ne išcimo razlo­gov, da bi to spremenili (cas za to je minil s sprejetjem tega Zakona o gozdovih). Priprava dela (izvedbeno nacrtovanje) spada med normalna opravila vsakega iz­vajalca (neverneži naj poišcejo podatke o tem, koliko površine v Sloveniji je bilo obdelano z gozdnogojitvenimi, koliko pa s secnospravilnimi nacrti). • Ne mešajmo (in ne postavljajmo novih teorij) interesov razlicnih subjek­tov. Ce vzamemo ~e primer iz razprave na posvetovanju na Bledu: predlog sodelova­nja gozdarske zadruge in izvajalskega po­djetja je morda optimalen na lokalni ravni, ce sta se (to je zdaj pomembno!) tako odlocila oba: zadruga in izvajalsko podjetje povsem neobremenjeno in neodvisno, ce je to plod njunega strateškega razmisleka. Takšna rešitev pa seveda ni primerna kot model za vse primere. Ali pa: skrb Zavoda za gozdove naj bo gospodarjenje z vsemi gozdovi in ne višina rente, ki jo bo dobil nek lastnik gozda, saj zavod ne bo uspo­sobljen presojati o poslovnih zadevah. • Pretirano modeliranje je bolezen, ki osiromaši gospodarski sistem za plura­lizem oblik. Kar je dobro za enega -ni nujno, da je dobro za drugega. Prekršil bom pravilo, vendar -ali niso na volitvah zmagali liberalci? Zakaj ne bi neki veqr lastnik gozdov (npr. država) v enem delu oddajal dela s pogodbami, drugje· z zaku­pom, da bi nekje zaupal posebna dela koncesijonarju? Vse hkrati! Zakaj potem danes tekmovanje kdo ima prav in zakaj sploh verjamemo, da ima lahko v vsej Sloveniji, v vseh razmerah prav en sam predlog (koncept)? Razišci mo raje skupaj vse možnosti že obstojecega "jedilnika". • Temeljito razmislimo o povezavah organizacije, ki jo gradimo, z okoljem. Vprašanje odprtosti oziroma zaprtosti si­stema organizacije je povezano z znacil­nostmi in možnostmi makro okolja, v kate­rem danes izvajalci gradijo organizacijo. Vecja konkurenca, ki jo lahko pricakujejo iz okolja, obicajno povecuje apetite po vecjem monopolu -torej tudi po "univerzalnosti" organizacije. Takšni razmislek! so lahko znacilni za obmocja z vecjo naseljenostjo z aktivnim kmeckim prebivalstvom in tam, kjer v okolju že obstaja vecje število poten­cialnih izvajalcev. Podobno lahko razmi­šljamo tudi pri organiziranju proizvodnih procesov v slabo naseljenih obmocjih -v praznem okolju, ko se je potrebno "zanesti na samega sebe". Odgovorov je torej vec. Glede na izzive, ki smo jim prica danes, pa lahko trdimo naslednje: organizacije naj stremijo h kar najvecji odprtosti v okviru možnosti, !.li jih ponuja okolje, vendar zavedajoc Se, da so nevarnosti (v tem trenutku -morda nekaj mesecev), ce se odprejo prevec, bistveno vecje (grozi lahko takojšnja smrt takšne organizacije), kot, ce se odprejo premalo (kratkorocno grozi manjša gospodarnost in konkurencnost, dolgorocno pa tudi postopno prenehanje delovanja organizacije). • Le dovolj preprosta in cenena orga­nizacija bo v pogojih brezkompromisne konkurence (tudi nelojalne konkurence zasebnikov, tujcev, "fušarjevH) spo­sobna preživetja. S tem vprašanjem pove­zano vprašanje rasti organizacije daje tudi podobne odgovore. Oblike izvajalcev v goz­dni proizvodnji bodo glede na zakonodajo (Pravilnik o minimalnih pogojih) najbrž pe­stre. To pomeni, da lahko pricnemo šteti možnosti glede organizacije pri zelo maj­hnem številu (ljudi) clanov . organizacije. Možnosti za razlicnost je torej vec. Morda bi kazalo stremeti k cim manjšemu šte­vilu hierarhicnih ravni. To pomeni poeno­stavitev v tem trenutku (razvršcanje bo zelo bolece), vendar vec možnosti prilagajanja v prihodnje. Strinjam se s kolegi, ki cutijo, kako res je, da se vsak sistem potrdi in sesuje na podrobnostih. Tisto, kar se potrdi, je, tisto kar se ne potrdi, pa ni sistem (tudi to je ena izmed posledic definicije sistema -da mora namrec delovati). Želel bi le, da bi bilo v tem trenutku neskrivanega samoza­dovoljstva in jurišne avantgardnosti v go­zdarstvu manj. LITERATURA 1 .... 1991. Gozdno gospodarstvo kot izvajal­sko podjetje. Gradivo za posvetovanje na Bledu. BF, Splošno združenje gozdarstva, GG Bled, Bled. 2 .... 1993. Gozdno gospodarstvo kot izvajal­sko podjetje. Gradivo za posvetovanje na Bledu. BF, Splošno združenje gozdarstva, Ljubljana, s.45. 3 .... 1993. Zakon o gozdovih. Ur. L. RS št. 30­ 1299/93. Gozd V 52, 1994 47 GDK: 972.2(4) Evropski gozdarski inštitut Katarina ERJAVEC* V zacetku leta 1993 je zacel na Finskem delovati Evropski gozdarski inštitut (v nada­ljevanju: EFI). Njegovo zacetno delovanje je financno podprla finska vlada, sicer pa je EFI nevladna in neodvisna inštitucija. Pravno je oblikovan kot zveza. Ustanovno listino so 9. septembra 1993 podpisali pred­stavniki 12 ustanovitvenih clanic (fakultet, inštitutov ipd.) iz 1 O evropskih držav: šved­ske, Finske, Norveške, Vel. Britanije, Nem­cije, Poljske, Ruske federacije, Ceške, Madžarske in Portugalske. Najvišje telo EFI je konferenca, ki se sestane enkrat na leto in sprejema vse pomembnejše odloci­tve. Z inštitutom upravlja 9-clanski medna­rodni odbor oziroma svet. Za njegovega predsednika je bil izvoljen Tim Peck (UN­ECEIFAO) in za namestnika prof. Kazi­mierz Rykowski s Poljske. Zaposlenih bo do 20, predvsem tujih raziskovalcev, katerih mandat bo trajal od nekaj tednov do treh let. Za prvega direktorja EFI je bil imenovan prof. dr. Birger Solberg iz Norveške. V EFI se lahko vclani vsaka legalno konstituirana organizacija kot polnopraven clan ali »Opazovalec«. Slednji nimajo pra­vice odlocanja na konferenci, sicer pa imajo prost dostop do banke podatkov in brez­placno prejemajo publikacije EFI. Clanarina je 1 000 oz. 500 ECU-jev na leto. NALOGE IN RAZISKOVALNI PROGRAM EFI EFI bo predvsem: -povezoval razlicne mednarodne orga­nizacije, kot so npr. UNEP, FAO, EURO­STAT, UNCTAD itd. z nacionalnimi gozdar­sko-raziskovalnimi organizacijami, -povezoval strokovnjake iz razlicnih držav, -organiziral raziskave in strokovne se­minarje, " K. E., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Novo mesto, Gozdarstvo Straža, 68351 Straža, Pod Srobotnikom 21, SLO 48 Gozd V 52, 1994 -zbiral podatke in izdelal skupno bazo podatkov za evropske gozdove, -reševal skupne, nadnacionalna pro­bleme evropskega gozdarstva, -vzpostavil enotno strokovno terminolo­gijo, enotne metodologije in enotne stan­dardizacije, -posredoval tako pridobljeno znanje po­sameznim državam za uporabo pri obliko­vanju državne strategije gospodarjenja z gozdovi. Predloge raziskovalnih programov EFI je v avgustu 1993 izdelala skupina 12 strokov­njakov, ki so delali v treh delovnih skupinah na naslednjih podrocjih: -ekologija gozda in varstvo okolja, -gozdne dobrine (resursi), -gozdarska politika. Raziskovalno delo EFI ne bo razdeljeno po posameznih podrocjih, saj se že pri­spevki teh skupin vsebinsko prepletajo in dopolnjujejo. Na podrocju ekologije in varstva okolja so za evropsko gozdarstvo pomembna predvsem naslednja vprašanja: 1. Onesnaževanftesarski les vedno s predhodno vednostjo in dovoljenjem las­tnika (gospoda = zakupnika) in po pravil­nem odkazilu. '' (Opomba: vsi teksti iz urbarja so v naved­nicah -slovenski prevod nemškega teksta je zelo dobeseden, zato vcasih neroden.) 2. "Prav nobenemu podložniku ali tujcu ni dovoljeno v nobenem primeru napravljati novih lazo v (ograd) ali krcevin." (V tem casu so že bile vse znane vasi na roški planoti -op. pisca.) * Spec. A. P ., dipl. inž. gozd., Gozdno gospo­darstvo Kocevje, Gozdarstvo Rog, 61330 Koce­vje, Roška 64, SLO 3. "Lastnik naj s svojimi gozdnimi hlapci (zanimivo?) poskrbi, da bodo gozdovi, bor­šli in /esi, tako bukovi, kakor tudi visoki in crni gozd, v kar se le da dobremu stanju, naj jih goji, da v njih za naprej ne bo prav nic trebljenja ali požiganja, kar mora lastnik vsako leto z omembo predpisane kazni javno oklicati . .. '' 4. "Podložniki drugih gospodov, ki mejifo na gozdove Kocevske grofije in želijo po potrebi izkorišcati gozdove za tesarski les, so dolžni za to dobiti soglasje gospostva in smejo po potrebi posekati doloceno število dreves. Dovoljenja se morajo držati v tak­šnih mejah porabe, da se izognejo preko­mernemu sekanju, tako da gozdovi ne abu­božaja in se jih kolikor se le da cuva in šciti. (( 5. »Svinjska paša, ki je možna, koder obrodi bukov žir (4., 5. ali 6. leto), je dovoljena podložnikom gospostva za svi­nje, ki jih vzgajajo za lastno potrebo in ne za prodajo. Podložniki od drugod morajo za tako pašo placati.'' . 6. "Kadar je lov na po/he (vsako 4. ali 5. leto}, je vsak podložnik, ki ima polšje jame (danes bi rekli: lov s tulci, op. pisca), dolžan po veljavnem gozdnem redu in pra­vici oddati od vsakega lovišca (jame) 5 polhov.'' Zelo zanimiva so v urbarju dolocila o gozdnem lovu. Ko sem o njih govoril na­šemu eminentnemu lovskemu strokovnja­ku, me je odpravil z ugotovitvijo: "to je lokalna zadeva•. Iz nadaljevanja navedb urbarja, ki sem jih podcrtal, je jasno, zakaj je tako reagiral. 1 . "V gospostvu nobeden od podložni­kov nima lovišca za ptice (voge/hard ali vogelthenne). • 2. "V gospostvu (grofija Kocevje) se zdaj ne lovi nicesar drugega, kakor volka -lisice in zajce, razen ce se zgodi, da iz hrvaških divjin vcasih preko Kolpe preženejo kakega jelena, srno, divjo svinjo ali medveda. To GozdV 52, 1994 51 divjacina kmetje s puškami in psi zalezujejo in ce kaj zalezejo in ce jim spet ne uide nazaj preko Kolpe, so dolžni svoj ulov oddati gospodu za spodaj doloceno vred­nost. Glede divjacine nimajo podložniki do gosposke nobenih obveznosti ali dajatev, a tudi nimajo pravice loviti z mrežami ali psi, temvec smejo loviti le s streljanjem in pastmi. Vse to pa so potem za primerno placilo dolžni prinesti gospodu. Noben pod­ložnik ne sme zalezovati divjadi, razen ce se je prej najavil lastniku in zato dobil dovoljenje .. . « 3. Sledi, koliko gospod placa za divja­cino in kože divjadi, ki jih lovijo v sodnem okrožju kocevskega gospostva: Divjacina: jelen 1 ff 20 kr, srna 28 kr, divja svinja 1 ff 20 kr, raca 3 kr, divja gos 5 kr, kragulj 28 kr, skobec 12 kr, labod 12 kr; kože: ris 1 ff 20 kr, volk 1 ff, lisica 12 kr, kuna zlatica 52 kr, divja macka 2 kr, vid ra 32 kr.