DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA »ELAN« BEGUNJE NA GORENJSKE Volitve vedno b°lj postajajo del samoupravljanja delovnega človeka in občana pri urisničevanju raznih nalog, ki nam jih nalaga družba. Z izpolnjevanjem nalo; družbe bomo zadovoljili potrebe in želje delovnega človeka- upravljalca, Predvsem so letošnje volitve priložnost, da se še odločneje lotimo uresničevanja sklepov VIII, kongresa ZKJ, Frispevki vseh volilcev na predvolilnih razgovorih, zborih volilcev in pri samih volitvah bodo utrdili samoupravljanje delovnega človeka. Predvolilna uejavnost in politično življenje v radovljiški občini se je pre -tekle mesece odvijala v pripravah na volitve odbornikov občinske skupščine in poslancev republiške skupščine. Na območju občine so bili od l.do 7. marca zbori volilcev v delovnih organizacij ali in na terenu. Zbori volilcev so predlagali nove kandidate, ki so jih volilci že predhodno predlagali na osnovi nnket, ki jih je politična volilna komisija pri 00 SZDL razposlala po vseh volilnih enotah. Letošnje leto preteče mandat vsem odbornikom, ki so bili izvoljeni v volilnih enotah označenih s parnimi številkami, to se pravi, da se bo zamenjalo polovico odbornikov v obeh zborih °bčinske skupščine. V naši tovarni so vse organizacije po — sebno pa sindikalna podružnica pristc -pile k pripravam za zbore volilcev na območju tovarne. Tovarno Elan sestavljajta dve volilni enoti- 13 in 14 enota. V 13, volilni enoti letos preteče mandatna doba odbornici tov, Hribar Francki in poslancu tov. Bric Milanu, v 14, volilni enoti pa samo poslancu tov. Bric Milanu. Odbornik tov. Biček Stane pa ima 4— letno mandatno dobo, zato bo ta volilna enota volila novega odbornika čez dve leti. Na zLoru volilcev 13. volilne enote so volilci predlagali in dolo -čili tri kandidate za odborniške vo -lf.tve i;i sicer ; l/ Likozar Iti lan, Kontrolor v telovadnem orodju, -^2/ Lipnik Jože, šef finančnega sektor- 3/ Resman Andrej, gasilski tehnik Za poslanske volitve pa sta obe vmlil-ni enoti 13, in 14, na zboru volilcev predlagali naslednje tri kandidate: l/ čuk ing. Cveto, zaposlen pri GG Bled 2/ Fišer Ljudmila, zaposlena pri NB Radovljica, 3/ Vovk Franc, zaposlen v tovarni "Veriga " Lesce. Od teh predlaganih kandidatov bomo konec marca in v začetku aprila meseca volili odbornika in poslanca, ki nas bosta zastopala , prvi v zboru delovnih skupnosti pri občinski skupščini, drugi pa v gospodarskem zboru pri republiški skupščini. -,i• S primerjava 2 letom Jože Lipnik -z primerjave poda-tkov je razvidno, d?, ja jrodaj a v letu 1964 za 26 % večja kot v letu 1963. Vendar pa v celotnem dohodku ni upoštevana izvršena prodaja po izdanih fakturah, temveč samo prodaja, za katero so prispela plačila, Zato je tudi celotni dohodek drugačen od dosežene prodaje. V primerjavi z letom 1953 je dosežen sledeči dohodek s lementi dohodka 1. Realizacija po izd, fakt. 2. Plačana realizacija 3. Drugi dohodki 4c Celotni dohodek 5. Poslovni stroški 6, Dohodek 7c Prispevek iz dohod,odstopljen za poslovni-skla- podje tja 3. Čisti doh?dek 9* "azdelitev čistega dohodtas a) prispevek iz izred b) prispevek družb*invest.sklad, c) prispevek za Skopje' d) obvezni rezervni 'sklau e) neobvez* rezervni sklad f) piri sp, v skupne rezerve gosp. g) za osebne dohodke h) za poslovni sklad i) za sklad skupne porabe lohodka 1963 l,517,161.7o9 l,4730599.2o5 33„622,033 l,5o7.221,243 lco52c75o,513 454„46o.525 454d46o o 625 11.. 674.376 11,295.174 353.031 15 «125 «.933 40..000 6 000 org. 4.355.055 342*954.637 16,291.254 11,711.115 Indeks 1,912.263,723 1,381.3o3.3o9 ■ 33.553.376 1,915.361,604 1,217,616*322 597.744*862 39,661.729 5g3oo33,133 2oo0ooo 111,3 56,7 15.790.752 lll,o 1.577.635 32,5 479.514,596 139.3 lOoOOOcOOO 65,4 Poleg tega , da je v letu 1964 dosežen razmeroma močan porast ^rodaje, pa dohodek izkazuje še večji porast, saj se je celotni dohodek 'povečal za 27,1,%, dohodek pa sa 31,5 % . Boljši dohodek je dosežen zaradi raznih vplivov, glavni in največji vpliv pa jo v doseženih višjih cenah na domačem trgu in v izvozu za piibližnp 4 in pa v povečani izvozni premiji, ki se je povečala za 3o.~ din pri dolarju. Pripomniti pa moramo, da je izvozna premija za naše proizvode, kljub povečanju, še vedno nižja kot je bila n.pr. leta 195.C. ^eta 1953 smo prejeli pri smučeh 1,264.- za dolar. V letu 1964 pa 1.26o.- din. Da so v zadnjih letih le nastale ogromne potitivne spremembe v našem poslovanju dokazuje še to, da so cone za izdelavne Materiale in režijske stroške na eni stran i narasle v zadnjih letih tudi do loofc kljub temu pa je pri nižjem obračunu dolarja, dosežen v letu 1964 precej večji dohodek kot pa^ v letu 1958. Izvoz lesenih smuči n.pr. v letu 1950 je izkazoval izgubo,v letu 1964 pa 5,2 % dobička. ?OBlovni stroški v povprečju izkazujejo negativni rezultat v razmerju do leta 1953, vendar' bo o tem natančnejše obrazloženo posebej pri analizi poslovnih stroj kov. ‘ljub temu, da podjetje tudi v letu 1963 ni plačeval: prispevka iz dohodka, jo Vendar v letu 1964 nastala še nadaljna, za podjetje ugodna spremomba pri instrumentih za delitev dohodka. V celoti je odpadel prispevek na izredni dohodek in prispevek v družbeno investicijske sklade, kar predstavlja precejšnjo postavko v čistem dohodku. ^avno zaradi teh olajšav so osebni dohodki lahko naraščali hitreje, kot pa je poraste 1 dohodek. Tudi o psebnih dohodkih bo natanžnejo govora o posebni analizi osebnih dohodkov, vendar tukaj toliko, da so osebni dohodki narasli za 32,1 kar je prvikrat v zadnjih letih, da so naraščali hitreje kot pa dohodek in pa tudi produktivnost. Primerjava delitve dohodka izkazuje sledeče • 0 i 1 v 000 din i 1 19 6 3 19 6 4 Indeks Zne sek 1° Znosek % 1 Dohodek 454.461 100 597.745 100 131,5 i 2. Dohodek je razdeljen l a) osebni dohodek 342.955 75,5 479.515 0o,2 139,8 b) prispevki iz dohod.in 1 skladov 28.378 6,2 1.778 3,o 6,3 c) skladi podjetja 83.120 18,3 116.452 16,8 14o,l Kljub temuin da so saebni dohodki naraščali hitreje kot pa dohodek in i produktivnost Pa je pri delitvi dohodka vendar dosežena skladna rast osebnih dohodkov in sklado\r, "tako da so osebni dohodki v razmerju do leta 1963 povečani za 39,8 skladii pa 4o,lg . ^ primerjavi z letom 1963 je dosežena sledeča proizvodnja po proizvodnih grupah s po dejanski lastni ceni ( v 000 din ) 'frupa proizvodov 1« lesene smuči 2. metalne smuči 3. plastične smuči 4. smučarske palice 5. drugi zimsk- šport.proizvodi 6« telovadno orodje 7. proizvodi za vodni šport proizvodi za športne igre 9. badminton reketi reševalne naprave . C ■' 19 6 3 19 6 4 Indeks 711.254 984.lol 168,1 238.143 3o2.451 127,o 7.3oo — 04.157 lo6?798 126,9 53.185 56.2o5 lo5.7' 76.o48 124.873 164,2 41.67o 28.264 67,8 11.121 12.711 114,3 26.18o 14.252 54,4 55.964 83.138 148,6 po dejanski lastni ceni ( v 000 din ) Grapa proiavodov ^ 9 5 3 lg64 11. drugi proizvodi 16.523 19.8o2 119 12. usluge 34.612______________69.ol7__________199A SKUPAJ PO LASTNI CENI 4,356.157 l^ol.614 132,8 J =====:r===^^==========.r-====:===========--=======—=------r-===_---=:i=gs | Razen proizvodov za vodni šport in badminton reketov,izkazujejo ostale grupe proizvodov precejšnji porast v razmerju do leta 1963. Trenutno nazadovanje za vodni šport je razumljivo, ker se novi tipi plastičnih čolnov šele raziskujejo,j v letu 1963 pa jc pri badminton reketih popolnoma izostal izvoz. Največji po- l rast proizvodnje izkazujejo smuči in telovadno orodje. Pri telovadnem orodju je | sicer sodelovala še " Šport - Oprema" Vižmarje, vendar pa je vrednost kooperaci" je v letu 1964 nižja od leta 1963 in zate. povečanje predvsem, odpade na lastne obrate. Nakaj naj zanimivejših količinskih podatkov proizvodnje izkazuje sledeče; 1. lesene smuči skupaj parov od tega: 32.146 133.332 162,3 - Jet, Bloke, Pionir in Gladin. 48.76o 93.371 191,5 - ostali tipi boljša kvaliteta 33.386 39.961 119,7 2. -^lastične smuči parov 155 o 600 185,8 3. iVietalne smučim m 38.156 9.657 118,4 4. Dural smuč. palice n 39.943 42.o67 lo5,3 5. Sanke vseh vrst kogj 13.275 lo.654 3o,3 6. Hokej palice vseh vrst " 16.192 25.711 158,8 7. Badminton reketi n 28.378 14.995 52,8 o.. Vodne smuči par. 457 6o5 132,4 Kakor vsa leta je tudi v letu 1964 prodaja za , izvoz večja od prodaje na domače® tržišču. 19 6 3 1 9 6 4 Indeks - prodaja na dom. tržišču din 5o5.269.ooo .- 689.3o2.ooo,- 136,5 - prodaja izvoz din 953,413.ooo .- l,lo8.736.ooo.- 117,o - prodaja za izvoz v dol. 846.340. 952.489.- 112,5 Izvoz v glavnem odpade na smuči in to seveda največ na lesene. Primerjava koli" činskih podatkov je sledeča : 19 6 3 19 6 4 Indeks - lesene smuči ' par 7o.l71 lo7.733 153,5 - metalne smuči " 6.434 6.656 lo2.7 - plastične smuči " 4 5o — - smučarske palice " 27.991 13.995 5o,o hokej palice kom 14.Sol 21.393 144,5 - vodne smuči l.oG5 , 63o 59,2 - čolni " 44 15 34,1 Največji izvoz odpade na Švico , močna pa je tudi Zapadna N mčija. Primerjava je sledeča : / »• jzvoz v dolarjih : ~ ZDA in Canada ~ Švica - Zapadna Nemčija - Norveška • o ~ Italija V - wvedska ~ Francija ~ Ostale zapadne d»vize S.-UPAJ IZVOZ V 0 1 9 6 3 19 6 4 Int^eks 265.o75.- 249.9o3.- 94,2 223.6o7.- 221.330,- 99,2 Io9.6lo,- 149,373,- 136,3 60.539.- 31,337.- 134,2 5o.c35,- 69*674,- 139,3 44.479.- 67.553.- 151,9 44.459,- 49,532,- 111,5 43.436.- 63.o59.- - 846.34o,- 952.439,- 112,5 l Zac^n j iti letih je značilno, da je prodaja zimsko - Športnih proizvodov na domačem tržišču, predvsem pa seveda smuči, močno naraslo* Prodaja v letu 1964 v raz_ ®erju do leta 1963 je večja za 36,5 %, pri tem pa morcjno upoštevati še to, da na domačem tržišču niti nismo dali takšnih količin smuči, kakor jih je trčišče želelo. Nekaj količinskih podatkov za prodajo na domačem tržišču s " lesene smuči par " metalne smuči " smučarske palice i hokej palice sanke badminton reketi - lestve raznih moielov 1 9 6,3 15.134 986 11.69o 533 lo,5o2 27.565 l*©2e 19 6 4 15.1oo 1.352 16.475 3.G14 10.451 26.566 ’ 1.046 en Proizvodi izdelani v kooperaciji dopolnjujejo vrzel na tržišču. Nase podjetje, razen za sedlarsko delavnico ni zainteresirano za osvojitev ten proizvodov, ker Se s tem hromi mehaniziranje in nastaja podražitev artiklov. Alatneno naslonjalo kos 1. o42 Odskoč.deska Reuther kos loo I^ovišinska bradlja 11 5 Miza za nami z,tenis n 16 ^apeciranje koz n 36 Blazine iz jadrovine 2 7 Tapecir. švedske omare n 41 Ocepuski valj * ' 2 blazine iz kravine tl 22o Štartni blok n 3 telovadna miza M 2o Tapecir. konj n 4o Leseno stojalo ^vedska lestev n 2o Kolebnioa 26o n 14o it 34 Kroglje 2 kg n 14 Cevno stojalo M 43 Kr oglje 5 kg n 12 ^°nzola za Šved,lestev n 33 Pie zalke n 2 Us. blaz.iz gum,žime Kolebnice 5oo Ročka 2,5 kg Ročka 15 k? kos II 13 ! Jromična gred kos 2 3o Mreža za tenis u 1 1 l Kovinska prepreka ii 2o 1 u lo u Zaradi boljše organizacije dela pri o-premi telovadnic smo delo razdelili na v.: tri faze : 1. Ogled in prevzem telovadnic ter izdelava projektov in pre.a-ašunov. 2. Vzidava konzol in konstrukcij, 3. Končna montaža nepomičnega orodja. V letu 1964 smo imeli skupno v delu 113 telovadnic. Po posamrznih fazah je bilo za telovadnice izvršeno sledeče delo s 1. Ogled, prevzem,, izdelava načrtov ter predračunov je bilo izvršeno v 4G telovadnicah. 2. Vzidava konzol in konstnukcij je bila izvršena v 24 telovadnicah, 3'd‘ Končna montaža nepomičnega orodja je bila izvršena v 41 telovadnicah,, 4. Nekaj je bilo primerov, da ni ^rišlo do reali: acije vsled tega, ker je bil ugodnejši ponudnik " Šport -Oprema " iz Ljubljane , ali pa ker je prišlo do pomanjkanja finančnih sredstev ri investitorju telovadnice. 5. iviontažna skupina je polag omenjenih telovadnic izdelala še en vodni .tobogan. Poleg tega tobogana se je izvr — šila še popravila na nekaterih sjULč -nih objektih, katere smo mi že pred -časno montirali. 3. Razen teh del je montažna skupina iz-uelala tudi vse potrebne koniole za opremo navedenih telovadnic. Freosta-li prosti ča£ delavcev v montažni situ pini se je izkoristil za izdelavo telovadnega orodja v redni proizvodnji. Brez dvoma smo si pri opremah telovadnih r- dvoran ustvarili dober renome, kar se vidi, predvsem po oličini izdelanih telovadnic; oziroma po porastu napraJB letu 1963« V zadnjem času se je resno pričelo baviti s opremo telovadnic tu^ podjetje 11 Šport — jGprema" iz Ljubija^ nea To podjetje vse svoje telovadnice opremlja prelc: trgovske mrežo ‘Slove-nijasport", Omenjeno podjetje sicer v kvalitet?, opreme zaostaja, vendar bi omenili samo toliko, da je s cenami v ponudbah občutno nišji od nas, Vsled vega mu je uspelo v preteklem letu odvzeti nekaj teiovac-nic v Beo, Tadu in Skopju, zatere smo imeli praktično že mi v rokah, Kil ž IT. E V KRIŽ.El Vodoravno s 1,skelet, 7 »Počkaj, 13»gma-jl na, 19.polena, 20.oreade. 21„nestor, 22eLT, 23.ekran. 25.plastika, 27.ra, 23,-alp, 30.aorta, 32,oneida, 33,gib, 34 Kairo, 38,Anna, 39nNac.e, ^O^arara, 42,manta, 44.ie, 45.marec, 46,tanit, 48,r,iklon, 50,veka,51 .kristal 54._:aos, 55airtičje, 53,roke, 59.dev&> 61«atentat, 63 73.polt, 74,povodec, 76.otor, 78,onta" rio, CO.iljr, 81.otočec, 83cargo, 84. orden, 06,mu, 87»navoj; 89,navor, 92» nart, 93.puls, 95 ■> kolos, 97,teta, 981 ai)a, 99t2iroko, 10I,degas, 193.cin, 104,to, 105.altamiia, 107*tinta, 109« ti, llO.aretej, 112«eremit, lld.kokain 116,streme, 117.koline, 118,elipsa, fzČHSBANA STA BILA; I, Papler Tilka. II, Finžgar Ivan Žrebala sta Kapus Milica In Kozamernik Stane I. CELO PODJETJE Letni vrednostni proizvodni plan oo planski lastni coni 1,964.751.000.- din, Komulativni mesečni plan po planski lastni ceni 164 milijonov din. I .1 Izdelano skupno ( brez kooperacije): a) januarja b) februarja 174.675.319.- din ali ±o6 % 13o.4o4.5o8.- din ali llo $ II. TO OBRATIH ( brez kooperacije) v miljonih s 0 d d e 1 e k meseq.pl. izvTŠ. jan. izvršeno februar % j anuax * !, februar ,| SMUČ ARlJA 113,8 129,1 13o,3 113,5 r 114,5 SPLOš.LESNI OBRAT 18,1 13,7 22,5 76 124 KOVINSKI 0 .RAT 21 . 24 21,3 113 114 SEDL/iRSM OBRAT 5' 6 n: Q 5,o 121 116 PLASTIKA 3,3 — _ j -KOOPERACIJA 2,8' _ M 1 OSTALO • — 0,7 1 S KUPNO 164,- 174,3 18t>,4 1 J 'S& 's& O rH 1 110 °/o OBRAZLOŽITEV s SlMUGARfillA JJ Količinska izvršitev plana ; Meseč jebruar SaTT~ Uka\ les. met. Plast. mlad. SKUPNO ' planirano 9.5oo 1.000 loo 4.2oo 14.3oo .zvršeno 7.176 l.oo3 93 3.535 11.857 izvršeno 9.497 l.oo5 31 316 10.849 ^anuar + — 3 m* - 2.324 - 7 615 - 2.943 Februar 4o3 5 69 3.334 - 3.951 / **7° To pomeni, da je bil količinsko plan januarja dosežen le 80 a/o, vrednostno pa 113,5 %, februarja količinsko 73 vrednostno pa 114,5 ali z drugimi besedami-, delale so se pretežno smuči boljše kvalitete ( tudi vojaške), izpad je bil pri manjvrednih smučeh in to pri Blokah !aa domači trg in , >ri mladinskih smučeh, ki so se prenehale proizvajati iz razloga, da se je lahko ves los, ki je bil kri ‘tičen uporabil za druge, boljše smuči. Tako da količinski izp&d plana bistveno ne bo vplival na skupne letne k.iličine, ker se bo v letnem času lahko nadoknadi- lo mladinske srauči, ki se pri zadostni količini suhega losa lahko proizvajajo v v;ečjih količinah. V smučarskem obratu v tem času ni bilo bistvenega zastoja proizvodnje zaradi repi dukcijskega materiala, kot je bil.'to primer za pretekla lota, razen lesa, za katerega pa' se je stanje v +ebruarju že bistveno zboljšalo. Tako je obrat vrednostno mesečno■kumulativn zadovoljivo izpolnil. EtOVADMO ORODJE L.O. Všečna vrednostna planska obveznost za ta obrat jo 10,1 milj. din proizvodnje po PLC. Izvršitev januarja im je bila le 13,7 miljonov din ali 76 %, To je edini obrat, .Jti je pod januarsko bumulativo in to kar za 4,4 milj. din ali za 24 clo čim je v mesecu februarju izvrši-l plan kar v vrednosti 22,5 milj. ali s 124 $ in je kumulativno v obeh mesecih skupaj plnn izpolnil sto procentno. Razlogi za ta januarski izpad : I a) Visoko zvišani letni _plan ( /d-prejšnjih let kar za 61 % ) in premajhne pripr^ ve za "tako zvišano plansko obveznost. b) Še nevpeljana ponovna proizvodnja badminton rekotov, saj so v januarju izdelaj li le looo kom polizdelkov, normalno pa daje reketarna po dosedanjih kapacite !-tah blizu 6jnilj. dio mesečne proizvodnje in spada.pod sploš. lasni obrat. Tar-ko . i moral zgornji obrat ( brez reketarne) mesečne roizvajati 12 milj. din, kar pa je v januarju tudi storil, še celo več, 13,1 milj. din - v februarju pa brez reketarne kar 15,5 milj. din. Ta obrat v januarju in februarju ni čakal na kovinske ali sedlarske polizdelke, ker so bili v glavnem pravočasno pripravljeni. Morda je delno vplival na manjšo proizvodnjo {januarja prehod od sank na lestve in^poj.delne smrekov in jesenov les ( lestvine, plezalni drogovi, itd,). KOVfllMSKI 0 BRAT aOvH r ~ >>,u< Mesečna obveznpst 21 milj. din proizvodnje po PLC. ^Januarska izvršitev 24,7 milj. din po PLC ali 118 %, februarska izvršitev 21,0 milj. din PLC ali 114 %, IQjub pomanjkljivim prostorom in delovnimi sredstvi ter že delnim pomanjkanjem železnih j^rofilov, ki Hastopa v januarju, prihaja pa vse bolj dc izraza v mesecu februarju, je obrat vcc kot zadovoljivo izvršil svojo mesečno plansko obveznost. K temu je delno pripomogla dokončna izdelava že začetih dol iz decembra 1964 ( ^radija CUP— 63 in drugo), polizdelki dur—al palic itd,. Uspeh pa je bil dosežen O O predvsem s prizadevnostjo delavcev, saj so močno presegli norme in jim je delo izredno šlo od rok. Za I, kvartal se je dalo nekaj artiklov v izdelavo kooperaciji, kor jih obrat do roka ni bil sposoben izvršiti in to s 2o šoljskih bradelj 2oo II, delnih lestev 2o nizkih bradelj Oo III, delnih loatov 5o vozičkov za bradljo CUP-63 ' 25oo očesni!1, vijakov za lostvine 3o vozičkov za bradljo starih 5oo kljuk za kljukače 3o vozičkov za blazine 15 podstavkov za trambulin 2oo okov za ribstole kar prodaja na domačem tržišču takoj nujno rabi. Vendar bi razliko, ki je do celoletno količine potrebna, že lahko Naredili doma in ne bi bilo potrebno razširjati te kooperacije preko celega leta še za nasled nje artikle : 60 kom šolskih bradelj lo kom nizkih bradelj. 5o kom vozičkov za bradlje CUP -63 2o kom vozičkov za blazine 5oo grt okove za ribstole za kar so razgovori v teku. V Začetku leta je bil omenjen le I. kvartal kot kritičen. ^oleg občutnega pomanjkanja materiala, so resen problem robniki, dokler ne bo kooperacija iz Jesenic mogla nadoknaditi naših prenizkih kapacitet ( navadni bru- šeni - % v/j > SEDLAR S KII OBRAT Mesečni vrednostni plan 5 milj. din( brez kooperacije in tapicironja). Januarja izvršeno 6 milj. din ali 121 ?of februarja izvrženo 5,d milj. din ali 116 %, Za ta obrat je to zelo zadovoljivo, V sedlarskem obratu v januarju ni bilo posebne problematike, le pri nekaterih materialih za izdelavo pasov, plezalnih vrvi in mornarskih lesfctev. To je prišlo močneje do izraza v mesecu februarju. Najtežje je to za.efektivne šivače. Pasovi bodo v proizvodnji pretežno preko celega leta, material - predvsem gurta je iskana. Sledi pa popolni .izpad šivanih ročajev za eklenke, razen leskovih. Nujno se mora pristopiti k tapiciranji in šivanju blazin. G-BRAT Pl AS CTfS Mesečna zadolžitev 3,3 milj. din. bistvene izvršitve ni Lilo ne v januarju in ne v februarju. Iz toga sledi, da bo moral obrat plastike z marcem nujno pristopiti k močnejši lanski proizvodnji, vsaj polizdelkov, saj po Wiesbadenskem sejmu najbž no bo mogel zadovoljiti vsem naročilom pravočasno. Vsi poznamo problem izpada proizvodnje na Fortuni, Zaradi tormogena, t.j. ogrevanja,praktično niso bili dani pogoji za proizvodnjo. Niti ni se do sedaj specificiranih naročil kupcev ,niti okove iz Italije. Zato se za ta obrat ne more govoriti o planskih izvršitvah meseca jan,in febr., čeprav so vrši tudi delno montažo okove na smuči. . ( glej nadaljevanje ) Zaradi začasne nezmožnosti za delo ( bolovanje ) je o jotje izplačalo za 593 dni 899.293.- din. Izostanki so bili zaradi Nesreče pri delu 5 primerov 120 dni izplačano 199.986.- din Nege družin, člana 4 primeri 14 dni izplačano 19.572.- din Ostalih bolezni 64 primerov 451 dni. izplačano 679.735.- din Izostanki in dajatve po oddelkih s Smuč arjj a 39 primerov 241 dni izplačano 322.3o2.— mdin Telovadno orodje 1 primer 6 dni izplačano 12.868.- din Kovinski obrat in skl. 9 primerov 51 dni izplačano 85.948.- din Razrez, sklad, lesa 6 primerov 93 dni izplačano 132.015.- din Komunala, kontr.brusači 7 primerov 81 dni izplačano 112.369.- din Uprava 9 primerov 97 cin 3. izplačano 2o4.594.- din Inštitut 1 primer 17 dni izplačano 18.434.- din Obrat družb, prenrane 1 primer 7 dni izplačano lo.763,- din SKUPAJ 73 primerov 593 dni izplačano 899.293.- din V mesecu februarju so se boleznine v primerjavi z januarjem zvišale za 264.8o9.—* . .v-*. i n NeAaj besecT^istim, ki so si zamislili pustovanje v našem nrjbolj nezpcdno nevarne^ obratu__ razrezu lesa. Vsi vemo, da je v les.obratu prepnvedčao'icajenje zara i. poža* rov, ravno tako tudi alkohol, ki pri uživanju pospeši nezgode,Za dober in uspeli zaključek pa mora biti pri izvajanju našega starera običaja tudi pijača. Slabo za- ključenemu pustovanju v razrezu lesa, pa je vzrok popolnem:, a r:\vicen. -IIjub opoz°. rilom in prepovedi oddelkovodja so namestili v krsto lutho- pusta in jo ostavili v zensko stranišče, ki je oddaljeno 4-5 m od naj’:olj nevernic les»obdelov.stroje#; :trožnih žag. Če pogledamo nesreče je bilo v obdobju od leta 19So -1963 v razrezu lesa vsega skupaj 6 poškodb z minimalnim številom izgubljenih dni,')olep tega so bi. le vse lažjega značaja, medtem , ko smo v preteklem letu ugotovili 5 poškodb, od tega 3 težjega značaja s cca 2oo izgub.delovnimi dnevi. Ta podateli predstavlja S&j raj 1/3 izgubije jih delovnih dni na vse poškodbe v podjetju te,,a leta. Vsak naj si preastavlja nezgoao, ki bi slučajno nastala v neposredni Mišini pusta? da bi si nekdo odrezal prste na roki. Tak primer bi oddelkovodja težko opravičil, v nobenem primeru pa ne bi odgovarjal za to navdušeni ustovalec. J. B. Stanjo delovne sile na dan 28.2. 1955 .Pood jot ja: PAVLIČ Pilomena- delavka, zaposlena na | mizarskih ročnih delih v lesnem obratu - na lastno željo po sporazumu -odhod, v inozemstvo. sKapar Kristina- delavka, zaposlena na montažnih delih v lesnem obratu- na lastno željo po sporazumu - odhod domov, FAJF3K Andrej- obratovodja, zaposlen v sedlarskem obratu - na lastno željo po sporazu-inu - zaradi upokojitve. ROJSTVA Rodili co se : Karoli Frančiški - deklica Oblak Cilki - deklica P 0 R 0 K E o Kočnik Friderika - elavka v smučarskem obratu Rifelj Alojzija - delavka v smučarskem obratu ŽELIMO Jli/A iJJOGO ZADOVOLJSTVA NA NOVI ŽIVLJENSKI POTI ! iJ Robič ing, Andreju se je dviikrat rodil deček s 'I 4. in v 5» številki " Naše smučine" čestitamo uredništvu! c £kl I U/ V znak 'žalovanja po starih cenah uslug v obratu družbene prehrane so ustavili stensko uro nad novim cenikom. O o n POZDRAV/ IZ KAN, Balci se prav gotovo spominjajo našega dobrega prijatelja in kupca iz Kanade g. Leif Alvaer-ja. Ta Kanadec, po rodu Norvežan, je prvi od trgovske hiše Gresvigov prišel v naše podjetje leta 1957 in kupml prve pare poizkusnih smuči, Iz leta v leto se je vračal v naše podjetje kot kupec, trgovski partner in še več, kot naš dober osebni prijatelj. Življenje pa je pač tako, da nesreča nikoli ne počiva,i&ng« Alvaer Leif je lansko leto februarja v Švici težko zbo_ lel, hakar se je po daljšem okrevanju moral vrniti naaaj v Kanado. Ker se mu zdravje le ni toliko izboljšalo, da bi nadaljeval s svojim doseda~/ njim del^m, ki je terjalo stalna potovanja po vsem svetu, je izstopil od predsednikov družbe Gresvig, in se posvetil delu v Kanadi, na polju financ. Ze v lanskem lotu se ni nič več vrnil med nas, temveč se je zdravil preko celega leta. Njega je zamenjal drug predstavnik. Eno leto od g. Leifa nismo prejeli raz-^ veseljivih vesti, nismo ga niti hoteli z nase strani obremenjevati, temveč smo mu ob vsaki priliki izročali prisrčne pozdrave. Te dni pa nam je g. Leif poslal pozdrave, katere zaradi prisrčnosti in pa tudi aktualnosti in dobrih želja za naš razvoj priobčujemo našim bralcem. 1? C7 E Pismo se glasi? ivioji dobri prijatelji iz 3lana ! Lepo sc vam zahvaljujem za vaše prisrc-j ne čestitke in vam Selim uspešno Novo leto, predvsem pa, da bi bili zdravi. Počasi, a sigurno tudi jas ozdravljam od tistih temnih časov iz leta 1964» Sedaj sem so umaknil od poslov s šport-j nimi potrebščinami in se bom v bodoče posvetil v Kanadi industrijskim in finančnim poslom« Nikdar ne bora pozabil zanimivih in čudovitih let, ko sem ime priložnost delati v Jugoslaviji s tak« čudovitimi ljudmi. Verjemite mi, da mi pomeni vaš bodoči uspeh v proizvodnji smuči in športnih artiklov tudi mojo veliko srečo. Iskreno upam, da vam bod .1 en par novih metalnih j smuči s pokritimi robniki in lahko re-j Bem; da so čudovite« -ifcj-a iskrena želja je, da bi še enkrat) obiskal Evropo- enkrat v marcu ali ar- J prilu naslednjega leta. V tem primeru | bom sigurno obiskal tudi vašo čudovito I v/ 1 deželo Slovenijo, ! Tako dobro mi de, če pomislim na svoje| prijatelje, ki tam živijo, prav tako j ( g-ej nadaljevanje ) V letošnjem letu je bil velik porast letovanja, na kar so pretežno vplivali naslednji činitelji : 1. kolektivni dopust v smučarskem obratu, 2. povišanje denarnega nadomestila (regresa) za člane kolektiva in njihovo ! svojce, ki gredo na oddih za čas red. 1 nega letnega dopust^, 3. podjetje je poslalo na letni oddih 2o članov kolektiva iz socialnih ozir. zdravstvenih razlogov, kateri pa so v večini vzeli s seboj tuui svoje ojs je sorodnike. •^orast letovanja se pokaže tudi v skupnem znesku nadomestila članom kolektiva, saj je bilo izplačano 2,13o.3oo.-din , dočim je bilo v letu 1963 izplačano le l,o28.1oo.- din. Zaradi velikega zanimanja za letovanje v camping Selce, posebno v času kolek -livnega dopusta,so bile kapacitete naše_ ga campinga premajhne( 15 ležišč), zato smo morali poiskati še druge možnosti za letovanje. Člani našega kolektiva so v letu 1964 preživeli dopust še v Soči pri Portorožu in v Železarskem domu na Po -horju. -Pregledan, j štev, koriščenje Skup.vplač. °d(U noč- c 1« svoj_ tu_ SA zneski (T. Koselj ) ua mn ni ci din Selca 1132 62 46 31 139 9133oo Seča 28o 17 18 — 35 32585o ?ohor. 91 7 __ 7 17oloo SKUPAJ 15o3 86 64 31 181 l,4o9.25o Od skupno vplačanih zneskov je podjetje Prispevalo za člane kolektiva, ki so le_ kovali iz socialnih oziroma zdravstvo -nih razlogov sledeče zneske : Selce za lo članov kolekt, lo9.65o,-Seča za 4 šlane kolektiv. 63.7oo.-Pohor.je za 6 član, kolekt. 144.9oo»- SKLJPAJ- za.2o članov kolekt. 318.25o.- V campingu Solce jo bilo v skrajšani sezoni v času pd 15. junija do 15,. sep, koriščeno od 1395 ležišč 1132, kar predstavlja 81,15 °/o koriščenja ( povprečje prejšnjih let |c bilo lo 64 %). Pri ten pa ugotavljamo, da so prišli v camp Solce nekateri člani kolektiva s šotorir#i tako da so bile kapacitete kuhinje izkoriščene celo 91.25 Od 1.132 ležišč je bilo koriščeno l.ol3 ležišč po 3oo.- din in 119 ležišč po 25o,-din( za otroke) kar znaša din 333.65o.-. Od tega zneska je bilo plačano 3oo.ooo,- din za uporabo prostora, takse in slično. Preseček 33i.65o.-din pa se no moro vzeti kot dobiček,nasproJ_ np , saj ne zadostuje niti za kritje vzdrževanja naših vreekend hišic. Po pri[ kazanih podatkih je razvidno , da.so posnaozni člani kolektiva povprečno koristili oddih v navedenih domovih Q,'. dnevae Po posameznih domovih pa takole v Selcah 8,14 dneva v Soči C,oo dneva na Pohorju 11,6o dneva V prihod, letu bomo še vedno letovali | v Selcah, za naslednja leta pa je predvideno, da bo podjetje odkupilo v Primor, * , 1 _ J • _ v • i -i ju lo,stni poč it* dom. "■'s |V dneh 5» in 6. februarja so jo vršilo Iv'Mariboru na Pohorju VI. republiška J smučarsko tekmovanje gozdarjev,lesarjev j in loveCev. Na tem tekmovanju so šport Jniki pokazali največjo mero športnega |duha in vsi, ki so na tpm tekmovanju ak Itivno sodelovali, so se srčno borili za jčim boljši osebni, kakor tudi kolektivni I uspeh. Ob tej priliki pa vsekakor ne jsmemorVrednotiti saftio dosežene rezulta-|4<0, kajti namen teh tekmovanj je bil J predvsem v pomembnosti že samega sodelo-[•vanja,. Tako zaslužijo pohvalo tisti, ka-(terih rezultati' so-na listini na prvem Imestu, kakor tudi tisti, ki jim sreča jni bila naklonjena in so zasedli mesta |n&- dnu tabele. • iTekmovanje je bilo, kakor že rečeno na [Pohorju in moremo tudi, če kritično o— icenjujemo samo organizacijo, nad isto [biti nadvse zadovoljni. Pohorje je si -Igurno, kar se;tiče organizacije, posta-Jlo eno najbolj organiziranih zimsko-Išportnih cerltrov v Jugoslaviji in dobra [organizacija na teh terenih je že sama Ipo sebi umevna. .•f • , . - |Tega tekmovanja, so se seveda udeležili .:/» [tudi zastopniki našega podjetja, ki tek imujejo za naš Smučarski klub "Elan" in jz njihovimi uspehi moramo biti nadvse liddOvoljni. > . I . . |To smučarsko tekmovanje pa §e služilo [našemu podjetju tudi zato, da smo nave-izali tesnejše stike s smučarskimi funkci { i ' { Kj - ' =. ,, ■ : onnrji , klubi in toljmovalci štajerske prcatolnioe. Vsekakor lahko ugotavljamo, da je tam smučanje v neverjetnem porastu in da bo nujno potrebno naše, dosedaj še skromne stike izboljšati in dati čim večji pomen medsebojnemu sodelovanju, bilo to s pohorsko žičnico, bilo to .s smučarskimi klubi Štajerske in Koroške bilo to z njihovimi vodilnimi funkcionarji in telanovalci. J . Perspektiva razvoja je zelo ugodna, kajti s turističnimi objekti in celotnimi potrebnimi napravami Pohorja so dani odlični pogoji za še čimboljši ro voj smučaretva. t . G-lavni rezultati tekmovanj pa so bili .sledeči s , , , tv uae. 5»..februarja 1965 -■ .' Vi-a) kot prva disciplina so bilis teki na lo Ion - moški , . . , . zmagal je Janez Peternel- PLANICA ŠPORT, s strani našega'podjetja pa je bil kot 6. Peterman Janez in pa lo. Petermon Prane, 15»i^rovat Janez in 2o, Ifomar Štefan, ki pa se mu je ■ naredila nesreča, da je zlomil smuč-ko« Pri tokih lo km- moški pa smo ekipno doj segli III. mesto za LIP-om Bled, ki je bil I, in GG Maribor, kot.drugim. . b) V teku 5 km - zenske, naši predstav*! mki niso nastopali* zmagala pa je GriJč Jožica- GG Maribor. Za prihodnje leto j e pregledati naše vrste in dobiti predstavnice iz ženskih vrst, ki bi se posvetile tudi tekom. j^ruri dan tekmovanja ,6. februar .ja sta bili glavni disciplini, i.j. veleslalom za moške in ženske. c) V veleslalomu .za moške je nastavilo 115 tekmovalcev, med temi je bilo 7 zastopnikov Elana. Zmagal je državni reprezentant Klinar Andrej, i je vo zil za GG Bled, kot njihov štipon — dist, crugi pa je bil Isiulej Tinček, četrti pa prav tako zastopnik "stare garde" Štefe Janez, Naši zastopniki so se uvrstili Grm Janko(naš štipend.) 5. meste Cvenkelj Franc 5, " Bohinc Janez G, " Perkovič Franc 11. " Vogelnik Jurij 16. " Peternel Janez 26. " . Mulej Stanko 39. " &>r se za plasman štejeta samo dva člana pkipe j je v skupnem plasmanu zmagal Ilo-v0r°g - Kamnik, to so' lovci, v postavi Stefe Janez' in Mulej Tinček. t Na drurem mestu ^a si bili naši zastop -niki Elana iz.Begunj, v postavi C ve rute 1 j ■'•'rane in Grm Janko. ^ruga ekipa. Elana je bila deseta — Jurij ^°gelnik in pa Janko' Peternel. pogledamo na rezultate, vidimo, da ekipno nista bila upoštevana na o. mestu plasirani Bohinc Janez in na 11. mestu Plasirani Perkovič Franc, ker sd eki.e Imele tkzv. rezerve. ll°t slabost v tekmovanjih je to, da se °cenjujeta le dva člana eki,, čeprav naj 1 ^o smučarsko tekmovanje imelo predvsem Car v množičnosti, ne a toliko v rezultatih. Vsekakor pa bo treba v prihodnje v ri— ^ditvenem odboru to spremeniti. d) Zadnja točka so bile s veleslalom ženske, zjer je zmagala Rus Božena iz E.učarskega kluba MRog" Novo mes_ to, na drugem mestu je bila naša ..ajda J.bida, prav tako pa se je —oren 1 hjda plasirala'na 5. mesto, iešek v a na 6. mesto. T tej isciplini, to je v veleslalomu zz •voziš..;e je bila naša ekipa : *«ajda valeč, ajda ICoren iz Slana zmago - Celotno smučarsko tekmovanje gozdarjevj lesarjev in lovcev a se ocenjuje £>udi | po jkončni uvrstitvi kolektivov v vseli disciplina.!, torej v teKih, kakor v vet leslalomu ( za meške in ženske), Zmagal je LIP Bled s skupno 983,27 točke prev Elanom, ki je dosegel 903,06 toč.ie, t - re j za , 'Al točke nas je presegel LIP. Vzrok, da je zmagal LIP Bled, a je samo v tem, 'a so njihovi člani nastopili t vseh disciplinah, dočim naši zastopniki nisc nastopili pri žen -sl'S-z. tekih in nas je to stalo zmage. .rce..:akcr je treba t našem smučarskem . d.ubu ter.oZ.jito remisliti in že v letošnje:. letu delati na vz oji ženske ekipe za teko. /s:, tekmoralei in funkcionarji so s prelepega Ponorj a odneslu naj lepše vtise lahko stanovskim tovarišem s prestolice Stajarg o na oranizaciji več -.edr.or. iskreno čestitamo. m n I j ¥ \. i. FEBRUARJA Smučarija......................... 146 $ Splošno lesni obrat ..... .221 % Skupno lesni obrat................ 153 fo ho-vinski obrat ....... .166 Sedlarski obrat................. . 141 fo Skupno podjetje ....... 154 l ZAHVALA kolektivu, upravi podjetja in sindikatuj za podarjene vence, izrečena sožalja ter| številno udeležbo na zadnji poti mojega] dragega mo-a, Jerneja Pfajfer Lena Frančiška in družina Leskovec. , Originalni in tudi jasni test za kvaliteto novih smučarskih palic iz steklene volne ! Obtežitev s loo kilogrami žive teže dokazuje dosedaj nepoznano odpor -nost za lom ter elastičnost. n Iz časopis:«. "Leibestibungen" 1/65- BS ! I i'.iimo tega jo pa Contackt - fiberglas smučarska palica ekstremno lahka. EkS"' pedieije skozi Grenlandijo in na Se - -verni tečaj dokazujejo, da palica vztL i V LETU v/ v \ Aci Q!v rii \ \ MUt 'Ji N. • i j 1 \ c Mesečno povprečno po 600 izvodov t.j. v lotu 1964 skupno 7.200 izvodov. •Povprečno 21 strani v izvodu.Skupno v letu je bile 151.2oo strani. 1. Papirja porabljeno 16o.o'o pol'a o,75.- . 12o.ooo» 2. Honorarji dopisnikom in sodelavcem ( netto) ................ . 587.46o»' 3. Honorarji dopisnikom prispevki 65 % ............................... 381.849* 4. Stroški vezanja, obrezovanja 12 št. h 23.000.- . ................. 276.000.' I 5. Ovitki 7.2oo kom k 15.- din............................................. Io8.ooo»' 6. Poštnina za povprečno 7o izvodov izven podjetja mesečno, je 84o izvodov h 15.- ............................................................ 12.6oo.» SKUPNO STROŠKI ZA 7.200 izvodov ............................. 1,485.9o9»: En izvod jo stal 2o6.- din ■ Vi letu 1963 je stal 1 i svod 143.- ' .in. Večji stroški v letu 1964 so nastali zaradi zvišanih honorarjev. Urednik 'St1 o Prevedeno iz časopisa "Leibesiibungen I/65- Deutschland- RS " - da je prva iznajdena smučarska varnostna vaz stara žo 3o let ? Iznaj - ‘i ditelj je bi 1 Elzašan po imenu Kiener Christian. Ideja je ostala na papirju, in vez zaradi svoje nepopolnosti ni prišla na tržišče. - da je prva varnostna vez, ki je prišla na trg, bila iznajdena v Ameriki ? Bilo je to pred približno dvajsetimi leti. Iznajditelj je bil izseljeni Norvežan z imenom Hjalmar Hvam. Prodaja te zelo enostavne vezi je ostala skonj v celoti samo v mejah Severno Amerike. - da je prva evropska varnostna vez, ki jo osvojila tržišče vsebovala isto — časno prodorni priici p dvojnega sklepa? Izšla je leta 1952. Iznajditelj jo bil učitelj smučanja ih športni novinar iz Garmisch- Partenkichnera Ilannes Marker. da danes obstoja v svetu najmanje 7o različnih tip vmostnih vezi za smuči? L da se je svetovna premiera varnostno vezi odigrala na velikem mednarodnem FIS tekmovanju v mostu AERE( Švedska) pred lo leti, leta 1954 in da je tedaj dobro poznan švicarski smuški tekmo -valeč Martin Julen, specijalist za spust, vozil kot prvi z varnostnimi vezmi. Bila jo to vez Marker -Simplex. da je bila prva nemška zlata medajla po vojni v alpskem smučarskem športu izvojevana na Marker- vezeh ? Ossi Reichert, ki je lota 1956 izšla kot olimpijski zmagovalec v veleslalomu na olimpijskih zimskih igrJa v Cortini, je vozila na tem tekmovanju s polnim \ i II vezen zaupanjem v smuči z Marker varnostnim vozom. Do tedaj je običajno prevladovalo pri mnogih športnikih in smučarjih za oddili mišljenje, da var iiostna vez ni dorasla visokim zahtevam odnosno obremenitvam pri isto -časni sposobnosti, da se voz pri nevarnih padcih bliskovito odpre. Olim pijske zimske igre v Cortini so prinesle prodor. Tamkaj so poleg olim -pijsko zmagovalke Ossi Reichert uporabljali smuško varnostno vez znamke Marker tudi učitelji in učiteljice smučanja iz 12- tih držav. Tudi na sledečih olimpijskih zimskih igrah v Cortini jo bila. arker varnostna vez največ v uporabi . da je na olimpijskih zimskih igrah 1964 v Innsbrucku 75 $ vseh alpskih tekmovalnih tekačev iz celega sveta vozilo z vezmi znamke Marker ? da je po iznajditelju tako imenovana varnostna čeljust pod nazivom fnen talna varnostna čeljust danes v svetu najbolj iskana ? - d; je pri tej vezi dokafcsan senzacionalni i\>kord v poboljšanju varnosti''; za smučkrg eNa " International/ rt / Congress of Šport Sciences ", ki se je vršil oktobra meseca v Tokio je dr. med. Klaus Henkel držal predavanje, kjor je’ navajal, da so v eni od največj ih šol smučanja na svetu - US Ski School, Garmisch- izza izmenjave vezi za varnostne, lomi nog iznenada V ^rvi sezoni nazadovali za 95 /o ter da je ta procent od leta 1952 do danes ostal nesprernonjen. V tej šoli se vse od leta 1952 pa do danes nepre trgoma uporablja samo Marker-Simpbx varnostno čeljust. - da bo fiennes Marker to leto izdal pov . sem novo - otroško varnostno vez ? Bo i to " Parker -- Junior", ki dela na istem principu dvojnega sklepa kot je materialov, odpornih 4a temperaturo in udarce. Za lažje izsleditev namestitve bo vez vsebovala pregledno ska- lo, Vez je ze našla velik interes v športnih trgovinah v Nemčiji in svetu, - da je. Marker varnostna vez najbolj ko ' pirana vez na svetu ? Samo na JaponC skem obstojajo štiri firme, ki Marker v podrobnosti točno kopirajo, pri še~ mer ena kopira celo karakter črk, v njihovi znamki Master Kaj ni to kompliment in dokaz, pred katerim so internacionalni strokovnjaki odkrivalo ? -'V' ( Nadaljevanje pisma iz Kanade ) pa tudi na čudovito pokrajino« Če se pojavijo kaka vprašanja glede treisča ali pa termični problem, me brez skrbi lahko vprašate nadarkoli, vedno vam bom ,iiad pomagal« Prosim, izročite moje pozdrave vsem ostalim, s katerimi sem se srečal in se jih spominjam. Vas bodoči uspeh bo moja velika sreča ! Pozdrav Leii' Mislim, ua si vsak bralec, čeprav ga je videl samo bežno, ko je prišel v naše podjetje, lahko ustvari sliko o človeku, ki je našel v Elanu in njegovem kolektivu dobrega prijatelja, mi Jugoslovani 1C- pa v • daljni ICanadi čudovitega človeka ; in prijatelja. ( Nadalje-valijo s 'Proizvodnja januar- | februar ). .............................. . I i/ioseca jnnunr in februar na splošno kljub negativnim izpadom nista pokazalj tako slabo sliko izvršene vrednosti proizvodnjo v primerjavi z lanskim le-j tom, ko je bilo proizvodnje več kot tretjino manj,.- Vendar nas to ne sme za-j vesti in uspavati v naslednjih mesecih; proizvodnje, Uspehi dveh mesecev so noflj yqmstvo, da jo planirano letno vrednost proizvodnje Možno izvršiti le z manjšin}3 dopolnili in rešitvami, kar pa v glav 1 nem velja za splošno lesni obrat in ob-j rat plastiko,, S. K. I f! a V7\P inili sva V 'vremenskimi prilikami,, katero je" velika •; ‘večina tekmovalcev prevozila igraje ali ! -vsaj brez večjih težav, našim reprezentant ■ tom delala :::£d vse hude preglavice. i ’ I • ' ■ . j Po vrst;., so pedali in odstopali i Lakoto.) i jFortih, Dogša, IHinar, Leibaher, Jakopič, j j Gazvoda, Cvetina, Srebre, Detiček, Pusto- | jslemšek in Saje. i j Seveda rezul lepe serije je bil :sledeč s I i . ' ! IVsa Jugoslovanska ekipa se je tesno uvrs- , ! tila :.i£, repu lestvice, mod ta rep se jo poU |srečilo "preriniti" le še dvema inozemce- : jma, katerih plaotnan pa je bil posledica I i telSnovalne smole. I:’ ! j Zo src o gledali nedeljski slalom je bila kaj- oveniji dve izredno važni smučarski te-: tastrofa naš ih vrhunskih smučarjev še bolij Snovanji in sicer FIS I. a za ženske na 'očitna. Zmagal, je Francoz Miachel Arpin j ^°hor ju, ..pretekli teden, to je 6, in 7. -j'(1-14,25) do čim je bil naš najbolji tekmo— j marca pa FIS I.a Za moške. Od evropskih valeč Andrej IQ.inar, ki je zasedel z 16. ! vrhunskih smučarjev, katere smo pričako— 1 se.’.c. zaostanka'ža zmagovalcem 14 mesto, j yali na Pohorju in potem v Kranjski gori (L33,29)« Njemu so sledili samo še naši to-l smo v vožnji videli le manjši del teh moj“kmovalci-in pa "častna izjema" - tekmova- ] strov na smučeh. Bilo je sioer nekaj po- ; le c iz Švice, seveda zopet po nesreči... . | nembnih imen, posebno v francoski, švi- j To je torej strahovita lekcija več, ki s.a-j ■ ®arski in avstrijski reprezentanci, osta-:mo potrjuje dejstvo, da zaostajamo teme- |. pa so bili predstavniki druge, tretje jljito, vendar nenehoma. To pa kljub konku-1 ali celo četrte ekipe naših sosedov, ker renoi neznanih imen, nad .katero smo, ko sO| Oe delno povzročilo lahko razočaranje na-j bila objavljena močno negodovali. Kaj .bi I Se športne publike. j nas čakalo šele, če bi nas obiskala prva ! j garnitura evropske smučarske elite, ki smol Ko so bil6 tekne na Pohorju in v. Kranjski j jo :ieljno pričakovali. gori končane pa smo ugotovili, da je tudi!Vsekakor ni namen te nase analize omalova^, c®lo ta konkurenca, ki jo sprva nismo bi-Iti kateregakoli tekmovalca, temveč bi že- | preveč veseli, za nas še vedno premoč-ileli pribiti, da mnogo govorimo o fizkul- 1 na« Konkurenca je bila kljub malo znanim jturi, delamo ^a povsem nasorotno. Smučar— \ ln,enom tika, da nas je bilo potem, ko smo Islci šport, katerega proklguniramo, da je to j zaključili ta tekmovanja kar nekoliko sranfjaarodni šport Slovencev, je pastorek, nje-j Sam pogled na lestvico rezultatov je nam-igovi vrhunski predstavniki odraščajo prav j r°c pokazal, da smo od lanskega leta zopetJv tem siromaštvu. zdrknili rahlo navzdol, odnosno, da je iPa še nekaj! Dokler čase. bo pa cola smučar-i-razlika v kvaliteti med našimi in tujimi jska armada Slovenije dobila dotacijo okoli’ tekmovalci iz leta v leto večja. Vsekakor ;4 milj. letno, ha drugi strani pa je konk.i žanjemo, kar smo sejali, kajtr slabo delo jbilo izglasovano na mostnem svetu v Ljubi—‘ Par let nazaj v Smučarski zvezi Slovenije,|jani 30 milj, za 11 parov "zlatih 0e posledica teh, slabih uspehov, ^ sobotnem slalomu v Kranjski gori smo videli, da je odlična proga z odličnimi [nogometašev ljubljanske. Olimpije, toliko jčasa bomo lahko pisali negativno in iskali: jkrivdo ten kjer je ni« Upamo, da se bomo j (počasi zbudili, našli pravo sodelovanje in ■pa pravo #cra«E.er ja med dotacijami za "zla~ jto noge" 11 nogometašev in za stotisoče | športnikov na smučarskem polju. 'j csHr-, in ■J i i ' % S J ./ . / U 1 ir\ tv / / j/ \ NEUSPEH TUDI NA DOMAČIH SMUČIŠČIH! V zadnjih dveh tednih sta se zvrstili v va r-^ . .7 vfrA s ■■ * Prestrl Josef ELAN II. K.G ,B. v. I. R. : 1.: Lavtar Srečo 0 0 0 0 : 0 : 2 .: Paitič' M leni™ 0 :0 1 2 0 0 :3» Resman Andre j 1 2 :1 ■0 0 1 [4. Kralj Anton 1 jo 0 0 0 ŠAH IN ŠAHOVSKA SEKCIJA V PODJETJU 1 !v Šahovsko tekmovanje? • To leto se je s 16, februarjem začelo Šahovsko življenje članov našega kolektiva. Ta dan je bilo popoldan odigrano v Radovljici moštveno šahovsko cup tekmovanje za "Pokal'maršala Tita" na področju občine Radovljica za leto 1965, Na tem prvenstvu, ki je vsako leto in se ga tudi redno udeležujemo, smo nastopili z dvema moštvoma. Vsaka ekipa je štela 4 igralce, igralo pa se je vsak z vsakim brzopotezno, kar je vse razvidno iz sledeče tabeles S malo več športne’ in šahovske sreče te* zamenjavo zadnje deske I. ekipe --Peter-man, s tretjo desko II, ekipe - Resman, bi bila lahko I, ekipa'tudi zmagovalec, -ii bi se s tem plasirala naprej na prvefl" stVo Gorenjske. Pohvaliti pa moram res odlično igro tov. Kopač Tomaža in njegof0 izcedno borbenost. Prihodnje leto upajmo; na boljšo uvrstit^ in ne na večno III, mesto, ki se nas še stalno drži. Šahovska sekcij as i V šahovsko sekcijo našega podjetja je ^ j ljučeno do.sedaj okrog 25 članov in del1*: ! je pod okriljem novoimenovanega kluba -j "Sindikalni športni klub ELAN", Begunje j na Gorenjskem, "• 1 Sekcija ima pred seboj obširen program j zahtevnimi nalogami. Do sedaj je bilo ;bavljenih in lepo urejenih 12 novih ko»" i plet šahovskih garnitur, kar mora zaenkrat zadostovati potrebi za nekaj let* ^ ; tem letu pa se mora nabaviti 2 šahovski • uri in vsaj osnovno šahovsko literaturo; | v-e g'e ne še kaj več c Tako se bo lahko ttek. tat. EKIPA 1, 3, ! 4, i | { ! 5. S. ■ ,j • r — - Točk« Mesto -1, KAMNA GORICA /A\ 2 1 • 2 ^ ^ 2} , 2 r - — 9i 4, 2. rTVD' BOHINJ 2 *' // ' ,• /s i |‘b j 3 .| 2 8 5o ' ’ 3, VERIGA 3 3 7//A H-; 3i 1 1 14 Ic 4. 1 ELAN I. 2 4 4 i| 12 III, '5v ELAN II. 1* 1 1! o ■ % 1 i 4 6. j SD RADOVLJICA '2' * ; 52 3 i 2i j .... . ' 1 12^ II. i : Rezultati posameznikov obeh naših moštevs elan i. K.G.B. V.II. R. : 1,i Prestrl. Jožef rl 1 0 1 f : 2,: Je rala. Vinko 0 1 } 1 0 1 ■ 4.;Peterman Pavel 0 1 '0 10 i I T l l slabo šahovsko zjjaoj6 j bolj podrobno sezn&" nilo z novostmi S0&0' bne šahovske igre v obliki krožkov, S ^ pa bomo tudi želi s® boljše uspehe kot sedaj. Na koncu tega mese^9 bo odigrano v podj®^ ju odprto šahovsko tekmovanje posamezni'! kov za vse šahiste kolektiva.. Takoj na^0' čez nekag* dni, pa nas čaka ppomladanski prvenstveni dvoboj na 8 deskah s člani d«. _ 1 IIHHIIlIllMMIIhMIlIMlIllI-nMtlHIIIIIMHNMIIIIHlIMINIKIMIHIIKIIlIlltn. = ll.Hllllll|l||lllllllll-llllllllllllNIIMll|lllllUIIIHa>lllin t>9. zastopnik, posrednik, opravnik, 7o, razbrzdan francoski ples. NAVPIČNO s 1. ime dirigenta Stokowskega■ 2. zahod, 3. mastno blato, močvirje, 4. mlada afriška država, 5. žensko ime,6. triprstni tropski lenivec, 7. dol pristanišča, 8. polet, navdušenje, ^.izumrla vrsta goveda, lo.medmet, 11.ptica pevka, 13. družabni ples, ki je lani preplavil ves svet, 14. kmečko orodje, 15. okusna vrsta raka, 18. izkoriščevalec, 21. glasbena nota, 22. največji desni pritok Rena v Nemčiji, 24. amerj družba za izdelavo gramofonskih plošč, 2S. ustvaritelj, ustvarjalec,27. studečo nec, 28.umetno tekstilno vlakno, 3o. pjoseben znak države, plemstva, mesta itd., 32. ameriško žensko ime, 34. rimski bog smrti, 35. manjša naselja, 38.predlog, 4o. gol, 42. okrajšava za akademski naslov, 43. tekstilni objekt, 44. žen. Ltne, 45. tropska rastlina z mesnatimi listi, 47. delujoči ognjenik na Havajih (Mauna...), 48. letoviški kraj pri Kopru, 49. ena od perspektiv v tehničnem risanju, 51. gora na jugosl.-alban. meji, 54. petelin, 55. glavno mesto Jordanije, 56. podredni veznik, 59. medto s baro trdnjavo ob progi Zagreb- Split. 6o. brezbarvni plin, ki je raztopljen v surovem petroleju,"61. težko oklopno vozilo, 64. med vojno umrli ameriški humorist (George), 64. krilo starorimske konjenice, 66. kemični znak za srebro, 68. pritok Kame v SZ. KINO RADOVLJICA ZADNJIH 15 MINUT - franc, kriminal. 16. 3. 1965 17. 9. ob 2o uri ob 18 in 2o uri KRALJICA CHANTECLER-a -• španigl§,sb.barv. Zaradi izredne dolžine filma so cene vstopnicam povišane za 4o,- din 18. 3. 1965 ob 19.3o uri 2o. 3. " ob 19.3o uri 21* 3. " , ob lo'uri dopold.matinej KJE JE GENERAL- polj siti- vojna komedija ^19. 3. 1965 ob 2o uri 20. 3. " ob 17.3o uri 21. 3. " ob lo uri dopold.matin. UMOR V TAKSIJU- Poljski kriminalni 23. 3. 1955 ob 2o uri 24. 3. 11 ob 18 in 2o uri ZAJTRK PRI TIFFANYS-ju, amer.barvni 25. 3. 1965 ob 2o uri 27« 3. u ob 18 uri ,28i.3. " ob 16 in 2o uri LAŽNIVI BILLI— angl.CS— komedija 26. 3. 1965 ob 2o uri 27. 3. " ob 2o uri 28. 3. " ob 18 uri ZLATA PAPROT- češka pravljica 30. 3. 1965 ob 18 in 2o uri LEPA LOLA - špan.glasb.barvni film 31. 3. 1964 1. 4. " 2. 4. » 4. 4. " 0§ TOD DO VEČNOSTI - amer. vojni film 2. 4. 1965 ob 2o uri 3. 4. " ob 10 uri 4. 4. " ob 16 in 2o uri ČRNI NAREDNIK — amer. vostrn barvni 3. 4, 1965 ob 18 uri 4. 4. " ob lo uri dopold*matin, ZADNJA PRIČA— zapad* nem.kriminalni 6. 4. 1965 ob 2o uri 7. 4. " ob lo in 2o uri UPOR NA LADJI B0UNTY— amer, avant. barv« ob 18 uri ob 2o uri ob 2o uri ob 14 in 18 uri 8.4. 1965 ' 9. 4. » 10. 4. " 11. 4.' » ob 18.3o uri •ob, 18.3o uri * ob 18.3o uri ob 15 in 18.3o uri POD-ISTIM NEBOM — Jugoslov.vojni film 13. 4. 1965 '14. 4. " .ob 2q uri ob 18 in 2o uri ■ Ne brusi pri nezaščitenih brusilnih strojih! Tudi najmanjša okvara na stroju lahko povzroči obratno nezgodo! Splozka tla in nered povzročata nevarne padce! Ali si se prepričal, če so pogonska zobata kolesa dovolj zavarovana! Krožna žaga brez cepilnega klina je za posluževalce nevarna! V lakirnici je zrak nasičen s topili, zato je nevarnost požara velika! Javi takoj elektro-oddelku vsako najmanjšo poškodbo na napeljavi, varovalkah, stikalih itd. Roka je nenadomestljiva - zavarujmo jo pri delu! l*ri vsaki najmanjši nezgodi poišči prvo pomoč - odprla rana jenevarna! Prehodi morajo biti vedno prosti!