• lb¿»¿>^g>oc»oooo>04>ooo>p¿xj-oooooo^po¿»ao¿>r^^ Damir Globočnik TAGBIATTOVA OBRITA IN POMALANA SVINJSKA GLAVA ::•GCNC Po: Dragan Matic, »Dr. Robert Schrey, pi. Redlwerth (Edler von Redlwerth)', Nemci v Ljubljani 1861-1918, Ljubljana 2002, str. 406. J" Odgovornost zaradi zanemarjanja dolžnostne paznosti sla uvedla kazenski zakon in tiskovni red iz 1852, ome- jila pa stajo tiskovni zakon z dne 17. decembra 1862 in kasneje novela k tiskovnemu zakonu z dne 15. oktobra 1876, kije ukinila odgovornost avtorja in izdajatelja in ohranila samo odgovornost odgovornega urednika (Po: Vladimir Knaflič, »Postanek in vsebina tiskovnega prava do 1914 /Avstrija", Traktat o tisku, I. del, Zgodovinska in primerjalna studija opričetkih, razvoju In zaprekah tiska in o vsebini in pomenu tiskovnega prava In tiskovne svo- bode, Ljubljana 1930, str. 71-73 in 84-87. VSE ZA ZGODOVINO 49 ZGODOVINA ZA VSE leto XII. 2005. št. 1 Zapisnikar je prebral prvi del grajanega do- pisa. Obtoženec je razložil, da imena avtorja dopisa ne bo povedal in da sam prevzame od- govornost. Na vprašanja predsednika je odvrnil, da izhaja Laibacher Tagblatt v nakladi okrog 800 izvodov, tiskajo ga večinoma med 4. in 5. uro, iz- ide pa uro kasneje, rokopise pa da odlagajo na posebno mesto v knjigarni, od koder jih kurir prinaša v tiskarno. Povedal je še, da časnik vodi faktor Karl Rüting (Rutting), pri stavljenju pa da so zaposleni štirje stavci, medtem ko se detajlov in tega, na kakšen način je bil objavljen vprašljivi dopis, ne spominja, prav tako ne more navesti, ali je kateri od sodelavcev pred tiskom prebral ta dopis. Izjavil je, da ga je sam prebral šele po iz- idu in razširjenju dotične številke, za Tagblatt pa da je položena kavcija 3000 fl. v obveznicah. Sledil je dokazni postopek. Predsednik je predlagal, da bi za pričo poklicali Karla Rütinga, vendar je temu nasprotoval Bambergov zago- vornik, dr. Robert Schrev. Zastopnik tožitelja dr. Radoslav Razlag pa je bil za Rütingovo zaslišanje. Sodišče se je po krajšem posvetovanju odločilo izročiti Rütingu poziv. Dr. Schrev je menil, da bosta priči Eržen in Klander lahko pričali o pomembnih okolišči- nah, med drugim tudi o identiteti tožitelja, ki na obravnavi ni prisoten. Dr. Razlag je dodal, da so njegovo identiteto ugotovili že med predhodno preiskavo, poleg tega pa da lahko svetuje tudi mošnjanski župnik Sajovic, ki je v Ljubljani.21 Sledilo je zaslišanje prič. »Gojzdarski in s 25 gold plačani srenjski pisač«22 Ignac Eržen, ki je bil gozdni kanclist v-Radovljici (Vorstands-Kan- zellist beim Forst- und Sequestrationsamte in Radmannsdorf), je v glavnem povedal podobno zgodbo, kot je bila objavljena v Tagblattovem do- pisu. Sam jo je izvedel od ženske, pri kateri je stanoval, in njene tete, ki mu je zaradi izraženega dvoma očitala nevero. Tovrstne govorice so bile razširjene v Radovljici in drugih krajih in so bile nekaj časa tema pogovorov. Nekateri ljudje so verjeli zgodbi, ki so ji dodajali vsakovrstne po- drobnosti, npr. da svinja nosi očala in kadi ciga- re. Nekateri pa so menili, je povedal, da gre samo za mežnarjev trik. Ljudi, ki bi videli svinjo, Eržen ni mogel imenovati. Na vprašanje dr. Razlaga, če pozna dopisnika, je odgovoril, da bi neko dolo- čeno osebnost lahko označili za dopisnika, česar pa sam z gotovostjo ne more reči. O upokojenem kaplanu Ambrožiču je dejal, da je ta izjavil svoji kuharici: »Bog še vedno živi, Bog je kaznoval.« Svinjska prevzetnost. • ¿ /.•-ri Tagblatovi dopisnik izpod Triglava je poslal v bjubljaro'ca 6>!c(! íotogral rano glavi ticte evinje, ktero je bil oa i a lirezijalt ovohal ¡V EtaVlil Vidi •• v magazini», l.jcr hranijo eta'c in i ej.roib-..- liete !jubl¡. „Tagblatt a" Da ti VEO od veêcga do malega to resnično, pravo, čudno íofogre,- tiruno o-, i^njsko glavo zamoglo videti je \atopmnn prav nizko po btavljcna Cisti doliodck je ramenjen \atano\i, ¡z ktert- bodo vlekli laCni ,Ta(;ljlatt !• i" I.oreípcnrifr ti iz de'r'o c\r,. -. n-irfrcctj". ('• ¿C driirega iic, r.a| Vj.j blj^-i ••••-: <.\¡\: , tu::.c ;;'':• .v t-kii|-a| pnvalu. Pri komentarju procesa v rubriki »Lokal- und Provinzial-Angelegenheiten« oziroma »Lokal- Chronik« je Laibacher Tagblatt najbrž znova dal besedo avtorju spornega dopisa. Dopis »Vom Fuße des Triglav« z dne 30. oktobra 1870 je po- ročal, da so ljudje povsod napeto spremljali čas- nikarski proces in njegov izid sprejeli z odobra- vanjem. Pozornost da je tendenciozen proces vzbujal zlasti v krajih, kjer ljudje poznajo njegove akterje. Nekomu, ki se je ponudil za tolmača po- deželskemu prebivalstvu, ki ne govori nemško, pa da je neki kmet iz fare Mošnje dejal: »Prese- netljivo, ne mine nobena nedelja, da ne bi žup- nik pridigal o številnih ozdravljenjih, ki naj bi se dogodila na Brezjah, cerkev krasi vedno večje bogastvo bergel in spominskih podob, zdaj pa se sramuje izjaviti, da se na Brezjah dogajajo ču- deži.« Nenavadno - je menil dopisnik - je tudi, da je bilo prav na dan procesa izredno veliko duhov- nikov na Brezjah, posebej čudna in ne naključna je bila prisotnost kaplana B. M., ki je najbolj za- služen za vzpon božje poti, čeprav je ta nasta- njen v Kamniku (op. p.: najbrž Blaž Muhovec (1827-1901)).42 Duhovni gospodje, katerih naj- lepša upanja se niso izpolnila, so ljudem govorili o izidu procesa, neki posebej izstopajoč duhov- nik pa je izjavil: »Dopisnik, urednik in sodelavci Tagblatta so zaslužili, da bi jih v okolici pobožne- ga občestva Brezje bičali s šibami tako dolgo, da bi prosili odpuščanja za sramoto, ki sojo storili Materi božji in cerkvi.« Škoda, da je Kranjska iz- gubila tovrsten prizor.43 Ker naj bi dr. Schrey pri obravnavi »zastran Tagblattove obrite in pomalane svinjske glave« »med vraže potlačil, kar je Zg. Danica sem ter tje pisala o osebah, ki so bile na Brezjah ozdrav- ljene«, je katoliški cerkveni list Zgodnja dánica objavil mnenje dopisnika z Gorenjske: »Osebe, ki so zdravje zadobile, so še žive, in tudi ljudje, ki so jih pred in potlej vidli. Po samem sem jih tudi še posebej spraševal, in so mi poterdile, da je vse res tako, kakor je pisano.« - »Svetovali bi zraven tega dr. Schreyu, naj stopi o priliki s to- varišem Tagblattom v rokah v Ganjiče, soseske sv. Križa, v Šmarski dekaniji in naj reče hišniku Ant. Padarju: 'Slišite oče! Vi in vaša žena in vaši otroci in vsi sosedje ste hotli uno leto vrediti, da vaša že skoraj triletna Johanica ni ne hodila ne besedice spregovorila: na Brezje obljubljena in pripeljana pa je v cerkvi spregovorila in drugi dan doma pričela tudi hoditi. (Gl. Zg. Dan. 1869 l. 9). Oče, alise vam v glavi meša, ali kaj je? Vaša Johanica nič ni spregovorila, nič hodila, vi ne vidite prav, vi ne slišite prav: tudi potlej je ona molčala in nepremakljivo čepela, kakor poprej! To vam povem jest - dohtar Schrey, in priča mi je Tagblatt', ki nikoli ne laže!«44 Satirični list Brencelj (1869-1875, 1877-1886), ki ga je urejal obtoženec prvih dveh porotnih ob- ravnav v Ljubljani -Jakob Alešovec (ta je bil spr- va pisal v nemščini in bil nekaj časa korektor pri Laibacher Tagblattu),45 se je ponorčeval iz »ska- za dijaka«46 Konschegga v prispevku »'Tagblat- tova' obrita svinja«. To sporno bitje naj ne bi bilo izmišljena pošast, »timveč stvar je čisto naravna in skozi resnična, kakor je izvedel 'Brencelj' iz verjetnega vira. Čujte, kako je prišla omenjena svinja iz Brezja v ljublj. 'Tagblatt'. 'Tagblattovi' dopisun je šel ko drugi pobožni ljudje na Brezje. Tam je vohal in vohal, da bi bil kaj nabral za 'Tagblatt', a ves trud je bil zastonj. Cerkvenik, zvita dušica, kteri se je včasih malo norca podelal iz 'gospodskih' prenapetežev in posebno iz takih, kteri so trdili, da se dandanes čudeži ne godé in daje ljudstvo neumno, da se da slepariti, sklene mu eno zagosti, da bo omolk- nil in se tje pobral, od koder je prišel. Stopi tedaj pred bahača inteligencije ter mu reče, da se v njegovi sobi vidi obrita svinja, ktera je prav za prav človek. 'Aha, nekaj za 'Tagblatt', si misli dopisun, jo gremo pa gledat'. Da bi šala ne bila prav zastonj, zahteva cer- kvenik 10 krajcarjev, ktere mu dopisun, nadjaje se dobre plače za zanimivo novico, brez ugovo- Blaž Muhovec je bil kaplan v Begunjah od I860 do 1864, v Mošnjah od 1864 do 1867, nato ja bil kaplan v Radovlji- ci. Po upokojitvijo živci v Kamniku (Po: Kronika župnije Mošnjo / Kaplani in pomočniki v Mošnjah, Fara Mošnje skozi 850 let, Mošnje 2004, str. 77). Po: »Vom Fujšo des Triglav, 30. Oktober (Eindruck der letz- ten Schwurgerichtsverhandlung)', Laibacher Tagblatt, 1870/250. »Pclinovec«, Zgodnja dánica, 1870/48. Po: Josip Jurčič, »Zoper slovensko revolver-žurnalistiko Brencelj-Aleševčevo II; Slovenski narod, 1880/218. VSE ZA ZGODOVINO 59 ZGODOVINA ZA VSE leto XII. 2005. št. 1 ra da, potem ga pelje v sobo, kjer je v kotu videti neka zagrnjena stvar. 'Obriti ste?'ga vpraša še poprej. 'O se vé da, saj je danes nedelja!' odgovori do- pisun. Na to razgrne cerkvenik zakrito stvar in reče dopisunu, da bližje stopi in poglede. Radoveden uboga dopisun, željno pogleda stvar - ter hiti dolgih korakov godrnjaje iz sobe, spremljen po smehu zvitega cerkvenika. Kaj pa je bilo pod zagrinjalom? Nič druzega kot - zrkalo, v kterem je dopisun videl, kar je 'Tagblattu ' sporočil. Pa pravite, da 'Tagblatt' laže.«47 »!! Kurijozum !! - Kaj tacega pa še ne!!! - Le malo dni še za videti!!!« - s temi besedami je Brencelj napovedal nenavadno Tagblattovo sen- zacijo. »Znani Tagblatovi dopisnik ispod Trigla- va je poslal v Ljubljano na ogled fotografirano glavo tiste svinje, kteroje bil on na Brezijah ovo- hal in staknil. Vidi se v magazinih, kjer hranijo stare in neprodane liste ljublj. 'Tagblatt-a'. Da bi vse od večega do malega to resnično, pravo, čud- no fotografirano svinjsko glavo smoglo videti, je vstopnina prav nisko postavljena. Čisti dohodek je namenjen vstanovi, iz ktere bodo vlekli lačni 'Taglatt-ovi' korešpondenti z dežele svoje remu- neracije. Če še druzega ne, naj vsaj blagi namen obilne trume gledalcev skupaj privabi.«4* Na provokativno časopisno notico in porot- no obravnavo sta opozarjali dve karikaturi v Brenclju. Na karikaturi »O zadevah Tagblattove' pravde« iz 20. št. v letu 1870 sta bila predstavlje- na Ottomar Bamberg in »oča Grabljan« (Karel Dežman (1821-1889), ki naj bi bil odgovoren za lokalno rubriko v Laibacher Tagblattu).49 »Dečko Bamberg«: »Ata, zdaj sva pa pač nekam zabre- dla.«»Oča Grabljan«: »Ne boj se dečko, saj so mož- je meso našega mesa, tedaj te ne bodo snedli.« Ottomar Bamberg je bil leta 1870 star 22 let. »Bamberg je več ko Konschegg kajti zadnji je di- jak, kterije moral študije na kol obesiti - prvi pa jih je obesil prostovoljno,« je pisal avtor Ljubljan- skih pisem, ki so leta 1870 izhajala v Slovenskem narodu. »V šoli je bil Otomarček prav bore dečko, videlo se mu je, da ni našel Amerike in da ne bo napravljal nikdar svetu stroškov s tem, da bi se mu postavljal kak monument. Že ko deček z buk- vami pod pazduho je slabo govoril nemščino; ker pa se je pridružil napredovalni stranki, ni ostal na starem mestu, napredoval je tedaj tudi v nemščini, dokaz temu, dajo zdaj mnogo slabše govori. Kar je slabo, mora postati slabše, to je na- predek. Sicer paje prav nedolžna duša, ni črhnil niti besedice, temveč prepustil govorjenje in od- govore svojemu 'irofu' dr. Schreyu. Saj dečko1 ni govoril nikdar, še manj pa je pisal, Tagblatt'laže brez njega, kako bi tedaj vedel, po kterem potu je prišla svinja v list?! Vendar, dragi Otomarček, bi ti nekaj svetoval. Nikjer ni zapisano, da bo sestava porotnikov na večne čase ali vsaj tako dolgo ta, kakor boš ti dežnik Tagblattov': ako bi bili drugačni porotni- ki, bi morda druga pela, morda bi se hudih nad tabo, da se za tvojim hrbtom gonijo svinje v 'kon- traband', v Tagblatt'; morda bi ti moral plačati kazen ali Verzerungssteuer' od nje in to bi bilo sitno, ker bi plačeval nekaj, kar se je vpeljalo in snedlo brez tvoje vesti, tedaj bi moral ti, kakor pravi Nemec, 'deine Haut für andere zu Markte tragen'. Menim, da toliko še umeš nemščine, da me boš razumel. Drugi pot morda med porotni- ki ne bo več tvoj 'speci' Schlaffer, s kterim v svitli čeladi laziš po strehah, kader ne gori, se vé da. Bodi pameten, Otomarček, da kej ne stakneš, da bise mama po tebi ne jokala.«''0 Na drobni karikaturi »Svinjska prevzetnost«, objavljeni v 13. št. Brenclja iz leta 1871, je »Ljub- ljanski Tagblatt«, upodobljen kot prašič, ki se hvali pred drugimi svinjami: »faz nisem svinja, jaz se ne valjam po blatu, kakor druge svinje, timvečjaz semprešič, ker sem obrit.« Tagblattov dopisnik se je torej pisal Konschegg in naj bi bil leta 1870 v Begunjah (kot vzgojitelj »pri gosp. f.«, »v podstrešji Begunskega grada« - najbrž pri družini Viktorja Jermana, ki je ime- la v lasti gospostvo Kamen z gradom in velikim posestvom). Novice so o »svinjskem ali svinjar- skem dopisovalcu 'Tagblattovih'laži« Konscheg- gu zapisale, da o njem krožijo govorice, da je v prejšnjih letih sošolcem kradel knjige, zdaj pa si prizadeva ljudem krasti poštenje, kar potrjuje, da se tat nikoli ne poboljša. Vendar pa tega ne dela •M PQ. »¡zpravde Tagblattove obrite svinskeglave'*, Zgodnja dánica, 1870/45- •" »Tagblattova'obrita svinja«, Brencelj, 1870/20. 48 Brencelj, 1870/14. 49 Po: »IzLjubljane 22. nov.; Slovenski narod, 1870/138. 50 »Dr. •.; »Ljubljanska pisma III.«, Slovenski narod, 1870/129. 60 VSE ZA ZGODOVINO Damir Gtobočnik. TAGBLATTOVA OBRITA IN POMAUWA SVINJSKA GLAVA ZGODOVINA ZA VSE zastonj, saj za vsako vrstico dobi 5 soldov, kar je zares krvavo zasluženo plačilo za tako umazan posel. »Za denarje dandanašnji hudó, v Poljčah tudi vina ne dajo zastonj, še tnanjpa v Radolici piva in kave; toraj le pridno pisariti in mazati, bodisi že resnica ali laž, da se le kaj zasluži.«51 »Ničla«, »časnikarski rokovnjač« Konschegg naj bi kot »misijonar nemčurske kulture na Gorenjskem«• deloval tudi v letu 1871. Nekate- ri izmed »pisačev« po deželi so mogoče še bolj neumni in še bolj zagrizeni nemčurji kot glavni matadorji Laibacher Tagblatta, so namreč leta 1871 poudarjale Novice. Tako kot druga mesta in trgi ima tudi Gorenjska neprecenljivo srečo, da je v njeni sredi nek fantalin, ki za dober honorar služi za »handlagerja« (op. p.: pomožnega delav- ca, pomagača, podajača) ljubljanskim nemčur- skim bogovom. Bralcem Novic ga ni treba znova predstavljati, saj si je pridobil nevenljivo slavo že s tem, da je »brezijsko svinjo« obril in pomalal, med svojimi pajdaši in prijatelji pa je tudi dosti poznan. »Ta Poštenovičje nakidalpreteklo leto v 'Tagblattu' toliko smeti in laži, da bi bilo gnoja več ko zadosti za vse njive in travnike gosp. fer- manove v Begunjah.« »Svinjska« razprava še ni bila pozabljena, ko je Konschegg, namesto da bi se opravičil, da je svo- jim sošolcem nekdaj kradel knjige, začel udrihati po cestnem odboru, pošti v Lescah in radovlji- škem župniku. Gospod Sturm ali Jernejec v Polj- čah (op. p.: domače ime lastnika gostilne v Polj- čah Gregorja Šturma je bilo Jerneje), h kateremu rada zahaja radovljiška inteligenca, je dobil 8 funtov težko postrv. Njeno glavo je kazal radov- ljiškim gospodom, eden izmed njih mu je sveto- val, naj jo pokaže tudi Konscheggu in mu reče, da je bila ujeta v potočku, ki teče skozi Poljče. »Ta potočić izvira nad Begunjami izpod zemlje, al tako majhen je, da take ribe, kdor ni prismo- jen, nikoli ne bode iskal v njem.« Kmalu zatem je ribjo glavo videl »presrčni korespondent« pri učitelju in poštarju v Begunjah Gogali in ga brž vprašal, od kod je takšna riba. »Omenjenigospod mu resno pripoveduje pravlico o podzemeljskem jezeru, iz kterega potočić izvira, ter da so se že enake ribe ondi večkrat vjele. Vse prav tako, ka- kor se je bilo dogovorilo. In par dni pozneje je že 'Laibacherica' osupnjenemu svetu povedala ču- dež o velikanski ribi, in zdajci ta riba že zvonec nosi po 'Tagespošti'in 'Gemeindezeitungi' [op. p.: dunajska Gemeinde-Zeitung (1862-1890)], srečni Konschegg pa, ki ima o tej slavi 'Begunj- ske ribe' največje zasluge, sme se nadjati, ako izvedo podzemeljske Vile, kako veliko zaslugo ima on ravno v njihovi slavi, ga še utegnejo priti iskat ter nam ga po nepoznanih podzemeljskih potih odnesti tje na Prusko, in tako morebiti on še postane Jona novega testamenta, ktero ime bi mu dokaj bolj pristajalo nego njegovo staro te- stamentalno Jozve Rehfus'.«55 Gorenjski »novi Jonas« Konschegg naj bi obe- nem s korespondenco poslal Karlu Dežmanu (op. p.: domnevnemu uredniku rubrike »Lokal- und Provinzial-Angelegenheiten« v Laibacher Tagblattu) tudi glavo tiste čudovite ribe, da bi ta gorenjski čudež postavil v muzeju (op. p.: Dež- man je vodil kranjski deželni muzej) na neko vzvišeno mesto. »Še ves pijan slave, ktero mu je donesla njegova velikanska riba iz majhnega potočića, duhta in duhta v svojej temni in od- Ijudni izbi v podtrešjt Begunskega grada o no- vem gradivu za 'Tagblatt', kar nenadoma nekdo potrka na vrata in v izbo stopi tisti mož temnega obraza in grdega pogleda, ki mu je lani obsoraj pomagal malati brezijsko svino. Ta mož, pleno titulo [op. p.: lat.: »s polnim naslovom«] 'vohun radoljški', začne mu pripovedovati o beraču, kte- rega radoljški župnik, o groza! ni hotel pokopati, ofarški nestrpljivosti in več druzem. Precej je bil zopet dopis za 'Tagblatt'gotov, v kterem na cente laže in obrekuje gospoda Bononija - se vé da pa marsikaj prav po nekršansko zamolči, mar- sikaj pa po judovsko zavije. Ne morem si mis- liti bolj zaničljive kreature, nego je tak časnišk rokovnjač, ki resnico naravnost previja v laž!« Radovljiški dopisnik Novic je zapisal, da je Lai- bacher Tagblatt moral preklicati lažnivo notico o beračevem pokopu v Radovljici. Berač je umrl pri kmetu Rotarju, ki je glede pokopa prišel k radovljiškemu župniku Jožefu Bononiju (op. p.: župnik v Radovljici od 1868 do 1889, bil naj bi trn v peti tamkajšnjih liberalcev).54 Župnik mu je naročil, naj gre zaradi krste in drugih potrebščin k svojemu županu, račun za stroške pa naj pošlje ovsiški srenji, kateri je pripadal mrlič, ker mu iz radovljiške ubožne blagajnice ne more povrniti stroškov. Naročil mu je tudi, naj gre k zdravni- ku, ki bo napravil mrliški list, brez katerega se ne sme nihče pokopati. O plačilu za pokop ni bilo govora, dopisnik je dodal, da je radovljiški žup- nik že marsikoga zastonj pokopal. Drugi dan ob " Po: »Izpod Begunšice. 12. nov.; Novice, 1870/46. u Po: »Dr. •.; »Ljubljanska pisma III.«, Slovenski narod, 1870/129- " Po: »Radoljica; Novice, 1871/6. " Po: »IzpodBegunšice. 12. nov. Železnica v Lescah. Poseka- na jagneda v Radovljici; Novice, 1870/47. VSE ZA ZGODOVINO 61 ZGODOVINA ZA VSE leto XII, 2005. št. 1 pol dveh popoldne so kmetje prinesli v Radovlji- co mrliča, ki je bil mrtev komaj 30 ur, in zahtevali, naj ga župnik pokoplje. »Na vprašanje: je H ima- jo mrtvaški list in alije jama skopana (v Radoljci nimajo grobokopa, ampak sosedje ali pogrebci, kteri mrliča na pogreb nesó, morajo tudi jamo skopati ali pa sami najeti delavca, da jim jamo skoplje), odgovore mu, da od vsega tega ni nič. Župnik jim veli nesti mrliča na mirodvor, ter ga tam djati v mrtvašnico, ker ga brez mrtvaškega lista ne pokoplje; dalje zaukaže mežnarju, naj zvoni se tremi zvonovi, kakor je navada.« Še isti popoldan je mrliča pregledal zdravnik Wolf, na- slednji dan je bil berač po cerkvenih predpisih pokopan. Župnik je ravnal pravilno, radovljiški vohun, ki zdaj tako gori za blagor človeštva, naj odgovori na vprašanje, zakaj ni bolnemu beraču poslal kaj v podporo, dokler je bil še živ, po smrti mu vsa bratovska ljubeznivost nič ne koristi.55 Radovljiški dopisnik Novic je iz zanesljivega vira celo izvedel, da naj bi se Tagblattov »oče« Karel Dežman pri grofu Thurnu zanimal za kon- duito (vedenje) gorenjskega korespondenta »ali- as 'Jonasa' recte 'Jozua Rehfuss-a'», saj naj bi ta »dopisač« uredništvo že tolikokrat speljal na led in spravil v zadrego.56 Dopisnik Laibacher Tagblatta - »pokvarjeni dijak« »Korel(n)« Konschegg je bil najbrž Carl (Karl) Konschegg, »ljubeznivi sin še Ijubeznive- jegaprestavljalca na slovensko p. Konšeka«57 - • kr. gimnazijskega profesorja za naravoslovje v Ljubljani Valentina Konschegga oziroma Konška (1816-1899). Carl Konschegg, ki naj bi bil leta 1870 star zgolj 13 let, je moral soditi med redne sodelavce Laibacher Tagblatta.5" Avgusta 1880 je namreč postal urednik naslednika Laibacher Tagblatta - tednika Laibacher Wochenblatt,54 ki je začel izhajati v Gradcu. Deželni predsednik Andrej Winkler je tedaj dal tiskarni Ottomarja Bamberga (tiskarna Kleinmayr & Bamberg) na izbiro, ali naj tiska vladni časnik Laibacher Zei- tung ali pa Laibacher Tagblatt. Bamberg se je odločil za uradni list, zato so ljubljanski Nemci začeli v Gradcu tiskati nov list Laibacher Woc- henblatt. Ko je bil Laibacher Tagblatt tik pred preneha- njem izhajanjaleta 1880 zaplenjen, je Carl Konsch- egg iz Ljubljane poslal telegram, naslovljen na Allgemeine Zeitung, Deutsche Zeitung, Frem- denblatt, Presse, Neue Presse, Vorstadtzeitung, Extrablatt in Tagblatt. Telegram, ki je sporočal, da je deželni predsednik Andrej Winkler prepre- čil tiskanje Laibacher Tagblatta v Bambergovi ti- skarni, je vodja telegrafskega urada zadržal in ga izročil Winklerju. Winkler je Carla Konschegga v poročilu ministrskemu predsedniku in notra- njemu ministru Taaffeju z dne 10. 8. 1880 ozna- čil z naslednjimi besedami: »Je mlad človek 22 let, neuspešni študent, kije - potem ko so ga pri maturitetnem izpitu spet vrgli - poskusil srečo kot sodelavec Laibacher Tagblatta. Pri tem ima še vedno namen opraviti državni računovodski izpit, saj računa na državno službo. Tako ljudje torej med drugim krojijo javno mnenje v deželi in nastopajo kot branitelji ustave.«60 Porotna obravnava, ki jo je sprožil mežnar z romarskih Brezij zoper odgovornega urednika kranjskega nemškega časnika, sodi v obdobje boja med slovensko in nemško stranko na Kranj- skem. Obe stranki sta v tem času uspeli obliko- vati organizacijski aparat (časniki, društva, javna zborovanja). Slovenska stranka je imela dokaj konservativen značaj, medtem ko je nemška stranka sledila liberalnim tendencam v habsbur- ški monarhiji. Liberalci so želeli zmanjšati vpliv rimskokatoliške Cerkve, npr. v šolstvu, bili so za ukinitev konkordata z Vatikanom (1867-1870) in zoper zlorabo prižnic v politične namene, udeležbo duhovščine na volitvah in dogmo o papeževi nezmotljivosti, ki jo je 1869-1870 raz- glasil vatikanski koncil. Boj za ukinjanje cerkve- nih privilegijev in njihova obramba, pri kateri je bila zlasti odločna Zgodnja dánica, sta imela na Kranjskem marsikdaj mnogo hujše sodne posle- dice61 kot porotna obravnava, ki nas posredno opozarja, da k priljubljenosti romarske poti na Brezjah niso prispevali samo verski, temveč tudi " Po: »Radoljica», Novice, 1871/7. 56 Po: »Radoljca, 19. sveč.; Novice, 1871/9- " Po: »Iz Ljubljane 28. okt. (Iz. dopis); Slovenski narod, 1870/127. • Zadnji urednik Laibacher Tagblatta je bil Franz Müller (+1893) Nasledilje dr. Hansa Krausa, ki naj bi tik pred prenehanjem izhajanja nemškega časnika odšel iz Ljub- ljane (Novice so zatrjevale, daje »kopita pobral inpobeg- nilmed Vlahe, Novice, 1880/32). Franz Müller je bil tudi dolgoletni urednik Laibacher Wochenblatta, kije kmalu po njegovi smrti prenehal izhajati. " Po: »Pobirki iz časnikov», Novice, 1880/46. '•" Po: Dragan Matic, »Kako so se ustavoverci odzivali na svojo izgubo položajev», Nemci v Ljubljani 1861-1918, Ljubljana 2002, str. 218-219. • Kaplan Jan. Koprivnikar iz Šenčurja je bil npr. leta 1870 zaradi pridige zoper brezversko ustavo, cesarja, ministre in državni zbor, v kateri je »svoje /arane od pokorščine odvezoval«, obsojen na dvomesečno zaporno kazen. Ko- privnikarjev zagovornik je bil dr. E. H. Costa (po: »Zoper gosp.J. Koprivnikarja», Novice, 1869/49, in »Najvišja du- najska sodnija», Novice, 1870/18). 62 VSE ZA ZGODOVINO Damir Globočnik, TAGBLATTOVA OBRITA IN POMALANA SVINJSKA GLAVA ZGODOVINA ZA VSE narodnostni elementi. Raziskave, ki bi segle ne- kaj let v čas pred taborskim gibanjem, bi najbrž lahko podrobneje osvetlile povezave med prvi- mi množičnimi narodnostnimi srečanji (npr. na- rodna shoda na veliki šmaren 1861 in 1862 na Bledu) in verskimi prazniki. Zusammenfassung TAGBLATTS RASIERTER UND ANGEMALTER SCHWEINSKOPF Die Zeitung der Krainer liberalen Deutschen bzw. der deutschen verfassungstreuen Partei Lai- bacher Tagblatt (1868-1880) publizierte im Jahr 1870 in einer Zuschrift „Vom Fuße des Triglav" die ungewöhnliche Geschichte eines verhex- ten Wirtes aus Ratzendorf in Kärnten, der sich wegen eines Fluchs angeblich in ein Schwein verwandelt hatte und nur durch die Muttergot- tes von Brezje erlöst werden konnte. Der dorti- ge Mesner soll die Verbreitung dieses Gerüchts ausgenützt haben und den Wallfahrern gegen ein kleines Entgelt ein rasiertes und angemaltes Schwein gezeigt haben. Der letzte Teil der Zu- schrift berichtete über das Begräbnis einer Bett- lerin in Mošnje. Der Pfarrer von Mošnje Janez Sajovic (1831- 1917), späterer Kanonikus und Dompropst von Ljubljana, wollte im Laibacher Tagblatt eine Richtigstellung veröffentlichen. Der Mesner aus Brezje verklagte das Laibacher Tagblatt bzw. des- sen Verleger und verantwortlichen Redakteur Ottomar Bamberg (1848-1934) wegen Ehren- kränkung. Die Zuschrift, die auch die Aufmerksamkeit ei- niger anderer deutscher Zeitungen weckte, hat- te ihren Ursprung in den damaligen nationalen und politischen Gegnerschaften von Slowenen und Deutschen bzw. Deutschtümlern sowie von Vertretern konservativer und liberaler Ansich- ten. In Brezje entwickelte sich zu jener Zeit ein Wallfahrtsort mit slowenischem Charakter, denn Brezje wurde nach der ersten Wunderheilung 1863 vor allem von slowenischen Gläubigen be- sucht. Die Krainer Deutschen und Deutschtüm- ler - die Mehrheit von ihnen lebte in Ljubljana (in kleinerer Zahl auch in anderen Orten) und war von liberaler Gesinnung - hielten die Slo- wenen für ein unwissendes und rückständiges Volk. Mit Unwillen beobachteten sie wohl auch die Beispiele slowenischen „Aberglaubens", der mit Layers Bild Maria Hilf in der Muttergottes- Kappelle verbunden war. Auch die Gerichtsver- handlung am 27. Oktober 1870 - es war die dritte Verhandlung vor einem Geschworenengericht in Ljubljana nach der neuerlichen Einführung der Geschworenengerichte und die erste Ver- handlung gegen das Laibacher Tagblatt - bekam politischen Charakter. Die Vertreter des Klägers und des Angeklagten bereiteten sich akribisch auf die Verhandlung vor. Slowenische Berichte über die Verhandlung im Oktober 1870 erschienen in den Wochen- zeitungen Novice (1843-1902) und Zgodnja dánica (1849-1902) sowie im Slovenski narod (1868-1943). Das Laibacher Tagblatt widmete der Verhandlung deutlich mehr Aufmerksam- keit als die slowenische Presse und verfolgte sie minutiös. Die Berichte unterscheiden sich ein wenig, bieten aber ein recht vollständiges Bild vom Ablauf der Verhandlung. Die Bericht- erstatter haben mancherorts übertrieben und manches verschwiegen, was mittelbar auch die Bestrebungen der involvierten Seiten zeigt. Die slowenischen Zeitungen enthüllten die Identität des Verfassers der Zuschrift (es handelte sich um den Schüler Karl Konschegg) und schilder- ten die Auftritte des Anklagevertreters genauer. Das Laibacher Tagblatt hingegen widmete dem Verteidiger des eigenen verantwortlichen Re- dakteurs mehr Aufmerksamkeit. Da die Staats- anwaltschaft die Anklage nicht übernehmen wollte, wurde der (Privat)Kläger - der Mesner Miklavčič - von Dr. Radoslav Razlag (1826-1880) vertreten. Ottomar Bamberg wurde vom Laiba- cher Anwalt Dr. Robert Schrey von Redlwerth (1837-1893) verteidigt. Beide Rechtsanwälte galten als wortgewandte Redner und nahmen hohe Positionen in der politischen Hierarchie der slowenischen bzw. deutschen Partei ein. Die Geschworenen entschieden sich für einen Frei- spruch. Ottomar Bamberg wurde vom Vorwurf der Ehrenkränkung und der Vernachlässigung der nötigen Sorgfalt freigesprochen. Der Kläger mußte die Prozeßkosten übernehmen. Das Gerichtsverfahren war Teil des Kamp- fes zwischen der slowenischen und deutschen Partei in Krain. Beiden Parteien gelang in die- ser Zeit die Ausbildung eines Organisations- apparates (Zeitungen, Vereine, öffentliche Versammlungen). Die slowenische Partei hatte einen recht konservativen Charakter, während die deutsche Partei liberalen Tendenzen in der Habsburgermonarchie folgte. Der Kampf für die VSE ZA ZGODOVINO 63 ZGODOVINA ZA VSE iato xii, 2005, st. i Abschaffung kirchlicher Privilegien bzw. deren der Taborbewegung reichen würden, könnten Verteidigung hatte in Krain oft noch schlimme- die Verbindungen zwischen den ersten natio- re gerichtliche Folgen als der geschilderte Pro- nalen Massenzusammenkünften (z.B. nationa- zeß, der indirekt auch darauf verweist, daß zur le Versammlungen am Großen Frauentag I86I Beliebtheit des Wallfahrtsortes von Brezje nicht und 1862 in Bled) und religiösen Feiertagen nä- nur religiöse, sondern auch nationale Elemente her beleuchten, beitrugen. Untersuchungen, die in die Zeit vor 64 VSE ZA ZGODOVINO