8. številka Ljubljana, soboto 11. januarja. XII. leto, 1879, SLOVENSKI NA_ Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejenian za a v s tro-og o r 8 k o dežele za celo leto 16 gld., za pol l> ta 8 gl., ma četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 1.1 gld., za četrt leta .'i gld. .'() kr., za en mesec 1 gld 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 80 kr. za četrt leta. — Za tujo dožele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospodo učitelje na ljudskih Šolah in xa dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejemati za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četimtopno petit-vrBte G kr., če bo oznanilo enkrat tiska, S kr., če se dvakrat, in 4 kr., če so tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj bo izvole irankirati. — Rokopisi so ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. ij „gledališka stolba". Opravništvo, na katero naj so blagovolijo posijati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, jo v „Narodnoj tiskarni" v Kolmanovej hiši. Še o slovenskem uradovanji. Iz postojnskega okraja 5. jun. [ I/,v. d op. j p P ni v lebko razumem sodnika, ki 86 brani slovenski uradovati. Ou ne zna, Če bi tudi morahčno binel in hotel. Saj se nij jezika pisati učil in misliti o ojetu Se menj. Uradova-sje gre hitreje od rok, če se t vajenem, v Boli naučenem nemškem jeziku uraduje." Te beaede g. S—ca (gl. nSlov. Naroda" št. 1. „Beda ali reva Slovenstva in njtgova boljša bodočnost." V.) bi utegnili naši narodni nasprotniki po svoje razumeti, in po svoje v našo kvar obračati, — saj smo uže stokrat čuh iz sovražnikovih ust: „Yaš jezik nij olikan, nij razvit, nij za javne posle in urade"; in če smo opozorili nemškutarske modrijane, da je njihova sodba o slovenskem jeziku ne resnična, ker prezirajo nagli njegov razvoj in velikanski napredek v kratkej dobi, in ne-čejo pomisliti, da bi se še hitreje razvijal, ko bi nam se le malo pod pazduho seči hotelo, odgovarjali bo nam: „Vi ste se izmislili nov jezik, ljudstvo ga ne razume, uradnikov nij da bi ga znali pisati." Zato navedenega raz loga neslovenskega uradovauja ne čujemo radi Od narodnjaka. Ako so uradniki, ki ne znajo slovenski ura iovati, kdo je temu kriv V Mi gotovo ne. Mi smo si pošteno prizade vali in veliko žrtvovali, da bi izvršitev jezi kovne ravnopravnosti olajšali, kaj pa se je Storilo V Dvanajsto leto uže teče, odkar imamo glasoviti 10. paragraf osnovnega državnega zakona, ali kake naredbe so bile izdane, da bi ta paragraf tudi za Slovence resnica postal V Kaj smo doživeli v tem času v tem oziruV Koutiskoval bi se ta Časnik, ko bi to razprav Ijal in kaj več o navedenem paragrafu osvet ljeval. Najnove^a konfiskacija „Slovenskega Narodau nam je zopet dokaz, kako nam je slobodno pisati. In ker je nevarno o tem dalje govoriti, zato na kratko: Ako uradniki res ne znajo slovenščine, naša krivda nij, in zavoljo tega pravice ne izgubimo slovensko uradovanje zahtevati. Slovenski kmet plačuje denarni in krvni davek, ali tu nij vprašanja, če Slovenec plača lehko ali ne lehko, tu se glasi le neiz prosljivi „moraš", — država potrebuje tudi bi rekli, da slovenskega jezikaniiso zmožni, in vlada bi jim lehko rekla: „Ako znate slovensko, uradujta slovensko." In tudi brez tega dobro vemo, da v naših uradih sedi uže mnogo ura inikov, kateri so kot gimnazijalci z veseljem se slovenščine učili, in kateri so kot vseučiliAčaiki navdušeno obetali in prisegali, da bodo vedno in povsod v korist svojega naroda delali. Ti bi lehko slovensko u radovali, — lo nekoliko nekdanje navdušenosti za svoj rod, nekoliko poguma in volje bi jim treba. To vsak razume, da posebno izurjen noben uradnik v slovenskem uradovanji nij, ker se je nemški učil in ker vaje nema, — ali začeti je vendar enkrat treba. Ako hočemo na slovensko univerzo čakati, znamo čakati še dolgo, in kdaj bomo vdobili izurjene slovenske uradnike, ako ti vendar enkrat ne začno slovenski pisati! Vsaj smo Slovenci pohlevne, krotke duše in z malim zadovoljni; vsaj ne zahtevamo, da naj bo precej jutri v.-e in povsod sloveuski, tudi ne zahtevamo, da mora njih slovenski uradni slog tako čist biti, da mu ne bi mogel nikdo ničesa očitati, — da bo le razumno in da nem jezika nalašč ne pačijo, — le to zahtevamo: začnite ! Žalostno je, ako trd Slovenec slovenske črke ne vdobi iz urada; ako slučajno v tem uradu možje sede, ki pravijo, da so Slovenci, ki bi se razžaljene čutili, ako bi jim kdo na-rodnjaštvo odrekal. Ko bi Človek vsaj včasih kaj slovenskega iz njihovih rok videl, ko bi ti „narodni" uradniki vsaj navadna, vsakdanja lahka pisma in odloke pisali ali narekavali v slovenskem jeziku, veselilo bi nas videti njihovo dobro voljo. Ali nič slovenskega iz njih rok, — to je prežalostno. Taki „narodni" uradniki so sokrivi, da smo Slovenci glede jezikove ravnopravnosti dosti bolj na slabem, kakor Bolgari in Grki, ki so še — pod Turkom ostali. Se ve da smo tudi sami krivi, da se nam še tako godi : na veličali smo se zahtevati, kar nam po zakonu gre. Ne bodimo prt mehki, iščimo vselej in pri vsake i priliki, kar nam postava do voljuje 1 Ako uradniki ne znajo našega pisme noga jezika, učimo jih mi, dajajmo jim le glavarstva ležali so nerazumljeni in nerešeni pri županu. Okrajno glavarstvo je po dvakrat trikrat zahtevalo rešitve in pretilo s kaznijo, /upanje' so še le po tem zahtevali pojasnila nemškega dopisa. Najde se paragraf zoper nemarne župane, ki okrajnemu glavarstva ali drugim c. kr. oblastim nečejo iti na roko, ali nij ga paragrafa, ki bi mogel župana, svetovalca ali kacega druzega občinskega odbornika prisiliti, da mora nemški znati, ali da za uradne nemške dopise tolmača iskati, zato je okrajni glavar 8 časom sprevidel, da je lažje in praktičneje pisati en slovenski dopis z vspehom, kakor dva, tri nemške s kasnim vspehom ali celo brez vspeba. slovenskih goldinarjev in slovenskih smo v, ne | slovenske uloge, terjajmo odločno, da samo nemških in laških. Zato imajo Slovenci pravico zahtevati, da se jim pišejo slovenska uradna pisma, naj zdanji uradniki znajo slovenski ali ne; Slovenci izpolnjujejo svoje državljanske dolžnosti, oni smejo terjati tudi postavne svoje pravice. Je-li pa trditev, da uradniki ne znajo slovenščine, resnična? Ne popolnem. Ako bi vlada, kakor je uže jedenkrat (pred kacimi desetimi leti), ne vem iz katerega namena, stoiila, povprašala, znajo li njeni uradniki slovenski Ali ne, le malo bi bo jih našlo, kateri naše ka besede, odgovore, ugovore itd. pošiljajo, kur jim postava za tak slučaj veleva. Kečeuo je gori, da nikdar slovonskega uradnega pisanja ne vidimo, ltesuici na ljubo je treba pristaviti, da to o našem okraj nem glavarstvu ne velja. Okrajno glavar stvo postonjsko uže več let občinam navadno sloveuski dopisuje. Nemški dopisi so redki. Pisava nij vselej izgledna, ali naši županje so stokrat bolj zadovoljni, kakor z nemščino. Čujte, kako smo do te drobtine narodne ravnopravnosti prišli. Nemški dopisi okrajnega razgled. Politični V Ljubljani 10. januarja. 10. Fcm. Vitipo-vić je denes na Dunaj prišel, in bode cesarju in ,, marš a Is k emu svetu" strokovDJaško poročilo o okupaciji Bosne izročil, ter nauke razložil, kateri izvirajo iz skušnje, potlej pa svoje nasvete stavil odboru ordna Terezijskega, katerim oficirjem se ima ta visoki red podeliti, s kojim so združeni tudi znameniti ustanovni dohodki. O cislejtanskej tšiiitisterskej krizi se poroča v razuih tudi oficijoznih novinah, da bode najbrž vendar le res še — Auersperg ostal tako dolgo, da bode ta državni zbor razpuščen, kar se bode pač uže letos zgodilo, ker njegov šestletni rok izteče. Ko so nemški ustavoverci začeli koketirati s Čehi in jim ponujati spravo za to ceno, da se prevage Magjarstva v monarhiji in zlasti Andrassvja rešimo, vzkipela je bila Magjarom jeza, in srdito so preko Litave požugali, kako bodo oni vse svoje prepire pozabili in zopet složni proti vsakej slovauskej konstelaciji, ki bi pretila „opravičenemu" vpljivu magjarskega elementa. — Zdaj pa so se premislili in nP. L.u uže Čehe svari, naj ne verjamejo ustavover-cem mnogo, naj se rajši z Magjari pogode, ker ti mislijo bolj pošteno ž njimi nego Nemci . . . iko#/«I?« „Czasw pravi: Čehi morejo z Nemci zvezati so, da Magjare podero, ali v slovanskem vprašanji se ne morejo nikoli z Nemci zvezati, ne paktirati z njimi. Zveza torej ne more trajna biti. Kadar pridejo Čehi v državni zbor, bomo tudi mi Poljaki kaj vmes govorili. Vitlanje clržtavcs Iz lVt«,fl»#«»7/« poročajo, da je izredna konferenca odločne ukaze dala, kako kugo v A -t ral lanu omejiti. Pošta in trgovska vožnja se ne vozi več po moskovskej liniji, temuč po druzih pot h okolo. V Carigrared svojim odhodom i% I! mu razgovor s kurdini lom N no. — Jutri se pričakuje tukaj pred sednik ruiiiunsUo zbornice Kosetti, ki ima namen itulijnnskej vladi povedati, da jo liti minu i il užo v.se uvele berlinskega dogovora izpolnila, da torej pričakuje izjmznanja svojo neodvisnosti. — Na daljo se poroča: Od kar je Tajani kot minister pravosodja v vlado stopil, začenja italijanska vlada uasjiroti cerkvi spravoljubiiojo postopati. Iiifftrjt.'.i poslanec Korstor jo v Brad fordu pred svojimi volila govoril in branil vnanjo politi ko liberalne opo/ir.ijo. Njegova Htrutika, dejal je, peča se rajša o zadevah Anj'.lio nego ob on h Turčijo. Nij resnici, da bi bil mir še le potle) ohranjen in gotov, kadar bosta Anglija in Rusijo vojevali. Rusk v Blovenskej okolici namnožilo za 3.85 pro I vodjo za italijanski oddelek, Se slovonnki uniči, »•ni'»v, a v mestu samem so je l man j šalo I ter naj deželna kmetijska Kola propale. Celo za 2.41 procentov. Torej okolični Slo venci I klerikalni „I/ecou vpije zdaj v „Isončev" rofc se množe. Narodnost razdeli ta knjiga po Rlede proti Slovencem, in vendar ta napram Slovanom umazani list — podpira skoro največ čili sicer popolnem nerosničnih in na laško slovenska duhovščina. Vse to za naflo korist lingiranih številkah: Italijanov bi preveliko poštenje. — bilo po tej kniigi v Trstu Ofi.HUfi, Slovon Tožili ste oni dan v „Slovenskom Nnr.a cev le 94.605, Nemcev 4700. Daljo knjigaMa ljubljanski nemčurski magistrat jako malo j)ravi, da dobiva italijanski jezik vedno večlHtori z t odstranjeni« snega. Pri nas v lepej tal, kor leta 1808 so At.eli Italijani le «»(» ti j (V) (lorici se nič boljšega ne godi. — Pa kaj, šoč glav. Slovensko govori ho v okraji Sv. Vidu, I če je blagajnica „prazna" —, in če ne bi oi dalje v „cittil vcehm, citlu nuova, b«rriera I tam gori poslali dežja, ležal bi še donos trnova in barriera veehiu" le po milem, bolj J sneg po mestnih ulicah, mesto toga pa imurno razširjen |l pa slovenski jezik v 0. 7. in 10. okraju a v okolici, ki ima dva okraja so samo slovenski, pravi knjiga. Pisatelji ali skladatelji knjige so sami privrženiki „Italija irredonto", zatorej so vsa po (lorici *.ako blato, da niti vaša sloveča* „blatna vas" enacega ne pomni. Lopa hvala, bo rekel tujce, za tako „Ni/zo !■ — „Življenie naše jo kratko", in vendar ho vdolejo Hleherni dan ljudje, ki svojevolino fle* tega Slovanu, ki italijanski g 0 v o r i ti I to krat.kost svojega Življenja Hkrnjšavajo. Minnlo zna, z a |» i h u 1 i za „1 ta 1 i j a n a.*1 Od tod I soboto se ie namreč — obesil trgovski po-tuko veliko število „ltalijanov" — katerih pa I močnik neko tukajšnjo manufakturno firme, v istini nij. Z'ikaj pa vlada Hama stenja v I Ljudje čenčajo, da jo bil 1R letni fant pre- roke ne vzame? I k (liorlce G. jan. [Izv. dop | V naj uianjšem solu pridejo prijatelji in znanci sku pnj, ter praznjujujo Silvestrov vočor, a goriški lahkomišljono v dolg zabredel, in videč h« za pustni čas brez „soldov", šel s pasom okolo vratu t ja. kjer nij treba kapitala. iw. NI. IIii nei*ta H. jnnuarjn. [Izv. Slovenci uže par let som presneto malo či- I dopis ] Kaj lepa Hlovesnost so je v našej slajo sleherno socijalno živonju; in zato je pusto I ruperskei dolini na hv. treh kraljev dan pa pratno bilo i zadnji dan pretočenega leta. vrnila. Po inicijativi g. 1>. se je odbor konsti Sploh je poštenega rodoljuba sram, če ga pri- I tu i ral, kateri je tombolo i raznimi dobitki jatolj obišče, pa tla ne vo kam bi ga na ve- I aranžiral. Čisti dobiček so je imel v prid ubo-čer vjieljal, ter mu pokazal ono toliko slav ,,1, fiolarjev tukajšnje dvora/redne šole pora-Ijeno probudo goriškega narodnega živonja; hiti. — Ko je v ponedeljek peta ura odbila, Pandiirje bi morali imeti, da bi nas skupaj | H0 bile užo šolske sobe prav okusno z heršlja- nom okinčnno. V njih so je tombola vršiti tirali, drugače ne pojdo. — Novo leto, nam nij nič kaj posebnega I imela. Veselica se je h petjem pričela, in pod prineslo, pač pa je goriške italijunčiče in la-1 vnilat.vom tukajšnjega nadučitelja g. Q so do-boničo prav močno prestrašila po „l/Isonzou 1 uniči in iz Trebelnega in nd hv. Trojice došll držanju nuj si bode včasi grajo vredno ali I prinesena vest, da je magistnitna „kasa" pra- I goHtjo zapeli prav izvrstno tri kvartete, in ruski posest Carigrada ue preti in /mi, in da niti toliko ne premore da bi mogla I sicer tako, da so jo videlo in čutilo, da novci terosom Anglije, kutoiej jnjj treba VOJevati za j uradniftko mesečno plačo poravnati. Jojmono 11 nijso namo po mrtvih notah peli, tomuč da so tudi petje v Hren čutili in srca poslušalcev Povedal sem Vam bil uže, da jo „Isonzo" I ganili, (lospodičina A. Rognard, učiteljic«, je jevali iiuperijali/.em zdunjo vlado. I organ našega, skozi in skozi labonskega mu-j končno še na glasoviru lep komad odlično I/, mfgttnmkv vojske se še zdaj nič | nicipija, in ta se je predrznol razkriti krva- I igrala. Igrali k ti ho dve tomboli z raznimi kake evropske interese. Vladna politika jo <»« Lako ,,n|0 voščilo! vojovalna politika, ki je nevarna za svetovni1 mir. On meni, da bodo njegovi volilci obso- dokončnega no ve. Ko jedui angleški viri zopet I veče rane slabega luškega magisratovoga go- v drugič pnpovislnjejo, da je emir prestopil mejo in UDtglll] v nisko zemljo, ter da gre v Peterburg, kjer bode evropsko razsodbo terjal poroča se pod 7. januarjem, da je dopisnik Hpodarstva. prav Urnimi dobitki, moj katerimi tudi šaljivi nijso manjkali. — Po končanoj tomboli so jo I/, gotovega vira sem poizvedel, da je I pričelo živahno plesnimi, pri katerem ho je ▼ zadnji dopis iz (Jerico, pišoč o znanem voli I obilnem številu došli nežni spol prav radostno amerikanskoga „Newyork Hcrulda" govoril z 1 kem laškem mučeniku, v „Slovenskom Narodu", I blizu do jutra radoval. — Cela vesel:ca soj« runkiin slavnim generalom Kaufmanom, povelj I bodo dregnol v gnjezdo „italijanisimov", kajti v najlepšem redu vršila. Vsi smo bili, kakor nikom v srednjej Aziji, kateri mu |o roktl, lrnllltti ;e preveden v italijansko, od glave do so reče, „jedno misli in jednoga srca". Poda nema nobenih ukazov, kako naj ravna, kol . * . I . . i.. ■ , . bi emir mejo prestopil. Torej je do tačas fle «,,lV0 ,llov "1,aho "rodente", ter razburil doba presvitlega cesarja na steni in zraven „ij iM|. _ Daljo mu |e rekel Kaufiuan, aluvm I »iihovo vročo kri, in Hklep jo bil: maščevati Is 1 o v a n ska zastava nas jo spominjalo, da ruski osvojovatelj srednjo Azije, da d o z d a n j e I se nad malikoni vseh goriških Italijanov in I smo državljani avstrijski, da smo tudi zvo-augleftke /m age no majo nobenega | iulijančičev. Mož znan po vsej okolici — tjolsti sinovi velike majke Slavo. doli po blaženoj Italiji jo kar črez noč postal I Oroz HO oHob se jo udeležilo veselice in jčujto! „l,,actotumM. Zvezda, ki ju pred pur I čisti dohodek znaša nad 70 gold. Marsikate-leti tako lejio svetila, ta zvezda jo te dni j remu revnemu šolarčku bode zdaj ob hudem vtonila in z ltogom „Hporanza!" Oolo šior I zimskem času mrzli in dolgi pot v učilnico podesta so jo vrnol iz Dunaja z praznim že I olajšan, in gotovo bo tudi kateri iskreni: Rog Iz iislu 5, januara |I/.v. dop.| Naš | pom, tako pravijo. I poplačaj dobrotnikom! ua tihoma izgovoril. Vsak pa, ki razmere naših italijanisimov| Mi pl imamo prav prijetno dolžnost, ji orno n a, ker Če je umirov sin .lakiih-kaii Angležem kaj obljubil, njegov oče nij dolžno teh obljub držati. Dopisi. lahonski magistrat jo jired nekoliko dnevi i/ dal knjigo, v k a te rej jo poročilo 0 številu Ir/.a gkega prrebivalstva, ki so je štelo I. 1H75, le količkaj pozna, poreče, da je prišel „Isonzo", I javno g. D. in celemu odboru za neutrudljivo organ magistrata v drugo roke — ali pa mu I delovanje in vsem drugim dobrotnikom v imenu meseca decembra, [zdelal jo to knjigo Rublje bila namenjena pot runjcega „11 Ooiizinno". I hvaležnega šolskega sveta za lepa darila srčno dr. .1. Fabrelti, in stala bodo precej, kor so Btroški samo za stenje narasli na 12.000 gld. Dr. Mena, vodja prejšnjo kmetijske šole I hvalo izreči so je svojej službi odjmvelal, ter pojdo zdaj, Knjiga ta jiriineija najprej število In, ko je pokazal, kako moro pridni posestnik go koliko jih jo bilo I. 18(1!» in koliko lH7f> ter Ispodariti, da prido — poprej na bobe n, tija pride do resultata, da so jo v teh letih 8621 od koder jo prišel — v deželo „čontožmov". novih poslopij v Trstu zidalo. A ljudstvo sel Ta dogodjaj jo zojiet osupnil naše sovražnike nij v tem razmerji namnožilo ker brojilo ju vl(luhoue), protivnike našo narodnosti, ter zaletu 1875 le .'1000 duš več nego leta IHii'.). Ifteli so v „lsouzuu vpiti, naj so zdaj - ker Knjiga dokazuje nadalje, da se je prebi valutvo | baje nočejo imeti poštenega avstrijskega 17. II rtlMliilkie 9. jan. j I/v. dop.] S stanjem izobraženosti je v našoj naj bližnjoj okolici juko slabo. - Fantje »lomači Imajo navado ob nedeljah pozno do noči 9 sladkim vincem zalivati ho, češ, „pijmo ga pijmo, dokler živimo." Pri takih pomičnih orgijah se redkokrat kakšna poštena domača slovenska pesem čuje; temveč steklo zvoni, mizfl solze toči, in stoli novarno telovadijo po traku. Nasledki takih zabav so stilno jednaki Zadnjič so trije fantje, kakor so po domačo pravi, jednega pri odhodu „narezali." Kovež je precej ranjen na glavi, rokah in nognh. Ako ga neki samaritan nebi bil našel, Se sla-beje bi se mu godilo. — V ponedeljek smo imeli sojo kmetijsko družbe v Trbovljah. Od kmetov jo bilo navzoč ,njh — koliko? — cela dva sta bila! Ne vem, kaj jo nafte pridne kmete zadržalo udeležiti se seje. (!ospod Župnik je vendar predsednik Iz Rosno so vrnivSi naš« vojaki, kojih je bilo prečoj iz našega sela, so prav dobro po čutijo. Klen ranjenec jo uže popolnoma okro-val: drugi so jo Hrečno odnesli Izmej teh je tudi naft gosp. učitelj, kateri je dobil srebrno molalijo. — O«! llnue 8 januarja. [I/.v. dojes.j V mesecu septembru m I. začela jo v Novem Sadu v založbi štamparijo A. Pnji»viil i izhajati mesečno srbska „Straža", knjiga za knjižov nost, nnuku i društveni život Urednik jei je A. Pnču. Dozdaj sta mi došla uže dva zvezka, (zvezek ima 172 Htranij veliki« nsmerko) ka tera po svojem obsegu in obliki zaslužuieta gotovo največjo pripoznanio in zanimanje. Z ito Bi no morem kaj, da ne bi mi njo npn/oril tudi nnšega naroda ono rodoljube, ki hote srh iko dobro knjigo dobivati, kajti sodelavec „Stražo-, N. Murkovie, mi jiifto: „I)a „Straža" materijalno boljo stoji, mi bi vam list be/platno Blali, snmo radi toga, da bi preko vas i bratski nam slovenski narod čno za „Stražu", koja ide na brutiljcn'e sviju naroda " Pri razpravljanji spisov, ki jih „Straža" obsega, nam morajo gotovo prvo v oči pasti izvrstno kritiko in pa obširni rnrgled slovnu :• U■ 11 in tudi družili ktijižovnib pojavov. taltO da si ime „revija" (revno) popolnem zaslužuje. V jednoj kritičnoj razpravi čitamo tudi za nas zanimivo besede: „Mi Hinatrnmo, da nrpski i hrvatski narod nemaju nikakvi' potrebu i nikakvoga interesa, da ho znvadjujii, mr/e i progone, i ako njimi gospoda budu nn-lu/. la svoga interesa u ziijomnnj svndji, mi i\ mo se starati, da obaveščujcmo ta oba na roda, da iijiui interesi nisu istovetni sa into resi njino gospode." Mislim, da vidimo tu jasno ogledalo pravega srbskegu narodnega mišljenja. Sicer pa sem menil s tem le naše rodo Ljubo na znamenito bratsko glasilo opozoriti, katero zasluži, da najde upam — tudi pri nas kaj naročnikov. (Naslov: Štampariji A. Pajoviča. Neusatz (1 lugaru). Cenu celoletno It) gold.) Pomnrr nI vari. — („Slovenski Narod") je bil včeraj uže zopet konfisciran . in sicer zarod listka: „Pisma iz prejšnjih let* (dve humoristični pismi). Kaj v tem šaljivem nepolitičnem listku državnemu pravdništvu nij dopalo, to nam jo popolnem nera/uml]ivo, — (Konfisciran) je bil tudi včerajšnji „Slovence", in sicer baje zurad nečega članku o naših uradnikih. (T a k t našo ur a dno „ L a i b a c h o r '/oi tu ngeu), ki se živi iz riibc/.n|ih odiktov- ■kih krajcarjev obubolanega slovenskega kmeta, iu ki nosi c. kr. orla na čelu, ter izhaja v belej lijubljani brez plučovnnja c. kr. štein peljskega davka, pokazal se je zopet Včeraj po staroj no o rit o i šegi. Tudi ona — kukor zmirum u 1 trunom ška — ponutiskujo brez vHega komentara in brez ugovora telegram: „Z\vettl 7. jan. Dene* je prišel poslanec Schiinerer v Zvvcttl pred f>00 volilcev. Učitelj in fajmofttor sta bila vsa npozi-eija v tem zboru, /bor je sklenil, da Sehorie-reru nij trebi svojega mandata odložiti.w — Toliko ponatisne naš kranjski nemški uradni list, in nič več. Kes! Spodobi se ra tak organ, take novico rnznnšati, v katerih so nemški veleizdajnik Schiineror šo brani, češ: vsi so bili zanj, samo „Meriknlec" fajmošter ne, in »odvisni" šomnšter sta bila So avRtrij-skit. Mar nijsmo mi prav imeli, ko smo zmi-rnm trdili, da so naši ncmSkutnrii večji lel lirusijani v duSiV In ti ljudje so leta in leta smeli nas lojalne Slovenci* denuncirati, da smo državi sovražni ali „rnirli^feindlich", in nas preganjati na vso načine, samo ra to, ker nijsmo hoteli Nemci postaiati! Tako se „furnr teuto-nicus" moj nami tiho gno/di na stroške slo venskega davkoplačevalca. — (1 i i u b 1 j a n s k i nemški k a z i n a r j i) imajo nodoljo 12. t. ni zopet svoj politični shod. Nij nam znano, bodo li zopet kak BchOppl ali Lenoben vladi „rnlBebillfgung* izrekel, kakor zadnjič, nli bodo kaj druzega uk ronili. — (Iz Samobora) se teleunitira toknj-| ftniemu društvu „Sokolu": „Skladatelj LiviidiC n m r o, sprovod sutra" I/vndič-Visner jo bil jed00 starih hrvatskih rodoljubov, jeden „llir-cov", in ie zložil več znanih hrrntskih pesni bodalo, ki jih tudi pri nas še pojemo. — (Imenovanje.) Finančna direkciju za Rranjako je imenovala Vincenca Jeriča za računskega asistentu. — (I i j u b 1 j a u s k a či ta 1 n t eni naznanja: fUalnični odbor jo sklenil ustrezajo mnogo strunskim toljAm v teku letošnjega prođpttnta napraviti sledeče veselice: ]. Majhni ples v nedeljo dno 13, januarja. 2. Majhni ples v nedeljo dno 2(1. januarja. 8. Itesedo in veliki odlični ples v nedeljo dnu" 2. februarju. 4. Majhni ples v nedeljo dnri 16. februarja, fi. Bal« 1 ivo veselico na debeli četrtek dno 20. lebr. Vsi op k majhnim plesom, katerim bodo vso le| začetek ob H. uri zvečer, dovoljen jo jo dino le čitalničnim društ venikom, in sicer brez vstopnino. Odbor bo strogo nadzoroval, da se nedriištveniki brez vsako izjeme zavrnejo. Po-vdarja pa odbor posebno, naj gospe" iu gospico k majhnim plesom izvolijo priti v nnvadiiej do niačej obleki, gospodje pa v črnih oblekah. Program za „besodo in veliki ples" dno 2. febr. isto tako program za „šaljivo veselico" na debeli četrtek izdal se bodo posebej. (Nesreča.) Piše so nuni: V sredo popoln Ino jo nek no/nun voznik, kakor se govori iz Stunge, na cesti mej Stefunjo vasjo in Bizovikom, vsled prehitro vožnjo tako nesrečno zadel v desno nogo ravno po cesti uločega postuniegii moža, da mu jo zdrobil piščalko. Nerodni vo/uik ho za to niti zmenil nij, niiipnk odpeljal so jo dalje; nesrečneža z zlomljeno nogo pa ho našli Št. Ponni tčani, ki so šli ravno z ljubljanskega sejmu, ter so ga odnesli v bližnjo hišo. ( 1 > u h o v o n s k o i z pro me in bo v ljubljanskoj škofiji): Konkur/, jo zopet razpisen za faro Spodnji log v KofievJI. Ravno 1 ko jo lokulija sv. križa v Kotah pri Jesenicah v ilckuuiji rudovljiškoj ni/pisana. K ivnn tako fara Planina pri Metliki. — (i. Karel ,1 a n čigar je jue/entimn za faro Knprivuik. Josip («or/. in jo prestavljen v Sturi trg pri Poljanah. — (Duhovonske iz preme m be v lavitntinskej škofji): Razpisana je Pra-meljski žujinija do 2f>. t. m. Prane OsfflOC pa je postal župnik pri sv. Mariji v Vurmbergu. — (Kranj n kili delavcev) jo šlo 7. t. m. skozi Trst v Hercegovino 172 menda ceste delat. — (V Ptuju) so bili zbrali 172 gold. za obleko Selškim otrokom, in obdarovali 30 ubozih deklic in Hkoro ravno toliko dečkov. — (Iz Kobarida) so nam piše: Kobaridu čitalnica napravi v nedeljo 12. t. ra. vesel večer s plesom v gosp. ZgenOVOJ dvorani. Začetek točno o 6*/t zvečer. Vstopnina 20 krajcarjev. — (I I Z a d l o g pri Idriji) se piše „Nov." I. jan : Užo pred vsemi Svetimi je sneg nekoliko zadnjih poljskih pridelkov zapadel, potem pa jo nastopila vodu po zemljiščih, d a je bilo več kmetov tako zaprtih, da sosed nij mogel do soseda | po nekaterih krajih bila je povodenj taka, da bi bil človek lehko s Čolnom veslal. Kmalu nas je pa potem tudi sneg zajuidel tako, da snio uže četrti mesec brez steljo; kako žalostno in škodljivo jo pa to, če uboga živina mora v blatu noč in dan stati, to vo pač. vsak. Ker nas voda močno in večkrat poškoduje na pridelkih, ži-vinskej paši in drugih opravilih, smo tnki reveži, da usmiljenja zaslužimo. — (Iz Bohinjske Bistrice) imajo „Nov." to-lo pismo: „l>a našo sirarske /a-dmge dobro napredujejo iu si prizadevajo naši domovini dobro ime pridobiti z okusnim sirom, kaže njih promet v preteklem letu. Vseh 7 zadrug jo naudilo okolo 400 čolnih centov popolnem mast nega sira po sluvcčcm Kiuen-talskem načinu v hlebih po lf» do 45 kilo; tretjina tega sira so jo naredila v dolini, dve tretjini pa na planinah. Prodni se jo sto kilov po ceni od 56 do (i I gld. v Ljubljano, Logatec, Kočevje, Trst, 1'ulje, Albono in 1 asatio v Istro. Naj hi se le naše pašne pravico kmalu tako pravično vredile, da bi namreč planine v prvej vrsti služilo živinoreji, v drugoj pa še lo gozdoreji, kmalu bi se povzdignilo naše sirarstvo. Saj uže dosti dolgo čakamo teh pravic! I ta/.n r vesti« * (izginil diplomat.) Italijanski oberstlejtnaiit. (lola, jeden izmej treh italijanskih oficirjev, ki so bili od vlado v orijent poslani, da bi delali nieio Korneliji in Bolgariji, so jo kar čisto izgubil. Od kar jo iz Bukarešta odšel, no vo nihče več zanj. Vsa po-i/.vediivanja so bila dozdaj brez vapchtt. Najbrž se mu ju kaka nesreča pripetila. * (Solo v Bosni in Hercegovini.) Dopis skupnega m i nisterstva dnu !U>. nov. in. 1. naznania, da je c. kr. zaloga šolskih knjig preskrbela začetno ku|igo za katoliške iu pravoslavno šole v Bosni in Hercegovini. To knjižice so take, kakoršne so rabijo v hrvatskih iu srbskih šolah na Hrvatskem, v Slavoniji, Dalmaciji in V o j ti o j granici, ter so bodo ubolnim tudi zastonj dapile. Se vo, da je treba najprej šol napraviti. * (Živinska kuga) razsaja po Dalmaciji iu v Jednom delu Doane. Na Hrvatskem )o šo nij, pa v nekaterih krajih v Slavoniji i u na Ogerskem. * (U s m r teujo kralj o ni oren) lz Madrida se poroča, da so tam usmrtili 1. jan. tistega Moiicusija, ki je hotel šjuinjskega kralja umoriti in sicer so ga po deželno) navadi zadavili Kralj je ini uto pripravljen pomllostjtti g«, ali ministri so mu hudo odsvetovali, rekoč, da državni razum uo dopušča, da bi kralje moreč brez smrtne kazni ušel. — Moncasi se ju izpovedal in je i/.kesuu umrl. Velika urno- žica jo gledala, kako ga je krvnik na kol privezal in mu vrat zadrhni). * (S varjenje n e o že n j e n i m.) Zdaj ko je i ust pred vratmi in ho Ženitve na dnevnem redu, svetuje nek nemški časnik vsacemu ki bore storiti usodni korak, staviti si sledečih 10 vprašanj: 1. Ali ljubiš svojo nevesto, njeno mišljenje, ali njeno premoženje? 2. Ali Si tolikanj znaČaien, da bodeš svoje prepri cunje thrunil tudi ko te bode žena prego v&rjala, in nasprotno, da ne bodeš doma ka zal, če te je kje kaj ujezilo? 3. Ali znaš ko sila čakati? 4. Mor* S li jedno noć brez spa nja prečuti, a da družeča dne ne bodeš mrui ra) in nevolje kazal ? 5. Ali moreš svoje stvari delati, če otrok kriči ? G. A i se bodeš mogel od svoje veselo tovaršije za zmirom ločiti? 7. Zadnjo besedo pustiti bodeš moral zmirom soprogi 8. Vesel obraz kazati bodeš moral kadai se bode pralo in simhljati, ee bode juha preveč osoljena ali pečenka osmo jena, 0. Ali moreš ugovarjanje Btrpeti, če veš, da imaš ti pravo? 10. Ali moreš dete vzeti v naročje in miren ostati, ako kriči ? — Ako inoi.-; na vsa ta vprašanja odgovoiiti z „dau, — potem se le oženi. Se ve da je najboljše, če tega sploh ne storiš, prihranil si bodeŠ mutgo situostij, jeze, denarja, in imel bodeš mir. Duu&Jflfea oorza 10 januarja, ('(»virno 'elograficno porodilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . . 62 gld. 10 kr. Enotni drž. dolg v Brebru . 63 ■ 30 ■ Zlata renta....... 73 95 ■ 11« n 75 Akcijo narodno banka • , 789 ■ — fl 225 fi — ■ 11S t! 65 « 9 B 33 n 51 * 100 »i — M ti 55 • Loterij ne »ree[i»e. V Gradci 4. januarja: 55. 18. 7. 82. 12 Na Dunaj i 4. januarja: 27. 14. 2. 29. 16 Nove vozne liste za železnice prav po niz kej ceni priporoča „Narodna tiskarna" v Ljubljani. V „Narodnoj tiskarni" v Ljubljani jo izšlo In se dobiva: Trije javni govori. Govorili prof. Fr. Šuklje, Iv. Tavčar in prof. Fr. "VViesthalor v Ljubljanski Čitalnici. 8° 9 pol. Cona 30 kr. :Wir OTpfehlenEJ iticadtit. ali Beates und Prelswiirclltistcs Die Regenmantel Wagendeoken (Plachrn), Bcllfislagcn, želtooffe ilrr W. k. pr Faltrik _ Wm von M, J. Elsinger & Sohne H= in Wi«n, Neubau, Zollergnsse 2, Licfr.»ntcn des k. un* k. Kriepomlnlsteriums, Sr. Maj. Kricesm*rinc, vleler Hum«nitBt«an»t«lten etc. etc. 11S5 —!4iJ. S" m™ 8 O -5 •v 3. I W a«' ES i 0— D r. W 7. sra oo a. I 0 i o tir" -i ' "> — . 5° S' w 1 (t n o<=^ 1 Z% C x 9 I ™ £.1 B h 2. o o um £ S I M F 0OJ i § SK g p H»Ht S • n tu j, lit » M ,£ I c- ff a- -» IS» «— IS. c 09 »3 ■P- p fr © t 1 H O oo 0 o -— —j • M b> o OD ^ o >-» ~ o* « P.;8B Ig Pllf? o H' 11*1* UM i Originalni Howe-jevi (433—3) originalni ginger-jevi IdF~ šivalni stroji poleg druzih skušenih sistemov najboljše kakovosti, po fabriških cenah in s petletnim jamstvom aw v glavi h* j z,nlogi %n Kranjsko ""^81 pri Franc Detterju v Ljubljani, |>o«l iiam-o. NI'.. ,Jo. prov/.ola j« fabrika za platno in perilo %. NtrauMM-a, OuiiaJ. KotlionlliiiriiiMlraMMc 21, veliko zalogo perilu hi £»ni»o«I«», ki»n|k>, «lrUII<-«- in un(1 h tem, da dobijo Bledeče oriuin»l»e verillikutts kateri dajejo pravico mi dobitke, ki na tc certifikate odpadejo, za določeno izžrehanje, in sicer: &GF~~ l»ri uuro i i u ui gld. 30 jedcu ecrtiiikat «luu»JNkili komuiialiilh lo/.o>. glavni dobitek gld. 200.000. H 50 n „ oKfrnkih proiufJMklli louo, glavni dobi- tek gld. tao.ooo. „ 75 „ „ lso-l uli kr«>«liluik lozor, glavni dobi- tek gld. 200.000. 100 „ orlKiiiulut luiluiiMkl loz, glavni dobitek fr, ioo.oou. „ 150 „ l»en«'<*uuNkl lo/. . z glavnim dohitkoin fr. ioo.ooo. if^~" .leden del, zložen iz perilu za K**"|»otlv >>> K*»>P« iz raznih razHta\nih oken v prodajalmcah, kakor hlače, srajeo, korzeti, harhant za zimo, striiku-hlače in jopici; itd., |»r»«l» «*e y«e povprviuu zu Hl«'p<> «•»•110 1 kUI. xu vnuki lioiiuiu. Mrujee zu gOMiMiue od najboljšega eliilfona, z giletnim, nabranim, lantazijskim ali vczljanim (geitiekt) oprsjem, gl. l*/g| 2, 2'/,, 3 in 3'/,. Croton- In O.vford-srajee, gl. l'/a, 2, BVi B. Platnene Srajce I bogato nabranim, tiinta/ijrtkiui, giletnim iu vczljanim ojirNJein, gl. 2, 2'/a, 3, 4, 5 in »i. N|mhIiij«' lilini' zu K«»np«»«l«; od najboljšega platna, gl. 1 1 t iu 2. Zimske hlače in jojiice od barhanta, strnksa, kastorja in flanela itd., gl. 1V„, 2, 2»/,, 3, 3»/t >" 4->it«l|ii'm>ilii zu lini iu uujiio) «•j^l- beli m sivi, h juavo angleškimi blanchuti v podobi žličck, gl. .,, 3, a«/« r» iu °-/.«■ l»in- rute: 12 komadov pisano obrobljenih, gl. 1, 2 in 2'/a. „ „ platnenih, gl. I' .t, 5, t> in 7. „ belih, gi. 2, 8, 4, 5, t; in 7. Srsijef zu gOMpe iz eliilfona, bogato ozališane in vezljanc, gl. 1 */9, 2, 2'/a in 3. i/, najboljšega platna, }>riprosto, gl. 1'/^, 'J in 3. „ „ „ bogato OMUianO iu vezljanc, gl. 2, 2'/,, ^. B*/i, 4, 5 in G. \o< ■>•- Hrujce zu , «s|»e z dolgimi rokavi, -.I. 1Vj>2 in lžxlt. „ rum vczljano, gL 2*/ii 8'/,, 4'/a in 0. Siiodiiiu «hl»»<''111 'n K0>,1"' ehitlonu iu harhanlii, gl. ll/a, 2 in 2»/., • bogato Otaliiana, gl. 2, 2»/, in 8] vezljana, gl, «, 8«/«, 4 in !">. N|»otliiJu olils»'i,a lOajpA ad kl«»l»ueliie iu lluiu-ltiNle liluc«> ,r\ y«/ ;t ;p/.j in 'L No« ne Nukni«' Od klolmeine, gl. (i, 7, 8, 10. 12, 11 do 20. Korzeti zu n«'T«' hi lilo««- od ehilldna, batista iu bar-tiauta, bogato ozalisane, vezljaiie in B ve/.ljauiuii volanti, priproase, gl i, l*/ti leple, gl. 2, a«/« ;5, »Vii i -r>. O^rutitiki zu k<»*Pou*'9 t« komadov gl. 1! in 8*/«« „ n K'*Kl't'9 12 komadov ^1* •• 111 8*/t« .iiuiiHeiiie, 12 komadov gl. 4. K«K«»1*«**' WM K«Hi»otle iu gO»p6f IS komadov gl. 8, 4, 5, 6 In 7. (j komadov rjuh brez vezi, gl. 10, 11, 13'/,, 15, 10 1H iu 20. 1 komad liiirlimilu- 80 VfttloVJ i>i«lii«'burliuulu 20 vatlov5 tliillon. gr»dl in iiunkiiiK- ;JU vatlov, gl. 7'/«, », 10, H iu 12. L2 komadov lnUue ali MT^IJetov« gl. 8, 4, .r., C, in 7. 1 velik iiumiziii prt« bel ah pisan, gl. 1, I1/«, 2, 2'/, in 3. 1 uiiziiu priprava« lu;la' ** 0 U8°b, gl. 3,4, r> in G; zu 12 oBub, gl. 10, 11, 12, 14, 17 in 1S>. 1 komad donmieta platna, 80 vatlov, gl 51/ 6*/« 7*/i i» 8. „ „ (MM i»latim- 46 vatlov, gl. IG, 17, 18 iu 11). „ „ ti»luu«l»k«'KU ali irluu«lskt-KU |,luliiu. Ml vatlov, gl. 18, 20, 22, 24, Siy 30 in .'i.i. „ „ iiiiiiltiii'Hk«-K" pluluu, f,l vatlov, gl. 24, 26, 28, 34, 37, 40, I J. (412-b) Izdatelj m ur muk Josip JurCiC. Lastnina m usk .uo-ine ti.-' a me '. 1A F1F. B.C