Stav. 137
V Trsta, v torek 20. mala 1919
Izhaja vsak d<n, udi ob nedeljah in praznikih, zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. FrančiSka AsiSkega štev. 20. I. nadstropje. - Dopisi naj se pošilja o uredništvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vr::ajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konso lista Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaSa na mesec L 3--, pol leta L 18 - in celo leto L 36'-. - Telefon u edniStva in uprave Stzv. 11-57.
letnik XLIV
Posamezne Številke v Trstu in okollfl po 10 stotlnk. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 stot., osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po 40 stot.. oglasi denarnih zavodov mm po 80 stot. Mali oglasi po 10 stot. beseda, najmanj pa L I —. Oglase sprejema
in?cr?.t:ii oddelek Eilno^t!. Naročnina in reklamacije se pošiljajo iz'.iljuf.ia upravi Edinosti. Uprava i:: inseratni oddelek se nahajala v Trstu, ul. sv. FrančiSka As 20.
Mirovna konferenca.
RIM 18. »Epoca«, Orlandovo glasilo, piic o delovanju konference: »Splošen položaj se je bU v zadnjih dneh precej zboljšal. Predvsem se je zdelo, da Wilson kaže prijaznejše razpoloženje proti našim zadevam in očitno željo, da bi nam pomagal razrešiti položaj čim prej. Ta novi duh so Amerikanci pokazali ▼ diskusijah o tistem delu londonskega pakta, v katerem je prizadeta Dalmacija, in ko se je kazala možnost direktnega sporazuma * Jugoslovani glede Reke. so nacikovali na to, da nam ne bodo nasprotovali. Toda včeraj zvečer so pn-11 a pogajanja z Jugoslovani do neke težavne točke. Direkten sporazum s<, zdi nemogoč in pogajanja so, vsaj začasno, tf ekinjena. Ah se zopet začnejo po prijateljskem pomaganju istih pristojnih posredovalcev, katen so ph spravili na noge? Danes še ne moremo odgovoriti na to vprašanje.« Proučevanje meja med Srbijo in Bolgarsko. PARIZ 18. Pred kratkim se je govorilo, da bodo bolgarski zastopniki v kratkem sklicani in nastanjeni v Fontainebleanu. Prvi del te vesti je potrjen, ker komisija Pct®n", hno nadaljuje proučevanje meja med brbijo► in Bolgarsko. Znano >e, da Srbi zahteva,o različne važne mejne poprave. Zbor petorice je baje pripravljen, da te zahteve skora, v celoti o-dobri. s pridržkom ratifikacije po zboru četvorice. Listi pišejo, da bodo barski zastopniki kmalu poklicani, toda ne strinjajo se v naznanitvi kraja, kjer bolg^ski zastopniki stopijo v stike z zavezniškimi. Nekaten so govorili o Fontanebleau, a danes piše »Echode
Pariš, o roquencourtskem gradu, ki je last
princa M igrata, blizu Versaillesa, »Daily Maji* pa govori o Solunu.
Direktna pogajanja med ItaMJaH ta JufOSlovanL Se ni odiočkve.
PARIZ 17. Nasorotno vesti, ki jo <je razširila »enS.Havas. K:a>mr katere bi KM že *>rav Wi-
ju^ešitvi i talila nsto-'ugoslovanskciKa
te videti da to ne odgovarja resnici. Kakor -poroča Ijournai del Debats*. sta OrJa^o In T™™** prav? aia o italijansko-tUKOslovamkerm problemu, a posredovali sc Američani. Razgovor, r„«, pn-nelfc niUkTt&nega resultaita. Ne ena, ne -dmtga StSa naćetoo
It ali <a se drži trdno londonskega pakta, ori-votuioi v'neke koncesije v Dalmaciji, ki ta,J: se in ter n ac /on al i'z ar al a v predelih. ki se -prepuste L^o« Jugoslovani o^kla^o pr«i«P^ no tako rešitev, tenatfečo na 'ond^em pak£ ter zahtevajo plebiscit -po ob&nah m otokih za vse dež"e o katerih se razpravlja, kalini ne spre-Wo takepa -predlcga, niti ne onega *i hoče. naTse te dežele stavilo pod kontrolo Zveze na-Sov kf na bi pozneje določila o nj*ov usodi po £n govana, (Z omn, na U-U^o-ru-
gcslcvanska	prSpomrn:« ^vS^T da
Vprašan.e Rel e! Kaj vemo v resnici? Veno, da se naši t ribati v minulem tednu vrnil v Par z ne d*a bi Snel kako zaRotovilo od M ce-tve iće" da tcco zrhteve Italijancv sprejete^ Ve-mo'todi da so ta dolga razprav*an:a konča M s
^ dl govo-e o novi '^^^v ° •da se mesto Reka ueroCi It^. Sušak Jov_ n -
•dočim bi se 6?! reSJcega
,v na-eti«. Pdem pa s« nam zaletov lah,ca io
Tka" s™ je raznesla vest. da so blizu ^"zuma.
£nc£ Ta Uo Čitali, da tudi to *
Ue tudi ob tem vprasun-u. f	™ »
tgloriam. nahajamo šele na odhod«. točki.. Uo*a
tvek ur v d. »Ed.«)
»	Francoski glasovi usodi* It&fr
PARIZ 17. Pridnuživši svoje mnenje jon^mu *o*ca eia Brianda. Barttoua. k priobčil RjbcJv titu ?Francoska-Halija« naslednio ^vor Gotov kem ca uspe rešitev teza nesrečnega reškesa kina na način, da bo zadojeno tod* ne da bi se krSrta kaka druga zakomta pravica. Kar *e Vnv zdi v vsakem eluOaju -neizogibno. Je. da ne Smerno zanemariti ntfesar. da bodo imel. naši pr»-tate+ji v kattii v4:^k, da hočemo ostati tesne <*>o:t*ii injimi sedaj in v bodočnosti, kakor smo v času votie. Francija ne more m noče co-•custiti da bi se ohladilo to (prijateljstvo v kate-Um imate obe deželi jamstvo " svf neođ-«,i»0St in zagotovitev svojega \prk*čuje tudi izjavi Doummerguea »n Vlvamja. k.
.potrjate ista čustva.
V vprašanju brodovja nI še odlo^tve.
•i P\RIZ, 17. Komisija za vzpostave ie imela da->nes dva sc&ianka ob posredovanju m.nstra C nese i ia Na predpotdartskem sestarA« so razpravlja* feopet o vainem vprašar/« porazdelitve iadranske V^oviTTske mornarice. Niso Se prišii do n;:<akc te-finitivne odločitve in bo stvar vnovič predložena sveiu četvorice načelnikov vlad. Na popoldanski seji so preučevali %*>rašanja preskebe itai*;e s surovinami od strani Amerike. Finančna kom.sija •se je b&vila v <lan<tšitji seai s ,prot>lemi. tičočimi se javnega avstto-ognsitejEa dolga, in L denarnim
'-oložajeim dnžav biv§e sovražne države. V finan-l.ru" podikomisiU so razpravljali o reži-mu jadranskih pristanišč po predlogih mini-stra Creaptja tjede cfiajšav držav, ki aimajo pravice do morja.
Zahteve ! ta H Je v AfrtkL
« PARIZ, 18. »Petit Parisien« ,poroča, da ibo Italija, opirajoč se na francosko-italijan-sko-aivsleski »dogovor, zahtevala: 1. V Libiji pod Ghata in Ha-(
♦	'obnaša, bogate na premog«, in oazo Giarabub. 2 f^a obali Rdečega morja tpopclno združitev njenif tiveh Eritrejskih kolonij in Somalije preko francoske kolonije Gibati in preko angleške Somalije V>. V vzhodni a»gte5ki Afriki ;pok.rajino Gitiba, «prt-Uanišče Kishnayo in vso drfmo reke Giuba. -Penit Parisieo« pripominja: Ni možno, da b Francija 'odistopila svojo posest Gifcute in da bi prerezalt »železnico od Oibuti v Addls Abeba. zigrajeiio zs »tako draigo ceno. Vzlic ienai pa ni dvomiti, da <pri-Me do kakega sporazuma, zadovoljivega za obe »jtrani
PARIZ. 18. »Tenvs« oporeka veeftem, da bi bila pogajanja, ki se vnše med AngKjo. Francijo, Ita-rijo in Belgijo radi Kameruna in Toga. bodi .glede 'izhodne AJrike, bodi glede italijanskih zahtenr v 'Mriki, že dovedla do kakšnegasibocH sporazuma, l-icer (pa se vrte razgovori aa povsem prijateljski tiačk*.
I	Novi mam grofa Brockdorffa.
VBRSAIUjES, 18. Giof Brockdorif-^Rantzau je dai*es predpoddne odposla! predsedniku konference ^fcemenceaojai noto glede izkorišČevanja rudnikov »iaarske kotline. Nota predlaga razne kombinacije, '»•rfed katerih bi Nemčija sodelovala na obratni -rudnikov.
PAR4Z, 18. Danes predpoldne ie bila izročena Predsedniku konference nova nota ilede nemški-h ♦.iiisij v inozen^tvu.
< Odložitev Izvedbe pogodbe z Nem«!*?
♦	PA-R1Z, 18. Glasom neke vesti agencije Havas «e četvorica sMen&u da se izvecba ipcinega be-•sedila mirovne pogodbe za Nemčijo za ta Jiip ■oddoži.
♦	Nemški odgovor aa mirovne pretimfenrtle.
1 CURlfl 18. Iz Berolina javljalo: Z ozirom na to »da se mora nemški odgovor na tprelintinari>e mi-»rovne pcgodfce sestaviti ob sodelovat^« • nemSke delegacije v Versaillesu in berolmsike vlade, sod •posebni c,c,posi3anec »Beriiner Tagebfatta« v Ver-saiHe®u, da ni verjetno, da bi bil ta odgovor dc-•gotovVen do 20. t m. Vse je odvisno od <tega. kake •hitro bo odgovor preveden na angleško in francosko. Protislovja med besedilom pogoobe in na-'čeli WKsonovimi, so pcncvljena v uvodu, potem »e vsako poglavje pospremljeno od obrazJage liie*n6kega nazirania z a-rgumenti in protiprediogi »ie napovedanimi v notah, izrečenih Clemenceaufu
PODLISTEK
Klkolal Seuirlov.
Ruski spisal M. Ardbaiev. — Poslovenil M.
»Zblaznim... ne vzdržim več...« ai je mislil z negotovim posmehom. In glasno, s posebnim, boječim glasom je dostavil; »Da bi bil ▼saj že enkrat konec!«
Nekaj gromu podobnega je streslo zidove neobljudene hiše in spravilo Sevirjovo k za vesti.
Tipal je po tleh in pobral samokres, ki se
mu je bil izmuznil iz rok. Dotik z mrzlilm jeklom ga je iz trezni! Vse svoje sile je zbral ter se vzklonit Postal je zopet miren, kakor je bil poprej.
»Proč moram... BcHisi vislice, blaznost ali fivljenje... to je pač enakol Prej ali pozne j —«
Utrujeno se je ozrl, vtaknil samokres v žep ter počasi stopal po nevidnih marmornatih fttopnjicah navzdol. Bil je skoro pni vratih in
Odhod Brockdorffov v Spa.
PARIZ, 18. 2e nekaj časa piše irancosJco časo pisje o nesporazumki-h med nemško delegacijo Zelo živahne diskusije so bile med pristaši podpisa mirovne pasrctlbe, med katerimi se nahaja tudi BrcckdonfT^Kantzau, in med manjšino, v kf-ieri so večinoma finančni delegati, kf bi hoteli, da N-emčija kategorično odklone nadaljno diskusije z zavezniki. Predsinoćnem je diskusija postale tako strastna, da ste očiočUI nasprotujoči si stran ki, da boste jedli v različnih dvoranah in cb različnem času. Otd tega časa ne razpravljajo več. Pristaši podpisa mirovne pogodbe gledajo sedaj, ca bi na vsak način očitovali svoje mnenje, take da je neki legacijski sve.nik, ki je pred kratkim prišel iz Pariza. podaJ na sprehodu po trianon skem parku pred več pričami izjavo, ki jo iprina5a »Matin«: Vi, zavezniki, mislite, da ne bomo podpisali miru, toda mi ga bomo podpisali, ker nem šk narod hoče mir in ne želi drugega, kakor d; zopet začne redno delo. Ce bi se po nesreči povrnili v Berdin, a da nismo podpisali mirovne pogodbe, bi nas poklali. Po nesreči imamo nam nasproti ne enega, temveč dva tigra: Clemen-ceaua in Uoyd Georgea. Vprašanje, ki nam dela največje preglavice, je vprašanje trgovinskih iz-točršč, brez ka«erih bi ne mogli ne živeti, ne iz-vnšitl glavne mirovne klavzule, navzlic vsej naši dobri volji.« (— Res čudna izjaval Op. ured.) Mogoče ie temu nespora>z«mljen5u pripisati nenaden odhod grofa Brockdorffa v Spa. Do 8 zveč- jc okolica »Reservoirsa* kazala nenavadno živahnost. Strojepiske so zapuščale hotel Vatel v promenadnrh oblekah, a tajniki v ».smakingih«, ter so odhajali v skupinah v dvorišče hotela de Re-servoirs, kjer so čakale tri »limonsines« in pet odjprtih avtomobilov, vse z rumeno trikotno zastavo mirovne konference, % črnimi črkami C. P. V nekem kraju dvorišča so sluge nakladali prtljago na vozila. Ob 9 se je prikazal Brockdortf, v spremstvu bankirja WarbuTja in nekega francoskega častnika ter je vstopil v prvo limousino, ki takoj nato naglo odšla. Ob 10'20 so prišli avtomobili na severno postajo, a Brockdorff se je •ta'koj podal v nemški »vagone-sakm«, s črnim -hohenzoH-ernskim orlom. Nemški uslužbenci so takoj spustili zagrinjala na vagonu, pred katerim so se nato postavili vojaki postajnega poveljstva. Po 10 m-iinitah so prišli avtomobili z delegati za prebrano in s finančnim zastopstvom, ki mu predseduje državni podtajnik, dr. Schrreder. Ob II je vlak odšel. Gotovo se Brockdoff sestane v Spau s posebnim ministrom, Landsberjsom in s postnim ministrom Giesohbergom, ki se vračajo iz Berolina, ter jih pričakujejo v pondeljek v Versaillesu. Nemški minister zunanjih zadev je javH, da se ■tudi on misH jutri povrniti.
'Overov!jett{e listin avstrtj^ko-nemšklh dc!ernto-v.
PARIZ. 18. Petorica ministrov za vnan;e stvari *e iffreia dan&s sestanek. V poiMdeUek bo izmenjava -pov-erSn h lis; n n:ed delegati ententnih vlaiti in avstrijskimi, da se dokumenti veri.rcirajo. Ni •gotovo, ca bi se mirovna pogodba izročila avstrijskim delegatom pred prihodnjim tednom.
' Napadi francoskih Hstov na enega avstrijskih delegatov.
CURIH, 18. Z Dunaja poročajo: Z ozirom na napade listov »Terrspsa« in »Matina« proti SchuJtma-bherju prtpomin'a »Arfceiter-Zeitung«, da ie bil ta 'edini član avstrijske delegacije, ki so ga osebno •slabo sprejeli v Parizu. Re&enI Jist na«laša. da je ♦ o fcmenovanie pripisat! izikJvčno le zahtevi tirc4-«5ke deželne vlade, kt ie odkloniža vsak sporazrum 'v tem poglediL »Arte^er-ZelUung* sedi, da bi brlc najbolje, ako bi n-eo^-oma oc^posiali zopet do-mov 'osebo, proti kateri se obrača tolika In upravičena 'aedobrohotnosL
Kaj bo m Torcljo? PARIZ 18. »Echo de Pariš« pile, da turški problem sedaj takole stoji: Grška bi dobila Smirno v svojo tast, ter H imela mandat za se drugo ozeml;e, postavljeno pod nje zastavo; Turčija bi se skrčila na vilajet Bonsto, Angoro, Castemnni, Adalijo in Konijo: prvi i rije pod francoskim nadzorstvom, a druga dva pod italijanskim nadzorstvom.
»Petit Journal« pravi, da so edini sklepi tflede otomanske države ti-le: ustanovitev avtonomne Armenije; izročitev mandata nad Sirijo Franciji, nad Mezopotamijo in Palestino Angliji. Usoda drugih dežela otomanske krone da ni še gotova. Zasedba Srnirne, piše list, daja zaveznikom potrebno jamstvo, da nadaljujejo popolnoma mirno svoje diskusije. Ta začasna policija onemoogča vsak ofenzivni po-zkus turških elementov, toda ne vsebuje ri-takšnih prejudicov glede bodočih teritorijalnih zaključkov. Vprašanja, tičoča se islama,
3	v zvezi z interesi, ki so popolnoma oddal e ni od evropskega površja. To so vprasnja, ki se morejo oprijeti z največjo opreznostjo.
»Petit Journal« zaključuje: Glede tega bomo mogoče doživeli še raznolična presenečenja. Mogoče se v drugem tednu sploh ne bo več govorilo o ameriškem, ne francosko-angle-ikem-ameriškem vprašanju, temveč bo morda svet četvorice našel drugo, popolnoma nove formulo.
Se mislijo baje na ohranitev Turčije.
4	PARIZ, 18. »La Liberfcč« p:še. V kompetentnih fkrogih zagotovliajo, da ni se povsem opuščena ide'a, da se Turčija ohrani več ali man e nominalno, ali deloma bi bila podrejena raznim tujim -zaščitam.
Položaj v S mirni postaja težave«. CARIGRAD, 18. Ko je včeraj predpoldne nek •grški iskrcani odideiekvtel preko trga pred kona-kom v Smirni na meji turškega deia mesta, so ga 'sprejeli z živahnimi streli iz pu^ek. Streljanje je •trajalo skoro dve urč Mrtvih ie bilo okoli 300 •Turkov in 100 Grlkov. Ra7bu-r]cno srško vojaštvo se \ede izzivalno in izvršuje sru.rr.otne čine prot? ♦neobo-ožonemu civilnemu prebivalstvu in pn^t' otrok olb.
i	Protesti miisHipanov.
1 PARIZ, 18. Četvorica glavarjev vla.d se je se l=tala dsr.es predipoldne in je razpravi;ala o pro-•Lilemn turške države. Mcnietiu. angleški državn' • ajnik za Indijo, je predstava od-poslartatvo m-•iilskah muslimanov, ki «o izjavil!, da bi prenkraV
•ne skrčenje Turćife neisog bno izzvalo živo neza-dovolistvo med mc'i'TSkLmi muslimani. Ni prišdo dr kakega sklepa glede razdeiitve az^s-ke Tuicijt •v več pasov.
Težaven položaj b« Poljskem.
PARIZ 18. Paderewski je predložil demisijo časti ministrskega predsednika, ki jo je pa zbornica odklonila. Poljska čete so pregazile reko Stohod v Voliniji, na litavski demarkacijski črti. Položaj na Poljskem je zelo resen. — »Morning Post« poroča iz Varšave, da ]e nastala ta kriza vsled tega, ker je Paderew-ski obljubil Wilsonu in Lloyd Georgeu, da ustavi vsako vojaško akcijo čez premirno čr to, dokler se ne določijo na konferenci defini tivne meje, toda poljska zbornica da ni hotela o tem vedeti, ter je zahtevala predvsem, da se začne ofenziva v vzhodni Galiciju Paderewsk: da je zato predložil svojo demisijo. — Genera Pilsudski, ki je pripravil načrt za osvoboditev ozemlja, zasedenega po Ukrajincih, se je, m željo Paderewskega, odrekel svojih namenov, toda zdi se, da poljska zbornica ne bo priznala sveta Pilsudskega, kakor ni priznala sveta prvega ministra. V Varšavi, pravi list upajo na posredovanje Lloyd Georgea in Wil sona, ki bosta poizkusila prepričati poljske ekstremiste, da je prehrana prebivalstva nove države popolnoma odvisna od spoštovanja pogojev, naloženih v pariški konferenci
_Položaj na Poljskem je resen, ker se nahajr
Poljska, razun notranjih« gospodarskih, antisemitskih itd. bojev, skoraj v vojnem stanju ;
Nemčijo rad? Pozn^njske-Ja in G^ans*:c^a, z Litvo radi, Vilne in Grocna, z Ukrajinci ra^i Lvovega in vzhodne Galicije in s Čehi radi Tješina. Razun tega ima tudi Ruse na vratu.
zagledal rdečkasto cestno razsvetljavo, ko je naenkrat obstal in potegnil samokres. Dolga črna senca mu je pri izhodu zastavila pot. V temi je mogel razločevati prav nedoločno le na prsi pritisnjeni roki, zmršene lase in blec obraz, ki ga je gledal s prosečim izrazom.
»Kdo je?« je vzklknil Sevirjov, tako} pa se je glasno zasmejal.
Tema in njegova razgreta domiSlija sta stvorili vzvišeno prikazen iz prav preprostega bruna, na katerem je viselo nekoliko zmriene slame.
Stopil je bližje, ter zaničljivo brcnil bruno v stran in dospel na dvorišče.
Videl je nekaj kupov opeke in apna, ki so ga spominjali na grobove. Ograja je bila odprta in zadaj se je svetil sivi cestni tlak.
Ko je Sel Sevirjov čez dvorišče, se je pre vidno oziral proti ulici. Nasproti vrat, komaj dva koraka oddaljene, so stale nepremično tri postave na prazni ulici, — redarji s puškami na ramah.
Naglo se je Sevirjov umaknil in se potuhnil ob steni.
Pogajanja med Avstrijo )n Jugoslavijo so še
brez rezultata. BASEL, 18. Poročajo iz Celovca: Pogajanja z Jugoslovansko delegacijo glede koroške me:e niso še imela nobenega uspeha, ker stoji jugoslovanska delegacija troo na stališču, da mora obmejna Črta biti enaka črti, določeni dne 29. aprila.
IZ AMERIKE. V zrakoplovu črez atlantski ocenan.
Sv. IVAN NA NOVI ZEMLJI 18. Avstralski letalec Hawker je odletel ob 5.55 pop., da prileti čez Atlantski Ocean na Irsko.
Prihod letalca t Lisabon. PARIZ 19. Listi prinašajo vest iz Londona, ki pravi, da je ameriški hidroplan N. C. 4. prispel danes ob 55 minut po polnoči v Lisabon. _	_ ,
------- IZ RualJE.
Pomorska bitka med Angleži In bo1?ševikL LONDON 18. Reuterjevi agenciji poročajo iz Helsingsforsa: Neka boljševiška flotilja je danes izšla iz Kronstadta. Angleške bojne ladije so jo po polurnem boju prisilile na umik. Enn boljševiška ladja je baje bila potopljena.
Z estonske frcale. STOCKHOLM 18. Neko estonsko poročilo pravi: V soboto zjutraj smo v yambourški o-kclici zasedli mesta Housembriko, Ratsko in Ilkm, ob reki Lugi. Sovražnik je na pskovski Jronti obstreljeval vas Sabellino in Sabinoigo. Na marianpeljski fronti smo odbili napad proti posestvu Roengeversu blizu Volmarka. Naši oklopni avtomobili so zavzeli prenočišče Kautsko.
Izkrcanje boljševlšklh čet v FlnfandskL
PARIZ. IH. Oficijelno rusko s-poročilo od 16. t. m. javlja, da so boljseviške če>te vnovič zasedk Olognevc in vrsto vasi soverno tega mesto, ter 'da -e sov-ražnik, pod zaščito vodnih ladij, izkrca* oddelek če: na višini vasi Karzoh>bov, 10 kilometrov vzhodno od izliva reke Jouga.
IZ NEMČIJE. Kako sodita Lcnjin in Trockij o mirovni pogodbi.
CURIH 18. Zanimivo je, kako sodi sovjetska vlada o mirovni pogodbi. Na neki seji o-arednjega izvrševalnega odbora sovjetske vlade, kjer so razpravljali o ententni mirovni pogodbi z Nemčijo, je Lenjin, ki je predsedoval seji, imel dolg govor, v katerem je označil mirovno pogodbo kot orodje političnega zločina 3 strani ententnih kapitalistov. Lenjin je rekel, -la je Rusija Nemčiji odprta, toda v nobenem slučaju se sovjetska vlada ne vrže v nemške naročje, čeravno bo čakala, da se Nemčija sama odloči, ali je njena rešitev na vzhodu al: pa na zahodu. Lenjin je tudi naglašal, da bo svet doživel še razna razočaranja s strani A-Tije, posebno pa s strani Indije. Za Lenjinom e govoril Trockij, ki je imenoval ententne kapitaliste »mednarodne zločince«, od katerih e Nemčija zastonj upala pomoči. Ententno _no& bo zrušilo edinole bol'jševištvo.
4 » *
IZ NEJVISKE AVSTRIJE. " * Dogodki na Koroškem.
BAZEL, 18. fe Celovca javkajo ofcijetao: Po gaianja z .jugoslovanskim odttjslenstvom glede določitve mene črte na koroški fronti v svrho premirja niso -co\vedla do nikakega -uspeha. Jugoslovanska delegacija je -tmino vzbrajala pri svoje« ■stefišču, .zahetvaječ, da se ima me:na črta vi&pg staviti, kaikor je bHa pred 29. aprilom.
Dogodki na Tirolskem.
BA-SEL, 18. Iz biomosta javkajo oiicijozno: Na sjpro itvesti, ki jo je prinesla »Deuttsche Alte. Zei ftmsr«. da so se v okolišu Kufsteina koncouurirak veli e i.tali=2iiske vojne sUe, iziavljajo od avtor:-strani, da se v vsem taufsteiiistom okraju nc •-U3n*ia niti en odddeik italijarfckih čet
IZ MAD2ARSKE.
Protirevolucijonania vlada v Sejcedlno.
BASEL, 18. Z Dunaja poročalo: LLsti poročajo da je bivši ogrski iinančni m n;ster Gratz s-prej^ finančno listnico protirenroludjonarae vlade \ Araou. Ta se je .premesbla v .pe^ek v Segedm.
CURIH 18. Nikita Supovat, poljedelski minister ukrajinske republike, je prispel v Bu 'impešto, da prouči poljedelske in gospodarske naprave, ter je izjavil načelnikom sovjet ;ke raadjarske vlade, da odgovarja interesom •sake dežele edinole sovjetski sistem. Pripom lil je, da je ukrajinski narod gospodarski ve :an na madžarske narode, ter potemtakem postaja še trša vez med ukrajinskim in madžarskim narodom. Sopovat je izjavil, da bo
?:o se povrne v Ukrajino, priporočal, naj se uporabijo gospodarski in poljedelski ukrepi madžarske sovjetske vlade.
Na protestno noto madžarske vlade proti vmešavanju avstrijske vlade v notranje madžarske zadeve s tem, da podpira agitacijo za aneksijo zapadne Madžarske, je odgovoril državni tajnik Bauer, da se avstrijska vlada, s svojim korektnim ponašanjem, vzdržuje vsakega vmešavanja, toda smatra, da se vpraša-uje zapadne Madžarske more rešiti le s plebiscitom pod nevtralno kontrolo. »Korrespon-^enz Bureau« pripominja, da je Bauerjev odgovor res diplomatska listina. Avstrijska vlada da ne podpira agitacije na Ogrskem, toda sprejema deputacijo kapitalističnih veleposestnikov ter pošilja v Pariz enega, takoime-novanega strokovnjaka. Končno pa priznava avstrijskav lada, ki baje noče aneksije, da bi hotela plebiscit. — Vsled teh mahinacij izjavlja sovjetska vlada, da ni vprašanje zapadne Madžarske nikakor nacijonalno, temveč socijalno vprašanje, ker bi si hoteli avstrijski kapitalisti, pod nacijonalno pretvezo, prisvojiti tudi to polje za izkoriščanje; toda nemški proletarijat na Zapadnem Madžarskem se bo odločno boril do skrajnosti proti podjarmljenju avstrijskega kapitalizma.
Češki trgovinski promet bo šel skozi Hamburg.
Listu »Resto del Carlino« poročajo iz Trsta« 17.: Doslej so medzavezniški vlasti čehoslo-,-aške republike vozili skozi Trst, ter so zelo pomagali naš?v trgovini, a sedaj čujemo, da ja medzavezniški gospodarski Svet sklenil, naj se ves prome* za prehrano češke in nje ob-skrbovanje s surovinami koncentrira v Hamburgu. Vest je provzročila neko razburjenost« 'ter obstoji bojazen, da bo šla tudi v bodoče /sa čehoslovaška trgovina, ki je pred vojno gravitirala v Trst. skozi Hamburg, kar bi po-nenilo velikansko škodo za tukajšnjo trgo-/ino.
Velikanski požar na Furlanskem
VIDEM 18. Včeraj popoldne je izbruhnil velikanski požar v De Andreisu. Požarja niso nogli pogasiti celo noč. Ker so hiše zbite druga k drugi in so se v mestu nahajala skladišča s suhim lesom, se je ogenj razširil z velmansko naglico. Radi slabih prometnih zvez je pomoft orišla šele danes zjutraj. Zgorelo je veliko živine, toda ljudje so se rešili vsi razun ene-£a. Zgorelo je 48 hiš in 7 staj; 249 ljudi je brea strehe. Ljudje, ki niso bili tako nesrečni, da bi izgubili streho in ognjišče, pomagajo nesrečnim revežem, kakor že morejo.
Redarji ga niso opazili ter nadaljevali svo tihi pogovor; toda Sevirjov je razločil neka, njihovih besed.
»Kakšen namen bi imelo, da bi brez vzrokć koga pohabil... Tu ima vendar prav...«
Sevirjovo srce je močnejše bilo; toda njegov duh je bil jasen, njegove misli ostre in pra vilne, kakor kedaj. Nesliino se je umaknil, sc zmuznil za nekaterimi skladovnicami drv brez težave preplezal plot in se spustil na ist' dvorišče z drvmi, čez katero je že enkrat šel ko so ga preganjali.
Na straneh so bile drvarnice, in dt»h po lesr in vlagi je napolnjeval dvorišče. Okna praz nega varihovega stanovanja so bila temna povsod je bilo tiho in temno. Pred odprtim vrati se je razprostirala svetla, široka ulica mimo njih so smukali obrisi mimogredočih ir razločno je slišal udarce konjskih kopit. Na sproti se je svetila rumena lu£ pred prodajal nico.
»Ce se mi sedaj posreS, da dospem do ljudi se pomešam v množico. Od tam odidem prot finskemu kolodvoru ia ob progi io uberer.
>ioti meji,« mu je bliskovito šinilo v glavo. In še se bomo kosali,« je rekel ponosno ne ■idnemu sovražniku ter s krepkim korakom .topil skozi vrata na prosto.
Hrup, svetloba in pocestno vrvenje ga je zr .renutek omamilo. Napravil je nekaj korakov, oda takoj mu je zastala noga. Na različnih .cčkah, pri vhodih v hiše in na križiščih cest .o stale temne postave redarjev s puškami nr amah. in njihovi bajoneti so se bliskali v ve :erni luči.
»Obkoljen sem,« je dejal Sevirjov in vendar avnodušno.
Nemogoče je bilo, da bi izginil neopazen s ,vetle ulice. Vse je bilo pri kraju in vendar se sled svoje blazne trme m hotel udati. Dobre -.avedajoč se, da ga bodo opazili, je planil na 'rugo stran ulice in bežal med od vseh strani Iivečimi redarji na prazen trg.
XV.
Nad mestom se je razprostiralo temno nebo. / katerem se je zrcalila večerna svetloba mi-Tjcnov svetiljk. Dasi so na vsakem oglu ble >tele svetle luči in razsvetljevale tlak,, so se
idele tako majhne poleg mogočnega gledališča, katerega notranjščina je bila kakor napolnjena z ognjenim morjem. Od vseh strani ;o se glasili zategnjeni opomini izvoščkov; (akor mogočna reka se je valila množica ljudi z nočne tmine proti razkošno razsvetljenim /hodom. V tej črni človeški množici se je Se-rirjov naenkrat prikazal, potem hotel zopet zginiti ter se ponovno pokazati. Na ta način e skušal uiti zasledovalcem, ki so mu bili Dovsod za petami in so ga obkoljevali od vseh ;trani. Dasiravno se jim je dosedaj vselej pretno izmuznil, vendar je bilo to enako poslednji, blazni igri.
Ravno pri vhodu v gledališče so ga obkolili. Skczi hrupno gnječo hiteči orožniki so si delali s sirovo silo pot v množici, ki ni niti velela, knj se godi. Samo nekaj dijakov, ki so zadevo hitro razumeli, je poskušalo paniko povečati, da bi temu znamenitemu, do smrti preganjanemu možu omogočili beg. Zašepetali
so mu: »Bežite
gledališče U
(Konec prih.)

Stru n.
»EDINOST« Iter. tO.
V Trsta, dne 2*. 1919.
- je zdravnik, ji rzpral Želodec in jo dal «*ei:aii v mestno bolnišnico.
Nesreča na dela. De&vcti Francu Macanu, staremu 26 let, je pri delu v prosti iuki padel težak zaboj na n-oge. Rešilna "postaja ga je dala prepevati na niegcvo stanovanje, v ulici Salietta, 296.
Dontale vesti.
Osebna vest. ZdTavrik dr. Josip Volavfek ie,
lafcor čuiemo, odpotoval za daljši čas Iz Trsta.
Me^Tza - e se bo prodajalo	zdravni-
škemu spričevalu) v sredow četrtek Tpet:k v naslednjih prodajalnah: Fuir-ez, Largo SantCTio Scn-torio 2, \Vcnguersin. Ugo Foscoio 16, Perlatti, Sanita 9, Cavalieri, Ren a 13, CuJot. Giuliam 23, Fensa Giulia 7.
Slov. dramatičnemu druStvu. Dolgo smo pTiča-kovaJi popoldansko reprizo Iv. Cankarjeve »Lepe Vide«. Mi okoličani smo Imeli pač tako srečo, da, ko smo prišli k pppcldnnski predstavi »Lepe Vide«, se nam je javilo, da se predstava ne more vršiti. Sedaj pa smo zvedeli, da se iLepa Vićc« ne'bo več uprizorila. Nikar ne mislite, da ni med okoličani nikakršnega zanimania za take drame! Večji čel okeličanev ne more obiskovati večernih -predstav. Zato vas pozivljcmo, da uprizorite vsaj še enkrat pcpokioie to Cankarjevo dramo.
Okoličan.
Slovensko c*cdališčc. Ta teden sta dve premijeri, v čeiTtek, dne 22. t. m. cb 8 zveoer se vpri-zeri peto delo v ci+Ju izvirnih slovenskih dram Etbin Kristanov »Samcsvofr. Glavni moški ulogi učenjaka Rcme'a in k-meta Komarja igrata gg. Sila in S menc. Sicer nastopijo še Etične. Vovkova, Gradišarjeva in Kavčičeva ter -gg. Krali, Gabr-Sčik, Bratuž, Sirck A. in D., Baretto, Terčič Ud. Prodaja vstopnic med 9—12 in 3—6, na -den predstave tudi eno uro pred pričetkom. V soboto, ene 24. t m. cb 8 zvečer se vprizori prvič v sezen: SchSnherrjeva drama »2cna-vrage. V nedeljo ste dve -predstavi. Pcpcldan cb treh se vprizori tretjič in zadnjič v sezeni za okoličane 1. Cankarjeva farsa »Pohujša;iie v dolini Scntilo jansklr, zvečer ob 8 se .penovi »2©ua-vras«. Opozarjamo že da-n^s na II. tenefično predstavo angažiranega ansambla — I. Cankarjevi »Hlapci«.
Slovanska Čitalnica. Danes popoldne se ne iz-posojujejo knjige.
Slovensko učiteljsko društvo v Istri prenaša svoj . .
rečni ctčni zbor, ki je t>il sklican v »EiiT>csti« za ene 22. t. m., na nedoločen čas. Sklicuje se pa tem petem za isti den cJb 11 dop. v običajni lokal v Kcgru odtoorova seja. Predsednik: Val en ti č.
Promet v pristanišču. PripluM: »S. Marco III.« In >P. Hchenlche« rz Bcrv:tk, »Carnida« iz Brin-disija, »Prinz Saly« iz Gibraltarja in »Carpc.no« iz Raše.	_
Foizkušcn samomor. Včeraj ob 5 pop. so klicali Iz lekarne »Senavallo« na pemeč rešilno postajo v ul'co Fefchcrla. št. 12, kjer je Isolina Z., stara 19 ict. izp'ia v samcmcrilnem namenu strup. Prihitel
ECnjsifevnost in ume'nosi*
Pohujšanje v dolini šentilorijanskL
Ko se je prvič uprizorilo Cankarjevo »Pohujšanje v del i ni šenttlcrijanski« v tedanjem- lTubljcji-skem deželnem gledališča, ob nabito volni hiši od v.rha do 4al je bilo pohujšanje, ki je nastalo pc »Pohujšanj«« naravnost nepopisno. »Dolina šont-flcrijansizj« ki je napclnfla tisti večer pritlične •lože in ene v dniugem recu s svojimi najboljšim '»rodoljubi« v črnini in svojimi najedličnejšimi »ro-dol/Ubkami« v sijajn h večernih toaletah, je z naj-očitnejjšim egorčenjean že po prvem dejanju zapu stila »kraj sramotnega odra, na katerega se jo K drznil postaviti anež. -tedaj že pač dobro znan aJ če malo umevan, ki se je končno po dolgotrajnem, .viharnem piioskanju gaterije in pritličnega stojišč? ivcndarle pokazal v proscenjski loži, Ivan Cankar. Pohujšanje velikansko, ogorčenje pa še večje! In io je padel zastor po tretjem čejanj« in je sledile .zopet tremovito odobravanje, so ostanki ožigo majice v zapuščali gledališče « prisego v srcih: ni .kcJi več Cankarja! Odtlej pa vse do zadnjih ča sov je bil Cankar na ljubljanskem odru zelo Te del »"ost, m iDclina! šentflorijanska« ni bojkotirala od tlej samo Cankarjevih del, temveč tudi drame spich. Stvar je bila tako čecncstnejša, kajti na eaccire bi se vendar še lahko prigodilo, da bi si •t^kie umetnik in -razbojnik Krištof Kobar, pepot nik, rokovnjač in kentrabaotar ped -kakim izmi Njenim imenem vtihotapil v sprerodcljvtno ir spreor 'nestno dolino šeniiloriianslio in zepet n: ner .cn način potegnil krinko z obraza vsen tem županom in žuipanjam, dacarjem in dacarkarr štacnnarjem in štacunarkzm, notarjem, eksped-ite ricam in mežnarjem
A p age saian^s!
V »Pohujšanju v delini šentlorijanski« je Can kar -c.elal v -lopaftičarski maniri. Čop-iČ mu j-e bi ■premalo. Na čebelo. zelo na debelo- je enmietr .barve na platno, in izbiral je najbolj kričeče, n oziraje se tprav čisto nič na to, aK te kričol-barve bclj ali manj ali pteveč bolestno abadait oči, .katere so bile vajene dotlej sle-daii le ir.eolc nikakor toleče, kvečjemu le nokeliko šor«tajcčc črtane silhuete rctcljmbnih humoristov, katere s« se le rec'G:cl.cdaj c'rztnile razgreti do vsaj neko I i ko Žgcče satire. Po »/Jbadcrm« ter »Cmokav-zarju in Ušjterni«, ki spadata še v davn: čase <e sta zelo cz&ega obzorja, in >4000s ki so biK K eno3'-xanska stranicars&o-pditična zmota, kaie:: bi, miutatis mutandis, prav tako Lahko imela nr. perjeno ost preti stranki. Iz kartere je LzSIa srmr — je bilo šele treba Cankarja, da se je postavi na eno višje staiišče, s katerega doli je mcsc' pregledati vso dolino šeniflorijansko, v pctai s>.v jega cbraza se trudečo in nručečo za — narodov blagor. Da je videl tu veliko, veliko -sence, -temne črne sence, a zelo malo luči, svetle, blagcdejn-. luči, pač ni bila njegova IcTivda, in da je niegovt tenkočutno umetniško doišo ta nes&laCna razdeli tev obojega zabelela bclj, kot vsafcega dr«se>gs je tudi umi j ivo. Odtod potem kričeče barve, s ka terimi je slikal svoje vtiske, odtod potem tisti -p-c reči sarkazem, s katerim je pokazal vso idelim .šentflcrijcnsko« nfej -sami, češ: Spoznaj sair.r sesbe! V tem spoznanju je tvoja rešitevl
Tedaj, ko je vistal Cankar prerok v svojem nr rodu, so pač bili taki časi, in spoznati je mor:-' <'-udi on resničnost starega reka: nemo propb.ta k i~atria! Padli so po nj&m od vseh -sfcrani, vsa dolia;: šcnttlcrijansKa, dahteča v pohotni sli za pcijru' i »ki jih je smela <za vse ogromne svoje žrtve prit' sfcati na novo gespodujočega tujstva, ki jo je tlačile k -tlcm, je vstala kakor en mož, in ubega demač: sirota Pc-ter s svojimi malimi grehi se je proglr za razibcjnika in irokovnjača, najnedolžnejši i", najčednostneiši učitelj, Sviligoj pa za največje?:: nečistnika in nevernika. »Domovina, ti si vlaoi:
,ga____!• Bilo je treba najhujših Časov, da je iz
pregledala dolina šentflorijanska, bilo je treba ča sov svetovne vojne z vsemi svojimi grozotam' •tedaj je Sele ibil priznan prerok Cankar v <svoii dc movini!
»Pohujšanje v dolini šentfiorljanski«, najbri^kej ša -satira na javno življenje v našem narodu, ki K bila pisana kedaj, prvotno ni bilo namenjeno z; oder, in skero bi dejafli, da je bil ta prvetni na men bcljSi cd poslednjega. Barve, s Ivaterimi ji slikal Cankar tu, so premočne v odrski Tazsvet Ijavi za velik, ca, Tečemo lahko, največji del ob člnstva, ki se ne poglablja v one, kar je skrito z to kričečo vnenjestjo, in ne ena izL-uščiti iz nji zlatega ^edra, terr.več se naslaja, kaker ^en^tflc rLanci, v poljubil na Jacintino nožico in zlrtih zve zdah, ki naj ti jtacaie nanjo in umetnika-roko mavha, potem, ko unasne sreča. No. da: za otroke male in velike, pač res ni »Pohujšanje v dcliu šentilorijanski«!
Ce upoštevamo razmere, v "katerih se nahaj naše težaško narodno gledališče, jncr&.i.o .reči, d se je »Pchujtšanj«^« uprizorilo razmeroma dcbrc V opremi je, zlasti v trenem dejanju, mankaio ve-IJ.o do onega vnanjega efekta, ki je pctreb."n zr primej-no zaokroženje celote, toda vsaj zased:: tem neL'cstatkom ni mogoče ođpcmcči in se je tre ba zadovoljiti z onim malim, kar imamo. Skoda H pač, da Jacinta ni ri:sda. kakor foi bilo treba, n mizi, in da je Zlodej izginil tako neepaženo, na meato v dimu in ognju.
Z igralske stran:, priznavamo prav radi, se ji storilo vse. kar je v močeh našega ansambla. Mar tiniiičeven.u Fet-iu bi bili v iprvem dejanju vkljail besedilu, ki zahteva nekako stereotipu:st, želel nekoliko (Stopnjevanja, zlasti še v prizoru z »materjo«, napram Konkordatu pa nekaj več zapoved tjivesti. V cirusem in tretjem l.ejann je bil <pri meren. Jacinio je godala gdč. Kavčičeva prav v avnerjevem smislu. Najbc^e izvedena idcga. Ši menčev »župan« je bil v maski in govoru premlad a tudi nekoliko preveč $okav, promalo častitljiv »županja« ge. Pavlinov c pa prav dobra. Isto velir ttu-di o Tcrčičevcm »dacarjn«. Izborni ste b'li gr. Silova v u?cxi »dacarke« rn gdč. Mezjiečeva v ulcjii ieks.peditorioe«, zlasti še ta poslednja v svoji karakteristični fr.cski. Gabiščikov »učitelj Svili-goj« je bil v ostalem hvalevreden, le v govoru naj bi bii v prvem -dejanju manje brbljav, pač pa resnejši, pcudarnejši. Kavno -tako naj bi bila »notarjeva« (g. Širok D.) toeseda nekoliko zastavnej-ša in kretnje tur.erjenejše. Stacunarju« (g. Skerl> in »šitacunarki« (sječ. Vovkova), »popotniku« (g. Širok A.) ter Barettovemu »debelemu človeku« ne bi kreli pripomniti ničesar posebnega. Res dcbrc pa je podal g. Bratuž »cerkovnika«. Zlodeju-Kcn-kerdatu je avtor sam piecej natančno prekpisal vinanicst Ln notranjost, m -g. Sila se je poštena potrudil, ca bi postavil na oder prav takšnega. V prvem in drugem dejanju se mu je posrečHo tc precej dobro, v tretjem dejanju pa mu je -v onem izprevitem *amcKOvoru delalo besedilo nekolike težave, in tako stvar ni dosegla pravega uč'nka. V tam dejanju je sicer z»lodei še vodno siusa Petrov, vendar pa je že nekoliko zavestnejši, ker »pa, da v kratkem cicseie svej cilj. Dvcun o Fctu ga sicer mori. a vendar ne folfto, da bi obupal Zato ra it tem cprezncjli in prislužil je vsfpovso-J, i ar bi se naj tilo izraziio cčitsneje. Končni njegov po-
lom in odbod je b3, kakor smo it rekli, zara$ sceničnih oedostatkov «ireklavera in skoraj neopazen.
O skupnih priaorih je treba reči, da so bili »dobro zasnovani in tudi tako izvedeni, kakor n. pr. v prvem dejanju prizor, iko Sviligoj pripoveduje o svojih opazovanjih, in v tretjem med Jacintinim P>esom. V končnem zi«>ni bi bilo -treba vsaj nekoliko prizanašati poslušalskim ašesom, dasirav-no se ne zahteva raivno operni zbor za tisto pesmico. V ostalem pa nas je. kakor že rečeno. Uprizoritev zacovofljila, kakor redkokatera.
Gledališče je bik) pri obeh predstavah, v soboto in nd.eljo, polno, in odobravanja je bilo, kakor malokedaj. AH je bilo <tetdi kaj pohujšanja v naši dolini šentflorijanski?	—r.
Listnica uredništva.
G. Anton Mervlč, nadučiteli v Po-vtrja pri Sežani. Ugotavljamo po Vaši želji. c<a že več let niste naš dopisnik in da zlasti niste v zvezi z nobe-n"m dopisom, objavljenim zadnje mesece v našem listu.
Trst, dne 19. majnfka 1919, VsTeđ usodnejših vesti vzdržane cene. Tendenca dobra.
Tebi:
Cosnlicfi (Austroamericana)	720— 750
Dalmatia (Parob. dr.)	. 390— 400
Gerolimich .	1700— 1770 Uoyd . 1075— 1120
Uissincr ;	1720— 17S0
Martinolidi	510— 540
Navigazione Ubera TriesSo«	1730— 1780
Oceania	570— 600
Premoda ,	635— 675
Tripcovich	620— 650
\ssiourazioni O mer ali "	16?=.=0—17150
Riunicne Adritica	3325— 3450
Ampelea	4?0— 4*0
Cement Dalmatia	280— 320
-ement Spala to	390— 42C čistilnica petroleja (Raff. OTii Min.) 2000— 21CO
čistilnica riža (Pilatura riso)	4?0— 450
(rka	392 Ladjedelnica v Tržiču (Cantiere
Mcnfalcone)	400— 420
Tržaški Tramway ^	225— 240
MALI OGLASI
e računajo po 10 stot. beseda. Najma-j"a pristojbina L 1*—. Debele črke 20 stot. beseda. Najjianjjja pristojbina L 2'—.
SČE se pridna šivilja na dom. Ulica Chlozza 50, pritličje.	P 14-
•. RODAM molzno kozo in koziiča. Greta zgornja 267. Begoš.	3691
/FODASTE se 2 lepi kravi; itje pove Anton Dem šar. Rakek.	36&Z
■--RODAJAM apno .pesek, cement, strešno cpe&c: tn razne zidarske potrebščine. (A Tesa 10. (368<
ščem šiviljo za moško celo; več se izve v t obuka rn; Zeleznik (Boschetto) Sv. Ivan. 3687
JOSPICA išče službe kot blaga-ničarka ali prodajalka v vsaki s>troki. Pomrcbe i>od uBlagajni-čarka« na ins. odd. Edinosti	36Si
JGBO pri slovenski družini išče trgovec. Ponud-- t»c na ins. odd. Edinosti pod »Snalnost«. 368£
ZEC H1S PRODAJA Trg. obrtna zacmsa v lik.v. v Gorici. Kdor se zanima, dobi pedrobmej-se podatke v podr. Ljubi*, kred. fcađke v Goric: (Trgovslti dom).	P 14.^
JAVNI PLES v Lofcavcu, priredijo Ic&avški mla-- deniči dne 25. majnika na prostoru v gostilni g Slokarja. Igra goriška sokolska sodba. Se priporoma za obilen cbisk. Na zdar.
VDOVEC, star 48 let, z lepim posestvom in državno shižbo, se želi seznaniti s pridno in poštene ter izobraženo gospodično, staro od 30—40 let katera bi imela veselje do vzgoje otrok in o skrbovanja posestva. Le resne ponudbe s slike na ins. odd. Edinostii. Tajnost zajamčena, stik: se vrne.	328£
. ODPISANA NAZNANJAM. <ca sem ocprla deiav-nico, sprejemam naročila oblek in imam na razpolago tudi blago, sukanec, čevlje itd. Priporo čam se mestnim in okoiičanskim družinam. U! Massimo d'Azeglio 11 (vogal Giorgio Vašari). Angela Bizjak.	3679
PRODAM takoj travnik, obdelano zemljišče z vinogradom, tri njive obsega v 2avljah pr' Trstu. Anton Jerkič, fotograf. Trst, uL Roma 24.
P lil
aLOBUKI za birmo in damski po zadnjih vzorčil: so prispeli. Ugodne eene. Sprejemajo se naročila in popravila. Corso Garibalči 15, 111. (Barriera)
367t
GOSPODIČNA, 35 let staTa, išče prijateljico. Po-nudb; pod »Violetta« na ins. o:'d. Edincsti. 3677
FOTOGRAF A. JERKlC. Trst, nI. dellc Poste št. 10. Gorica, Corso SL 36 na dvorišču. P 1233
5bIČAJNA~PLESNA VAJA se bo vršila jutri, ▼ sredo, ▼ spodnji dvorani Narodne"*! doma. Začetek ob &30 rreaer. — Vaditelj.
2690
3LU2KINJE, kuharice ali postrežnicc, katere želijo dobiti službo, naj se z^lase pri Lnserat-nem oddelku našega lista. Ulica S. Francesco d'Assisi 20, pritličje, ali naj pošljejo svoj m-slov.	p 109
POZIV
na
IV. redovitu godišnju i\m
Lcvranjkoj d.nš va za ilednli i zijinou
rejsistrovana zadruga na ograničeno iamčen.e
koja £e se održati
tlne 25. maia 1919 • It sati prlie podne ■ društvenoj pisarni sa slijedećim
DNEVNIM REDOM:	* i
1.	Čitanje zapisnika lanjske slavne skupštine.
2.	Iovješče ravnateljstva.
X Izviešče nadzornog odbora.
-4. izbor ravnateljstva, načeo r nor odbora 1 dru-
•	^tvenoz suda.
5. Zaključak glede nporabe ćistog dobitka. t. Slučajnosti.
•	Godišnji računi (za *odL 1918) stoje zadnaiarom ■na uvid u društvenoj pisarni.
LOVRAN, dne 12. maja 1919.
RAVNATELJSTVO.
t
i
S potrtim frcem naznanjamo vsrm sorodnikom, prijateljem in znancem, da Je v nedeljn, 18. maj ica, ob 4 popodie, p e l.ena s s^et^lajstvi za uint- Q rajone, naša preljuba lui, sestra, svakinja, teta oziror
oziroma sinaha
I
I
Pavla lapla
m rno v Gospodu zaspa'a.
Pogreb preJn ge poko rize se bo vršil v torek, 20. nnjn ka ob 4 pop.
ŠTURIJP, 19. majnika I9i9.	Žalujoči cstall.
ZAHVALA.	|
Za vsestransko izkazano sočutje ob prebridki i/^nbl naše nepozabne m me
I i
Korolins udove SfreKelj
izrekamo tem p tom s ojo iskreno zahvalo v.cem onim, kateri so na?o preljubo mamo spremili k večnemu počitku.
Žalujofi otrorl In sorodniki.
i

!!IA BS^MO 11
Ve.ika izbira vsakovrstnih z.atih in srebrnih daril.
Alojzu PjiU. T.st, Trg G. Gcri.aJ 113
(prej i r«i ila r era wc:h.a.
ZOBOZDRAVNIK
D\ !MRAČEK TRSI
Corso 24, L naJslropje Ordinira od 9-12 dop. in od 3-6 pop.
LiiitGlatro Moja zoJ, frtiAmii in umetni Z0 J2
IIR3D A PRELJCAl
Vir o M rsa a 17 stop. L 4. 1. Vino Ve moutti Iti stop. L 4 1. Vino Chianii /211 trsk i steklenica) L 3.60. F na žg<u;ja in rum L 8 1. Konjak L iO 1.
N* debelo i o drob'.o proilaja
i!V&& m. min (ex lastnna) ia VaUinvo R
Proda v Mo v fla^ro pojiaji iMii
sLdeča
1 pttna tropna hiša, nova (^sa stanovanja 50 oddana), tik nje enonadstropna hiša s pritličjem in majhna hi$j ; okoii obSirno zemlj!$Ce za stavbo. — Cena ugodna.
Natančna pojasnila daje <3. VJčISSMRNN,
ul Rivoltella 5t. 63. I. nadst. - Od 8 zjutraj do 2 popoldne.--
ZLATARNICU 6. P1N0, TRST
* s« nahaa na K o.'r u 31. IS (*sl«rSa saiaraica C. Z:h40 W'ITZ & H j J,)
VeTIVa Ub.ra srtbrnih in z attti ui. uh« o/, veri ic i:J.
Vino po L 2 liter. — Kis po L 1.20 1 ter. — Žganje, konjak, rum, janefcevec 50 stop. p 1 L 8 liter. Špirit po L 15 liter
prodaja
1Mb tfOilHO. Trsi, el. Mm žl. 10. J
Dr. FRANZUTTi
1
ZOBOZDRAVNIK v Trstu. ul. Gio.ichino Kossini štev 12. vogal ul dcllo Posto. Tehniški poni«»čnikA Jančar, asistent Dr. J Č rmnk» - Udiranje zob brez ho eiln.
PLOMBIRANJA. :: :: UMETNI ZOBJE.
Javna dražbo.
V nedeljo, 25. majnika, ob 10 dop. e bo vrš la
pr/e vrste belo in črno
pncSaja na del • o
Tom. Boschettl v MniM.
8 lepiti plemenskih molzn h krav, brejih in s tele i, dalje 2 kras:ia bik^ za pieme in 8 težkib. k< nj.
Prodaja se bode \ršiU na licu mesta.
Sv. Marija Magdalena Spodnja Piano Sv. Ana št-v. 64
w v
posestvo ANZIC.
kisom Kiselinu
v velik h In na adnih steklenicah se prud ja v skladisču
RUGGERO GA"MBEL - Trst u!. Pier Luigi da Pale:t;ina 2
fO«d uL Corono3. — Telefon 21-OiJ.
n UMETNI ZOBJE ®
2 in brez Celiust:, zlate krone in tudi obrobkl
VIlJiMTUSCHER
TKSi. ul 3U. oktobia (ex C.scnna- I J, U
S JADRANSKA BANKA j
Delil glav. K 3l.ni.ii), Rcs?ivs K 6.0J i.oji («7.lf2lll UST
Ua Cass3 ii Risarji] i - Via L M) 1
Podružnice: Dubrovnik, Dunaj.r Kotar,	Ljub
ljana, M.tković, Opitij i Spit. šthcni.t	ZaJar
Eks;H)ZituM: Kranj.
Ob.ivlja vse v b nčno stroko sp:idije!e	pu!e.
Sprajama vloje v Linh
m hrani'nc knjižice proti 0 Ltnim o'vc sum v b n;og rcj-prjmet« proti .J /o letnim o-brcbtim Na odpoved nave/.aie zneske spre" jc.na po n.ijug >dneji Ii pogojih, »vi se nnjjo pogoditi od slučaja do slučaja
Ciis i ujen pršili (iila J].n*i!iiX
Uiagaj.ia posluje od ^ do 1 t
n
Umetni zobjell
Opčina

ZoboteltnlšKi
(Embulfitoril
Općine štej. 338,1, n.
v tU Llrnr iB Odprlo oi 9iTol n 3J 2 fc S
zaSo!
GUGLIELMOWElSS,Trsf.Valdirivo23.Tel. 29-73.
Iz rsfno 62I3 In {rni vl.10 d3lmjJislto In It:lUa:sXo. ItiIi]a.isK3 po L 2.49 In nI - Dil nJtmsx3 p] L 2,F±3 in 02L
Samo na debelo.	ra-o aa d^V'o
"iMl "ii