Leto XV.
V Celju, dne 10. marca 1905. 1.
Stev. 20.
Uredništvo je t Schillerjevih ulicah št. 3. — Dopise blagovolite frankirati, rokopisi se ne vračajo.
Izhaja dvakrat na teden, vsak torek in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo na leto 8 kron, pol leta 4 krone, 3 mesece 2 kroni. Za Ameriko in druge dežele toliko več, kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 13 kron, pol leta 6 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvu. plačuje se vnaprej.
Za inserate se plačuje 1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat; za večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popust.
sm
Spoznavaj se sam!
IV.
.C. Štajersko.
Glede uredbe ljudskih šol na slovenskem štajerskem sem v jezikovnem oziru imel le pomanjkljive vire na razpolago; tako da si nisem mogel napraviti popolnoma jasne slike.
Kar sem dobil, podam s tem slovenski javnosti s prošnjo, da oni činitelji, ki so zmožni in imajo zato priliko, to mojo pomanjkljivo sliko spopolnijo tako. da bode odgovarjala resnici.
Temeljna publikacija glede ljudskega šolstva na Štajerskem je menda že spredaj navedena knjiga: ..Normal - Lehrplane tilr Volksschulen" Wien 1874. V njej se nahaja na str. 127 med splošnimi pripombami o nalogi ljudske šole lepi odstavek:
..Naloga vsega ljudskega šolstva je. vzgajati učence za ljudi, ki vstopijo v dejansko življenje z dobro izvežbanim duhom, (z jasnim razumom, trdno voljo, pravnim značajem, s srcem, ki je vneto za vse dobro, plemenito, resnično in lepo - - in z navdušenostjo za krasoto in veličastnost narave, za domovino in narod, zvesto udani cesarski hiši), ki pa tudi razpolagajo z gotovo vsoto znanja in ročnosti za potrebe vsakdanjega življenja"'.
Vsaj nekoliko bode možno tudi iz naslednjega presoditi, v koliko se tu izražene ideje -posebno glede navdušenosti za domovino in narod izvršujejo na ljudskih šolah štajerskih Slovencev!
Razven te knjige je še cela zbirka zvezkov, ki ima naslov: Die neuen- Gesetze u. Verord-nungen auf dem Gebiete der Volksschule fiir Steiermark. Do 1. 1888. je bilo izšlo 22 zvezkov, od katerih .so meni bili le n e k t e r i n a vpogled.
O slovenskih ljudskih šolali ha Štajerskem kot takih, ali o nemščini na slovenskih šolah. - - o kakšnih utrakvističnib šolah jaz v teh. meni dostopnih tiskanih zakonih in na-redbah nisem našel ničesar. .
Kakšni zakoniti predpisi obstoje glede pouka nemščine na slovenskih šolah, tega tudi od nobene druge strani n i s e m mogel zanesljivo izvedeti. Reklo se mi je n. pr., da je pouk v nemščini odvisen od c. kr. okraj, šolskih svetov,-oziroma od starišev: poučuje se nemščina, ako to žele stariši, sicer pa ne! Teh obojih trditvij jaz ne morem spraviti prav v soglasje, tem manj, ko državni ljudskošolski zakon z dne 14. maja 1869. določa v svoji § 6.: ,.0 učnem jeziku in o pouku v drugem dež. jeziku odločuje po zaslišanju onih, kateri šolo vzdržujejo (to so občine [stariši!]), v okviru zakonito določenih mej deželna šolska oblast"'.
Radi tega prosim gg. učitelje, da to zadevo slovenski javnosti po svojih strokovnih in drugih listih do dobra pojasnijo! Spoznavajmo sebe. s p o z n a v a j m o svoje pravice!
Normalnih učnih načrtov (iz 1. 1874.). ozir. razdelitve ur v istih, si nisem izpisoval: a zdi se mi. da v njih o drugem dež. jeziku ni govora. — Pač pa mi je na razpolago oni tedenski urni red, ki ga je c. kr. štajerski dež. šolski svet izdal 26. septembra 1889. za one ljudske šole, na katerih se poučuje nemščina kot drugi deželni jezik.
Iz tega urnega reda je razvidno, da se nemščina na Štajerskem poučuje tudi že na gotovih slov. enorazrednicah in seveda potem više po vseh večrazrednicah in sicer*) 3 - 4 ure, le na petrazrednicah zadnja 3 leta po 5 ur na teden.
*) Na enorazrednicah s poldnevnim poukom sta v tretjem šolskem letu nemščini odmerjeni 2 uri.
Popolnoma v tem smislu govori neki drugi odlok iste šolske oblasti od 25. sept. 1892.. št. 3265. (sklicuje se na starejši tozadevni odlok z» dne 14. septembra 1870., št, 1598. ki pa meni ni znan). kateri ima tudi sledeče določilo:
„Ob enem se pripomni, da se k udeležbi nemškega pouka smejo siliti le oni otroci, katerih stariši ali postavni zastopniki se v začetku šolsk. leta niso izrečno izrazili, da nočejo pripustiti svojih otrok k nemškemu pouku"'.
To poslednje določilo se nahaja tudi že v odgovoru, ki ga je dalo vis. naučno ministrstvo 6. junija 1888, št. 2287., na neki rekurz; samo da je tu še rečeno: „takšna ustna izjava se lahko odda le v začetku vsakega šolskega leta pri predsedniku okrajn. šolsk. sveta".
Po moji sodbi je poslednja določba protiustavna (protipostavna), ker vsebuje neko siljenje k učenju drugega deželnega jezika s tem, da se zahteva izjava, da naj otrok n e obiskuje , nemščine; — (prostovoljna bi bila prijava za nemščino!). — To siljenje postane očitnejše in občutnejše še s tem, da se zahteva, da se mora ta izjava dati ustno pri predsedniku okr. šol. sveta v začetku šolskega leta. — Recimo: na 10 šolali okraja se začenja isti dan novo šolsko leto. Kje naj iščejo stariši predsednika? - Mari naj vsi pohitijo v kraj, kjer ima glavarstvo svoj sedež, ker glavar ne more biti ob enem na desetih krajih!
So pa na Štajerskem tudi posebne vrste ,,slov." ljudske šole — ponemčevalnice. za katere obstoje kaj zanimivi predpisi. Na razpolago mi je del odloka c. kr. dež. šolskega sveta v Gradcu z dne 17. okt. 1895, št. 6942, oziroma nekega c. kr. okr. šolskega sveta iz istega leta. s katerim se gorenji odlok šoli dostavlja.
LISTEK.
Pavlo Črnokril.
Ruski spisal Marko Vovčok.
(Dalje.)
XVI.
Tako sta minila dva meseca. Varka je bivala več v gradu, nego doma. Gospoda se je vrnila in vse, muziko in plese je povodenj odnesla . . .
Varka je še vzlic temu hodila po večerih v grad. a tam je že niso več tako sprejemali kakor prej; vsak je imel svoje delo, nekateri razdražen z nadležnimi skrbmi, drugi spet utrujen do zlobe na ves svet.
Začeli so jo začudeno gledati: zakaj ona tako lenari? Kaj jo vleče v grad? Kaj je tukaj za njo tako sladkega? Zakaj poseda tukaj in drži roke križem? Zakaj bega iz doma kakor iz pekla?
Kaj je mogla odgovoriti Varka na take besede? Šla je domov. Spremljali so jo s smehom, s pokimavanjem, obsojevaje jo z začudenimi, izumljenimi očmi.
Oh, kako težko je prebila ta prvi večer doma, brez ljudij, brez njihovega govora. Težka bridkost ji je trla srce. Hotela je delati — ni mogla: vse ji je bilo zoprno, roke so se ji tresle.
Pavlo je sedel molče, tiho; onemoglo ga je pogledala in vprašala:
Pavlo, kaj sediš tako, kakor da bi bil začaran? Ali se ne čutiš zdravega?
—	Ne, nič mi ni.
Ali si zdrav?
—	Zdrav.
—	Pavlo!- je zakričala v trepetu, pozabljaje sama nase. Ljudje so nemara izvedeli? Ali se ne bojiš ?	,
—	Ne bojim se.
Zatekla se je v kot in zakrila oči. Glava jo je neiznosno bolela, srce ji je razbijalo kakor s kladivom po prsih. Iznova je skočila in zakričala:
—	- Povej mi resnico . . . Poslušaj! . . . Ti si bolan? Bolan in bojiš se?
—	Bolan, bojim se. — je priznal Pavlo mehanično brez pozornosti, brez zavednosti.
Varka je plakala pred njim-; gledal jo je, kakor gledajo ljudje na bolnika, kateremu nič več ne pomaga; obsipala ga je z očitanji in ga proklinjala. On je vse slišal in razumel, a ni mu seglo do srca. Poslušal jo je s pazljivostjo, gledal jo onemoglo, a slišal in videl je ni, pred njegovo dušo je vstajalo nekaj drugega. Ko se je začelo svitati, jo je spanec premagal pozabila je sama sebe.
A njega se ni usmilil spanec. Dan je našel Pavla ravno takega, kakor ga je sinoči pustil. Zdanilo.se je, treba je bilo iti na tlako.
XVII.
Za Varko se je začelo strašno življenje: nikamor ni mogla iti, da bi si razgnala bolest,
nobenega sredstva ni bilo zoper njeno pekočo srčno bol. On pa, na katerega, se je zanašala, je postal tih, krotek, nekako slab. kakor nezmožno dete. Zaman g;a je karala, zaman izlivala svojo jezo nad njim. prepirala se ž njim. zaman: poslušal jo je in ji odgovarjal, kakor da bi se ga reč celo nič ne dotikala, ampak koga drugega, neznanega. Vseeno mu je bilo, ali se sodi o njem tako ali tako.
— Čemu si jo ubil. ako sedaj tako propadaš radi tega? Ako se tako ubijaš radi nje! je zakričala Varka nad njim.
Stresel se je po vsem životu in se žalil s solzami. Plakal je. plakal kakor mlada deklica. Varka se je prestrašila teh solz bolj nego vsega na svetu srce ji je ostrmelo, vsa jeza je izginila. polastila se je je strašna groza. Ne vede prav, kaj dela, skočila je k vratom in jih zaklenila. Potem se je zagnala spet k njemu in mu brisala solze, pomirjevala ga in ga prosila, naj ne plaka.
A on je neprestano ihtel, dolgo, dolgo do onemoglosti.
Od tega časa je hodila Varka kakor človek, kateri je zgrešil vsa pota in ceste, kateri ne ve. kam bi se obrnil, in tudi ne išče več rešitve.
Včasih se je je lotevala taka jeza, da je trgala obleko razse in se jokala same nezmožnosti in slabosti.
A Pavlo je vidno pojemal. Ni ga mogla več pogledati; begala je od njega, čim dalj je mogla, na nasprotni konec koče. Vse je pozabila, tudi to
Najzanimivejši odstavki istega se glase v prevodu: „Pouka v dež. jeziku se imajo udeleževati vsi učenci in učenke, ako se niso stariši istih ali njihovi zastopniki v začetku šolskega leta izrazili v nasprotnem smislu. Od 3. inel. 5. šolsk. leta (t. j. 3. in 4. razr.), v katerih je učni jezik slovenščina, se nemščina poučuje kot učni predmet in sicer v 3. šolsk. letu 3 ure na teden.
V 6. 7. 8. šolsk. letu, t, j. 5. razr.. v katerih je učni jezik nemščina, se ima slovenščina poučevati 5 ur na teden1'.
..Da se učenci boljše privadijo drugemu dež. jeziku, se ima ponavljanje v računstvu, oblikoslovju. zemljepisju. zgodovini vršiti v tem jeziku".
.Torej ravno v predmetih, kjer je največ in najtežjih strokovnih izrazov za vsakdanje življenje! Kdaj pa se naj naša mladina uri v njih v slovenščini ?!
Kaj pa se zgodi z učenci, kojili stariši so se izrazili proti pouku v nemščini? — Ali so na Štajerskem slovenski okraji, kjer ni niti enega takšnega očeta?!
,.Razven tega se še tu pripomni, da korist („Interesse") tega pouka zahteva, da se učitelj že v prvem razredu (tako torej!) posebno pri nazornem pouku potrudi, da otrokom pove in jih nauči tudi nemška imena vseh obravnavanih predmetov; pa tudi v drugih učnih predmetih, n. pr. v računstvu, se bode v vseh razredih mnogokrat našla prilika, da se otrokom nemški jezikovni zaklad pomnoži brez škode (?!) za splošni ljudski pouk v materinščini. Celo proste nemške stavke se otroci brez posebne težave (?!) že na tej učni stopnji lahko uče, da se jim uho in jezik navadi na nemščino.
Namen temu je, da pridejo otroci že z malim nemškim jezikovnim zakladom v 3. razred, kjer se pričenja pravi pouk v nemščini". — Tako se skrbi za germanizacijo, pa ne za slovenski narod!
imel sem priliko, govoriti z dvema katehe-toma, ki sta svoj čas poučevala na takšni pet-razredni ponemčevalnici. in njih izpoved glede uspehov je bila uničujoča za tako urejene pet-razrednice!
Iz vsega, kar sem mogel izvedeti, sklepam, da mora biti podobnih odlokov na Štajerskem mnogo, in da je pouk nemščine na slovenskih šolah zelo različno urejen v posameznih okrajih, celo na posameznih šolah istega okraja. In vsiljuje se mi dvom, da imamo katerega slovenskega učitelja ali sploh razumnika, ki bi natančno pregledal uredbo vsega slovenskega šolstva na Štajerskem!
In vendar moramo to poznati podrobno in v celoti, t. j. po vseh slovenskih deželah, ako hočemo pogoditi prava sredstva za svoj vsestranski in narodni napredek.
Iz tega vzrašča za naše, posebno učiteljske liste, lepa naloga, da nam zbero in objavijo vse sem spadajoče odloke in zakone vseh šolskih oblastev onih dežel, v katerih prebivajo Slovenci. — Povedati se ima tudi, na kolikih šolah — in kako se vsa objavljena določila izvršujejo. — Njih časovna in teritorijalna razvrstitev bo glasno govorila o naši narodni zavednosti ali nezavednosti ter o usodi, katero so nam namenili gotovi, v tej stvari odločujoči faktorji, in katero odvrniti se naš narod do danes še ni resno potrudil!
Na ta način bode omogočeno, da si napravimo resnično sliko o stanju vsega sedanjega slovenskega ljudskega šolstva. Vsak omikan Slovenec. posebno vsak slovenski politik, bi jo moral imeti; a pri dosedanjih razmerah, ko so različni odloki le prizadetim učiteljem znani, to ni bilo mogoče. In potemtakem ni danes menda niti enega Slovenca, ki bi imel le približno resnično sliko o stanju ljudskega šolstva po vsem Slovenskem. Vsak sanjari svoje, govori in dela po svoje na podlagi svojega pomanjkljivega znanja v tem oziru. in vsi skupaj nič ne dosežemo in naše slovensko ljudsko šolstvo, gotovo ne vseskozi, pa menda po večini vedno bolj hira. — Tako ne sme dalje ostati!	. (Konec prihodnjič.)
Naša bodočnost.
Pod tem in drugimi naslovi je pisala »Domovina" zadnja leta precej veliko. Razmotrivali so razni dopisniki o važnem vprašanju o slovenskem trgovstvu. Mislim, da smo si v tem vsi edini, da bi imel ubogi naš slovenski narod v bogatem, neodvisnem trgovskem stanu neprecenljivo podporo. Reči hočem več. s trgovskim stanom vstal bo tudi teptani narod.
Zelo težko pa je pri naših razmerah kaj svetovati, to tudi ni moj namen, ampak samo iz skušenj hočem nekaj podati.
Toži se o pomanjkanju slovenskih trgovin, in mi ne moremo pomagati. Prisiljeni smo začeti z malim trgovstvom. Kajti naši slovenski trgovci so se z malimi izjemami sami postavili na noge. Torej gotovo ni pričakovati od prve generacije tistega uspeha, katerega si želimo. Naš trgovec je bogat, ako naročeno blago takoj plačati zamore. Denarja pa za večja podjetništva, od katerih bi i trgovci sami i slovenski narod mogli pričakovati zaželjenega uspeha, tega najbolj važnega faktorja nam manjka. Delavnost in varčnost ste gotovo najboljši čednosti trgovca, a same čednosti ne pomagajo. Manjka nam v drugi vrsti tudi podjetniškega duha, a kje bi tudi tega dobili, in za ta ne manj važni faktor nam manjka trgovskih šol, trgovskih akademij.
Naš trgovski stan se rekiutira skoraj brez izjeme iz ljudij, ki so komaj dovršili ljudsko šolo,
pri nas namreč še velja teorija, da se sin od očeta največ nauči. Dečka, ki je dovršil 14. leto, vtaknejo v očetovo trgovino, v kateri tiči potem vse svoje življenje, ako ga kak konkurz ne prebudi iz spanja. Res je, da ni ravno lahko drugače delati. A zakaj pa drugi narodi ne delajo tako. Pekoča rana na našem telesu je, da nimamo niti najnavadnejših trgovskih šol. niti dvarazreduih trgovskih šol nimamo, ki jih imajo drugi narodi v vsakem malem mestu. V večjih nemških mestih dovrši vsak trgovski pomočnik dvarazredno trgovsko šolo, in te šole so organizirane ravno tako. ko tista hvalisana Mahrova trgovska šola v Ljubljani. In vzlic teh študij ( ostanejo, akoravno se jim nudijo tudi druge bolj sijajne službe, pri trgovini. Vidijo namreč pri trgovstvu boljšo bodočnost, in ti upi se jim tudi spolnijo. ne tako slovenskim trgovcem, ki morajo večkrat boljšo službeno mesto zapustiti, kjer jih potem nadomesti tujec.
Nisem sicer dobro orijentiran. nekaj pa vsaj, da lahko trdim, da nimamo Slovenci izvzemši morebiti Ljubljano nič takih trgovcev, ki bi vsaj dovršili Mahrovo šolo. ki jim je najbližja. Sploh so Slovenci v tem zavodu jako sramotno zastopani. Mislim pa. da to ni toliki vzrok, da je šola nemška, kot znana slovenska malomarnost, Največja škoda pa je, da slovenski trgovci, ki so takorekoč v gmotnem oziru edini, ki bi mogli svoje sinove dati na trgovsko šolo, tega ne storijo. Drugi pa, ki nimajo doma trgovine, gredo v tujino. Poznam precej nekdanjih Mahrovih učencev. Slovencev, ki so dovršili to šolo. šli v inozemstvo, ker doma niso dobili mesta, kajti tu je imel prednost tujec, akoravno je bil/ morebiti Čeh. a tujina je nadarjene slovenske fanle sprejela z odprtimi rokami in jih nam skoraj vse — potuj-čila. Govorim tukaj o Mahrovi šoli. ker se nahaja .v sredini Slovenije, nam torej najbližja; naj mi nikdo ne zameri, da pišem o nemškem zavodu, ker slovenskega nimamo.
,.Da. slovenskega enakega zavoda nimamo", tako sem pravil nekdaj nekemu bavarskemu Nemcu v Niirnbergu. ,.To je pač škandal", mi je odgovoril. „za Boga, povejte mi. kaj neki mislijo v tisti vaši lepi Ljubljani. Nam jih tudi ne da država, ampak sami si jih ustanovimo, akoraviio imamo „trihter";' to pač sami vemo. kaj nam je v korist." Torej Slovenec idi po svetu in hvali svojo domovino, s čem? Niti najmanjšega nimaš.
Pomagaj si sam. in Bog ti pomore!
Glejmo vsaj na to. da tisto malo število izobražencev ostane v domovini.
Kaj naj bi še le govoril o višjih trgovskih šolah, o trgovskih akademijah. Zopet ..Domovina" je bila. v kateri sem čital poziv, oziroma dolg dopis, v katerem so se slovenski dijaki poživljali za obisk trgovskih akademij. »Začetek je narejen", je stalo črno na belem, že študira par slovenskih
kako ga je ljubila in kako se je nadejala velike in nepopisne sreče žnjim. Sedaj je videla v njem le vzrok in krivdo* vse te njene grozne, nepopisne nesreče.
—	Pojdi, pojdi že proč! je kričala nad njim. Poberi se mi izpred oči!
Takoj je ubogal in se stisnil v najoddalj-nejši kot.
—	Čemu vedno tako sediš? O, jaz nesreč-\ niča! Čemu me spominjaš moje nesreče!
Jaz te ničesar ne spominjam, je odvrnil.
—	Da. z besedami ne spominjaš, a še hujše — sam s seboj!
—	Jaz ne spominjam! Ne. jaz ne spominjam je odgovoril tiho.
—	Zakaj si tak ? ga je vprašala neko jutro. Ljudje že skimavajo z glavami ... Ali me res hočeš nalašč pogubiti ? Ali me hočeš oddati ljudem na obsodbo?
Pavlo je popadel kapo. Zagrabila ga je za rokav in ga ni pustila iz koče.
—	Pusti, jo je prosil, moram iti na tlako.
—	Povej mi! Povej, zakaj me hočeš pogubiti? Tak hočeš iti med ljudi? Kakšen si, komu podoben? A ljudje vse zapazijo!
Vztrepetal je hipoma, kakor da bi se mu bila luč zasvetila v temoti . . .
—	Ljudje mi nemara pomagajo! je dejal Pavlo.
—	Kako? S čem? Kaj si si namislil? je izpraševala in se zadirala Varka.
S silo se ji je iztrgal iz rok in pobežal na ulico. Zagnala se je za njim, da bi ga došla, a videč druge ljudi na ulici, se je potegnila nazaj v svojo kočo, zarila se v kot kakor otrok od straha in od tam je napenjala ušesa, kakšen šum je na ulici, kaj pomenja!
XVIII.
Ljudje so šli na tlako. Vedno več in več se jih je tolpilo, moških in ženskih, fantov in deklet slišale so se vesele šale mladih, glasno »ohanje" med ženskami in resni razgovori moških.
Pavlo jim je tekel nasproti.
—	Ljudje! Ljudje! Gromada!* je kričal že iz daleka.
Vsi so ga obstopili in čakali, kaj bo. Vse je potihnilo kakor v temnem logu.
—	Jaz sem ubil ženo! je zatrjeval Pavlo vsakemu. Jaz sem ubil ženo!
—	Oj, zlo! Oj, beda! so zakričale ženske. Moški so stopili bliže Pavla.
Na ta šum so se pojavili otroci, gromadski dedi. Kmalu se je zbrala vsa gromada. Ulica je bila po dolgem in po širokem natlačena ljudij. Ženske in dekleta so stopile v ozadje in tam tožile in ohale. Ako se je katera iz radovednosti prerila bližje, so jo potisnili iznova nazaj. Vaška sodba se je vršila na ulici. Pavlo je stal pred njo.
— Kako se je to zgodilo? Kedaj? je začel Pavla izpraševati sivi ded, gledaje mu v oči s svojim ostrim pogledom.
* Gromada je obCina. tudi vaško sodišče. V Rusiji sodijo manjše prestopke in kaznujejo kmetje sami.
Pavel je začel pripovedovati s tresočim glasom. Sodišče je poslušalo, iz ženske tolpe so se glasila začudenja — ženske so klicale sedaj Boga, sedaj koga iz tolpe. Skraja so vsi mislili, da je ubita Varka. in so jo pomilovali. čeprav ni bila priljubljena, no. to se je pozabilo spričo njene nesrečne smrti, — a ko so zvedeli resnico, križ božji! se je dvignila grozna zmešnjava, razlil se je po ulici jok in stok!
A sodniki so stali okolu Pavla molče in mirno.
Pavlo je začel plakati. Ko je priznal svoje zločinstvo, začela se je gromada posvetovati, kaj je treba ukreniti, kako postopati.,
Pavlu so zvezali roke, poslali pošto v grad o tem slučaju in poslali po Varko v Pavlovo kočo.
Varko so našli doma v kotu. Hoteli so jo prijeti, a ona se je branila kakor divja orlica, ni se hotela podati, ni hotela iti ž njimi, tedaj so jo pa vzeli s silo seboj. Držali so jo za roke in jo deli v verige.
Njo so posadili v eno kočo. Pavla v drugo. Pavlo se je vedno jokal. Bog ve, kje se mu je jemalo toliko solz! Ako je kdo pogledal k njemu skozi vrata, ako .je pregovoril kdo besedico ž njim, mu je iztegoval roke nasproti, kakor da bi prosil sveta, pomoči. Na vsako vprašanje je odgovarjal s pokoro in udano.
A Varka je sedela povešenih očij. brez solz. Trdovratno je molčala na vsa vprašanja in sedela kakor okamenela. Ali pa je hipoma začela suvati železne verige raz se. Poskočila je pri ropotanju
dijakov v tujih nemških mestih v trgovskih akademijah. Lep začetek res, tu eden. tam eden. Kar pri nižjih dvarazrednih trgovskih šolah ne pride tako v poštev, namreč denar, to je pri trgovskih akademijah glavna stvar. Da. le čudite se, šolnina znaša po večini v trgovskih akademijah 300 K in še več na leto. celo leto pa stane malo raču-njeno 1500 K.
Pisal je dotični gospod, ..trgovske akademije nndijo boljšo bodočnost nego teologija, medicina itd. Nočem oporekati, toda kje dobiti za te študije denar, ker so dražja nego univerzitetna. Vseučiliščnik dobi razne podpore, inštrukcije. se more gibati vedno v slovenskih krogih, on ima dovolj slovenskih prijateljev. Na trgovskih akademijah vsega tega ni. Slovenski dijak je navezan izključno le na svoje starše. In lahko trdim, slovenski trgovski akademik je najbolj usmiljenja vreden človek. Na vsaki tretji trgovski akademiji študira morebiti en Slovenec, on se čuti osamljenega, kajti nemški dijaki ne občujejo principi-jelno ž njim, najsibo najboljši človek, kajti on je Slovan. Vprašajte tiste, ki so bili na kaki trgovski akademiji, od njih boste slišali mnogo novega, kar še do zdaj niste vedeli.
,,Trgovska akademija je boljša nego univerza", je rekel gospod pisalec. Nerazumljivo mi je pa, zakaj se je ne poprimejo boljši krogi, krogi, ki so v gmotnem oziru tako srečni, da bi mogli svoje sinove dati na trgovsko akademijo. Zakaj pa vsi postanejo doktorji? Hic Rhodus, hic salta. Nemci ne delajo tako. Skoraj sami bogatini pohajajo med Nemci trgovske akademije, tu najdeš enkratne, dvakratne itd. milijonarje. Zakaj pri nas ni tako, imamo dosti bogatinov. Toda stan, ki si ga izvoliš s trgovsko akademijo, je trudapoln. ta stan je delaven, prinese sicer dosti dobička, pa mnogo dela".
Tako daleč Slovenci pač še nismo, da bi vzajemali življenje s praktičnega stališča, v tem oziru smo drugim narodom največ nazaj.
Proč s sanjarijo, drugi narodi ne vpijejo ,.naša bodočnost, kje si!" ampak jo zagrabijo, zavolj tega je tudi imajo.
Domače in druge vesti.
—	Pevske vaje. Opozarjamo še enkrat vse |aše cenj. pevke in pevce, da so pevske vaje za gospode (za moške zbore) same vsak torek, za pevke, (za ženske zbore) samo vsako sredo in za skupen zbor (za mešane zbore) vsak petek točno ob 8. uri zvečer.
Odbor „celjskega pevskega društva".
—	Gledališka predstava se vrši 25. t. m. Uprizorila se bode zopet noviteta: Odgojitelj L ari o v ec.
—	"Pustni večer je priredilo kakor običajno Celjsko pevsko društvo". Vsi tisti, katerim je
bilo na tem ležeče, da se letošnji dolgi pust na slovesen način pokoplje, so se zbrali v veliki dvorani. tam plesali in se smejali raznim prekomičnim maskam in harlekinom, ki so letali ves večer sem
verig kakor blazna, a potem iznova zamrla in okamenela.
Med tem so odposlani seli objavili grajskemu oskrbniku, kaj se je zgodilo. Ta ni verjel. Sam je hotel videti Pavla in govoriti z njim. Izpra-ševal ga je in se prepričal o resnici. Ukazal je, naj pazijo na ubijalca, a sam je šel gospodu pravit o umoru.
Kakšna zmešnjava je zavladala po vasi! Bog nebeški! Ugibali so, kaj in kako, in čudili se. Nihče ni šel na tlako, a vse je drlo k gradu v radovednosti, kaj bo.
Videli so, da je hlapec nekam tekel in se kmalu vrnil, takoj za njim je prilomastil zdravnik. Živel ni daleč od grada. Upravitelj ga je sprejel na stopnicah in ga peljal v sobo.
Niso dolgo čakali. Kmalu se je pojavil pred radovedno tolpo upravitelj s zdravnikom. Napotila sta se na vas. Vsi ljudje so se valili za njima. Nič ni pomagalo, da je upravitelj kričal, naj gredo na tlako; nihče ga ni poslušal, nihče ubogal. Vse je drlo za njima.
Upravitelj je pripeljal zdravnika k Pavlu. Zdravnik ga je začel izpraševati, koliko je star? Ali dobro spava? Ali ga mučijo različni strahovi ? Ako je imel kakšne prikazni?
— Star sem, je odgovoril Pavlo, osemindvajset let. Spanja sem zelo oropan.
in tje. Ob polnoči pa, ko so peljali princa Karnevala k zasluženemu počitku, ni vedelo občinstvo, ali se naj joku iri solzam mnogoštevilnega spremstva smeje ali naj se drži resno.
Predrzen goljuf. Te dni je najel v Gosposki ulici elegantno oblečen tujec stanovanje ter si ob enem izposodil od gospodinje 20 kron. na kar je izginil.
—	Pošta v Laškem trgu nam je posebno naklonjena. Opetovano se je že zgodilo, da so nam došla pisma naših ondotnih g. sotrudnikov ali za dan kasneje ali so se sploh zgubila. To je res že skrajen nered, posebno ako se pomisli, da je Laško prva štacija pri Celju. Kdo je temu kriv? Odslej naznanimo vsak tak slučaj poštnemu ravnateljstvu.
—	(Judn.a judikacija najvišjega sodišča. Kakor je znano, so bili pred ljubljanskim sodiščem gg. akademiki Triller, Cliam in Vodušek toženi radi dvoboja, kojega je imel prvi z nad-poročnikom Lauterjem, dočim sta mu druga dva sekundirala. Pred ljubljansko sodnijo so bili vsi trije obtoženci oproščeni, to pa na podlagi izjave vojaških izvedencev, da dotične sablje niso bile smrtno-nevarne. Državno pravdništvo se je pritožilo, in najvišje sodišče je obsodilo g. Trillerja v 2 mesečen, g. Chama v 10 dneven in g. Vodu-šeka v 14 dneven zapor. Ta sodba mora vsacega, tudi največjega nasprotnika dvoboja — osupniti, ker je znano mnogo enakih slučajev, v katerih so bili dvobojniki (seveda Nemci) oproščeni.
—	Mariborski Čehi prirede v nedeljo, dne 12. t. m. v dvorani ,.Narodnega doma" v Mariboru prvi komorni večer* ob sodelovanju nekaterih Slovencev. Ta slovanski koncert postane gotovo jako zanimiv in zabaven. Opozarjamo na tozadevni češki inserat v današnji številki.
—	Kdaj zna nemškutar slovenski ? Mariborski mestni nemškutarski očetje so sklenili pred kratkim, da ne trpe v Mariboru nobenih slovenskih napisov, ki so mimogrede povedano, jako redki. Vzemimo pa v roke ..Štajerca" z dne 5. svečana 1905. in tam vidimo na zadnji strani v kotu slovenski inserat z debelimi črkami, kdaj se vrše živinski sejmi v Mariboru. Nemškutarjem a la Havliček so seveda dobri slovenski groši, katere kmet prinese v mesto, in zato znajo lepo slovenski! Kšeft je prva reč! Heil und Sieg!
—	Za lesotržce. C. kr. trgovsko ministrstvo naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da potrebuje ravnateljstvo državnih železnic v Belgradu za svojo delavnico v Nišu: 1910 hrastovih tramov, 1000 hrastovih desk. 2050 jelovih desk in 2000 borovih desk raznih velikosti. Pismene zapečatene in z napisom ..Ponudba za dobavo stavbnega lesa" opremljene ponudbe je najkasneje do 13. marca t. 1. opoldne vložiti pri ravnateljstvu državnih železnic v Belgradu. Prepis dobavnega razpisa, obsegajoč podrobne dobavne pogoje, je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. — C. kr. trgovsko ministrstvo naznanja dalje trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da je železniško vodstvo v
—	A strahi te mučijo? Imaš prikazni?
—	Zakaj me to vprašate? je dejal Pavlo in zaplakal.
Ljudje so se tesnili bližje in poslušali, gledali.
—	No. kaj, Miron Ivanovič je vprašal glasno grajski upravitelj.
—	Blazen je, — zelo blazen, se je odzval zdravnik.
V tolpi se je dvignil ropot; zaslišali so se kriki.
Tiho! je zakričal oskrbnik. Gromoda.
poslušaj!
Vse je utihnilo.
- Pavlo je zblaznel: glejte kakšne nezmožnosti se dolži: Slišite?
—	Slišimo laž! Ni res, ni res! Zaman nas mračite), se je razlegalo v tolpi.
—	Kaj? Zagotavljam vas, Pavlo hi pri pameti, češ, ako bi bil pri pravi pameti, ali bi se mogel sam javiti sodišču? Za nič na svetu! Kakšen durak bi storil kaj takega?
—	Ti si razumen človek! je kriknil iz tolpe mlad glas in zvoneč, silen, kakor zvon.
Oskrbnik se je postavil na prste, da bi videl, kdo ga je.pohvalil.
Pazite sedaj nanj, je nadaljeval upravitelj, a jaz pojdem sedaj in sporočim gospodu o tem.
Kapstatu razpisalo dobavo 84.000 kubičnih čevljev smrekovih desk in 400 kosov Toak-tramov. Ponudbe je vložiti do 4. aprila t. 1. 12. ure opoldne pri železniškem departementu v Kapstatu. Podrobnosti o tem razpisu se dobe pri c. kr. avstrijskem trgovskem muzeju na Dunaju. — Tudi na Štajerskem imamo posebno v zgornji Savi n s k i dolini — razširjeno trgovino z lesom. Zakaj se pristojnim uradom ne zdi. vred-no. da bi o takih razpisih obveščali tudi nas?
—	Umrl je v Gorici dne 7. t. m. g. Oskar Trglau, eden najdelavnejših in najpriljubljenejših udov ljubljanskih društev, zlasti ,.Sokola". Bodi vrlemu narodnjaku žemljica lahka!
—	Novi bankovci po 10 kron so že precej razširjeni in splošno dopadajo. ker se po barvi in risbi bistveno razločujejo od dosedanjih šablon-skih. Na avstrijski strani je tiskovna pomota, ker stoji „Danknoten" mesto „Banknoten".
—	Prve metulje smo že opazovali zadnje dni. Izvabilo jih je toplo pomladansko solnce. Upajmo, da jim ne zamori hladna sapa mladega življenja!
Iz Laškega. „Unsere Ahnen..." Pust je h kraju. Naši nemčurji so se hoteli od njega spodobno posloviti. Pri ,.Heringschmausu", ki so ga imeli v sredo, peli so same ginljive pustne pesmi. Med temi se je najbolj odlikovala tista, v kateri je odstavek: ,.unsere Ahnen. die alten Ger-manen ..." Neki liudomušneš je opomnil, da je to bržkone tiskovna pomota, in bi se moralo pravilno glasiti: „unsere Ahnen. die alten Ciganen ..." Toda saj je to samo šala — pustu v slovo. Naši nemčurčki nastopajo v tej pesni le kot slabi igralci v ulogi potomcev starih Germanov. Če še ne verjamete, zaslišite njih lepa slovenska imena: Bezgovšek, Dovečar. Ferlinc. Jazbec, Košir, Kres-nik. Lubec, Mravlak. Majcen, Premšak. Srnec, Stožički, Ulčnik, Tavčar. Valentinič itd. Vprašajte katerega izmed teh po narodnosti, in marsikateri stopil bode pred vas in trkajoč se na prša, bode prisegal: ,.Jaz sem Slovenec z dušo in telesom, in ostanem Slovenec samo ..." Torej nič — samo pustna komedija,
—	Iz Laškega. Lepo nalogo so si postavili naši samci za pustni večer; sklenili so združiti pri prijetni zabavi laške Slovence, čisti dobiček te veselice pa namenili našim ubogim šolskim otrokom na slov. ljudski šoli. Ta namen se je lepo izvršil. Zabava je bila izborna, dobiček kljub skromni prireditvi lep K 21'27 je preostalo za naše uboge šolarčke, katera svota se izroči g. nadučitelju slovenske šole. Kurijozna vojska se je vršila nekaj dni pred pustom po našem trgu. Slovenski samci so nabili vabila k svoji pustni veselici po hišah. Nemci so se teh vabil tako zbali, da so jih ponoči potrgali dol ter mesto njih prilepili svoja, sicer jako skromna vabila. ..Ne boš .Taka" si je mislil neki naš korajžni samec ,.kar je vam dovoljeno, je tudi nam" — in je nemške lističe pri belem dnevu poslal • tisto pot, kakor so prej Nemci nase. Sedaj je nastal mir
vojska s plakati se je končala. Nemci pa grozijo z veliko tožbo. '
„Dirkalsko društvo v Žalcu" ima v soboto, dne 11. marca 1905. ob 8. uri zvečer v gostilni g. Viranta v Žalcu svoj redni občni zbor. Ako bi občni zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, se skliče uro pozneje drugi občni zbor, kateri je sklepčen brez ozira na število navzočih.
Pojdiva, Miron lvanqvič!
Miron Ivanovič je stopil k vratom, a še hitreje nazaj, kajti ljudje so stali pred njim kakor živa stena.
Upravitelj je vse to od strani opazil in govoril:
A no, pustite ga! Pustite, dobri ljudje! Eh, radovedneži!
—	Naj nam zdravnik pove resnico. Resnico.
Kdo pa ste vi? Gospodu zdravniku ne
verjamete ? Kaj mrmrate ? Zoperstavljati se hočete ? A kako spozna sodba, komu pride zlo. komu slano, gospodu zdraviku ali vam? Radovali bi se. radovali, da se razreši vse tako priprosto, a vi se hudujete, kakor vrani.
Mi se ne bojimo! Resnico hočemo! so kričali ljudje.
A gospod zdravnik je hipoma skočil skozi okno in bežal kakor zajec po ulici! Kar poskakoval je, — dobro je znal bežati!
Fantje so se spustili za njim, da bi ga dognali. a zdravnik je pobral kamen in se postavil v bran. Tudi fantje so se ustavili, a gospod zdravnik je iznova začel bežati in — ubežal.
Tedaj pa so obstopili upravitelja.
—	Kaj ležete okoli mene? je dejal oskrbnik. Jaz ne pobegnem, ne bojte se! Zakaj me prodirate z očmi? Ali me žc.i'te : > i? Strašna smrt.
Imenovanje. Gosp. Ivan Vouk. poštni kontrolor, mnogoletni docent na poštno-brzojavnem tečaju in načelnik urada štev. 7 v Gradcu, je imenovan poštnini nadkontrolorjem.
Mozirje. Ob času maškarade ,,Narodne čitalnice" nabrale so gg. Anica Lipold-ova in Marica Turnšek-ova pri veselih gostih vsoto kron 3'57 za dijaško kuhinjo. Dal Bog več posnemovalcev!
—	Iz Gradca. Domači pustni večer, ki ga je priredilo akad. teh. društvo ,,Tabor" v Gradcu dne 4. sušca 1.1., je uspel zoper vse pričakovanje sijajno. Vkljub skrajno neugodnemu vremenu je bila udeležba jako velika. Videli smo zastopane najrazličnejše slovanske narodnosti in najrazličnejše sloje. Spored je bil dokaj raznolik in vseskozi lmmorističen. Za šaljivim petjem se je igral šaljiv prizor ,.Diogen in Ksantipa". Največ zanimanja in ploskanja je dosegla ,,Angelina", prva slovenska opera v Gradcu z orkestrom iz ,.Nove Panonije". Umetniška razstava in muzej, ki so ja priredili tehniki, sta bila tudi dobr.o obiskana. Razstava je nudila poleg smešnih slik tudi umetniške: v muzeju pa je videlo občinstvo mnogo zgodovinskih in drugih kurijozitet. kakor n. pr. port - arturški top. Prešernovo pipo. giftno kroto itd. Kranjski ,.štant", ki je prodajal vse po „kar najvišjih cenah", je imel mnogo obiskovalcev, posebno za časa šaljive pošte. Potem se je vršil ples. Med pavzo se je nudil radovednemu občinstvu poseben užitek pri ,.afrikanskem gramofonu", ki je v splošno zabavo igral različne zabavne točke, kakor V menažeriji, Neotova pesem. Trubadur itd. Sploh je vladala na celem večeru neprisiljena zabava. Plesalo se je do jutra, še le potem se je razšlo občinstvo v najboljši volji. Društvo si je pridobilo s to prireditvijo velik moralen in gmoten dobiček, zato se zahvaljuje veselični odsek slavnemu občinstvu za mnogo-brojno udeležbo in za preplačila.
—	Uboj. Jože Stefanič. hlapec pri kmetu Malusu na Bizeljskem. je bil dne 6. t. m. na Hrvatskem z vozom po vino. Blizu Klanjca ga srečajo domov se vračajoči sejmarji, ki so ga na cesti ubili.
—	Pri Sv. Joštu na Kozjaku se je s 1.
dnem meseca sušca t, 1. ustanovila c. kr. poštna nabiralnica s trikratnim poštnim potom v tednu na Dobrno. S to poštno napravo se je zelo ustreglo poštnim potrebam ondotnih prebivalcev.
Sv. Duh na Stari gori. Velecenjeni gospod Fran Hrašovec, c. kr. okrajni sodnik v pokoju v Gradcu, je podaril ob priliki svoje zlate poroke za opremo nove šole pri Sv. Duhu, ker je on tam (pod domačim imenom „Valbotov Franček" iz Berkovec) sprejel svoj prvi pouk, 30 kron. Tudi je vložil leta 1901 kot ustanovnino za to šolo pri „Slovenski šolski matici" v Ljubljani 80 kron; leta 1904 pa 30 kron kot ustanovnino za sprejem knjig „Mohorjeve družbe". Za ta velikodušni dar se mu tem potem izreče iskrena zahvala. Vsemogočni ohrani njega in njegovo blago soprogo še mnoga leta zdrava in čvrsta!
Šola Sv. Duh na Starigori, dne 1. sušca 1905.
Janez Vuk " Josip Sterniša
načelnik.	nadučitelj.
—	Sudmark je podarila tekom leta 1904 nemški šoli v Slatini 40 K, otroškemu vrtu v Velenju 600 kron. za nakup dosedaj slovenskega posestva v Ormožu 1000 K, nemškemu domu v Šoštanju 200 K, učiteljem 2073 K, obrtnikom 1345 K. uradnikom 535 K in dijakom 250 K.
a umreti mora človek tako ali tako, vrhu tega še boleham, boki me bole. pravijo, da ne bom dolgo več piroval na svetu. Ako hočete, pogubite mojo dušo, pogubite samo mojo. a radi te pogubite vse svoje. Mojim otrokom pa gospod podari nagrado...
— Pojdi, pojdi — na smrt se še lahko dolgo pripravljaš, se je zaslišalo iz tolpe, in ljudje so se razstopili. Samo tega ne dopuščamo, da bi ga šteli med nore, mi smo pripravljeni na vse!
Poslušajte moj svet! Pustite tega prokletega Pavla — fej mu! Naj sluje med nami za blaznega! Poslušajte! Eh, beda z vami! Ako ga nočete poslati v bolnico naj ostane doma. Samo naj velja za norega — tako bo najbolje. Lepo vas prosim, ako postavijo nas na sodbo, propademo kakor gosi./.
A Pavlo je vse to poslušal in se zalival s solzami. Težko ga je bilo gledati.
Tako so tudi sklenili, da ga označijo za norega. češ, ako stopijo na stran sodišča, ga brez dvoma obsodijo.
Upravitelj je rekel, naj peljejo Pavla v kočo, in vprašal, kdo bi hotel radovoljno biti njegov čuvaj, in celo precejšno plačo je obetal, a vzlic temu se ni nihče oglasil. Upravitelj je prigovarjal in celo hudoval se je, a nikdo se ni brigal za to.
(Konec prihodnjič.)
Z letošnjim poročilom so prišle prošnje za podpore, katere se pa -niso povsod tako ugodno rešile, kakor si domišljuje tajnik — rojen Slovenec. Občina Kggenberg je prošnjo kratkomalo odklonila, kar je povzročilo v nemških listih napad na tamošnjega zdravnika dr. Slekovetza. Pišejo o njem: Društvo Sudmark mu je dovolilo leta 1899. posojilo, ker se je mislilo, da bode on kot zdravnik na Spodnještajerskem deloval plodo-nosno v smislu društva. Izročil je S. izjavo, da bode stanoyžrl 8 let v narodno-nevarnem kraju Spodnjega Štajerja. Kmalu po podani izjavi se oglasi napadeni in pravi: posojilo po 200 gld. sem že davno vrnil, toraj me Sudmark tudi ne more siliti, da bi izpolnil to, za kar sem se svoje-časno zavezal.
—	Jesenice na Gorenjskem. S pomočjo ..Siidmarke" postavljeno gostilno ali takozvani „luterš tempel" je te dni kupil Slovenec, gospod Peter Rozman. V tej gostilni je .bilo zbirališče »Siidmarke", telovadnica nemškega ,.Turnvereina". ob enem je pa tudi bil ta salon hiša božja, kamor je redno prihajal pastor iz Ljubljane jeseniškim odpadnikom opravljat službo božjo. V tej božji hiši se je pa tudi vsako nedeljo pridno plesalo, ker nezavednega slovenskega občinstva ni nikdar manjkalo. Vkljub temu pa ni mogel gostilničar shajati, kajti turnarski ,,puf" mu je delal silne težave. Gostilničar je Čeh. pa postal je tukaj nemškutar iri .Juter"; upamo, da nas za vedno zapusti. Tako gremo mi naprej!
—	Narodno delo na Češkem. Preteklo poletje razposlal se je tudi v slovenske kraje poziv iz Mohalnice na Moravskemr koji nam kaže iz nasprotnikovih ust, kako mirno a dosledno prodirajo Cehi. prodirajo tako, da nas mora biti sram, če pomislimo, kaj smo mi storili in dosegli tekom zadnjih desetletij. Tuintam kaka občina, kak okrajni zastop. vse to v sredini slovenske zemlje; na meji moramo pa žalostnim srcem a resnici na ljubo priznati, da nazadujemo. Evo vam dokaza, kako se dela v deželi, kjer je deželni zbor in deželni odbor še v nemških rokah, koja velja toraj oficielno kot bolj nemška kakor češka: „Britek boj bije nemški narod za svoj obstanek, najljutejši je na Moravskem, ker je ista ključ do nemških postojank v Avstriji. Ako pade Moravska, prodere slovanstvo .zmagonosno v nemške avstrijske dežele! V moravskem deželnem zboru nimajo Nemci z veleposestvom vred več zanesljive večine; le eden zgubljeni mandat pomenil bi zdatno škodo. Čehi že upajo, da jim pripade pri prihodnjih vor litvah mandat mestne skupine Mohalnice. Loštice, Litovel i. d. Res, nevarnost je najvišja! Litovel. stara nemška naselbina, padla je Čehom v roke, Loštice. nekdaj popolnoma nemški kraj. prešel je pred 10 leti v nasprotno last. uže trka Slovan na naša vrata, vrata mesta Mohalnice. Ako hočemo. da Mohalnice z 4150 nemškimi in le 150 češkimi prebivalci (številke so čisto pravilne!) ne sledi Listovelu, treba je, da pravočasno skrbimo; Mohalnice moramo držati, drugače je severna Moravska zgubljena. A ne samo Mohalnice utrditi, tudi razkropljene Nemce iz okolice podpirati, bo naša dolžnost, zlasti pa Nemce v Lošticah. Loštice štejejo danes 200 nemških in 2350 čeških prebivalcev. Ako hočemo 200 Nemcev v Lošticah z njihovo enorazredno šolo še rešiti, prisiljeni smo bili, ko je prišla zadnja nemška gostilna na javno dražbo— vse druge gostilne prišle so uže poprej v Češke roke — da jim isto izdražbamo in s tem zasiguramo- lastno nemško hišo."
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela svojo 159. vodstveno sejo dne 22. februarja 1905. Navzoči: Tomo Znpan, prvo-mestnik, dr. Dragotin vitez Bleiweis-Trsteniški. Luka Svetec, podpredsednik, dr. Ivan Svetina in Ivan Šubic. Svojo odsotnost je opravičil cesarski svetnik Ivan Murnik in tajnik dekan Anton Žlogar. Prvomestnik je obvestil navzoče, da se je naprošen 15. januarja t. 1. udeležil shoda pri Sv. Jakobu v Rožu na Koroškem. Označil je.s cela nenavadno narodno vnemo tamošnjega ljudstva. Samoodsebe je namreč prišlo na to misel, da pozida tu štirirazredno slovensko šolo in ne odneha od tega svojega trdnega sklepa. Imenom vodstva je pozdravil na shodu navzoče in jim obljubil družbine požrtvovalnosti za to šolo do najskrajnejših mej. V smislu § 18. družbinih pravil so se udeležile današnje vodstvene seje kot svetovalke prvomestnice ljubljanskih podružnic gespe Franja dr. Tavčarjeva, Ivana Zupančičeva, Marija Trčekova ter zastopnice litijskih Slovenk gospa Terezina Svetecova in gdč. Ljudmila Roblekova, kakor tudi prvomestnik šentjakobsko - trnovske moške podružnice dr. Ivan Papež. Navedene čč. svetovalke z g. svetovalcem so bile vabljene za 4. uro in so točno došle. — V njihovi navzočnosti se je natančno premotrilo vse družbino stalo glede kave, in se ponavljaje glasovalo za to, da se vztraja pri sklepu storjenem v 155. vodstveni seji z dne 12. oktobra 1904, ki se je tovarnarju g. Ivanu Jebačinu iz posebne družbine obzirnosti službeno vročil šele 30. novembra 1904. Glasom onega sklepa izza 12. oktobra p. 1. se je pretrgala vez med družbo in dosedanjim zalagateljem družbine kave g. Jebačinom v Ljubljani. — Nato se je na podlagi vodstvu došlih ponudeb oddala dobava kavinih izdelkov v korist družbe najboljšim
ponudnikom. S temi svojimi sklepi se je družba glede kave postavila ob enem na brezprimerno bolje materijalno stalo, nego ga je mogla zavzemati do danes. O konečnih družbinih korakih v tej stvari se obvesti vesoljni slovenski narod svoječasno po posebnem naznanilu. Potem ko se je še sklenilo, da se založi nov družbin ..narodni kolek", je prvomesthik zaključil sejo ob 6. uri zvečer.
Društveno gibanje.
—	Ormoško učiteljsko društvo si je izvolilo za tekoče leto sledeči odbor: Predsednikom Antona Porekar. nadučitelja na Humu; podpredsednikom Martina Šalamun, nadučitelja pri Miklavžu; tajnikom Adolfa Rosina. učitelja v Ormožu; blagajnikom Josipa Rajšp. nadučitelja v Ormožu, odbornikoma Ivana Košar, nadučitelja pri Veliki Nedelji in Antona Kosi, učitelja in posestnika v Središču; zadnji je tudi izvoljen delegatom za občni zbor „Zveze štajerskih slovenskih učiteljev in ačiteljic" v Celje.
- Odbor „Vesne" za peti tečaj je sledeči: Predsednik: Hinko Smrekar. Podpredsednik: Gvidon Birola. Tajnik: Ante Gaber. Blagajnik: Fran Ravnikar. Arhivar: Josip Zolja. Namestnika: Svitoslav Peruzzi in Maksim Gaspari. Preglednika: Šaša Šantel in Vilko Sever.
—	Umetniško društvo „ Vesna* je izvolilo na prvem občnem zboru petega tečaja soglasno visokorodnoga gospoda c. kr. dež. višjega sod. svetnika v pok., graščaka in posestnika umetniške galerije v Skofji Loki. g. Karola viteza pl. Strahia radi izrednih zaslug za umetnost v slovanskih zemljah svojim častnim članom.
—	Pri Vegovi slavnosti, ki bode v sredo, dne 15. sušča na Dunaju v hotelu „zur Post". 1. Fleischmarkt 16, blagovolila sta provzeti govore gospoda dr. Mirko Ploj. c. kr. dvorni svetnik, drž. in dež. poslanec, častili predsednik odbora za prireditev Vegove slavnosti. in dr. Andraž Ferjančič. c. kr. sodni nadzornik, drž. in dež. poslanec, in sicer bode prvi pozdravil slavnostni zbor. drugi pa bode govoril slavnostni govor. Kot prva točka sporeda vojaške godbe bos. herc. pešpolka štev. 4., se bode igrala „Vegova Koračnica", katero je v spomin 150 letnice rojstva slavnega učenjaka in junaka Jurija barona Vege zložil gosp. Ivan Tomaževič, ravnatelj mestnih šol v p., drugi pevovodja društva „Zvezde". Med godbenimi točkami so sledeče točke slovenskih skladateljev: Viktor Parma: ,.Mladi vojaki", Fr. Korun: „Bodi zdrava domovina" (fantazija po Ipavčevih pesmih). Kocijančič: „Slovo". (..Le nocoj še"). V. Parma.-„Pozdrav Goronjski", Volarič: ,.Slovanskim mladenkam", dr. G. lpavic: „Slovenec sem"" itd. Vodstvo narodne godbe v Celju je dalo te točke radovoljno na razpolago.
Dopisi.
Iz Vojnika. ,.Društvo za povzdigo nemške šole v Vojniku" je priredilo v sredo, dne 1. sušca neko slovesnost, ki se včasih imenuje tudi „Ball". Bobnali in bobnali so naši vojniški za sveto nemško „špraho" vneti „purgarji" in zbobnali so nekaj ljudi skupaj. Manjkalo tudi ni gospode (kakor se že to običajno reče) iz Celja, pa man jkalo tudi ni ,.toastov" ali po vojniškem rteuč" „tostov", pa tudi ne drugih tostov. Vsega je bilo dovolj, še prostora, pa še škofjevaških purgarjer nekaj in njihovih hčerk frajlic, ki ne znajo samo takrat po nemšk kramljati, kadar gredo z motikami nad krompir ali korenje, ampak tudi. če sedijo v vojniški ,,kazini". Le to smo pogrešali mi vojniški nemčurji, da niste prišle še zraven gospe mame teh ,.naprednih" frajlic. Z vami bi bili vsaj mi vojniški Nemci lahko govorili ,.po slo-vensk", ker ve „frave" ne znate nič .,po nemšk", mi vojniški Nemci pa še tudi v nemški „šprahi" nismo daleč prišli, ko še pa ni tako dolgo, kar smo nekateri še čisto po slovenski krave pa svinje pasli. Pa zdaj smo Nemci mi, pa ve pa tudi, pa trirazredno nemško šolo tudi imamo. Da, „die Bttrger von Bisch.ofdorf" morali so biti zraven. Ker so pa ponižni, so radi (?) ostali v spodnjih prostorih, kjer so je razveseljevali z musko hm. za te je bila ekstra muska. eden sam muzikant jim je zadostoval. Gospoda je bila pa zgoraj, pa je imela menda še bolj slabe godce, da jih je moralo biti več, bila je iz Celja „Streich-musik". He, mi, kar nas je bilo ,,ta noblih". smo se gor „fajn" imeli, če tudi nismo nič več plačali, ko vi, kar vas je bilo bolj „ta gmaj".
Slovenski kmetje, ali še nimate dovolj ali še ne uvidite, da se vam mi vojniški nemčurji za hrbtom smejimo, potem ko od vas kronce dobimo. Je pač križ, mi nobl vojniški nemčurji ne maramo vas „paverskih" nemčurjev, pravi Nemci pa ne marajo nas. Toda ne obupajmo. vsaka stvar trpi le nekaj časa. Slovenci smo, pa Slovenci nočemo biti, Nemci bi radi bili — pa Nemci ne moremo biti — torej smo en ... . Svet je nehvaležen, a zaupajmo v božjo pomoč mi nemčurji vojniški in škofjevaški. Vi nemški Škofljani potrpite, če pljuvamo po vas mi vojniški nemčurji. in pomislite da pljuvajo tudi po nas pravi, pošteni Nemei. ?a kaj čemo, saj si vsi skupaj ne zaslužimo
druzega, ko pa pljuvamo sami sebi v obraz, da se nam že vsak pameten človek smeje. Mi bi pa le radi Nemci bli.
Eden. ki mu ni nič žal, da ni bil zraven.
Bralno društvo „Naprej" pri Sv. Barbari v Halozah. Preteklo je že precej časa. odkar se je poročalo zadnjikrat o našem društvenem gibanju. Marsikdo je že menda pozabil na Sv. Barbaro. Res je bilo v preteklem letu tukajšnje društveno življenje jako medlo; veselice ali slične prireditve sploh nismo imeli.
Z veseljem torej poročamo, da je jelo z letošnjim letom naše bralno društvo postajati ži-vahneje. Dne 26. svečana t. 1. priredilo je veselico ■/. gledališko igro in prosto zabavo. Naši di-letanti so se prav odlikovali. Veseloigra ,.Mutec" v enem dejanju se je uprizorila v četrtem razredu tukajšnje šole na priprostem. vendar ličnem odru prvikrat in je dosegla lep uspeh! Zato gre hvala diletantom. G./Prdež.je rešil svojo težko ulogo prav izborno; kot oče ,,Mutca" in bogataš je nastopil naravno in neprisiljeno. Nič manj dobro nam je podala ..Ana-' Trdeževo soprogo. Nad vse izborno je igral ,.dr. Skaza" zdravnika, ki spozna takoj vsako bolezen, id est na žili, katero učenost in spretnost si je pridobil od kitajskih zdravnikov. Sluga „Luka" je vzbujal soglasno priznanje ter povzročil mnogo smeha. Omenimo naj še pohvalno zaljubljenca Franceta „Mutca" in ljubko Mimico.
Udeležba je bila povoljna. Kljub neugodnemu vremenu je prišlo precej domačinov, pohvalno moramo omeniti tudi nekaj tujcev.iz Ptuja, Sv. Marka. Sv. Marjete in Leskovca. Vendar moramo na tem mestu izraziti željo, da bodi udeležba prihodnjič mnogobrojnejša. posebno od strani Barbarčanov. Po končani igri smo se dobro zabavali s tamburanjem, petjem in srečolovom.
Gregorčičeva slavnost akad. društva ,,Slovenije" na Dunaju. Dne 2. marca je priredila ..Slovenija" slavnostno akademiji) na čast pesniku-prvaku Simonu Gregorčiču. Dasi je goriški slavec gotovo eden najpriljublje-ltejših slovenskih pesnikov, ni se praznovala njegova šestdesetletnica niti v njegovi ožji domovini, niti kje drugodi po Slovenskem. Dočim se je doma Gregorčičev jubilej le površno omenjal med l dnevnimi novicami slovenskih listov, slavila je na Dunaju slovenskega pesnika cela slovanska kolonija. Izbrano, praznično občinstvo je polnilo do zadnjega kotička veliko dvorano hotela Savoy. Prva točka programa je bil prolog, katerega je govoril Pavel Grošelj. Mogočno so doneli njegovi vzneseni stihi, polni pristne poezije; pravi pesnici polet je prešinjal Grošeljeve besede, s katerimi je izražal vsa prekipeča čustva mladine, ki jo je primerjal deroči bistri Soči. V prologu je bila na najlepši in najprimernejši način proslavljena Gregorčičeva muza. to je bil slavnostni pozdrav slovenske mladine Simonu Gregorčiču. Nato je pel moški zbor ,.Slovenije" Foersterjevo pesem: ..Povejte ve planine". Prekrasna skladba ^ napravila globok vtis. Živahno ploskanje je sledilo mojstrskemu nastopu „Prvega jugoslovanskega kvarteta" (Jeraj, Hohne, Lenarčič. Šantel, člena orkestra dunajske dvorne opere). Izreden n met tristo užitek je' bil, poslušati Čajkovskega .. Kavatiuo" Jugoslovanski kvartet se odlikuje i po posebni preciznosti pod spretnim vodstvom g. -Jeraja. kateremu se je izročil lavorov venec. Naslednja točka je bila gotovo ena najimenitnejših. Krepko se je razlegal po dvorani obsežni bariton g. dr. pl. Zawi\owskega, člena dunajske dvorne opere. Zawilowski je eden izmed najsposobnejših umetnikov dvornega gledališča, in prerokuje se mu bleščeča umetniška bodočnost. Njegov bariton se posebno občuduje na dunajski operi, tem prvem evropskem glasbenem institutu Tudi na Nemškem se Zawilowskeg-a visoko ceni ponudil se1 ran je engagement na gledališču v Bavreuthu. Pel je pristno poljsko pesem „Stach", polno narodnih motivov. Globoko čustvo je prevevalo hrvatsko pesen ,.Oproštaj". Umetnikova virtouznost je povzročila burno pohvalo. Mešani zbor ,.Slovanskega pevskega društva" je jako ugajal, kar je gotovo zasluga pevovodje g. Arhan-gelskega. Pela se je Gregorčičeva pesem „Naša zvezda", ki jo je vglasbil Ant. Nedved. Pravi biser češke glasbe Dvorakov klavirski kvintet I. so svirali gdč. Polaczek (glasovir) in gg. Jeraj, Polaczek (violina), HOhne (cello) in Šantel (viola). Koncert je zaključil slovenijanski pevski zbor. Bila je to ena izmed najlepših točk. Težka skladba ,.Utopljenka" se je eksaktno izvedla. Razni in fini pianissimi so občinstvu jako dopadli. Pevovodja ,.Slovenije", stud. iur. Badjura, ki je nastopil tudi že pred srbskim kraljem, je dokazal tudi tokrat svojo nadarjenost. Točke kratkega ali izbornega programa so se proizvajale prav točno.
Med navzočimi so bile sledeče odlične osebe: dr. Pacak, predsednik kluba čeških svobodomiselnih poslancev (mladočeškega kluba), s soprogo, rodbina ekscelence ministra dr. Rezeka, državni poslanci: dr. Kramar, dr. Šileny, dr. Dvorak, zastopnik praške trgovske komore Rysanek, vitez Berks. dvorni svetnik dr. pl. Vukovič, dr. Ferri, dr. Zaffron, dvorna svetnika Zavadil in Romšar, vorni tajnik dr. Žolger, predsednik „ Slovanskega vskega društva" primarij dr. Drozda, podpred-dnik „Slovanske besede", dr. Vlasak s soprogo,
cesarski svetnik Penižek, finančni svetnik pl. Sla-vicki, češki pisatelj dr. Karasek. srbski protopop Mišic, bankir Bouchal, notar dr. Belar. odvetnik ruskega poslaništva dr. Rožič, dr. Lenoch in mnogo drugih.
Akademiji je sledil nenavadno živahen ples. Prvo četvorko je plesalo nič manj kot 116 parov. Plesna dvorana je hudila očarujočo. prekrasno sliko; bilo je tp vrvenje, kakršno je le redko na kakem plesu. Ta Gregorčičeva slavnost je bila najsijajnejša slovanska prireditev letošnje sezone na Dunaju.
Narodno-gosp. novice.
Črtice iz sadjarstva,
* Piše Anton Kosi. učitelj in posestnik v Središču.
(Dalje).
b) Kakšno sadno pleme naj sadimo?
Dobro je znati, kakšno zemljo zahtevajo različna drevesna plemena. Pri tem je treba pomniti sledeče:
Jablan ljubi rodovitna, zmerno mokrotna tla, a ne takih, ki bi trpela na stoječi podtalni vodi (Grundwasser). Sicer uspeva jablan skoraj v vsaki legi, celo ob severnih rebrih ali obronkih.
Hruška, ki pošilja svoje korenine globoko, hoče prav globoko, a bolj suho zemljo. Razun tega zahteva bolj prosto in solnčno lego in uspeva najbolj ob njivah, v ravninah in na južnih ter zahodnih pobočjih.
Črešnja raste najrajši na višinah v peščeni, celo v kameniti, suhi zemlji; prav posebno ji ugaja tudi apnena zemlja.
Sliva je izmed vseh sadnih dreves glede zemlje najmanj izbirčna; uspeva dobro celo v mokrotnih nižavah. Zato sadijo slivo in njeno sorodnico češpljo povsod, v nizkih pa tudi v višjih legah.
Oreh in kostanj uspevata skoraj • v vsaki zemlji in vsaki legi; vendar se najbolj obnašata v zmernih višinah in prosti legi.
Marelica in breskev se počutita najbolj v rahli, precej suhi, topli, zmerno rodovitni, pa ne mastni zemlji, v solnfčnih, zavetnih legah.
Pri izbiranju sadnih vrst vpoštevaj ta-le glavna pravila:
1) Ne zasajaj premnogo vrst!
.Tednakovrstno sadje zori ob istem času, radi tega ta sad lažje začuvamo, oberemo in uporabimo. Za vsakega, ki namerava razpečati sadje kolikor mogoče lahko in dobro, nikakor ne kaže, da bi si razmnožil prav dosti sadnih vrst. Kupec, ki išče sadja za razpošiljanje, ne vpraša koliko vrst sadja je, ampak koliko sadja ene vrste.
Ob cestah zasajaj le bolj pozne moštne vrste in manj žlahtnih zaradi uzmovičev.
2.	Sadi le malo ranih sadnih vrst!
Rano sadno drevje se priporoča le za bližine
velikih mest, kjer moremo sadje takoj tudi spraviti v denar; za narejanje sadjevca pa rano sadje ni porabno.
3.	Izberi za saditev v obče le take vrste, ki so se v tvojem kraju že obnesle, ki se najlažje uporabijo za dom, in po katerih kupči najbolj povprašujejo!
Drevesce, ki se sadi. naj bo 1 e p o . zdravo in dovolj razvito, ne pohabljeno — krev-ljasto.
Na zdravniškem spričevalu za saditev sposobnega drevesca stoje besede: Gladka skorja brez lišajev, ravno, krepko (povprečno 3—4 cm debelo) deblo brez vsakih ran, zdravo in bogato koreničje z mnogimi sesalnimi koreninicami ter pravilno vzgojena krona.
Žal, da so naši sadjarji, če jih smemo tako imenovati, ravno kar se tiče lastnosti, katere mora imeti za saditev odmenjeno drevo, vse premalo natančni in izbirčni. V tem oziru največ greše, ker sade zvečine razvita ali pa že starikava, grčava drevesca brez povoljnega števila koreninic, brez krone. Navadno izkopavajo divjake v gozdu ter je potem cepijo. Divjak *iz gozda bi sicer ne bil napačen, ker je zelo trpežen (zlasti če je zrastel iz peške lesnike ali leščice). a v toliko je nepriličen, ker navadno nima dovolj razvitega koreničja, katero je prvi pogoj, da se drevesce prime, uspeva in za časa rodi. Ako hočemo torej imeti od drevesca čim najprej hasek, zasajajmo le lepa, dovolj razvita in pravilno odgojena drevesca. Drevesa, ki so stara manj ko 4—5 let, navadno niso sposobna za saditev na stalno mesto. Taka drevesca se naj oddajajo še v dobri zemlji pravilno urejene drevesnice ali pa na gredi domačega vrta.
Kar se tiče krone ali vrha, je pomniti, da mora biti isti pri sadnem drevescu, sposobnem za saditev, lepo pravilen, imeti mora 4 6 stranskih enoletnih mladik z močno razvitimi očesci ali popki. Mera od korenin do prve veje v kroni bodi V/2—2 metra. V obče kaže saditi le srednje visoka drevesa, ker zelo visokemu drevju veter močno škoduje. Visokodebelno (2 m) drevje je primerno le za kraje ob cestah, v tihih in mirnih dolinah, sploh v krajih, ki niso izpostavljeni močnim vetrovom.
Zelo važne so, kakor sem že omenil, korenine. Drevja s slabim in bolnim koreničjem nikoli ne sadi na stalno mesto; škoda je za čas in za
trud pa tudi za prostor, kamor vsadiš tako drevo. Zlasti važne so takozvane sesalne koreninice, to so one nežne nitkaste koreninice, po katerih srka drevo hrano iz zemlje. Drevo mora imeti seveda tudi debelejše korenine, ki mu dado v zemlji močno in trdno oporo. Pri izkopavanju drevesc iz drevesnice se naj pazi. da se korenine preveč ne potrgajo ali posekajo.
Ako drevesc, odmenjenih za saditev, ne moreš takoj vsaditi, pokoplji jih s koreninami v rahlo zemljo, da še ne izsuše.
c) Kako daleč naj stoji drevo od drevesa?
Pri novih drevesnih nasadih je treba najprej zmeriti daljavo, katera mora biti med posameznimi drevesi. Tu ne velja: čim gosteje in čim več dreves, tem večji dobiček, -— ampak: čim več zraka, svetlobe in zemlje, tem večja rodovitnost. Red. v katerem se drevesa sade, je odvisen od oblike zemljišča, katero hočemo zasaditi. Navadno se sadi v kvadrat; drevesca namreč, katerih po štiri tvorijo kvadrat, naj se sade tako. da so drugo od drugega enako oddaljena; to je takole:
O O O O O O O
o o o o o o o o o o o o o o
Pri nepravilni obliki zemljišča pa naj se drevesa sadijo tako, da tvorijo po tri drevesa enakostra-ničen trikotnik, da so torej zopet drugo od drugega enako oddaljena, t. j. takole:
O O O O O
O O O O O O O O O
Jablani, hruške in črešnje morajo stati 8 do 10 m vsaksebi; pri slivah in češ-pljah ter pri višnjah zadostuje 5—7 m-, breskve in marelice po vrtih 5 m.
(Dalje prihodnjič.)
Politični pregled.
—	Državni zbor. V včerajšnji seji poslanske zbornice je ministrski predsednik Gautsch odgovarjal na SchOnerjevo interpelacijo glede intervencije ministrstva zunanjih del v zadevi govora pruskega ministra Rheinbabna o razmerah v Galiciji. Gautsch je rekel, da se je stvar prijateljsko izvršila in prijateljsko poravnala. Zbornica nadaljuje sedaj s prvim branjem obrtne reforme. Kdaj bo prihodnja seja. še ni zagotovljeno.
Domobranski minister grof \Velsersheimb se je včeraj v posebni avdijenci poslovil od cesarja. V parlament ga ne bo več. Kdaj se razglasi njegov odstop, še ni določeno.
—	Češki minister. Zatrjuje se, da v kratkem odstopi češki minister-rojak dr. Randa in da bo na njegovo mesto imenovan bivši predsednik „Mladočeškega kluba" Erigel.
—	Ogrska kriza še vedno ni končana. Cesar je sprejel te dni zopet šest ogrskih politikov različnih strank; sedaj je poklican na Dunaj tudi hrvaški poslanec Tomašič. Pripomniti moramo, da so ti hrvaški poslanci izvoljeni pod pritiskom vlade, da torej niso reprezentanti Hrvatov. Prihodnji teden pride baje sam cesar v Budimpešto.
—	Obstrukcija italijanskih železničarjev je končana.
Carjev ukaz. Car je izdal nastopni ukaz: Da zamore car vse svoje verne podanike neposredno zaslišati, naj ministrski svet. ki je pod predsedstvom carjevim, pregleda in se posvetuje o vseh nazorih in željah, ki prihajajo na carjev naslov od privatnih oseb in zavodov in ki se tičejo spopolnjenja državne uprave in zboljšanja narodnega blagra. Listi pozdravljajo carjev res-kript kakor prvi korak do izpolnitve želja naroda ter izražajo nado. da bo vest o carskem odloku pomirila duhove, ter da poneha upor, ki je izbruhnil po vsej državi. Predsednik ministrskega zbora, \Vitte, je baje zgubil carjevo milost. Ti ruski visoki uradniki so res pomilovanja vredni, ker so vsak hip odvisni od intrigantov in kreatur, katerih je obilo na vsakem avtokratskem dvoru.
. Rusko-japonska vojna.
2000 Japoncev se je izkrcalo v severni Koreji. Vladivostok, dne 4. marca. Pri Šegudšinu v severni Koreji se je izkrcalo 2000 Japoncev.
Nova vojaška kuhinja. „Petr. Vedo-mosti" javljajo, da si je štabni kapitan Boršov dal patentirati od njega iznajdeno razložljivo vojaško kuhinjo. V tej kuhinji je možno pripraviti jedi za 50 oseb. Kuhinja je velike važnosti zlasti za obveščevalne svrhe, ker se jo lahko med potjo ali vožnjo razgreje in tudi pripravi jedi tekom ure in pol.
General Miščenko. Iz Petrograda javljajo, da je bil general Miščenko. ki je dosedaj zapovedoval posebni zabajkalski kozaški brigadi, imenovan poveljnikom mešane uralsko zabajkalske kozaške divizije.
Japonci v PortArturju. List „Novoje Vremja" je dne 26. februarja priobčil vest iz Mukdena, da je dospelo tjakaj poročilo, da Japonci grdo in brutalno postopajo s prebivalstvom,
ki je ostalo v Port Arturju. Vsi, ki so došli tjakaj iz Port Arturja in Daljnega, potrjujejo to vest.
Peta japonska armada. — Japonsko brodovje. London, dne 6. marca. „Mor-ning Post"' poroča iz Šangaja od 4. t. m.: Japonci nameravajo osnovati peto armado, ki bo močna 8 divizij — 140.000 mož — in bo obstajala iz rezervistov iz let 1887. do 1891. Tri divizije so se izkrcale že v severovztočni Koreji; od teh pojde baje en del proti Vladivostoku, drugi pa. poskusi zajeti levo krilo ruske armade.
Čuje se, da je ruski poslanik govoril s sultanom, da bi nekaj ruskih ladij črnomorskega brodovja šlo skozi Dardanele.
Pet r ograd, dne 7. marca. Pri naskoku na prehod Gutulin so Japonci izgubili 2000 mož.
Petrograd, dne 7. marca. Predvčerajšnjim je trajal artiljerijski boj do večera. Najhujši je bil pri Jamsuntunu, katera vas je popolnoma pogorela. To je bil samo začetek splošni bitki. Ponočni naskoki Japoncev na ruski centrum in na rusko levo krilo so bili odbiti.
Petrograd, dne 8. marca. Velikanska bitka pri Mukdenu traja še vedno. Rusi so svojo desno flanko pomaknili proti severu tako, da stoje zdaj paralelno z japonskimi kolonami, ki so jim hotele priti za hrbet. Velik boj je bil pri Inhuantunu na potu v Sin-mintin. Japonci so novič z vso ljutostjo naskočili generala Rennenkampfa. prelaz Gutulin in goro Putilov, a so bili povsod odbiti.
London, dne 8. marca. Bitka pri Mukdenu je naravnost strahovita. Rusi imajo že sedaj večje izgube, kakor so jih imeli pri Ljaojangu, še veliko večje izgube pa imajo Japonci. Kaže se, da se je glavna ruska armada že začela umikati na sever od Mukdena. Kuropatkin je baje že preložil glavno vodstvo. Japonsko levo krilo sega že čez Mukden. 25 milj severno od Sinmintina je bil krvav boj med japonskimi konjeniki in med kozaki. Baje so bili kozaki poraženi. Ena japonska divizija sega že do Tielinga. V središču drže tako Rusi kakor Japonci vse svoje pozicije.
London, dne 8. marca. Včeraj ob dveh zjutraj so Japonci naskočili ruske pozicije ob Hunhu. Artiljerijski boj je bil posebno ljut. Tudi severno od ceste v Sin-mintin je prišlo do boja.
London, 9. marca. „Times11 se poroča iz Petrograda: Generalnemu štabu je došlo Kuro-patkinovo naznanilo, da se nahajajo mogočni japonski oddelki na severoza-padni strani nad Mukdenom, in da je bil vsled tega prisiljen, umakniti se z b o j i š č a.
Petrograd. 9. marca. Petrograjsko brzojavno agentstvo javlja: Boj ob Mukdenu je trajal tri dni, Rusi se umikajo na utrjene pozicije ob Hunhu. Japoncem se je posrečilo priti na severu Mukdenaskoro do železnice.
Pariz, 9. marca. „Echo de Pariš" javlja iz Petrograda: Kuropatkin je bil prisiljen, opustiti svoje pozicije v centrumu in na desnem krilu; Rusi zapuščajo Mukden in se umikajo na Tieling. Položaj je za Ruse jako kritičen, ker jim skušajo Japonci na severu prestriči pot, vendar je upati, da se vsled utrujenosti Japoncev ruska armada v redu umakne.
Pariz, 9. marca. V Petrogradu vlada največja potrtost. Minister J e r-molov je priznal dopisniku „Matina", da se je bati kmetskega punta zlasti v h a r-kovski guberniji.
Naprodaj je
kmečka hiša s posestvom
z lepo lego v prijaznem trgu Vojniku. Lega je nekoliko na griču z lepim razgledom in pripravna za kako vilo. Na posestvu se lahko redi 4 —5 glav živine. Več se poizve pri Ant. Brezovniku, trgovcu v Vojniku.	(114) i
Skoro popolnoma nova
spcccrijsHa stclaža
je naprodaj po prav nizki ceni.
Vpraša se pri Franc Kartinu
Št. Jurij ob juž. žel.	(102) 2—2
Zahvala.
Ob prebritki izgubi preljubega moža oziroma predobrega očeta
Karol-a 5ah-a
posestnika v Liscah
bivšega nekdajnega župana, načelnika in nad 30 letnega uda krajnega šolskega sveta celjske okolice, odbornika kat. podpornega društva, itd. se najsrčnejše zahvaljujemo ljubim sorodnikom, blagim prijateljem in znancem za izkazano sočutje in tolažbo. Posebuo se čutimo dolžni zahvaliti se za podarjene krasne žalne vence slavnemu kraj. šolskemu svetu in občinskemu zastopu, za toliko obilen in časten sprevod čč. duhovnikom: mil. gosp. opatu Francu Ogradi-ju. g. vikarju (lorišek-u g. dr. Somrek-u. ki je rajnkega še na dan smrti sprevidel vs sv. zakramenti, očetom kapucinom. g. Ivanu Cemažarju. kaplanu teharskemu, blago-rodnim udom kraj. šol. sveta celjske okolice in načelniku g. dr. Hrašovec-u. velecenjenim občinskim odbornikom, g. (ilinšek-u županu, občinskemu tajniku g, And. Percii. prednici in čast. materi Angelini Križanič. častitim šolskim sestram, slavnemu učiteljstvu deške okoličanske šole in ljubi šolski mladini na obeb šolah ter vsem. vsem. ki so spremljali nepozabnega nam rajnkega k večnemu počitku in zanj molili. Bog plačaj vsem! Predragega pokojnika priporočamo v pobožno molitev in blag spomin.
Lisce .Teharje, dne 6. marca 1905.
(ii7) 1	Žalujoči ostali.
Vabilo
k
občnemu zboru
»Posojilnice v Gornjemgradu"
.ki se vrši
V nedeljo, dne 19« marca t. I.
ob 1. uri popoldne v uradnici.
SPORED:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Odobrenje letnega računa.
3.	Razdelitev čistega dobička,
4.	Volitev 1 odbornika.
5.	Predlogi.
Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, vrši se v smislu § 35. isti dan ob 3. uri drugr občili zbor po istem dnevnem redu.
(as) 1	Odbor.
Pojasnilo!
Ker se je zadnji čas razširjala vest. da prodajam češke droge za hmelj, o katerih se govori, da se nahaja v njih rudeči pajk (Die rote Spinne), sem primoran tem potom slavnem občinstvu naznaniti, da je to samo slabo obrekovanje nekih oseb, in naznanjam, da nisem imel in tudi nimam čeških drogov na prodaj, resnično je pa, da sem prodajal in imam še vedno na prodaj (jroge za hmelj iz Gornje-avstrijskega.
Rudolf Senica
jr
(124) 3-1	Žalec.
Vabilo
na
občni zbor
hranilnice in posojilnice v Šmarju
registrovane zadruge z neomejeno zavezo
v pondeljek, dne 20. marca 1905.
ob 1. uri dopoldne v lastni hiši.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Potrjenje letnega računa.
3.	Razdelitev čistega dobička.
4.	Nasveti načelstva in slučajnosti.
V slučaju nesklepčnosti občnega zbora ob
I.	uri se isti vrši ob 11/2 uri popoldne v smislu § 40. b. zadružnih pravil.
m ■ 1	Načelstvo.
Zmanjševalna dražba
za novo trirazredno šolsko poslopje
v Špitaliču pri Konjicah bode v soboto, 18. sušca t. 1. ob 10. uri dopoldne v Špitaliču in sicer v šoli.
Stavba je proračunjena na sledeča dela: I. zidarska........ 13955 K 20 v
II.	tesarska........ 3605 „ 49 .,
III. mizarska, ključavničarska, steklarska ........ 3810 ,. 94 n
VI. kleparska, slikarska, lončarska, strelovod..... 1140 „ 26 ,.
V. pohištvo........ 1900 ,. — ..
VI. nepričakovani izdatki . . . 1488 ,. 11 „
Skupno . . 25900 K — v Stavba se bode oddala enemu podjetniku. Vsak dražitelj mora pred dražbo vložiti 2590 K varščine. Kamenje in voda se dobita tikoma stav-bišča. Načrti, stroškovnik in stavbna pogodba so na vpogled pri krajnem šolskem svetu v Špitaliču.
Okrajni šolski svet Konjice
8. marca'1905.	(lin) l

Komorni
hudebnfvečer
v sale Harodftiho domu v JVIariboru
' v
dne 12. brezna 1905.
PORAD:
.los. Havdn: Quartetto v D.
(t. (ioltermann: Andante z b celloveho koncertu. Ant. Dvorak: Moravzkč dvojzpev.v č. 11. 8. 7. 13. <!h. de Beriot: Adagio z IX. houslovčho koncertu. A. Mozart: Klavirni nuarfetto v A č. IV.
V V	v
Začatek presne o 8. hodine.
Ceny mist:
1. inisto 2 K; 2. misto 1 K 50 h: ;>. misto l K: vstup. do salu 80 h: studentskv listek 40 h.	'
Predprodej u p. Jindricha Krapeka papirnika. Panske nI. č. 3H
(Herrengasse").
y
Po koncertu pratelska zabava. (120) 1
zmožen nemške in slovenske stenografije, se takoj sprejme. Reflektanti, ki so že verzirani v odvetniški praksi, imajo prednost.
Ponudbe naj se pošiljajo g- dr- Henriku Haasu, odvetniku v Mariboru.
■^TnTnT^nTnToTrSToTnTnTnTnT^
Robert Diehl
Celje
Priporočam svojo najizvrstnejšo, doma žgano slivovko in tropinovec po najnižji ceni. Nadalje priporočam jako fino staro slivovko za
zdravila po K 2"40 liter.	(100)5—3
V zalogi imam tudi najboljši brinovec. Staro slivovko in brinjevec pošiljam tudi po pošti od 2 litrov naprej.
ffii°iuiuiuiuiuiuipiuiuiuiuiuiuiuiuiuiuiuiui^
Dve sobi j
v Rotovški ulici št. 2. v L nadstropju se oddaste takoj. Vpraša se pri g. notarju Basu ali v Posojilnici.
V najem se da
mesarija in gostilna
na zelo ngodnem prostoru na Bizeljskem zaradi smrti. Natančneja pojasnila daje Anton Škof, Bizeljsko pri Brežicah. Odda se z aprilom 1905.	(io») 3-1
Kupim stare	3-2
vinske sode
vsake velikosti
Emerich Kuketz, Žalec.
Proda se
še popolnoma dobro ohranjen kozolec z šestimi okni za primerno ceno. — Cena in pogoji se zvedo pri ,Maksetu' v Mozirju ustmeno ali pismeno. (115) 3 -2
Fižol, krompir, jabolka sploh vse deželne pridelke
kupi
(42) 50-8
Anton Kolčne, trgovec i Celjn.
¥ najem se da
takoj mesarija z vsemi potrebnimi prostori in I stanovanjem v prijaznem trgu na spodnjem Štajerskem. kjer še ni mesarja. Sprejme pa se tudi knnipanjon. vešč mesarije. Kje, pove upravništvo Domovine.	(103) 3-2


Usojam se slav. občinstvu naznaniti, da sem
kolodvorsko restavracijo
v Žalcu
od g. A. Kukec z 15. t. m. vzel v najem ter se priporočam za obilen obisk in zagotavljam, da se bode točilo le domače pristno vino kakor izborno pivo.
Obenem je tudi skrbljeno za dobro kuhinjo kakor za točno postrežbo in solidne cene. (94) 3—3 Ivan Jama, gostilničar v Žalcu.

m
0$
Z Za dober kup! ^
Ker bodem vendar premestil svojo prodajalno ter imam še nekaj tisoč parov frevl.jev — razprodajam iste po
izredno znižanih cenah.
Obutev dajem tudi na obroke. Onim. ki kupijo za 20 kron. dodam brezplačno še več različnih stvari. — Za zunanja naročila zadostuje centimeterska mera.
Za mnogobrojen obisk se priporoča (108) 2—2
Štefan Strašek
izdelovalec črevljev, Celje, Graška cesta.
Išče se !
oženjen gostilničar za boljšo restavracijo na jako ugodnem prostoru z lepim prostornim gostilniškim yrtom v nekem slovenskem trgu na Spodnjem Štajerskem Ponudnik mora položiti kavcijo, — Ponudbe naj se pošiljajo pod šifro „1001" upravništvu ..Domovine"' do konca tega meseca.
'BMMl^hBMMMMMMMMMMMM
>Sa
Savinska posojilnica v
ŽalcuJ^
sprejme j-
trgovski šoli izobražen ali v tej stroki izvežban ima prednost. Vstop s 1. aprilom 1905 ali pozneje. Plača po dogovoru. Ponudbe se sprejmejo do 25. marca 190».	(122) 3—1
L

i
Kajnit je v zalogi!
Kajnit je v zalogi!
! Za spomladno gnojenje !
polja, hmeljevih nasadov, vinogradov posebno pa travnikov in deteljišč
je najcenejše in najboljše fosforovo kislino imajoče umetno gnojilo
Tomaževa
žlindra
SternlMi|Vlarkp
zvezana.	gr	znamka
* * * iz Bei»olinskih TOMASOVIH tovapn. * * *
--Isto ima v zalogi: ——-
Trgovina z železnimi »MERKUR" P. MMDIC, Celje
in razpošilja na zahtevo navodila zastonj. Trgovci jn naročniki celih vagonov imajo posebne cene.
Za Brežice in okolico je prevzela prodajo tvrdka URŠIČ & LIPEJ, za Vransko in okolico gospod FRAN OSET na Vranskem, katerima naj tamkajšnji odjemalci
pošiljajo svoja naročila.
.....-
Potnikom v Ameriko /O
v prevdarek!!
Najstarejša tvrdka za špediranje potnikov
Z Wl LC H E N BART
BASEL (Švica) Centralbahnplatz št. 9
sprejema potnike za linijo čez PARIŠ—HA VRE po najnižjih cenah; — vožnja na morju le 6 do 7 dni; odhod parobrodov redno vsako soboto. — Za večjo gotovost, da se potniki' vkrcajo. spremlja jih eden
uradnikov do HA VRE. — Govori in piše se v vseh jezikih. Kdor hoče potovati, naj se pismeno obrne zaupljivo na nas, in sprejel bode brezplačno najboljša pojasnila.
Naznanilo iti priporočilo.
Slavnemu občinstvu, zlasti gg. trgovcem vljudno naznanjam, da odslej izdelujem tudi vsake vrste
tehtnice
(Vage)
in jih sprejemam v popravilo. — Potrudil se bom. da zadovoljim vsem zahtevam v polni meri. — Priporočam se v obilno naročbo.
I. REBEK, stavbeni in umetni ključar
(465) Celje, Poljske ulice št. 14. 25-24
Kupujte narodni kolek!
manj delavske sile potrebujejo gasilna društva pri brizgalnicah najnovejšega zistema in prenosom ravnoteža, odlikovanega v Pragi na razstavi leta 1903, izumitelja in tvorničarja
R. A. SMEKAL-a
iz Smichova. Podružnica Zagreb.
Ti stroji delajo desno in levo, eno in dvo-ralazno 30 do 35 m mlaza! Skladišče vseh gasilnih potrebščin. Tudi na obroke.
S spoštovanjem
(497) —18
podružnica R. A. Smekal.
Oddajatelj veliko visokosti. Oddaj atelj vid. duhovščine in samostanov. Iz prve roke, t. j. od pridelovalca torej popolno jamstvo za naravno
nepopačeno kavo PO NAJNIŽJIH CENAH.
Naša pridelitev kave in čaja na otoku Java se obdeluje jako umno- Naša kava in naš čaj sta zelo blagodišeča in okusna, pa jako izdatna. Javaflor imenuje se naša zavarovana znamka.
Kava:
Pošilja se 5 kg vrečic a, colnine prosto in franko, brez stroškov na vsako pošto. '—* Marka Javoflor najfinejša gld. 6-95; Marka Javoflor fina zelena gld. 6-20; Java salvador mešanica gld. 610; Kapucinska mešanica, žgana gld. 7'—.
Čaj :	(506) 12—11
1 kilo gld. 2'80. gld- 4-—, gld- 5 50.
- Cenik brezplačno in franko. -
TURK & DRUG
veleposestnik na Javi. — Pošiljatve in skladišča v luki. TRST, Via deli acquedotto 62.
jamaica Hum
Zttamtsa: ,5anta člena'
(31) 10-8
brez VsaKih umetnih, aromaticnih ali par-ftttnnib diJaV.
Naprodaj v Celju: Anton Ferjen, Josip Matic, Braslo v če: A. Zotter. Vransko: J. Laurič. Konjice! H. Zottel. Poličane: A. Schwelz. Rogatec: Josip Berlisg. S p. Dravograd: F. Hattenberger. Slov. gradeč: brata Reitter.
I
Točna in solidna postrežba.
I
N
a>
a>
o «
c
ofl
>N
Psi
.1
I'
O IM
c<
Prva narodna in največja trgovina z
urami, zlatnino, srebrnino
in optičnimi predmeti
Y CELJU, „Narodni dom
Rafael Salmič.
Bogato ilustrovane cenike razpošiljam na zahtevo brezplačno in ... 1 .
poštnine prosto. Vsa v mojo stroko spadajoča dela, popravila itd. izvršujejo se točno
in ceno. - - - Za dobro delo jamčim.
o
C/5
CD N<
o< S«
O
ON
1-+
CD &
T

Svoji k svojim!
(20) -9


naznanja, da je znižala obrestno mero od i. pro-= sinca 1905 pri zemljiških' posojilih od pet na '—"
štiri in tricetrt odstotke.
Za občinska in korporacijska posojila v okrajih Gornjigrad, Sevnica, Šoštanj. Šmarje in Vransko pa od pet na
štiri in pol odstotke.
Obrestna mera za hranilne vloge ostane kot je
>■ ' •	*	bila dosedaj 4%- --
(14) 12
^ P. Jurišic, lekarnar
S	JtH* JfcSL bk if* o •
Pozor!
Bolnemu zdravje!
Pozor! Slabemu moč!
Vidmarič kaže Jkmetom moč „Pakraških kapljic" in „Sla-vonske zeli".
Pakraške kapljice in slavonska zel, to sta danes dve
najpriljubljenejši ljudski zdravili med narodom, ker ta dva leka delujeta gotovo in z najboljšim uspehom ter sta si odprla pot na vse strani sveta.
Pakraške kapljice: Delujejo izvrstno pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstranjuje krče. bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo, zganjajo male in velike gliste, odstranjajo mrzlico in vse druge bolezni.1 ki vsled mrzlice nastajajo. Zdravijo vse bolesti na jetrih in vranici. Najboljše sredstvo proti bolesti maternice in madron; zato ne smejo manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Nsj vsakdo naroči in naslovi: PETER JURIŠIC, lekarnar v Pakracu štv. 209, Slavonija. — Denar se pošilja naprej ali s poštnim povzetjem.
Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 12 stekleničic (l ducat) 5 K, 24 stekleničic (2 ducata) 8 K 60 v, 36 stekleničic (3 ducati) 12 K 40 v, 48 stekleničic (4 ducati) 16 K, 60 stekleničic (5 ducatov) 18 K.
Manj od 12 stekleničic se ne razpošilja.
Slavonska zels Se rabi z vprav sijajnim in najboljšim uspehom proti zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, zamolklosti. hripavosti v grlu, težkemu dihanju, astmi, proti bodenju. kataru in odstranjuje goste sline ter deluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in pljučnih bolestih.
Cena (je sledeča, (franko na vsako pošto): 2 originalni steklenici 3 K40 h; 4 originalne steklenice 5 K 80 h; 6 originalnih steklenic 8 K 20 h.
Manj od dveh steklenic se ne razpošilja. Prosim, da se naročuje naravnost od mene pod naslovom:
(501) 20-15
PETER JURIŠIC, lekarnar v Pakracu 209, Slavonija.