MRDOm GOSPODAR GLASILO ZflDRUŽIlE ZUEZE Ü LJUBLJHOI. Člani „Zadružne zveze“ rtol)ivajo list brezplačno.— Cena listu za nečlane po štiri krone na leto, za pol leta »Ive kroni, za četrt lota eno krono; za člane zvezinih zadrug po tri krone na leto. — Posa-mezne številke 20 vin. C, kr. Doštne hran. št. 64.846 Kr. ogrske „ „ „ 16.649 TBlefan šteu. 21E. :: Izhaja 10. in 25. vsakega meseca. — Sklep urejevanja 5. in 20. vsakega meseca. — Rokopisi se ne vračajo. — Cena inseratom po 30 vinarjev od enostopne petit-vrste, za večkratno inseracijo po dogovoru. Vsebina: Ob petletnici štajerskega pododbora Zadružne zveze v Ljubljani. Zadruge in predavanja. Živinorejska zveza za kamniški politični okraj. Agrarna reforma u Rusiji. Gospodarski pregled. Poročilo Gospodarske zveze v Ljubljani. Zadružni pregled. Občni zbori. Bilance. Ob petletnici štajerskega pododbora Zadružne zveze v Ljubljani. (Poročal na skupščini dne 25. junija 1913 Vladimir Pušenjak.) Dne 1. julija leta 1908 je začel poslovati »štajerski pododbor Zadružne zveze v Mariboru. Doba petih let je kratka doba, za pododbor pa naj večjega pomena, saj jo bila to doba stalnih bojev, doba, v kateri je bilo treba pri-dobivati prijateljev in delavcev za kmečko gospodarsko organizacijo, ustanavljati kmečke posojilnice in izpopolnjevati maloštevilne že obstoječe kmečke zadruge. Delo je napredovalo počasi, treba je bilo tu in tam razpršiti še razne predsodke in buditi zanimanje za kmečko gospodarsko organizacijo. Vstrajno delo, zlasti potom tečajev in predavanj, je premagalo vse ovire in povzročilo, da se je tekom petih let po Spodnjem Štajerskem razpledla tako gosta mreža denarnih zadrug, da je dandanes zelo malo krajev na Spodnjem Štajerskem, kjer bi bilo mogoče, še ustanoviti kako kmečko posojilnico. Doba prvih petih let ni bila samo doba ustanovitev, temveč tudi doba, v kateri jo mlada kmečka organizacija pokazala svojo šivljensko silo; saj je bila ta doba doba več ah manj stalnih denarnih kriz, kojih najhujša je nastopila zadnje mesece lankega leta. Naša organizacija je to krizo dobro prestala, ako-ravno je najmlajša med vsemi gospodarskimi organizacijami na Štajerskem. Ta vesel pojav nas navdaja z upanjem, da bo naša organizacija tudi v bodoče, ko se bo še bolj okrepila, vsako krizo prav dobro prestala in da lahko kmečko ljudstvo mirno gleda v bodočnost. Naša organizacija pa ni samo dobro prestala denarnic krize, temveč je tudi ostala pri prejšni obrestni meri. In le tam, kjer so mestni denarni zavodi vprizorili pravcat lov za hranilnimi vlogami in vabili z višjo obrestno mero vlagatelje v svoj krog, so bile naše posojilnice prisiljene, zvišati obrestno mero za vloge in posojila za V-2%. Večina naših posojilnic ima še vedno 5'/2% obrestno mero za posojila, le nekaj ()%, so pa tudi take, ki zahtevajo le 5%, za posojila na osebni kredit (i%, »ločim zahtevajo zavodi, ki ne pripadajo naši organizaciji, za posojila na osebni kredit (>%, 672%, 7% in tudi 7 72%. Povprečno je osebni kredit pri naših zavodih za najmanj 1 % cenejši, kot pri zavodih drugih organizacij in prihrani naša organizacija v enem letu nad J 50.000 K na obrestih našim posojilojemalcem, kar je gotovo velikega gospodarskega pomena, ker pride v dobro tistim, ki so najbolj pomoči potrebni, to so — posojilojemalci. Ne samo razvoj zadrug samih in zaupanje ljudstva do istih priča o napredku, temveč tudi izpopolnitev poslovanja v smislu zadružnih in trgovskih načel ter določb zakonov. Letos se nam je na primer posrečilo doseči, da so vse zadruge do srede junija izgotovile računske zaključke, kar se posreči le malokateri zadružni organizaciji. Članstvo. Delo pododbora se zrcali v leto za letom napredujočem številu članic. Koncem leta 1907, pred ustanovitvijo pododbora, je bilo na Štajerskem 49 zadrug, ki so pripadale Zadružni Zvezi v Ljubljani (42 posojilnic in 7 raznih zadrug). Koncem leta 1912 pa pripada isti 113 zadrug (98 posojilnic in 15 raznih drugih zadrug). Ce pomislimo, da tri izmed koncem leta 1907 obstoječih članic ne pripadajo več naši organizaciji (1 se je izključila, dve pa sta likvidirali) znaša prirastek 67 zadrug, število članic se je več kot podvojilo. Te zadruge pa ne obstoje samo na papirju, temveč, kar bo razvidno iz naslednik izvajanj, razvijajo živahno delavnost, le dve pašniški zadrugi ne delujeta, ker se vrše dolgotrajna pogajanja, komisije itd. radi pašnikov. Sad našega dela je gosta mreža dobro delujočih rajfajznovk, mi stremimo pa tudi za tem, da ustanovimo razne druge vrste kmečkih zadrug. S strojnimi zadrugami se je napravil začetek in, če tudi so imele nekatere sitnosti zaradi strojev, ker ni poslala tvrdka dobrih strojev, so vspehi že v prvem letu ugodni, zelo ugoden pa je vspeh prve strojne zadruge, katera obstoji že 3 leta. Naša želja je po vzgledu drugih dežel ustvariti na Spodnjem Štajerskem v svrho pospeševanja živinoreje organizacijo modernih, dobro delujočih živinorejskih zadrug. Odlični zadružni in kmetijski strokovnjaki ter živinozdravniki izven naše organizacije streme za istimi cilji, a celo delo — ovirajo deželni organi za živinorejo. Upamo pa, da se bo tudi ta ovira dala v doglednem času odstraniti in se bo moglo na Spodnjem Štajerskem ustanoviti lepo število dobrih živinorejskih zadrug. Ker so dani vsi predpogoji, je vspeh živinorejskim zadrugam zagotovljen. Napredek v številkah. Koncem leta 1907 so naše članice posojilnice štele 8427 članov, prometa so imele 7,898.169 K 79 v. Stanje hranilnih vlog je znašalo 4,099.428 K 3 vin., stanje posojil 3,142.988 K 7 v. Čisti dobički so znašali 17.109 K 22 v., rezervni zakladi 120.411 K 42 v. Odvisen denar je znašal okrog ößO.OOO K. Neznatne so te številke; če se pa pomisli, da je večina zadrug začela poslovati še le leta 1907, zadoščajo za začetek. Sedem gospodarskih zadrug, katere so pripadale leta 1907 naši organizaciji, pa je imelo 1614 članov, in 336.362 K 73 v. prometa, tri zadruge so izkazale zgube 6.869 K 51 v., štiri pa čistega dobička 337 K 44 v., rezervni zakladi so znašali 7.077 K 45 v. Koncem leta 1912 pa vidimo popolnoma drugo sliko. Velikansk je napredek ne le posojilnic, temveč tudi gospodarskih zadrug. Naj govore številke! Posojilnice so imele 25.184 članov, njih število se je tekom treh let potrojilo. Promet je znašal lepo svoto 27,667.485 K 26 v, se je tudi več kot potrojil. Stanje hranilnih vlog je znašalo 18,732.364 K 76 v; če tudi ta številka ni Dog ve kako velika, smo vendar z ozirom na mlado organizacijo in na dejstvo, da je izmed 98 posojilnic 82 rajfajznovk in le 16 posojilnic mešanega ustroja, lahko zadovoljni. Saj izkazuje n. pr. Verband v Gradcu, ki ima 296 članic posojilnic, torej trikrat toliko, kot mi in je le 47 posojilnic ustanovljenih leta 1906 in pozneje, med tem ko so druge vse starejše, po zadnji statistiki 33,991.178 kron 38 v hranilnih vlog, torej niti ne dvakrat toliko, kot mi. Stanje posojil znaša pa 15,689.852 K 67 v, se je tekom petih let petkrat pomnožilo. Čistega dobička so napravile vse naše članice 79.178 K 40 v, isti se je več kot štirikrat pomnožil; rezervni zakladi vseh posojilnic znašajo lepo svoto 698.729 kron 84 v, izkazujejo več kot petkratno zvišanje. Naše članice izkazujejo koncem leta 1913 1,369.142 K 42 v odvisnega denarja, skoraj trikrat toliko, kot pred petimi leti. Naloženi denar izkazuje 64 posojilnic, in sicer izkazuje naloženega denarja do 10.000 K 18 posojilnic, 10.000 do 50.000 K 32 posojilnic, 50.000 do 100.000 K 7 posojilnic, 100.000 do 200.000 K 4 posojilnice, 200.000 do 300.000 K 1 posojilnica, nad 300.000 2 posojilnici. Najboljši dokaz za to, da uživa naša organizacija zaupanje pri ljudstvu, je dejstvo, da dobiva za svoje potrebe ne le dovolj hranilnih vlog, temveč izkazuje koncem kritičnega leta 1912 še tako mnogo odvišnega denarja in, da je le ena tretina zadrug navezana na kredit. S tako ugodnimi rezultati se more le malokatera kmečka organizacija koncem leta 1912 ponašati. 13 delujočih gospodarskih zadrug šteje koncem leta 1912 1.899 članov. Promet se je podvojil in znaša 625.263 K 60 v. Le 4 zadruge izkazujejo majhno izgubo v znesku 819 K 74 v, dočim izkazujejo ostale gospodarske zadruge čistega dobička 1.996 K 95 v. Rezervni zakladi so se tekom petih let skoro podvojili in znašajo 13.041 K 89 v. Te številke kažejo, da se tudi gospodarske zadruge, katerih vodstvo je dokaj težavnejše, kakor vodstvo posojilnic, ugodno razvijajo. Med gospodarskimi zadrugami imamo štiri strojne zadruge, katere vzdržujejo bencinske motorje in mlatilnice, ena še povrh mostno tehtnico, ter si žele s časom nabaviti še drugih kmetijskih strojev, 3 konsumna društva, katera od leta do leta napredujejo, odkar se jim je posrečilo dobiti dobre, zanesljive in poštene poslovodje, 2 kmetijski zadrugi, ki vzdržujeta trtnice in drevesnice, 2 stavbinski zadrugi, ki ste zgradili, oziroma nakupili in priredili društvene domove, 1 mlekarsko zadrugo in 1 zadrugo za vnovčenje živine in pospeševanje živinoreje. Tudi poslednja zadruga razvija živahno delavnost, zlasti posreduje med prodajalci in kupci plemenske in druge živine. Napredek gospo- darskih zadrug nas kliče k nadaljnemu delu na tem polju, nas poziva, da ustvarjamo predpogoje za razne zadruge, katere uspevajo in bodo v bodoče tudi uspevale, če bodo dani vsi potrebni predpogoji in če bo vodstvo v — dobrih rokah. Naša organizacija je kmečka organizacija. Dokaz temu ni samo, da so zadruge kmečkega .značaja, da je izmed 98 posojilnic 82 rajfajznovk, in le 16 posojilnic mešanega ustroja, dokaz ni samo, da delujejo v kmečkih župnijah in pripadajo skoraj vsi člani kmečkemu stanu, temveč najboljši dokaz je dejstvo, da zavzemajo vodilna mesta v pretežni večini organizacij — kmetje. Na podlagi ravnokar sestavljene statistike za leto 1912 so načelniki zadrug kmetje pri 67 zadrugah, duhovniki pri 37 zadrugah, učitelji pri 3 zadrugah, obrtniki pri 2 zadrugah, odvetnik pri 1 zadrugi, zdravnik pri 1 zadrugi, uradnik pri 1 zadrugi, trgovec pri 1 zadrugi. Skoraj dve tretjini načelnikov je bilo kmetov. Tajniška mesta zavzemajo kmetje pri 30 zadrugah, kmečki sinovi pri 19 zadrugah, duhovniki pri 24 zadrugah, organisti pri 12 zadrugah, učitelji pri 9 zadrugah, trgovec pri 1 zadrugi, gostilničar pri 1 zadrugi, nastavljene uradnike ima 15 zadrug. Dve zadrugi, ki ne delujeta, nimata tajnikov. Tudi izmed tajnikov pripada, če odštejemo zadruge, ki imajo nastavljene uradnike, polovica kmečkemu stanu. Važno mesto predsednika nadzorstva zavzemajo kmetje pri 70 zadrugah, duhovniki pri 29 zadrugah, delavci pri treh zadrugah, odvetniki pri dveh zadrugah, učitelji pri 2 zadrugah, urednik, notar, zdravnik, obrtnik, vsak pri 1 zadrugi. Tri zadruge nimajo nadzorstva. Ce seštejemo vsa vodilna mesta in če primerjamo število s številom kmetov, ki ista zavzemajo, vidimo, da pripade več kakor dve tretjini vodilnih mest v zadrugah kmečkemu stanu. Vzroki napredovanja. Vzrok, da izkazuje pododbor v kratki dobi petih let tako lep napredek, je — smo- — 226 treno organizatorično delo. Kot glavni predpogoj za napredek zadružništva smatra pododbor vzgojo dobrih zadružnih delavcev, katerim se naj poverijo vodilna mesta v zadrugah in pa izobrazba ljudstva v vseh zadružnih in gospodarskih vprašanjih. Prvi cilj skuša doseči potom prireditev tečajev, drugega pa potom okrožnih zadružnih shodov in predavanj. Priredilo se je pet zadružnih tečajev, ki so trajali po en teden. Udeleževalo se je istih nad 200 mož in mladeničev, z istimi spojenih bilančnih tečajev nad 250 udeležencev. Skoraj vsi ti udeleženci zavzemajo danes vodilna mesta v naših organizacijah in uporabljajo v tečajih pridobljeno znanje v prospeh organizacije. V treh tečajih za nadzorstvo, ki so trajali po dva dni, se je poučevalo o poslovanju nadzorstev. Vspeh teh tečajev je, da pri večini zadrug nadzorstvo prav dobro posluje. Da se povzdigne zanimanje za povzdigo živinoreje, sta se priredila dva živinorejska tečaja. Od 1. 1910 naprej se vrše vsako leto v drugem tečaju v bogoslovnem učilišču predavanja o zadružništvu in knjigovodstvu, katerih se udeležijo vsi gospodje če-trtoletniki. Leta 1908 so se pričeli po vzgledu Raif-aizenove organizacije v Nemčiji prirejati okrožni zadružni shodi, kateri so se že prav udomačili med našim ljudstvom. Celo Spodnje Štajersko je razdeljeno v 10 okrožij: 1. okraji Maribor, Marenberg in Sv. Lenart v Slov. gor.; 2. okraj Ptuj; 3. okraja Slov. Bistrica in Konjice; 4. okraja Šmarje in Rogatec; 5. okraji Celje, Vransko, Laško; 6. okraja Sevnica in Brežice; 7. okraj Gornjigrad; 8. okraja Šoštanj in Slo-venjigradec; 9. okraj Kozje; 10. okraja Ljutomer in Gornja Radgona. V vsakem okrožju se vrši vsako leto en shod in sicer menjaje se vsako leto na sedežu druge članice. Udeležujejo se teh shodov v prvi vrsti funkcijonarji zadrug, razim tega pa tudi člani in vlagatelji zadrug. Na shodih se dajejo navodila za poslovanje in razpravlja o perečih dnevnih vprašanjih. Do konca leta 1912 se je priredilo 26 okrožnih zadružnih shodov. Razim teh shodov in tečajev se je priredilo 150 predavanj o zadružnih in gospodarskih vprašanjih. Delo za ljudski blagor. Zadruge skrbe po možnosti za to, da imajo samo svoje domove, da pripomorejo izobraževalnim organizacijam do domov, oziroma dvoran, in da ojačujejo slovenski živelj v naših trgih in mestih s tem, da pospešujejo naselitev slovenskih trgovcev in obrtnikov. Lastne domove, oziroma hiše s posestvi ima 24 posojilnic in sicer: v Ljutomeru, Gornji Radgoni, Križevcih, Ormožu, Slov. Bistrici, Loki pri Zidanem mostu, Celju, Marnbergu, Makolah, Ljubnem, Sv. Benediktu v Slov. gor., Sv. Lenartu v Slov. goricah, Slovenjemgradcu, Dobrni, Frankolovem, Hajdini, Št. liju v Slov. gor., Št. liju pri Velenju, St. Juriju ob juž. žel., Kozjem, Sv. Kunigundi n. P., Laškem, Oplotnici in Sevnici ter pet gospodarskih zadrug in sicer v Makolah, Petrovčah, Trbovljah, Sv. Emi in Rečici ob Savinji. Vrednost teh stavb in posestev pa znaša nad 1,390.000 K. Naše članice so vkljub temu, da poslujejo šele kratko dobo, mnogo storile za pospeševanje izobrazbe in za napredek slovenskega življa, a mnogo so storile naše zadruge tudi na polju dobrodelnosti. To delo za ljudski blagor se vrši potom naše organizacije že v precejšni meri, vršilo se bo v obilnejši meri tudi v bodoče. Revizijsko delo. Tekom 5 let se je potom pododbora izvršilo 239 revizij in 2 generalni reviziji. Potom revizij so se odstranili večinoma vsi nedostatki, katere so izkazovale zadruge in se je poslovanje tako izpopolnilo, da jo sedaj poslovanje pretežne večine članic prav dobro, dela se pa vstrajno na to, da se popolnoma zboljša tudi poslovanje onih par članic, katere še izkazujejo kake nedostatke. Sklepna beseda. Pododbor gleda na pet let trudapolnega dela nazaj, gleda nazaj na dobo najintenziv-nejšega dela, na dobo ustanovitev, na začetno dobo kmečke gospodarske organizacije. Da so se v dobi 5 let dosegli silno lepi uspehi, je zasluga neumorno delujočih zadružnih delavcev v naših zadrugah, katerim je naše ljudstvo poverilo svoje zaupanje. Ce bomo v bodoče v istem smislu delovali, so nam zagotovljeni še lepši vspehi in se bo naša organizacija razvila v mogočno zadružno organizacijo, katera bo v korist, čast in ponos slovenskega kmeta na Štajerskem. Zadruge in predavanja. Veliko je že storilo slovensko zadružništvo za pouk in izobrazbo. Naše živinorejske zadruge so ravno s predavanji, tečaji in sestanki spravile živinorejo v nov tir. Zadružna zveza je s tečaji vzgojila celo vrsto praktičnih delavcev na zadružnem polju. Tudi na zadružno šolo smo lahko zadrugarji ponosni. Vendar imamo v tem oziru še ogromno nezorane ledine. Posamezne hranilnice in posojilnice to plat še vse premalo vpoštevajo. Na predavanja o živinoreji smo se že navadili, pozabili smo pa, da je pouk potreben tudi o drugih stvareh. Kako še manjka pravega zadružnega umevanja pri masah. Privatno in javno gospodarstvo sc tako redkokdaj zna pravilno ločiti. Danes, ko je vsak hribovec gospodarsko zvezan s svetovnim trgom, bi ga moral tudi vsak ko-likortoliko poznati. Vedno pridigujemo, da danes kmet ni več samo poljedelec ampak tudi trgovec, da ne zadostuje več, če zna dobro obdelovati polje in rediti živino, ampak da mora znati tudi dobro spraviti v denar, kar je pridelal, in potem kupiti dobro in poceni, kar se rabi pri hiši; zraven se pa tako malo brigamo za trgovsko izobrazbo kmečkega stanu. Predavanj iz agrarne politike bi bilo zelo treba in s takimi predavanji bi se sčasoma privabilo tudi možakarje, ki za navduševalne govore nimajo pravega smisla. Narodni Gospodar si je postavil za svojo nalogo, zbirati vse navedeno gradivo in ga nuditi v lahko umljivi obliki zadrugarjem. Vo- ditelji in zavednejši zadrugarji naj list pridno čitajo, potem ne bodo v zadregi za tako potrebna predavanja narodno-gospodarske vsebine. Vsaka zadruga naj bi skrbela, da bi dobivali zadružno glasilo vsi člani načelstva in nadzorstva, zadruge, ki se jim posebno dobro godi naj bi naročile na Narodnega Gospodarja vse svoje člane. Uredništvo bo skušalo pridobiti kar največ strokovnjakov v narodno-gospodarski vedi za sotrudnike, da bo list kar najboljše vršil svojo nalogo. Sotrudniki Narodnega Gospodarja bodo zadrugam tudi z veseljem na razpolago za tozadevna predavanja. Na vsak način bi se moralo združiti pre-davanje z vsakoletnim občnim zborom. Člani tako neradi obiskujejo občne zbore, da se načelstvo dostikrat boji nesklepčnosti. In čuda ni, ker so občni zbori dostikrat prazni in kla-verni, da res ne morejo nikogar mikati. Ce se združi z občnim zborom zanimivo predavanje, bo vsak rajši prišel. Zčmedčlske listy poročajo, da se je vršilo pri čeških hranilnicah in posojilnicah „Kam-peličkah“ v preteklem letu 263 predavanj in pravijo: „Predavanja so svetle točke v delovanju naših Kampeličk, ki na ta način širijo poznanje naše pravde med našim dobrim kmečkim ljudstvom.“ Živinorejska zveza za kamniški politični okraj. Dne 3. novembra 11)08 se je ustanovila v Kamniku živinorejska zadruga za cel kamniški politični okraj z namenom, da pospešuje živinorejo v tem okraju. Kmetovalci so čedalje bolj uvidevali veliki pomen zadruge, zato so v obilnem številu k njej pristopali. Toda delokrog zadruge za cel kamniški politični okraj je bil preobširen. Na shodu živinorejcev dne 29. junija 1910 v Kamniku se je sklenilo, da se naj ustanove samostojne male živinorejske zadruge po vsem okraju, živinorejska zadruga za kamniški politični okraj se pa naj preosnuje v krajevno zvezo teh malih zadrug. Vsled tega jo živinorejska zadruga za kamniški politični okraj začela snovati po župnijah male živinorejske zadruge, sama se je pa na občnem zboru dne 28. maja 1!)11 v Kamniku prcosnovala v Živinorejsko zvezo. Kakšen namen ima Živinorejska zveza? Živinorejska zveza je za živinorejce v kamniškem političnem okraju silno važnega pomena, in sicer ona skrbi: 1. za pouk o živinoreji; 2. za vodstvo živinorejskih zadrug; 3. za plemensko goved; 4. za plemenske prašiče, ovce in koze; 5. za vodstvo rodovnika; 6. za planinske pašnike; 7. za nabavo krmil, gnojil, semen in kmetijskih strojev; 8. za vnovčevanje živine; 9. za razstave goveje živine; 10. pospešuje sploh vse, kar je v prid in napredek živinoreje. 1. Pouk. Živinorejska zveza skrbi za pouk o živinoreji s tem, da prireja po posameznih živinorejskih zadrugah predavanja, dvodnevne, tridnevne živinorejske tečaje, tečaje samo za biko-rejce, dvamesečne živinorejske tečaje, pri katerih se mladi fantje in mladi možje izuče praktično vsega, kar je treba vedeti naprednemu živinorejcu. Do sedaj je zveza oskrbela v okraju do 50 predavanj. Predavali so razni kmetijski strokovnjaki. Dvodnevnih, oziroma tridnevnih, tečajev se je vi’šilo 10. Bikorejska tečaja sta bila dva. Obakrat se ga je vdeležilo 170 bikorejcev iz okraja. Odslej se vrši vsako leto 15. januarja shod bikorejcev v 8marci. žveza je priredila dvamesečni praktični živinorejski tečaj v Komendi v decembru 1912 in v januarju 1913. Udeležencev je bilo 22 kmečkih fantov. Ako hoče kak živinorejec napraviti vzoren svinjak, hlev ali ga hoče zboljšati, in to zvezi naznani, pošlje ta svojega tajnika ali inštruktorja na lice mesta, da da brezplačno vse potrebne nasvete. To se je dosedaj zgodilo v kakih 120 slučajih. Da se živinorejci pouče o tekočih živino-rejskih potrebah, je v ta namen izdala zveza več okrožnic. V poduk živinorejcem, članom živinorejskih zadrug je zveza izdala posebno „člansko knjižico“, v kateri je natančno povedano, kako naj živinorejske zadruge delujejo. Člani dobe knjižice po 20 h, nečlani pa po 1 K 20 h. 2. Vodstvo živinorejskih zadrug. Pri vsaki zadrugi so izprva težkoče. Ne odbor, ne nadzorstvo mnogokrat ne pozna natančno svojih dolžnosti. Treba je tudi voditi pri vsaki zadrugi razne zapiske, zadružne in tehnične knjige. Zveza pride na pomoč vsaki zadrugi, ki je pri njej včlanjena. Zvezin tajnik ali inštruktor brezplačno obišče večkrat na leto vsako zadrugo in da vsa potrebna navodila odboru in nadzorstvu in spravi vse knjige in zapiske v red. Seveda se dela na to, da bo tajnik vsake zadruge skrbel sam za redno knjigovodstvo. Dosedaj je 16 živinorejskih zadrug včlanjenih pri Živinorejski zvezi. 3. Skrb za plemensko goved. Velike važnosti za pospeševanje živinoreje so čistokrvni pinegavski biki in dobre krave molznice. Živinorejske zadruge vlagajo svoje prošnje za bike le potom Živinorejske zveze. Zveza dobi vsako leto od c. kr. okrajnega glavarstva natančen zapisnik živine po občinah, istotako dobi zapisnik potrjenih bikov in njih posestnikov. Na podlagi teh podatkov zveza pazi, da ima vsaka občina v okraju toliko bikov, kolikor se jih zahteva po številu krav. — Marsikje delajo zakotni biki veliko škodo živinoreji. Ako se zvezi naznanijo posestniki takih nelicencovanih bikov, ta poskrbi, da se jim to nepostavno delovanje prepreči. Zveza je poskrbela, da je dosedaj do 120 ali tudi več lepih pinegavskih bikov prišlo v okraj. V tem oziru sc je torej gotovo veliko storilo za napredek živinoreje. Seveda ima pri tem svoje zasluge naša dična c. kr. kmetijska družba in visoki deželni odbor. /veza priporoča živinorejcem, da vzrejajo čistokrvne pincgavske bike za pleme, da dajejo plemenske bike in telice na planinsko pašo, da se tako utrdijo in usposobijo za pleme. Preskrbela je tudi, da so posestniki dobili več dobrih pincgavskib krav in plemenskih telic, nekaj tudi za znižano ceno s pomočjo visokega deželnega odbora. 4. Skrb za plemenske prašiče, ovce in koze. Zveza pospešuje prašičerejo s tem, da skrbi za dobre plemenske mrjasce in svinje v okraju. Dosedaj je oskrbela lepo število mrjasoev in plemenskih svinj. Dela tudi na to, da se odpravijo razne velike napake, ki se vrše pri oskrbi in izrejevanju prašičev. Vpliva na to, da dajo prašičereje! cepit prašiče proti rdečici i. t. d. /veza pospešuje tudi ovčjerejo, ki je bila nekdaj v kamniškem okraju tako lepo razvita. Vzela je v najem planino Koren, kjer sc bodo pasle samo ovce. Namerava pa vzeti še neko drugo planino za ovce. Po nekaterih krajih kamniškega okraja rede še sedaj koze. /ato hoče zveza tudi to kmetijsko panogo pospeševati zlasti s tem, da preskrbi rejcem plemenske živali v onih krajih, kjer so dani pogoji za kozorejo. 5. Vodstvo rodovnika. Pri vsaki živinorejski zadrugi je velike važnosti rodovnik. To je temeljna knjiga za zboljšanje zadružne živine. Živinorejska zadruga brez vestnega vodstva rodovnika ne more delovati smotreno. Živinorejska zveza pošilja od časa do časa svojega tajnika ali inštruktorja, da vpiše v rodovnik vso živino, ki je za to sposobna. Pri več zadrugah kamniškega okraja je rodovnik že vpeljan. 6. Planinski pašniki. Planinc so najboljša vzrejališča za mlado živino. Brez poletne paše se pri reji mlade živine ne da doseči nič posebnega. S prostim gibanjem na svežem zraku, na izborni planinski paši so mlade živali najlepše razvijajo in najbolj utrdijo. Radi tega je planinska paša velike važnosti. /ato je Živinorejska zveza vzela v najem planinske pašnike. Dosedaj se ji je posrečilo dobiti v najem za 20 let Križko planino. Skušala je dobiti v najem še nekatere druge planine, toda to se ji dosedaj ni posrečilo, mogočo v prihodnosti. Na planine jemlje Živinorejska zveza živino vseh članov živinorejskih zadrug v kamniškem okraju. Leta 1913 je na Križki planini 108 glav živine. S tem, da se da živina na planino, se doma mnogo krme prihrani. Krma, ki se prihrani, je mnogo več vredna, kakor se plača pašnine. Zveza bo delala na to, da se posebne planine odločijo samo za telice, druge samo za mlade bike in posebne planine samo za krave. Posebno priporoča, da živinorejci ohranijo za pleme pincgavske bičke od dobrih pinc-gavskih molznic in da jih dajo na planinsko pašo. 7. Nabava krmil, gnojil, semen in kmetijskih strojev. /veza preskrbuje živinorejcem močna krmila, gnojila, travniška semena in kmetijske stroje, /veza je morala začeti živinorejcem vse to preskrbljevati, ker so zahtevali, /veza ne išče pri tem nikakega dobička, ker hoče le ljudem pomagati do večjega blagostanja, /veza je vzela za letnih 250 K v najem v Smarci več prostorov, kjer ima skladišče in pisarno. 8. Vnovčevanje živine. Živinorejska zveza skrbi tudi za vnovče-vanje živine s tem, da posreduje med prodajalci in kupci. Kdor ima na prodaj pincgavske bike, telice in krave, naznani to zvezi. Istotako sporeče zvezi oni, ki bi radi kupili pincgavske telice in krave, /veza je že v mnogih slučajih na ta način posredovala, da niso prišla dobra teleta ali druga živina mesarju pod nož ali z okraja ven, ampak da so se ohranila za pleme v domačem okraju. 9. Razstave in premovanja živine. Živinorejska zveza skrbi, da se od časa do časa vrše v političnem okraju razstave , in premovanja živine. Razstave in prernovanja živine so za napredek današnje živinoreje velikega pomena. Pri teh razstavah se pokažejo ne le vrline naše živine, ampak tudi njih hibe in slabe lastnosti. Torej marsikaj dobrega in tudi marsikaj slabega se opazi pri živinorejskih razstavah, in to je ravno, kar služi našim živinorejcem v spodbudo ali v svarilo. Zveza je dosedaj priredila razstavo 1. 1909 v Mengšu, 1. 1911 v Kamniku, lota 1913 v jeseni pa bo morda v Lukovici. 10. Vseobče pospeševanje živinoreje. Živinorejska zveza vpliva na živinorejske zadruge in živinorejce, da vpeljujejo poizkusno molžo, da pravilno vzrejajo teleta, da se nabavljajo dolinski zadružni pašniki. Zveza dela na to, da se izboljšujejo in obdelujejo travniki, da se živina pravilno krmi itd. Po njenem vplivu je do 200 posestnikov v okraju popravilo, oziroma sezidalo hleve in svinjake, da so svetli, zračni in snažni. V mnogih slučajih je zveza tudi izposlovala, da so posestniki dobili podporo ali brezobrestno posojilo za popravo ali napravo hlevov in svinjakov. Skrbi tudi, da si napravijo živinorejci gnojnične vozove in sode ter da polivajo travnike z gnojnico. v Ce izbruhne kaka kužna bolezen, stori Živinorejska zveza vse potrebne korake, da se živinorejci obvarujejo kake večje nesreče. To se je zgodilo n. pr. 1. 1911, ko se je pojavila kuga na gobcih in parkljih. Ko so bili tedaj prašičereje! v skrbeh, kako bodo prodali prašiče, je zveza storila vse potrebno, da se je smela vršiti kupčija od hiše do hiše po vaseh, kjer ni bilo kuge. Zveza je tedaj privabila tudi kupce v kamniški okraj, da so pokupili prašiče in breje svinje, ki so bile odločene za prodajo. Zveza stavi razne primerne predlogo glede na povzdigo živinoreje c. kr. in drugim oblastem in jim daje razne informacije, ki se tičejo živinoreje itd. Iz naštetega je razvidno, da Živinorejska zveza za kamniški politični okraj vrši ogromno kulturno delo. Upanje je, da se bo to delo v bodočnosti še bolj pospešilo in izpopolnilo, kar Bog daj! A. M. Agrarna reforma u Rusiji. Ima više godina, da se u Rusiji radi na tomu, da se provedu odredbe, koje je ruska vlada zaključila u odnosu sa agrarnom reformom. Iza kako su seljaci bili oslobodjeni od služnosti, pod koje su bili skučeni, kao robovi, provadjaju se naime u Rusiji takove agrarne reforme, kakove su kadre da uplivišu na cijeli politički i socijalni život u Rusiji i one su svakako najveće sa vr em eno soei-jalno-političko djelo na evropskom kontinentu. Radi se o tomu, da se seoske zajednice razriješe i da svaki seljak bude na svomu gospodar, pa da, kao takav, upre na inten-sivniji zemljopri vredni rad, kakav je u današnjoj svijetskoj utakmici i borbi za opstanak potrebit. Ovo djelovanje odgovaralo bi našemu dalmatinskom pitanju o diobi općinskih dobara, s razlikom, da se u Rusiji radi ne samo o dobrima općina, već takodjer o prostranim imanjima države, crkve i cara. Usporedno s ovim radom pozvane vlasti rade oko toga, da se i ono malo privatnoga seljačkoga dobra, prigodom općenitih dioba, tako uredi i zaobli, da bude predstavljalo jednu cjelinu, zgodnu za racijonalno obradji-vanjo i unapredjenje domaćinstva za svaku pojedinu seljačku obitelj. Diobe i komasacije moraju se pak svuda racijonalno i brzo provadjati, jer jedino na taj način može seljak, kojemu je domaćinstvo zaostalo, agrarnotehnički poraditi za što skoriji boljitak svojih gospodarskih prilika. A za tim se ide u Rusiji. Gledajući, kako se kod nas u Dalmaciji to baš grozno zanemaruje i kako našemu seljaku fale skoro svuda sve predpostavke za racijonalno unapredjenje njegova kukavnoga domaćinstva, slučajno mi dodje pod ruku djelo njemačkog učenjaka, dr. Auhagen a1), profesora na visokoj zemljoradničkoj školi u l>er-linu, a kad sam ovo pročitao, vrijedi, da iznesem u kratko, kako ovaj učenjak o ruskoj agrarnoj reformi govori. Profesor dr. Auhagen opetovano je i na dugo putovao Rusijom, te on tvrdi, da djelo veličanstvene reforme lijepo napreduje. Najprije se vlada postarala za financiranje posla. Godine 1882. osnovana je seljačka ili poljodjelska banka, koja je do 1905 pružila seljacima toliko novčanih srestava, da su oni mogli sami kupiti 9 miljuna hektara zemlje. Sasvim tim ostalo je još 82% zemlje u posjedu općine, države itd., te svi zakoni, koje je vlada do godine 1905. izdavala, a da se jačaju seljačka nastojanja, nijesu bili već prazne riječi, bez koristi. Tek nakon seljačkih buna i revolucije od godine 1905. nastao je preokret; tad je i vlada otvorila oči; pače prikazala je nacrt zakona, po kojom bi se bile morale razvlastiti takodjer sve privatne gospoštije, ostavljajući gospodi samo stanovitu, ne veliku površinu za vlastitu porabu. Ta osnova nije doduše upalila, ali je za to zaključila vlada, pod carevim uplivom, da parcelira skoro sav državni i carski posjed, ne štedeći pri tom ni neke privatnike. U isto doba vlada poradila je oko toga, kako bi omogućila, da poljodjelska banka posreduje i financira što više otkupa zemalja iz privatnih ruka. U svrhe agrarne reforme proglašeni su godine 190Ö, li) 10 i 1911 shodni zakoni, koji omogućuju svakomu težaku, da se osovi na vlastite noge, da dobavi zemlje i kuću, da nadje za to novaca i inih srestava potrebitih za samostalno gospodarenje. Mali pak posjednici, kojim vlastiti posjed nije bio dostatan, ili su pojedine zemlje bile amo-tamo raštrkane, mogu sada da prošire svoje imanje i da, putem komasije, sve svoje zaoble u jedan !) liusslamis Kultur umi Volkswirtschaft, Berlin, 1913, izdanje Göschen. agrarno tehnički racijo nalili posjed i da stvore vlastito, zgodno gospodarstvo, nezavisno od starih gospodara, više ili manje lihvara. Od banke doduše ostaju zavisni, ali marljivi i pošteni miižik moći će u nedaleko vrijeme, plaćajući amortizatorne nevelike obroke, biti sasvim nezavisan; svakako sad je samo do njega, da bude sam u svojoj kući i na svom posjedu gospodar i da se na njemu uzdrži. A da se ovo lakše dogodi i da seljaci budu bolje zaštićeni, izdali su se posebni zakoni kao n. ]>r. slijedeći: Samo težaci smiju nabavljati seljačka dobra; novac se smije dizati samo kod poljodjelske banke, a ova smije tlavati novac samo bilo u svrhe otkupa, bilo u svrhe nabave zemljišta ili poboljšica; tim se hoće tla zapriječe špekulacije lihvara i štetno zaduživanje. Tako ne smiju ni seljaci da nabave zemlje preko stanovite površine, koja ne smije da bude znatno veća nego li je moguće, da je odnosni seljak i članovi njegove obitelji obradjuju; ni banka ne smije dati zajam za nabavu većih zemalja, već samo za onoliko, koliko je moguće, da težak sam obradi. Sad se pak radi na tomu, da se uredi pravo nasljedstvo za seljačke obitelji, a da se izbjegne štetno komadanje zemljišta. Ispaci sti agrarne reforme do sada ovaki: Od godine 1907 do 1. jula 1911, 2,1(>0.8(37 seljaka predložilo je istup iz općinske imovinske zajednice i zamolilo je, da im se dade vlastiti posjed; za J,5dl.fi20 bio je postupak već proveden, a osim toga 170.708 težaka bilo je na drugi način zadovoljeno. U isto doba arondirano je bilo 7-7 miljuna hektara zemljišta, kao posebnoga posjeda; a kroz godinu 1911. bile su predradnjo gotove za 3'4 miljuna hektara, što se imalo još u istoj godini urediti. Osim toga bilo je odijeljeno u svrhu boljega obradjivanja drugih 5’6 miljuna hektara zemljišta. Ovo je sve vršila vlada energičnim, brzim i skroz jeftinim postupkom. Nego i seljaci su se sami u nekim — 232 — krajevima starali za nabavu zemljišta te su oni sami, uz vladinu pripomoć, od godine 1906 do 1910 nabavili 7'9 miljuna hektara zemlje. U ove velike brojke nijesu urućana ona zemljišta, koja je vlada parcelirala i putem seljačke banke dala seljacima, ova dobra iznašaju ništa manje nego li 13 miljuna hektara. Znamenito je da banka dava novac seljacima uz niski kamatnjak i uvjek znatno niži nego li je službeni; što banke pri tomu iz razlike tečaja izgubi, to joj država nadoknadi. Za taj je naslov država platila banci godine 1912. oko 40 miljuna kruna. Osim ove svoto izdala je država seljacima, koji su se oslobodili, 12 miljuna kruna u ime pripomoći za nabavu poljodjelskih potrebština, dok inače troši dosta za upravne svrhe. Bilo je naime godine 1912. za provadjanje agrarne roforme u Rusiji: 361 agranoma; 296 nadzornika; 1014 postaja, gdje se dijelili na uporabu razni strojevi i alati; 503 postaja, gdje se čistilo žito; 99 mljekarna; 10.472 uzornih gospodarstva; k tamu je bilo zaposleno 3000 mjerača i 2600 pomagača. Svi ovi organi i zavodi stoje besplatno na raspoloženje strankama; svi se posli obavljenju prosti od svakih pristojbina i biljegovina. Kao svaki pokret, tako je imao i ovaj takodjer svoju zlu stranu; izgleda naime da su bili oštećeni manji posjednici, a da su bili na koncu konca zaštićeni veliki posjednici; u tom smislu jedan dio zastupnika naime napada vladu. Nego prof. dr. Auhagen drži da u tom pravcu tužbe nijesu baš opravdane. Po ruskim selima bio je naime seljak čisto vezan, kao rob; danas pak oni elementi, koji su pametni i progledaju, imaju priliku da se oslobode okova; naravno da se za to hoće u isto dobo širenje prosvjete, što, rok bi, ne ide postepeno sa agrarnom reformom, koju mogu doduše da shvate samo prosvitljeniji seljaci a okoristiti se istom samo oni, koji ne ljenčare u neznanju i ne pijančare; a toga u Rusiji ima dosta. Ima ih, koji se tuže, da ovom reformom iščezava rusko-narodni Mir; ali i za to nije šteta, jer uopće po svijetu svuda je više nestalo patrijalnih običaja i nema više patrijalnoga života; danas treba učiti i raditi, štediti i umji-reno živjeti, jer se iuaće propada. Ali su u starodrevnom „Miru“ mužiki jednako propadali usljod zalupanosti i pijanstva. Sad kad postaju gospodari na svojem tlu, u svojoj kući, treba da prosvjeta prodre u sve seljačke domove, jer ne budu li znali, što je suvremena kultura, kakva je suvremena borba i čega se moraju ljudi čuvati, — neće ih nikakvi zakoni koristiti. S toga će i opozicija u Rusiji na koncu imat pravo, ako se ne bude vlada starala i za širenje prosvjete. Komunistički instikt, koji je medju pukom ruskim vladao, usljed agrarne reforme doista nestaje, ali se diže novi seljački stalež, u kojemu će se naći opet na okupu seljaci, kao gospodari sama sebe i svoje zemlje, koju će oni istom sada bolje obradji-vati i koju će bolje čuvati i više ljubiti. Vidi se pače danas već ta pojava, da oni seljaci, koji su sudjelovali u revoluciji g. 1905, — proti individualnom posjedu, danas oni isti, kad su postali gospodari na svomu, ustaju da brane individualni posjed proti radikalnim socijalistima, koji propovijedaju o nekoj općoj zajednici dobara, i za istu se bore dok i oni ne postanu gospodaru jednoga komada zemlje, na kojem će i oni braniti svoju kuću, svoja stabla i svoje trude. Uza sve reforme, jer su velika gospoda još močna, nasilna, prkosna i bahata, uvjek postoji pogibelj, da dodje do krvavih ustanaka, jer seljaci neće da dalje služe gospodi, kao robovi i nastoje da se ograniče latifundije, na kojim još miljuni i miljuni raznih narodnosti u Rusiji — robuje. Pogibelj je ustanka velika i može imati sudbonosnih posljedica; za to je vlada organizirala novu vrst oružnika na konju po selima; ali policija nije nigdje trajno pomogla, pa neće ni u Rusiji; ustanu li „mužiki“ ni svi oružnici, ni svi konji njihovi neće biti daleko dostatni, da očuvaju krivce od pučke kazne. 233 — A sudeći po načinu, kako ruska vlada djeluje, može se doći do zaključka, da ona vidi tu ogromnu pogibelj i da svim silama nastoji oko unapredjenja agrarne reforme, proti kojoj, kako smo naučili iz drugih knjiga, ustaju seoski lihvari, općinski upravitelji, gospodski dvornici i zakupnici te srednje i niže plemstvo, kao i visoki dostojanstvenici ruske crkve; svima je ovim tobože u pogibelji ruski narodni „Mir“ i sveto pravoslavlje. Ali puk u Rusiji već je otvorio oči on zna, da može imati mira samo u svojoj vlastitoj kući i na svojoj vlastitoj zemlji, a da će on tada, slobodan i gasda, lakše, bolje i pristojnije uzdržati i hramove božje i božje namještenike, a što više: oslobodjeni ruski seljaci, znadu istom sada što je ljubav domovine, jer tekar sad znadu što je domovina; prije su bili kao robovi, bespravna bića i bez domovine. Listajući pak mjesečnike ruskih zadružnih organizacija, vidimo da se i u Rusiji seljaci udružuju u autonomne kooperativne zadruge i da ove, bolje nego li svi agrarni zakoni, štite seljake i od lihvara i od vsakoga inoga nametnika. Milio Obuljen. Gospodarski pregled. Naše izseljeništvo. Kriza, ki se je pričela pri nas vsled balkanskih vojsk, draginja ki vedno narašča vsled tega in slabe letine vzbujajo v našem ljudstvu vedno večjo nezadovoljnost. Skoraj bi rekli, da se polašča v gotovih slučajih nekaterih ljudi obup, ali bo mogoče na domači grudi še preživeti družino. Posledica tega so vedno večje množice, ki jih opažamo na kolodvorih in pred izseljeniškimi pisarnami. Človeka mora boleti srce, ko opazuje to svežo moč, najkrepkejšo mladino, celo malo deco, kako vedrih lic zapušča domači kraj in skoraj komaj čaka, da jih potegne vlak v tuje neznane kraje. Poleg vsega tega pa umetno pospešujejo izseljevanje izseljeniške agenture. Te prinašajo krasen zaslužek. Zato se silno množe. Kdor biva na deželi med ljudmi, ve, s kakimi obljubami in nadami vabijo izseljeniške agenture naše ljudstvo v Ameriko. In mesto da bi se te agenture po možnosti omejevale, da bi se njih delovanje postavilo pod ostrejšo kontrolo, zapažamo, da se odpirajo vedno nove, ne da bi se od merodajne strani kaj proti temu ukrenilo. Ravno v zadnjem času je odprla nova družba Canadian Pacific veliko agentur, ki bodo gotovo v škodo našemu narodnemu gospodarstvu. Turaj moramo računati z vedno naraščajočim izseljeništvom in se konsekventno vprašati, kako je za naše ljudi v Ameriki preskrbljeno. Glede moralnega in verskega varstva skrbi deloma Rafaelova družba. Tu se ozrimo na gmotno stran. Dela dobe naši ljudje v Ameriki redno, ker so znani kot pridni delavci, ki imajo prav male potrebe. Toda nas zadrugarje mora predvsem zanimati, kam spravljajo naši ljudje svoje prihranke. V zadnjem pregledu sem opozarjal na dejstvo, kako se ljudje v zadnjem času obračajo od posojilnic na banke. V Ameriki velja to še v veliko večji meri. Ce govoriš z našimi izseljenci, poznajo ti edinole banko. Tja nosijo svoje prihranke. Kako poslujejo ameriške banke? Dva slučaja, ki sta se zgodila v zadnjem času v ameriškem denarnem gospodarstvu, nam precej jasno slikata poslovanje ameriških bank. V mislih imam razne polome v Canadi in polom dveh največjih bank v Pitsburgu. V Ameriki je špekulacija z industrijskimi papirji mnogo bolj razširjena, kot v Evropi. Banke podpirajo razna industrijska podjetja. V Canadi, deželi bodočnosti, so sc v zadnjem času ustanovila razna podjetja s kapitalom ameriških bank; udeležene so bile v veliki meri tudi angleške in celo nemške banke. O teh podjetjih so šla vedno sijajna poročila, ki so gnala kurz njihovih papirjev do neprimerne višine. In banke ao z lahkoto oddale papirje svojim klijentom. Kmalu pa se je pokazalo, da je kurz narejen umetno, da resnična vrednost podjetja daleč ne odgovarja poročilom in kurzu akcij. Nastal jo naenkrat polom, ki je upropasti! veliko podjetij; milijoni in milijoni denarja in sicer ameriškega, angleškega in celo nemškega, so šli v izgubo. Na podoben način si moramo razlagati polom dveh velikih bank v Pitsburgu, ki so doslej veljale za najsolidneje, dobro fundirane. In kar nas je pri tem polomu najbolj zadelo, je to, da je pri tem šlo v zgubo okrog 10 milijonov prihrankov samih hrvaških izseljencev. Gotovo ne bosta ta dva poloma ostala edina; banke so med seboj v tako tesni zvezi, da potegne druga drugo za sabo. In pri teh bankah hranijo naši izseljenci svoj težki zaslužek! Treba je nujne odpoinoči. Po mojem mnenju je treba dvoje: 1. ) Poduka našim izseljencem, predno odidejo v Ameriko, naj pošiljajo vsak najmanjši prihranek domov na domačo posojilnico, kjer bo denar najbolj varen. V tem oziru naj bi mu šla posojilnica posebej na roko. 2. ) Ker nikdo prav malih zneskov ne pošilja rad domov, temveč hrani denar pri kakem znancu, doma ali v banki, da se naberejo večji zneski, ki jih potem skupaj pošljejo domov, bi morda kazalo v področju Zadružne zveze organizirati pošiljanje denarja po naših izseljencih v domovino. Praktična oblika bi se kmalu našla, n. pr. banka, vo-jena od „ naših , zanesljivih ljudi v Ameriki in Z. Z. v Ljubljani ali katera tukajšnjih bank. Za tako posredovanje govori tudi razlog, da se naši izseljenci, dostikrat nepismeni, obračajo v svrho pošiljatve denarja v domovino na razne „notarje“ ali zakotne pisače, ki jih pri tem odirajo ali celo zaupani in izročeni denar poneverijo. Želeli bi, da bi se to vprašanje posredovanja ameriških pošiljatev in nalaganja prihrankov vsestransko, posebno od praktikov promotrilo. Dr. Juro Adlešič. Vinski pridelek v Avstriji v letu 15)10, 15)11 in 1912. c rS C O s II o co r ^ e: w e: <£} OJ o O ^ 8 5 o 03 ^ e: ss pr c 5’ p £ sr ’-C5 E?. C" O s p O p ? p £ I & o o< C jo ce< ►— PT P O 5 2. ' "p* o pr c^ c < B. I TT O H ^ 2 2 I" ~- St ct< s «72 pr o S O <*D a« •-s C/J M: C/J pr o o o h- -1 IC p d- rl \o C» Gi lo O’ _ 1^ l'C Ga O 00 Ü r—1 >—* O ‘ G' IG ^ G 03 Ga p OO P’ QO 03 U-L . Ga d—- 03 lO •—1 — 1 O 03 O ^ IG nr ^ ^ a a 5 O g N G -Id- IG IG lO — ^ d- r1 P0 IG C’ lo IG Ga Ga GC' —* O IG d- 00 o« IG IG -I o a» G G G G« GC O' po ~ i O A- 03 IG S*1 Ga 0 1 G G G’ O O’ Id IG O 03 2-' 9° S 4- d- b -1 GC' IG O' IG b o i d-