TRST, torek 3. februarja 1959 Leto XV. . Št. 29 (4183) IHEVNIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 . Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini T'l št MONTECCHI it. S, 11. oad. — TELEFON S3-J0I IN 94-631 — PoStni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA St. 20 — NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir. celoletna 4900 lir — Nedeljska Številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir - OgLaŠov- l ~ Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 In od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENK FLRJ: v tednu 10 dm. nedeljska 30 din. mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poštni tekoči račun: Založništvo • ~a vsak mm Višine v Sirmi .enega^stOOp^j. trgovsk) 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 34., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 Vse kaže, da je po Fanfanijevi ostavki možna s oJžOTlO j - 'A ' m ^ » samo enobarvna vlada KD Gronchi bo verjetno danes zaupal mandat bivšemu notranjemu ministru Tam-broniju - Namesto Fanfanija bodo vodili stranko skupno Zoli. Runtor, Piccioni in Gui do zasedanja glavnega odbora - Saragatovo razočaranje 2 — (Od našega dopisnika) žinj L,2- ~ Na dve vprašanji moramo odgovoriti na-Gsta-vlc1 " spričo sobotne Fanfanijeve ®beni? storil predsednik republike Gronchi in kaj je n. ' vodstvo krščanske demokracije? la »Jr, ^ ki je v soboto že zaključil bij nove vlade, je Dom-..,. an*anUev° ostavko PovsJJen dejansko pred nov položaj. Fan-mu je namreč med poročil sklep vodila s„ scanske demokracije, s sj., v svoji večini strinja sestc,?^0111’ naj se ponovno Ali il v^ada levega centra. pti J® v°dstv0 KD ostalo chi m sklepu? Tega Gron-iiiogel vedeti. Zato je povabil k sebi Uonovr^0vor in posvetovanje zaključil posvetovanja **eržac° p.redsedni!ka senata sla^,i.goro ‘-1 predsednika po- »e, ' .Gornice Leonija; da-Voboh- Je sPrejel najprej pragi tai^e,ga ministra in bivše-cije p a krščanske demokra-ttateJ"*110’ P°P°ldne pa še 8,'eiju ioniia in Guia’ kl' Pos;an.Jeta senatni oziroma Pini. v .demokristjanski sku-taiL °ncno pa še zakladnega •ie s. .ln voditelja desničar-»:t;ja Te «Primavera» Andre-a Podlagi vseh teh hl’fWl]r?y. se bo Gronchi mo-**bpa !0cit'i: ali da najprej ueltatko preiskovalno f(rtrai nflkemu bolj ali manj kfmLemu Politiku - naj-fcoii !:sedn- U senata Merlote,,. ln šele nato določi ’li «„ s, Predsednika vlade, da korak. se kar talkoj odloči *)'Sn'aS^feiemu Lanfanljevega Nitjj- ra ND in namestnik J) t jvi,83, tujni-ka Zoli rn Ru-j > n, sestanek vodstva . f»nl T“em so sklenili’, f‘a>ko «sprosijo, naj o- kar sta biv-1"'*' tat- a ^0;li ’n Humor » sP°ro':i.la, o čemer to sp hi betel nič slišati. ie*tal0 ,Je vodstvo ponovno J® tas?r|0ailes ih sklenilo, da vpij-i nja Stavnega odbor« s*ranko nekak «ko- a Predsednik glavne- « ‘«lo a vuastvo ponovno vlžas“a-ailes iT1 sklenilo, da '""m. '""m 111............ Hnes k,. lltoZni’JCOVano Dullesovo ,°^k, L v Evropo je do-3o L Povzroča upravi-Rimani» i,e^PčpHlanje in prijetno % lQeye, kajti napove-»te. L “J1 prihaja tokrat * bon £Jir°Po kot pobor-»?e tip„ iOSIirae politike vprašanja. - vPra-šanje je nečednih n° Slavnih med-n? hiadvprai,a-ij — viro-t vojne. Sovjet-kttn>biiP dhlj časa daje 'ju J^pude na tem ' kolikor je prva kt o f,TJ:}0S sovjetske ki, ** fie.r1 u zasedbenih in vru(llasl' <'(h o m Berlina za i^ 0(tu nnesto' naletela na Kh ie rtrpn.efco rezervira-i Wbi P 0 mirovni *tr$°fonoMeJ!lčV0’ skuPn0 luh ,enih "~l razSovori v legij štirib»: , Zoli. jcO|t gred-sedniik glavnega odbora, Ru-mor kot namestnik .Zolija, Piccioni, kot načelnik senatne in Gui kot načelnik poslanske skupine. To je bil odgovor na gornji vprašanji. K temu moramo dodati, da se je danes ves dan zelo vztrajno govorilo o Tamibroniju kot človeku, ki ga bo Gronchi določil,- da sestavi novo vlado in da bo ta.vi a" da enobarvna vlada krščanska demokracije. Vse namreč ka-l že, da je rešitev krize z eno-t barvno vlado' postbla edinci možna. Poieg Tambronijevega imena so sg pmehjala še ime-j na Segnija, PdOoioruja in Got nelle. Za Piccionija pravijo J da mandata ne bo hotel sprejeti, ker je najresnejši kandi-: dat za bodočega tajnika stran" ke. Gonella pa bi baje pravi tako rajši ostal pri delu v. stranki, kjer bi poskrbel, da} ne bi prišlo do novih sporov.1 Za Segnija se trdi, da Je vsej svoje zmožnosti in možnosti izkoristil, ko je predsedoval vladi, kii je bila po vojni naj-i bolj dolgotrajna. Na ta načinj bi torej ostal Tambroni edi-i ni, ki bi bil sposoben vzposta-j viti *ravnotežje med raznimii demokristjanskimi: strujami tuj di zato, ker ima v strank.} gaj" manj osetnih pristašev. Kaže tudi, da bi bdLi^piatp. 'zsi za,-dovoljni’ razen — seelBe. i' Danes popoldne se je nanfc reč zvedelo, da- bi hotel Scel* ba poskusiti'1'* sbstavn -štiriir članske koalicijske vlade iij obnoviti staro centristično pd» litilko, ki jo (je _gr^i pb Iitiko, ki jo je Rugiigrii po rpnenju desn|^Btj»i|. v HA’ iti — kar sledi iz pisanja milite :o- kaze ameriških drža- tlj, da ;“le’ Ustvaril mne-tJU, Vltim^r^^i predlogi ,!inW wni in da * % !}li o sr, P°budo in 'J l Sadnih0u*a P°saja- Sl «a“e;-, rogih ZDA le 5e, aa uveljavljati '^ti^škeal6 Potrebno gle- f< n ou vprašanji za- stališče ,e t e' BUu°Sedan,e togo >e’ da se PorodUoainerimh ,>či nemškPmnenje, V W°nJepS it °ovori se, l^onn nista na- ^aC}.ale°teiD^lles ho ver' “P«.,1 Evr^aJezave v t- S uterih n da r.m >e ^ _____ 1% edh0(i^voje stališče kV* zah^0a Posveto- S y vse tlimi zavez- v ,e P°siran-ere.■ ra?,, v °dnosu na S>ho Zvorov, ki se tiirpn Vaja !.1Uje)° in za tlSni^klaiev9oclno °zrač-So lh sp ’anju »tališč ^kilaiikle ima > j^erja °leb>'ih racu-tj6* J^avzei ^ashingtonu, ln. oCiiske zve' k K?0 **raza na kni^vm ak° v ze- pa!l%h0r v Hru■ *?*■« Sov j posebno * Politike se ne njl \uf0dn V°0ain„, Je Slav-Se 0 oerno ■ uxtva-ih iQra,/e ln osvo- pisanj sike|a (d3oyioief %eMa Sera« tudi p * n obl sk e" 'dtsiTTf e ** S1 zavrgel. Scelbovi kandidatui. pa i odločno nasprotujete Gui in Piccioni, čeprav ne;bi bili načelno nasprotna ppskusu ob* nove stare koalicije, ker bi se pri tem zvedelo vsaj, kaj mislijo o taki obnov: posamezne stranke in kdo vse bi bil pripravljen od, zunaj podpreti bodočo enobarvno vlade« Zato sta sklicala vsak svo^e vodstvo parlament arnžh skupin za jutri zjutraj. Obe vod-■stvii naj bi se izrekli prot. Scelbovi kandidaturi. Zaradi tega se je Gui danes sestal z vodilnimi člani svoj« skupine. Pri vsem tem pa je zelo važno stališče Katoliške akcije. To stališče sledi iz nadvse zanimivega in značilnega pisanja dnevnika «Quotidianor>, ki je glasilo Katoliške akcije. Iz članka, ki obravnava panfa-nijevo ostavko, je namreč razvidno, da je kot vedno tudi tokrat Vatikan odločilno posegel v notranje zadeve krščanske demokracije in pripomogel Fanfaniju k ostavki, če je ni kar sam neposredno povzročil. «(Juotidiano» namreč omenja, da je leta 1902 Vatikan obsodil politiko nekega Murri-ja, ker je kazal preveč odluir, te težnje po socialni politiki v tedanji kložikuliii .slkanli. Takratni glaspik \fat%afci |e take težnje obsodil in jjjj uzua- ()a vlada ni razpravljala o mo čil kot «miselnost, ki ni prav v skladu z vestjo« Jn pri kateri so nbw)l tdulne in nevarne deformacije«. Glasilo Katoliške akcije poudarja, da je sedaj enak položaj kot takrat. List seveda j ne, pove, kdo ie v imenu Vatikana obsodil Fanfanijeve težnjo po socialnem odprtju. • Todn, če trdi, da gre sedaj'za enakjpo-lcžaj, je pač javnost ^h-lstije-na predpostavljati, da taka vatikanska obsodba obstaja in da vodstvo Katoliške akcije zanjo prav dobro ve in jo pozna. Fanfanija in njegovo politiko pa ljst obsoja s tepi. da mu očita «poglačarstvo», «in št več; tipično obliko oligarhije«. j, Zanimivo je tudi, da je samo iz nekaterih pokrajin prišel glas solidarnosti s Fanfa-nijem, od njegovih tovarišev pa se je v njegovo obrambo oglasil samo Pastore,’ stari sindikalni voditelj CISL. Izjavil je, da Kanfanijeva ostav-aa opozarja . na vprašanje u-smeritve krščanske demokracije in vlade. Pastoro napada protifanfanijevske struje, ki so večkrat potvarjale dejansko usmeritev stranke in vlade, kajti po njegovem mnenju niso na pravi poti tisti, ki bi hoteli sodelovati! s socialisti in listi, ki bi hoteli, odprtje na desno. Zato opozarja Pastore stranko, naj. se ne oddaljuje od splošnega programa, ki ga je določil, zadnji kongres v Trentu, ki je zavrnil.odprtje na levo in n« desno. Spričo takega pogreba politike levega -centra je seveda povsem razumljivo, da BkrS-gatova «Giu«tizia» ne kaže nobenega navdušenja. Sam S** rugat poudarja v nekem čloiT ku, da niti štir-stranskg koalicija, niti 'enobarvna vlada nikakor ne bi prispevali «k razširitvi demokratične bel»r£ napoveduje dve leti Mtlskauj» pasu PARIZ, 2. — Predsednik panje, ki pa verjetno ne bo vlade Debre je danes govoril županom v departmaju Am-boise. Izjavil je, da so glavne skrbi vlade alžirsko vprašanje, gospodarski položaj in reforma države. Poudaril je, da bo mogoče ozdravljenje gospodar-sicega, političnega in socialnega položaja, samo če bo alžirsko vprašanje rešeno. Pri tem je omenil De Gauilov poziv Alžircem za brezpogojno predajo in je obtoževal tujino, da pomaga Alžircem. S tem v zvezi je izjavil, da bo prihodnje potovanje De Gaulla i-melo tudi namen «prepričati Evropejce in muslimansko množico, da Francija ne misli popustiti in da ona sama lahko prinese Alžiriji — s pitnir-jenjem in svobodo — temeljit gospodarski in socialni razvoj«. Glede gospodarske in finančne politike je Debre izjavil, da je potrebno obnoviti zaloge /lata in deviz in v ta namen je treba več prodajati tujini. Izrekel je zatem mnenje, da bo sedanji režim varčevanja moral trajati 18 mesecev ali dve leti; ni pa mnenja, da bodo v prihodnjih mesecih potrebni drugi »grenki ukrepi«. Nekatere stranke v Franciji so dale pobudo za novo gibanje, ki naj bi prispevalo k »demokratizaciji« v Franciji. Gre pravzaprav le za prvo ti- obrodilo sadov. Novo ustanovljeno demokristjansko gibanje «Rassemblement des forcea de-mocratiques» je poslalo vabila strankam M RF, UDSR in združenju demokratičnih sil, ki ga vodi Mendes-France. Na včerajšnjem kongresu MRP so sprejeli resolucijo, ki se zavzema za ustanovitev «politične organizacije novega sloga« in sklenili začeti pogajanja z »Ressemblemen-tom«. Na kongresu UDSR so sicer »s simpatijo« sprejeli to vabilo, toda Mitterrand je poudaril, da UDSR se sedaj rajši naslanja na Mendes-Fran-ceovo združenje demokratičnih sil, ki je bolj zanesljivo in bolj napredno. V novem gibanju so zastopani nekateri poslanci MRP, nekateri Krščanski sindikalisti in predstavniki mladinske katoliške akcije. Zato je razumljivo, da nima Mitterran-dovo gibanje preveč zaupanja v novo akcijo. Mitterind je včeraj na kongresu ostro napadel De Gaul-lovo politiko. O francoskem notranjem položaju je Mitte-rand med drugim izjavil: «Formacije, ki se je De Gaulle obvezal, da jih bo zrušil ali uničil, vsak dan bolj napredujejo, kar se tiče prevzemanja vodilnih mest, in vzdržujejo z odobritvijo generala tolikšen stroj, ki se ga ne bomo mogli rešiti in ki nas bo spravil • v obsojanja vreden položaj. Formacije postavljajo povsod svoje ljudi; ta sistem bo pripeljal do ie predvidene uvedbe nove oblike e-ne same stranke«. V pariških političnih krogih pa so se začele širiti govorice o nesoglasjih med De Gaul-lom in njegovimi pristaši v parlamentu v zvezi s politiko v Alžiriji. Zatrjuje se, da De Gaulle noče sprejeti stališča desničarskih golistov in alžirskih poslancev v skupščini, da bi morali Alžirijo v celoti vključiti v Francijo. «»------ Volitve v Luksemburgu LUKSEMBURG, 2. — Danes so objavili dokončne izide političnih volitev, ki so bile včeraj v Luksemburgu, pri tem je treba upoštevati, da ima vsak od 188.286 volivcev pravico do tolikih glasov, kolikor je sedčžev v njegovem volilnem okrožju (od šestih do dvajsetih glasov), Izidi so naslednji: Krščanski socialci: 896.981 glasov in 21 sedežev (pri volitvah leta 1954 1,003.466 glasov in 26 sedežev); socialisti 847.847 glasov in 17 sedežev (leta 1954 831.838 in 17); liberalci 449.359 glasov in 11 sedežev (leta 1954 256.522 in 6). skupno regionalno tržišče s sosednimi državami, ki bi se mu lahko pozneje pridružile tudi druge latinsko - ameriške države. Po tem načrtu bi si države v medsebojni trgovini zmanjšale trgovinske omejitve, oziroma carine, druge u-vozne takse in kvote ter deloma koordinirale nacionalne gospodarske nacite. V razgovoru z glavnimi ameriškimi poslovnimi krogi na Wall Streetu je Frondizi prvič do konca obdelal drugi cilj svojega bivanja v ZDA; jamstva in ugodnosti za ameriške zasebne investicije, če bodo te investicije naložene v glavnih proizvodnih panogah Argentine — električno energijo, jeklo in surovo železo. Argentinska vlada je voljna v dobi štirih let in celo dlje za 50 odstotkov znižati davke vsaki ameriški zasebni investiciji, ki bi bila naložena v produktivne namene. Frondizi je pripomnil, da je vlada ZDA kriva za preveliko obremenitev, ker po prenosu dobička v ZDA ponovno obdavčuje ta dobiček, ki je bil prvotno ustvarjen v Argentini. V Washingtonu je Frondizi pojasnjeval tretji cilj svojega obiska; željo in pripravljenost po bistvenem zboljšanju odnosov z ZiDA. Sedanje napeto stanje bi se lahko zboljšalo, če bi ameriška vlada ((pravičneje ravnala« do celega kontinenta, predvsem pa če bi se zavedala, da je boj proti revščini glavni družbeni problem. Frondizi ni zaprosil za nobeno državno posojilo, ker je pred obiskom dobil kredite v znesku nad 320 milijonov dolarjev. Ameriški uradni krogi, ki ne dajejo še dokončnih ocen vidijo pomen Frondizijevega obiska v treh smereh. Prva prednost je v tem, da je bila s prihodom argentinskega predsednika v ZDA pridobljena druga največja l&tinsko-ame-riška država za aktivnejše sodelovanje v okviru ameriške vojaško-politične organizacije. Druga prednost bj bila v tem, da argentinska vlada z »liberalnejšim« stališčem do ameriških zasebnih investicij, posebno v petrolejski industriji, lomi odpor celega kontinenta do takšnega gospodarskega sodelovanja, odpor, ki je posebno močan v Braziliji. Tretja prednost po mnenju Washingtona bi bila ta, da je argentinska vlada, ko je sprejela mnenje ameriške vlade, da je hude gospodarske težave mogoče reševati s »stiskanjem pasu«, »pokazala pot* ne samo iz stalne krize ampak tudi omogočila »pritegnitev tujih zasebnih investitorjev«. Z druge strani pa so poslovni krogi izrazili pomisleke do vseh teh ocen, ker sodijo, da je argentinsko gospodarstvo v »obupnem položaju« zaradi dviga živiienjskih stroškov za šest sto odstotkov v zadnjih desetih letih, Vrem« včeraj; Najvišja temperatura 5,9, najnižja 4 stop., zračna tlak 1015,8, veter Severozahodni 43 km na uro s posameznimi sunki 63 km na uro, vlaga 48 odst., nebo 3 desetin« oblačno, morje razburkano, temper, morja 8,4 ržaški dnevnik Danes, TOREK, 3. lebruarja Blaž . Sonce vzide ob 7.26 in zatone oc 17.12. Dolžina dneva 9.46. LOM vzide ob 3.25 in zatone ob 13.™ Jutri, SREDA, 4. februarja Bojana Tržaški ladjedelniški industriji grozi huda kriza Sporočilo Združenja industrijcev: v ladjedelnici Felszegy 280 odpustov! Odpuste naj bi izvršili postopoma do 25. februarja ■ Pokrajinski svet zahteva posredovanje vlade glede gradnje 4 indonezijskih ladij ■ Objavljen prvi seznam 41 odpuščenih delavcev ladjedelnice Sv. Justa Sinoči je Združenje industrijftev spdfročilo ‘ iihčlikal-nim predstavnikom, da bodo v ladjedelnici «Felszegi» odpustili 280 delavcev. Ta odpust opravičujejo, ker so naročniki stornirali naročili za gradnjo dveh večjih ladij, s čimer je zabredla v težave tudi ta ladjedelnica, ki je bila na našem področju dokaj časa edina polno zaposlena. Delavce bodo odpuščali postopoma na osnovi novega proizvodnega načrta, ki ga je pripravilo vodstvo podjetja. Odpusti so pred- videni v treh razdobjih: 1. 70 delavcev bodo odpustili takoj v zvezi s splavitvijo motorne ladje «San Fe-liee* (konstrukcija št. 60). 2. 130 delavcev bodo odpustili 10. februarja, ko predvidevajo, da bodo izročili brodarjem ladjo «Gisella» (konstrukcijska številka 58). 3. 80 delavcev bodo odpustili do 25. februarja, ko predvidevajo izročitev motorne ladje «Americana». Skupno gre torej za 280 odpustov in to v izredno neugodnem razdobju za vso lad-jedelmško industrijo, saj na drugem mestu poročamo o izvršenih odpustih v ladjedelnici «Sv. Justa« in je znano, da tudi položaj v CRDA še zdaleč ni rožnat. Za te odpuste še ni prišlo do sestankov na sedežu Združenja industrijcev in tudi sindikalne organizacije še niso sprejele končno stališče. Ti odpusti pričajo, da je sedaj izredno potrebna nagla in odločna intervencija državnih oblasti, ker se bo drugače položaj v vseh največjih ladje-delniš’xih podjetjih področja še znatno bolj zaostril. Na sinočnji seji pokrajin- skega »veta« pa je predsednik prof. Gregoretti sporoč'1 svetovalcem, da je pretekli teden sprejel delegacijo delavcev ladjedelnice «Sv. Justa«, ki mu je sporočila, da je ravnateljstvo ladjedelnice odpustilo z dela 120 delavcev in da namerava odpustili še druge delavce. Delegati so pokrajinskega predsednika zaprosdi za posredovanje pri najvišjih oblasteh, da se preprečijo odpusti in da se zagotovi ladjedelnici delo. Prof. Gregoretti je takoj posredoval pri vladnem komisarju dr. Palamari in mu izrazil svojo zaSHrblje-nafct za govor.ce, da namerava luzBi c.« gurui.v«, huim-*- lastnik ladjedelnice izročiti naročilo štirih indonezijskih ladij neki toskanski ladjedelnici. Do sedaj pa še m dobil nobenega odgovora. Med tem časom pa je lastnik dejansko odstopil gradnjo štirih ladij drugim ladjedelnicam. Pokrajinski predsednik je ostro obsodil to dejanje in dejal, da je hudo prizadelo celotmo mestno gospodarstvo in še posebno družine delavcev, ki so zaradi tega ob zaslužek. Komunistični svetovalec To- sednik posreduje pri vladi, da se prepreči izročitev omenjenih naroč.l ladjedeln’cam izven našega področja, ker lahko zagotovijo delo 300 delavcem ladjedelnice »Sv. Justa« za nadaljnji dve leti. Demo-kristjanski svetovalec Delise pa je predlagal, naj se gradnja omenjenih ladij dodeli kaki drugi tržaški al: miljski ladjedelnici, če jih ladjedelnica «Sv Justa« zaradi finančnih težav ne more zgraditi Na osnovi obeh predlogov je bUo sklenjeno, da bo predsednik takoj zahteval posredovanje vlade, da ostane naro-čTo štirih indonezijskih ladij v Trstu, ker so ladjedelnice brez zadostnih naročil in je toliko brezposelnih. Vse protestne akcije so ostale za sfedaj tjScelia in se je položaj v - radjedelnkfi Sv. Justa včeraj ponovno zaostril, saj je vodstvo bodjetja včeraj dopoldne seznam 41 odpuščenih delavcev, medtem ko so že v sobotd sporočil) 6 uradnikom,, da so odpuščen5. Ti odpusti stopijo takoj v veljavo. Sindikalni organizaciji sta se tem odpustom z vso odločnostjo uiprli in sta pozvali odpuščene delavce in uradnike, da jih ne upoštevajo in da naj ne dv;gn'ejo odpravnine, ki jim po delovni pogodbi pripada. Sindikalne organizacije namreč nameravajo razpravljati o vseh 120 predvidenih odpustih danes dopoldne na Uradu za delo, ker so se vsa predhodna pogajanja na Združenju industrijcev razb;Ia. Tudi včeraj delavci ladjedelnice niso delali in so krožili v skupinah po mestu ter delili letake, v katerih pozivajo pretrvalstvo na solidarnost in kjer se ugotavlja, da medtem. ko Trst potMšsuj«- novo« delo in nova naročila, obstajajo ljudje, IG pošiljajo ,-iatifl čila drugam. Idji& predstavlja po mnenju 'temv* cev, djt prevzamejo nadzorstvo gm . in zahoti sodila v. Trstu in ladjedelnica ne propade. Sindikalne organizacij* * pa nameravajo še okrepiti bitko za zagotovitev dela tej ladjedelnici in je v ta namen tajništvo FlOM-CGIL sklicalo sestanek akt;vistov. ki bo danes ob 18. uri. Obe tajništvi sindikatov kovinarjev pa sta že dinihbjo akcijo in jo razširijo, saj v bistvu ne gre samo za položaj v ladjedelnici Sv. Justa in sedaj neposredno prizadetih 120 delavcev in uradnikov, temveč za resno splošno vprašanje, ki prizadeva tržaško gospodarstvo v celoti. Iz teh vesti je razvidno, da imamo opravka s pravim valom odpustov: 280 delavcev v ladjedelnici Felszegy. 120 v ladjedelnici Sv. Justa in to samo v ladjedelniški industriji. Iz resnih virov pa se ču-jejo vesti, da se bo poslabšal položaj tudi v drugih podjet- ;v, aa prevzamejo naazuisivu ad ladjedelnico dilavni q§-anl, ki j ali o Jpedf polotfj t zagotove, da ? ostanejo mJ 1 Sl 14. XI1 3V c ivv | v...«------ --- -- minec je predlagal, naj pred- * Imeli vec sestankov, da koor- IIIIHIIIIHIIIllMIIIIIIIIIIHHIIIlilllllllMIUIHHHHlilinillMIIIHHItlllMHlIllll Pogajanja z lastniki gradbenega podjetja Za preprečitev odpusta 12 delaveev podjetja «Fragiacorao ed Antonini» Lastnika sta zavrnila obtožbo, da bi šlo pri napovedanih odpustih za diskriminacijsko potezo Včeraj do-poldne so se sestali sindikalni predstavniki z lastniki gradbenega podjetja »Fragiacomo ed Antan-n’« in razpravljali o odpustu 12 delavcev tega podjetja, ki gradi novo tobačno tovarno v ža-veljskem industrijskem pristanišču. Sindikalni predstavniki so protestirali prot, temu ne-iriidnemu odpustu, češ da ni z mčVrner utemeljen, ker je podjetje še pred kratkim najemalo novo delov.io silo in ker je kljub zimakim mesecem možno graditi s cementom. Sindikalni predstavnik, so tud. podčrtali diskriminacijski način odpustov, saj je kaj čudno, da je podjetj« odpustilo de-lavce takoj za tem, ko so raz pisali volitve v notranjo komisijo. Res je namreč zgovorno dejstvo, da je med dvanajstimi odpuščenimi delavci ■ delavcev, ki so kandidirali na listi CG1L in oba delavca, kt sta kandidirala na listi Delavske zbornice za volitve v notranjo komisijo. Lastnika sta odbila obtožbe, da gre za diskriminacijo -n pravita, da nosi vso krivdo direkcija monopola v Benetkah, ki nikakor noče, (la h, se gradilo v zimskih mesec h. Sindikalnim predstavil kom so v potrdilo pokazali tri pismene poz ve d.rekcije, da prenehajo z deli in začasno torej tudi odpuste vse delavce. Lart-ni-k podjetja je nato dostavil, da bodo prisiljeni izpolnit, to zahtevo in da bodo morali cd-pustiti večino na gradbišča zaposlenih delavcev, če ne bodp intervenirali predstavniki oblasti, odnosno, če se ae bo direkcija v Benetkah pravočasno premislila in ij>preman‘la svoje stališče. Iz tega odgovora je razvidno, da je položaj na iavelj-skem gradbišču tega podjetja zelo resen in se pričakuje, da bodo oblasti nastopile in ukre-nile potrebno, da ne pride d-o popolne ustavitve dela na gradb šču, kar bi pomenilo odpust skoro sto tam zaposlenih delavcev. V tej zvezi je po nekater,h neuradnih vesteh menda že prišlo do prve intervencije, toda žal ne v taki smeri, kot bi bilo to želeti. Cujejo Fe namreč govorice, da se je že v nedeljo za zadevo zanimal nekii visoki uradnik vladtiega generalnega komiaar.iata in da so zato prišli na gradbišče pol^st^preprečili žili-V OH i Danu dopoldne delp4!fj£’ bodo razpravljal: potoža+u. Wkupšewio na g»*d- bišču je odobril tudi deloda tgro- jih in tako skoro gotovo ne bodo obnovili pogodb za delavce, ki so zaposleni na določen rok v Tržaškem arzenalu, kar pomeni ponovno 250-300 delavcev na cesti. Končno pa je iz uradnih virov znano, da bo tudi CRDA v nekaj cesecih brez naročil in bo eno velita splavišče prazno. V takem okolju je še zlasti nujno potrebno, da vse prebivalstvo povede enotno akcijo za zaščito ladjedelniške industrije, ki ji pri nas preti S sobotne seje repentaborskega občinskega sveta Odobren občinski proračun 1959 predvideva 8 milijonov dohodkov SNE r Trstu Največ dohodkov je od trošarine, največ izdatkov pa za plače občinskim uslužbencem - Odobrena javna dela v okviru gospodarskega načrta Kakor smo poročali v nedeljski številki, je repentabor-ski občinski svet na svoji sobotni seji odobril občinski proračun za letošnje leto, ki predvideva 7.924.333 lir rednih dohodkov in 10.669.486 lir rednih izdatkov. Izrednih izdatkov pa je skupno 1.434.867 lir. Primanjkljaj bi morali kriti z državnim prispevkom. Kot vse druge občine, ima tudi repentaborska občina sorazmerno največ dohodkov od trošarine, in sicer 3.200.000 lir: od občinskih kamnolomov pa kriza in to nič manj huda, kot 104-000 lir. Med največjimi iz-zloglasna kriza 1928. leta. I datki Pa so plače občinskim liriifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii 5 sinočne seje tržaškega pokrajinskega sveta Na prihodnji seji nadaljevanje razprave o letošnjem proračunu Fašistična svetovalka proti dvojezičnosti - Vprašanje neprimernih prostorov za kronične bolnike pri Sv. Ivanu Sinoči je bil na seji pokrajinskega sveta predložen letošnji proračun. Preden je odbornik za finance obrazložil glavne proračunske značilnosti, je predsednik prof. Gregoretti padal obširno poročilo o delu pokrajinske uprave o katerem bomo obširneje poročali v prihodnjih dneh. Iz poročila odbornika pa je razvidno, da beleži pokrajinski proračun za letos 1.480,986.000 lir dohodkov in 2.020,986.000 lir izdatkov. Za kritje primanjkljaja bo pokrajinska u-prava zaprosila vladni komisariat 540.000.000 lir prispevka. V svojem poročilu je odbornik skušal dokazati, da se finančni položaj pokrajine izboljšuje, kljub temu, da se večajo obvezni in neobvezni izdatki. To izboljšanje naj bi bilo razvidno predvsem iz dejstva, da je letošnji predvideni primanjkljaj za 140 milijonov lir manjši od lanskega predvidenega primanjkljaja in celo za 2.837,558 lir manjši od primanjkljaja, ki ga je lani odobril vladni komisariat. Potemtakem bi torej morali pri-čaikovati, da bo vladni komisariat letos odobril celoten primanjkljaj in da ga ne bo «rezal». Cc pa bo vladni km misariat «rezal» tudi letošnji primanjkljaj, potem je zaman, da si pokrajinski odbor prizadeva znižati izdatke na najnujnejše potrebe. Razprava o proračunu se bo nadaljevala prihodnji ponedeljek. Pred predložitvijo proračuna so svetovalci postavili nekaj vprašanj. Svetovalka De Vecchi (MSI) je hotela, da bi predsednik zahteval od vlade, naj prepreči kakršno koli uveljavitev dvojezičnosti na našem področju. Fašistična svetovalka je izrazila »zaskrbljenost* za prihodnji sestanek italijansko-jugoslovan-skega mešanega odbora v Beogradu. Po njenem mnenju bi morala vlada naročiti svojim delegatom, naj ne popustijo glede dvojezičnosti na tem področju in «naj odločno branijo italijanstvo teh krajev«. Predsednik Gregoretti ji je odgovoril, da se ne mara vmešavati v to vprašanje, ker zaupa delu italijanskih članov komisije ške in jih bo naknadno zadolžila občini ali vladnemu komisariatu, samo da se čim-prej izboljša stanje v oddelku kroničnih bolnikov. Svetovalec Postogna (KPI) je sporočil, da namerava Rdeči križ ukiniti nočno službo svoje postaje za prvo pomoč v Miljah. Svetovalec je dejal, da bi to zelo prizadelo milj-sko prebivalstvo in je zato zaprosil predsednika, naj posreduje pri vodstvu RK v Trstu, da se to prepreči. Nato je pokrajinski svet soglasno sprejel resolucijo, s katero se strinja s stališčem, ki so ga zavzeli pokrajinski predsedniki na vsedržavni skupščini glede ureditve vprašanja krajevnih financ. «»-------- IZPRED PRIZIVNEGA SODISCA Avto izdal tatinske cigane jalec. «»- Vprašanje poslanca Vidalija Slovenski šolniki in zakon št. 248 Poslanec Vidali je predložil ministru za šolstvo vprašanje, v katerem hoče vedeti, zakaj so bili učitelji slovenskih šol v Trstu izključeni iz ugodnosti, ki jih določata zakon št. 248 od 13. marca 1958 in ministrski odlok od 21. maja 1958. Gre namreč za vključitev samo učiteljev tržaškega področja v posebne prehodne staleže ali pa v stalež s posebnim . položajem. Poštena? Vidali ugotavlja, da je utemeljitev ministra, češ da ne obstajajo mesta v posebnem prehodnem staležu za slovenske šole, v nasprotju s stališčem vladnega komisarja v Trstu, ki priznava slovenskim učiteljem pravico do ugodnosti cmenjenega zakona in omenjenega ministrskega odlojra. Svetovalec LudhešI (KPI) opozoril odbor na mnoge pomanjkljivosti v bolnišnici pri Sv. Ivanu in zlasti v oddelku za kronične bolezni, kjer je okrog 800 starčkov, ki živijo v precej neudobnih prosto-rih. Poudaril je, da bi se moral odbor zanimati za ■jšojo ureditev bivšega ^tdfb*pikuloztia bol- e, Tti*je *edaf prazafc, kjer bi lahko namestili 200 postelj nji tako izboljšali stanje bol- mi starčkov. Ocn»omik *a fi-tuiice jl^I*if ' ^ »o»l,i 4a kronični bolniki natrpani v premajhnih ptffštorth. Hkrati pa ie izjavil, da bo pokrajinska uprava storila' V»e za izboljšanje položaja. Toda nastalo je vprašanje, kdo bo nosil stroške za preureditev. Za najnujnejša dela bi morali porabiti 27 milijonov lir, za vsa dela pa 75 milijonov. Po njegovem mnenju bj morala te s*roške nositi občina, ki je lastnik stavbe. Toda občina nima denarja. Zato se bodo obrnili na vladnega komisarja, naj dodeli posebno ustrezno nakazilo. Končpo pa je zagotovil, da bo v skrajnem primeru pokrajinska uprava izvršila vsa dela na svoje stro- iniiiiiiiiiiiiiiiiniinniiiiiiiiMiiiiiiiiiiiHiiiitiii Letnik 19*37 marca pod orožje O Sinoči je na svojem rednem zasedanju izvršni odbor FIOM-CG1L odobril resolucijo, v kateri se poudarja potreba za čim hitrejšo sestavo vlade, ki bo upoštevala interese delavcev. V resoluciji nato naštevajo vrsto konkretnih perečih vprašanj. Od 2. do 5. marca bodo poklicali pod orožje potrjene nabornike, ki so bili rojeni v drugem četrtletju 1937 ali pa si bili rojeni v drugem četrtletju v prejšnjih letih, a so bili potrjeni na naboru skupno z letnikom 1937. Kdor ima pravico do začasne oprostitve vojaške službe mora predložiti zadevno prošnjo z družinskim listom na poveljstvo karabinjerjev do 14. t m Univerzitetni študenti, ki nameravajo položiti diplomski izpit v februarju, lahko zaprosijo, da jih pokličejo pod orožje pozneje, tudi če bodo 1. marca letos prekoračili 26. leto starosti. Lorenzo Hudorovich, cigan po rodu in po »poklicu«, in kot tak brez stalnega bivališča, se je čutil tako bogatega, da si je celo kupil avto. Njegova nomadska narava ga je silila, da se je vozil iz kraja v kraj in si zaokrožal zaslužek s prosjačenjem in tun gospodinja Silvana Barghello, zidar Llbero Cergol I« šivilja Ploretta Škerla vaj, zobo-tehnik Iginlo Casteilanl in llvllja Libera Zoppolato, mehanik Glno Azzolin In gospodinja Adriana Lutescher, pleskar Nevlo Cover-lizza in frizerka Argla Kariž, industrialec Gian Paolo Grassilli in gospodinja Marlalulsa Coasutta, pomorščak Giuseppe Glorgesl in gospodinja Albina Hrobat, prp-da.ialec rib Silvano Luches in prodajalka Ileana Riocio, pomorščak Domenlco Argentin in gospodinja Lucla Pltaoco, delavec Giuseppe Candottl |n gospodinja Melita Glacomlnl, natakar Fran-cesco Branvuzzo In gospodinja Ga. brieila Škapin, pomorski kapitan Edoardo Nesi in prodajalka Nlve* Zlngarelll. UMRLI SO: 71-lttna Francisca Giulia Senni, 75-letna Anna Maria Colaut vd. Tortul, 81-letna Ciotllde Guadagnln por. Mucigna. to, 77-1 etui Stefan Kos, 53-letnl Kmilio Bari, 65-ietnl Giuseppe Fornasaro, 74-letna Luigla Dcsan-iolo vd. Hermann, 28-letni Gandi do Bolteri, 57-letna Maria Zu-b a l ic h vd. Bortolin, 74-letna Au- gu.-ta Quargj.aH por. Chlap, 87-letnl Antonio Mlan, 72Jetnl Glu- ho Golja, 46-letni Renato Del Hosso, 88-letna Erminta Cassata vil Tessaro, 58-letna Emil la lacra por. Llnardon 76-letna Natalla Pe-trovich por. Saharin, 28-letni Do-nato Bressan, 61-letna Štefanija Kavs, 50-ietni Giuseppe Bendazzl, 73-letrui Giuseppe Franco, 62-ietua Antonia Klun por. Runtleh, 6 dni stari Alberto Ravallco. Valute 1 Miian Kun ZIBU funt 5.900,— 6.200 — Marento 4,500,— 4.700,— Dolar . . . 622,— 624,— Frank franc 121.— 125.— Frank tvicar 144- 145.50 Slerlog 1.725 — 1.750,— Dinar 71,— 74 — su ’h« 23.75 24.25 Zlit« . i . 709,— 711.— zah. n. mark* 148,— 149.— VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA ČEBELO (V prvem stolpcu 10 naj-niije cene, v drugem najvišje, v 3. prevladujoče) pomaranče; »turocchi« . . ,., »rdeče«............. »more« ...... »svetle«............ limone .......... . mandarini I. . . , mandarini II, . ; . jabolka: »abbondanza« I. , »abbundanza« II, , »de lila« 1. . . . , »delizia* II........ »imperator!« 1, . . »imperator!« II. , hruške ............. **!)• .............. cvetača z listi .. ohrovt . ....... cikorija . . . repni vršički čebula .. . koromač , . razna solata krompir . . zeleni radič rdeči radič zelena .... špinača . . . • » • te b • ► • • 9 • • ► • • • • 82 153 141 59 141 106 82 141 120 52 70 65 82 118 94 94 153 118 29 82 59 35 47 41 18 29 24 82 129 106 35 71 59 47 71 53 24 44 29 41 153 129 85 82 71 35 82 71 35 59 47 29 53 41 47 82 71 29 41 35 47 71 59 56 187 125 26 55 38 162 212 187 187 437 275 82 200 118 87 300 150 Večina blaga se prodaja po prevlad, ceni (3. stolpec). D.IRJ-O.lvJ Til i .UVI-I * . 1. 1‘ 7.15 Glasba za dobro 5.00-6.15 in 7.00-7.15 Prenos jg ■ itro; t KmeMI 14’20’ Sola in življenje: Glasba po željah; 13.40 h univerza; 13.50 Odlomki ■«, na smučkah«; 14.40 Lahka g „ 15.20 Z narodno pesmijo1 »EJI sem po domovini; 15.40-17.W . Fe?... . nos RL; 17.00 Georges j« klavirju; 17.30 Od mdodU« melodije; 19.00 Igra OTkesie: n trick Elkan; 19.30-22.15 H RL; 22.15 Plesna glasba, ■ oj; Glasba za lahko noč. ttn SLOVENIJA ^ 5.00-8.00 Dobro jutro!, 8.«^ rovske skladbe srbskih sk ljev; 8.25 Hammond orgle v i, vjj 8.40 Potopisi in spomini"" ^ l ljub Colakovič: Hiša solza j 9.00 Z junaki iz oper “ m , Verdija; 9.40 Igra Kmečka J jjj n 10.10 Iz slovenske solistične J) bef "l0*45“Ža’ dom"in žene; 1*J popevkami po Evropi; H-^ daja za otroke: a) Maria - (ll| va: Iz stare gozdarske hi* faj Otroške skladbe Emita Karla Pahorja in Rada 6 ja; 12.00 Boris Papantlop^ 1 certino za trobento ifl ^ kester; 12.15 Kmečka Fkl , ----------- ivmeuo* v-" ,, v Ing. Lojze Hrček: UvajajM^ vlh pridobitev v vinogr* $ i2.25^ Zabavna ruleta; lomki iz Ciiejeve opere v^1l( t_________________ 10 kg Pisana 1 tt» IVMimi IZ. UilCjCVC VTI. ^ Lecouvreur«; 13.55 1 b( narodnih; 14.15 Zabijniw»a., znanosti in tehnike; # ■ znanosti in tehnike; w j reska tega tedna — ^ iso& l 3 ravia: Kaj boš tuhtal; ‘ ' jStif % glasbene ljubitelje: Z dva ( ■■ gH.Ol/UlIG IjUUH.VlJ'- • — y mednarodnega festivala 1 a rod n ega resuv^« - ^ -u: Koncert zagret® "g/j * p.v. Antonia J a n igra «8 burgu stov p.. . ------ li, Vivaldi, Telemann^ ^ gj, 11, Vivaldi, 1 eiem«’’’” ir- »g Britten); 17.10 Popoldan* ^ G ja zabavne glasbe; jugoi'* k žinski pogovori; 18.10 z, var.skimi solisti; 20. vu ^ot n. lin 'ja *i>. ‘m tel Vdl.JMIHI OUllOH) , 7 D v* Ji Antona Lajovica izvaioKarin^ % orkester Slovenske gr* ijp p.v Jožeta Hanca; 20-30 flrf. ledi je z zabavnim orkestrom fi* gren; rezlja; rra.. pP Emanuel Ghabrier. po1-, porai-nik; 22.15 Od popevke O" 11UIJC č. čaua v nuli igro Carste; 21.00 Radijska št, Balzac - Gundermann: DJJr 21* hz, greh; režija: Fran 2tž j prjjk. nik; 22.15 Od popeva ke; 23.10 Vilko Ukmar, s^ j kn ni poemi (orkester LesJ S, harmonije dirigira \ vic); 23.40 Predstavljaj J0nO“ v gleški plesni ork“tJi|W). Dankvvorth (prva izveov TELEV1ZI-A paV^i 11.00 Direktni prenos u■ et#»j ^ Evropsko prvenstvo v Ji , drsanju; 14.00 por0!« J1 Otroška oddaja: 18.30 ^ 51J 4 18.45 Odgovor za Vas; !g, fonični orkester; 19.4 ski pomorski muzej ,,pa,rosE1 jv 20 30 Poročila; 20.50 « . 20.30 Poročna; ■■ 21.00 irPolet proti vzho°" »Baleti«; 22.50 Poročna. { OLEPAH VERDI ,e i Danes ob 20.30 za abon ^ __ ____________ i - h t€f 4 da C v parterju in K®3 j M ta nente reda B na galertu j^i nente reda B na ga,- - e predstava Glinkove ope ljenje za carja«. TEATRO NUOV' Danes ob 21. uri «D „nt. žele« C. Odetsa. Cene in 250 lir. C K I N ® ________ 3.00: «K°re«inj0V £xcelsior. 13.00: «Koreo“Ho« E. Flynn, J. Greco, *• g Fenke. 15.00: »UreJP ^ fl jeans«, Pascal Pet*. * J Charrler. * Nazionale. 16.00: «U,P?frJ A pada«, Maureen O A col. Technicolor. < Arcobaleno, 15.30: >» ti«. To je zadnji f‘*elkL| “ Graham v ^ Hayward, S. Oak la ( prepovedano mlad ^ *. Supercinema. lb.OU. « ji' brattar ali smrt«, ( in D. Adidams. «Krj Fllodrammalico. 1#V“- wr, J ostroga«, Robert ica; London. Sledi ris , peljska miš«. „ oekkS Grattacielo. 16.00: »V P* G« mestu«, Anna Mag u i« ta Mašina, Myriam J nato Salvaton , nje*.p t Crlstallo 16 00: «Vs‘a'. 0ru- t \ Bochholc in Myuafh i Capltol. 16.00: k-i,- C ttrvvd. K. r’ fl -»l X X X f tfl s ■K'*«!. *«*.--• H»“ P*! bah«, S. Boyd, N. -dan« /•) Robertson, Prepo J % Robertson. Astra Rolano. w R. Schneider. Samd jjviF J N Alabaroa. 15.30: «C» f. S^ \ J. Gavln In L. "u j C Aidebaran. 16.00: «GrlfV bi-n, L. Venturajn^lfp. Prepovedano mlado Ariston Zaprto Wood Samo še da Garibaldi T6.'o0: 'I Ideale. 16.00: « Todd In' J! Grecb . 0A soni v! Ue‘sira. , k,pA % jas *• a s i Como. M. Arena, ^ . Zadnji dan.n 2lJ® £ d Zadnji d ari. -« 2iv-Modcrno. 15.30, ’8 1)eiord't ni«, J. Gabim G- . Zadnji dam i , 16 00: «M°* pcm i Holden, ■. 16 00: «Rd'e^3i Pjpli'1 M C,lft_in J, da«, W Drew. Savona. Wayne lft -iskl VA. U«i J J * - 1K 30: Vlttorto Venelo, m - Viale; 16.00: «petro^ajt, j G. Baryy ln.Bi,j0; f; 9 zna* čltatl«, ^^ J zna C n*1'"'. ,nr Sam Terhomoio; seda lelvedere. 15.30. Belvedere. ju«, Technicolor. , , Marconi. ^OOi jG ^ t|| Nazzarl, Y San»» nJe n lt Mastimo. 16 00. ■ gad50 L De Luca, V ^ Garrone tj S s VJ«g| I »zs.e-. Novo cine. l«.w. -, D ■ v ■ ml«. Tcrhnicoloriorl)(|sK» . ^ deon 16.00. Odeon. io.w; « - 'V 'ČVaiS' j uervg ■■■ ,,-^goV/ Radio. !6.00. ^n C eM, K Astalre kino V mig Verdi; »Zločinec z * H V * Zahvaljujemo se ^o spremljali nnscS’ moža in Sa MARIA ŽEI na njegovi z8dn^,„P ufj a njegovi — , ’• Posebna ZH,’-'nUhovi statuti in dolo-m,j.^udskih odborov in re ^lovanjske skupnosti so ij, ^Privae ustanove prebili)^ ehega stanovanjskega 11*16); J- J®troma rajona (četr-«*k'n,rlov ci;i ie, da z razni-,?am' in služnostmi go *HtnT *’ socialnšga, zdravimi «,Ja in vzgojnega znača ISKiO°Sredno pomagajo dru-ifUlli’ aaP°slenim osebam in t*piu 3im je pri reševa-»kfcl ^kdanjih praktičnih potrebna pomoč. aniske skupnosti poma tj-t a Primer pri vzgoji o- ^ustanovitvijo in vzdr- 1 8rti ot’ro-ik,-h vrtcev, skr-°sebe nesposobne za 'r,-?0ma8ai0 gospodinjam kostni odškodnini. Razume se, da ustanovitev stanovanjskih skupnosti ni obvezna, temveč odvisna samo od potreb in želja prebivalstva. Stanovanjske skupnosti se ustanavljajo povsod, kjer obstaja potreba, da se z družbenimi servisi pomaga delovnim ljudem, kjer zaposlitev žena vsiljuje potrebo, da se z družbenim delovanjem razbremene v njihovih vsakdanjih gospodinjskih poslih. Pobudo za ustanovitev stanovanjskih skupnosti dajejo torej sami prebiralci določenega stanovanjskega središča, ki vodijo ustanovo neposredno, oziroma podredno z izvoljenimi zastopniki. BOŽO BOŽIC Zanimanje za tehniko na Kitajskem » ZDA SO ŽE DALEČ OD <<ČISTEGA» Zakaj se nekateri «!busmessmeni bore proti Eisenhowerjevi «smeri» Napovedi Hruščeva služijo kot strašilo proti sedanji stagnaciji LR Kitajska se hoče uveljaviti tudi na tehničnem področju. Zato skuša vzbuditi čim večje zanimanje mladine za tehnične vede. Na sliki neka atomska naprava, ki si jo ogleduje mladina NEW YORK, začetek februarja — Ko se je v — «do-brih starih časih« — akrobat približeval višku kake svoje izredno nevarne točke, so po navadi dvignili pred občinstvo velik napis «Ne ploskajte, dokler se točka ne konča!« Dvoje predsedniških poročil o proračunu in gospodarskem stanju ZDA bi potrebovali nekaj podobnega. Tako gleda na vzpon ameriškega gospodarstva dnevnik «New York Times«, ki ga smatrajo za zelo obzirnega, posebno ko gre za interese ameriških «businessmanov» od katerih list sprejema več o-glasov kot katerikoli časopis v ZDA. Ameriško občinstvo se bo moralo še dolgo vzdrže- HliiiMlliiiiilMMlililllMiiiiiiiiiiiHiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimmiiiiiiiiimiilliMimiiliHMH Jiihovem delu ■»■sov orgam- lf^oYv (dajejo na primer na jjjlgi s®° Proti mali odškod ‘ft:%,a2ne čistilne aparate) ‘ V10 svetom pri ' Sta« V zvezi z upravo t . °.Vahjske skupnosti so ;t’ '°e'e ustanavljati leta lkj 0 februarskem zaseda *i| ez,,e skupščine, ki je s 3 l^li)1teStttallrani*1 državljanov ?>) oltt0s delufe v JugoslavijiT°o*t stanovanjskih tijj^ in to večinoma v ^ftaiji 4 Hrvaškem in v “ti ‘ 'v :™"“Je zakonskih pred-'H, _ vsekakor glavni i hijj Ustanovitev teh ko-*** <>bse-anJV na zaiRla ve®' Splošni zakon o >*snsk>h skupnostih bo »i*jii P°budo za njihov n'i1 teTveč b° raz- k niik* vPrašanja v zve-i ,a tia{°Vltn delovanjem in Usta-.ln Pospeševal njiho- n.^jsltuPo u*tanovitvi sta-H skupnosti je po-J 'loSeri,0 Hvljenje in prašila p n)ega družbenega opažalo se je nam- J S K ip,jj sedaj mnogih po-V ^viru n' m°a radovolji-v, iStev. ^ P0sameznih gospo-aj. outenimo samo H dhigiJn°Ke družine si V”8 pr . važneJ4lh PO-is. Jo ' frenutno še ne 1 C V^v°^iti U sesalca h-Vflfte.,. 6rVi za l8u stanovanjske PAPEŽ JANEZ XXIII. NAPOVEDAL VESOLJNI CERKVENI ZBOR Glavni namen bod naj bi bilo zbližan j e kristjanov Nekaj zanimivosti iz zgodovine koncilov - Na koncilu v Konstanci so odstavili tri papeže in imenovali novega ter obsodili Jana Husa na smrt - Na tridentskem koncilu so položili temelj protireformaciji v nedeljo 25. januarja je larmino štel 18, Hefele pa 20. končno odstrani v Cerkvi raz- papež Janez XXIII. sporočil da namerava sklicati ekumenski koncil, to je vesoljni cerkveni zbor. Glavni predmet tega koncila naj bi bila razprava o tem, kako naj bi združili vse ločene kristjane v enotno Cerkev. Seveda bi morali vsi ti kristjani, to je pravoslavni in razne ločine protestantov pristopiti h katoliški veri. Poteza Janeza XXIII. nima \e verskega £iar-vgč tudi političen pomen?’ aaj je treba med drugim upošter vati, da je večina pravoslavnih za tako imenovano »železno zaveso«, kar naj bi bila po mnenju vatikanskih krogov glavna ovira za združitev s pravoslavnimi, medtem ko so glede združitve s protestanti mno^o večje ovire v zvezi s temeljnimi nauki njihove vere. Toda preden pridemo k o-risanju smotrov, h katerim teži papež Janez XXIII, naj najprej na kratko pojasnimo, kaj sploh pomeni beseda koncil ter kako so se nekateri izmed teh koncilov v zgodovini razvijali. Cerkvene zbore, ki so jih imenovali koncile ali sinode, so sklicevali, ko je šlo za borbo proti krivoverstvu ali razkolu, borbo med dvema ali več papeži, skupne nastope proti nasprotnikom krščanstva, cerkvene reforme ali za sum o slabem obnašanju papežev samih. Doslej je bilo 20 ekumenskih koncilov in sedanji naj bi bil 21., toda cerkveni zgo 1 ^ Uhl* lah!l0 dobe' na ‘ % : tSzerv,r f ga tudi vna’ a uto ._)° za določen | dovinarji si niso edini niti v !a to proti malen-I številu, saj jih je na pr, Bel- Prvi vesoljni cerkveni zbor je Kol ter da se doseže enotnost. bil v Nicei v stari Bitiniji leta 325 in so na njem obravnavali Arijevo krivoverstvo. Se prej pa so bili razni škofijski cerkveni izbori in besedo «concilium» najdemo že v spisih cerkvenega očeta Ter-tulijana okrog leta 200. Že takrat so trdili, da So sklepi koncilov navdihnjeni po sv. Duhu. Za nicejskim koncilom so bili koncili v Carigradu (381), v Efezu (431), v Kake-doniji, nato še dva v Carigradu, še eden v Nicei, potem zopet v Carigradu, 4 v Rimu, 2 v. Lyonu. nato na Dunaju, v Konstanzu, v Bas’u, v Florenci in Ferrari, v Rimu in končno v Tridentu in Rimu. Med temi zadnjimi koncili sta najbolj znana koncila v Konstanzu in v Tridentu. Vesoljni cerkveni zbor v Konstanzu je trajal od leta 1414 do leta 1418. Predvsem s; se cerkveni očetje zbrali, da bi napravili konec zahodnemu rozkolu ter da bi zatrli »krivoverstvo«, ki ga je širil Ceh Ivan Hus. Pri tem je zanimivo, da sta koncil sklicala papež, ki se je imenoval kot sedanji, to je Janez XXIII.. in avstrijski Cerar Sigismund. Takrat je imela namreč Cerkev kar tri papeže, to je Janeza XXIII., Gregorja XII. in Benedikta XIII. (zadnji je imel svoj sedež v Avignonu v Franciji). Janez XXIII. je že takoj v začetku na drugem zasedanju koncila slovesno obljubil, da ho odstopil, če storita isto tudi ostala dva papeža, da se Toda isto noč se je skesal in je zbežal v Schatfhausen, toda kmalu so ga ujeli in pripeljali nazaj v Konstanz, kjer so ga odstavili ter storili e-nako z drugima dvema papežema. Janez in Gregor sta se vdala, Benedikt iz Avignona pa ni hotel o tem nič slišati; teda kmalu so ga zapustili vsi pristaši. Pri tem je koncil izjavil, da je njegova oblast višja od papeževe (sedaj ima papež zopet prvo besedo) in je izvolil za novega papeža Otona Colonno (Martin V.). Koncil se je ukvarjal tudi s »krivoverstvom« Ivana Hura, ki ga je že bil obsodil praški nadškof. Hus je prišel na koncil, da bi se branil obtožb, toda ker je ta veliki reformator izjavil, da se ne odpove svojim naukom, so ga sežgali na grmadi. Koncil v Tridentu pa je trajal od leta 1545 do leta 1563 ;n ga je sklical papež Pavel III. Namen tega koncila je tila borba proti Lutrovi in Kalvinovi protestantovski reformaciji. Koncil se je vlekel kakor jara kača in so ga tudi dvakrat začasno prekinili, ker sta medtem umrla dva papeža in so nastali spori s cesarjem Karlom V. Novi papež Julij III. je leta 1551 koncil zopet odprl, toda morali so ga zopet prekiniti zaradi nemirov v Nemčiji. TreHi del koncila je otvoril papež Pij IV. 18. januarja 1562, medtem pa so v Nemčiji s sklenitvijo miru v Augsburgu že dokonč- '"i,i S M dober film Renata Castellanija I»t ato p ^%4,a:ta»ani se je zo-V film ?vbnm filmom. K d Anno M peklenskem S vMa«i«„ Nagnani, Giu-«Cn-vin. Ninino Ga- («V peklenskem mestu») V>iigrn vlosab. J\r1( Mam iMari «RomH ll bIel!?te,, * Ca’ Sl j, CecchT°jl, scenarist- ^ s ,d’Am>co po- l "i S°rlh Sifc ja v žen’ K*N°V; ob *Lsam na se- spoplda'8med pa je je že- tSA« z'očim, 8am° prilož- N>aM)VD0n\ ERle « >1»K be Pred5tavnica vB'gniti za »*• Podvrže- V Potegni*”'" sMhrv nitl 1 S|*0iUl?euU P0t -, 'ki hjen„ 1 Ma n« z,°bnost in S«!. opravit* pri krepki M* * \ *P»t, * iz Veneta, %!% *«**. ' da bi bila ^ “ s a b,e!'em ar '4e;: od zadnje najhujše povojne recesije. Problem je v tem, da se industrija kot osnovna gospodarska panoga ZDA prepočasi bliža stanju pred recesijo in da vlada ne stori ničesar, da bi ta proces pospešila. Nasprotno, skuša ga zavreti in ga usmerjati v realne okvire in možnosti. Razlog temu je «uradni strah«, da bi se ne ponovile «napake» iz dobe «naglega vzpona« po predhodni recesiji v letih 1953—54. Z zmanjšanjem davkov za pet milijard dolarjev je vlada tedaj — ob podpori kongresa — omogočila nova sredstva za nove investicije, in po dveh ietih je ameriško gospodarstvo doseglo nov rekord posebno v proizvodnji tako imenovanih «modnih artiklov«: avtomobilov, električnih strojev, električnih kuhinjskih na. prav in podobnem. Kljub vsej ofenzivi reklame pa potrošniki niso' bili v stanju sproti odjemati blago, ki se je zače- 10 kopičiti. Ze od decembra ,1956 so se «rezerve začele nevarno kopičiti«. Najprej je to prizadelo avtomobilsko industrijo, leto pozneje je prišlo do splošnega zastoja. Vladna davčna intervencija je tedaj pokazala, kako veliko vlogo ima država v gospodarstvu. Hkrati pa se je pokazala, da ni sposobna v dobi krize preprečiti resnih gospodarskih motenj, pa čeprav ima na razpolago vsa mogoča pooblastila. In tako ni mogel nihče preprečiti protislovja med mogočno proizvodnjo in omejeno potrošnjo, kar se je nujno odražalo v recesiji. Ko se je pet let pozneje vla. da znašla pred istim vprašanjem, se je v tihem dogovoru s pretežno večino «busi-nessmanov« odločila za nasprotno pot. Se od daleč ji ni prišlo na misel, da bi ponovila prvo «pomoč», pač pa skuša energično preprečiti «nerealno naglo okrevanje« gospodarstva. To se je izražalo in se še izraža v popolnem pomanjkanju kakršne ko. 11 njene akcije za popolno izkoriščanje industrijske zmogljivosti. Uradno gospodarsko politiko so ameriški strokovnjaki zreducirali na prepričanje, da se gospodarstvo more samo izvleči iz zagate brez vsakega večjega državnega posega, ker da že obstaja dovolj »trdna« in že zdavnaj preizkušena državna intervencija. V čem naj bi bila ta intervencija? Široka dejavnost državnih statističnih ustanov se namreč r.e omejuje le na obvešča rje zainteresiranih «business-menov«. S številkami, ki jih statistične ustanove sproti dajejo, se poslovna dejavnost skuša usmerjati, se skuša o-pozarjati na tendence razvoja in podobno. S tem se vsaj posredno izvaja nekakšno splošno načrtovanje. To je ena intervencija. Mnogo večji vpliv pa se pripisuje tako imenovanim stabilizatorjem, ki so bili vrinjeni v gospodarstvo v času Rooseveltovega «New Deala«, pozneje pa izpopolnjeni v skladu z notranjimi in zunanjimi razmerami. Stabilizatorji se delijo v dve skupini: v neposredne in posredne. V kategoriji elementov, ki neposredno vplivajo na gospodarski razvoj, prvo mesto zavzema dejstvo, da. država — II Rosalind Russel v vlogi gledališkega dela »Auntie Mame#, ki so jo skozi dve leti zapored predvajali v New Yorku. Delo bodo sedaj posneli tudi na film fitfiHiiiuiiiiiiiMiiHiniiiiiiHMiiiamiiiiimiitiiuMiiiiiiiHiiiimitiiiiiiiiiiiiiitiiiimiiiimimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiuiiiiiiiiii Nova odkritja «roza baletov» v Franciji v svojih ustanovah in podjetjih — ustva-ja nad 25 odstotkov vsega nacionalnega dohodka. S tem ne vpliva le na izkoriščanj« gospodarske zmogljivosti in zaposlitve, am. pak tudi na smer investicij,' posebno v panogah, ki delajo za oborožitev. Primer: v zadnjem času so se naročila tankov in letal — na račun vodljivih izstrelkov — nekaj zmanjšala. To se je občutno pokazalo na preusmerjanju investicij v elektronsko industrijo, kar se je nato odražalo še pri zaposlitvi in popolnem izkoriščanju ustreznih industrijskih kapacitet. Med podobne primere bi mogli prišteti še desetine milijard investicij za r.ove ceste, šole, cenena stanovanja in podobno. Toliko o neposrednih posegih. Kaj pa posredni? Posredni stabilizatorji niso prav nič manj važni. Naj-učinkovitejše sredstvo proti inflaciji na pr. so subvencije poljedelstvu, s čimer vsi A-meričani že petindvajset let plačujejo svoj delež neprimernemu razmerju med poljedelstvom in industrijo. In ta de-i3Ž ni majhen. Da bi se preprečil splošni padec cen, država «poklcni» poljedelstvu 5 milijard dolarjev na leto kot nekakšno odškodnino za »viške«, ki ne gredo v promet ali ki gredo v promet po prenizkih cenah. Za ohranitev razmeroma visoke potrošnje državi služi 11 milijonov nameščencev in delavcev, ki delajo v njenih ustanovah in podjetjih. S temi 11 milijoni ljudi .skuša država posredno vplivati na povpraševanje. to se pravi na potrošnjo blaga, česar si kon-kurentska zasebna podjetja ne morejo privoščiti. Nadalje skuša država ohraniti visoko raven potrošnje s pomočjo, ki jo daje odsluženim vojakom, :a kar gre prav tako pet milijard dolarjev na leto, dočim jo dve milijardi dolarjev stane podpora brezposelnim. Kot četrti stabilizator je njen poseg v gospodarske panoge splošnega interesa, na pr. v promet, energetiko in telekomunikacije. Na tem področju si država pomaga s kontrolo nad celotnim finančnim sistemom. Regulira večji ali manjši dotok kredita in podobno. V nobeni zahodni državi se razdelitev dohodka ne regulira s pomočjo davčnega sistema tako, kot v ZDA. Progresivna davčna lestvica se v ZDA vzpenja od 20 do 92 cdst. Kljub temu davčni vijak bolj prizadene nizke in srednje dohodke kot visoke, kajti že omenjena lestvica je M.F.A. (Nadaljevanje na i. strani) Kakor smo že poročali, je pariški preiskovalni sodnik Sacotte raztegnil obtožnico v zvezi s škandalom «roza baletov« tudi na bivšega predsednika narodne skupščine, bivšega socialističnega poslanca in bivšega ministra Le Tro-quera. Preiskovalni sodnik ga je tri četrt ure zasliševal, potem ko je prišel v njegov u-rad kot navadna priča. Spričo njegove starosti, saj ima 74 let, in spričo dejstva, da mu manjka desna roka, ga je sodnik pustil na začasni svobodi Sodnik pa je obtožil tudi znanega frizerja iz Avenue Matignon Guillauma Gugliel-mija in bivšega ravnatelja ve-like modne trgovine Jeana Messiera, ki je pri izhodu iz sodne palače rekel; «Ne pre ganjajte nas, nismo zveri.« Policija je napravila resne u-krepe, da bi preprečila novinarjem, da bi se približali na hodnikih sodne palače bivšemu predsedniku Le Troqueru. Toda prav on je kasneje sprejel na svojem domu novinarje in jim ves bled in nervo zen povedal, česa ga obtožujejo. Dejal je, da je sam zahteval, naj raztegnejo obtožnico tudi nanj, da ga bodo zaščitili republiški zakoni, ki zagotavljajo svobodo in čast državljanom. Njegova odvet-n.ka Heraud in Mauranges bo. sta lahko sedaj proučila vse dokumente o škandalu »roza baletov«, ki naj bi se vsaj trikrat zabavali v državni vili «Butard», ki naj bi jo on dal na razpolago. Glede teh izgovorov pa pripominjajo, da je Le Troquer še pred petimi dnevi izjavil, da nič ne ve o kakšnih sestankih s slačenjem ali o razuzdanih plesih. Sedaj pa se že manj odločno brani in se sklicuje na svojo politično preteklost. Novinarjem je namreč tudi rekel: »Sem star politik in sem se v 40 letih aktivno udeležil vseh najbolj dramatičnih narodnih dogod- kov; sem od leta 1946 vpisan v odvetniško zbornico in mi niso nikoli mogli očitati niti enega profesionalnega prekrška.« Točno besedilo obtožnice še ni znano. Toda Le Troquera utegnejo obsoditi na 2 do 10 let ječe. To pa je odvisno od tega. ali ga bodo obtožili samo zločina pohujševanja mladoletnih deklet in poltenih dajanj, za kar je pristojno navadno sodišče, ali pa pohujševanja deklet izpod 15 let starosti, s čimer se ukvarja porotno sodišče Le Troquer je tudi omenil, da bi se lahko sodna oblast ukvarjala tudi z .nekaterimi osebami, ki so všo' stvar prijavile, Slo naj bi za pokvarje-ne starše, ki naj bi dobro vedeli za lažno umetniško dejavnost svojih mladoletnih hčera in ki naj bi celo od tega imeli zaslužek. Končno ae ne izključuje, da bi utegnili s preiskavo o preteklosti bivšega policista Sorluta, ki je organiziral «roza balete«, odkrita razne vplivne osebnosti, ki so v preteklosti prikrivale njegovo umazano dejavnost. Leta 1954 je namreč že bil aretiran zaradi neke zadeve i.cinema-cochon« (pornografski kino) m izpuščen v čudnih 0-koliščinah. V «aferi Lacaze« pa vlada še vedno velika napetost, in sicer paradi zasliševanja nese skrivnostne osebnosti srednjih let in elegantne drže, ki yC prebil| celo noč v sodni palači. Gre za nekega policijskega inšpeKtorja, prijatelja Jeana Lacaza, Jci je kakih 10 itt delal 1 industrijcu neke »zasebne usluge«, po nekaterih vesteh naj bi bil on tisti vr. Lacour, ki naj bi bil dal lahkoživki Maite Lacazov. naslov in ji ‘rekel, naj gre na njegov dom. Ce bi bilo to res, tedaj bi se zrušil eden .zmed temeljev obrambe m-dustrijca. Inšpektor je vse zanikal. Soočili so ga tudi z »dekletom na poziv« (call girl), ki je začelo strastno jokati in ni hotelo ničesar reči. To bi bilo tudi razumljivo, če je res, kot trdijo nekateri njeni pri jatelji. da je bila predmet groženj. M m — Nekdo ji je rekel, da je preveč debela... HOROSKOP .ZA DANES_ OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Svoje poslovno področje boste razširili. Veliko zadoščenja v čustvenih zadevah, Z zdravjem kar dobro. BIK (od 21. 4. do 20. 5.). Vaše želje se bodo uresničile, k temu bo pripomogel pravočasen in pravilen navdih. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Ce bo spodletel načrt o potovanju, se ne vznemirjajte preveč, bolje bo, če ne greste od doma Resno se lotite družinskih zadev. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Vso svojo sposobnost boste morali vložiti v zadevo, za katero ste mislili, da bo šla nalahko. Drugič bodite bolj previdni. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Veliko ovir bo na poti, s potrpežljivostjo jih boste vse premagali. DEVICA (od 23. 8. do 22. S.) Vaša poklicna sposobnost se naglo razvija, vendar pazite na svojo avtoriteto. Z zdravjem bodite nekoliko previdni. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Pogodba ali kupčija ali kaj podobnega se bo dobro končala. Ne zahtevajte preveč, da ne boste razočarani. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Z uspelo špekulacijo bi se znali postaviti ponovno na noge. Ne boste pa enako zadovoljni v čustvenih zadevah. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Dopoldan bo potekel v mirnem in zadovoljivem razpoloženju, popoldne pa ne bo več tako. Proti večeru bodite kar previdni. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Stara zadeva, ki ste se z njo že mnogo ukvarjali in vam je delala toliko preglavic, se bo še bolj zapletla VODNAR (od 22. 1. do 1*. 2.) Vsestranska sreča; v poslu, v družini in čustvih. Ne pretiravajte z zahtevami in pazite na zdravje. RIBI (od 20. 2 do 20. 8.) Zaupajte v bodočnost, pa čeprav trenutno ne kaie tabo. PRIMORSKI DNEVNIK — 4 — 3. februarja Goriško-beneški dnevnik Letna skupščina članov avtomobilskega kluba Klub si prizadeva obnoviti občinsko komisijo za promet V nedeljo je bila v novih prostorih avtomobilskega kluba v Gorici letna skupščina članov kluba, na kateri je preds. inž. Lodatti govoril o njegovem delovanju v preteklem letu. Poudaril je, da je zabeležil avtomobilski klub v zadnjem letu zelo velik napredek in da imajo avtomobilisti vanj vedno večje zaupanje. To dokazuje tudi povečanje števila članov, ki je od 969 leta 1957 šlo na 1U9 v letu 1958. Predsednik je potem govoril o raznih olajšavah, ki jih imajo člani kluba, ter pri tem omenil, da so v oktobru leta 1957 razdelili benemska nakazila za 14.540, lanskega avgusta pa že za 16.315 avtomobilov. Poleg tega, da je avtomobilski klub dobil v Gorici nove prostore, so tudi podružnici v Tržiču preskrbeli do-stojnejši sedež v Ul. Blaser-na. Avtomobilski klub je lani sodeloval na številnih prireditvah, ki jih je predsednik podrobno navedel: gimkana Hdečega križa, klubski izleti, sodelovanje na mednarodnem shodu v Gradežu. Se prav posebej je naglasil tako imenovano ((operacijo žarometi«, ki so jo izvršili v prostorih prometne policije v Standrežu. Potem ko je prikazal prispe, vek, ki ga je dal goriški avtomobilski klub, da bi bil zakon o cestnem prometu prilagojen potrebam časa, je predsednik povedal članom, da je bil v okviru avtomobilskega kluba ustanovljen odbor, ki se u-kvarja z načrtom avtomobilske ceste Palmanova — Gorica — Ljubljana (čez Col), prizadevajo si, da bi goriska občina obnovila komisijo za promet, v kateri bi bil tudi predstavnik avtomobilskega kluba. Predsednikovo poročilo je bilo odobreno, prav tako tudi poročilo ,o finančnem stanju. • «»----- FEBRUAR NE POZNA SALE Burj ja s snegom Kot je bil januar z vremenom prizanesljiv, tako je februar pokazal, da namerava zaigrati drugo muziko. Ze takoj prvi dan je biio videti, da se ne namerava šaliti. V soboto zvečer se je pojavila v mestu zelo gosta megla, po-ncč: pa je iz nenadoma po-cblačenega neba pričelo sne-ž.ti. Sneg je zapadel po vsej Trnovski planoti. Ze v nedeljo se je skoraj povsem stopil. Sneg je prinesel tudi precej močno burj o, ki na srečo ne povzroča preglavic, ker ni mraza. Tudi v Benečiji je zapadlo precej snega, katerega spodnja meja sega prav v doline. ——«»------ Novi urnik na solkanskem bloku Obmejni blok druge kategorije Solkan je odprt v mesecu februarju po sledečem urniku: ob delavnikih od 6.30 do 18.30, ob sobotah in nedeljah od 6.30 do 22. ure. Stališče goriške KPI do vladne krize Goriška federacija KPI je objavila letak v zvezi z vladno krizo. V njem trdi, da je od sprejema ustave dalje Kr- ščanska demokracija imela vedno zadostno večino, da bi lahko uresničila tista krščansko socialna načela, na katere se je tolikokrat sklicevala, kljub temu je vedno skrbela za nasprotne interese ekonomske desnice. Letak nadaljuje, da more samo nov program in nova večina dati ljudstvu zaupanje v bodočnost. Taka nova večina je tako v parlamentu, kakor v državi: to so de-iavske in ljudske sile, komunisti, socialisti in katoličani. Brezuspešno iskanje Valcntinija Ob načrtu za ustanovitev vzornega kmetijskega posestva Nova trsnica bi lahko dobavljala letno 100.000 cepljenk ali podlag Dosedanji način eksperimentiranja na raznih zasebnih kmetijah ni privedel do zaželenih rezultatov - Vprašanje borbe proti rastlinskim škodljivcem Tudi včeraj in v nedeljo so agenti letečega oddelka naše kvesture skupno z gasilci iskali starega Glovannija Va-lentinija, ki je izginil z doma pred dvemi tedni in ki je že večkrat v preteklosti izrazil voljo po samomoru. iiitiitHiiiiiimmiiiiitiiimiiiiHtiHiiittmHiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiitiiiHimiMiiiiiiiiMitiiiiiiiiiiHim Prometna nesreča v Standrežu Motociklist iz Doberdoba zaradi megle v zid V soboto zvečer se je spustila na mesto taxso gosta megla da so morali vozači zelo pazljivo voziti, če niso hoteli imeti neprilik. Dasiravno je tudi motociklist 28-letni Josip Lavrenčič iz Doberdoba v soboto ob 22.30 zelo pazljivo vozil po Ul. sv. Mihaela, se je na križišču z Ul. Carso zaletel v zid na njegovi desni. Ker je bila zelo gosta megla, je vozil previdno in počasi, zaradi tega so tudi posledice lažje. Ko se je zaletel v zid, je zletel s sedeža na tla. Pri tem si je zlomil desno nogo, potolkel pa se je po temenu in po obrazu. Najprej mu je pomagal neki orožnik, ki je bil v bližini, pozneje pa so ga z rešilnim avtomobilom Zelenega križa odpeljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so ga pridržali na zdravljenju. Zdraviti se bo moral vsaj ‘Šftri tritne. «» -------- Kitajski zid v kinu «Corso» V zadnjih letih so prišli zelo v mcdo dokumentarni filmi in občinstuo je pokazalo, da si zelo želi dobre filme o de- . 111111»11111 ■ 1111111 ■ 1111111111111 ■ 11 f 11 > .. HsjfJ padec s kolesom Peljala ce je na delo in zadela ob rob pločnika Včeraj zjutraj ob 5.30 je 23-na’ delavka Anita Piemonti, mujoča v Ulici C/priani 41, ,ela, kot vsako jutro, s svo-i kolesom no delo v podgor-i predilnico. Ko se je pelja-s precejšnjo hitrostjo po ici Aqui!eia, se je zaletela, do pred železniškim podvo-n. v rob pločnika, in hudo rila na tla. 'la srečo so se še nekateri ugi ljudje peljali ob tisti i po isti ulici, tako da so ro poklical' na pomoč rešil-voz Zelenega križa. Prepeli so jo v bolnišnico Bri-ta Pavia, kjer so jo spre-i na kirurškem oddelku, r je njeno stanje precej res-. Zdravniki so ji ugotovili d udarec na glavi in razne re po vsem telesu. so jo takoj peljali v bolnišnico Brigata Pavia, da bi jo obvezali. Ozdravela bo v štirih dneh. Mesreča motociklista i JcsmeSj na Paikišču tržiški bolnišnici so nu- zdravoiško pomoč 30-let-iu Leopoldu Antoniju s šte-e 44 v Jamljah, ki si je padcu z motocikla na Pal-u zvil desno zapestje. Ne-a se je pripetila v nedeljo 7. uri vendar doslej še ni no kaj je zakrivilo nesre- Nesreča na delu Včeraj zjutraj ob sedmi uri se je morala zateči v bolnišnico v Ulici Brigata Pavia 23-letna Emanuela Sirmcelli iz Ul. Brass 28. Mlada Sirincelli je uslužbena kot delavka v livarni ILMU v Ulici Faiti in je ob tisti uri odklopila električno energijo od nekega stroja v tovarni, kjer dela. Nastal je kratek stik in jo je prav pošteno ožgalo po levi roki. Ozdravela bo v tednu dni. S kolesom se je ponesrečila deklica o je včeraj popoldne ob uri peljala Maria Cappelli Comel, iz Ulice Rocca 4, emletno hčerko Lucijo na dnjem sedežu kolesa, se je ihna Lucija pomaknila in rdj tega ji je šla leva no-med kolo. Cappelli je uspe-ustaviti vozilo in hčerkico peljala na sedež Zelenega :a iv. Ulici MoreUi, od koder Razstava fotografij želah o katerih vemo še danes malo ali nič. Imeli smo tako priliko videti filme o južnoameriških, o južnoafriških in o azijskih deželah. Pred časom so pričeli prikazovati na evropskih filmskih platnih dokumentarni film E. Lizzanija o moderni Kitajski. Nekaj operaterjev je v enem letu dela prehodilo celo Kitajsko, oziroma šli so tja, kamor jim je bilo dovoljeno, in filmali so stare spomenike in moderno življenje v tej starodavni deželi, ki ima nekaj ti-sočev let zgodovine za seboj. Film je izredno zanimiv in je povsod doživel ugoden sprejem. ——«»----- Dimnik v plamenih Gasilci so v nedeljo ob 13. uri pogasili požar, ki je nastal v dimniku stanovanja Andreja Loveta iz Ul. Duca d’Aosta. Požar je nastal zaradi tega, ker se je dimnik preveč segrel. Škode ni bilo. «»-------- Kino v Gorici CORSO. 16.30: ((Kitajski ziid«. Dokumentarni film o Kitaj- V prostorih Akademskega kluba v Gorici, Trg De Ami- j cis 8, so otvorili fotografsko razstavo, na kateri imajo razstavljene svoje posnetke člani in nečlani. Odprta je ob delavnikih od 16. do 19, ure, v nedeljo pa od 10. do 13. ure. ski v barvah in cinemasco-pu. VERDI. 14.30: ((Vstajenje«, po romanu L. Tolstoja, igrajo M. Bru in H. Buchholtz, barvni film. VITTORIA. 17.15: »Dekle v črnem«, E. Lambretti in D. Horn. CENTRALE. 17.00: »Zvonovi Svete Marije«, I. Bergman in B. Crosby. MODERNO. 17.00: »Zadnji paradiž«, Dokumentarni film v barvah. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najvišjo temperaturo 5,6 stopinje ob 12. uri, najnižjo pa —0,5 stopinj ob 5. uri. liiilllliiiliililliiuilillIliiliiiiliillimnMmililiimHlllllimiliHlllIliilllllililIllHlilllimiiiiiilliiil Prijateljska nogometna tekma v Standrežu ŽNK premagal Juventino z rezultatom 4:2 (2:1) Gostje so pokazali zelo lepo igro - Poleti povratna tekma v Novi Gorici Prijateljska nogometna tekma med štandreško Juventino in Železničarskim nogometnim klubom iz Nove Gorice, ki sta jo enajstorici odigrali na i-grišču v Standrežu, se je zaključila z zmago gostov 4:2 (2:1). Prva gola sta zabila Gorjan 'n Faganel od 2NK, za Juventino je zabil prvi gol Eremondi v 23 minuti. Potem je spet potresel mrežo Juven-t.ne Mozetič, v 39. minuti pa je Re za Juventino zmanjšal razliko z enajstmetrovko. Dve minuti pred koncem tekme je E. Mozetič postavil končni rezultat. Igro je gledalo veliko gledalcev, ki so prišli iz okoliških vasi, iz mesta, precej pa jih je prišlo tudi iz jugoslovanskega obmejnega pasu navijat za svoje moštvo, ki je napravilo na prisotne zelo lep vtis. Sodil je Burdin iz Krmina. Moštvi sta nastopili v sledečih postavah: ZNK: Lehan, Batistič Kogoj, Gulin, Krajnik, Merma-Ija, Mozetič E. Mozetič A., Markič, Gorjan, Faganel. JUVENTINA: Sirch (Pizzi), Pasculin, Tabaj, Medeot. Ban-delli. Auletta, Dario, Zeanro, Eremondi, Puia (Re), Visin-tin Povratna tekma bo v Novi Gorici kot se zdi poleti, ko bo Juvenlina zaključila tekmovanje za prvenstvo. fRealta sovietica* št. 2 Druga številka revije »Realtš sovietica« vsebuje: Uvodni članek o pripravah na 3, kongres Združenja za kulturne stike s Sovjetsko zvezo; poročilo o razgovoru o kulturnih, turističnih, trgovskih stikih med It aj i jo in Sovjetsko zvezo, ki je bil pred kratkim na pobudo «Realta sovietica« in ki so se ga udeležili; Toti Dal Monte, krojač Litrlco, gospod Segurinl, prof. Ripellino, režiser Blasetti in druge vidne osebnosti; članki o umetnem planetu (prof Gaspare, Santangelo, Fenocci, sovjetski znanstveniki Sternfeld, Blagonravov, Dobronravov, Fese nkov; reportaža o življenju v nekem kolhozu: gradnja stanovanj; članek prof. Umberta Cerronija o zakonski reformi; šport, filatelija, tečaj ruskega jezika, razne zanimivosti. O PRI POMORSKI direkciji v Neaplju bodo 16. marca izpiti za čine v trgovinski mornarici. Kandidati morajo poslati prošnje na pomorsko direkcijo v Neapelj do 28. februarja. Pred nekaj dnevi smo na splošno poročali o predlogu kmetijskega nadzorništva za ustanovitev na našem področju vzornega kmetijskega posestva. Zadevni načrt ima obširno utemeljitev in pojasnjuje razne sektorje delovanja tega posestva. Med drugim bodo na posestvu delali splošne poizkuse glede na krajevne razmere m potrebe kmetijstva. Ta bi bila ena izmed glavnih nalog. Brez-dvomno bi bilo to zelo koristno in je nujno potrebno, saj si ni mogoče predstavljati napredka brez potrebnih poiz- xv USLtt , Kmetijsko nadzorništvo sicer že dela poizkuse, toda pri raznih kmetih. Tak način pa ni tako uspešen in naleti na razne ovire. Predvsem kmetje niso tako točni pri upoštevanju predpisov in nabiranju podatkov, kar je povsem naravno. Ko ima namreč kmet polne roke delal večkrat n. pr. ne more pokositi samo en del travnika, ki je razdeljen v male dele zaradi poizkusov (gnojenje, setev trave itd.) Prav tako ne more posebej molzti določene krave in jih krmiti, kot zahtevajo stro-.kovnjaki za svoje eksperimente. Dogodi pa se tudi, da živinorejec, ko zapazi, da se krava, ki jo krmi po predpisih strokovnjaka, lepo redi in ima več mleka, začne tako krmiti tudi drugo živino, tako da ni več potrebne primerjave, Podatki, ki jih tako naberejo, niso popolni in jih strokovnjaki ne morejo izkoristiti, kakor bi jih lahko. Ta sektor dela verjetno ne bi bil finančno donosen, a bi bil splošno koristen. Strokovnjaki bi dobili dragocene podatke, kmetje pa bi se lahko na lastne oči prepričali o koristnosti njihovih nasvetov. Drugi sektor dela vzornega kmetijskega posestva bi bili poizkusi v borbi proti raznim škodljivcem sadnega drevja, posevkov, raznih kultur itd. Fitopatološki zavod predlaga, naj bi uredili določeno površino zemljišča za poizkuse u-spešne borbe proti škodljiv- cem. Da je to potrebno se lahko prepričamo, če pomislimo, koliko škode lahko napravijo n. pr. koloradski hrošč, oljčna mušica, kapar itd. Vse pohvale vredna pa je tudi zamisel o trsnici, ki bi tudi bila na tem posestvu. O zadevi smo že večkrat pisali in'poudarili, kako bi bila trsnica potrebna. Upati je, da se bo ta želja naših vinogradnikov zdaj uresničila. Kmetijsko nadzorništvo pravi, da je že pred Časom organiziralo nakup trt in v znanih italijanskih trsnicah, da pa nastajajo težave, ker včasih ni mogoče dobiti zadostne količine zaželene sorte; poleg tega pa da se v več krajih po Italiji pojavljajo ali skrivajo v trtah razne bolezni. Zaradi tega je mnenja, da se uredi na našem področju trsnica, ki bi lahko dobavljala vsako leto približno 100 tisoč cepljenk ali podlag. Toliko je namreč vsakoletno povpraševanje; če pa bi jih imeli več, bi jih prav gotovo lahko prodali v sosedne kraje. Namen, ki ga kmetijsko nadzorništvo hoče doseči s trsnico, je tudi ta, da bi preprečil širjenje raznih trtnih bolezni. Kakor smo že omenili, bodo naši vinogradniki zelo zadovoljni, ko bo trsnica začela delovati, ker bodo bolj gotovi, da njihov trud ne bo zaman. Žalostno je, če vinogradnik zapazi, da mlade trte, ki jih je s takim upanjem posadil, ne uspevajo, mu slabo obrodijo in vino ni tako, kot je upal. O drugih sektorjih, zlasti o centru za živino, bomo še poročali. Lepo uspel «Lila ples» Celih štirinajst dni pred napovedanim plesom prosvetnega društva Ivan Cankar so se znanci na ulicah, v barih, društvih in oni, ki berejo naš dnevnik, spraševali, kaj je to «Lila ples«, zakaj se tako i-menuje kaj bo posebnega. No, sedaj so vsa ta vprašanja že mimo, ostane nam le še jasen odgovor: «Li(a ples» je bil ena najlepših slovenskih (!) ples- nih prireditev zadnjih let vTr. s tu. Lahko trdimo, da je bila prireditev zelo skrbno priprav-ijena, premišljena do potankosti. Mednarodni plesni mojster Jenko je s svojo prisotnostjo vzbudit tako prijetno razpoloženje, da so prišli lahko vsi na svoj račun. Prosvetno društvo ttlvan Cankar» je tako pokazalo, da se s požrtvovalnostjo in ljubeznijo do vsega, kar je naše, da pripraviti marsikatero prireditev, kjer se naš človek dobro počuti. Slišali smo, da pripravljajo ecankarjanci» za 15. februar veliko otroško prireditev, ki bo na stadionu. Upamo, da bodo tudi takrat pokazali nekaj lepega kar nam bo ostalo v prijetnem spominu. S. Včeraj popoldne so skozi Trst potovali v domovino solisti beograjske Opere, ki so prejšnji teden z velikim uspehom gostovali v beneškem gledališču «La Fenice«. Na tržaški postaji, kjer je bila posneta naša slika smo od pevcev zvedeli, da je bila beograjska Opera povabljena k sodelovanju na letošnji poletni festival v Benetkah, kjer naj bi nastopila z Borodinovim «Knezom Igorjem« in še eno opero. Ostali ansambel je iz Trsta odpotoval danes ob 0.10. ZAKONSKI OSNUTEK V PARLAMENTU Za darilne pakete nobenih olajšav da s° Iz Rima poročajo,^, snutek .zakona za razvelj poslanski zbornici “ J o .Vit nje zakona št. 622 od 3. sta 1949 glede carinske « stitve na nekatero blagm*^ pošiljajo iz .inozemstva^ rilnih paketih. V omenjenega zakonskega snutka je rečeno, da je bil kon od leta 1949 °d?}>renflrf težavnih r»‘ . čo tedanjih glede prehrane prebiv da bi na kakršen koli . pospešili dotok blaga. V teh letih, vih je bilo mnogo -. «( šiljk, posebno moke, ji, dotok potreb^ takih P' "blaga. V teh letih, zlastiA J, ne, mila in oblek^jj«^ zacijo razmer in -------------- življenjskih pogojev, P^pjJ so«!* snutek zakona, so te P® ščasoma zgubile svoj "rj ni pomen in so se v z časih spremenile v in nedovoljene špe* .j. Zaradi tega so odpadli , ki so narekovali omenj lajšave, ki jih je treD odpraviti. , v< S tem bi torej odpad*1s dosedanje olajšave . 'lu, jema darilnih paketov ^ ne in sprejemniki ta ,, šiljk bodo, po odobritvi ^ ga .zakona morali pl80 carinske pristojbine IZPRED KAZENSKEM* SODISCA Iz koprskega okraja Hrastovlje in Hol bosta postala privlačni turistični postojanki Valorizacija Bobrove doline - Prometne nesreče tržaških izletnikov Prebivalci vasi Hrastovlje | bilo v programu. Iz Grčije, lliiiiliiiiiililiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiililiiiitliiiiiiiitniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiltiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiinilli Na petkovi seji devinsko-nabrežinskega obč. sveta Prodaja zemljišč zasebnikom in nekatera upravna vprašanja Sprejet predlog zgoniške občine o spremembi pravilnika konzorcija za pobiranje trošarine V petek je bila v Nabrežini seja občinskega sveta, ki pa je začela nekoliko kasneje zaradi nezadostnega števila prisotnih svetovalcev. Ko je bil občinski svet sklepčen, so začeli razpravljat; o vprašanju občinske hiše štev. 103 na glavnem trgu v Nabrežini, kjer je bil prej otroški Vrtec, ki se je sedaj preselil v novo zgradbo. To poslopje je zdaj prazno in občinski svet mora odločiti, v kakšen namen naj bi ga uporabili. Lahko ga prodajo, najamejo posojilo in zgradijo na istem mestu novo poslopje, ali pa dajo v najem zasebnikom, da ga preuredijo za primerne javne lokale. Neki nabrežin-ski brivec in trgovec sta se že zanimala, da bi tam uredila svoje lokale; občinski svet pa je sinoči sklenil, naj tehnični urad pripravi podrobno poročilo, na podlagi katerega bodo občinski svetovalci lahko odločali. Gre namreč za staro stavbo, ki pa je v samem središču, precej-prostorna in v ugodni legi. Nato je prišel na vrsto predlog o spremembi člena pravilnika konzorcija za pobiranje trošarinskega davka, v katerem so vključene občine Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor. Zadevni člen določa, da vsaka od teh treh občin prispeva svoj delež za kritje stroškov po številu svojega prebivalstva. Uprava zgoniške občine se je pritožila, češ da je ta določba krivična. Zgoniška občina ima namreč več prebivalcev kot n. pr. re-pentaborska, ima pa precej manj dohodkov od trošarine. Zaradi tega zahteva, da se člen spremeni, tako da bi prispevek vsake občine določali na podlagi dohodkov od trošarine, ne pa na podlagi števila prebivalstva. Občinski svet je upošteval to pritožbo, ki je popolnoma upravičena, in je soglasno o-dobril predlog, da se omenjeni člen pravilnika spremeni. O tem pa bo moral še sklepati občinski svet repentabor-ske občine, ki bo morda nekoliko ugovarjal; upati pa je, da bo znal upoštevati pritožbo zgoniške občine in siklep nabrežinskega občinskega sveta. To pa zaradi tega, ker bi potem repentaborska, kakor tudi nabrežinska občina, morali prispevati nekaj več za omenjeni konzorcij, saj imata tudi več dohodkov od trošarine. Občinski svet je nato odobril prodajo nekaterih jusar-skih in občinskih zemljišč v Stivanu in v Nabrežini; Vincenc Antonič iz Jamelj hoče kupiti v Stivanu ob cestj -v Medjo vas 700 kv. m zemlji- šča, ki mu ga bodo prodali po 280 lir za kv. m; Ivan Kobal pa hoče kupiti 400 kv.m zemljišča v Stivanu za vrt okoli hiše, ki mu ga bodo prodali tudi po 380 lir za kv.m. Zanimiva je prošnja odvetnika Gina De Lenara iz Tržiča, ki je že pred časom nakupil precej zasebnih zemljišč v Nabrežinskem bregu in hoče sedaj valorizirati to področje ter urediti tam verjetno že letos «camping», nato pa sezidati letoviščarske hišice itd. Mora pa napraviti primerno cesto, ki bi. šla čez dve občinski parceli. Zaprosil je, naj mu ju prodajo, ali pa dajo v najem. Po krajši diskusiji je občinski svet sprejel slednji predlog, in sicer pod pogojem, da pogodba velja za 9 let, glede najemnine pa samo za t-ri leta, in sicer po 20.000 lir letno. Ob koncu seje pa je občinski svet odobril prošnjo podjetja »Cava Romana«, ki je zaprosilo za 1000 kv.m zemljišča ob cesti proti gostilni Gospodič blizu kamnoseške šole, da bi s sredstvi INA-Casa zgradili 6-stanovanjsko hišo za svoje uslužbence. Prihodnja seja bo v petek ob 18 uri. #» Pred polnim obratovanjem štivanske papirnice Predvidevajo, da bodo v kratkem povsem dokončali novo papirnico v Stivanu in pričeli z normalno predvideno proizvodnjo. Sedaj so že montirali vse naprave, tako da papirnica že dalj časa po-kusno obratuje, vendar pa ne deluje s polnim ritmom in proizvajajo samo manjše količine časopisnega papirja. Nove naprave odlično delujejo, pa tudi papir povsem odgovarja zahtevam. Sedaj zaposluje podjetje okoli 250 delavcev in bodo čez nekaj časa, ‘ko bodo vse naprave dokončno uredili, proizvajali 150 ton papirja na dan. 2e papir, ki so ga proizvedli do sedaj med poskusnim obratovanjem so brez vsakih težav prodali na notranjem tržišču, za bodočo proizvodnjo pa vlada veliko zanimanje na domačem trgu in prihajajo ponudbe tudi iz tujine, zlasti s področja funta Stalno dovažajo nove količine potrebnih surovin in so tako pred dnevi izkrcali v Tržiču celulozo finskega izvora ter pričakujejo ob koncu januarja in začetku februarja še dve ladji z lesom iz Finske in Kanade. in Dol, nedaleč od Kopra, u-pajo, da bodo letos bolje pripravljeni na bodočo turistično sezono, sebi pa bodo s tem, da bodo uredili naselje v prikupno izletniško postojanko, zboljšali življenjsko raven. Vsi vaščani Hrastovelj že o-sem mesecev nepretrgoma de. lajo pri zajetju naravnih izvirkov nad vasjo. Žrtvovali to vsak po 25 delovnih dni, do sedaj pa so že napravili tri zajetja, vodni rezervoar in izkopali približno 1000 kub. metrov trde zemlje za napeljavo. Upajo, da bodo že ta mesec imeli vodo v hišah, zato še vedno vneto delajo, da se jim uresniči davna želja preskrbe z vodo. Poleg vodovoda pa bodo skupno z Dol-čani uredili 4 km ceste, ki se odcepi od glavne ceste proti Buzetu in tudi pri tem delu so vsi prav vneti, saj želijo, da bo cesta tako urejena, da bo možen avtobusni promet prav do Dola. Njihov delovni polet' je hva. le vreden, saj se jim z ureditvijo ceste in vodovoda odpira nova perspektiva. Dolina bobrov, kot sedaj imenujejo to dolino, bo lahko sprejela več obiskovalcev; tam so mlade srne in fazani, ki privlačujejo pozornost posebno mladine, v Rižani pa bo marsikateri vnet ribič lahko lovil kraljico sladkovodnih rib — postrv. In končno je tu tudi znamenita hrastoveljska cerkev s freskami slikarja Janeza iz Kastva, ki privablja vsako leto več domačih in inozemskih turistov. Pa tudi ljubitelji narave bo-do v tej dolini prišli na svoj račun, saj bodo lahko občudovali naravne lepote tega kraja in zgodovinske znamenitosti iz časov naših pradedov, ki so v teh krajih bivali že leta 1400. Nedisciplina na cestah je največkrat vzrok prometnih nezgod. Kljub stalnemu opozarjanju prometnih organov, predavanj v šolah in kolektivih ter pisanju v časopisih, pridemo do zaključka, da so vzroki nesreč vedno isti. Naj zabeležimo samo naslednje nesreče v zadnjih dneh; Milan Zega iz Trsta je vozil osebni avto po cesti v smeri Dutovlje-Sežana, kar po sredini. Čeprav je vozil 1« s hftrbstjo 30 km na uro, ni mogel preprečiti trčenja z Li-nom Uršičem iz Sempolaja, ki je vozil pravilno po 'desni strani. Na srečo so posledice trčenja le nekaj prask in 30 tisoč din škode na vozilih. Josip Vittari iz Trsta je vozi! osebni avto iz Fernetičev v Sežano. Pri srečanju z drugim vozilom je hitro zavrl in ga je zaradi tega zaneslo v obcestni kamen, istočasno pa je trčil tudi v kolesarko Ivanko Kariž. Kolesarka se je le laže poškodovala, dvokolo pa pa je bilo uničeno. Franc Sukalšek in Jože Korošec pa sta se teže poškodovala pri nezgodi na cesti Pla-nina-Ljubljana pri Planini. Z nekega ovinka sta z avtom, zavozila v podporni zid. Poleg telesnih poškodb, ki sta jih oba utrpela, je tudi 500 tisoč din materialne škode. • * * V nedeljo je pripeljala v Koper več kot 200 ton pomaranč in limon iz Grčije, ladja «Ušče» iz Splita. Pristajanje ladij v novem koprskem pristanišču, sicer ni ravno redkost, vendar je pot, ki jo je omenjena ladja prevozila do koprskega pristanišča, kar precej zanimiva. Ladjo so v Kopru že dalj časa pričakovali in ko se je v nedeljo zjutraj pojavila na horizontu in rato pristala, smo zvedeli naslednje: Ko je hotela ladja odpluti iz italijanskega pristanišča pri Bariju,- ji je primanjkovalo goriva, vendar je zaradi stavke šoferjev morala biti zasidrana tri dni dalj, kot Je kamor je priplula iz Italije, pa zopet ni mogla odpluti zaradi slabega vremena in ko je končno že odplula, jo je u-stavila na poti v domovino še albanska vojna ladja, čeprav tega na odprtem morju ne bi smela. Po vseh teh zaprekah je končno prispela v Koper, kjer so z ladje razložili tovor -in sedaj nalagajo nanjo rezan les, ki ga bo ladja odpeljala v Izrael. BOS Avtobusni promet na obmejnem področju Kakor druge vrste prehodi čez jugoslovansko-italijansko mejo po določilih Videmskega sporazuma tako narašča tudi osebni promet po avtobusnih progah. Teh prog, ki vežejo Trst s Koprom, Bujami, in Uma- Sežano, Herpeljami gom, je pet. Na prvi seji se je osebni promet samo v novembru povečal za 33C0 potnikov. Tudi število potnikov na progi Trst— Buje naglo narašča. V prvih enajstih mesecih lanskega leta je bilo potnikov na tej progi 19.115 v istem času leta 1957 pa samo 11.697. Potniški promet se je lahno, zmanjšal samo na progi Trst—Sežana. Nobene primerjave ni za zvezo Trst—Umag, ki so jo uvedli šele 12. decembra 1957. Toda iz doslej doseženih uspehov na drugih progah je treba sklepati, da se bo tudi ta obnesla. V enajstih mesecih leta 1958 je bilo na njej vsega 1386 voženj in 46.957 potnikov. Ko povečanju števila obmejnih prehodov na avtobusih bo nedvomno prispeval tudi dogovor o turističnem avtobusnem prometu med Jugoslavijo in Italijo, ki so ga pretekli te- den podpisali v Benetkah. UlllllllllllllllllllllllimillllllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKniniuiiii;,,!!,!!,,,,,,!!!,,!!,,,,,,,,,,,!,!,,,,,!,!!, Se nobenega odgovora na resolucijo občinskih svetovalcev Za čimprejšnjo razpravo o vprašanju tramvajskih prog Govorice, da bodo mestne prevoze izročili zasebnikom, povzročajo skrbi uslužbencem Acegata in prebivalstvu Svoj čas so občinski svetovalci dr. Dekleva (NSZ), Muslin (KPD, dr. Pincherle (PSI) in Borgnese (EN) predložili običnskemu odboru resolucijo, v kateri zahtevajo, da se - vprašanje nameravane nadomestitve sedanjih tramvajskih prog s trolejbusnimi ali avtobusnimi razpravlja na javni seji občinskega sveta. Svetovalci menijo v resoluciji, da bi bila ta nadomestitev zelo draga za občinsko podjetje Acegat in da je treba zato temeljito proučiti celomo vprašanje prav zaradi denarnih težav občine. Do sedaj se občinski svet še ni neposredno ukvarjal s tem važnim vprašanjem, ki je tesno povezano tudi z vztrajnimi govoricami, da namerava vodstvo Acegata ukiniti vse tramvajske proge, jih nadomestiti s trolejbusnimi oziroma avtobusnimi in nato najti način za izročitev celotne mestne prevozne službe zasebnikom. Ta nevarnost je bila sicer že omenjena tudi v občinskem svetu. Toda pristojni odbornik je šel mimo bistva vprašanja in se ga ni dotaknil. Samo na zadnji seji občinskega sveta je inž. Visintin, ki odgovarja za Acegat, priznal, da je vodstvo podjetja pripravilo načrte za nadomestitev tramvajskih ptog št. 3 in št. 9, ki povezujeta Sv. I-van z industrijskim in pristaniškim področjem mesta, s trolejbusi ali avtobusi. Glede sedanjih sprevodnikov, ki so v službi na tramvajih, pa je dejal, da nihče ne bo zgubil službe in da bodo vsi ustrezno preskrbljeni. Zanikal je tudi trditev nekega svetovalca, da Acegat zanemarja svojo prevozno službo v korist zasebnih podjetij. Značilno je, da odbor do sedaj .pi še predložil v obravnavo občinskemu svetu resolucijo štirih svetovalcev glede zamenjave vseh obstoječih tramvajskih prog s trolejbusnimi oziromu z avtobusnimi progami. V tej razpravi bi lahko prišla na dan zaskrbljenost uslužbencev Acegata in javnosti, ki hoče vedeti, ali so govorice da hoče vodstvo podjetja sčasoma izročiti celotno mestno prevozno službo v zakup zasebnikom, potem ko bodo ukinjene vse tramvajske proge. Zato bi bilo primerno, da bi odbor čimprej predložil omenjeno resolucijo v obrav-nuvo občinskemu svetu, kjer mora odbor jasno odgovoriti na vesti, ki zaskrbljujejo na stotine in stotine uslužbencev in veliko večino prebivalstva. zakaj ne prejema okoli 200 u-pcKojencev uslužbencev lokalnih ustanov pokojnin v zvezi s sporom, ki je nastal med INPS in naoionalno blagajno uslužbencev lokalnih ustanov. V odgovoru pravi minister, da je do zakasnitve izplačevanja pokojnin prišlo zaradi posebnega sistema zavarovanja lokalnih uslužbencev, ki je v tržaškem primeru bil še bolj zapleten, ker je obstajal posebni siporazum' med lokalnimi ustanovami in posebno u-stanovo, katere obveze je kasneje sprejel INPS. Sedaj razpravljajo o tem vprašanju z generalno direkcijo INPS in generalno direkcijo ustanov za socialno zavarovanje ter upajo da bodo v celoti uredi-K plačevanje pokojnin tako, da bodo priznali vsa vplačila. Prometna nesreča pokojnin INPS Bivši minister za delo in socialno skrbstvo je pismeno odgovoril na vprašanje Viidalija. Ce mu bodo z gotovostjo u-gotovili jvlom pete, se bo moral Salvatore Mannu iz Ul. Re. voltella zdraviti na ortopedskem oddelku najmanj 40 dni. V nasprotnem primeru pa mu bo zadostovalo 5 dni počitka. Mannu je ob prihodu v bolniš. nico povedal, da ga je med prekoračenjem Garibaldijevega trga podrl na tla Bruno Rutter iz Ul. Giulia, ki je vozil s fiatom 600 proti Ul. O-riani. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICOI Kupec in pr obsojena za goljufij0 Cosimo Arsa od Sv. f Spodnje je bil obtožen, f že 1952. leta kupil °o_ ^ skega potnika Leonarda ^ da iz Ul. del Toro za ^jjl lir ur raznih znamk in , pil ni hotel ali jih ni m°f> čati. Tožbo proti_njeffluJj Ot žil Franc Marinšek,12 'gf mada na Opčinah, ki )e urami. Marin^ ,f: nesek val z namreč dolžni zne:,'"’uSliit jal najprej od svojega jpJ benca Catalda in ko ^ magalo je zahteval o ^ denar ali pa vrnitev • jtjj( si je mislil, ne bi bi ^ poravnati dolg, saj se J stavljal za tržaškega P ^ ka. Toda ko je ^ar'^[6^nil!l* tovil, da Arsa ni podjetnik, je nemudoma seveda zavT^ tožbo. Arsa je sev™- najt« krivdo: priznal je .ie ‘-!> moral dnevno _ rinšku. Te naročilnice - p Marinškov trgovski P0, ^ neje vrnil s pripom1^ je niso več potrebne poravnal ves dolg. . « t[] Morda bi možu veri„;e i1 ševanJV da Cataldovo zasliše'ra,l'l)^( prepričalo preiskovalne ^ ne, da je Marinškova to^ temeljena. Cataldo je 'Mi kV potrdil, da je Arsa res iač>' val ure, katerih pa ni P “ Sicer je vse skupaj “Lfl kot da sta Arsa in Cat_a_.yji meravala ogoljufati zaradi česar so oba F‘Ujii, pod obtožbo prevare sojdite v RusU J(jjf koj zatem jo je Valenti f s steklenico po glavi m f F nil, tako da je morala nišnico. -e . Edino sporno vpraša11. bilo, koliko časa je P° p,. vala ženska za okrevanj je bila v bolnišnici sam0 f dni in ker ni vložila » .J pisanim kolkovanim P®Pji<’ tožbe so sodniki krat ji prekinili postopek in pv veselega Valentija dom0 ' predvaja danes 3. f. m z začetkom ob 18. uri Lux ALIBI s Oglejte si ta zelo za nimiv in napet film- JIMORSKI dnevnik ja pravice Pri lem sodišču se preko komisije za pravice človeka lahko pritožijo' tudi zastopniki narodnih manjšin ^ Strasbourgu je zasedala lov i januaria posve- J na skupščina Evropske- de«6*0' T° bil tretji del "•***«* zasedanja, na kate-so izvolili člane evrop-ža sodišča za človečanike Slo je za zaključno ^^itvajanja Konvencije za vottoaajije človečanskih pra-yt osnovnih svoboščin, ki » Podpisali v Rimu 4. no-t 1950 in ki je vstopila . 'Sljavo 3. septembra 1953, . *® vlada Luksemburga de-j°?lra,a ratifikacijske listine. J®^emburg je bil namreč k»it drkava’ Ki ie t0 storila, j1 v smislu konvencije je najmanj deset di-^ >ki so ratificirale konven-1>V0, bl se lahko začelo z J7*l*njem njenih določb. Deve -i .so do danes vse drža-tlanice evropskega sveta — Po številu — razen Konvencijo ratifici- Konvencija je sestavljena j ®°dlagi Deklaracije o člo- Pravicah, ki jo je •' v? leta 1948 generalna SŠčina OZN in ki jo o- »Ututa ll!di Z1' * Posebne§a ratl, 4 londonskega memo- Ha ,Uma- Konvencija prediv Ja Poizkus omenjenega *ej^ania načel za zaščito člo-KJjr|*kih pravic in osnovnih ds; °®oin. Ta omejitev se na- tVtOj torej samo na članice jjfp^kega sveta. Gre za kladi Pravice in svoboščine, tttod ai° v Prvi vrsti tudi sp postne manjšine, katere PosebbeSedilu konvencije še l v omenjene. jj. °a.encija je sestavljena iz lj Cen°v. Dodatni protokol, iO 6 b’l podpisan v Furizu '"ta 1952, pa šteje šest Iftarc.. nov. |ui',V' Ta Protokol izpopol-č*joe seznam pravic, ki se ti-PtJv- v Prvi vrsti lastnine, div 'Ce do pouka in svobod- volitev. za vse narodnostne io ^Sln.e.’. tako je tudi za na-tej aaišino Konvencija pretep jkna- Cl. 14 določa nam-Vi,.' a ie uživanje teh pra-VSe svoboščin zajamčeno . Prebivalstvom V vseh in generalnemu tajniku evropskega sveta. Ce pa prijateljska rešitev ni mogoča, sestavi komisija poročilo, v katerem ugotovi dejstva in izrazi svoje mnenje ali obstaja kršitev ali ne. Komisija pošlje poročilo odboru ministrov in prizadetim državam z morebitnimi predlogi. Ce po treh mesecih odbor ministrov ne pošlje poročila sodišču, potem mora odbor z dvotretjinsko večino določiti, ali je bila kršitev izvršena ali ne. V primeru, da gre za kršitev, določi odbor ministrov rok, do katerega mora inkriminirana država sprejeti zahtevane ukrepe. Ce ta država u-krepov ne sprejme do določenega roka, potem, odbor ministrov pošlje zadevo sodišču. i Evropsko sodišče za človečanske pravice sestavlja toliko sodnikov kolikor je članov evropskega sveta. Člane sodišča izvoli posvetovalna skupščina z večino glasov. Za proučitev vsakega vprašanja se sestane zbor sedmih sodnikov, med katerimi mora biti tudi predstavnik prizadete države ali pa njen zastopnik. Vsaka razsodba sodišča je dokončna in vse države se obvezujejo, da se bodo po razsodbah sodišča ravnale. Kot vidimo je komisija neke vrste mednarodnega prizivnega sodišča za pravice človeka. Ustanovljena je bila takoj po vstopu v veljavo konvencije in od takrat do zdaj je že prejela vrsto važnih pritožb, med katerimi je najbolj zanimiva pritožba grške vlade proti angleškemu zatiranju Ciprčanov. Spor je še vedno pred podkomisijo, ki smo jo zgoraj omenili'. Drugače pa je s sodiščem. Njegove razsodbe niso avtomatično obvezne za vse dI-žave, ki so članice Evropskega sveta, temveč samo za tiste, ki na to s posebno izjavo pristanejo. Toda v posameznih primerih pristajajo na razsodbe sodišča tudi ti-stte države, ki sodišča niso \ griznale. .Razlika med komisi- tica^S^b državah, ki so čla- 1 j o fn sodiščem je tudi v tem, evropskega sveta, brez 1 tot 1,1 vzro'lu obtožbe, ki je tj..1 Njemu naperjena«. Ima 1 Pravico na toimaca, ce jjjNtume ali ne govori je- '^Vavo. vaj ' 19 Pa predpisuje za izid le vseh obveznosti, ki konvenciji naštete, dva kjSl organa: 1. evropsko ko-n j Za človečanske pravice ' ovropsko sodišče za člo- ki ga ugorabljajo med aNske it„0Vl točki dobesedno dolo-ij takole: «Na komisijo lali-hl^^ovi, in sicer na gene-fia tajnika evropskega Ha' Pritožbo vsaka fizična ijj.1 vsaka nevladna orga- pravice. V čl. 25 je V ‘eija :tsm .... »h v tej Konvenciji v l »Nih pravic v primeru, V, erem je visoka podpis-l»Vjj Ki je inkriminirana, i.--1(ilt ■ da priznava pristoj-Komisije v tem pogledu. 1-j »ijaj e Podpisnice, ki so pod-»aKo izjavo, se obve-Nia ne tiodo na noben hj. ,°virale učinkovitega iz-V Is take pravice.« MV ar Pa sledijo nato ne-*ti e omejitve v pristojno-e komisije. Cl. 25 nam-PoJte r;,vi, da bo komisija u-\0Vi,*s omenjene pritožbe tj ^ Potem, ko bodo izčrpa-'d ** notranje poti za ta-•Ojj^Kttožbo, tako kot je do-Na podlagi načel med-!»CeRa prava, načel, ki so 0 Priznana, in sicer v 4estih mesecev od da-t» oni ^Nkončnega notranje-h>ti °ka. Glede notranjih 'tj ba že čl. 13 določa, da ^ 8oSal<'1' v**Kn zainte-.»)» n8 *tranka lahko ime-®nega člana, ki po-član podkomisije,. Ni pa se določijo z Tila *m v "Kladu z notra-i* «e | Vl*n‘kom komisije. L*d»tev prijateljska u- JjltčUj sP°ra, se pošljejo za-0 tem prizadetim dr-• Ndnistrskcmu odboru ali organizacije direktno, temveč samo preko komisije ali pa take pritožbe vloži lahko katera koli od sopodpisnic konvencije. Doslej so sodišče priznale naslednje države: Belgija, Danska Za- hodna Nemčija, Irska, Island, Luksemburg in Nizozemska, pred kratkim pa še Avstrija, ki je na ta način omogočila ustanovitev sodišč?. Za njegove člane so imenovani pravniki ki »o specializiram v mednarodnem pravu, kot je na primef Rol-in za Belgijo, Verdrcss za Avstrijo, Giorgio Balledift-e-Pallieri, docent za mtdnerodno pravo pri katoliški univerzi v Milanu, za Italijo. V pravilu bi morali vršiti 'sodniki svoje funkcije devet let. Toda predvideno je obnavljanje vsaka tri leta. Pri prvih volitvah so biili izžrebani štirje člani sodišča, ki bodo ostali le tri leta (Casa n, ArDalds, Ross, Mc Gonigal) »n itirje drug, za šest let (Ho)mback, Mc Nair, Balladore-Pallieri, Mo-sler). Vsi ostali (Arik, Van Asbeck, Maridakis, Roden-burg, Rolin, Verdro*s, Wold) pa bodo ostali v funkciji devet let. Svečano ustoličenje sodišča bo letos v maju ob priliki proslave desete obletnice obstoja Evropskega sveta. f) "'lfid)a -vozila .po zgrešeni liniji.’ »Mislim, je dejal Rosing, da je kapitan Ras-mussen hotel nadoknaditi zamudo, ki jo je ladja imela, ko ie odplula iz Godthaaba, ter je pri tem zavozil bolj vzhod no, kot pa bi bilo previdno« V odgovor na Rosingovo hipotezo je inšpektor družbe »Groenlandske Handel« Cou-let - Svendsen izjavil: «Mi svojim kapitanom natančno predpišemo vožnjo, njih stvar pa je, da vozijo po liniji, ki re jim zdi najbolj umestna upoštevajoč vsakokratno stanje«. Danes se je gojilo še pre cejšnje upanje, da bi mogoče r.ašli kakega brodolomca, ko s ti z več strani poročali, da sol prejeli neke neurejene ra dijske znake. Domnevali so da je mogoče znake oddajal kdo, ki ni poznal Morsejevih znakov Nastala so mnenja, da imajo mogoče brodolomci od dajnik na kakem rešilnem Čol nu, toda vse to se zdi kaj ma. Io verjetno. Se v poznih urah so ponekod sprejemali čudne radij ske znake nekje iz bližine Groenlandije, medtem ko je družba «Groenlandske Handel« sporočila, da ima ladj za izgubljeno. V svoji izjavi pa družba poudarja, da je ladja vozila po pravilni liniji in da ni imela zamude ter tudi n; vozila prehitro. ■ «»— Trije mladeniči mrtvi pri avtomobilski nesreči PESARO, 2. — Na pokrajin-"■ki cesti med Pesarom in Ur-tinom se je pripetila huda prometna nesreča, pri kateri so zgubili življenje trije mladeniči, eden pa je resno ra-r.jen. Mladeniči so se udeležili plesa v kraju Canavaccio pri Urbinu, okrog dveh ponoči pa so se vrnili domov z avtomobilom 1100, ki se je za-letčl v zid. Trije mladeniči so vsi iz kraja Villa San Martino di Pesaro. •——«» ---- Partner nemške pustolovke v zaporih San Vitlore MILAN, 2 — Glovanni Gal-larini, partner nemške manekenke Heidrun Peter, ki je ugrhbil preteklega oktobra industrijca Guida Nanninija, je bil priveden v zapore San Vittore. Gallarinija so prijeli že 16. oktebra v Duesseldor-fu, ko se je vračal s plesa s svojo «partnerico» Heidrun Peter, katero so tudi aretirali. Hoidrunovo so sodili pred kratkim v Nemčiji in jo ob- čel aktivne koeksistence. Tako je vzhodni blok začel uporabljati proti Jugoslaviji metode iz časov najbolj odurnega kominformizma. «Businessmeni» (Nadaljevanje s 3. strani) bolj teoretičnega kot praktičnega značaja. Iz gornjega smemo zaključiti, da je «čisti» liberalni sistem v gospodarstvu ZDA že zdavnaj mimo in da je delež državnega kapitala že dokaj krepak .Zanimivo pri tem je, da so mnogi Atoieričani sami prepričani, da bi se njih gospodarstvo brez tega deleža «komaj moglo ohraniti«. Redki, zato pa ne malo vplivni kritiki imenujejo to že »prikriti socializem« in zahtevajo vrnitev k »starim tradicijam«. V tem so najbolj glasni republikanci. Nekateri krogi iz demokratskih vrst pa prav nko niso preveč zadovoljni Eisenhowerjevo politiko, češ da obsoja ZDA na »stagnacijo«. Posebno važen argument za podkrepitev svojih »dejstev« so našli v prognozi Hruščeva, češ da bo Sovjetska zvez« okoli leta 1979 gospodarsko dohitela Ameriko. To je Hruščev utemeljil z računom, da se letni bruto dohodek SZ veča za 8.6 odst., dočim se ameriški uradni brate dohodek veča le za 2 odstotka, dejanski pa komaj pa poldrugi odstotek. Zaradi te-a nekateri ameriški poslovni ljudje zahtevajo »pospešitev investicij«, da se Hrušče-ve napovedi ne bi zares uresničile. Uradnih krogov ti alarmantni glasovi ne vznemirjajo. Posebno ne, ker da bosta dve »normalni« gospodarski leti nadoknadili izgubo recesije. Ce pa bi mednarodne razmere zares terjale hitrejši razvoj, bodo ameriške oblasti «že pravočasno nastopile« — pravijo v Washingtonu. «»—: tankerske plovbe »Poštar«. Ladja je bila namenjena v Dubrovnik. Posadka si je z vsemi silami prizadevala rešiti ladjo Kasneje sta ji priskočili na pomoč motorni ladji «Marin Drtič« in «Kupa». Reševalcem se je posrečilo, da so spravili ladjo s sipine. Tanker je potem nristal v vzhodni korčulski luki. l.adja m močno poškodovana, le na rpodnjem koncu trupa je nastala luknja. Mnogo slabše p* se je zgodilo s 550-tonsko ladjo »Lun«, k: ie vpisana v reškem ladijskem registru. Medtem ko je naložena s premogom vozila hlizu Zadra, je zaradi močne nevihte trčila vanjo ladja «Pasman», zaradi česar se je v 10 minutah potopila. Po- ] sodili na 15 mesecev zapora, sadka desetih mož se je re- j Gallarinija pa bodo sodili do-šila na »Pasman«, manjši par- ■ ma, v Itf liji, kamor so ga nik, ki opravlja službo med I pripeljali iz Nemčije na za-Zadrom in bližnjimi otoki, ' htevo po izročitvi. Srečni trinajstkarji mam m urnam MESSINA, 2. — Mesinsko področje je tokrat zeloi bogato na trinajsticah. Mizar E-manuele Delle Donne iz Ca-maroja je dobil trinajsttko in z njo 21 milijonov lir pri stavah totocalcia. Dobitnik nagrade je poročen in ima tri hčerke. Že leta 1952 je dobil dvanajstico, toda komaj 21.000 lir. Ko so ga vprašali, kaj namerava z veliko vsoto, do katere je prišel, je izjavil, da si namerava sezidati hišico in omogočiti hčerki, ki je slabovidna, da si z operacijo popravi vid. Trinajstico je za del tudi Natale Pratico, železničar iz Reggio Calabrie, s katerim je igral tudi neki neznanec, prav tako iz okolice Messine. Na istem področju je bilo tokrat tudi veliko dvanajstič. Med temi zmagovalci je tudi Antonio Cadi-ni, ki se je že prijavil. V Mantovi pa so bili novinarji vso noč na lovu na srečnega dobitnika trinajstice, ki je prišel do obilnih 21 milijonov s samimi 100 lirami. Na igranem listku je bil podpis »Andolo«. V Mantovi ni nikogar, ki bi se imenoval Andolo, zato pa je veliko ljudi, ki se kličejo Jandolo in novinarji so v noči prebudili vse prebivalce Mantove s tem priimkom, vendar ni bilo nikogar med njimi, ki bi priznal, da je on srečni dobitnik. Neznanega trinajstkarja v Mantovi so končno našli. To je 34-letni brezposelni Angelo Galusi, ki z ženo in dvema otrokoma prebiva v neki vasi v občini Mantova. «»—— Požar uničil 6 velikih avtobusov Minulo soboto je v večernih urah izbruhnil v Karlovcu požar. kakršnega Karlovčani ne pomnijo že več let. Avtobusno podjetje Karlovac, ki ima svoje upravne prostore in garaže na Ilovcu, je ta večer u-trpelo ogromno škodo. Ogenj je izbruhnil okrog 19,30 v pisarni in se bliskovito razširil na garaže, ki sc v isti stavbi. V nekai minutah se je spremenilo poslopje v o-gromen kres, ki je spravil na noge vse prebivalce mesta in okolice. Vzlic hitremu posredovanju gasilcev iz Duge Rese in Zagreba je zgorelo šest velikih avtobusov ter ogromno rezervnih delov raznega o-rodja. Zgorela je tudi celotna strešna konstrukcija, tako da znaša skupna škoda najmanj 50 milijonov dinarjev. Pri gašenju požara so se odlikovali razen gasilcev tudi pripadniki JLA, ki so rešili iz goreče stavbe okrog 12 avtomobilov Vzrok požara raziskuje posebna komisija Tajništva za notranje zadeve iz Zagreba. Nesreča bi bila lahko še hujša, ker je komaj sto metrov 1 od garaže skladišče bencina. V Scali premiera «Prodane neveste* Včeraj zvečer je bila v milanski Scali premiera Smetanove «Prodane neveste«. Opera se je predvajala po 23-letnem presledku. Dirign-al je Lovro Matačič, režijsko pa je predstavo pripravil Ceh Bohumil Her-liška. Plese je naštudiral Dimitri Parlič. Glavni izvajalci so bili: Ce-sy Broggini, Giuseppe di Stefano, Fiorenza Cassotto, Gina Consolan-di, Piero di Palma, Ro-lando Panerai, Carlo Gava in Andrea Mon-gelli. Občinstvo je večkrat ploskalo tudi pri odprti sceni. Umrla je Garibaldijeva hči Clelia Včeraj zvečer je v Car preri umrla Clelia Garibaldi, hči Giuseppa Garibaldija. Bila j« njegova zadnja še živa hči in je imela 92 let. Oče ji je umrl, ko ji je bilo 15 let. L. 1953 je pri volitvah kandidirala na listi republikanske stranke. Spomine na leta življenja z očetom je zbrala v knjigi, ki jo je napisala pozneje, z naslovom »Moj oče*. Haydnova razstava na Dunaju Ob 150. obletnici Hayd-nove smrti bodo priredili v Hofburgu na Dunaju razstavo pisem, rokopisnih skladb in raznih drugih dokumentov in predmetov iz zapuščine avstrijskega glasbenika. Razstava bo od maja do septembra. A. Hepburn ima tudi notranje poškodbe Včerajšnji mehiški listi so pisali, da se je stanje igralke Audrey Hepburn, ki se je poškodovala, ko je padla s konja, ponoči poslabšalo. Zdi se, da ima igralka poleg nekaj zlomljenih reber tudi notranje poškodbe, ki jih prej niso opazili. Do nedelje so še zdravniki mislili, da bo Audre.v Hepburn hitro ozdravela. Ženske za absolutni monarhizem v Monacu 2enska volilna pravica je zelo relativna stvar. V kneževini Monaco se na primer zanjo poteguje knez Ranieri, medtem ko so bili do sedaj člani parlamenta te »velike« države proti njej. Znano je, da hoče knez bolj utrditi svojo absolutno oblast in je zaradi tega tudi razveljavil ustavo. Obeta pa si, da bi pri prihodnjih volitvah njegova struja mnogo pridobila, če bi volile tudi ženske. In tako bo najbrž Emile Pel-letier, bivši francoski notranji minister in sedanji državni minister v Monacu, podelili volilno pravico tudi ženskam. Zapustila moža zaradi sekte Mladi rudar iz Sam-pierdarene Mario Giordano je bil v Franciji oDtožen, da je ubil »pričo Jehove« Heleno Hra-bino, 68-letno Poljakinjo. Ta je hotela njegovo ženo spraviti v svojo sekto in jo je pregovorila, da je odšla od moža. Ko se je Giorda-noi ki je bil oproščen vsake krivde, aprila meseca vrnil iz Francije, je insceniral samomor v u-panju, da bo na ta način spet našel ženo. Policija jo je re« staknila in začela sta zopet živeti skupaj. Toda pred nekaj dnevi je spet z o-troki vred izginila. Po mnenju moža se je vrnila v Francijo. A LIGA Rezultati *Alessandria-Tal. Torino *BolognalBnri •Inter-Udinese •Juventus-Spal Fiorenlina-'Lanerossi •Napoli-Genoa •Roma-Padova Lazio-‘Sampdoria •Triestina-Milan Lestvica Fiorentina 18 Milan Inter Juventus Samp. Roma Padova Napoli Lanerossi Lazio Bologna Genoa Spal Bari Aless. Udinese Triestina T. Torino 56 17 28 46 21 23 47 22 26 42 25 24 26 19 21 29 21 21 33 32 19 21 21 19 26 27 18 22 33 16 28 39 16 25 34 16 16 26 15 2! 31 14 16 35 12 14 36 11 20 31 10 18 44 10 Tekme 8.2.59 Bari-Roma, Fiorentina-Ales-sandria, Genoa-Bologna, Lazio-Lanerossi, Milan-Napoli, Pado-va-Inter, Spal-Triestina, Talmo-ne Torino-Sampdoria, Udinese-Juventus. B LIGA Rezultati Reggiana- ‘Brescia 4-1 •Catania-Novara 8-n •Como-Prato 2-1 •Lecco-Verona — •Marzotto-Cagliari 1-0 •Palermo-Taranto 3-0 •Sambenedettese-Parma 1-1 •S. Monza-Messina 1-0 Vigevano-‘Venezia 1-0 Atalanta-‘Zenit Modena 1-u Lestvica Atalanta 1* * 9 7 2 32 14 27 Marzotto 19 10 5 4 18 11 25 Lecco lt 9 6 i 25 17 24 Hemiana 13 4 6 25 18 22 Novara 19 9 4 6 28 23 22 Cagliari 19 8 6 S 27 38 22 Palermo 19 8 6 5 26 13 22 Messiaa 19 8 5 6 27 21 21 Taracto 19 7 6 6 20 19 20 S. Me-ira 19 7 3 7 16 15 19 Venezia 19 7 4 8 22 24 18 Parma 19 6 6 7 23 32 18 Brescia 19 3 8 6 19 18 13 Catania 19 4 9 6 20 20 17 Como 19 ? 3 9 23 26 17 Verona 11 6 4 8 23 22 16 Modena 19 5 6 8 12 20 16 Vigevano 19 5 3 9 15 20 15 Samben. 19 1 11 7 13 29 13 Prato 19 2 2 13 13 34 6 Tekme 8.2.59 Atalanta-Marzotto, Cagliari-Brescia, Como-Messina, Novara-rteggiana, Palermo-Simmenthal Monza. Prato-Venezia, Sambe-nedettese-Zenit Modena. Ta-ranto-Catania, Veroi.a-Parma, Vigevano-Lecco, Športne stave TOTOCALCIO Alessandria-T. Torino X Bologna-Bari X Inter-Udinese 1 Juventus-Spal X Lanerossi-Fiorentlna 2 Napoli-Genoa X Roma-Padova X Sampdoria-Lazio 2 Triestina-Milan X Catania-Novara X Z Modena-Atalanta 2 Legnano-Livorno 1 Marsala-Cosenza X KVOTE: 13 točk — 21.9*3.000 lir; 12 točk — 117.000 lir. V Trstu so štirje dobitniki z 12 točkami. TOTIP 22 22 22 2 X X2 12 KVOTE: z 12 točkami: ni nobe nega; 11 točk — 3.618.163 lir; 10 točk — 172.293 lir. 18. kolo italijanskega nogometnega prvenstva Milan odstopil vodstvo Fiorentini Inter - nova velika grožnja na vrhu Presenetljiv poraz Sampdorie v Genovi. Šest remijev na škodo favoritov HOKEJ NA LEDI) Povratni del A lige italijanskega nogometnega prvenstva se je začel v znamenju presenečenj oz. v znamenju nepričakovanega vzpona enajstoric spodnje polovice lestvice na račun favoritov, ki so se tokrat z izjemo Interja in samo delno, izjemo Fiorentine morali zadovoljiti z delitvijo točk če že ned z odstopom o-beh, kot se je to zgodilo Samp-doriji na njenem lastnem i-grišču. Oglejmo si najprej vrh lestvice. Milan, ki je srečno azvo-zih v prvem delu prvenstva, se je kaj malo časa ponašal z naslovom «zimskega prvaka». Zaradi neodločeneca rezultata v Trstu je moral odstopiti prvo mesto svojemu večnemu rivalu Fiorentini, ki je prine- rentinina zmaga sta bila izsiljena z veliko težavo in šele v zadnjih minutah igre. Milan je izenačil 7 minut pred koncem tekme, potem ko je bila Triestina dvakrat v vodstvu. Fiorentina pa je dosegla zmagoviti gol šele 3 minute pred koncem, potem ko je Lanerossi vodil vse do 25* drugega polčasa in še tega bolj po o-sebni zaslugi Petrisa kot pa po zaslugi celotnega moštva. Iz tega je mogoče sklepati, da sta se najboljša predstavnika italijanskega nogometa upehala, kar velja v polni meri predvsem za Milan, ki v Trstu nikakor ni opravičil svojega renomeja. Po prikazani igri o-beh moštev je celo neodločen rezultat zanj prevelika nagrada, toliko bc Ij, ker ima zanj sla iz \ icenze obe točki. Toda j i-eč zaslug sodnik kot pa i-tako Milanov remi kot Fio-\gralci. aiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiHiiHaiiiiiiimiiiiiMmiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiimiiii Mladinski turnir za «Pustni pokab v Viareggiu Partizan-Sampdoria 2:1 Tekma je bila odigrana na težkem terenu v Pisi - Oba gola za Partizana je dosegel Kovačevič PISA, 2. — Otvoritvi 11. mednarodnega mladinskega nogometnega turnirja za pustni pokal v Viareggiu vreme ni bilo naklonjeno. Otvoritvena svečanost, ki bi morala biti na igrišču v Pisi (ker igrišče v Viareggiu obnavljajo), je bila v areni Garibaldi med vetrom in dežjem. Po defile-ju vseh sodelujočih moštev in sicer Juventusa, Rapida (Dunaj), Fiorentine, Milana, Partizana (Beograd), Sampdorie in Racinga (Pariz), po izročitvi daril in cvetja, po pozdravu raznih voditeljev in po nagovoru igralca Fiorentine Grattona, so odigrali himne držav sodelujočih enajstoric,. nato pa se je zače'a otvoritvena tekma turhirja med Partizanom in Sampdo-rio. Igra je bila enakovredna, toda zaradi blatnega in skoraj neuporabnega terena ni bila posebno lepa, čeprav sta obe moštvi posebno v prvem polčasu izvedli več dobro zamišljenih in tudi dobro izpeljanih akcij. V drugem polčasu je postala igra nezanimiva zaradi velike utrujenosti igralcev. Napadalci so mnogo grešili pred vrati, vendar pa ie prišla do izraza boljša fizična kondicija Partizana, ki je tudi popolnoma zasluzeno zmagal s tesnim rezultatom 2:1 (1:1). Tekmi je prisostvovalo okrog 1200 gledalcev. Gole so dosegli: v prvem polčasu v 32’ Kovačevič, v 33’ Gabresu; v drugem polčasu v 20’ Kovačevič. Enajsterici sta nastopili v nas'ednjih postavah: Sampdoria: Grasso: Tomma-sin, Tafferato; Morgavi, Vi-gna, Marangoni: Mas^a, Dor-doni, Galassi, Gabresu, Mai-nardi. Partizan: Miloradovtč; Zo- vič, Jusufi: Mitič, Jovanovič, Miladinovič; Cebinac Z., Ko-večevič, Cebinac S., Karci, Kiš. Najboljši v jugoslovanskem moštvu so bili branilec Jusufi, krilca Mitič in Miloradovič, v napadu pa Kovačevič in Cebinac S. KOŠARKA Simmenthal - Beograd* danes zvečer v Milanu vaka «Beegrad» bo jutri nastopilo v Milanu proti Sim-menthalu. Na povratku z u-spešne turneje po Franciji in Nizozemski, so jugoslovanski košarkarji prispeli danes v Ženevo. V moštvu «Beograd» igrajo tudi državni reprezentanti Korac, Nikolič in Gor-dič. BOB Uspeh italijanskih bobov v St. Moritzu ST. MORITZ, 2. — Na prvenstvu v dvosedežnem bobu v St. Moritzu je zmagal italijanski bob Zardini-Alberti s skupnim časom dveh voženj 2’45”78 pred drugim italijanskim bobom Monti-Alvera, ki je dosegel čas 2’46”06. Sledil; so: Tyler (ZDA) 2’46”77, Aste (Nem.) 2’47”13, Zoller (Šv.) 2'47”16 itd. Italijanska boba sta s to zmago postala avtomatično velika favorita za svetovno prvenstvo, ki se bo začelo v soboto. iiiiMiiiiiiiiiiiiKiiiiiiMiiiiiiiiiiiniiiiiiinniiHin Medtem ko sta si Milan in Fiorentina zamenjala mesti pri enakem številu točk, pa se je obema mcAno približal Inter z izdatno zmago nad U-dinese. Inter je tako že takoj v prvem povratnem kolu z največjo resnostjo postavil svojo kandidaturo za prvo mesto, od katerega ga ločita poslej le še dve skromni točki. Udinese se njegovi veliki terenski premoči sploh ni mogla upirati in goli so padli kot zaključki lepih in dobro izpeljanih akcij, pri katerih so se odlikovali Lindskog, Bicicli in predvsem Angelillo, ki je z dvema goloma spet povečal svoj naskok na lestvici strelcev pred Montuorijem in Alta-finijem, ki sta tokrat ostala na esuhem». Četrtemu . «velikanu» — Ju-ventusu je spodletelo na lastnem terenu proti Spalu kar je vsekakor veliko presenečenje. Res je sicer, da je Spal znan p c solidni obrambi in da je Juventus nastopil brez Sivori-ja, toda za enajstorico takega formata, kot je Juventus, bi ta dva argumenta nikakor ne smela predstavljati opravičila za sterilno igro napada, ki je kljub skoraj 90-minutnemu pritisku dosegel en gol in še tega po osebni zaslugi Charlesa, ki se je zaradi nujnosti spet povrnil na prvo mesto. Zaradi zapravljene točke je Juventus izgubil stik z vodečimi in pošteno se bo moral potruditi, če bo hotel nadoknaditi znatno razliko štirih točk. Sampdoria je ohranila peto mesto na lestvici, vendar pa ima za to več zaslug Roma, ki doma ni mogla premagati Padove, kot pa Sampdoria, ki je z domačim porazom proti Laziu poskrbela za največje presenečenje IS. kola. Lazio je zmago popolnoma zaslužil ker je kljub začetni pasivi znal ohraniti mirne živce in z dobro igro povsem razbiti domače. Roma in Padova sta si po e-nakovredni igri na nevtralnem terenu v Livornu razdelila točki. V vodstvo je najprej prišla Roma z 11-metrov-ko, izenačil pa je v 41’ Bri-ghenti. Z neodločenim rezultatom so se končno razšli še Napoli in Genoa, Bologna in Bari ter Alessandria in Torino. V vseh treh srečanjih so bili gostje boljši nasprotniki in posebno Bariju se je le za laš izmuznila zmaga, ki bi bila tudi popolnoma zaslužena. Torino je .................... Priprave za dvojno srečanje s Španijo Drugo sklicanje kandidatov za A in »mlado reprezentanco" Jutri v Florenci trening tekma med obema formacijama RIM, 2. -- Komisija za nacionalne nogometne reprezentance je v okviru priprav za dvojno srečanje s Španijo sklicala do jutri ob 19. uri k zveznemu tehničnemu centru v Covercianu pri Florenci na trening, ki do v sredo, na-s’ednje igralce za A in mlado reprezentanco. A REPREZENTANCA: Bologna: Fogli; Fiorentina: Ca-stelletti, Cervato, Segato; Genoa: Barison; Juventus: Bo-niperti, Nicole; Milan: Bean; Roma: Panetti, Zaglio; Sampdoria: Sarti. Maser: Tresoldi (Milan). MILAN, 2. — Moštvo jugo- MLADA REPREZENTAN-slovanskega košarkarskega pr- CA (do 23 let): Bologna: Ca- pra, Pascutti, Perani; Inter: Bolchi, Corso, Guarnieri, Riz-zolini, Tagliavini; Marzotto: Anzolin; OZO Mandova: Mi-cheii; Spal: Gasperi, Rozzoni; Maser: Comino (Sampdoria). Verjetni postavi obeh reprezentanc bosta naslednji: A REPREZENTANCA: Panetti; Sarti, Castelletti; Zaglio (Fogli), Cervato, Segato; Bean, Boniperti, Nicole (Fogli), Zaglio, Barison. MLADA REPREZENTA-CA»- Anzolin; Capra, Guarnieri; Micheli, Tagl.avini, Bolchi; Perani, Gasperi, Rozzoni; Corso, Pascutti. Rezerva: Rizzolini. z dobro igro proti Alessan-driji potrdil, da se je pod vodstvom novega trenerja začel popravljati, Genoa pa je morala odstopiti točko Napoliju samo zaradi nesrečnega avtogola svojega branilca Bruna, ker je v ostalem bila boljši nasprotnik. Položaj na dnu lestvice se je po vseh teh mjredvidenih rezultatih zgostil, vrstni red pa se ni spremenil, čeprav je Udinese zaostala za eno točko za Alessandrio, s katero je bila prej na isti kvoti. Triestina je kljub dragoceni točki ostala na predzadnjem mestu, toda samo zaradi boljšega razmerja v golih, medlem ko je glede na angleško povprečje celo na zadnjem mestu kar pa sodeč po tekmi z Milanom ne bo vplivalo na njene ugodne perspektive. Program srečanj za svet. prvenstvo MONACO, 2. — Izvršni odbor mednarodne zveze v hokeju na ledu je objavil program svetovnega prvenstva, ki bo na Češkoslovaškem: Skupina A — Bratislava 5. marca: Kanada - Poljska in CSR - Švica 6. marca: Kanada - Švica in CSR - Poljska 7. marca: Poljska - Švica in Kanada - CSR. Skupina B — Brno 5. marca: SZ - Vzh. Nemčija in Norveška - ZDA 6. marca: ZDA - Vzh. Nemčija’ in Norveška - SZ 7. marca: Norveška - Vzh. Nemčija in ZDA - SZ. Skupina C — Moravska Ostrava 5. marca: Švedska - Italija in Finska - Zah. Nemčija 6. marca: Zah. Nemčija -Italija in švedska - Finska 7. marca: Italija - Finska in Zah. Nemčija - Švedska. Žrebanje za finalno skupino, v katero se bosta kvalificirali po prvi dve moštvi iz vsake skupine, bo 8. februarja v Pragi. TENIS TRIVANDRUM, 2. — V finalu teniškega turnirja v Tri-vandrumu v Zapadni Indiji je Indijec Krishnan premagal Italijana Merla z 8:6, 6:0, 6:1. Evropsko prvenstvo v hitrostnem in v umetnem drsanju Norvežani in Finci pred Rusi Dvoboj Giletti - Divin v Davosu V umetnem drsanju dvojic sta zmagala Nemca Kilius-Baeumler STOCKHOLM, 2. -- Letošnje evropsko prvenstvo v hitrostnem drsanju se je zaključilo z nepredvidenim porazom sovjetskih drsalcev in predvsem evropskega in svetovnega prvaka Rusa Gončarenka, ki se je v končnem plasmaju uvrstil šele na 7. mesto. Novi evropski prvak je postal Norvežan Johannesen, ki se je odlikoval predvsem na dolgih progah, medtem ko sta Finca Jaervinen in Salonen prednjačila na kratkih progah. Med sovjetskimi drsalci je bil najbolj konstanten Merkulev, ki je v končnem plasmaju zasedel četrto mesto. Z dobrim plasmajem je presenetil mladi Nizozemec Pesman. Italijanski tekmovalci se v močni konkurenci Nordijcev in Sovjetov niso mogli uveljaviti. Gios se je v končnem plasmaju uvrstil na 22. mesto, Da Riva na 26., Nitti pa na 34. mesto. 1500 m: 1. Jaervinen (Fin.) iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiTiuiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiniiiMMiiiiiiiiniiiiiiiiniiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiH Triestina je zaigrala kot prerojena Milan komaj po izključitvi Del Negra Po dvakratnem vodstvu domačih je Grillo izenačil 7 minut pred koncem STRELCI: v prvem polčasu v 10’ Tortul (T ), v 15’ Dano-va (M.), v 24’ Maldini (M.) — avtogol; v drugem polčasu v 38’ Grillo (M ). TRIESTINA: Bandini; Bru-nazzi, Brach; Szoke, Bernardin, Tulissi; Santelli, Massei, Bresolin, Tortul, Del Negro. MILAN: Soldan; Fontana, Zagatti; Liedholm, Maldini, Occhetta; Danova, Schiaffino, Altafini, Grillo, Bean. SODNIK: Lo Bello; KOTI 5:3 za Miian. Gledalcev 10.000. Kdor je prišel v nedeljo na tržaški stadion, da bi videl zimskega prvaka v vsem njegovem sijaju, Triestino pa v znaku psihološkega in fizičnega razkro-ja, je bil razočaran oz, presenečen v obratnem smislu. Milan je dal namreč eno najslabših iger v letošnji sezoni, Triestina pa je zaigrala kot prerojena. S tem sicer nočemo trditi, da Milan ni zaslužil neodločnega rezultata, toda če bi Triestina zmagala z minimalno razliko ali pa tudi z večjo, bi se gostje iz Milana prav nič ne smeli pritoževati, saj jim je tudi neodločen rezultat padel v usta kot pečeni piščanec. Kaj je vplivalo na dobro igro Triestine: nov trener, povratek treh titularcev ali pa zgolj velika volja po rehabilitaciji pred lastriimi gledalci? Točnega odgovora bi ne mogli dati, verjetno pa gre za produkt vseh treh komponent. Trevisan je dal svojim fantom nalogo napadati za vsako ceno, startati na vsako žogo in strogo pokrivati vsakega posameznega napadalca. Vse to so igralci Triestine izpolnili če že ne stoodstotno pa vsaj v veliki meri. Povratek Bandinija, Santellija in predvsem Masseija se je takoj občutil. Prvi je povečal zanesljivost obrambe, drugi je (samo v prvem polčasu) prispeval k agresivnosti napada, tretji pa je organiziral igro na sredini igrišča in s koristnimi predložki v prvem polčasu gradil igro.. Najbolj odločilna pa je bila tretja komponenta, kajti vsi igralci Triestine so dali od sebe vse svoje fizične sposobnosti in so bili na koncu izžeti kot limone. Težko bi bilo med njimi omenjati posameznike, vendar pa so izstopali že omenjeni Massei, Ber- nardin, oba branilca ter Bresolin in Tortul v napadu. Kronika tekme, ki je bila odigrana v hladnem in vetrovnem vremenu, je v glavnih obrisih naslednja: Triestina je prešla takoj v ofenzivo in Tortul je že v 3’ zaposlil Soldana. V 5’ in 6’ sta streljala mimo Bresolin in Tortul, v 11’ pa so domači dosegli prvi gol. Massei je poslal dolg predložek Bresoli-nu, ki je z žogo prodrl na zadnjo črto in od tam lepo centriral. Soldan in Liedholm sta žogo zgrešila, prosti Tortul pa jo je z glavo brez težav poslal v mrežo. Ob navdušenem bodrenju gledalcev so domači še povečali pritisk, toda v protinapadu je 4’ pozneje Danova po osebni akciji po levi strani prevaral Bandinija in neubranljivo streljal v mrežo. Toda Triestine tudi to nepričakovano izenačenje ni zmedlo in po vztrajnih napadih je v 24’ dosegla drugi gol. Na sredini igrišča je dobil žogo Tortul in jo podal Tu-lissiju, ki jo je podaljšal do Del Negra. Ta je z njo prodrl po sredini igrišča in v teku nizko in ostro streljal. Soldan se je vrgel, toda Maldini, ki je hotel intervenirati, je žogi spremenil smer in s tem povzročil klasični avtogol. Do konca polčasa je Triestina še večkrat ogrozila Soldana, pri čemer sta se odlikovala Bresolin in Tortul. Drugi polčas se je začel z nervozno igro na sredini igrišča, toda kmalu je prevzel pobudo Milan, ki je za vsako ceno skušal izenačiti. Njegovi napadi pa so bili neurejeni. V 11' je Bean streljal visiko-ko, v 13’ pa je Danova poslal žogo v naročje Bandiniju. Schiaffino je zaman letal po igrišču, Altafinija pa je nevtraliziral Bernardin. Triestina se je zaprla v obrambo pred kazenskim prostorom, \tndar pa se ni odrekla olajševalnim napadom prek Bre-solina in Del Negra. V 20’ je Del Negro streljal naravnost v Soldana, takoj nato pa je Maldini v kazenskem prostoru igral, česar sodnik ni videl ali pa ni hotel videti. Dejstvo jc, da je zaradi ostrih protestov opomnil Tulissija in Del Negra, katerega je v 27’ zaradi nekoliko ostrega starta na Maldinija tudi izključil iz igre, tako da je poslej Triestina igrala z 10 igralci proti enajstim. V 32’ je Bandini prestregel strel Altafinija z glavo in tudi v naslednjih minutah je imel polne roke dela. V 36’ je Bresolin požel a-plavz, ko je učinkovito preigral več nasprotnih igralcev, vendar pa ni mogel svojega prodora uspešno zaključiti, ker je po izključitvi del Negra ostal popolnoma sam v napadu. Ko je že vse kazalo, da bo domačim kljub igralcu manj uspelo obdržati prednost, je v 38’ Grillo izenačil z nizkim strelom iz neposredne bližine. Do konca je ostalo še 7’, toda izmučeni igralci Triestine niso imeli več moči za uspešno ofenzivo in so se zadovoljili s točko, medtem ko so gledalci vpili na goste; «tato-vi, tatovi...« in znašali svojo jezo nad sodnikom, ki je še enkrat potrdil, da italijanski sodniški zbor ni na zadovoljivi višini. 2*15”5, 2. Merkulev (SZ) 2’16’’2, 3. Stenin (SZ) 2’16”3, 4. Salonen (Fin.) in Johanessen (Norv.) 2’17'T, 6. Aas (Norv.) 2’17”4, 7. Gončarenko (SZ) 2’18”4, 22. Gios (It.) 2’22”5’ 26. Da Riva (It.) 2’24”1. 10.000 m: 1. Johanessen (Norv.) 16’49”1, 2. Pesman (Niz.) 16'56”4, 3. Seiersten (Norv.) 16'58”5, 4. Merkulov (SZ) 17’13’’5 5. Salonen (Fin.) 17’17”9, 6. Kosičin (SZ) 17’18"9, 7. Gončarenko (SZ) 17’21”6, 8. Jaervinen (Fin.) 17’22”6, 9. Momaghan (V. B.) 17’23”5, 10. Broekman (Niz.) 17’31”7 itd. Konč"i vrstni red: 1. Johanessen (Norv.) 189,805 točk, 2. Jaervinen (Fin.) 190,127, 3. Salonen (Fin.) 190,510, 4. Merkulev (SZ) 191,092, 5. Pesman (Niz.) 191,663, 6. Gončarenko (SZ) 191,933, 7. Seiersten (Norv.) 192,072, 8. Stenin (SZ), 9. Aas (Norv.), 10. Graaf (Niz.). * * * DAVOS, 2. — V Davosu se je včeraj dopoldne začelo evropsko prvenstvo v umetnem drsanju. Najprej so nastopile dvojice, popoldne pa posamezniki, ki pa so izvedli samo po dva poskusa od šestih v obveznih likih. V konkurenci dvojic je osvojila prvo mesto nemška dvojica Marika Kilius - Hans Baeumler pred sovjetsko dvojico Nina in StanislaV Žuk. Italije v tej konkurenci ni bila zastopana. Vrstni red; 1. KiliUs-Baeumler (Nem.) 11 točk 2. Zuk-Zuk (SZ) 14, 3. Coates-Holle (V. B.) 20,5, 4. Goebl-Ningel (Nem.) 34,5, 5. Glumenberg-Menschigg (Nem.) 40, 6. Dvorakova-Vostka (CSR) 44, 7. Belousova-Protopopov (SZ) 47 itd. V konkurenci posameznikov vodi po zaključenih obveznih likih, v katerih se je tekmovanje nadaljevalo danes, dosedanji prvak Cehoslovak Divin. Vrstni red: 1. Divin (CSR) 13 - 908,2, 2. Giletti (Fr.) 18 - 886,7, 3. Felsinger (Avst.) 26 - 871,2, 4. Gutzeit (Nem.) 39 - 841,2, 5. Schrelldorfer (Nem.) 43 -827,7, 6. Calmat (Fr.) 52,5-812,9, 7. Hoepfler (Sv.) 65,5 - 772,9, 8. Jonas (Avst.) 76,5 - 738,2, 9. Pache (Šv.) 84 - 721,8, 10. Clements (VB) 89,5 - 702,7, 11. Brosio (It.) 101 - 684,7. BOKS LOS ANGELES, 2. — Svetovni prvak sre-dnjelahke kat. Don Jordan se bo boril za naslov 6. marca v St. Lousi pro-| ti Virgilu Akinsu. iiiiiMtiiimmiiimmiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiMiiiiiifiiiiitiimiiiiiiiimiitiiHiimtiiiiiiiuiiiiiiiiMiHiiiiii Svetovno košarkarsko prvenstvo Brazilija svetovni prvak po gladki zmagi nad Čilom SZ in Bolgarija sta izgubili vse točke SANTIAGO, 2. — S tekmo Brazilija - Cile se je včeraj v Santiagu zaključilo svetovno košarkarsko prvenstvo. Prvo mesto je osvojila Brazilija, toda moralni zmagovalec je vsekakor Sovjetska zveza, ki pa je bila skupno z Bolgarijo diskvalificirana, ker ni hotela nastopiti proti For-mozi. Iz tega razloga je odpadla tudi druga tekma včerajšnjega programa med Bolgarijo in Formozo. Srečanje s Čilom so Brazilci z lahkoto odločili v svojo korist z rezultatom 73-49, medtem ko je Formoza zmagala brez borbe z 20:0. Končna veljavna lestvica je naslednja: Brazilija S 5 1 472:382 11 ZDA 6 4 2 424:378 10 Formoza 6 — 4 331:350 8 Portoriko 6 1 5 397:47 1 7 Avstrijci za <3-Tra» TRIDENT, 2. — Za smučarsko tekmovanje «3-Tre», je avstrijska zveza prijavila naslednje svoje tekmovalce: Mol-tererja, Schranza, Zimmerma-na, Obereignerja, Leitnerja, Gramshammerja, Marka in Hinterseera. De Dorigo pred Švedi v teku na 15 km SCHILPARIO, 2. — Na smučarskem tekmovanju v te*“ na 15 km za pokal «Eco ®* Bergamo« je presenetljivo zrn« gal v močnj mednarodni koB kurenci Italijan Marcello <* Dorigo, ki je prehitel vse o vernjake in med njimi tu vrsto najboljših Švedov. likovali pa so se tudi “rU”. italijanski tekači, ki so zap stili za seboj številne najbo še Francoze in Avstrijce. Vrstni red: N, 1. De Dorigo M. (It.) 504« ' 2. Larsson (Šved.) 50'41 , ' Persson (Šved.) SO’43”, Grahn (Šved.) 50’45”, 5. Ste* ner (It.) 50’55”, 6. De Flon>" (It.) 51 ro”, 7. Samuelsso« (Šved.) 51’47”, 8. Fattor («•/ 51’50", 9. Stuffer (It.) 52 10. Schenatti (It.) 52’28 >10’ «» ------ SMUČARSKI SKOKI Zandanel drugi v skokih v Le Locle Po skupni oceni je PfV1 Finec Kaerkinen LE LOCLE, 2. — Na četrtem in zadnjem tekmovanl v smučarskih skokih v oK ru mednarodnega skakalnes tedna, ki ga je organizjiu švicarska zveza, je zmagal nec Valkama, v skupni 0 ni pa je zasedel prvo njegov rojak Kaerkinen. V. ličen uspeh je v Le Locle segel Italijan Zandanel, ki . je uvrstil na drugo mesto Pr vsemi ostalimi Nordijc* Evropejci. Vrstni red: -k 1. Valkama (Fin.) 222 * (67,50 - 62), 2. Zandanel t‘” 215,5 (69 - 60), 3. VierU* (Fin.) 213,5 (67,5 - 58), land (Norv.) 210,5, 5. B (Polj.) 210 itd. K.er Končni vrstni red: 1- A kinen (Fin.) 857,2, 2. Daescn (Sv.) 850,3, 3. Bergm*® (Norv.) 844,8, 4. V.Ujjg, (Fin.) 841,9, 5. - , (Šved.) 835,3, 6. MolM* laveu.j ooa.o, u. — (Norv.) 831,2, 7. Bozok 829,2, 8. Zandanel (It-) 81 ’ itd. Italijani za «K> MILAN, 2. — Tehnične K misije FISI so za medna ^ na smučarska tekmovanja . določile naslednje tekm°',t,,u ALBERG - KANDAHA (smuk in slalom) od 7. o ,f febr. v Garmisch-Parte chenu: _v.»lli, Zenske: Carla MaTr^ Je res mislila poslati v norišnico ali če nisi res za^oSestv greš po najkrajši poti, kaj je s tistim čvekanjem 0 o Ani, o materi, o bratu? Zini že vendar, hudiča!* ^ /Nadaljevanje sle