RETROSPEKTIVA SKOZI FOTOOBJEKTIV, UVODNIK
Utrinki z letošnjega pustovanja
Sodobne in tradicionalne maškare iz nedeljske povorke
Foto: Langerholc
Regata PTUJČANKA
Ptujski jadralni klubi, Brodarsko društvo Ranca, Jadralno športno društvo Felnar, Jadralni klub in Euronautic klub organizirajo že III. tradicionalno ptujsko regato Ptujčanko.
Ta osrednji ptujski jadralni dogodek bo potekal v Biogradu n/m od 1. do 4. aprila 2004. Prireditev jadralskih navdušencev je namenjena jadranju, tekmovanju, druženju ter tudi promociji Ptuja. Vsak udeleženec regate Ptujčanka prispeva 1.200 tolarjev za jadralski podmladek Rance Ptuj. Organizatorji in udeleženci se zavzemajo za ureditev in razvoj Ptujskega jezera. Regata Ptujčanka je vključena v združenje štajerskih regat; Mariborčanke, Celjanke,
Prekmurke.
Prijave:
Euronautic yacht club Tel: 02 780 11 50 info@euronautic.cc
III. regata ptujčanka
01. do 04. april 2004, Biograd na moru
ženske v Evropo
Mar ne? Ne kot poslanke evropskega parlamenta. Kdo ve, kaj je tako ”moškega ” v teh funkcijah? Sicer pa so ženske še v slovenskem parlamentu redkost. Pa kaj bi o tem. Toliko smo že govorili in pisali, ženske tlačili ”v kvote” ali kako drugače nagovarjali. Volivci pa so odločili, kot so pač odločili. Splošna družbena klima vidi žensko še vedno raje doma za štedilnikom, pa če to priznamo ali ne.
Sama kot ženska sovražim govoriti o "ženskih” problemih, ker jih sama ne vidim. Vidim le probleme družbe kot celote, ki jo sestavljamo različni po spolu, starosti, veri, vrednotah in še čem. Različni, ki živimo pod eno streho. Tvegam jezo tistih predstavnic mojega spola, ki so bile na tak ali drugačen način zapostavljene prav zaradi tega, ker nosijo krilo. Podjetja raje zaposlujejo moške, branijo se mladih žensk, ki bodo še rodile, branijo se žensk z majhnimi otroki, branijo se žensk starih 45 let in več, da o spolnih nadlegovanjih na delovnem mestu ne govorimo. O nasilju za domačimi zidovi ne bom govorila, saj ga je preveč nad ženskami in moškimi.
Zagovarjam pa, da ne pozabimo praznika 8. marca, dan ž^nsk. V spomin in opomin prvih zahtev žensk, ko so si zastavile imeti volilno pravico.
Po drugi svetovni vojni je bil to boj za enakopravnost žensk v civilnem in delovnem pravu. Do enakopravnosti na področju prava pa so pretekla desetletja. Ponekod se ta boj za osnovne človekove pravice še ni končal. Generalna skupščina OZN je z resolucijo decembra 1977 določila 8. marec kot mednarodni dan žensk, dan, ki naj bi izpostavil pravice žensk, da so vključene v politične in gospodarske procese v svojem okolju.
Nisem za dan s šopki, darili in kosili. Sem za dan, ko se za trenutek ustavimo in skozi ženske oči pogledamo okrog nas. Na svet, ki ga živimo moški in ženske. Na probleme, katerih reševanje je dolžnost vseh nas, kot skrb za lepši jutri, ki naj bo dostojen človeka, vključujoč pravico imeti delo in živeti v socialno prijazni državi. Zato se borimo moški in ženske, mar ne?
Marija Magdalene
MISLI UREDNICE, SPREHOD PO VSEBINI
Sedem vprašanj za ministrico Andrejo Rihter na petek, trinajstega
Zelo pomembna in žal edina obljuba ministrice za kulturo Andreje Rihter ptujskim kulturnikom v stari steklarski delavnici v petek, 13. februarja, je bila ta, da bo v naslednjih štirih mesecih, najpozneje pa do konca leta, ko se zaključuje njen mandat ministrice, na vladi uredila prenos pristojnosti nad prostori vojašnice na Vičavi iz ministrstva za obrambo na ministrstvo za kulturo in z Mestno občino Ptuj sklenila pogodbo o uporabi objektov za potrebe kulture. V njih predvidevajo depoje za arheološke najdbe. Prostori pa bodo služili tudi Zgodovinskemu arhivu Ptuj in izobraževalnih ustanov. Kot je povedala ministrica, razgovori z ministrom za obrambo Antonom Grizoldom že potekajo.
Na večino problemov na področju kulture na Ptuju, ki žuli direktorje kulturnih ustanov in druge, ki delujejo v kulturi in so jih na srečanju zelo konkretno in jasno predstavili, pa je pikro in odrezavo odgovorila z enim od treh stereotipnih odgovorov, ki bi jih lahko strnila in formulirala nekako takole; "Ni v pristojnosti ministrstva za kulturo, zadevo je potrebno urediti na lokalni ravni, torej občina sama ali občine med seboj” ali "Zadevo mora rešiti direktor zavoda sam. ” ali "Stvar je v pristojnosti sodišča. ” (recimo urejanje lastništva nad stavbami - spomeniki lokalnega pomena - v mestu, ki so prazna in v slabem stanju).
Sicer pa so organizatorji sestanka, ptujski območni odbor ZLSD, in ptujski kulturniki ministrici zastavili sedem eksaktnih vprašanj oziroma odprli v ptujski kulturni srenji tiste, že lep čas najbolj pereče tematike. Zanimalo jih je:
- kakšni so rezultati razpisa za financiranje kulturnih projektov in kolikšna sredstva lahko v naslednjih dveh letih pričakuje MO Ptuj, da bo lahko v lokalnem kulturnem programu nač-
rtovala izvedbo;
-	ali bo država zagotovila sredstva, predvidena v zakonu o kulturnem tolarju, v obdobju do leta 2008 in kakšne možnosti ima Ptuj v navedenem obdobju za pridobitev sofinancerskega deleža;
-	javni poziv za zbiranje predlogov za sofinanciranje nujnih posegov pri investicijskem vzdrževanju prostorov in nakup opreme za potrebe ljubiteljskih kulturnih dejavnosti;
-	prenos pristojnosti nad vojaškimi objekti na Vičavi iz ministrstva za obrambo na ministrstvo za kulturo;
kakšni so načrti ministrstva z grajsko restavracijo v nekdanji konjušnici, kakšno vsebino dati žitnici, ureditev hiše na Raičevi 9 za potrebe zametkov tehniške dejavnosti;
-	umestitev mestnega jedra na UNESCO - v seznam kulturne dediščine in
v kolikšnem času bo ministrstvo za kulturo predalo dvorec in park na Turnišču ministrstvu za šolstvo in s tem omogočilo Poklicni in tehniški srednji šoli načrtovano preselitev iz Šolskega centra Ptuj.
Vendar pa za niti eno od naštetih tem, razen, kot že rečeno, za prostore vojašnice, ni bilo konkretnejšega dogovora ali kakega zagotovila A. Rihter, četudi ta na Ptuj ni prišla sama. Spremljala sta jo strokovnjaka za področje kulturne dediščine mag. Dušan Kramberger, svetovalec vlade, ki se med drugim ukvarja z vsebino odpiranja informacijskih pisarn po Sloveniji, in Stanislav Mrvič, vršilec dolžnosti direktorja Uprave za kulturno dediščino na Ministrstvu za kulturo RS. Posebej pomembno za doseganje uspehov v kulturi je po mnenju ministrice dobro sodelovanje direktorjev vseh ustanov na področju kulture, tako profesionalne kot ljubiteljske, je nekajkrat položila na srce prisotnim predstavnikom zavo-
Milena Turk
MODROST MESECA
Človek, ki duhovno raste in zori, je kot kača, ki se mora občasno leviti.
Kačino telo je človekov duh, koža so človekovi miselni vzorci.
Dr. Adolf Žižek
Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj. TRR: 01296-01000 16538. Odgovorna urednica: Milena TURK, telefon: 748-29-20, 748-29-99, telefaks: 748-29-98, elektronska pošta: ptujcan@ptuj.si. Oglaševanje: Liljana Vogrinec, telefon: 031 481-673, 040 218-895, elektronska pošta: lotos.ptuj@siol.net. Tajnica uredništva: Darinka Vodopivec. Priprava za tisk: TEDNIK Ptuj, tel: 749-34-10. Tisk: Tiskarna Florjančič, d.o.o. Dostava: Pošta Slovenije. Uredništvo: Jurij Šarman - LDS, Hilda Slekovec - SDS, Slavko Brglez - SLS, Milan Zupanc - DeSUS, Boris Gerì - ZE Ptuj, Mirjana Nenad - ZLSD, Robert Krajnc - SNS, Srečko Šneberger - Lista KS mesta Ptuj, Robert Švikart - SMS, Ivan Jurkovič - N.Si Nova Slovenija. Naklada: 8.750 izvodov. Javno glasilo Ptujčan po Sklepu o programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinskega urada in svetov mestnih in primestnih četrti, o delovanju političnih strank, informacije in komentarje o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, reklamna in propagandna sporočila. Glasilo brazplačno prejamajo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Na podlagi zakona o DDV sodi glasilo PTUJČAN med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanje prispevkov in spremembe naslovov.
SPREHOD PO VSEBINI
Znova obravnavali ukrepe za racionalno izrabo zmogljivosti šol 4
Ptuj ponovno sprejel veliko priznanje!	4
6. seja kolegija županov Spodnjega Podravja	5
6 pobud in 2 vprašanji svetnikov 6 Stranke mestnega sveta sporočajo 7
Folklorna skupina bolnišnice Ptuj -
letošnja prejemnica oljenke
MO Ptuj__________________________8_
Razvojni forum Mestne občine Ptuj______________________________10
Ptuj kot samostojna regija? 10
Dobrote slovenskih kmetij
Ptuj 2004_______________________11
Predstavnika Ptuja sta se udeležila 200-letnice prvega srbskega upora	11
Poročilo o kvaliteti pitne vode in varnosti vodooskrbe na vodooskrbnem sistemu Ptuj za leto 2003	12
Poglej, pri sosedovih že spet kurijo	13
Sosežigalnica ali sežigalnica? 13
Razvoj mreže aktivnosti za pomoč ljudem v stiski	14
Učno podjetje - podjetniški inkubator	15
Upokojenski kažipot za leto 2004 16
Mladim prijazni prostori Mladinskega sveta Ptuj	17
Mladi to zmoremo!	17
Večne zaobljube sestre Polonce 17
Aktivnosti Združenja zgodovinskih mest Slovenije	18
Ptuj na poti na seznam Unesca? 19
Kar štiri predstave za mladino in znova nagrada	19
Ekslibris - ljubezen do knjige 20
»Človek se v besedah vedno izdaja, od kod je doma«	21
Slikarska razstava v Dijaškem domu Ptuj______________________________22
Spodbudni »začetki« fotografskih poti______________________________23
Kaj se je dogajalo na Ptuju pred 100 leti? List iz mestne kronike 1894,
1904____________________________24
Najboljša sta Nadja Šibila in Mitja Mahorič_________________________26
Prvi mini-maraton aerobike na Ptuju___________________________27
Kraljica evropskega in svetovnega amaterskega kickboxa zapušča prizorišče______________________28
Mitja Mahorič nadaljuje slovensko kolesarsko pravljico____________29
Atletska šola Mirka Vindiša_____29
Gledališče, prireditve, razstave 30
Slovensko in mednarodno pustno rajanje	 31
Naslovnica: Sončni vzhod nad dravskim mostom. Foto: Staša Cafuta.
MESTNI SVET, IZ MESTNE HIŠE
Znova obravnavali ukrepe za racionalno izrabo zmogljivosti šol
v
15. redna seja mestnega sveta MO Ptuj 26. februarja
lane mestnega sveta je 26. februarja, ravno v tednu, ko se je končalo in potihnilo enajstdnevno pustno rajanje na Ptuju, na dnevnem redu 15. redne seje pričakalo nekaj precej zahtevnih dokumentov o identifikaciji investicijskih projektov, in sicer: za zaščito podtalnice Dravskega in Ptujskega polja, za dograditev in adaptacijo OŠ Ljudski vrt, za gradnjo tribun na Mestnem stadionu Ptuj in za zapiranje odlagališča komunalnih odpadkov Brstje, ki ga upravlja podjetje Čisto mesto.
Zapiranje odlagališča oziroma izvedba okoljevarstvenih ukrepov po prenehanju obratovanja v Brstju bo stala med
50.000.000. in 100.000.000 tolaijev. Pomeni pa nadaljevanje projekta ravnanja z odpadki na območju Spodnjega Podravja (za 15 občin s približno 70.000 prebivalci), kar ima že nekaj let prioritetno mesto med planiranimi investicijami v MO Ptuj. Slednji trije omenjeni dokumenti so bili pripravljeni januarja in februarja letos v družbi TMD INVEST iz Ptuja, prvi pa na Institutu za ekološki inženiring v Mariboru, prav tako v januarju letos. Potrditev dokumenta identifika-
cije za dograditev OŠ Ljudski vrt na mestnem svetuje potrebna za pričetek pridobivanja nadaljnje investicijske in projektne dokumentacije ter sklepov in soglasij ministrstva za šolstvo, znanost in šport ter ministrstva za finance. Terminski plan izvedbe investicije je 31. avgust. 2006. Vrednost investicije znaša, računana po stalnih cenah, na dan 1. 1. 2004, 1.113.032.000 tolarjev.
Investicija v mestni stadion oziroma povečanje tribun bo izvedena v štirih fazah: 1. izgradnja pokritih tribun s 1800 sedeži na vzhodni strani stadiona, 2. dograditev pokritih tribun do
ograje ob atletski stezi, 3. prizidek tribun v smeri proti Mlekarni, kar bo simetrično zaključilo dograjene tribune, 4. preurejanje obstoječih notranjih prostorov tribun in zunanjo ureditev kompleksa z urejanji parkirišč. Dela naj bi bila zaključena 1. septembra 2008, ko bi bil objekt predan v uporabo.
Svetniki so ponovno obravnavali predlog ukrepov za zagotovitev racionalne izrabe zmogljivosti osnovnih šol v MO Ptuj za naslednje šolsko leto. Tokrat z nekaterimi manjšimi spremembami; določa se le število oddelkov prvih razredov po šolah in ne število otrok, kot je bilo zapisano v prejšnjem programu ukrepov, ki so ga svetniki potrdili na januarski seji.
Na dnevni red druge letošnje redne seje je bilo uvrščeno tudi soglasje k cenam o ravnanju s komunalnimi odpadki družbi Čisto mesto.
Članom sveta je bila, kot so želeli in predlagali nekateri svet-
Od leve: svetniki Marija Magdalene, Ervin Hojker in Boris Gerì. Foto: Langerholc
niki in svetnice, podana informacija o aktivnosti in razvoju mreže dejavnosti za zaščito žensk in otrok z izkušnjo nasilja, ki jo je pripravila Maja Erjavec iz občinske uprave MO Ptuj. Predlagana sta bila sklep o razrešitvi dolžnosti članice in predsednice sveta LT0 Ptuj Ane Ostrman in soglasje MO Ptuj k imenovanju Darje Potočnik Benčič za direktorico JZ Lekarne Ptuj.
Milena Turk
OKROGLA MIZA NA TEMO DEDIŠČINA MESTNIH IN VAŠKIH JEDER TER PODELITEV PRIZNANJ
Ptuj ponovno sprejel veliko priznanje!
✓T^uristična zveza Slovenije je v okviru naci-onalnega tekmovanja Moja dežela lepa in gostoljubna dodatno razpisala tekmovanje mest in vasi, ki imajo kulturne spomenike in starejšo kulturno dediščino. Turistična zveza je imenovala posebno ocenjevalno komisijo, ki je v preteklem letu temeljito pregledala prijavljena mesta in vasi, med drugimi tudi najstarejše mesto Ptuj.
Republiška ocenjevalna komisija, ki jo sestavljajo strokovni delavci, je mesto Ptuj v preteklem letu temeljito pregledala in se osredotočala predvsem na to, kako je vzdrževano mestno jedro, kako so urejene fasade in strehe, kako so urejena dvorišča in ali so glavna hišna vhodna vrata urejena in ople-skana. Komisija je kritično
Z okrogle mize na temo dedi-	u čistočo stareSa mesta
ščina mestnih in vaških jeder v ocemla čistočo starega mesta, sejni sobi Mestne hiše, ki so jo urejenost prometa m ulic ter obiskali tudi kurenti. Foto: Lan- zelenic kakor tudi grajskega gerholc	hriba ter gradu.
Šele v februarju je komisija končala delo in predložila Turistični zvezi ocenitev prijavljenih starih mest in vasi. Turistična zveza Slovenije je predlagala občini Ptuj, da bi bila prva proglasitev in podelitev priznanj v najstarejšem mestu. Mestna občina seje strinjala in organizator je povabil na Ptuj vsa nagrajena mesta in vasi. Pred podelitvijo priznanj je bila na pobudo mestne občine organizirana okrogla miza, kjer so predstavniki mest in vasi govorili, kako se obnavljajo stara mestna jedra in s kakšnimi problemi vzdrževanja se srečujejo na vasi.V razpravi je bilo mnogo povedanega o problemih vzdrževanje starih zaščitenih zgradb in spomenikov, kajti na Ptuju je še precej zgradb,
S podelitve priznanj v slavnostni dvorani. Visoka priznanja je podelil predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marijan Rožič (v sredini). Foto: Aleš Šprah
ki so v denacionalizacijskem postopku. Vse se prepočasi rešuje in zgradbe so povečini prazne in nevzdrževane. Predstavnik ocenjevalne komisije je govoril o ohra-
njanju kulturne dediščine in kako bomo poskrbeli za celostno podobo mesta oziroma vasi. Predstavnik mesta Ptuja Aleš Arih, direktor pokrajinskega muzeja, je celo povedal, da ministrstvo za kulturo vsako leto manj prispeva za ohranjanje in obnovo zgradb v starih mestih. Predstavnica ministrstva za kul-
turo je prav tako nakazala probleme vzdrževanja naših starih zgradb in potrdila, da je vedno manj finančnih sredstev za temeljito vzdrževanje.
Predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič je nato podelil visoka priznanja mestoma Ptuj in Kamnik
ter vasi Črešnovci iz Prekmurja in naselju Sveta v občini Komen na Primorskem. Župan dr. Štefan Čelan je nakazal veliko problemov v samem Ptuju in zgodovinsko jedro, ki ga je treba obvarovati in sistematično obnavljati, predvsem strehe, žlebove in fasade, redno pa se morajo obnavljati tudi
dvorišča. Ni pomembno, ali je to družbeni sektor ali privatni, vsi moramo skrbeti, da bo Ptuj čim lepši in da bodo turisti zadovoljni, se še vračali na Ptuj in si ogledovali naše kulturne spomenike od muzeja, galerij, vinske kleti in lepih starih ulic.
Albin Pišek
\
AKTIVNOSTI ZA USTANOVITEV ZVEZE OBČIN SO ZAČASNO USTAVLJENE, V SPODNJEM PODRAVJU SE DOGOVARJAJO O SKUPNI ENERGETSKI POLITIKI.
6. seja kolegija županov Spodnjega
»
redsedujoči dr. Štefan Čelan je župane informiral o dosedanjih aktivnostih za uresničevanje Sporazuma o razdelitvi premoženja nekdanje Občine Ptuj. Sprejeli so tudi pisno gradivo z naslovom Uresničevanje sporazuma o razdelitvi premoženja Občine Ptuj, ki ga je pripravil oddelek za družbene dejavnosti v Občinski upravi Mestne občine Ptuj.
Direktor občinske uprave Mestne občine Ptuj mag. Stanko Glažar je županom 14. januarja poslal seznam premoženja po stanju 31. 12. 2002, razdeljenega po kontih ter vso pripadajočo dokumentacijo, potrebno za knjiženje v poslovnih knjigah po posameznih občinah. Dodatna pojasnila je županom dala Tanja Farič, vodja oddelka za finance Mestne občine Ptuj.
Po razpravi so sklenili, da se bodo morebitna odprta vprašanja, povezana z uresničevanjem Sporazuma o razdelitvi premoženja Občine Ptuj, reševala med Občinsko upravo Mestne občine Ptuj in posamezno občino. Predstavnika podjetja ECO Consulting Aljoša Pajk in Aleš Šaver sta županom predstavila predlog projekta Izdelava energetske zasnove. Energetska politika in načrtovanje sta dva izmed osnovnih elementov dolgoročno usmerjenega razvoja občine, saj sledita pomembnim energetsko političnim in okoljskim ciljem, kot so: izboljšanje kakovosti in učinkovito varovanje podnebja. Omenjeni cilji tudi bistveno prispevajo k poživitvi lokalnega gospodarstva, zato jih je v razvojnih per-
spektivah občine smiselno upoštevati.
S pripravo in izvajanjem programa učinkovite rabe energije na državni ravni sodeluje pri izpolnjevanju nalog, zastavljenih v Resoluciji, tudi Agencija RS za učinkovito rabo energije Ministrstva za gospodarske dejavnosti. Samoupravne lokalne skupnosti pa morajo v skladu z Resolucijo izdelati občinske energetske zasnove (V Resoluciji uporabljen izraz občinska energetska zasnova je v energetskem zakonu nadomestil izraz lokalni energetski koncept). Septembra leta 1999 je bil sprejet tudi energetski zakon, v skladu s katerim so občine dolžne svoje dokumente usklajevati z nacionalnim energetskim programom in energetsko politiko RS.
V razpravi so župani ugotovili, da nekatere občine že imajo izdelane študije Energetske zasnove občine.
Po sklenjeni razpravi so sprejeli sklep, s katerim Podjetju ECO Consulting naročajo, da do naslednje seje kolegija v marcu pripravi konkretne ponudbe za izdelavo Energetske zasnove Spodnjega Podravja ter da pri tem
upošteva dejstva, da nekaj občin iz tega okolja že ima sprejete svoje energetske zasnove. Ponudba bo izdelana za vsako občino posebej.
0	Odloku o ustanovitvi Zveze občin Spodnje Podravje seje med sodelujočim župani razvila polemična razprava in prevladalo je stališče, da kaže z obravnavo delovnega gradiva odloka še počakati.
V obravnavi v Državnem zboruje Zakon o skladnem regionalnem razvoju, ki v 6. členu predvideva ustanovitev Razvojne regije Spodnje Podravje.
Po mnenju nekaterih županov ustanovitev Zveze občin Spodnje Podravje ni povsem dozorela, da bi z gradivom lahko šli v obravnavo na občinske svete.
Dr. Štefan Čelan je pojasnil, da vendar ne kaže pogojevati ustanovitve Zveze občin Spodnje Podravje s sprejemom Zakona o skladnem regionalnem razvoju, ki bo ustanovil Razvojno regijo Spodnje Podravje. Zveza občin bo povsem neodvisna pravna oseba, kjer bodo ustanoviteljice uresničevale in izvajale posamezne skupne naloge, za katere se bodo sporazumno dogovorile.
Po sklenjeni razpravi so se župani odločili, da se aktivnosti, povezane s sprejemom Odloka o ustanovitvi Zveze občin Spodnje Podravje, začasno ustavijo. Občine, ki so delavno gradivo Odloka o ustanovitvi Zveze občin
Podravja
Iz 6. kolegija županov, 2. februarja. Foto: Aleš Šprah
Spodnje Podravje že uvrstile na dnevne rede svetov, pa bodo to točko umaknile.
Kot je bilo dogovoreno na zadnji seji kolegija, je bilo poročilo o financiranju Knjižnice Ivana Potrča Ptuj uvrščeno na februarsko sejo. Direktorica KIP Tjaša Mrgole Jukič je župane informirala o financiranju KIP po posameznih občinah. Med dolžniki je posebej izpostavila občini Podlehnik in Majšperk. V razpravi so oblikovali stališče, da mora direktorica KIP razrešiti težave, povezane s financiranjem KIP v dogovoru z župani občin dolžnic. Predstojnik Skupne občinske uprave Stanislav Napast je županom predstavil Poročilo o delu Skupne občinske uprave in Finančno poročilo za investicijo CERO Gajke od leta 2000 do 31. 12. 2003. Župani se bodo naslednjič sestali v ponedeljek, 1. marca
2004.
Branko Novak
6	POBUD IN 2 VPRAŠANJI SVETNIKOV
Stanje čistilne naprave, število priključkov na kanalizacijo, dolžina pločnika na Grajeni, kanalizacija v Podvincih, ...
Vprašanja Milana Petka:
1.	Zakaj v mali sejni sobi v Mestni hiši še niso nameščene karte Mestne občine Ptuj z vrisano komunalno in cestno infrastrukturo?
Odgovor: Karte so že bile izdelane v letu 2003, vendar je res, da v mali sejni sobi niso nameščene.
2.	Zakaj dolžina pločnika na Grajeni ni 540 metrov in kdaj se bo gradnja nadaljevala? Zakaj se ni pričela izgradnja pločnika na Maistrovi ulici v smeri proti Grajeni, čeprav je pogodba že podpisana? Odgovor: Gradnja pločnika na Grajeni se bo nadaljevala, ko se bo pričela gradnja pločnika na Maistrovi ulici. Obe investiciji vodi Direkcija RS za ceste, MO Ptuj je samo soinvestitor. Po zagotovilih direkcije naj bi se dela na obeh odsekih pričela spomladi
2004.
♦ ♦♦
Pobude Mar-
&jana Kolariča:
1.	Glede na zaplete s čistilno napravo ob Rogoznici, kjer krajani
nasprotujejo postavitvi le-te, naj se prouči možnost, da se kanalizacija naselja Podvinci naveže na predvideno kanalizacijo v Gajkah.
Odgovor: Pobudo smo že predhodno posredovali izdelovalcu projekta Zaščita kakovosti podtalnice Dravskega in Ptujskega polja ter mu naročili, da poišče ustrezno rešitev.
2.	Oddelek za gospodarsko infrastrukturo in okolje naj skliče sestanek s člani sveta Primestne četrti Rogoznica in jim pojasni, za čiščenje kate-
Odgovori podani na 13. redni seji, 26. januarja
rih lokalnih in javnih poti je v zimskem času zadolžena občina.
Odgovor: Mestna občina Ptuj je v zimskem času zadolžena za čiščenje tistih lokalnih in javnih poti, ki so v njeni lasti, nikakor pa na za ceste in poti drugih lastnikov. Članom sveta PMČ bo na sestanku natančno pojasnjeno, katere ceste niso v pristojnosti občine v času zimske službe.
3.	Gramozira naj se povezovalna cesta Podvinci-Dornava, da se bodo lahko udeleženci v prometu bolj varno vozili po njej.
Odgovor: Cesto smo že gra-mozirali.
Herbert Glavič
♦ ♦♦
Pobuda Konrada Rižnerja:
Slovenske železnice naj se pozove, da za potrebe invalidov uredijo prehod čez progo med trgovino Borovo in Rogozniško cesto.
Prečkanje proge je invalidom na vozičku onemogočeno, zato jih morajo spremljevalci z vozičkom vred prenesti. Odgovor (op. ured.: odgovor so posredovali iz Holdinga Slovenske železnice, d.o.o.):
1.	Po opisu sodeč je to nivojski prehod v km 17+ 680,80 proge Pragersko-Središče, d.m. na tem mestu mestna cesta v nivoju križa železniško progo v širini 8,20 metra. Nivojski prehod je zavarovan z mehaničnimi zapornicami, kijih zapira kretnik na postaji Ptuj.
2.	Slovenske železnice so izdale soglasje za gradnjo podvoza v km 17+546 s pogojem ukinitve Npr v km 17+ 680. Ker pa je zgrajen samo podvoz za motorna vozila,
je ostal omenjeni Npr v upo-
rabi za pešce in kolesarje. V celoti bo ukinjen z izgradnjo podhoda, kar bo verjetno z modernizacijo proge Prager-sko-Ormož .
3.	Ker se na območju nivojskega prehoda 17+ 680,80 pojavijo napake v smeri in višini tira (hitrost vlakov 100km/h), smo v območju prehoda na cestišču odstranili asfalt in ga uredili v makadamu zato, da lažje vzdržujemo tir.
4.	Glede na omenjeno svetniško pobudo smo 23. 12. 2003 asfaltirali oba pločnika v območju nivojskega prehoda. Tako je sedaj urejen prehod za pešce, kolesarje in invalide v vozičkih.
Marjan Zaletelj, pomočnik direktorja infrastrukture za vzdrževanje”
♦ ♦♦
Pobuda Borisa Gerla: Ugotoviti je potrebno število priključkov na kanalizacijo in kje ti manjkajo. Direktorja Centralne čistilne naprave na Ptuju se naj pozove, da mestni svet seznani s stanjem čistilne naprave, kakšna je njena zmogljivost in z njenimi omejitvami ob sedanjih obremenitvah.
Odgovor (op. ured.: odgovor so posredovali iz Komunalnega podjetja, d.d.)
"Število priključkov na kanalizacijo v Mestni občini Ptuj je sledeče:
-	gospodinjstva: 1923
-	večstanovanjski objekti 333
-	gospodarstvo: 461
-	negospodarstvo: 110
Na javno kanalizacijsko omrežje (zraven nekaterih objektov, katerih lastniki ne kažejo
interesa za priključitev na omrežje, čeprav tehnično možnost priključitve imajo) trenutno niso priključena sledeča naselja v Mestni občini Ptuj: Spuhlja, del Rogoznice, Žabjak, Podvinci, Kicar, Nova vas pri Ptuju vse do občinske meje z Destrnikom, Mestni vrh, del Rabelčje vasi, Grajena, Grajenščak, Krčevina pri Ptuju, Krčevina pri Vurbergu, del Turnišč, Sodince in Suha veja.
CČN odpadnih vod mesta Ptuj je bila ob rekonstrukciji v letu 1989 izvedena za čiščenje odpadnih vod 105.000 PE. Naprava je od vsega začetka njenega obratovanja preobremenjena predvsem zaradi tehnoloških odpadnih vod. V letu 2003 smo v povprečju ugotavljali 20% preobremenjenost na napravi. Priključevanje novih objektov na javno kanalizacijo se ne omejuje in se jih tudi v prihodnosti ne bo, teži se k zmanjšanju obremenitev iz tehnoloških odpadnih vod.
V letu 1995 sprejeta zakonodaja s področja odpadnih vod v Sloveniji (usklajena je s smernicami EU) zahteva, da se večje obstoječe čistilne naprave nadgradijo za čiščenje hranil iz odpadnih vod ( spojine dušika in fosforja).
Mag. Jernej Šomen«
♦ ♦♦
f Pobuda Rajka
Fajta: Naj se pripravi odlok o tradicionalnih sejemskih prireditvah na
Odgovor:
Odlok o prodaji blaga zunaj prodajaln na območju MO Ptuj je v pripravi in bo med drugim zajemal tudi tradicionalne sejemske prireditve v občini. Odlok bo pripravljen do marčevske seje mestnega sveta.
Klavdija Petek
STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO
Območni odbor demokratične stranke upokojencev Ptuj seje pred kratkim sestal na razširjeni seji skupaj s predsedniki občinskih odborov DeSUS-a iz drugih občin ter se seznanil o tekoči problematiki in pripravah na letošnje državnozborske volitve v jeseni.
Vsem so znana prizadevanja o ustanovitvi regije Spodnje Podravje s sedežem na Ptuju.
Do sedaj so bile postavljene razne variante o regijah in šele pred kratkim smo dočakali, da se predlaga 14 oziroma 13 regij.
Pri območnem odboru DeSUS ocenjujemo, daje nujno potrebno podpreti, da se ustanovi regija Spodnje Podravje. Na skupnem razšiijenem sestanku smo se dogovorili za skupno akcijo, da uresničimo prizadevanja za ptujsko regijo oziroma regijo Spodnje Podravje, ki nam bo omogočala hitrejši razvoj in boljše življenjske pogoje.
Na skupnem sestanku brez predstavnikov območja Ormoža smo sestavili peticijo našemu predsedniku stranke DeSUS Antonu Rousu, kajti presenečeni smo bili, da tudi naši najodgovornejši člani stranke niso podprli oblikovanja regije Spodnje Podravje. Zato smo ga pozvali, naj opraviči zaupanje naših volivcev s tem, da odločno podpre oblikovanje regije Spodnje Podravje kot edino zagotovilo hitrejšega razvoja našega območja. Prosili smo ga tudi, da o tem obvesti naše poslance v državnem zboru ter ministrico za regionalni razvoj Zdenko Kovač.
Na to smo govorili o kandidatih naše stranke za evropske poslance ter še dodatno predlagamo Iva Sisingerja, dolgoletnega aktivnega člana naše stranke. Nadalje smo se enotno dogovorili, da se stranka DeSUS za volitve evropskih poslancev priključi stranki LDS, ker bomo skupaj močnejši in predlagamo, da kandidira v naših vrstah predsednik ZDUS-a Vinko Gobec.
Vsi prisotni so menili, da se takoj prične evidentiranje kandidatov - poslancev za jesenske volitve. Na kandidatno listo naj pridejo najboljši člani naše stranke.
Albin Pišek, predsednik Območnega odbora DeSUS Ptuj
V	soboto, 14. februarja, je na povabilo ptujske Liberalne demokracije na Ptuj prišel predsednik vlade in predsednik LDS mag. Anton Rop. Udeležil seje slovesne otvoritve 44. Kurentovanja, katerega častni pokrovitelj je.
0 našem skupnem delu v stranki govori tudi dosežek, s katerim se lahko pohvalimo.
V	zadnjih mesecih in preteklem letu smo uspeli doseči, da je bil v Vladi sprejet zakon o skladnem regionalnem razvoju.
Po številnih koalicijskih usklajevanjih je naša poslanka Lidija Majnik skupaj s poslanskim kolegom Antonom Butolenom uspela s predlogom, daje Slovenija razdeljena na 14 razvojnih regij, med njimi pa je tudi Spodnje Podravje. Z velikim angažiranjem ptujskega župana dr. Štefana Čelana, poslanke in predsednice LDS Ptuj Lidije Majnik ter s pomočjo številnih članov MO LDS Ptuj je bil naš trud poplačan. Za dokončno uresničitev našega cilja je potrebno zakon sprejeti tudi v parlamentu. Upamo, da bomo svoj cilj dosegli, saj se zavedamo odgovornosti in priložnosti, da sami načrtujemo svoj razvoj.
Na zadnji seji 10 smo evidentirali kandidate za evropske volitve, seznanili pa smo se tudi z najaktualnejšimi dogajanji v parlamentu in stranki.
Aktivna je bila tudi Mlada liberalna demokracija. Ob slovenskem kulturnem prazniku, 8. februarju, smo pred Mercatorjevo blagovnico na Ptuju delili letake o življenju in delu največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna.
Mestni odbor LDS Ptuj
N Si
Nova Slovenija
Krščanska ljudska stranka
Iz redne letne konference N.Si Ptuj
Člani in simpatizerji Nove Slovenije -krščansko ljudske stranke, smo se 9. februarja zbrali na letni konferenci. V skladu s statutom stranke smo opravili pregled dela stranke na Ptuju za leto 2003 in se pogovorili o najpomembnejših nalogah za letošnje leto. Predsednik Mestnega odbora N.Si Janez Rožmarin je v svojem poročilu največ pozornosti posvetil delu stranke v mestnem svetu. V svoji oceni dela ni mogel mimo dejstva, da Koalicija za drugačni Ptuj s svojo številčno premočjo vztrajno preglasuje predloge opozicijskih svetnikov. V razpravi je z obžalovanjem ugotovil, da tudi sodelovanje s stranko SDS ni ravno vzorno. Vse prevečkrat se vlagajo predlogi in razlagajo stališča, ki niso bila predhodno dogovorjena v opoziciji.
Mestni odbor N.Si bo v tem letu večino svojih aktivnosti posvetil pripravam na volitve. Za nas bodo še posebej zanimive prve volitve poslancev v Evropski parlament.
Stranka je določila nosilca liste Lojzeta Peterleta. Lista je v glavnem že dogovorjena - na njej bodo tudi ženske primemo zastopane.
Če bo stranka na državnozborskih volitvah želela
doseči ustreznejši rezultat, bo potrebno storiti precej več kot na prejšnjih volitvah. V tem letu se obetajo različni referendumi in tudi na njih se bo treba dobro pripraviti ter aktivno sodelovati pri njihovi izvedbi.
Kot gostje so se konference udeležili tudi predstavniki sosednjih občinskih odborov. Izmed gostov je bilo največ vprašanj namenjenih podpredsedniku stranke in poslancu Alojzu Soku. Prisotnim je obširneje predstavil politično stanje v državi in trenutne aktivnosti v državnem zbora. Beseda je tekla tudi o utemeljenosti razpisa referenduma o izbrisanih, načinu dela Koalicije Slovenija v DZ in odnosa med koalicijskima partnerkama. Nekaj časa je bilo namenjenega tudi regionalizmu v državi s poudarkom na pripravo regije Spodnje Podravje, za kar se zavzemamo in tudi podpiramo.
Po koncu konference smo se udeleženci zadržali ob zakuski in nadaljevali pogovore o temah obravnave na konferenci.
Janez Rožmarin, predsednik 00 N.Si Ptuj
Mesec pozornosti
V	marcu nas čaka nova, sveža in topla pomlad. Pričela se bodo dela v naravi in ta nas bo obdarila s svojimi plodovi.
Mesec marec prinaša tudi kar nekaj praznikov. Najprej bodo vesele vse žene, katerih dan praznujemo 8. marca. Nato bodo 25. marca vesele še vse matere, ko praznujemo materinski dan. Svoje pozornosti bodo deležni tudi očetje na še ne tako uveljavljen dan očetov, ki ga praznujemo 10. marca.
Mladi forum ZLSD Ptuj bo v čast vsem praznikom pozornosti priredil že tradicionalni projekt, ko bodo 6. marca delili rože pred Mercatoijevo blagovnico. Rože bodo delili od 10. ure dopoldne naprej. V marcu pa v Mladem forumu ZLSD Ptuj začenjajo s serijo okroglih miz na temo človekove pravice. Prva bo 12. marca v prostorih CID-a, ob 16.30. Govorili bomo o homoseksualnosti in pregledali novelo zakona o partnerski skupnosti.
V	Združeni listi socialnih demokratov Ptuj vam želimo prijeten začetek pomladi 2004!
Mirjana Nenand, za ZLSD Ptuj
ZDRUŽENA USTA
socialnih demokratov
PODELITVE,
PRIZNANJA
Folklorna skupina bolnišnice Ptuj -letošnja prejemnica oljenke MO Ptuj
Intervju s Stankom Lepejem, predsednikom Folklorne skupine Bolnišnica Ptuj
etošnjo edino oljenko - priznanje Mestne občine Ptuj, ki ga je ta podelila ob Prešernovem dnevu, je prejela Folklorna skupina Bolnišnice Ptuj. Oljenko je na osrednji slovesnosti ob slovenskem kulturnem prazniku, 6. februarja, v dvorani ptujske gimnazije predsedniku folklorne skupine Stanku Lepeju vročil župan dr. Štefan Čelan. Skupina je nagrado prejela za 28-letno uspešno delovanje in za mnoge zasluge ter uspehe, dosežene od leta 1976, ko je bila ustanovljena na predlog sindikatov v ptujski bolnišnici. Od leta 1998 deluje kot ena izmed 12 skupin oziroma sekcij pri Delavsko prosvetnem društvu Svoboda Ptuj. Že vsa leta je mentorica skupine Cvetka Glatz, sedanji predsednik pa Stanko Lepej.
Začeli ste skromno in se razvili v skupino plesnih parov, godcev in pevcev, ki ji v ptujski občini ni primerljive. Kako vam je to uspelo?
To je dolga zgodba. Leta 1976 je bila ustanovljena folklorna skupina kot ena izmed štirih skupin kulturnega udejstvovanja delavcev ptujske bolnišnice. Ustanovil jo je takratni sindikat pod vodstvom g. Marjana Štolfe. Takrat so slovenski sindikati vodili akcijo ’’Kulturo delavcem”. V ptujski bolnišnici so ustanovili kar štiri skupine: pevsko, dramsko, plesno in folklorno. Žal, ohranila seje le folklorna, ki pa seje leta 1998 zaradi zakomplicirane zakonodaje vključila kot sekcija v DPD Svoboda Ptuj.
V vaši predstavitvi piše, da ste edina folklorna skupina v sedanji MO Ptuj, ki je našo kulturno dediščino ponesla v svet. Ali je
tukaj mišljeno plesno izročilo tukajšnje - štajerske pokrajine?
Ne. Začeli smo s štajerskimi plesi, plesi s Prekmurja, Goričkega, Porabja in Razkrižja, Gorenjske in Koroške. Vse skupaj pa nadgradili še z meščanskimi plesi z druge polovice devetnajstega stoletja.
Ali se udeležujete revij folklornih skupin v Unionski dvorani v Mariboru in mednarodnih revij folklornih skupin v Beltincih? Katerih mednarodnih in domačih folklornih festivalov oziroma srečanj se še udeležujete?
Ne, v Mariboru in Beltincih še nismo bili. Udeležujemo pa se vseh območnih in medobmoč-nih revij, kijih organizira Javni sklad kulturnih dejavnosti Slovenije.
Predolg bi bil spisek oziroma
Leta 1982 sta plesala tudi prvi predsednik Jože Pernek (prvi z leve) in nekdanja predsednica Snežana Plohl (druga z desne). Foto: Kosi
naštevanje krajev in prireditev, na katerih je naša skupina nastopala v svoji 28-letni zgodovini. Samo lani je odrasla skupina sodelovala na 23 prireditvah, na devetih v občini, na desetih v drugih občinah in krajih po Sloveniji, na dveh revijah in dveh mednarodnih festivalih. Največje priznanje, ki si ga lahko zaželi vsaka folklorna skupina, pa je bilo vsekakor povabilo in nastop na mednarodnem festivalu FOLK-ART na velikem odru mariborskega Lenta predlani.
V katerih državah ste gostovali in v katerih mestih ste zastopali ptujsko občino?
Bojim se, da bom katero pomembno prireditev izpustil. Ni jih bilo malo, ne v nekdanji veliki občini, ne v državi, pa
v znak dobrodošlice zaplesali in zapeli tudi tujim diplomatom, ko so z muzejskim vlakom obiskali Ptuj. Pri tem pa naj omenim še naš podmladek. Samo lani so trinajstkrat nastopili, s plesi pa razveseljevali bolnike v ptujski bolnišnici ter oskrbovance domov za ostarele v Ptuju in Mariboru.
Znano je, da največ pozornosti namenjate vadbi, prezentaciji in preučevanju meščanskih plesov in oblačil iz 1850-1900. Ali ste po teh najbolj prepoznavni, doma in tudi preko državnih meja?
Resje. Največ napora je gospa Cvetka Glatz vložila v ta projekt. Ni slučaj, da smo samo lani od triindvajsetih nastopov odrasle skupine nastopili kar desetkrat z meščanskimi plesi
(‘rrcUlnn^tnit
Z meščanskimi plesi pred Mestno hišo na festivalu Ptuj - odprto mesto, september 2003.
tudi ne na mednarodnem prizorišču, kamor nas nenehno vabijo.
Ptujsko mestno občino smo zastopali v pobratenih mestih v Franciji, v mestu Sant Cyr sur Loare, in nemškem Burg-hausnu. Skupaj s kurenti smo bili v Mohaču na Madžarskem, pa na mednarodnem festivalu v mestu Györ, na festivalu narodnih noš v Kamniku, na šuštarski nedelji v Tržiču, na mednarodnem festivalu v Dja-kovu, Humu na Sutli, v Koprivnici in sosednji Cestici na Hrvaškem. Naj omenim, da smo
ob glasbi, ki jo je posebej za skupino priredila gospa Meta Trop, ki je tudi mentorica našim godcem. Tudi sicer usmeija svoje učence iz ptujske glasbene šole v našo skupino. Kako to, da ste se člani pod vodstvom mentorice Cvetke Glatz odločili izpiliti prav te plese in preučevati značilnosti meščanskega družabnega življenja iz druge polovice 19. stoletja?
Želeli smo biti prepoznavni, kot je prepoznaven sam Ptuj s svojo bogato kulturno dedišč-
PODELITVE,
PRIZNANJA
Predsednik Stanko Lepej za govorniškim odrom na osrednji prireditve ob letošnjem kulturnem prazniku po prejemu priznanja MO Ptuj. Foto: Langerholc
ino. Zanimivo je tudi to, da smo prav s temi plesi osvojili zelo širok krog občinstva, tako doma kot v tujini. Gostitelji nas celo prosijo za nastope z meščanskimi plesi. Izgleda, da so četvorke, polke, valčki in galop vse bolj priljubljene. In naša dekleta in fantje jih znajo zaplesati.
Kateri so še drugi plesi v vašem stalnem repertoarju? Kakšno je vaše vodilo pri izbiri plesov?
Nekaj sem omenil že v začetku pogovora. Res, zelo široka paleta, ki pa nas tepe. Zakaj? Zato, ker so stroški nakupa in vzdrževanja zelo veliki.
Vse, kar dobimo, vse dotacije, sponzorska sredstva in pomoči namenimo v obnovo in nakup noš. Še več, gospa Cvetka se celo odpoveduje honorarjev, ki ji po vseh pravilih pripadajo. Vodilo je instinkt, vemo, kaj si občinstvo želi, pa tudi kulturna dediščina.
Ali v vsebino plesov vključujete tudi predstavitev ljudskih in meščanskih šeg in navad, kmečkih opravil ...? So v vaših spletih tudi dramski vložki? Nekaj malega pri štajerskih plesih in prekmurskih plesih. Ima skupina posebnega umetniškega vodjo in koreografa?
Ne. Vse breme je na mentorici Cvetki Glatz.
S katerim strokovnjakom s področja etnomuzikologije, ljudskih plesov in glasbe sodelujete?
Gospa Cvetka ima zelo širok krog znancev, s katerimi se posvetuje. Mitja Gobec in Meta Trop sta svetovalca za glasbo, za meščanske noše dr. Sergej Vrišer in za koreografijo Vaško Samec, umetniški vodja KUD Študent iz Maribora. Večinoma sodelujemo s člani žirij na tekmovanjih, njihove pripombe pa s hvaležnostjo upoštevamo. Skupina šteje 34 članov. Kdo so člani skupine in od kod prihajajo?
To so ljubitelji kulture, ki jim ples veliko pomeni. So najrazličnejših poklicev in starosti. Skupno jim je ples, druženje in nastopi. Prihajajo z vseh koncev bivše ptujske občine. Imamo tudi dve mlajši skupini s 25 plesalci.
Kakšni so kriteriji za sprejem v skupino, morda telesne mere, višina? Kdo lahko postane njen član?
mnogo Ptujčanov. Pa ni res. Ženska pevska skupina Spominčice so samostojna skupina v okviru DPD Svoboda Ptuj.
Res pa je, da nastopamo skupaj skoraj na vseh prireditvah in so naš stalni spremljevalec. Ko sva prej govorila o morebitnih vložkih pri naših plesih, lahko sedaj rečem, da za te vložke poskrbijo prav pevke z ubranim petjem pod vodstvom Marije Stöger.
Brez njih si skoraj ne morem predstavljati nastopa. Res smo kot eno telo z eno dušo.
Koliko je folklornih plesnih skupin v Sloveniji?
Točnega podatka ne vem. Če pa pogledam samo na Ptujsko, ko ima skoraj vsaka vas folklorno skupino, jih je tisoč, če ne več. Kakšna je vloga predsednika; kako sodelujeta z mentorico in drugimi člani?
Če po pravici povem, biti moraš menedžer. Iskati moraš sredstva in zaveznike, stroko pa prepustiti mentorju - strokovnjaku.
Sliši se, da ste želeli maja lani odstopiti zaradi finančnih
Iz podelitve oljenke na proslavi ob kulturnem prazniku v dvorani Gimnazije Ptuj, 6. februar 2004. Predsednik Stanko Lepej sprejema oljenko iz rok župana dr. Štefana Čelana. Foto: Langerholc
Vsak, ki ima veselje do plesa, je dobrodošel med nami. Podrediti se mora delovnemu kolektivu in disciplini. To je predvsem rednim tedenskim vajam (lani jih je bilo kar 46) in pripravljenosti sodelovati na nastopih.
V okviru vaše folklorne skupine deluje tudi znana ženska pevska skupina Spominčice, kar ni pravilo pri folklornih plesnih skupinah.
Zanimivo, da tako razmišlja
trenj in nesoglasij med vašo skupino in DPD Svoboda. Kako zdaj sodelujete z vodstvom DPD Svoboda in njegovim predsednikom Aleksandrom Glatzem? Lahko rečem, da trenutku in času primerno. Še vedno pa trdim, da bi morala Svoboda kot krovna organizacija imeti vsebinsko usmeritev za vse skupine in sekcije. Danes pa imamo skupen le žig, davčno številko in transakcijski račun.
ran 9
Vse ostalo je prepuščeno članicam, tudi zbiranje denarja, s tem, daje odredbodajalec nekdo izven skupine, to je predsednik DPD Svoboda. Dosedanji predsedniki. In koliko časa ste predsednik vi? Prvi predsednik je bil Jože Pernek - Pepi, za njim Snežana Plohl, pa Franc Štumberger, ki sem ga nasledil pred dvema letoma. Za mano bo postal predsednik Franc Malek, dosedanji podpredsednik in aktiven plesalec že od ustanovitve.
Kako si pridobite finančne vire za delovanje, nastopanje in kostume, ki so verjetno precej velik strošek, ter druge spremljevalne dejavnosti?
Dotacija ZKD ne zadošča za preživetje. Na srečo nam je v teh letih priskočila na pomoč Mestna občina Ptuj, bili smo deležni tudi pomoči nekaterih ptujskih podjetij in posameznikov, le nekaj malega smo iztržili. Vso podporo, materialno in finančno, nam nudi Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj in direktor dr. Lojze Arko. Za razliko od drugih folklornih skupin na Ptujskem, ki negujejo krajevno folkloro, če se tako izrazim, je naš repertoar zelo širok in zahteva precejšnja sredstva za številne noše. Hvaležni smo vsem, ki nas podpirajo tudi z naročilnicami za prevoze, saj številna gostovanja to tudi narekujejo.
Koga vabite na vaše letne koncerte. Ponavadi so v maju v ptujskem gledališču.
Tiste okoliške, najbližje. Žal nam finančna sredstva ne dopuščajo, da bi na naše letne koncerte ali prireditve na Ptuju povabili skupine iz oddaljenih krajev Slovenije ali celo iz zamejstva.
Kateri uspeh štejete kot vaš največji doslej?
Nastop na FOLK-ART-u in letošnja oljenka ob kulturnem prazniku.
Vaši načrti v bližnji prihodnosti?
Načrtov je veliko. Zavedam pa se, da se bomo lahko pokrili le z odejo, ki nam bo na voljo. Dolgoletna želja gospe Cvetke Glatz pa je, da bi na oder postavila še plese iz Rezije. Morda nam bo skupaj uspelo.
Milena Turk
Razvojni forum Mestne občine Ptuj
7 e na novoletnem sprejemu je župan dr. Štefan Čelan najavil, da je Mestna občina Ptuj pričela s pripravo integralnega raz-iga programa (IRPMOP). Tedaj je povabil k sodelovanju širok krog strokovnjakov iz posameznih področij v prepričanju, da bodo s svojim bogatim znanjem in izkušnjami lahko dali pomemben prispevek k nastajanju za mesto Ptuj in širšo okolico Spodnjega Podravja tako pomembnega razvojnega dokumenta. 6. februarja je v Narodnem domu na Ptuju potekal Razvojni forum, ki se ga je udeležilo 60 vabljenih.
Po uvodnem pozdravu je ptujski župana k besedi povabil dr. Matjaža Muleja, zaslužnega pro-fesoija na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru.
Dr. Matjaž Mulej je svoj nastop pričel s pedagoško provokacijo. Taje obsegala 30 vprašanj, na katera je skozi svoj nastop posre-
Foto: Aleš Šprah
doval odgovore, kijih lahko strnemo v dvanajst poglavij:
•	Današnje poslovne razmere
•	Ustvarjalnost, invencija, potencialna inovacija, inovacija
•	Prvi pogoj-posodobitev stila razmišljanja
•	Inovativno poslovanje
•	Tipologija invencij in inovacij
•	Uresničevanje inovativnega poslovanja z uporabo tipologije inovacij
•	Inovativna družba - podporno okolje
•	Služba za pospeševanje kakovosti in inoviranje v organizacijah
•	Metode
•	Koliko inovativna sta poslovanje slovenskih proizvodnih podjetij in njihov managment?
•	Zahteve do idealnega podjetja
•	Sklepi o Sloveniji Župan je udeležencem foruma in sebi postavil vprašanje: "Ali smo generacije, rojene v dvajsetem stoletju, zmožne in sposobne tako uspešno razvijati naše
bnosti.
2.	Okolje, prostor in infrastruktura.
3.	Gospodarstvo, vključno s kmetijstvom in turizmom.
Ta razvojni forum je bil namenjen predvsem predstavitvi projekta in izobraževanju vseh tistih, ki bodo
sodelovali v posameznih projektnih skupinah.
Razvojni forum bo predvidoma ponovno sklican junija, ko bo že možno razpravljati o rezultatih opravljenega dela po posameznih projektnih skupinah.
Branko Novak
mesto, kot so to počeli naši pradedje in prababice?”
V	svojem nastopu je izpostavil naloge, kijih mora ta lokalna skupnost uresničiti v zvezi z določitvijo pozicije mesta Ptuja kot regionalnega središča Spodnjega Podravja.
V	fazi sprejemanja Prostorske strategije RS pa si mora mesto izboriti, da ga prometna in energetska os države ne zaobide.
Svoj razvoj mora mesto graditi na treh indikatoijih uravnoteženega razvoja, ti pa so:
•	indikatoiji ekonomskega razvoja,
•	indikatoiji socialnega razvoja,
•	indikatoiji okoljskega razvoja. Svoj nastop je zaključil z odgovorom na v uvodu postavljeno vprašanje.
Postavljenemu cilju seje moč približati le,
•	če bomo Ptuju ponovno povrnili višjo raven političnega in upravnega odločanja;
•	če bomo znali razviti dovolj inovativne izdelke in storitve;
•	če bomo na vseh ravneh v naši občini znali vzpostaviti celovito podjetništvo (ne zgolj pravno);
•	če bomo znali zgraditi trg za naše storitve in izdelke;
•	če bomo ob tem znali zgraditi svoje sposobnosti in uporabiti pospeševalne ukrepe vlade, EU idr.
•	in nazadnje bomo morali vse to skupaj tudi močno in dolgo hoteti.
Simona Kašman iz ZRS Bistra Ptuj je predstavila predvideno strukturo Integralnega razvojnega programa Mestne občine Ptuj in terminski plan.
Sedaj se bodo pričele intenzivne aktivnosti po posameznih strateško razvojnih področjih, ki pa so: 1. Razvoj virov človečkih sposo-
Ptuj kot samostojna regija?
Vlada je končno sprejela predlog novega zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki ga je vladna služba za strukturno politiko in regionalni razvoj pripravila kot del vladnega programa za učinkovit vstop v EU. Predlog predvideva oblikovanje 14 razvojnih regij z vzpostavitvijo t. i. regionalnih razvojnih svetov, ki bodo predstavljali in povezovali interese občin ter gospodarstva v posamezni regiji s civilno družbo na tem območju.
Regionalni razvojni sveti bodo določali prioritete in sprejemali odločitve pri pripravi in izvajanju regionalnih razvojnih programov. Zakon naj bi prinesel odgovor na vprašanje, kako zmanjšati zaostanke posameznih regij tako za slovenskim povprečjem oz. najbolj razvito slovensko regijo kot tudi za najbolj razvitimi regijami v Evropi. Zakon je pomemben zato, ker ne gradi na tem, da bi vzpostavljal t. i. upravno-politične regije. Poskuša namreč vzpostaviti strukture, ki jih poznajo tudi druge sodobne evropske države, da krepijo t. i. regionalne sposobnosti. Da torej gradijo na tem, kako v neki regiji izboljšati uporabo razpoložljivih virov in pripeljati nove, kako krepiti možnosti za zaposlovanje, dvigniti dodano vrednost ter zgraditi ustrezno infrastrukturo. Z zakonom o skladnem regionalnem razvoju se prvič vzpostavljajo t. i. območna razvojna partnerstva. To so lahko razvojne zveze občin na nižjih ravneh, ki skupaj z drugimi razvojnimi zvezami znotraj posamezne regije oblikujejo razvojni svet. Po drugi strani pa se občine lahko pri uresničevanju posameznih projektov povezujejo tudi prek meja svoje razvojne regije.
Z uveljavitvijo zakona se bosta javna agencija RS za regionalni razvoj in javni zavod Pospeševalni center za malo gospodarstvo združila v Razvojno agencijo Slovenije, ki bo jutri razvijala ključne strukturne politike v državi in s tem na nacionalni ravni predstavljala ključnega koordinatorja med posameznimi regijami in regionalnimi razvojnimi agencijami ter državo. Poleg tega se Javnemu skladu za regionalni razvoj in razvoj podeželja daje nove inštrumente, s katerimi bo lahko posegal na področje skladnega regionalnega razvoja. Med drugim bo denimo posegal tudi v bolj tvegane naložbe, če bi lahko s tem spodbudili razvoj na posameznem območju. Borba za samostojno regijo je torej uspela, upamo lahko na uspešen razvoj, ki bo prinesel kaj več možnosti prebivalkam in prebivalcem regije Spodnje Podravje. Vsekakor je v prihodnje potrebna skladnost in sodelovanje občin, ki bi morebiti sestavljale Spodnjepodravsko regijo.
Občina Ormož ima sicer pri tem pomisleke in ni ravno navdušena nad skupnim bivanjem s Ptujem. Pa vendar, politični ali kakšni drugi interesi tukaj ne vzdržijo, saj je temeljni cilj razvoj vseh občin znotraj posamezne regije, še kako pomemben pa je pri vsem tem dialog. Upamo lahko, da bo konstruktiven.
Dejan Levanič
KMETIJSTVO,
ZANIMIVOSTI
Dobrote slovenskih kmetij Ptuj 2004
.f
etnajsta državna razstava Dobrote sloven* skih kmetij Ptuj 2004 bo nadaljevanje strokovnega dela na področju ocenjevanja in nagrajevanja dobrot slovenskih kmetij. Soorganizatorji razstave smo Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, Mestna občina Ptuj in nosilka projekta Kmetijska svetovalna služba pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Ptuj. Sicer pa je to projekt celotne Kmetijske svetovalne službe Slovenije, delujoče v okviru Kmetijsko-gozdarske zbornice.
iz otvoritve lanske, 14. razstave Dobrote slovenskih kmetij. Foto: Laura
Čas razstave
Razstava bo organizirana od
16.	do 19. aprila 2004. Predhodno pa morajo biti izvedene vse priprave od razpisa, zbiranja prijav, zbiranja vzorcev, ocenjevanja dobrot in priprava same razstave.
Kraj razstave
Razstava bo na ogled v prostorih minoritskega samostana na Ptuju, Minoritski trg 1, v osrednjem refektoriju, križnih hodnikih, učilnicah. Prodaja in ponudba dobrot bo organizirana na dvorišču minoritskega samostana in pred samostanom ter na mestnih ulicah Ptuja. V okviru razstave so predvidene tudi degustacije, predstavitve, kulturni program, strokovni posveti in drugo.
Število sodelujočih kmetij
Za sodelovanje na razstavi pričakujemo odziv okrog 700 slovenskih kmetij z okrog 1000 dobrotami. Sodelovali bodo s krušnimi, mlečnimi, mesnimi izdelki, suhim sadjem, žganjem, kisom, oljem, vinom, sokovi, marmeladami in tudi novimi proizvodi v skladu z dogovorom strokovnih služb.
Število nagrajenih
Vsi prijavljeni izdelki bodo ocenjeni in nagrajeni in zopet pričakujemo bogat izbor priznanj za izdelke. Pričakujemo preko 800 nagrajenih, ki jim bodo podeljena zlata, srebrna in bronasta priznanja. Za trikrat zapored osvojeno zlato priznanje pa bomo podelili znake kakovosti.
Program razstave
Program razstave bo oblikovan skupaj z osrednjo pokrajino -tokrat Dolenjska z Belo krajino in Posavjem. Na centralnem odru se bo odvijal kulturni program skozi vse štiri dni. Planiramo dva strokovna posveta z aktualnimi temami s področja dopolnilnih dejavnosti na kmetijah in razvoja podeželja. V letošnjem letu želimo okrepiti promocijo blagovne znamke Dobrote slovenskih kmetij. Kme-
V refektoriju minoritskega samostana.
tije se že sedaj poslužujejo označevanja izdelkov z znaki Dobrot v obliki nalepk za nagrajene izdelke. Kvaliteten izdelek v kvalitetni embalaži, označen z znakom Dobrote slovenskih kmetij, prispeva k dobri razpoznavnosti, uspešnejši prodaji in nudi možnost pridobitve dodatnega dohodka za kmetije. Razstava je poleg tekmovanja tudi zanimiva za ogled. Pričakujemo, da si bo razstavo ogledalo 20 000 obiskovalcev. Razstava je izobraževalne narave
inje zanimiva za ogled učencem osnovnih šol, dijakom, študentom, stanovskim društvom in drugim. Sodelujemo s sosednjimi pokrajinami, kar daje razstavi mednarodni pomen. Tudi na 15. razstavi bodo sodelovale slovenske kmetije iz zamejstva.
Vabimo vas k sodelovanju na razstavi in od 16. do 19 aprila 2004 na Ptuj na ogled festivala kulinaričnih dobrot slovenskega podeželja s pridihom preteklosti ujete v sedanjost.
Peter Pribožič, KGZ Ptuj
PRAZNOVANJE V ARANDŽELOVCU
Predstavnika Ptuja sta se udeležila 200-letniee prvega srbskega upora
rsi pač niso mogli biti prisotni na otvoritveni slovesnosti 44. Kurentovanja. Marija Magdalene, mestna svetnica, in Aleš Arih, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj, sta se mudila v Arandželovcu, kjer sta zastopala Ptuj ob počastitvi 200-letnice prvega srbskega upora.
Za njih je to izredno pomemben praznik, saj je to nekako mejnik za moderno srbsko državo. Leta 1804, 14. februarja, seje upor začel v Orašcu in je prerasel v pravo revolucijo z zahtevami po nacionalnih, družbenih in verskih svoboščinah. Ljudje so se želeli predvsem osvoboditi Turkov in fevdalnih zakonov, cerkev pa močne islamizacije. V prvem in drugem srbskem uporu sta se izoblikovali tudi dinastiji Karadžordževičev in Obreno-vičev, za kateri je značilno, da sta bili edini dinastiji skromnega porekla takrat na Balkanu.
Tako ne bo nihče presenečen, daje bila na praznovanju, ki je trajalo kar en teden, prisotna družina Karadžordževičev. Kljub temu, da so dolga leta živeli v izgnanstvu, jih ljudje sprejemajo za svoje. Vzkliki: "Živel kralj" in "Hočemo kralja” so vsake toliko časa preglasili dogajanje. Še posebej pa sije bila množica v tem edina, ko jih je nagovoril sam Karadžordževič. ”Ali bo Srbija kmalu (ponovno) monarhija?", je vprašanje, ki si ga lahko
Mestna svetnica Ptuja Marija Magdalene, župan Arandželovca Radmilo Miloševič in direktor ptujskega muzeja Aleš Arih pred spominsko ploščo 200-letnice srbskega upora.
postavimo.
Kljub dokaj slabim materialnim pogojem - v hotelu ni bilo tople vode, dno kopalne kadi je bilo popolnoma zarjavelo -seje praznovanje odvijalo z bliščem in sijajem, ki ga znajo pripraviti v Srbiji, z vso, že kar pregovorno gostoljubnostjo. Čudovita izkušnja za ptujsko delegacijo, ki pa je, v tem so si enotni vsi člani, bila še povrhu vsega zabavna po prijetno toplem tušu v domači kadi.
Tanja Ostrman Renault
Poročilo o kvaliteti pitne vode in varnosti vodooskrbe na vodooskrbnem sistemu Ptuj za leto 2003
/W / valitelo pitne vode smo na celotnem vodo-// oskrbnem sistemu nadzorovali z rednim m/ jemanjem in analizo vzorcev pitne vode v črpališču, v vodohranih in pri končnih porabnikih na omrežju. Zraven tega smo v letu 2003 uvedli monitoring pesticidov in odvzeli tri serije vzorcev na koncih vseh večjih cevovodov. Razen odvzema vzorcev vode imamo v črpališču nameščen biološki indikator z mladicami postrvi za neprekinjen nadzor nad kvaliteto pitne vode.
Vsebnost atrazina v pitni vodi '02-'03
Črpališče Skorba - zajetje
-m- Atrazin	-m- Desetil-atrazin	-m- Pesticidi skupno
----Dovoljeno skupno -----------Dovoljeno posamezno
V diagramu so prikazane vsebnosti atrazina in desetil-atrazina v črpališču za obdobje 2002-2003.
S strani Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor je bilo v letu 2003 odvzetih 1193 vzorcev, od tega 844 za mikrobiološke analize ter 349 za kemijske analize. Mikrobiološko neustreznih je bilo 19 vzorcev oz. 2,25°/o.
Od tega je bilo 8 vzorcev neustreznih zaradi neprimernega transporta vzorcev v juliju 2003 (visoke temperature), ostali neustrezni izvidi so posledica defektov na omrežju ter posledica obnovitvenih in vzdrževalnih del na cevovodih in vodohranih. Taki primeri so bili takoj sanirani z izpiranjem in preveijeni s ponovnim odvzemov vzorcev. Mikrobiološki izvidi vzorcev vode iz črpališča in plitvih ter globinskih vodnjakov izkazujejo 100°/o ustreznost. Število mikrobiološko neustreznih vzorcev se je glede na leto 2002 zmanjšalo z 2,45 % na 2,25o/o.
Zaradi ugodne mikrobiološke slike vzorcev na vodnih virih vode ne kloriramo!
Od 349 odvzetih vzorcev za kemijsko analizo je bilo neustreznih skupaj 11 vzorcev - od tega 9 vzorcev v črpališču in dva na omrežju.
Vzorci v črpališču so bili neu-
strezni zaradi nekoliko preseženih vrednosti za atrazin in desetil-atrazin (6-krat) in zaradi preseženih vrednosti za nitrate (5-krat). Glavni vzrok za presežene vrednosti nitratov so bile menjave črpalk v globinskih vodnjakih. Glavni vzrok za občasno presežene vrednosti atrazina in desetil-atrazina pa sta njuni količini v plitvi podtalnici Dravskega polja kot posledica njune pretekle uporabe v kmetijstvu.
Vsebnosti atrazina in desetil-atrazina v črpališču so se gibale med 0,02 in 0,16 mikrog/1, vsebnosti desetil-atrazina pa med 0,02 in 0,18 mikrog/1. Dovoljena vrednost za posamezni pesticid znaša 0,1 mikrog/1 oz.
0,5 mikrog/1 za vsoto pesticidov. Ugotovljene vsebnosti pesticidov na omrežju so nekoliko nižje zaradi ugodnega vpliva dislociranih globinskih vodnjakov. Tako so vrednosti za pesticide v skladu z normativi v občinah Destrnik, Vitomarci, Trnovska vas, Cerkvenjak, Videm, Podlehnik, Žetale, Hajdina, Starše in
Ptuj mesto, nekoliko preseženi pa so v občinah Kidričevo, Majšperk, Juršinci, Dornava, Gorišnica, Zavrč in Ptuj - okolica. Ugotovljene vrednosti za pesticide ne predstavljajo povečanega tveganja za zdravje uporabnikov.
Podatki monitoringa so razvidni iz spodnje tabele.
Oznaka Vzorca	Odvzemno mesto	25. Atrazin	3. 2003 Desetil-atrazin	15. Atrazin	7. 2003 Desetil-atrazin	24. 11. 2003 Atrazin Desetil-atrazin	
KP-01	Vodnjak V2	0,2	0,24	0,2 .	0,24	0,18	0,22
KP-02	Ptuj - HIT bar	0,11	0,13	0,1	0,11	0,05	0,05
KP-03	Loka	0,15	0,16	0,11	0,11	0,09	0,1
KP-04	Zlatoličje	0,1	0,12	0,1	0,1	0,07	0,07
KP-05	Savinjsko	0,16	0,17	0,16	0,15	0,15	0,14
KP-06	Žetale	<0,03	<0,03	<0,03	<0,03	<0,03	<0,03
KP-07	Cirkulane	0,14	0,13	0,15	0,19	0,13	0,13
KP-08	Formin	0,14	0,15	0,16	0,18	0,13	0,15
KP-09	Zagorci	0,14	0,14	0,14	0,16	0,13	0,14
KP-10	Cerkvenjak	<0,03	<0,03	0,05	0,07	<0,03	<0,03
KP-11	Grajenščak	0,12	0,11	0,1	0,13	0,1	0,11
Vzorci KP-01 so bili odvzeti v vodnjaku V2 in prestavljajo sliko plitve podtalnice na območju črpališča Skorba. Vsi ostali vzorci predstavljajo mešanico plitve in globinske podtalnice, z različnimi deleži obeh.
Dodatno k tem analizam smo v okviru notranjega nadzora v letu 2003 izvedli še 273 analiz vode na nitrate. Vsebnosti nitratov na omrežju, razen v 6 vzorcih, niso presegale dovoljene vrednosti 50 mg/1, so se pa na delih omrežja gibale med 40 in 50 mg/1. Na področjih dislociranih globinskih vodnjakov so bile vsebnosti nitratov manjše od 20 mg/1.
Varnost vodooskrbe smo zagotavljali z nadzorovanjem in s preventivnim vzdrževanjem vseh objektov na vodooskrbnem
sistemu in z nadzorovanjem varstvenih pasov črpališč.
V skladu z zakonom o živilih smo na področju oskrbe z vodo uvajali sistem notranjega nadzora (HACCP).
Na varstvenih pasovih vodnih črpališč smo izvajali aktivnosti po odloku o varstvenih pasovih. Odkupili smo 2,5 ha zemljišč. Organizirali smo setev 53 ha zimskih posevkov in izplačali regres za obdelavo teh zemljišč.
Iz vsega navedenega, kakor tudi iz poročila pooblaščene institucije - ZZV Maribor, izhaja, da je oskrba s pitno vodo vama, zdravstvena ustreznost pa primerna.
Ivan Dobnik, univ. dipl. inž.
kem. teh.
Komunalno podjetje Ptuj, d.d.
Poglej, pri sosedovih že spet kurijo
9
red nami je pomlad, čas čiščenja travnikov, zelenic, okolice hiš in vrtov. To skrbno delo spremlja tudi škodljiva razvada - kurjenje v naravi in na prostem. Takšni razvadi pa sledijo posledice. Kot zadimljenost, ki onesnažuje okolico in škoduje zdravju ljudem in čistoči zraka, gre za kršitev, ki ogroža splošno varnost ljudi in javno moralo, ki se konča s kaznijo za tistega, ki ne upošteva predpisa, ki sežiganje prepoveduje.
Dolžnost lokalnega komunalnega inšpektorja je, da javnost v smislu osveščanja preko medijev opozarja na določila predpisov ter jih seznanja o preventivnih ukrepih in posledicah kršitev predpisov. Tokrat gre za globalni ekološki problem, v katerega spada tudi kurjenje.
Sežiganje komunalnih odpadkov, vključno s sežiganjem odpadkov iz vrtov, na prostem, na mestu nastanka, v gospodinjskih kuriščih, v kotlovnicah in podobno, je prepovedano. Dovoljeno pa je le, če je za sežiganje izdano ustrezno upravno dovoljenje. Povzročitelj sežiganja, ki ne spoštuje določil predpisa, je za prekršek kaznovan z denarno kaznijo v višini 30.000,00 -posameznik, pravna oseba pa z
200.000,00 tolarji. Nadzor nad izvajanjem predpisa na osnovi
prijave in uradne dolžnosti pa opravlja komunali inšpektor. Tovrstne ostanke odpadkov iz vrtov in zelenic je potrebno primemo kompostirati doma ali pa jih je potrebno odpeljati individualno ali v okviru organiziranega odvoza na Čisto mesto Ptuj, to je v center za ravnanje z odpadki.
Kurjenje je prepovedano v določilih občinskih predpisov, in sicer v Odloku o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki in v Odloku o javnem redu v Mestni občini Ptuj, oba z začetkom veljavnosti leta 2001.
Prijave o kuijenju, ki zelo kazi naš kraj, mesto in okolico, sprejemajo na telefonski Številki 02 748 29 62.
Majda Murko, komunalna inšpektorica
'------------------------------------------------\
Sosežigalnica ali sežigalnica?
a Ministrstvo RS za okolje, prostor in energijo nam v poročilu za leto 2002 sporoča, da ”sta v Sloveniji dve sežigalnici odpadkov, ki sta pridobili dovoljenje za sežiganje odpadkov. To sta LEK, d.d., Ljubljana in PINUS TKI, d.d., Rače. Je pa tudi pet naprav za sosežig odpadkov; Energetika Ravne, d.o.o., Ravne na Koroškem, Salonit Anhovo, d.d., Anhovo, OPTE Ptuj, d.o.o., Ptuj, Glin Pohištvo, d.o.o., Nazarje in ETRA 33, d.d., Ljubljana, ki so pridobile dovoljenje za predelavo odpadkov (uporaba odpadkov kot gorivo)”.
Tako smo obveščeni o sežiganju v nekaterih objektih naše industrije, ne vemo pa, kaj se v njih sežiga, kdo ima nadzor nad sežigom, kako poteka merjenje emisij v zrak, vodo, zemljo, ali se upoštevajo zakonske omejitve, kakšne so kazni pri neupoštevanju določil in kdo nadzoruje spoštovanje predpisov? Kje so poročila?
Vemo, da je sežiganje odpadkov prepovedano. Zakaj?
Pri sežiganju se sprošča vrsta plinov, ki kvarno vplivajo ne samo na človeka, temveč tudi na celotno biosfero. Pepel je ostanek, ki predstavlja koncentrat vseh negorljivih snovi. To so metali, dioksini, furani in druge toksične substance. Lažno se prikazuje, da je teh snovi po izgorevanju manj. Nasprotno, pri izgorevanju se mnogo snovi, ki se prvotno nahajajo v nestrupeni obliki, pretvori v strupeno.
Ne morem razumeti, da prav sedaj, ko so pred nami odprte možnosti ravnanja z odpadki na moderen način z recikliranjem ter kompostiranjem, kar bi nam prihranilo mnogo denarja, drvimo v najdražjo, najspornejšo, najusodnejšo varianto odstranjevanja odpadkov s sežiganjem. Državna administracija se pač ne zaveda, kakšno ruleto igra z načrtovanjem gradnje t. i. velikih sežigalnic. Pristaši sežiganja vidijo pri tem zgolj osebno promocijo, osebno korist. Drugi pa mislijo, da bodo s sežigom ubrali bližnjico in čudežno rešili problematiko odpadkov.
Resnica pa je ta, da ravno sežig sproži vrsto še bolj zahtevnih vprašanj in zelo dragih navideznih rešitev, ki pa to niso. Poleg stalnega ogrožanja okolja kronično zastrupljajo zrak, vodo, zemljo in vse živo v bližnji in daljni okolici. Posledice sežigov so znane v bližnji preteklosti. Sanacije takšnih posledic znesejo na desetine milijard tolarjev, mnogokrat pa so nerešljive in je potrebno prizadeto zemljišče izprazniti, saj je neuporabno za bivanje. S sežiganjem je sprožena verižna reakcija novih problemov, ki jih ne bomo rešili, dokler bomo živi.
Razlika med pristaši in nasprotniki sežiga je ta, da prvi morajo zagovarjati sežig po službeni dolžnosti, drugi pa nasprotujemo temu iz prepričanja - zavedajoč se, kam lahko pripeljejo takšne odločitve.
Boris Gerì
s,_______________________________________________2
MSi 13
NE ČAKAJ, DA SE BODO DRUGI SPREMENILI - TI BODI TISTI, KI BOŠ SPREMINJAL SEBE
IN SVOJ ODNOS DO NASILJA!
za pomoč ljudem v stiski
Razvoj mreže aktivnosti
c€\
lani Mestnega sveta Mestne občine Ptuj so se 26. februarja na 15. redni seji seznanili in obravnavali tematiko nasilja v družini ter bili seznanjeni z aktivnostmi in razvojem mreže dejavnosti za zaščito žensk in otrok z izkušnjo nasilja.
V Nacionalnem programu socialnega varstva do leta 2005 sta med drugim zapisana dva cilja: prvi je oblikovanje novih pristopov za obvladovanje socialnih stisk, drugi pa širitev mreže, v kateri so materinski domovi, krizni centri za mlade in vame hiše na različnih lokacijah. Centri za socialno delo so postavljeni v vlogo povezovalca sistema in spodbujevalca novih programov na regijskih in medobčinskih ravneh.
MREŽA DEJAVNOSTI ZA ZAŠČITO LJUDI Z IZKUŠNJO NASILJA V MESTNI OBČINI PTUJ:
/. VARNA HIŠA PTUJ
Center za socialno delo Ptuj je izvajalec projekta Vame hiše v Ptuju v sodelovanju z Ministrstvom za delo družino in socialne zadeve in občinami Upravne enote Ptuj. Vama hiša bo namenjena ženskam in otrokom - žrtvam vseh vrst nasilja, ki potrebujejo takojšen umik v varno okolje. Bivanje v vami hiši lahko traja od 3 mesecev do največ enega leta.
Metode obravnave in pomoči žrtvam nasilja v projektu Vama hiša v Ptuju:
- vama hiša bo zagotavljala prvo socialno pomoč, osebno pomoč, zagovomištvo, skupinsko in individualno svetovalno socialno delo, timsko delo, evalvacijo in supervizijo.
Trenutno v Sloveniji deluje
mreža materinskih domov in zavetišč, v kateri sodeluje 14 različnih organizacij, kjer lahko poiščejo pomoč ženske z otroki v stiski, od tega je 5 ustanovljenih kot javni zavodi, 9 je nevladnih organizacij. Mrežo nevladnih organizacij sestavlja 8 materinskih domov in 10 zatočišč, ki so razpršeni po celi Sloveniji.
H. DOPOLNJEVANJE MREŽE ZA ZAŠČITO OTROK- IZVENDRUŽIN-SKE NAMESTITVE OGROŽENIH OTROK IN MLADOSTNIKOV V PROGRAME NEVLADNIH ORGANIZACIJ-"HIŠA ZAVETJA"
Dopolnitev mreže za zaščito ogroženih otrok in mladostnikov v smislu začasnih izvendružin-skih namestitev uvaja pilotski podprojekt "Hiša zavetja” na lokacijah v Podbrdu in v Ptuju. Izvajalec nacionalnega projekta je Zveza prijateljev mladine Slovenije, ki želi izboljšati učinkovitost dosedanje prakse dejavnosti, ukrepov in programov zaščite in pomoči ogroženih otrok in mladostnikov.
Hiša zavetja v Ptuju bo nudila ogroženim mladostnikom v starosti od 12. leta dalje začasno namestitev s celodnevno oskrbo, varstvo in vodenje ter specifično strokovno obravnavo, po metodologiji nadomestne družinske obravnave.
III.	PSIHOSOCIALNA POMOČ ŽRTVAM KAZNIVIH DEJANJ - PROGRAM NEVLADNE ORGANIZACIJE
V programu "Psihosocialna pomoč žrtvam kaznivih dejanj” delujejo centri v Ljubljani, Mariboru, Velenju, Murski Soboti, Kranju, Jesenicah in Ptuju v okviru nevladne organizacije PAPILOT - Zavod za vzpodbujanje in razvijanje kvalitete življenja.
Program Psihosocialna pomoč žrtvam kaznivih dejanj je edini program v Sloveniji, kije namenjen žrtvam vseh vrst kaznivih dejanj in žrtvam vseh oblik nasilja. Deluje 24 ur na dan, vse dni v letu, tudi ob nedeljah in praznikih v obliki dežurnih telefonov. Daleč najpomembnejše pa je to, da lahko žrtvi ponudijo pomoč TAKOJ, ko jo potrebuje, na ustrezen način, tudi terensko. Pomoč se torej ne izvaja samo na centrih, ampak tudi na terenu (na domu, sodišču, policijski postaji ipd). Kje in kako je odvisno od potreb in želja žrtev samih.
IV.	OBUKOVANJE MREŽE IZVAJALCEV IN PROGRAMOV ZA ZAŠČITO LJUDI Z IZKUŠNJO NASILJA
S področjem obravnave in pomoči osebam z izkušnjo nasilja se ukvarjajo naslednje institucije, zavodi in organizacije: zavodi s področja zdravstva, policija, centri za socialno delo,
”Vsak poskus, da oblikujem življenje nekoga po svojih željah, je nasilje. Ko človeku odvzamem ljubezen, zaupanje, spoštovanje, takrat sem uspešen nasilnež”, je v navedeni brošuri izjavil Anton Štemberger. Nasilje je resen družbeni problem, s hudimi posledicami. Prav zaradi tega, je potreben razvoj mreže dejavnosti za zaščito ogroženih skupin.
tožilstvo, sodstvo, zavodi na področju vzgoje in izobraževanja in nevladne organizacije. Vsi navedeni izvajalci programov se lahko povežejo v mrežo, ki bo s koordinacijo njihovih aktivnosti dosegla boljšo kvaliteto obravnave in pomoči osebam, ko jo potrebujejo.
Naši skupni cilji pri oblikovanju mreže dejavnosti za zaščito oseb z izkušnjo nasilja bodo v nadaljnjih prizadevanjih upoštevali pomanjkljivosti dosedanjega sistema pri oblikovanju novih pristopov na tem področju.
V	ospredju reševanja bodo naslednje splošne naloge:
-	izboljšanje kakovosti življenja ogroženih oseb,
-	zagotavljanje aktivnih oblik varstva,
-	razvoj strokovnih mrež pomoči s povezanostjo različnih institucij, oblikovanje novih pristopov za obvladovanje socialnih stisk (izobraževanja strokovnih kadrov na vseh navedenih področjih delovanja,
-	spodbujanje sofinanciranja programov in aktivnosti,
-	razvoj, sofinanciranje in širitev mreže navedenih projektov Vame hiše in Hiše zavetja,
-	spodbujanje novih oblik podpore in informiranja o mreži pomoči ter spodbujanje dela v timu.
V	povezanosti je moč za razvoj in izboljšanje pomoči osebam, ki jo nujno potrebujejo.
Maja Erjavec
ODSEV SE SLIŠI - svetovalnica - droge, na telefonu 080 637 38,
SAMARJAN - pomoč v duševni stiski, na telefonu 080 11 13,
SOPOTNIK - pomoč v duševni stiski, na telefonu 080 22 23,
SOS TELEFON - za ženske in otroke žrtve nasilja, na telefonu 080 11 55,
SOS TELEFON - Zavod Pelikan Karitas, info o drogah, na telefonu 080 12 21,
TELEFON ZA OTROKE IN MLADOSTNIKE TER STARŠE V STISKI -
od ponedeljka do petka od 13. do 15. ure, na telefonu 080 22 13,
URAD ZA DROGE, Tržaška 21, Ljubljana, v sredo od 12. do 14. ure na telefonu 080 15 53,
ZA -TE - zaupni telefon za vse stiske, žrtve nasilja, Miklošičeva 16, Ljubljana, na telefonih 01 234 97 83 in 080 22 23.
ZDRUŽENJE PROTI SPOLNEMU ZLORABLJANJU za žrtve spolnega nadlegovanja, na telefonu 080 28 80,
SPLETNA STRAN: www.tosemjaz.si.
Nekatere pomembne informacije za pomoč žrtvam nasilja, objavljene v brošuri Bodi tarča nenasilja, ki jo je decembra 2003 izdal CID Ptuj.
IZ EKONOMSKE ŠOLE PTUJ
Učno podjetje - podjetniški inkubator
r decembru smo na Ekonomski šoli v Ptuju odprli učne prostore, kjer naši dijaki pridobivajo znanja in veščine s področja podjetništva. Na otvoritvi so bili prisotni: ravnateljica Branka Kampi Regvat, župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan, Vladimir Tkalec, direktor Centra Republike Slovenije za poklicno izobraževanje, in predstavniki medijev ter nekaterih podjetij. Mentorja učnega podjetja Marija Šabeder in Viktor Tancer sva skušala predstaviti učno podjetje in novo metodo učnega procesa širši javnosti. Glede na odziv, vem, da nama je uspelo.
Znani metodi učenja pravimo učenje s pomočjo dela (working by doing). Učno podjetje je simulacija poslovnega sistema, ki posluje z ostalimi učnimi podjetji v Sloveniji in po svetu.
Naj omenim, da deluje v svetu skoraj 4000 učnih podjetij v 40 državah. Na Ptuju imamo registriranih 13 učnih podjetij. Izvrševanje plačilnega prometa, davčnega sistema - tudi carinjenje blaga, svetovanja in registra učnih podjetij opravlja Centrala učnih podjetij Slovenije (CUPS). Vključena je v svetovno zvezo učnih podjetij EUR0PEN s sedežem v Essnu (Nemčija). CUPS tako posreduje informacije o učnih podjetjih, ki so registrirana v tujini. Rad bi poudaril, da bo naloga CUPS-a v prihodnje tudi podeljevanje ISO standardov učnim podjetjem, ki bodo uresničila visoke zahteve glede kakovosti poslovanja.
Dijaki se srečujejo v učnem podjetju z delovnimi nalogami, ki jih pa razrešujejo v delovnih skupinah - učnih podjetjih. Posredovanje znanja ne poteka kot pri ostalih teoretičnih predmetih frontalno, kjer učitelj posreduje učno snov s katedre, dijaki pa si bolj ali manj skrbno zapisujejo njegove besede v zvezke. Naloga učitelja -mentorja učnega podjetja je, da opravlja nadzorstveno funkcijo, kot jo opravljajo člani nadzornih svetov v podjetjih. Samo vodenje podjetja je prepuščeno dijaku, kije bil izbran za manage^ a.
Vsako učno podjetje je ne glede na dejavnost odprt poslovni sistem, ki je razdeljen v naslednje oddelke: vodstvo podjetja, tajništvo, kadrovski oddelek, frnančno-računovodski oddelek in komercialni oddelek. Delovna
mesta so v vsakem učnem podjetju sistematizirana kot v resničnih podjetjih.
Ob prihodu v učni prostor tajnica pregleda prispelo pošto za učno podjetje, kjer je zaposlena. Vsako prispelo pisemsko pošiljko zavede v delovodnik, kjer se vodi evidenca prispele in oddane pošte. Mentor v konferenčnem prostoru posreduje vsem zaposlenim akcijski načrt delovnega dne. Vsak zaposleni opravlja svojo delovno nalogo znotraj oddelka pri tem pa sodeluje z ostalimi sodelavci oziroma navezuje stike s poslovnimi partnerji. V kadrovskem oddelku referent za kadre zaposli vse kandidate po postopku, kot ga opravi realno podjetje. Zaposleni v kadrovskem oddelku izpolnjujejo obrazce, kot so: prijava potrebe po delavcu, prijava delavca v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, izdaja in izpolnitev delovne knjižice. Zaposleni v kadrovskem oddelku se seznanjajo z novejšo delovno zakonodajo, ki jo potrebujejo pri oblikovanju pogodb o delovnih razmerjih. Ena izmed temeljnih nalog kadrovskega oddelka je zagotoviti v podjetju najkvalitetnejši kader. Vsi zaposleni v podjetju morajo napisati prošnjo z življenjepisom po objavljenem razpisu. Kadrovska služba preuči vsako prošnjo in povabi vsakega kandidata na informativni razgovor. Informativni razgovori se opravijo pred tri-člansko komisijo, ki zastavlja kandidatom izčrpna vprašanja. Vsak informativni razgovor snemamo z digitalno kamero. Kandidati se ocenijo tako, da si pogledajo svoje posnetke. Ob tem se veliko nasmejimo, opozorimo na napake, tako bodo kandidati,
maturantje, študentje imeli večje možnosti za zaposlitev, ko bo šlo zares. Na vsak informativni razgovor seje potrebno namreč skrbno pripraviti.
V	tem odstavku bi želel vključiti izjavo Damjana Fijavža, dijaka
v učnem podjetju: ”Sem dijak
4.	letnika ekonomske šole. Za pomoč in delo v našem učnem podjetju sem se odločil zaradi raznolikosti dela, ki ga v učnem podjetju opravljam. V učnem podjetju lahko razkrijem svoje teoretično znanje in ga uporabim v praksi. S tem pridobivam veliko izkušenj, kijih bom kasneje lahko uporabil na delovnem mestu. Za konec bi dodal samo še frazo: Z željo, trudom in veliko dobre volje se s skupnimi močmi dosegajo veliki cilji. ” Uspešna so tista podjetja, ki se lahko hitro odzivajo in prilagajo na gospodarske spremembe. Brez dobre informacijske podpore predvsem majhno podjetje ne bo sposobno slediti in se odzivati na trenutna gospodarska dogajanja. Poslovno-informacijski programski paket Birokrat za Windows nudi informacijsko podporo našim učnim podjetjem. Uporabljajo ga mnoga znana podjetja iz realnega poslovnega sveta v Sloveniji. Zaposlenim (dijakom) je tako omogočeno, da se že v tretjem letniku programa ekonomski tehnik srečajo z informacijski sistemom, ki nudi celovite rešitve v malih podjetjih. Aplikacija je namenjena majhnim podjetjem, ki potrebujejo dobro informacijsko podporo. Samostojni podjetniki in majhne družbe lahko s pomočjo takšnega programskega paketa samostojno pridobivajo informacije o poslovanju podjetja.
V	finančno-računovodskem oddelku se zaposleni srečujejo
z izvrševanjem plačil, knjižbami poslovnih dogodkov s poudarkom na obračunom plač, knjiženjem računov in amortizacije. Finančni knjigovodja skrbi za to, da dobijo zaposleni vsak mesec plačilni list, v katerem so podrobno razdelane postavke o neto plači, prispevkih in odtegljajih. Računovodenje se izvršuje lahko avtomatizirano na osnovi izstavitve poslovnih dokumentov ali
(fytyam 15
Ravnateljica Branka Kampi Regvat ter mentorja učnega podjetja Marija Šabeder in Viktor Tancer. Foto: Langerholc
ročno. Program Birokrat lahko opravi 95°/o knjiženj samostojno. Seveda pa brez dobrega poznavanja računovodenja ni mogoče razumeti računovodskih informacij. Računovodske informacije so podlaga pri odločanju. Dober računovodja daje smernice vodstvenemu kadru pri sprejemanju poslovnih odločitev.
Zaposleni v komercialnem oddelku so zadolženi za pospeševanje prodaje, optimalno nabavo blaga in skladiščenjem (zaloge so fiktivne). Skrbijo za odnose z javnostjo in promocijo izdelkov. Ponudba asortimenta poteka preko kataloške prodaje. Vsako podjetje je izdelalo prodajni katalog, naročilnico in se na kratko predstavilo.
Vsa poslovna dokumentacija v vsakem podjetju ima enotno glavo in nogo dokumenta. S slednjim sva skušala s kolegico Marijo Šabeder doseči standardizacijo obrazcev po podjetjih. Pomen poenotenja glave pri izdanih dokumentih je v tem, da se podjetje, kije standardiziralo poslovno dokumentacijo, lažje identificira pri poslovnih partnerjih. Simboli podjetja, s katerimi se podjetje identificira, predstavljajo za podjetje brezplačno reklamo.
V prispevku sem skušal nekoliko nazomejše predstaviti delo v učnem podjetju. Z učnim podjetjem je Ekonomska šola Ptuj pridobila prostor - podjetniški inkubator,v katerem se bodo rojevali naši bodoči podjetniki. Kandidati - iskalci prve zaposlitve bodo oboroženi z izkušnjami, ki so sijih nabrali pri vodenju informativnih razgo-
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE,
OBVESTILA
vorov v učnem podjetju. S kolegico Marijo Šabeder sva enakega mnenja glede prednosti posredovanja znanja in pridobivanja delovnih izkušenj v učnem podjetju dijakov Ekonomske šole Ptuj.
Zahvaljujem se vsem, ki so nam
pomagali in nam stojijo ob strani pri našem delu, predvsem pa podjetjem, ki so z denarnimi vložki omogočili nakup dodatne biro opreme.
Branka Kampi Regvat Marija Šabeder in Viktor Tancer
r— ---------------------------------------------\
RAZSTAVA ZIMA IN PTUJ NA OGLED DO 7. MARCA
Avtorja Primož Trop in Boris Voglar sta se likovni publiki na Ptuju predstavila že večkrat. Oba sta že razstavljala v Kolnkišti, galeriji Magistrat^ CID- u ter v galeriji Tenzor.
Mlada fotografa ob slovesu zime predstavljata več kot klasične ptujske motive, nastale v letih ’02 in '03. Razstava, kije bila 26. februarja odprta v Kolnkišti, v ul. Viktorina Ptujskega 4, je organizirana v sodelovanju s Klubom ptujskih študentov. Na ogled bo do 7. marca.
***
OTVORITEV RAZSTAVE LILLY WAS HERE PT. II
V počastitev mednarodnega praznika dneva žena ste vabljeni na otvoritev razstave fotografij z naslovom Lilly was here, pt.
II, ki se bo zgodila v Klubu ptujskih študentov - ’Kolništa’ v ul. Viktorina Ptujskega 4, 11. marca, ob 21. uri. Gre za serijo portretov, nastalih na ’foto session-u’ lanskega novembra, v_______________________________________________
IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV PTUJ
UPOKOJENSKI KAŽIPOT za leto 2004
Po sklepu občnega zbora, kije bil 28. novembra 2003, znaša:
-	letna članarina 1500,00 tolaijev;
-	tovariška samopomoč za leto 2004 2000,00 tolaijev;
-	vzajemna samopomoč za leto 2004 1000,00 tolarjev. Brezplačno merjenje krvnega pritiska je vsak prvi in tretji petek v mesecu. Družabni večeri so vsak prvi četrtek v mesecu, ob 18. uri, v klubu Aškerčeva 9. Kolesarski izleti so vsak drugi in četrti torek ob 9. uri, Aškerčeva 9. Prijave za izlete, letovanja, kopalne dneve, piknike in drugo; vsak petek v društveni pisarni med 9.in 12. uro!
Informacije dobite na telefonskih številkah: 7481133 - ob petkih, 7720951 - tajnica društva doma, 041 723 943 - predsednik.
-----------------------------------------------------------------------
Javni poziv za vlaganje zahtevkov za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje
Nastopil je čas, ko gre v zvezi z vračanjem preplačil za telefonske priključke nekoliko bolj zares, kot je to bilo za občutiti doslej. Državna komisija za strokovno in tehnično izvedbo Zakona o vračanju je 6. februarja 2004 v Uradnem listu RS št. 10-11 objavila javni poziv za pričetek vlaganj zahtevkov za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, katerega prepis posredujemo v celoti.
»Na podlagi 7. člena Zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (Uradni list RS, št. 83103 - prečiščeno besedilo) objavlja komisija, ustanovljena za opravljanje strokovnih in tehničnih nalog na podlagi Zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje,
javni poziv
za vlaganje zahtevkov za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje.
1.	Zahtevek lahko vložijo fizične osebe, lokalne skupnosti in njihovi pravni nasledniki, ki so z namenom pridobitve telefonskega priključka za sebe ali za druge sklenile pogodbo o vlaganju v javno telekomunikacijsko omrežje do vključno 6. 4. 1998 s pravnimi predniki Telekoma Slovenije, d.d., in Samoupravnimi interesnimi skupnostmi za poštni, telegrafski in telefonski promet (v nadaljevanju; SIS).
2.	Priključnina in prispevek SIS se kot splošno obvezno plačilo za pridobitev telefonskega priključka, v višini določeni s tabelo Ministrstva za informacijsko družbo, ne vračata.
3.	Zahtevku je potrebno priložiti pogodbo iz 1. točke javnega poziva. Če je iz pogodbe razvidno, da se pogodbena vrednost določa tudi na podlagi računov in drugih verodostojnih listin in dokumentov, je treba zahtevku priložiti tudi te dokumente. Če je upravičenec poleg pogodbenega zneska plačal še priključnino in prispevek SIS, naj predloži dokazilo.
4.	Če zahtevek vloži oseba, ki ni pogodbena stranka iz 1. točke, je treba zahtevku priložiti tudi dokaz o pravnem nasledstvu; fizične osebe naj predložijo sklep o dedovanju.
5.	Zahtevki se vlagajo pri krajevno pristojnem državnem pravobranilstvu glede na sedež pravnega prednika Telekoma Slovenije, d.d., oziroma SIS, kjer so bila opravljena vlaganja, in sicer na :
-	Državno pravobranilstvo Ljubljana, Šubičeva 2, p.p. 649, 1001 Ljubljana,
-	Državno pravobranilstvo, Zunanji oddelek Celje, Trg celjskih knezov 10,
3000 Celje
-	Državno pravobranilstvo, Zunanji oddelek Koper, Ul. Stare pošte 3, p.p.431, 6001 Koper,
-	Državno pravobranilstvo, Zunanji oddelek Kranj, Slovenski trg 1, 4000 Kranj,
-	Državno pravobranilstvo, Zunanji oddelek Maribor, Svetozarevska 6, p.p.
200, 2001 Maribor,
-	Državno pravobranilstvo, Zunanji oddelek Murska Sobota, Kocljeva 1/a 9000 Murska Sobota,
-	Državno pravobranilstvo, Zunanji oddelek Nova Gorica, Trg Edvarda Kardelja1, 5000 Nova Gorica in
-	Državno pravobranilstvo, Zunanji oddelek Novo mesto, Vrhovčeva 18, p.p.79, 8001 Novo mesto.
6.	Rok za vložitev zahteve je štiri mesece od objave tega javnega poziva in začne teči naslednji dan po objavi.«
Jože Maučec, predsednik Komisije za zbiranje podatkov o obsegu in načinih vlaganj v telekomunikacijsko omrežje na območju Mestne občine Ptuj.
v________________________________________________________________________
Mesec______________1. teden________________2. teden___________________3. teden__________________4. teden
Marec:	družabni večer	izlet ob dnevu žena	koncert ob materinskem dnevu	letovanje v Opatiji
April:	družabni večer	kolesarski izlet	kopalni dan Banovci	kolesarski izlet
Maj:	družabni večer	kolesarski izlet	kopalni dan, Moravci	kolesarski izlet
		DRUŠTVENA	ŠPORTNA	TEKMOVANJA
Junij:	družabni večer	ribji piknik, koles, izlet	Kopalni dan Radenci	kolesarski izlet
Julij:	družabni večer	kolesarski izlet	Bizeljsko in Kopanje v Čatežu	kolesarski izlet
Avgust:	družabni večer	kolesarski izlet		kolesarski izlet
September: Istra letovanje, družabni večer		kolesarski izlet	Gobatjenje v Halozah	kolesarski izlet
Oktober:	Družabni večer	kostanji na kmečkem turizmu		
November:	Družabni večer	martinovanje	kopalni dan	
December:	Družabni večer			slovo od 2004
MLADI,
ZANIMIVOSTI
PETNAJST PROSTOVOLJCEV IN TRIJE TEDNI - RECEPT,
DA NASTANEJO NOVI PROSTORI, NAMENJENI MLADIM.
Mladim prijazni prostori Mladinskega sveta Ptuj
)
J
e/f:
a Čučkovi 3 so zadnje tri tedne počasi nastajali novi prostori Mladinskega sveta Ptuj. V prikupni beli hišici z rdeče obrobljenimi okni je od pretekle sobote, ko je bila otvoritev, sedež organizacije s pisarnami in sejno sobo ter prostori, ki so namenjeni druženju mladih, različnim projektom, sejam vodstva Mladinskega sveta in ustvarjanju Likovne kolonije.
’’Stare prostore v mestni četrti Ljudski vrt smo si delili s številnimi drugimi organizacijami. Toda od Mestne četrti Jezero smo dobili v najem nove in jih s pomočjo nič več kot petnajstih prostovoljcev spremenili v prostore, ki bodo -vsaj upam - ’’mladim prijazni” in kar se da prijetni. Obnovo
le-teh so nam omogočila le proračunska sredstva, ki so ostala še od lanskega leta,"je povedal predsednik Mladinskega sveta Mestne občine Ptuj Dejan Klasinc.
Takoj po novem letu sta Mladinski svet in CID (Center interesnih dejavnosti) skupaj
Mladi to zmoremo!
,Jl
ladi Ptujčani in Mariborčani smo se 14. februarja zbrali na seminarju o nenasilni komunikaciji, ki ga je v okviru projekta Mladi to zmoremo organiziral urad za enake možnosti.
Foto: Rok Lončarič - Bato
Nacionalni koordinatorki Sonja Lokar in Jana Javornik sta omenjeni pilotni seminar pripeljali na Ptuj zaradi velikega interesa, ki smo ga pokazali mladi iz Ptuja.
Na seminarju smo preko iger in predavanj, ki sta jih vodili Tanja Prpič iz Hvaške in Danijela Levpušček, spoznavali prednosti dobrega komuniciranja. Skozi igre smo predvsem videli, kako se počutimo, kadar pogovor poteka tako, kot ne bi smel. Spoznali smo pomen gledanja sogovornika v oči in nevpadanja sogovorniku v besedo.
Sonja Lokar pa nam je pred-
stavila zelo pomembno temo, kije govorila o nasilju nad ženskami in spolnem nadlegovanju. Čeprav ta tema vedno bolj pronica v javnost, nas rezultati raziskav po svetu, še vedno negativno presenečajo. Skupaj smo prišli do zaključka, daje omenjena tema še vedno premalo obravnavana s strani naše države in državnih organov. Občine in tudi država se premalo zavedajo pomembnosti odpiranja varnih hiš, ki bi nasilje v družinah občutno zmanjšale. Pogovorili smo se, katere rešitve poleg varnih hiš so še učinkovite v tujih državah. Omenili smo predvsem zakon o rdečem kartonu (zakon govori o tem, da bi policija in drugi pristojni državni organi z mesta nasilja odpeljali nasilneža in ne žrtve, kot se to dogaja sedaj), ki seje izkazal za zelo učinkovitega v sosednji državi Avstriji.
Celodnevni seminar v Domu upokojencev na Ptuju seje zaključil s pozitivno evalvacijo seminarja in željo po čimprejšnjem ponovnem srečanju na še enem tovrstnem seminarju.
Mirjana Nenad
pripravila projekt za sestavo resolucije Mladinske hiše, ki naj bi bila po predvidevanjih uresničena najkasneje v dveh letih. Hiša bi pomenila veliko pridobitev za mlade, kajti v njej naj bi bilo vseh enajst organizacij, ki so znotraj Mladinskega sveta, hkrati pa bi mladi s tem dobili svoje prostore, katerih osnovni (morda tudi resnični) namen bi bil služiti le mladim ter jim med drugim ponuditi možnost za kvalitetno preživljanje prostega časa. "Resolucija bo sestavljena nekje do začetka poletja, porodila pa se je tudi ideja, da bi za to Mladinsko hišo ustanovili sklad, s katerim bi bila realizacijalažja, ” razlaga predsednik Mladinskega sveta in še dodaja, "zanimivo pa je, da ima ponekod Mladinski svet pravico na veto, čeprav
Foto: Emina Džananovič
naš te pravice nima. Mladinski svet Ptuj je pravzaprav krovna članica, znotraj katere je enajst manjših članic - pet političnih podmladkov in šest društev, ki jih Mladinski svet združuje ter povezuje. Vsi skupaj pa smo del Mladinskega sveta Slovenije. ” Anja Vičar
Večne zaobljube sestre Polonce
»Danesje dan, ki gaje naredil Gospod,« je bilo večkrat slišati v nedeljo, 1. februarja letos, v lepo obnovljeni cerkvi svetega Ožbalta na Ptuju. Takrat je namreč sestra Polonca Majcenovič iz te župnije izrekla svoje večne zaobljube Bogu. Slovesnosti, ki jo je vodil pater Primož Kovač, kapucinski provincial, so se udeležili Polončini starši, prijatelji ter številni drugi župljani. Prišle so seveda tudi sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja, predstavnice samostanskega reda, ki se mu je pridružila sestra Polonca.
Odločitev sestre Polonce za redovniško življenje seje v njej oblikovala že dalj časa. V otroštvu je redno obiskovala verouk in sodelovala v pevski skupini Lampica. V gimnazijskih letih jo je pater Miha Sekolovnik, takratni župnik župnije svetega Ožbalta, povabil k sodelovanju pri skavtih. Kot študentka je sodelovala v različnih skupinah in se udeleževala romanj. Za njeno odločitev redovniškega življenja pa je bilo najpomemb-
»Tako sem postala v njegovih očeh kakor tista, ki je našla mir«
ESI (vpS,iob)
Foto: Tone
nejše romanje v Asissi, mesto sv. Frančiška in sv. Klare. Po tem dogodku seje pridružila šolskim sestram sv. Frančiška Kristusa Kralja.
V želji za večjim poznavanjem Boga je opustila študij kemije in se vpisala na Teološko fakulteto v Ljubljani. Diplomirala je leta 2003.
Zdaj živi in dela v samostanu v Repnjah pri Vodicah nad Ljubljano.
Pri njenem delu ji želimo veliko dobrega!
Mojca Mesarič
KULTURNA DEDIŠČINA, PRIREDITVE
Aktivnosti Združenja zgodovinskih mest Slovenije
''druženje je bilo ustanovljeno 12. junija 2001 v romanskem palaciju na ptujskem gradu s podpisom Pogodbe o ustanovitvi in delo-vs|pfti Združenja zgodovinskih mest Slovenije. S tem podpisom je k združenju pristopilo šest zgodovinskih mest, in sicer: Idrija, Koper, Piran, Ptuj, Škofja Loka in Tržič. Začetki Združenja pa segajo v leto 1993, ko so tri mesta: Piran, Ptuj in Škofja Loka z dobro ohranjenim starim mestnim jedrom s sporazumom ustanovile Skupnost starih mest RS.
Danes v Združenju deluje deset mest oziroma občin. Sekretarka Mateja Hafner Dolenc iz Škofje Loke skrbi, da se sprejeti in dogovorjeni programi izvajajo ter da Združenje dobro deluje.
Delovanje Združenja poteka na formalni in neformalni ravni. Formalna raven je vsakoletna skupščina in seja nadzornega odbora ter vse aktivnosti, kijih skupščina in nadzorni odbor sprejmeta za tekoče leto. Neformalna raven pa poteka tako, da se predstavniki občin, vključenih v Združenje, srečujejo na delovnih sestankih, kjer pripravijo vse potrebno za delovni program Združenja. Ker združenje deluje tako na obnovi kulturne dediščine kakor tudi
na razvoju turizma, temelječega na starih mestih, se iz Mestne občine Ptuj udeležujejo teh sestankov različni strokovnjaki, ki pokrivajo ta področja. Eden takih sestankov, ki sva se ga udeležila s Tanjo Ostrman Renault, je bil 30. januarja v Školji Loki. Dogovorili smo se o naslednjih vprašanjih:
-	o sklicu seje nadzornega odbora in sklicu skupščine Združenja zgodovinskih mest Slovenije;
-	o predlogu programa Združenja zgodovinskih mest Slovenije za leto 2004;
-	o predstavitvi članic Združenja zgodovinskih mest Slovenije v STIC Ljubljana med
17.	in 21. majem;
-	kako naj Združenje obeleži
vstop v EU.
Tam smo tudi sklenili, da bo seja nadzornega odbora Združenja 12. februarja na Ptuju. Tega dne so se v ptujski Mestni hiši mudili županja Pirana Vojka Štular s sodelavci, župan Kopra Boris Popovič in Mateja Hafner Dolenc. Za predsednika nadzornega odbora za naslednje mandatno obdobje je bil imenovan Boris Popovič.
Program Združenja zgodovinskih mest Slovenije za leto 2004 se bo odvijal na naslednjih področjih:
1.	Šola prenove:
-	dnevi kamna v Štanjelu,
-	dnevi gline na Ptuju,
-	delavnica o uporabi in zaščiti lesa v Kranju.
Kot zanimivost moram povedati, da o projektu glina v okviru Ozare na Ptuju presenetljivo veliko vedo tudi drugod po Sloveniji. Sprejetje bil še predlog, da na Ptuju izdelajo znak Združenja iz gline.
2.	Turizem:
- koledar prireditev v mestih Združenja,
Olio
CENTER INTERESNIH DEJAVNOSTI Ptuj
Osojnikova 9 2250 Ptuj, Slovenija tel. 02 780 55 40 e-mail cid@cid.si
MESEČNI PROGRAM MAREC 2004
Sreda, 3. marec, ob 18. uri
Potopisno predavanje z diapozitivi Primoža Pipana - AVSTRALIJA Petek, 5. marec, ob 20. uri KITARSKI VEČER
Produkcija udeležencev tečaja kitare pod vodstvom Marka Korošca in Sama Šalamona Sreda, 10. marec, ob 18. uri Literarni večer
z zvočno vizualno semantično predstavitvijo knjige ODA NA MANHATNSKI AVENIJI Petek, 12. marec, ob 20. uri JAZZ KONCERT
JURE PUKL QUARTET, featuring PRIMOŽ GRAŠIČ
Jure Pukl - tenor saksofon
Primož Grašič - kitara
Nikola Matošič - bas
Gašper Bertoncelj - bobni
Sreda, 17. marec, ob 18. uri
ODPRTJE RAZSTAVE FOTOGRAFIJ
MARJANA ŠENICE
ORHIDEJE PRI NAS GOSTUJEJO
Petek, 12. marec, ob 17. uri
Okrogla miza Mladega foruma ZLSD Ptuj
ISTOSPOLNA USMERJENOST
Od 24. do 28. marca
Mednarodno srečanje študentov na temo
Balkan
USTVARJALNE DELAVNICE Sobota, 6. marec, ob 10. uri IZDELAVA DARILNIH ŠATULJIC Sobota, 20. marec, ob 10. uri
BELOKRANJSKE DRSANKE
Pa še to: kdor želi po pošti ali elektronski pošti prejemati mesečni koledar dogodkov v CID, naj nam to sporoči!
12. februarja so se v ptujski Mestni^hiši mudili županja Pirana Vojka Štular (med kurentoma), župan Kopra Boris Popovič in Mateja Hafner Dolenc, kjer so za predsednika nadzornega odbora za naslednje mandatno obdobje imenovali Borisa Popoviča. Foto: Aleš Šprah
-	predstavitev članic Združenja v STIC-u v tednu od 17. do 21. maja,
-	izdelava turistične razglednice mest Združenja.
3.	Promocija:
-	predstavniki iz mest članic v lokalnih medijih.
-	sodelovanje mladinskih organizacij mest Združenja,
-	vpis na UNESCO-vo listo spomenikov svetovnega pomena,
-	natečaj za tipične spominke,
-	izdelava stenskega koledarja Združenja za leto 2005 na temo mesta iz zraka,
-	medsebojna izmenjava kulturnih in drugih prireditev iz mest Združenja,
-	obeležitev vstopa Slovenije v EU s programom Združenja.
4.	Izobraževanje: posvet o prenovi in oživljanju starih mestnih jeder v času vstopa Slovenije v EU ob sodelovanju Sveta Evrope.
5.	Mednarodno sodelovanje:
-junija je predviden obisk evropskega Združenja zgodovinskih mest in pokrajin in angleškega Združenja zgodovinskih mest,
-	združenje bo sodelovalo na mednarodnih razpisih.
Ivan Vidovič
Ptuj na poti na seznani Unesca?
»
repričani smo, da je bilo delovno srečanje ptujskih izvajalcev na področju kulture, najodgovornejših predstavnikov mestne občine, zainteresirane javnosti in članov OO ZLSD Ptuj z ministrico za kulturo Andrejo Rihter, 13. februarja odločilnega pomena za nadaljnja vlaganja in urejanje vprašanj vzdrževanja in namembnosti kulturnih in zgodovinskih spomenikov Ptuja.
Ministrica je zagotovila, da bodo prostori sedanje vojašnice brezplačno preneseni v uporabo ptujskih kulturnih institucij in v tem vidi rešitev vprašanj arhiva in drugih depojev, da bo tako lažje urejati dominikanski samostan z arheološko zbirko. V letošnjem letu naj bi konjušnico uredili do IV. gradbene faze, da bi občina lahko začela iskati zainteresirane vlagatelje in uporabnike prostorov konjušnice, kar bi bistveno povečalo zaokroženo ponudbo na grajskem kompleksu. Pripravlja se tudi sanacija žitnice, Ptujčani pa se moramo dogovoriti o vsebini, ki jo bomo umestili v žitnico. Skupna ugotovitev je bila, daje dolgotrajnost denacionalizacijskih postopkov velika ovira zlasti pri vzdrževanju
objektov, ki v tem času nezadržno propadajo, kazijo mesto in pomenijo celo nevarnost. Rok za dokončanje postopkov je podaljšan do konca tega leta in pričakujemo, da se bodo vprašanja resnično razrešila, kar bo za Ptuj pomenilo veliko olajšanje.
Razčiščena vprašanja lastništva in zagotovitev ustreznega obnavljanja in vzdrževanja kulturnih spomenikov sta toliko bolj pomembna, ker želimo začeti postopek za vpis Ptuja na seznam UNESCO-ve svetovne kulturne dediščine. Za to je potrebno izpolnjevati kar nekaj zahtevnih kriterijev, kar lahko dosežemo s pomočjo ministrstva ob naših skupnih naporih in vztrajanju pri dogovorjenem.
V ta namen je nujno, da čimprej sprejmemo lokalni
Foto: Langerholc
kulturni program. Nacionalni kulturni program bo sprejet v naslednjih dveh mesecih. Med prihodnje aktivnosti sodi tudi zainteresiranje poslancev, da sprejmejo spremembe davčne zakonodaje tako, da bo vlaganje lastnika v objekt, ki je zaščiten, pomenilo bodisi davčno olajšavo ali pa bo imel možnost najetja ugodnejših posojil.
Ministrica nas je seznanila tudi z aktivnostmi ministrstva za odpiranje informacijskih
pisarn po občinah, kjer bodo strokovnjaki pomagali ljudem z nasveti pri obnovi, pri načrtovanju urejanja zaščitenega dela mesta. Predstavljali bi tudi primere dobre prakse. Na predlog, da imamo na Ptuju potrebo po samostojni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine, je ministrica prisotne pozvala, da podajo pisni predlog na ministrstvo, da bodo lahko stekli dogovori med ministrstvom in mestno občino, kako to urediti. Pogovor je tekel tudi o drugih kulturnih dejavnostih, o pomanjkanju možnosti zlasti za delovanje ljubiteljske kulture. Ugotavljali smo, da bo potrebno več sredstev namenjati za kulturne dejavnosti, saj je kulturno ustvarjanje v najširšem smislu tisto, kar je naša identiteta, kar je odločilnega pomena pri srečevanju z drugimi narodi.
Delajmo torej v prepričanju, da se kulturi, zlasti ptujski, pišejo vendarle nekoliko boljši časi!
Anka Ostrman
Kar štiri predstave za mladino in znova nagrada
JI
esec marec lahko v Mestnem gledališču Ptuj poimenujejo kar mesec mladosti, saj se bodo takrat tamkaj odigrale kar štiri mladinske predstave. Že vsem dobro znana TA PRESNETA LJUBEZEN, ki je pred kratkim slavila svojo stoto ponovitev.
Potem ŠOLSKI ZVEZEK v produkciji ljubljanske drame, sila zanimiva predstava, kije nastala kot adaptacija istoimenskega romana madžarske avtorice Agote Krištof, kije do sedaj preveden v več kot 30 jezikov. Govori o dvojčkih, dveh fantih, ki ju mati pred divjanjem druge svetovne vojne umakne na podeželje k babici. Ne topel babičin objem, čaka ju starčevski hlad in boj za preživetje. Njun gon po samoohranitvi je tako močan, da začneta ustvarjati svoj svet,
ki z nasiljem vzdržuje tanko mejo med življenjem in smrtjo ter ju popelje naravnost v svet odraslih. Ponovno je na našem repertoarju legendarna MARJETKA, str. 89 in pa čisto nova mladinska predstava iz Narodnega doma v Mariboru LJUBEZEN V ČASU POUKA, ki na duhovit in neposreden način prikaže - kaj vse se more pripetiti v razredu, od prve do zadnje šolske ure tistega dne - ljubezenski zaplet in obet dveh otrok, najstnikov, njuno nerodno zbliževanje, njuno
prvo zatrapanost in vse ostalo, kar spada pač zraven - vragolije in razne nemogoče nemirnosti, ko bi moral bit red in mir.
V marcu se obeta tudi gostovanje v tujini, in sicer bo predstava GREGORJEVO ČUDEŽNO ZDRAVILO odigrana v Pliberku na avstrijskem Koroškem.
Februarje bil za Mestno gledališče Ptuj zelo ploden mesec, saj seje skozi ta čas zvrstilo kar 28 predstav. Rok Vilčnik -Rokgre, stalni dramaturg Mestnega gledališča Ptuj, pa je na Celjskih dnevih komedije za svojo monokomedijo Pavlek, ki bo septembra premierno uprizorena prav tu v matičnem gledališču, prejel prestižno
Rok Vilčnik. Foto: Damjan Švare
nagrado Žlahtno komedijsko pero.
Mestno gledališče Ptuj
Ekslibris - ljubezen do knjige

ri človeku se izraža želja po lastništvu v različnih oblikah in pri tem knjiga ni izjema. Z razvojem tiska v 15. stoletju in novimi načini vezanja knjig se je povečal obseg knjižnic in lastniki so začutili potrebo po označevanju svojih knjižnih zbirk. Tako je nastal ekslibris, majhen grafični listič oz. knjižni znak, ki je na estetski način označeval lastništvo knjige, običajno pa je povedal nekaj tudi o lastniku, o njegovem poklicu ali hobijih.
Interierni ekslibris - pogled v knjižnico. Rokopis Žige Herbersteina na pergamentu (po I. 1558). KIR rokopisna zbirka
Kot ekslibris danes razumemo liste večinoma manjšega formata, ki so praviloma prilepljeni na notranji strani knjižnih platnic in s tem na estetski način označujejo lastništvo knjige. Vendar je ekslibris v najširšem pomenu lahko tudi samo podpis ali pečat z imenom v knjigi. Na njem je običajno poleg imena lastnika latinski napis ex libris, ki so ga včasih slovenili tudi z izrazi iz moje knjižnice, iz knjig in podobno.
Ekslibris je vselej sledil času, v katerem je nastajal, motivika pa seje spreminjala v skladu z umetnostno-zgodovinskimi obdobji. V 17. in 18. stoletju je bil predvsem heraldičen in cerkven. Na njem najdemo grbe, embleme, imena ter razne napise in misli. Najstarejši motiv je grb, saj so naročniki v preteklosti pripadali predvsem fevdalni posvetni in cerkveni družbi.
Heraldična motivika je dominirala vse do začetka 19. stoletja, ponovno pa je postala zanimiva na prelomu iz 19. v 20. stoletje, vendar takšnega razmaha kot v preteklosti ni več doživela.
Poleg ekslibrisov s heraldičnimi motivi se pojavljajo tudi povsem tipografski ekslibrisi (v tiskarni narejen zapis z morda preprostim ornamentom) in portretni ekslibrisi (vsebujejo portret lastnika), pogosti motiv sta pokrajina in značilni kraji. Alegorični ekslibrisi s prispodobami kažejo na hobi ali poklic lastnika. Naravoslovni ekslibrisi prikazujejo neokrnjeno naravo, živalske in rastlinske vrste ipd.
V 18. stoletju so postali priljubljeni interierni ekslibirisi in pogosto prikazujejo pogled v lastnikovo knjižnico.
Na prelomu 19. v 20. stoletje seje motivika zelo obogatila in poosebila. Ekslibrise so si
namreč omislili tudi razumniki, ki jih je k temu vodila poklicna zavest, kultura, ljubiteljstvo, krajevna pripadnost in podobno, ne pa družinska tradicija modre krvi.
Na tem mestu naj na kratko predstavim nekaj ekslibrisov, ki jih danes lahko najdemo v starejših knjigah na domoznanskem oddelku knjižnice. Če vemo, da domoznanski fond danes sestavljajo knjige iz različnih zasebnih, društvenih in samostanskih knjižnic, nas bogastvo najdenih ekslibrisov nikakor ne preseneča. Prevladujejo preprostejši ekslibrisi v obliki pečata, najdemo pa nekaj čudovito izdelanih heraldičnih ekslibirsov (nekatera starejša dragocena dela iz 17. in 18. stoletja vsebujejo lepe ekslibrise, ki še niso razvozlani) in več alegoričnih ekslibrisov, s katerimi so označevali svoje knjige nekateri znani ptujski meščani in kulturni delavci. Preprosto oblikovan tipografski ekslibris v ovalnem okvirju v obliki pečata in z imenom Ernst Fürst najdemo v številnih knjigah iz njegove knjižnice, ki jo je Raisp omenjal že leta 1858 v svojem vodniku po Ptuju. Knjige iz Ferkove muzejske knjižnice v Gomilici so označene z odtisom pečata z napisom Ferk Museumsbibliothek in Gamlitz; po prihodu na Ptuj okrog leta 1900 so jim odtisnili še pečat Städtische Ferk Museumsbibliothek Pettau. Knjige iz bogate domavske knjižnice so označevali z odtisom pečata Bibliothek Domau 1919 ali pečatom zadnjega predvojnega lastnika dvorca Dornava Guida pl. Pongratza (1865-1943) z napisom Guido von Pongratz, Schloss Domau, Post Moschganzen. V dvorcu Turnišče so za označevanje knjig uporabljali napis Schloss
Thumisch, Post Pettau , Steiermark. Preproste ekslibrise v obliki pečata najdemo še v drugih knjigah, ki so bile last posameznikov, največ pa društev ali drugih institucij.
Med najlepše ekslibrise v zbirki sodi interierni ekslibris, ki krasi rokopis na pergamentu Žige Herbersteina iz 1. polovice 16. stoletja in prikazuje pogled v bogato knjižnico. Na zgornjem robu ovalnega cvetličnega okvirja je latinska misel, na spodnjem robu pa napis Ex libris bibliothecae D. Zach: Conr: ab UJfenbach M. F.
Na zadnji platnici rokopisa je odtisnjeno ime zadnjega lastnika ptujskega, vurberškega in hrastovškega gradu: Joseph graf von Herberstein Vrbičan bei Lobositz.
Lepi alegorični ekslibrisi so v prvi polovici 20. stoletja krasili knjižne zbirke znanih ptujskih meščanov in kulturnih delavcev. Vsi nam s podobami na simboličen način pripovedujejo o poklicu ali zanimanjih lastnika. Poleg njegovega imena je običajno latinski napis ex libris, na nekaterih pa najdemo tudi nemški napis aus den Büchern ali Eigentum von.
Ekslibris jezikoslovca in publicista Davorina Žunkoviča prikazuje srednjeveškega viteza sredi knjižnice, z obema rokama se opira na meč; na mizi ob njem sta knjiga in sveča, v spodnjem desnem kotu pa sova. Napis se glasi Ex libris Martimi Žunkovič.
Ekslibris arheologa in notaija Viktorja Skrabarja prikazuje krta z lopato na kamnitem podstavku iz rimskega časa in napis Ex libris Viktor Skrabar. Eden izmed najlepših je ekslibris zgodovinarja in arheologa Balduina Sarie, ki z antično figuro in okraski izraža predanost njegovega lastnika svojemu poklicu.
Usnjar Paul Pirich je izbral strojarski motiv: strojarski čeber z dvema strojarskima nožema, v spodnji rob okvirja je vdelan ptujski grb; zgoraj in spodaj je napis v gotici: Aus den Büchern
P.	und M. Pirich. Lekarnar J. V. Poberaj je za svoj ekslibris med drugim uporabil tudi lekarniške potrebščine. Zraven sta še ptujski grb in nemški napis Eigentum von J. V. Poberaj.
Ohranjeni ekslibrisi nam danes pomagajo pri ugotavljanju izvora knjižnega fonda, imajo pa tudi povsem drugo, ne tako praktično razsežnost: pričajo nam o ljubezni lastnika do knjige.
Erazem Roterdamski je tako ljubil svojo knjižnico, daje na svoj ekslibris zapisal: ”Sum Erasmi nec muto dominum” (Sem Erazmova in ne menjam lastnika). Ta odnos naj nam bo vzor pri prizadevanjih, da bi ohranili plemenito vez med človekom in knjigo ter da bi ljubezen do knjig približali čim več mladim. Pri tem nam lahko pomaga tudi ekslibris.
Mira Jerenec, bibliotekarka
PTUJSKE KULTURNE POTI
»Človek se v besedah vedno izdaja, od kod je doma«
etos, ko se tako veselimo vstopa v tisto Evropo, kateri smo že dolgo prej pripadali, bi bilo prav, da bi se bili vsaj v mesecu, ko praznujemo slovenski kulturni praznik, spomnili tudi na skrb za svoj jezik, za svojo kulturo in na svoj narodni ponos. "Človek se v besedah vedno izdaja, od kod je doma", pravi Ivan Potrč in obogati slovensko besedišče z izrazi, ki najlepše zvenijo prav v naši pokrajini, v srcih naših ljudi. Kdo bi vedel za nesmi-lečno življenje in za czeke in zebe, če jih pisatelj ne bi zapisal ne samo v zgodbo, ampak tudi v narečni slovar, da bi ga razumeli tudi tisti onstran Trojan.
po svoji prelepi okolici z odprtimi očmi in s smislom za opazovanje vsega, kar je dajalo pisatelju navdih v tistih težkih časih. Pohodnike je vodil znani ptujski planinski vodnik Janez Vrtič, ki mu je družbo delala pohodniška palica, izdelana posebej za ta pohod v znak hvaležnosti za očuvanje Murkovega spomina. "Na svetu smo, tudi ti, dragi
ki oživijo edino takrat, ko se tam srečajo pohodniki. Ponekod se domačini pohvalijo z ostanki gradov, z zanimivim cvetjem, lepo urejeno okolico ali na novo urejenim vaškim vodnjakom, kjer seje včasih zbirala mladež. Veliko je motivov, ki privabljajo vsako leto posebej. Ponekod se ob poti pojavijo stojnice z domačimi dobrotami in zanimivimi pri-
Pohod po poti Ivana Potrča in Matije Murka se vsako leto prične na dvorišču ptujske knjižnice, ki se tudi imenuje po Ivanu Potrču.
bralec, da bi za ljudi živeli, drugih takih radosti v tem življenju ni... Najhuje pa je izgubljena vera v človeka.”
Ko smo se pripravljali na prvi pohod, smo skoraj plaho pričakovali prve pohodnike in se veselili vsakega posebej. Ali ni na planinskem pohodu najlepši prav občutek, da so pohodniki prišli k tebi, ker te spoštujejo in želijo skupaj s teboj preživeti dan v tvoji pokrajini, se pokloniti ljudem, ki so tu doma in se naužiti posebnosti ljudi in krajev, kamor so prišli. Čar takih pohodov je prav v teh pričakovanjih. Le kaj imajo domačini skrito v rokavu, da bi pritegnili goste. Ponekod so skriti slapovi, ki si pozimi nadenejo pravljično podobo, drugod so tihe, samotne jase,
delki, drugod prikažejo obred, kije povezan z datumom pohoda. Še bi lahko naštevali! Organizacijski odbor ptujskega pohoda je vodila iskrena želja pripeljati v prijazno mesto tudi take, ki jih poleg bogatih kulturnih spomenikov zanimata še pokrajina in ljudje.
Za tak obisk navadno zmanjka časa.
Pohodnikom smo želeli približati lepoto svoje domače govorice, kije Potrč v svojih delih nikoli ni zanemaril in je celo dodal slovar narečnih besed, da se ne bi pozabile in da bi jih razumeli tudi bralci iz sosednjih slovenskih pokrajin. Kdo bi danes vedel, kaj so bičke, če jih ne bi Prežihov Voranc tako prijazno opisal v svojih Solzicah.
Viktorija Dabič
Na Drstelji, kamor nas vsakokrat vodi novoletni pohod, je doma etnolog in priznani slavist dr. Matija Murko, znan tudi kot najmlajši diplomant dunajske univerze z odlično oceno. Še v pozni starosti je na praški univerzi hrepenel po svoji Drstelji in zatrjeval, daje to najlepši kraj na svetu. Ptujčani smo lahko ponosni na svoje velike rojake, zato jim z obiskom njihovih domačij izkazujemo ustrezno spoštovanje. V svojih Spominih je zapisal toliko lepega o teh krajih, daje vredno prebrati kaj za svojo dušo in srce. Za lepe misli in lepa sporočila bi si moral človek vedno najti čas, mar ne?
tišini v sebi, valovanju trav in prhutanju ptičjih kril. Tišina, ki jo danes tako potrebujemo, je balzam za dušo. In če želimo biti za hip sami s seboj, je sprehod s knjigo nekaj posebnega. Poskusite, člani Društva Zreli vedež to že nekaj let počnemo in ni nam žal.
Letošnji že 4. novoletni pohod po poti Ivana Potrča in Matije Murka, ki gaje 2. januarja organiziralo ptujsko društvo Zreli vedež, je znova pokazal, da si imamo ljudje veliko povedati. Vedno bolj pomembno pa je tudi, da se družimo in kujemo nova prijateljstva.
Pohodnike iz vseh krajev Slovenije in iz sosednje Hrvaške je na dvorišču knjižnice pozdravila ravnateljica Tjaša Mrgole in poudarila, da so verjetno edina knjižnica v Sloveniji, kije na stežaj odprla vrata svojega kulturnega hrama v prazničnih dneh.
V mesecu, ko praznujemo slovenski kulturni praznik, po katerem smo Slovenci prav tako prepoznavni, bi bilo vredno odpreti čim več knjig in si preprosto naključno izbrati besedilo, se ob njem ustaviti in se zamisliti. Če bi vzeli kakšno drobno knjižico s seboj v nahrbtnik, bi tako doživetje pomenilo še eno obogatitev sprehoda. Ob petju ptic lahko človek prisluhne
Ob prijetnih zvokih ptujske ženske pevske skupine Spominčice so si prijatelji in naključni znanci zaželeli varen korak v novem letu in srečne trenutke na prijetnih poteh.
Jutranjega srečanja so se udeležili tudi številni Potrčevi sorodniki in prijatelji in z odobravanjem priznali, da nas čas ob vstopu v Evropo ne bo pregazil, če se bomo znali obrniti k svojim koreninam, ceniti svoje in spoštovati tuje. Takšni pohodi so dragocena priložnost, da se sprehodimo
RAZSTAVE, LJUBITELJSKA DEJAVNOST
Slikarska razstava v Dijaškem domu Ptuj
evetega januarja je bila v jedilnici Dijaškega doma Ptuj otvoritev razstave likovnih del Irene Tušek, Bogomirja Jurtele in Jožeta Foltina. Vse tri razstavljavce druži pedagoško delo in ustvarjanje s čopičem v prostem času, zato se je naslov razstave ponudil kar sam - Pedagoški čopiči. Zbrane sta pozdravila ravnatelj Dijaškega doma Ptuj mag. Matjaž Neudauer in predsednik Združenja ravnateljev Spodnje Podravje, ki je razstavo tudi pripravilo, Ervin Hojker. Sledila je predstavitev likovnih ustvarjalcev.
Voditeljica programa Jana Gerì je povedala, daje Irena Tušek zaposlena kot učiteljica likovne vzgoje na OŠ Borisa Kidriča v Kidričevem. Z risanjem in slikanjem seje ukvaijala že v gimnazijskih letih, ko je obiskovala krožek pri profesoiju Albinu Lugariču, takrat je že tudi razstavljala. Po letu 1972 je razstavljala v okviru Likovne sekcije DPD Svoboda Ptuj in sodelovala na raznih srečanjih, kolonijah in Ex - temporih (Ptuj, Kidričevo, Maribor, Velenje, Ljutomer, Murska Sobota, Ljubljana, Novo mesto, Lenart...). Jože Foltin je ravnatelj v OŠ Markovci pri Ptuju. Njegove pomembnejše razstave: Ljubljana, Maribor, Ptuj, Italija, Nemčija, Avstrija, Hrvaška.
Prejel je več nagrad. Najvažnejše so: Ex - tempore Piran (3x),
Ex - tempore Ljutomer, Oljenka Mestne občine Ptuj, Nagrajenec DLUM-a 2000, odkupna nagrada Tenzor Ptuj 2003.
Bogomirju Jurteli je vedno primanjkovalo časa za najljubši del življenja - slikanje. Zato je ob upokojitvi z vsem srcem zgrabil
za čopič in sedaj veliko slika v ateljeju med haloškimi griči. Likovne poglede si je širil v veliko svetovnih galerijah in muzejih, saj je obiskal premnoge dežele sveta. Vsa leta po šoli je razstavljal v več krajih po Sloveniji in tudi v tujini. Najdražji so mu spomini na republiške razstave, Ex - tempore in mnoge kolonije.
0 delu likovnih ustvarjalcev je spregovoril tudi predsednik Društva likovnih pedagogov Ptuj Janko Marinič, kije med drugim dejal naslednje:
"Razstavljena dela so po svojem nastanku last treh različnih avtorjev, ki jih veže skupna nit okolja, v katerem živijo in ustvarjajo ter odnos do likovne problematike in njihove odzivnosti, ki jo interpretirajo v svojih delih. Vsi trije predstavljeni umetniki imajo veliko skupnega, a vendar so si pri doživljanju, prikazovanju in lastni likovni interpretaciji sveta, kijih obdaja, zelo različni. Tako glede načina slikanja, uporabi barv, kolorita, zgradbi in interpretaciji kompozicije, likovnega prostora in
fabulativnosti - pripovednosti njihovih slikarskih stvaritev. Tokrat razstavljene slike Irene Tušek so naslikane v glavnem z uporabo bogatega kolorita. Narava ji služi kot izhodišče navdiha ali kot izhodišče za slikarski problem, ki ga potrebuje za ustvaijanje lastnih kompozicij in s tem lastnega ustvarjalnega jaza - stila.
Razstavljena olja so naslikana velikopotezno, na prvi pogled s širokimi ekspresivnimi potezami čopiča ali slikarske lopatice, so pa kljub temu prežeta z velikim nabojem čustvenega in romantičnega doživljanja opazovanega motiva.
Tu in tam slikarka kot izrazno sredstvo uporablja grafizme fakturnega značaja. Sled ročaja čopiča, ki zareže kot nož v strukturo barve.
Jurtela se po svoji vsebinski izraznosti nagiba k simbolizmu in nadrealizmu z zanj značilno ikonografijo, podobe konj, kurentov, sv. Jurija, Florijana in druge.
Oljna platna so slikarsko obdelana na postimpresionistično linearni način. Črta nastopa na Jurtelovih delih v dveh vlogah. Njegova dela, prežeta s simboli Dravskega in Ptujskega polja ali z zgodovinskimi in sedanjimi simboli, se prepletajo z najrazličnejšimi informacijami - zapisanimi prav tako v simbolni obliki sodobnega sveta. Tetraedre in peterokotne prizme vpleta v svoja dela z namenom, da nas prisili poiskati si svojo zgodbo.
Foto: Langerholc
V	delih slikarja Jožeta Foltina čutimo njegovo podzavestno navezanost na zemljo, ki se odraža v koloritu in barvni paleti njegovih slik že od samih slikarskih začetkov. Narava mu služi kot osnovno izhodišče
za njemu lasten in svojstven likovni izraz, po katerem je postal razpoznaven ne samo doma, ampak tudi v širšemu kulturnemu in likovno ustvarjalnemu okolju.
V	likovno oblikovnih delih, predstavljeni sta dve sliki, se nam J. Foltin predstavi kot ustvarjalec in kreator lastne ekspresivne abstrakcije, kjer poteza čopiča ni samo faktura ali gesta, ampak postane nosilka strukture slike in kompozicije.”
Otvoritev je s svojimi nastopi obogatil tudi Moški komorni zbor pod vodstvom Franca Lačna. Po zaključku programa so si gostje ogledali slike in med seboj poklepetali.
Darja Ambrožič mag. Matjaž Neudauer
SAJ NI RES, PA JE
Ali kako so bili prostovoljci še enkrat bogato poplačani

lani DPM Ptuj smo projekt Veseli december, smo ga z nekaterimi zgovornimi podatki predstavili v januarski številki Ptujčana, ustvarjali od zamisli do izvedbe od maja do decembra 2003. Na osnovi zelo pozitivnega odziva otrok, staršev in drugih obiskovalcev smo projekt zaključili z zelo dobrim občutkom.
Dogovorili smo se, da bomo v januaiju izdelali podrobno analizo letošnjih prireditev skupaj z vsemi organizacijami, ki so sodelovale, in izdelali še izbo-
ljšan osnutek za v prihodnje. Nič hudega sluteč smo praznike preživeli z občutkom, da seje garanje izplačalo in da smo pomagali narediti nekaj dobrega za ptujske
otroke.
Potem pa ...
Ko smo po praznikih ponovno začeli z delom, smo ugotovili, da smo očitno v letu 2003 delali zelo slabo in narobe. V prvih dneh novega leta smo se soočili z nekaterimi dejstvi.
S 1. 1. 2004 smo v DPM Ptuj ostali brez sodelavke v programu javnih del, kije projekt koordinirala in naj bi ga tudi dokončala.
Niso ji odobrili nadaljnjega sodelovanja - ne glede na vse utemeljitve. Kdo bo plačeval račune, pripravil finančno poročilo ipd., ni problem Zavoda RS za zaposlovanje, ampak je problem članov društva.
Opazili smo, da v našem lokalnem tedenskem časopisu naš skupni projekt, kije imel več kot 5000 obiskovalcev, v množici dedkov Mrazov in Božičkov od tu in tam ni bil niti omenjen, če
22 /fw/ra/t
LJUBITELJSKA DEJAVNOST, RAZSTAVE
odštejemo napoved dogodkov, ki smo jo napisali sami in oglas z zahvalo sponzoijem, ki smo ga prav tako napisali sami.
-	Eden od partnerjev v projektu nas je obvestil, daje našo prireditev moderator jutranjega programa na lokalnem radiu močno skritiziral, ne da bi navedel kakšne argumente.
-	V proračunu Mestne občine Ptuj za leto 2004 je za dejavnost našega društva skupaj z neprekinjenim delovanjem svetovalne skupine TOM telefona predvidenih 561.000 tolaijev.
-	V istem proračunu je za Veseli december 2004 namenjenih kar 700.000 tolarjev manj, kot smo za isti namen prejeli v letu 2003.
Torej?
Očitno naše društvo ne dela dobro, ne dela pravih stvari na pravi način oziroma ni potrebno. Morda bi bilo celo najbolj pošteno, če bi nam to kdo kar preprosto povedal. Dvolično je namreč hvaliti nekoga, mu naložiti dodatno delo in ga potem načrtno opazovati pri tem, kako malo mu je treba pustiti, da se še trudi obstati. Dvoličnost je pravzaprav preblaga beseda za tako početje.
Za institucije, ki odločajo o življenjsko pomembnih zadevah za DPM Ptuj in vplivajo na javno mnenje v našem prostoru, torej ni pomemben kakovosten nivo naših programov in pozitiven odziv otrok in staršev, ni pomembno vloženo ustvarjalno in organizacijsko delo. Ni pomembno, daje bilo samo v projektu Veseli december doseženo sodelovanje 14 javnih zavodov na Ptuju, ki gaje zasnovalo in vodilo društvo brez redno zaposlenih sodelavcev, da o drugih prireditvah in humanitarnih programih niti ne govorimo. Med mnenjem konkretnih živih ljudi in stališči institucij je na Ptuju očitno velik razkorak. Preseneča nas namreč, kako so na primer Veseli december občudovali obiskovalci, naši partnerji in naključni obiskovalci iz drugih krajev: ”Kako čudoviti kostumi, kdo jih je kreiral... Kje ste dobili to glasbo, kdo vam je naredil izbor... Kakšni čudoviti izdelki na stojnicah, škoda, da se jih ne da kupiti nikjer drugje ... Kdo je Teta Zima, ki s svojo energijo res ogreje otroke in starše ... Kdo je naličil Snežke, da so bili res kot bitja iz pravljic ... Kje ste našli prostovoljce, kako ste jih uspo-
sabljali, da so tako prisrčni...
Kdo vam je napisal scenarije, res so nekaj posebnega ...”
Zdaj vemo, da odgovori na ta vprašanja na Ptuju preprosto niso pomembni.
V DPM Ptuj smo se v prvih dneh tega leta zavedli, da bomo morali resno razmisliti o svojih nadaljnjih načrtih, saj očitno nimamo osnove, na kateri bi lahko še naprej pripravljali otroško maškarado, pomladno vetrnico, praznovanje svetovnega dneva družin, brezplačno letovanje otrok iz socialno šibkih družin, otroške parlamente, jesenski živ žav, teden otroka, svetovanje otrokom in mladostnikom itd., da o Veselem decembru niti ne govorimo. Otroci in starši pričakujejo naše programe in se množično odzivajo našim povabilom, vendar se v našem mestu očitno nihče ne vpraša, ”s kom ali s čim” so programi narejeni. DPM Ptuj je postalo kar samoumeven servis za otroške prireditve, kjer imajo vedno vsi otroci vse zastonj in hkrati naslov, na katerega se obrnejo družine v stiski. In ker društvo zmore veliko brez zaposlenih sodelavcev in z minimalnimi proračunskimi sredstvi, je
vse dobro, saj stvari lepo tečejo ... Že vrsto let dokazujemo, da se da z malo denarja narediti ogromno, čudežev pa kljub vsemu ne znamo narediti.
Morda je zdaj pravi trenutek za to, da povemo, da naše delo ni nekaj samoumevnega. Za vsak projekt je potrebna zavestna odločitev vsakega člana društva, da opravi brezplačno delo v prid dvigu kvalitete življenja otrok, mladih in družin v našem mestu v svojem prostem času. Čeprav se zdi neveijetno, je preprosto res, daje največja korist, ki jo imamo člani od dela v društvu, občutek, da delamo prave stvari za naše najmlajše. No, morda pa je prišel čas za to, da si člani DPM Ptuj privoščimo doooolge počitnice! Ob koncu se želimo vsem, ki ste nas doslej spodbujali, opogumljali, tolažili in se imeli dobro na naših prireditvah, iskreno zahvaliti. Brez vas nas preprosto ne bi bilo, vemo pa, da vam naše delo veliko pomeni. Prepričani smo, da nas druži upanje, da bodo nekoč v našem mestu tudi ljudje ”v pomembnih institucijah” znali videti in razumeti.
Nevenka Gerì, za DPM Ptuj
Z OTVORITVE RAZSTAVE DRUŠTVA FOTO AKADEMIJA KLUBA PTUJSKIH ŠTUDENTOV
V GALERIJI MEDIA NOX V MARIBORU
Spodbudni »začetki« fotografskih poti
/71 eveda noben izmed devetih mladih razstav-Ijavcev ni več popoln začetnik, tako da so nekatera razstavljena likovna dela že bila javnosti na ogled. V večini pa so fotografije, predstavljene 6. februarja, prvič visele na galerijskih zidovih. Matija Brodnjak, Staša Cafuta, Davorin Ciglar, Črtomir Goznik, Blaž Ivanuša, Marko Orozovič, Alenka Slavinec ter Boris in Damijan Voglar so se tokrat prvič predstavili pod imenom društva.
Galerija Media Nox, kije proti koncu lanskega leta praznovala tretji rojstni dan, se lahko pohvali z bogatim likovnim dogajanjem, saj redno gostijo predvsem mlade in obetavne avtorje. Tako so v eni izmed številnih galerij na Židovskem trgu že večkrat predstavljali tako fotografe kot druge likovnike; slikarje, kiparje, oblikovalce, računalniške umetnike ..., ob klasičnih postavitvah kiparskih, oblikovalskih in slikarskih del raznovrstnih tehnik
in slogov se pogumno lotevajo tudi multimedije. Marsikateri dogodek je tako podprt z internetom ali videom ali pa je eden izmed elektronskih medijev pravzaprav celo osrednji pri samih instalacijah.
Med vrhunci lanske sezone je vsekakor razstava fotografij izraelskega umetnika Boaza Tala, ki je s svojim obiskom po uspešnih razstavah na Ministrstvu za zunanje zadeve v Jeruzalemu, v Nacionalni knjižnici v Parizu, zbirki Joshua
P. Smitha v Washingtonu ter mnogih drugih uglednih institucijah po svetu počastil tudi mesto Maribor.
Tokrat je za razliko od večine postavitev, ki so kot po pravilu konceptualne, zbrana raznolika in pisana paleta fotografskih žanrov ter tehnik. Od popotniške - potopisne, tukajšnjemu okolju tako znane socialno obarvane, portretne ter arhitekturne in glasbene fotografije do abstraktnih in le fotografskemu mediju dosegljivih in ujetih delčkov sekunde kulturnega utripa.
Razstavljati v eni redkih galerij pri nas, ki se ponaša s posluhom za alternativne in avantgardne tokove v umetnosti ter se ne boji drugačnosti, je bilo Ptujčanom, ki jih po pripovedovanjih čakajo še obetavne kariere (vsaj
Z otvoritve; ob predstavnici organizatorjev Sonji Štumberger. Foto: Silva Brodnjak
nekatere), še kako vznemirljivo in v veliko veselje. S pojavljanjem v instituciji kot je galerija, pa upajo predvsem na to, da se bodo za njihova dela odprla še kakšna vrata, ki bi jim omogočila nadaljnje ustvarjanje.
bb
IZ ZAKLADNICE ZGODOVINSKEGA ARHIVA PTUJ
Kaj seje dogajalo na Ptuju pred 100 leti? List iz mestne kronike 1894, 1904
r Zgodovinskem arhivu Ptuj hranimo tudi nekaj mestnih kronik. Med dolgoletne mestne kroniste štejemo Ferdinanda Raispa, upravitelja na ptujskem gradu in vnetega zapisovalca mestnih dogodkov. Njegovo kritično pero ptujskim Nemcem ni bilo po godu, zato so pisanje kronike prenesli na ptujsko gimnazijo, kjer so nato, režimu pripadni profesorji, zapisovali dogodke.
Izbrala sem leto 1894, koje kroniko zapisoval še Raisp inje tu in tam ošvrknil delo Nemcev in desetletje zatem, 1904, zapis nemško usmeijenega pisca. Prevode sem naredila v nekoliko stari jezikovni obliki, zapise pa predstavljam v obliki zapisovanja dogodkov po datumih. Zaradi odmaknjenosti časa in dokaj enostranskega prikazovanja nekaterih dogodkov pa sem posamezne zapise obrazložila (ležeča pisava). Gre namreč za čas, kije v zgodovini znan kot čas razvoja strankarskega političnega življenja in za mesta štajerskega trikotnika, Celje-Maribor-Ptuj tako značilnih nemško-slovenskih nasprotij.
Leto 1894
1.	januar
Zaradi premajhnega števila naročnikov je izšla zadnja številka Pettauer Zeitunga. Časopisje izdajal ptujski tiskar Wilhelm Blanke inje izhajal od 1890-1918, kije imel kasneje tudi priloge. Po manjši krizi je nato že julija izhajal naprej.
3.-5. januar
Volitve v svet mestne občine.
23. januar
Zvečer sta pred gledališčem na sramoten in brutalen način dva vojaka pionirske vojašnice, brez vsakega razloga, napadla sina ptujskega posestnika Ignaca Leskoschka. Dobil je rane, ki sta mu jih napadalca zadala s sabljo po glavi in roki.
2.	februar
V 89. letuje umrl znani Ptujčan, sin usnjarskega mojstra iz Maribora, usnjar Johan Lerch. Bil je ritmojster meščanskega konjeniškega korpusa, nato v letih 1848-49 poveljnik nacionalne garde in dolgoletni član mestnega
sveta, vneto sije prizadeval za dvig kulturnega življenja na Ptuju.
V času turbulentnih političnih dni, marčne revolucije, je bil Lerch tisti, kije na Ptuju organiziral nacionalno gardo, ki je bila ena izmed zahtev marčne deklaracije.
16. februar
Umrije Ptujčan, Michael Pla-ninscheg, posestnik iz Ptuja in ustanovitelj Društva vojnih veteranov (Militär Veteranen Verein).
18. marec
Zaključek gledališke sezone, ki jo je vodil direktor Reiss.
Mesto je vsako leto v časopisu objavilo razpis, na katerega so se prijavile različne gledališke skupine, ki sojih vodili direktorji. Mestni svet je nato izbral tisto, kije ponujala dober repertoar (komedije, burke in operete). Če je bila skupina dobra, ji je kronist običajno namenil več besed kot le skopi zapis.
30. marec
Zjutraj ob pol šestih je umrl v Torinu Lajoš Kosuth, guverner in direktor Ogrske v letih 1848 in 1849. V posebnem vlaku so ga ponoči peljali skozi Ptuj v Budimpešto, kjer so ga brez slovesnosti pokopali k ženi in hčerki. Umrije v Torinu v izgnanstvu 20. marca Žrtev marčne revolucije na Ogrskem je bil pregnani Lajoš Kosuth. Raisp je moral novico o njegovi smrti prebrati v kakem tujem časopisu, železničarski prijatelji pa so mu povedali, kdaj je vlak s krsto potoval skozi Ptuj.
2.	junij
Po škandalozni predvolilni kampanji so bili v mestni svet izvoljeni za župana Josef Omig, lastnik hiše in pek, za vicežupana Franz Kaiser, vinski trgovec,
lastnik točilnice in izdelovalec žganja.
Raisp je bil nad volilno kampanjo razočaran, saj seje nemški tabor v volilnem boju posluževal vseh sredstev (trganje slovenskih plakatov, agitiranja po gostilnah, obljubljanja dobrega zajtrka v gostilnah na dan volitev, blatenja slovenskih kandidatov itd).
15.	in 16. junij
V 4. pionirskem bataljonu na Ptuju je opravil inšpekcijo general major Latscher iz Dunaja.
Mesto Ptuj je imelo vedno mnogo vojaščine, kije bila v veliki kasarni (prostor banke in trgovin v Lackovi), v ukinjenem kapucinskem samostanu (ob Potrčevi), v ukinjenem dominikanskem samostanu (muzej) in leta 1904 v zgrajeni novi kasarni. Zato je
razumljivo, da so vojaščina, predvsem pa oficirji z družinami, predstavljali pomemben krog ljudi na Ptuju.
25. junij
Mariborski deželno obrambni bataljon št. 21 je prispel na Ptuj, kjer seje preko noči utaboril na vežbališču ptujske vojašnice. Postavili so šotore in tukaj prenočil, drugi dan pa so se vrnili v Maribor.
29.	junij
Ptujsko nemško pevsko društvo (Gesangverein) je počastilo blagoslovitev društvene zastave sosednjega nemškega društva v Ormožu. Člani ptujskega društva so se slovesnosti udeležili z društveno zastavo in pivskim rogom.
5. julij
Ponovno je pričel izhajati ptujski časopis Pettauer Zeitung, poslej bo izhajal kot tednik.
5. julij
Učiteljsko društvo ptujskega
okraja je praznovalo 25-letni jubilej delovanja z bogatim programom.
2.-4. julij
Prihod vojakov iz Radgone. Nato
4.	julija pohod v Rogatec. Na strelske vaje so šli 1. in 2. bataljon 8. strelskega polka 8. divizije artilerijskega regimenta.
6.	julij
Na Ptuju so bili prisotni znani vojaški poveljniki: 3 armadnega korpusa , feldmaršal, baron Reinländer in feldmaršal Stanger iz 6 divizijskega pešpolka, ki bo inšpi-ciral 4. pionirskega bataljona na Ptuju.
15. julij
Novo izvoljenega župana mesta, Josefa Omiga, je zaprisegel delegiran vladni zastopnik dr. vitez plemeniti Scherer, podžupana Franca Kaiseija pa je nato zaprisegel župan Omig. Prisotnih je bil 5 svetnikov, 5 se jih zaprisege ni udeležilo.
14.	julij
Konec šolskega leta in 25-letnega jubileja ptujske srednje šole 1869-1879 in realne gimnazije 1879-1894, kije šlo mimo Ptuja brez vsake proslave.
15.	avgust
Umrije prošt Modrinjak. Pogreba seje udeležilo 73 duhovnikov, člani c.k. uradov, mestne občine Ptuj, člani oficirskega zbora društva vojnih veteranov.
15. avgust
Ernest Eckl, prejšnji župan, kije odstopil, je bil odlikovan. Viteški križ Franca Jožefa mu je izročil okrajni glavar Alfonz vitez pl. Scherer v Kazinski dvorani. Prisotni so bili vsi člani cesarsko kraljevega okrajnega zastopa, mestne občine, oficirskega zbora, mestni župnik vikar. V hotelu Osterber-ger je bil ob I uri banket z 80 pogrinjki, popoldne ob 5. uri je bil koncert v mestnem parku, zvečer serenada z baklado, za glasbo je skrbela mestna godba na pihala.
Banketa ni plačala mestna občina ali okraj, temveč je bila splošna
praksa, da so prijatelji in znanci, predvsem pa tisti, ki so želeli biti videni na banketu, za pogrinjek plačali določeno ceno, ki je bila s številom mest običajno natisnjena kar na vabilu.
2.	september
Zasedanje glavne skupščine društva Südmark. Polovica mesta je bila okrašena z zastavami, polovica pa ne. Namen društva je krepitev in večanje števila nemškega prebivalstva na Spodnjem Štajerskem in s tem izkoreninjenje slovenskega prebivalstva iz te dežele, kar pa slovenskemu kmečkemu mlinaijevemu sinu iz Hrastovca in sedanjemu županu Josefu Omigu in njegovim privržencem nikoli ne bo uspelo. Raisp je jasno zapisal, kaj si misli o Slovencu iz Hrastovca, od koder je župan Omig izhajal, in velja za enega največjih renegatov svoje dobe.
8.-9. september
Na Ptuju je bilo 8. okrožni Gautag Štajerskega kolesarskega društva (Radfahrer Gauverband}.
Ptuj je doživel lepo športno prireditev.
12. september
Na Ptuj je prišlo 16 udeležencev
5.	avstrijskega vinskega kongresa na Dunaju. Gostje so si ogledali nasad amerikanske trte v novi trsnici, kije bila tukaj narejena po uničujoči trtni uši.
Po uničujoči trtni uši, ki je prizadela vinograde v Halozah in Slovenskih Goricah, so na Bregu naredili veliko, novo trsnico.
25. september
V Ljudskem vrtu je zaradi nepazljivosti pogorela majhna, pred letom zgrajena in še ne odplačana lepa majhna restavracija.
1.	november
Odprtje gledališke sezone pod direktorjem Augustinom Knirsc-hem.
16.	november
Otvoritev poštno-telegrafskega urada v novi stavbi - palači, ki jo je zgradilo Predujemno društvo (Vorschussverein) v nekda-
njih Ogrskih vratih, v mestnem grabnu. Pošta seje preselila iz minoritske stavbe na Minoritskem trgu.
25. december
Jože Heržič, župnik iz Spodnje Polskave - cesarjevo imenovanje za ptujskega prošta in župnika pri sv. Juriju na Ptuju. Rojenje bil 27. februarja 1843 pri Veliki Nedelji, za duhovnika posvečen
29.	julija 1866.
Letino lahko označimo kot srednje dobro. Pšenica, rž ter ajda so dobro uspevale in so obilno obrodile. Koruza malo, krompir pa pod povprečjem. Sena je bilo v obilici, otava je dala malo.
Sadja je bilo mnogo, še posebej češenj, slivje bilo malo, jabolka so tako obrodila, da jih je bilo celo za izvoz. Vina je bilo malo inje bilo slabše kvalitete.
LETO 1904
30.	januar
Občinske volitve za obdobje 1904-1906 so se končale in so dale naslednje rezultate.
Josef Omig, poslanec deželnega zbora, je bil izvoljen ponovno za župana, Franc Kaiser, vinski trgovec, namestnik župana, za člane sveta: Wilhelm Blanke, knjigarnar in tiskar, Josef Kasimir, trgovec, Josef Kollenz, trgovec, Karl Kratzer, mizarski mojster, Adolf Matzl, c. k. sodni adjunkt, Josef Pirich, usnjarski mojster, dr. Avgust pl. Plachiti, odvetniški svetnik, Johann Reisp, c.k. kontrolor glavnega davčnega
urada, Ignaz Rossmann, posestnik iz Ptuja Raimund Sadnik, trgovec, Adolf Selinschegg, trgovec, Johann Steudte, sodarski mojster, Hans Strohmayer, vrvar-ski mojster, dr. Karl Schöbinger, gimnazijski profesor, Anton Ste-ring, nadučitelj, dr. Ernst Treitl , zdravnik, in z izjemo g. dr. Plachkega in Piricha so bili vsi člani že člani mestnega sveta. Izvoljeni niso bili dr. Fridrich Bratusch, c.k. sodni adjunkt, in Hans Luttenberger, mesar.
30. januar
Danes je mestni svet v sodelovanju s prostovoljnim gasilskim društvom, društvom vojnih veteranov, moškim pevskim društvom in mestno godbo na pihala, vseh dijakov nemškega študentskega in dekliškega doma in številnih meščanov, čestital in počastil izvolitev župana Omiga in namestnika Kaiseija ob ponovni izvolitvi. Zvečer je bila baklada.
1904 - pust
Maškaradni pohod po mestu -karneval - je bil zanimiv. V sprevodu je bilo 7 italijanskih godbenikov. Med maskami sta bila medved (kije bil maskiran) in gonjač. Občina je karneval dovolila, le da na njem ne sme biti nobenih političnih pripetij.
9.	marec
Danes zvečer je priredil izprašani plesni učitelj Eichler iz Gradca v telovadnici in jedilnici nemškega dekliškega doma plesno preizkušnjo ob sodelovanju mestne godbe. Po zaključku plesnega venčka je bila predstavitev vseh vaj, ki jih je pokazal učitelj. Tako učitelji kot domačini so se trudili izvesti plese po najboljših močeh. Prireditev je bila dobro obiskana, prišel je župan Omiga, namestnik Kaiser, okrajni glavrj pl. Under-rain, okrajni sodnik dr. Glas, dalje Wajda, Nemet gimnazijski profesor, dr. Brauner kot vodja študentskega doma in številni drugi. Vsi so prireditev zelo hvalili, končala seje ob 3. ponoči. Noben slovenski gostilničar ni dobil dovoljenja za delo po 10. uri kaj šele glasnem odhajanju in prepevanju. Ko so leta 1904 trije Slovenci po mestu popoldne ob pol štirih "zvečer” peli slovenske pesmi, jih je mestni stražmojster prijavil zaradi pohujšljivega obnašanja.
14. marec
Okrajne volitve
Končno je uspelo, da smo iztrgali okrajno zastopstvo iz rok nasprotne (slovenske) strani in jo bodo ponovno vzeli v roke nemški sposobni možje. Za to zmago se imamo Nemci zahvaliti v največji meri neumornemu delu gospoda župana Omiga, advokata dr. Sixta Fich-tenaua, Maxa Sfraschila. Napetost zadnjih dni in v času volitev je bila izredno velika, saj seje šlo le za nekaj glasov in če bi se na določene tri člane ne vplivalo z največjo trdnostjo, bi bila zmaga vprašljiva. Izvoljeni so bili: župan J. Omig kot predsednik, Waldemar Hintze, veleposestnik kot namestnik predsednika, člani: Dr. Sixt vitez Fichtenau, Max baron Kübeck von Kubau, veleposestnik Boria, Adolf Sellinsc-hegg, trgovec, Johann Steudte, sodarski mojster, Max Sfraschili, posestnik iz Brega, Johann Gollob, posestnik v Zlatoličju.
V čast temu veselemu dogodku naše nemške zmage je bila slovesnost. Glasba je igrala do jutranjih ur. Pri mestni hiši so bile čmo-rdeče-zlate zastave. Godba je korakala po mestu, vsi so se veselili. Tudi v Slovenski Bistrici smo slavili Nemci, v Celju je bila zmaga slovenskega tabora.
Opazne politične uspehe je leta 1887 dopolnilo dejstvo, daje postal kot prvi imenovan dr.
Fran Radey za namestnika deželnega glavarja. Iz leta v leto je delež slovenskih volilnih mož naraščal inje bil od leta 1890 79% leta 1896 pa že 86%. To je dajalo tudi podporo ob volitvah v okrajne zastope. Leta 1890,
30 junija, volitve poslancev v deželni zbor v skupini mesta trgi, skupina Ptuj, Ormož, Ljutomer, Rogatec in Središče je dr. Kokoschineg od 465 glasov dobil 343 glasov. Kandidat slovensko klerikalne stranke, dr. Jurtela je dobil 121 glasov. Do tega leta so Slovenci imeli v okrajnem zastopu večino, zato so bile vse politične sile nemške stranke usmerjene v prevzem oblasti tudi na okrajnem nivoju. S temi volitvami jim je to uspelo in oblast so obdržali dolga leta.
Se nadaljuje!
Marija Hernja Masten
Zgodovinski arhiv Ptuj
NA PTUJU SO NA TRADICIONALNI PRIREDITVI RAZGLASILI PTUJSKE
Najboljša sta Nadja Šibila in Mitja
?adnji petek v januarju 2004 je bil namenjen športnikom in je sovpadel s slavnostnim letnim obračunom ptujskega športa, med k^jAim je bil vsa leta stalnica tudi županov sprejem dobrih, odličnih ali izjemnih športnikov. Športni zavod Ptuj je v sodelovanju s Športno zvezo ptujske mestne občine pripravil tradicionalno prireditev, Športniki leta 2003.
Dogajanje v kulturni dvorani tukajšnje gimnazije je zaznamoval zanimiv in bogat program. Člani strokovnega sveta in Športnega zavoda Ptuj so izbrali najboljšega oz. najboljšo med najboljšimi v konkurenci kar 54 kategoriziranih športnic in športnikov ter vrste ekip, ki tekmujejo na najvišji državni in mednarodni ravni. Najbolj prestižni nagradi za NAJ športnico in NAJ športnika sta dobila Nadja Šibila, članica Kluba borilnih veščin Ptuj, in Mitja Mahorič iz Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj. Posebno nagrado za življenjsko delo na področju športa in za osebni prispevek k mednarodnemu uveljavljanju Slovenije je prejel Janko Bohak, član Šahovskega društva Ptuj. Nastopili so in navdušili avditorij : glasbenik Uroš Sagadin s plesnim parom PC Mambo, telovadna skupin OŠ Mladika, pevka Polona Vaupotič OŠ Breg, plesna skupina ”Avše” OŠ Olge Meglič, pevec Peter Janoš, plesna skupina OŠ Breg, plesna skupina ’’Center aerobike” iz Karate-do kluba Ptuj in plesna skupina PC Mambo. Na prireditvi so se po tradiciji zbrali tudi nekdanji uspešni športniki in športni delavci. Kramljanje je bilo prijetno, brez obujanja spominov pa ni šlo.
Blizu 1000 športnih navdušencev seje udeležilo podelitve priznanj najuspešnejšim ptujskim športnikom v lanskem letu. Prireditvi je dal poseben pečat tudi obisk državne poslanke Lidije Majnik, župana MO Ptuj dr. Štefana Čelana, direktorja Občinske uprave MO Ptuj mag. Stanka Glažarja, vodje Oddelka za družbene dejavnosti MO Ptuj Ivana Vidoviča, člana OKS - Združenja športnih zvez Slavka Dokla, predsednika Športne zveze MO
Ptuj Vladimirja Sitarja, predsednika Odbora za družbene dejavnosti MO Ptuj Vlada Čuša in članov Sveta športnega zavoda Ptuj, Emila Mesariča ter Fredija Kmetca. Vsi omenjeni so sodelovali tudi pri podelitvi priznanj in pokalov najboljšim. Ob sprejemanju lovorik za dosežene rezultate so si športniki in športnice zaslužili aplavz občinstva na odprti sceni kot priznanje za celoletni trud, kije vložen v dosego začrtanih ciljev.
Gost Ptujčanov je bil vrhunski slovenski alpinist, gorski reševalec in gorski vodnik Viki Grošelj, kije osmislil in dal tudi težo celotni prireditvi.
Izbor najboljših v ptujskem športu bodo udeleženci še dolgo pomnili po odlični organizaciji, s čimer je prireditveni odbor pod taktirko direktorja Športnega zavoda Ptuj Simona Starčka, in strokovnega delavca Športnega zavoda Ptuj Marjana Lenartiča presegel pričakovanja. Njuna je športna sladica, kot jabolčni zavitek z vanilijevo kremo za vse, ki šport spoštujejo. Športno prireditev širšega slovesa znajo nekateri spremeniti v poudaija-nje lastnih odličnosti in sposobnosti. In prav Športni zavod Ptuj in Športna zveza MO Ptuj sta dokazala, da jima je tak dogodek vredno zaupati. Vse, kar je bilo narejenega za proglasitev športnikov 2003, je namreč izžarevalo duha 21. stoletja.
”Vse čestitke Ptujčanom. To je bila najboljša tovrstna prireditev, kar sem se jih doslej udeležil. Ne vidim, kje bi lahko organizator stvari premaknil na bolje ali jih spremenil,” je po končani sklepni slovesnosti dejal Viki Grošelj, koje primerjal svoje tukajšnje izkušnje s prejšnjimi.
Slavnostni govornik je bil župan dr. Štefan Čelan.
’’Športni dosežki ne morejo in ne smejo biti v službi politike, saj je šport telesno-kulturna dejavnost, ki govori o posebni razsežnosti ustvarjalnega življenja nekega okolja, potrdilo njegove celovitosti in dokaz njegove življenjske moči. Čeprav porazi v športu niso tragični, smo Ptujčani ob koncu vsakega leta vendarle ponosni, če so bili naši športniki uspešni na največjih in drugih tekmovanjih, če so spomnili na Ptuj in povečali njegovo prepoznavnost. Lansko leto je bilo tudi leto športnih uspehov. Dalo je kopico izvrstnih rezultatov, vam priznanje, nam pa veselje. Znova poudarjam pomembnost športa in svojo osebno navezanost nanj, športnicam in športnikom ter njihovim strokovnim in organizacijskim vodjem pa čestitke za dosežene uspehe in najboljše želje za prihodnost,” je poudaril dr. Štefan Čelan. Za izrečeno seje zahvalil selektor državne kikboksarske reprezentance Vladimir Sitar, in dodal: ”Ko si v takšni družbi, te ne zanima več, kdo je najboljši, super so ti naši fantje in punce. Kar so dosegli v minulem letu, je res vsega spoštovanja vredno. Z mimo vestjo lahko rečem, da ste zmagovalci vsi, ki se boste danes predstavili v gimnazijski lepotici. ”
Ja, prav nobenega dvoma ni, čeprav sta krono osvojila le ena in eden, so se zagotovo vsi ta večer počutili kot kraljice in kralji. In kaj bi še hoteli lepšega?!
Nadja Šibila je v letu 2003 osvojila naslov državne prvakinje, zmagala v svetovnem pokalu in ubranila naslov svetovne prvakinje. Je stalna državna reprezentantka in kategorizirana športnica mednarodnega razreda.
Mitja Mahorič je državni prvak v kronometru na 40,8 km, zmagovalec velike mednarodne etapne dirke ”Po Sloveniji 2003” in 2. na gorskem državnem prvenstvu. Udeležil se je svetovnega prvenstva v Kanadi - Hamillton - v disciplini kro-
ŠPORTNIKE LETA 2003
Mahorič
Nadja Šibila in Mitja Mahorič.
nometer 41,3 km, kjer je osvojil 41. mesto.
Pokale za najboljše športnice od drugega do šestega mesta so prejele še: Karmen Grabar, Aeroklub Ptuj, Tanja Žuran -Putora, Judo klub Drava Ptuj, Majda Raušl, Strelski klub Ptuj, Diana Radek, ŽRK Mercator -Tenzor Ptuj in Natalija Sbiil, Atletski klub Ptuj.
Med najboljše športnike lanskega leta so se uvrstili od drugega do šestega mesta še: Marcel Fekonja, KBV Ptuj, Alexander Kolednik, KBV Ptuj, Sebastjan Kolednik, Judo klub Drava Ptuj, Milan Jurič, Aeroklub Ptuj, in Emil Šterbal, NK Kumho Drava Ptuj.
Omeniti velja tudi vse druge, ki so se uvrstili za najboljšima, saj so bili zelo uspešni; in tudi če bi bili prav na vrhu, ne bi bilo presenetljivo.
Izbor najuspešnejših je opravila komisija, ki jo sestavljajo člani strokovnega sveta in sveta Športnega zavoda Ptuj. Komisija je upoštevala kriterije, ki jih opredeljujejo Pravila za izbor športnika leta in so nastala na osnovi predlogov društev in klubov ob merilih Olimpijskega komiteja Slovenije.
V konkurenci najboljših srednješolskih športnih društev v preteklem šolskem letu so pokal prejeli dijaki in dijakinje Gimnazije Ptuj.
Priznanja za zaslužne športne delavce so prejeli: Milan Kralj (Aeroklub Ptuj), Stane Krajnc (AK Ptuj), Valter Pliberšek (AK Ptuj), Milan Slana (AMD Ptuj), Branko Ambrožič (Balonarski klub Ptuj), Rado Pravdič (BK
Prvi mini-maraton aerobike na Ptuju
•V/! V \
sodobnem času se vedno bolj poudarja pomen rekreacije za zdrav način življenja in z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da se tega zavedamo vedno bolj tudi prebivalci Ptuja. To potrjuje tudi veliki rekreacijski dogodek, ki je bil v soboto,
7. februarja v Športni dvorani Mladika, kjer je Center aerobike pod okriljem Karate kluba Ptuj v sodelovanju s Plesnim centrom Mambo Ptuj in s Športnim zavodom Ptuj priredil 1. mini-maraton aerobike.
Ptuj), Bruno Krajnc (JK Ptuj), Gorazd Grula (Karate-do klub Ptuj), Boštjan Pihler (KK Perutnina Ptuj), Alojz Vidovič (KBV Ptuj), Darko Rojs (KMN Poe-tovio Ptuj), Mirko Majhenič (NK Kumho Drava Ptuj), Zlatko Kostanjevec (SK Ptuj), Aleksandra Matijaško (PK Terme Ptuj), Janko Nahberger (TK Ptuj), Boris Perger (ŽRK Mercator - Tenzor Ptuj in NK Kumho Drava Ptuj), Danilo Vaupotič (ŽRK Mercator - Tenzor Ptuj), Radica Benčevič (Vrtec Ptuj, enota Spominčica), Viktorija Dabič (Društvo ’’Zreli vedež”), dr. Stanko Tominc (Fizioterapija Terme Ptuj) in Mitja Krapec (BD ’’Ranca” Ptuj).
Priznanja so prejeli državni prvaki v mladinski in članski konkurenci - mladinska konkurenca: Alex Damiš (AMD Ptuj), Aleksander Pučko - Sašo (BK Ptuj), Jurček Horvat (KBV Ptuj), Tomaž Stegar (KBV Ptuj), Desa Repič (KBV Ptuj), Adriana Korez (KBV Ptuj), Jernej Sobočan (KK Perutnina Ptuj), Tilen Matej Červek (KK Perutnina Ptuj) in Mina Markovič (PD Ptuj -Športno plezanje).
Članska konkurenca: Peter Balta (Aeroklub Ptuj), Denis Marasovič (ABŠ Ptuj), Dominika Šajtegel (BK Ptuj), Sabina Kolednik (KBV Ptuj), Ajda Brumen (TK Ptuj), Gregor Gazvoda (KK Perutnina Ptuj), Aldo - Ino Ilešič (KK Perutnina Ptuj) in Ludvik Pšajd ml. (MD invalidov Ptuj).
Pokal na področju invalidskega športa je prejel Marjan Žalar iz Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj.
Pokale za najuspešnejše trenerje so prejeli: Franc Ivančič (AK Ptuj), Srečko Glivar (KK Perutnina Ptuj), Vlado Hebar (ŽRK Mercator - Tenzor Ptuj) in Gorazd Rajher (TK Ptuj).
Pokala za najuspešnejši ženski ekipi sta prejeli: Teniški klub Ptuj (ženska članska ekipa) in ŽRK Mercator - Tenzor Ptuj (ženska članska ekipa).
Pokale za najboljše moške ekipe so prejeli: AMD Ptuj (člani, članice, mladinci), Judo klub Drava Ptuj (člani), KK Perutnina Ptuj (profesionalna ekipa PP TT/III) in NK Kumho Drava Ptuj (člani).
K še višjim ciljem ... je bil moto organizatorjev. ’’Prepoznavnost
našega mesta v nacionalnem in v mednarodnem merilu je prav gotovo precejšnja tudi na področju športa. To je še posebej pomembno ob vstopu naše države v EU. V zvezo evropskih držav vstopamo zaradi vrednot, ki so merilo razvoja na mnogih področjih, tudi na področju športa.
V našem mestu že od leta 1957 organiziramo prireditev Izbira športnika leta. Prireditev, ki smo jo organizirali tudi letos, predstavlja za prejemnike priznanj pozornost in zahvalo za trdo delo na vsakodnevnih treningih, brez katerih ni vrhunskih rezultatov, za strokovno vodenje učno vzgojnega procesa vadbe, za neobhodno in brezhibno organizacijo športne dejavnosti, za vrednote, kijih pridobivajo mladi v okviru programov šolskih športnih tekmovanj, kar predstavlja eno najbogatejših popotnic za kasnejše življenje.
Letošnja proglasitev najboljših športnikov in športnic Ptuja predstavlja zagotovo največji in najbolj odmeven športni dogodek v našem mestu,” je v zloženki Izbira športnika leta 2003 zapisal Simon Starček. ’’Bili so zmagovalci in tisti manj uspešni, kot se pač za vsako resnejše športno druženje spodobi, ni pa bilo jeznih, razočaranih, slabovoljnih. Le kako naj bi ne uspela prireditev, ko pa so se ljudje, zadolženi za organizacijo, lotili dela natančno in premišljeno, hkrati pa z veliko mero dobe volje, potrpežljivosti, medsebojne pozornosti, humorja in veselja. To je eden tistih dragocenih trenutkov, kijih je težko opisati in kijih človeški spomin skrbno shrani," na najlepši način dogajanje zaključuje Maijan Lenartič.
Prijetno je bilo tudi po prireditvi. Prešernega vzdušja in smeha ob bolj in manj posrečenih dovtipih je bilo na pretek. Župan, občinski delavci, tekmovalci in ostali povabljeni so nazdravili novim zmagam in si obljubili, da se prihodnje leto ponovno snidejo. Ob vseh delovnih obveznostih ter ostalih križih in težavah, s katerimi se ubadajo v svoji občini, jim za sproščeno druženje tako ali tako zmanjka časa.
Ivo Kornik
Velika udeležba na 1. mini-maratonu aerobike kaže na vedno večjo priljubljenost te zvrsti rekreacije na Ptuju, saj sije prireditev poleg številnih vadečih iz Ptuja in tudi iz Maribora ogledalo tudi veliko gledalcev. Namen te prireditve je bil seznaniti prebivalce Ptuja in okolice s to zvrstjo rekreacije in se lahko priključijo kot vadeči, tudi če se do danes niso gibali. Drugi namen pa je bila velika zabava za vse, ki se s to rekreacijsko dejavnostjo že ukvarjajo. 1. mini-maraton aerobike sta otvorila predstavnik glavnega organizatorja prireditve Andrej Cafuta in direktor Športnega zavoda Ptuj Simon Starček.
Prvo vadbo - step aerobiko -sta predstavila Albina Šmid in Andrej Cafuta iz Centra aerobike. Vaditelja sta ob prvih zvokih glasbe dvignila navdušenje vadečih in jih popeljala v zanimivo, vendar nezahtevno koreografijo z vložki mambo korakov in nizkih poskokov na stepu. Sledila je vadba Mambo Jump, ki jo je vodila Božena Krivec iz Plesnega centra Mambo. Vadba je bila sestavljena iz klasičnih aerobnih gibov in gibov za mišično moč ter iz gibanja v parih ob country glasbi in polki. Odmor med predstavitvami je
zatem popestril nastop show skupine Centra aerobike s ples-no-aerobno točko latino mix. Najodmevnejša vadba je bila Power attack, ki stajo prvič na Ptuju predstavila Miha Ribarič in Katarina Marn iz Škofje Loke. Vadbo so vadeči sprejeli z velikim navdušenjem, saj sta vaditelja v visoko energijskem ozračju popeljala vadeče preko vseh mej utrujenosti. Razlog svetovne priljubljenosti te zvrsti vadbe je v njeni visoki intenzivnosti in v tehnično nezahtevni koreografiji, ki jo nespremenjeno, prav tako ob isti glasbi, vadeči izvajajo okrog tri mesece, kar predstavlja za njih velik izziv v vedno kvalitetnejšem izvajanju gibov, zato so jo v Centru aerobike že uvrstili na urnik svojih vadb. Vsi vadeči na maratonu aerobike so prejeli kupon za enkratni brezplačni obisk aerobike v Centru aerobike na Ptuju. Velika udeležba tega rekreacijskega spektakla in zadovoljstvo vadečih po skoraj triurnem neprestanem gibanju je izpolnila namen organizatorjev, prav tako pa je dana vzpodbuda za ponovno čimprejšnjo organizacijo tovrstnega dogodka.
Andrej Cafuta
ŠPORT,
INTERVJU
ŠPORTNICA PTUJA 2003
Kraljica evropskega in svetovnega amaterskega kickboxa
zapušča prizorišče
rišla je tiho in stopila v legendo. Dotaknila se je dna, sedaj je med zvezdami. Številni uspehi pričajo, da je ptujski biser končno zasvetil. Nadarjenost, vztrajnost, potrpežljivost in delavnost so vrline, ki so ji pomagale na poti na vrh. Nadja je polna mladostne energije, ki jo zdaj usmerja v študij na mariborski fakulteti. Rada ima mesec maj, sonce, glasbo, družbo prijaznih ljudi, kakršna je tudi sama.
Vaša športna pot je dolga in trnova.
Odkar pomnim, sem sanjala o borilnih veščinah, ki že od nekdaj predstavljajo mojo veliko strast, ljubezen in nenazadnje tudi življenje. Navduševali so me vzhodnjaški akcijski fdmi in seveda nepozabna Bruce Lee in Chuck Norris. S treningi sem začela že pri rosnih osmih letih, ko so me mikale še druge športne aktivnosti, med njimi tek, plavanje in igranje odbojke. Kasneje pa, še sama ne vem, preprosto sem se pred državnim prvenstvom ustra-
NADJA ŠIBILA
Datum in kraj rojstva: 17. 8.
1982, Ptuj Status: študentka Klub: KBVPtuj Trener: Vladimir Sitar Najvidnejši dosežki:
•	športnica Ptuja v letih 1999, 2000, 2001 in 2003;
•	državna prvakinja v semi kontaktu v letih od 1994-2003;
•	državna prvakinja v light kontaktu od leta 1996-2003;
•	večkratna zmagovalka svetovnega pokala;
•	večkratna zmagovalka mednarodnih turnirjev;
•	2. mesto EP v Istanbulu (semi kontakt; 1998);
•	2. mesto SP v Caorlu (semi kontakt; 1999);
•	1. mesto EP v Jesolo Lidu (semi kontakt; 2000);
•	1. mesto SP v Mariboru (senni in light kontakt; 2001);
•	1. mesto EP v Jesolo Lidu (semi in light kontakt; 2002);
•	1. mesto SP v Parizu 2003 (light kontakt) in 2. mesto (semi kontakt).
šila in spet poskusila šele takrat, ko seje za kikcbox odločil tudi moj starejši brat Matej. Postala sva nerazdružljiva, drug drugemu v izjemno oporo in za vzor.
V	dresu KBV Ptuj in pred budnimi očmi mojstra borilnih veščin, dolgoletnega reprezentančnega selektorja in mojega trenerja Vladimirja Sitarja, ki me spremlja od vsega začetka inje zaslužen za vse moje lovorike, sem kar nizala naslove državne prvakinje. Ker mije med mladinkami hitro začelo primanjkovati enakopravnih tekmic, sem leta 1996 v precep pričela jemati še članice. Klonile so.
Vzpon se je začel leta 2000 v italijanskem Jesolu Lidu pri Benetkah z naslovom evropske prvakinje.
Takrat sem pričakovala, da bom med kandidatkami za najvišja mesta, ne pa, da bom na vrhu. Toda po zmagi nad Irko Nicole Corbett, kije premagala že vse največje svetovne mojstrice, so bila vrata na vrh odprta. Vrhunec prizadevanj sta bila moja finalna dvoboja za naslov svetovne prvakinje v semi in light kontaktu kickboxa, oktobra 2001 v Mariboru. Od Slovenk sem edina nastopila v obeh slogih. V semi sem se ponovno pomerila z večno tekmico Corbettovo in jo premagala. Za novo veselje v slovenskem taboru pa sem poskrbela zadnji dan, v finalu light kontakta. Prepričljivo sem premagala nepredvidljivo Italijanko Kelly Zanini.
V	sodobnem športu so predispozicije le temelj za vrhunske dosežke, trdo delo je najpomembnejše. Vsekakor so vas značilnosti vašega značaja - ambicioznost, trdna volja in borbenost - pripeljale daleč. V čem je skrivnost uspeha?
V	mojem zmagoslavnem mišljenju. Uspehe sem si zagotovila
s trdim delom, odrekanjem in
veliko željo po nenehnem dokazovanju. To je mogoče le s popolno predanostjo športni panogi, s katero se ukvaijaš. Sicer nikoli ne moreš doseči tistega, kar zagotavlja razliko med vrhunskimi in dobrimi tekmovalci. Zaradi tega sem celotno življenje podredila kickboxu. Še danes se trudim izboljšati svojo tehniko, znanje o borilnih veščinah in telesno pripravljenost.
Danes, po dveh zaporedno osvojenih naslovih evropske in svetovne prvakinje v svoji kategoriji kickboxa (nad 70 kg), resno razmišljate o koncu bleščeče kariere. Tudi zato, ker v tem športu ni zaslužka?
Če se danes lotiš kake stvari in hočeš, da ti bo uspelo, si ne smeš privoščiti, da bi bil samo dober. Ne, biti moraš najboljši. Vedno večje namreč konkurence, vedno boljša je in vedno večji so stroški tekmovanj. Moje življenje ni postlano z rožicami. Skrb za razvoj, napredek je vsekakor prva, še zdaleč pa ne edina. Športna rast in finančna plat sta namreč tesno povezani. To najbolj velja prav za borilne veščine. Soočamo se z utvaro, daje vrhunstvo mogoče doseči brez materialne podpore, ki pa je v kickboxu praktično ni. Gledano s finančne plati je ta šport popolnoma zgrešena naložba. Za naslov svetovne prvakinje dobiš od organizatora pokal in medaljo. To je vse. Nekaj stroškov sicer primakne Slovenska športna zveza in KBV Ptuj, kako si plačaš ostalo, ne zanima nikogar. Od nečesa moraš živeti, mar ne?!
0 poklicnih boriščih verjetno ne razmišljate.
Ne. Svet profesionalizma je krut, neizprosen, pogosto tudi krvav in me kot takšen ne mika.
Starša vam ves čas stojita ob strani.
Starša mi pomenita največ v življenju. Vedno sta me podpirala in mi pomagala. Naučila sta me, da se moraš vedno truditi po najboljših močeh. Nikoli me nista ocenjevala po doseženih rezultatih. Želela sta le, da imam veselje do tega, kar delam, in to jima je bilo v največji ponos.
Družina Šibila velja za kikcboxar-sko - poleg vas sta v tem športu brat Matej in oče.
Brat Matej je državni reprezentant in pri vrhu evropskega kickboxa, oče pa sodi na tekmovanjih. Dvoboja za naslov svetovne prvakinje v Parizu v light kontaktu z Rusinjo Kinakh Oksano in v semi kontaktu z Angležinjo Mielke Hink sta bila ena izmed najrazburljivejših v vaši karieri. Katera zmaga in poraz po vrsti sta bila to?
V light kontaktu sem osvojila zlato, v semi kontaktu pa srebro. Zmag sicer ne štejem, vendar pa je lepo, če se uvrstiš med najboljše v zgodovini amaterskega kickboxa. To sta bili zares sijajni borbi. Eni od tistih, ki po razburljivosti in nizu težkih udarcev sodita v razred legendarnih amaterskih kickboxarskih dvobojev. Naslovi ptujske športnice leta 1999, 2000, 2001 in 2003 so laskava priznanja. Je tako?
Prav gotovo. Občutek je izjemen. To je zame zelo velika čast in obveza hkrati. Moram pa reči, da velik del priznanja pripada vsem, ki so mi pomagali od prihoda v KBV Ptuj. To je nagrada tako za ekipo kot tudi za mesto in navijače, ki so mi vedno služili kot navdih. Pripada vsem, ki so kakorkoli povezani s klubom in ga nosijo v svojih srcih.
Sliši se neverjetno. Letošnje evropsko prvenstvo novembra v Mariboru naj bi bilo zadnje v vaši bleščeči športni karieri.
Da. Nastopila bova skupaj z bratom Matejem, kije moral zaradi poškodbe na zadnjem svetovnem prvenstvu odstopiti. Ni mi žal za prehojeno športno pot, vendar se zanjo ne bi odločila nikoli več. Ponosna sem na vse svoje uspehe in ni mi žal časa in mladosti, ki sem jo žrtvovala zanje. Vsaka stvar je za nekaj dobra. Očitno se mije lažja poškodba pripetila ob najbolj pravem času. V takšnih trenutkih se človek začne ukvaijati z življenjskimi vprašanji. V urah, ki sem jih preživela z ribiško palico ob Polskavi (smeh), sem imela čas za razmišljanje o tem, kdo sem in kakšni so moji cilji v športu in življenju nasploh. Čas je, da nadomestim vsaj delček tistega, kar sem zamujala doslej.
Vso srečo, Nadja! Veliko sreče!
Ivo Kornik
ŠPORT,
INTERVJU
ŠPORTNIK PTUJA 2003
Mitja Mahorič nadaljuje slovensko kolesarsko pravljico
✓V e inteligenten, zabaven in poln idealov. Svoj l/ posel opravlja zelo požrtvovalno in odgovorno.
Vsekakor bi ga značilnosti njegovega značaja /aTnbicioznost, trdovratnost, zagrizenost, trda volja -pripeljale daleč na katerem koli področju. Vendar bi bil najbrž povsod nekoliko drugačen od drugih, kot je tudi drugačen na kolesarskih prizoriščih.
Šport vam je bil položen v zibelko.
Kot dečku, doma iz kolesarskega mesta, mi ni preostalo drugega, kot sesti na kolo. V desetem poletju svojega življenja sem že divjal po okoliških pobočjih, se podal na prvi ptujski kolesarski maraton, kije bil dolg 75 km in postal član KK Perutnina Ptuj. Sprva sem se navduševal nad nogometom in rokometom. Okroglo usnje sem zamenjal za kolo, kije ostalo z mano vse do današnjih dni. Šport je zame resnično številka ena.
Davnega leta 1986 zagotovo nihče ni mislil, da bo že takrat ambiciozni deček, ki v članski kategoriji tekmuje že deset let, pisal zgodovino slovenskega kolesarstva in si pri tekmecih priboril
veliko spoštovanja.
Želja po uspehu me žene iz dneva v dan. Zame je pomemben le jutrišnji dan, kar seje zgodilo včeraj, me ne zanima. Nisem vajen počivati na lovorikah. Svoje cilje preprosto skušam uresničiti in to me osrečuje.
Ste eden najzaslužnejših profesionalcev v ekipi KK Perutnine Ptuj. Nekaj generalij, prosim.
Sem stalni državni reprezentant, ki ima mednarodni status športnika in večkrat udeleženec mediteranskega, evropskega ter svetovnega kolesarskega prvenstva v vseh starostnih kategorijah. Ponašam se z naslovom državnega prvaka v kronometru na 40,8 km in z lovoriko velike mednarodne etapne dirke ”Po Sloveniji 2003”. Na gorskem državnem prvenstvu sem bil drugi, vrhunec sezone pa je udeležba na SP v Kanadi - Hamilton - v disciplini kronometer 41,3 km in osvojeno
41. mesto.
So vas uspehi spremenili?
Sem zelo intuitiven in znam dobro preceniti, kaj je dobro zame.
Vedno poudaijam neki športni duh v sebi in prijateljsko razpoloženje. Zaradi vsega, kar se mi dogaja, sem seveda zadovoljen, vendar skušam ostati isti Mitja in želim, da me tako vidijo tudi drugi.
Kaj vam pomeni laskavo priznanje športnik Ptuja 2003?
Priznanje mije veliko zadoščanje. Tokratno obdobje je gotovo eno najlepših v moji karieri, spomin na prireditev Izbiramo športnika leta 2003 pa je v teh garaških mesecih še toliko lepši. Naj še povem, da je zadovoljen tudi sponzor in ob občasnem naštevanju svojih dosežkov rad poudarim, da sem bil izbran za športnika Ptuja 2003. Izjemen med odličnimi pomeni nekaj več kot le doseganje vrhunskih rezultatov...
Drži, a rezultati so vsekakor predpogoj za nominacijo in potrditev v javnosti. Pri izboru športnika leta so v ospredju tudi žlahtne osebnostne značilnosti in lastnosti vrhunskih športnikov, ki zaslužijo javno pozornost in priznanje, ker so v sozvočju z osebnostmi velikanov ptujskega športa.
Program dirk je v novi sezoni zelo natrpan, pred ekipo pa so določena pričakovanja. Je urnik znan?
Ambicija je, da bi se ta zasedba v bližnji prihodnosti približala in okrepljena nastopila na najodmevnejših svetovnih dirkah, kot so Giro d’ Italia, španska Vuelta in seveda Tour de France. Vse to je uresničljivo.
Ekipa se bo v tem letu zraven domačih udeležila dirk po Hrvaški in Jugoslaviji, v načrtu tudi v Italiji, Nemčiji, Švici, Avstriji, na Poljskem in še kje. Točen umik bo znan v kratkem, ko bodo zbrani vsi podatki o prirediteljih in udeležencih.
Kolesarjenje je način življenja, fizično in psihično obremenjujoč.
Si vzamete čas za sprostitev?
Prosti čas? Če ga imam? Bore malo. Kaj počnem? Vsega po malem. Poslušam glasbo, berem knjige, listam po časopisih, revijah, brskam po internetu, pač to, kar počnejo tudi vsi ostali. Tudi kakšen film si ogledam, če je vreden ogleda. Čas, ko ne treniram ali tekmujem, izkoristim tudi za počitek, zelo pa uživam tudi v družbi svojih najdražjih.
Ivo Kornik
Atletska šola Mirka Vindiša
o sedaj se je Atletski šoli Mirka Vindiša, ki se imenuje po najuspešnejšem ptujskem športniku vseh časov in je bila ustanovljena v začetku lanskega septembra v okviru Atletskega kluba Ptuj, pridružilo več kot šestdeset osnovnošolcev, starih od 8 do 14 let, ki trikrat tedensko pridno vadijo pod strokovnim nadzorom voditeljic Barbare Gačnik in Mojce Gramc.
Pozimi potekajo treningi v športni dvorani Mladika in v športni dvorani Šolskega centra, ko bo vreme dopuščalo, nekje na začetku pomladi pa se bodo preselili na Mestni stadion Ptuj, kjer jih pričakujejo prenovljena atletska steza in drugi objekti, ki omogočajo kvalitetno delo. Dejan Dokl, predsednik Atletskega kluba Ptuj, se zaveda pomena dela z mladimi in odgovornosti, ki jo nalaga prenovljena atletska infrastruktura.
”Noben športnik ne more udejanjiti svojega talenta brez primer-
nih pogojev vsakodnevne vadbe. V Atletskem klubu Ptuj z navdušenjem ugotavljamo, da so se pogoji treninga pred kratkim drastično izboljšali. V letu 2003 je bila izvedena popolna prenova Mestnega stadiona s preplastitvijo atletske steze z umetno maso, nabavo celotne opreme ter gradnjo in revitalizacijo pripadajočih objektov. Vse to pomeni veliko vzpodbudo ter osnovo za nesluten razvoj atletike in s tem doseganje vrhunskih rezultatov tudi izven meja MO Ptuj. Hkrati z infrastrukturnimi pri-
dobitvami poteka reorganizacija kluba. Gradimo na mladem vodstvu. Do nedavnega še aktivni atleti se zavedamo problematike kluba, odgovornosti, nujnosti obstoja ter sinergije s širšim okoljem. ”
Idejni vodja projekta Atletske šole Mirka Vindiša je Andrej Petrovič, nekdanji atlet in trener, sedaj pa član vodstva Atletskega kluba Ptuj. Atletsko šolo vidi kot nosilko razvoja atletike v širši ptujski regiji, kar predstavlja osnovo za selekcioniranje talentov, ki jih na določeni stopnji treninga prevzamejo klubski treneiji in jih razvijajo v vrhunske tekmovalce. Predstavil nam je delo v atletski šoli, ’’kjer se otroci seznanijo z osnovami sistematične športne vadbe, gimnastičnimi razteznimi in krepilnimi vajami ter z osnovnimi značilnostmi posameznih atlet-
skih disciplin. Vadba je primerna za dečke in deklice različnih starosti, poteka zelo sproščeno, z obilico igre ter druženja in ne traja dlje kot 2 šolski uri. Vadba obsega sklope osnovne motorike in gibalnih aktivnosti, ki ob pravilnem izvajanju izboljšujejo motorične sposobnosti otrok in mladih atletov. Na začetku se veliko dela na atletski abecedi, ki obsega nizki in visoki skiping, grabljanje, pri-petenje, hopsanje, tek s poudarjenim odrivom, polski skiping, kaskanje ... Otroci se tako učijo nadzirati svoje gibanje, pravilno teči, pravilno odrivati.” Dodaja še, daje zaradi zgoraj naštetih značilnosti vključitev v vadbeni proces atletske šole primerna tudi za otroke, lri bi se kasneje želeli ukvaijati tudi z drugimi športi.
Uroš Esih
GLEDALIŠČE, PRIREDITVE, RAZSTAVE
<fP>
tJVlettno (gledališče Ttuj
Slovenski trg 13 2250 Ptuj Slovenija
Telefon:+386 2 749 32 50 Faks:+386 2 749 32 51 tajnistvo@gledalisce-ptuj.si http://www.gledalisce-ptuj.si
Program Mestnega gledališča Ptuj za marec 2004
ZA OTROKE
3. 3. ob 9.30 in 11.00 za šole in izven 13. 3. ob 10. in 11.30 Abonma Lutka, Račka in izven
15.	3. ob 9.30 in 11.00 za šole in izven
16.	3. ob 9.30 in 11.30 za šole in izven
ZA MLADINO
2. 3. ob 11.00 za šole in izven 6. 3. ob 9.00 in 11.30 za šole in izven 8. 3. ob 9.30 in 11.00 za šole in izven 23. 3. ob 9.30 in 11.00 za šole in izven
Roald Dahi: GREGORJEVO ČUDEŽNO ZDRAVILO,
režiserka: Ivana Djilas, Mestno gledališče Ptuj Eka Vogelnik: 0 MIŠKI, KI Sl JE TREBUŠČEK RAZTRGALA, režiserka: Eka Vogelnik, Kinetikon Ljubljana
Roald Dahi: GREGORJEVO ČUDEŽNO ZDRAVILO,
režiserka: Ivana Djilas, Mestno gledališče Ptuj Roald Dahi: GREGORJEVO ČUDEŽNO ZDRAVILO,
režiserka: Ivana Djilas, Mestno gledališče Ptuj
Agata Krištof: ŠOLSKI ZVEZEK, režiserka: Ivana
Djilas, SNG Drama Ljubljana
Lutz Hübner: MARJETKA, STR. 89, režiser: Samo M.
Strelec, Mestno gledališče Ptuj
Rokgre: UUBEZEN V ČASU POUKA, režiser Rok
Vilčnik, Cezam Ruše
Theater Rote Grütze: TA PRESNETA LJUBEZEN,
režiser: Niko Kranjc Kus, Mestno gledališče Ptuj
ZA ODRASLE
12. 3. OB 19.30 Abonma odrasli in izven 17. 3. ob 19.30 za izven
"NIČ IGRANJA, PROSIM!", režiser: Tomi Janežič, gostuje Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana
Jean Paul Sartre: IZZA ZATVORENIH VRATA, režiser: Rene Maurin gostuje HKD Teater Rijeka
NA GOSTOVANJU
9.3.	ob 20.00	Paula Vogel: BALTIMROSKI VALČEK, režiser: Tomi
Janežič, SNG Drama Ljubljana
13.3.	ob 17.00	Lilijana Praprotnik Zupančič: PRINCESKA IN
ČARODEJ, režiser: Miha Alujevič, Kulturni dom Španski borci Ljubljana
20.3.	ob 11.00	Roald Dahi: GREGORJEVO ČUDEŽNO ZDRAVILO,
režiserka: Ivana Djilas, v Pliberku/Avstrija
GALERIJA MAGISTRAT - razstave marec 2004
Razstava likovnih del upokojene likovne pedagoginje Rozine Šebetič z naslovom Fašenk na slikah bo na ogled do četrtka, 11. marca 2004.
* * *
Bernarda Pulko - Benka
Po zemlji okoli sonca - fotografska razstava.
Otvoritvena slovesnost bo v petek, 12. marca, ob 12. uri.
Razstava bo odprta do 1. aprila 2004.
V imenu Mestne občine vljudno vabljeni na ogled.
ŠPORTNI ZAVOD
2250 PTUJ, ČUČK0VA 7, TEL.: 02 787 76 30
ŠPORTNE PRIREDITVE februar 2004
ŠPORTNA DVORANA CENTER
Sobota, 6. 3.
15.00	Rokomet, SKL Vzhod - kadetinje,
ŽRK Mercator-Tenzor Ptuj : ŽRK Celje
19.00	Rokomet, 1. A državna liga - članice,
ŽRK Mercator-Tenzor Ptuj : RK Gramiz Kočevje
Petek, 12. 3.
20.30	Mali nogomet, 1. SMNL, KMN Petlja Ptuj : KIX Ajdoviščina
Sobota, 13. 3.
9.00-17.00	Mali nogomet, turnir »ŠKIS« Klub ptujskih študentov
19.00	Rokomet, 2. DRL, člani, MRK Drava Ptuj : RK Atom Krško
Petek, 19. 3.
20.30
Sobota, 20. 3.
15.00
19.00
Petek, 26. 3.
19.30
Sobota, 27. 3.
8.00-21.00 Nedelja, 28. 3.
8.00-15.00
Mali nogomet, 1. SMNL, KMN Petlja : Metro pol
Rokomet, SKL Vzhod - kadetinje,
ŽRK Mercator-Tenzor Ptuj : RK Krim Eta Malizia Rokomet, 1. A državna liga - članice,
ŽRK Mercator-Tenzor Ptuj : RK Krim Eta Malizia
Koncert Simone Weiss
Namizni tenis, člani, članice, NTK Ptuj, državno prvenstvo Namizni tenis, člani, članice, NTK Ptuj, državno prvenstvo
ŠPORTNA DVORANA MLADIKA
Sobota, 6. 3.
9.00-	16.00 Sobota, 13. 3.
10.00-	12.00 in
15.00-	18.00 Sobota, 20. 3.
9.00-	12.30
16.00-	19.30
Nedelja, 28. 3.
8.00-	15.00
Badminton 4.c, turnir, Balonarske zveze Slovenije
Namizni tenis, 3. SNTL - člani, NTK Ptuj n : NTK Maribor II Namizni tenis, 3. SNTL - člani, NTK Ptuj H : NTK Muta
Mini rokomet, Osnovna šola Mladika Namizni tenis, 1. SNTL -člani,
NTK Ptuj : NTK Maxi Olimpija LJ
Namizni tenis, člani, članice, NTK Ptuj, državno prvenstvo
ŠPORTNA DVORANA GIMNAZIJA
Nedelja, 7. 3.
9.30- 13.00	Odbojka, turnir, st. deklice, Ž0K FiatPrstec Ptuj Nedelja, 14. 3.
9.30- 12.00	Košarka, turnir, st. dečki,
Sobota, 27. 3.
8.00- 21.00	JUDO, pokal Ptuja 2004, ml. in st. dečki, deklice,
kadeti-nje, mladinci-ke
Nedelja, 28. 3.
8.00- 20.0	JUDO, pokal Ptuja 2004, ml. in st. dečki, deklice,
kadeti-nje, mladinci-ke
MESTNI STADION PTUJ
Nedelja, 7. 3.
15.00
Nedelja, 21. 3.
15.00
Sobota, 27. 3.
15.00
Nogomet, člani, 1. SNL Simobil,
NK Kumho Drava Ptuj : NK Primoije
Nogomet, člani, 1. SNL Simobil NK Kumho Drava Ptuj : NK Ljubljana
Nogomet, U-14,
Drava Asfalti Ptuj : Kugerplesk Publikom
Slovensko in mednarodno pustno rajanje
'lA
y f
soboto, 14. februarja, se je uradno začelo 44. Kurentovanje. Že na novinarski konferenci, ki je bila 11. februarja, je Tadej Bojnec, direktor Lokalne turistične organizacije, ki je organizator 44. Kurentovanja, naznanil dokaj pestro dogajanje. Takrat je bilo tudi naznanjeno, da je predsednik vlade mag. Anton Rop sprejel častno pokroviteljstvo in da se bo udeležil ptujskega karnevala.
V soboto je pred pričetkom
7.	srečanja slovenskih pustnih likov in mask v Mestni hiši kar vrelo, saj so potekale še zadnje priprave na sprejem častnega pokrovitelja, številnih mednarodnih delegacij, predstavnikov Ptujčanov, ki živijo v Ljubljani, predsednika Rokometne zveze Slovenije, novinarjev in drugih gostov.
Ameriški veleposlanik Johnny Young, kije bil tukaj s pomočnico atašeja Victorio Tunba, seje Kurentovanja udeležil zadnjič v tej vlogi. Letos jeseni se namreč vrača v Ameriko. Bilje prav gotovo najzvestejši obiskovalec kurentovanja med veleposlaniki, saj je prišel vsako leto. Župan Ptuja mu je z željo, da ostane še naprej zvest tej šegi, izročil intarzijo Kurenta, ki gaje naredil Vojislav Veličkovič. Veleposlanik, vidno presenečen nad takšno pozornostjo, je povedal, da že "vzgaja bodoče zasvojence ptujskega kurentovanja” - ameriško veleposlaništvo je pripeljalo na ogled otvoritvene povorke 40 otrok iz ameriške šole. Stali so v prvih vrstah nasproti Mestne hiše in od časa do časa pomahali J. Youngu, ki je, kot ponavadi, stal na balkonu.
Letos je bila na balkonu prava
mednarodna zasedba. Razen obeh Američanov je bilo še 5 predstavnikov iz pobratenega mesta Burghausna: Christian Unterhuber, podžupan in njegova hčerka, Christa Seemann, podžupanja, Gerhard Huebner, mestni svetnik in njegova žena Elisabeth. Prvič pa je bila prisotna dokaj močna delegacija francoskega veleposlaništva: Marie-Christine Pereyron, konzul, ataše za informatiko z družino in pomočnica veleposlanice z možem. Vsi ti so bili priča predaji ključa mesta princu karnevala Cajnku Frideriku V. Taje vsem zbranim zaželel obilo veselja, dobre hrane in pijače, predsednik vlade pa mu je pritrdil z zvonjenjem Kurenta-miniature. Častni občan Ptuja Janez Zemljarič, ki živi v Ljubljani inje pravkar dopolnil 75 let, je prejel kurentovo masko.
Tudi nedeljsko dogajanje je bilo izjemno pestro. Banska Štiavnica nas je ponovno počastila z obiskom. Župan Marian Lichner seje pred povorko pogovarjal z direktorjem muzeja Alešem Arihom, predstavnicama pobudnikov za vpis Ptuja na UNESCO-v seznam kulturne dediščine Marijo Magdalene, mestno svetnico, in Anko Ostrman ter s predstavniki MO Ptuj o možnostih, kako pomagati
Foto: Langerholc
Ptuju v mednarodnih pogovorih z UNESC-om. Pogovaijal pa se je tudi z ravnateljico Gimnazije Ptuj Melani Centrih o obisku pevskega zbora Gimnazije letos spomladi.
Živahno mednarodno dogajanje so zaokrožili še nemški veleposlanik Hans Jochen Peters in Galit Ronen, namestnica izraelske veleposlanice, odgovorna za
Slovenijo, Hrvaško in Slovaško, ki je bila še prav posebej navdušena nad ptujsko knjižnico in njeno direktorico Tjašo Mrgole Jukič.
Vsako veselje se enkrat tudi konča. Eno leto imamo pred seboj, da se primemo pripravimo na 45. Kurentovanje 2005.
Toliko bolj, saj bo pustno rajanje trajalo le 5 dni.
Tanja Ostrman Renault
KURENTOVANJE2004
ZAHVALA SPONZORJEM
BOO dem
coiB sura ^prp-r--K'an,i H SSH otisak @ O
I ljubljanska banka
@ Najdi.si
QFUTURA • nteexoo ||triglav
radiotelevizijaIslovenija
4f> INTERA INES
Foto: Langerholc
Ptujske pekarne in slaščičarne, Mercator SVS, Ptujska klet, Štajerski Tednik, Radio Ptuj, GEA, Petrol, Čisto mesto Ptuj, Komunalno podjetje Ptuj,Terme Ptuj
KALOS
Obiščite Daemobil in ob nakupu novega vo
prihranite do 450.00
Domoznanski oddelek 35
PTUJCRN
2004
358(497 . 12 Ptuj )
6000382, ;
fr * w «
V sodellvanjus poÄfjpn KBM leasing in zavarovalnico Gergali smo vam pripravili nadvse učilne pogoje financiranja ln zavarovanja vašega Vozila.
Pričakujemo vas^^J^rodajno servisnem centru Daemobil,
n„:—: -> ?  	rr„■ . m aooi 10/1/101
zrno na zrno
Poslovna enota PETOVIA
Ob Dravi 3 a, Ptuj, tel. 788 00 23 oddelek papirnice, tel. 788 00 25 ODPRTO OD 7.30 DO 21. URE
V	SOBOTO OD 7.30 DO 21. URE
V	NEDELJO OD 8.00 DO 13. URE
Poslovna enota PANORAMA
Špindlerjeva ulica 3, Ptuj, tel. 787 10 40 ODPRTO OD 7.30 DO 19. URE
V	SOBOTO OD 7.30 DO 15. URE
V	NEDELJO OD 8.00 DO 12. URE
Poslovna enota SOLID
Mezgovci ob Pesnici 4 b, Dornava, tel. 755 48 31 ODPRTO OD 7.30 DO 19. URE
V	SOBOTO OD 7.30 DO 19. URE
V	NEDELJO OD 8.00 DO 12. URE
Potrčeva 23, PTUJ, tel.: (02) 7878-490 (1), faks: (02) 7878-492 Označene dni dežura TOP'? /T in sicer:
ob delavnikih	od 20. do 7. ure
ob sobotah	od 14. do 7. ure
ob nedeljah in praznikih 24 ur
MAREC 2004
8	9	10	11	12	13	14
APRIL 2004
ponedeljek torek	sreda	četrtek I petek	I sobota	I nedelja
5 TOP.	6 TOP. -r 7 7 TOP.' ^	8 TOP.	9 TOPÄ^sT ; 10TOP! 11TOPTW
13	14	15	16	17	18
Ostale dni dežura Lekarna Ptuj.
O LEKARNE PTU j
LEKARNA PTUj TRSTENjAKOVA 3 SI-2250 PTUj T 02 77 1 BO O 1
LEKARNA PTUj jE ODPRTA MED DELAVNIKU 7.00 - 20.00
v soboto: 7.00 - 14.00
dežurstvo:
marec: S.3.2004 - 3 1 .3.2004 APRIL: 1.4.2004- 4.4.2004
13.4.2004 - 30.4.2004
DEŽURSTVA OB DELAVNIKIH POTEKAjo OD 20. OO 7. URE ZjUTRAj, OB SOBOTAH OD 14. DO 7. URE, V NEOELjO IN OB PRAZNIKIH PA jE DEŽURSTVO NEPREKINjENO VES DAN OD 7. URE ZjUTRAj DO 7. URE N AS LE D N j ECj A DNE.
V nedeljo in ob praznikih sta lekarni v času dežurstva zaprti med 12.30 in 14.00 uro.