Poštnina plačana v gotovini. ŠTEV. 97.
Posamezna številka Din 1'—.
LETO III.
Iz&aja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20’—, inozemstvo Din 30'—.
Neodvisen političen list.
UREDNIŠTVO:
SIMON GREG OROIČE V A ULICA ŠTEV. 13.
TELEFON ŠTEV. 552. UPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tartfu. j
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka
za odgovor.	[
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.683-
Stavka angleških rudarjev izbruhnila.
2A STAKO GLASOVALO 3,653.000 DELAVCEV, PROTI SAMO 49.900. PRED PROGLASITVIJO IZJEMNEGA STANJA NA ANGLEŠKEM.
da^ndon> maja. Pogajanja med runo 11 lastnii'i rudnikov so se definitiv-da lazbila- Rudarji so zavrnili predlog, imai"6 ,Zlrižai(l plače na višino, ki so jo 8 ela 1921, in zahtevali, da se vzdr-g j!’* se<lanji višini vse dotlej, dokler r. le°rgauizira premogovna industri-darjev° ^ ^C' 0	začela	stavka ru-
Angleški kraij ;e pcdpisal proklama-ul°> s katero se daje vladi neomejena '' kolikor je radi položaja, ki je nastal z rudarsko stavko, potrebna. v'2Jr delavskih udruženj, organiziranih r®de Union^ je z ogromno večino v I.c da se v torek proglasi general-
^653oora‘ ? ta sklep Je glasovab •>,bo.5.00C oseb, preti pa le 49.900.
*avkf> bo v«e transportno delavstvo vseh kategorij, železničarji, rudarji, avtomobilski vozniki, metalurgom obra-» tipografski delavci, vštevši novinške
vlagalce.
Ukrenjeno je že potrebno, da se bo živež normalno razdeljeval.
Voditelji delavske stranke Macdonald, Thomas in Devan vale vso krivdo za stavko na Baldwinovo vlado. Angleški kgbinet se je v sobe to ka^no v nuc sestal k seji, da bi mogel vse' ukreniti, kar bi bilo potrebno zaradi reda in varnosti. Vlada je odločena proglasiti izjemno stanje.
Ustavitev dela v rudnikih je popolna. Vlada je poslala v Wales, Sancashire in v Škotsko močne kontingente vojske, ki naj vzdržuje red. Vodstvo Trade Unio-nev« je pozvalo vse delavstvo, da se vzdrži vsakega nasilja in poškodovanja rovov. Vlada je že ukazala, da se reducira kurivo, plin in elektrika. Prestopki ■ teh odredb se bode kaznovali z zaporom. Dalje je vlada izdala stroga določila glede varčevanja s premogom. Prestopki se bodo kaznovali z ječo. Vse luke in skladišča so vojaško zastražena. — Izvoz premoga je še tudi vnaprej popolnoma ustavljen.
Nasprotja v radikalni stranki se večajo.
PAŠICEVA OKOLICA PROTI VLADI UZUNOVIČA.
Beograd, 3. maja. Za danes se pričakuje povratek poedinah politikov v Beograd. Za sejo narodne skupščine 5. t. m.
že delajo priprave. 5. maj bo odloči-feu dan ne samo za vlado Nikole Uzuno-v*ča, ampak sploh za razvoj naše notranje politike.
Pred prvo sejo narodne skupščine bo ^ja radikalnega poslanskega kluba. Za
o	sejo vlada največje zanimanje v vseh Političnih krogih. Na tej seji bo najbrž izmoljen Nikola Pašič za predsednika ^nba. Namera ožje Pašičeve okolice je, K^erpelatiji o korupciji postane Gjurigi^ k p^auskega kluba Marko «tu dotlej* aai ^i osla' lla tem 1,l(!u nje Ljube' T°kler se 11 e 'razčisti vprašaje, da Ui T>rIanoviča> ki zastopa stali-stranke. Liub-(VTVe^avuo izključen iz na to sejo. Jov*»orvič naj bi prišel
1/. Pašičeve okolice SP a,
Nikola Pašič, A ca Stanojevič8’ da 80 tič, Ljuba Živkovič in MarftoJ?-“H* sklenili na konferenci, da zabranijl11^"' bi Jovanoviču vstop na sojo radikalne^ Uuba, <;e treba tudi z brahialno silo. Ali ^ Jo to res zgodilo, se ne ve. A ko bi Se Piv 1*SH'evi ožji okolici posrečilo, bo sto-glasojJJ Jovanovi('' T)red javnost s pro-najost,.’.! katerem bo obrazložil potrebo čer; n|.Al.e.’K)1'*)e Proti Pašiču in Paši-njeur0V( l0’; ^ tej borbi bodo šli on in bj p j. Prijatelji do skrajnosti, čeprav JV,'j{ , e,1) občutno trpej prestiž in ugled Pašiča.
tej borbi ni mogoče več pomirjen jo 1,1 ni drugega izhoda, ko popolno poltič-no uničenje ali Pasica ali Ljube Jovanoviča. Ta borba ni in ne more biti lahka in bo pretresla temelje radikalne stranke ter izzvala morda potrebo, da se '..'»stvari nova stranka, ki ji bo cilj, da se **8ša država uredi politično, gospodarsko administrativno, k^ako je razpoloženje v radikalnem proti Uzunovičevi vladi, se ne gotovo reči. Uzunovič se vrne v <lanes oziroma najkasneje v Sr/>traj. Takrat se povrne tudi dr.
Takoj bo prenehalo politično za-Vgjji’ {* je nastopilo zaradi pravoslavnih ra^ °ll0Čnih Praznikov, ker vlada mora vprašanje svojega položaja v 'kalnem klubu še pred skupščinsko
sejo. Ker je četrtek, l. j. 6. maj, dan interpelacij, se v političnih krogih pričakuje, da pridejo ta dan na dnevni red znane interpelacije o korupciji.
Ožja Pašičeva okolica kaže čim dalje bolj tendenco, da vrže Uzunoviča. V začetku je bila vsa akcija naperjena proti Ljubi Jovanoviču osebno, pozneje pa se je razširila proti V el ji Vukičeviču in Vlajku Kosiču. Nato pa še se je raztegnila na dr. Ninčiča, Božo Maksimoviča in dr. Srskiča in sedaj se tem bolj zaostruje proti Uzunovieu. Inspiratorji te akcije so A ca Stanojevič, Ljuba Živkovič in Marko Gjurečič, in sicer, kakor se trdi, pod Pašičevim vodstvom. Po njihovih navodilih delajo v javnosti tudi mladi ljudje, ki so sestavili tudi oba znana in-tervievva Pašiča v Politiki«.
Pašičevei zelo zamerijo Uzimoviču, ker ni glasoval za izključitev Jovanoviča. Sedaj hočejo oslabili njegovo stališče s tem, da govore, da je1 bila njegova sedanja vlada sestavljena brez vednosti Pašiča.
Je pa še drug, mnogo bolj važen razlog, da so pašičevei proti Uzunoviču. V skupščino pridejo v kratkem v razpravo znane interpelacije o aferah Radeta Pašiča in Uzunovič misli na vse te afeie odgovoriti. Dalje bo Uzunovič pristal na to da se izvoli posebna preiskovalna komisija. Zato groze pašičevei, da bodo glasovali proti vladi.
V, zvezi s tem pa se porajajo vesti o novili volitvah, ki naj bi bile januarja 1027.
Mncgc znakov govori za to, da bodo v resnici volitve edini izhod iz položaja, ker bi se na ta način najlažje ohranila edinost radikalne stranke in sicer tudi preti volji Nikole Pašiča.
ULTIMAT RIFANCEM.
Pariz, 3. maja. Po službenih vesteh sta francoska in španska delegacija sporočili Rifancem, da se 7. maja obnove vojaške akcije, če Rifanci do 6. maja ne bi sprejeli zavezniških zahtev od 11. aprila, zlasti kar se tiče izmenjave ujetnikov.
Rifanski delegati, ki so se umaknili v notranjost Rifa, so izjavili, da bodo na vsak način do 5. maja sporočili svoj končni odgovor.
Ustanovni občni zbor Slovenske kmetske stranke v Celju.
GOVOR STJEPANA RADIČA IN IVANA PUCLJA.
i V nedeljo, dne 2. maja se je vršilo ustanovno zborovanje Slovenske kmetske stranke v Celju. Do ustanovitve te stranke je prišlo po sklepih Samostojne kmetske stranke in Slovenske republikanske stranke, da se obe stranki fuzijo-nirata.
Zborovanje je bilo v celjskem Narodnem domu, udeležili so se ga polnoštevilno delegati obeh dosedanjih strank, tako, da je bila velika dvorana z galerijo vred polna.
Zboru je predsedoval poslanec Andrej Kelemina, podpredsnika sta bila dr. Marušič in Klemen.
Ob 10. uri dopoldne je Kelemina kot sklicatelj otvoril občni zbor, pozdravil vse navzoče in povdaril pomen tega dne, ko se združujeta Sam. kmet stranka ‘in Slovenska republikanska stranka v enotno falango. (Buren aplavz in »živio« klici). Kot v SRS, tako so tudi v SKS kmetje in delavci. Nujnost je, da se te vrste združijo in nastopijo kot enota. Razdor med strankami škoduje vsemu javnemu življenju, kmetski misli pa posebno škoduje dosedanja razcepljenost kmečkega ljudstva. Ne odklanjamo nobenega stanu, zlasti ne inteligence. Vsakdo, ki je istih misli z nami, je dobrodošel v naših vrstah.
Nato poda Kelemina besedo Albinu Prepeluhu,
ki izvaja:
»Vsa doba, od prevrata sem, je 'bila za kmeta, delavca in za tisti del inteligence, ki je čutil z ljudstvom, doba razcepljenosti. Že dolgo nismo bili Slovenci tako brez veljave, kot smo bili zadnja leta in kot smo danes. Žalostno stanje v tej dobi pa je še poslabšalo obnašanje brezsrčne gospode, ki se ni sramovala izrabljati bednega kmeta.
Organizirati kmete in delavce se pravi organizirati ves narod, se pravi organizirati Slovence v celoto. In le ta mora priti k upoštevanju in sodelovanju pri naši državi. Oblika te države ni po našem okusu. Moramo jo urediti tako, da bo odgovarjala težnjam našega ljudstva. Hrvatski kmet se je dolgo ostro boril proti razmeram v tej državi.
Mi smo šli skozi najhujši ogenj, skozi obznano proti naši stranki in skozi vročo bitko 8. februarja lanskega leta. Naš kmet se mufi in trudi, vsi se ubijamo z napornim delom, pa komaj živimo. Dasi živimo v dobi demokracije, dasi se je v naši dobi izvršila ruska revolucija in so se prokJamirala Wilsonova načela, vendar živimo človeka nevredno in vsem demokratičnim principom neodgovarja-joče življenje.
Vse, ki živijo od dela lastnih rok, moramo združiti. Uspeh pa bomo imeli le tedaj, če se strnemo s Hrvati pod vodstvom Stjepana Radiča.
Danes mora zmagati načelo, da ni no-e,,e glave škoda, kadar gre za inte-ies ^ Hipnosti. Naš program je moderen; ni nastal na podlagi učenih knjig, nego je nas naroden program, zgrajen na glo->o vi kmetski modrosti in starih narodo-vih skušnjah.
Do veljave mora priti vas, tista vas, ki je dajala delovno moč v rudnike ame-nkansklh in vestfalskih kapitalistov, sedaj pa daje ljudi za boje v Siriji proti nruzoin in drugam. Ves naš dosedanji politični 'boj je obstojal v boju med župni vom in advokatom. To je bila naša domača podoba borbe klerikalizma z libe-
l	alizmom. Ta borba nas je privedla, da r no danes sko.ro brez vsakega vpliva. Kadar so bili liberalci v vladi so tožili
klerikalce, kadar klerikalci, so tožili liberalce. Umevno je, da so Srbi na tak način izgubili vsako spoštovanje pred nami in da je končno padla beseda r robske duše« in — moram priznati, — vsaj deloma upravičena. Ali ozdravljenje mora priti in sicer mora priti od spodaj gori. Vsi smo enako obteženi z davki, vsi enako trpimo, zato moramo biti enotni. V znamenju enotnosti vas pozdravljam kakor vas tudi poživljam k delu, ki naj združi vse naše moči. Govoru A. Prepeluha je sledilo dolgo odobravanje.
Nato čita Matko Kelemina program Slovenske kmetske stranke, ki navaja gospodarska, politična in kulturna stremljenja stranke. Med čitanjeun programa je došel na zborovanje predsednik- HSS
Stjepan Radič,
spremljan od par prijateljev. Zborovalci so napravili hrvatskemu voditelju burne ovacije, nakar ga je v imenu stare Radičeve garde pozdravil Klemen, povdarja-joč, da je ta garda šla z Radičem skozi ogenj preganjanj, ki so.sicer že za manni, mogoče pa še pred nami. Danes upoštevajo HSS vse politične skupine in iščejo z njo stikov nekatere z odkritosrčnim namenom. Kakor nekdaj Cezar, tako doživlja tudi Radič izdajstva in more tudi on vzklikniti: »Tudi ti, Brutk
Tovariši iz SKS stopajo sedaj z nami v eno organizacijo, ne zato, ker tako kaže politična konjunktura, nego zato, da se postavi temelj nove selj&ške in delavske sloge. Vkljub vsem bojem gospode, bomo stali v eni vrsti in se skupno borili. Klemen konča z vzklikom Radiču, ki se mu pridružijo vsi 'zborovalci.
Nato se nadaljuje s čitanjem programa Mrovlje prebere tudi pravilnik in organizacijski red nove stranke, nakar proglasi dr. Marušič ustanovitev Slovenske kmetske stranke, kar so zborovalci sprejeli na znanje s spontanim in enodušnim aplavzom.
Viharno pozdravljen, prevzame nato besedo predsednik HSS
Stjepan Radič:
Dvajset let je, ko se nas je v malo manjši dvorani, kot je ta, zbralo nekaj več zborovalcev k ustanovitvi Hrvatske seljačke stranke. Bili so skoraj sami Seljaki, izobražencev nas je bilo komaj šest Vsi pa smo imeli pred očmi in poznali vse življenje našega naroda. Ako gleda človek s Triglava ali Grintavca lepo pokrajino in jo vidi lepo pred seboj, se mu zdi, da jo vidi tako, kot je v resnici. Ali ta slika je lažnjiva, ker ne nndi prave resnice, kajti potrebno je iti po vsaki stezici in vse do podrobnosti spoznati. Tako je v vladami. Odkar se vlada, vsa tisočletja, sede vlade visoko, ali ne vidijo globoko, ne vidijo, da pogosto ubog človek ne more nasititi svoje dece, pa čeprav se ves dan muči. Ako je bil kdaj vladar do ber, vseeno ni mogel biti soci-jalno pravičen. Ker oni, ki so vladani, niso nikdar pomislili, kaj morajo zahtevati. Občudovali so le vladarjevo dobroto, njegove vojake in sijaj, dokler niso prišle angleška, francoska, ruska revolucija in druge, ki so bile izraz ljudskih teženj po socijalni pravičnosti.
Mnogi so bili na frontah, videli so, kako so prihajali vedno novi kanoni, ali trena z živežem ni bilo. Mnogi so se raz-govarjali, kdo bo zmagal v vojni. Eni so rekli: Rusi, drugi zopet: Amerikanci. Iz teh razgovorov se je počasi porajala zavest sebe in ko so se vrnili s fl0nte\?i!'1 je zavest lastnih teženj ostala in plod e zavesti je današnje se tja š k o gibanje.
Pri delavcih je organizacijsko gibanje lažje. Njihovo delo jih sili, da se organi-rajo. So skupaj v tovarnah, pri železu in njih organizacije so železne. Morajo biti železne, če niso, jih železo stre. Če jih je samo deset, vendar imajo organizacijo in drugi se jih boje. In čim več jih je, tembolj so močne njihove organizacije in večjo moč imajo. Pred rojem še medved beži, pa ne bi človek. Zato je prišel s cijalizem, ki pa je imel to napako, da ni upošteval zemlje.
Kmetje ne žive tako skupaj kot delavci. Pač se zbirajo v cerkvi, na žegnanju, pri romanju, ali le malokdaj se pogovore
o	kakem skupnem vprašanju. Poglejte žide, kako sede v kavarni pa šušljajo, se pogovarjaj« in posvetujejo. Iz teh pogovorov se poraja počasi njihova vzajemnost, moč in dobiček.
Prvo kulturo je napravil kmet, saj beseda kultura« sama ne pomeni drugega kot obdelovanje polja. Ni bilo brazde, dokler ni bilo doma, družine. Z domom je bil ustvarjen temelj kulture. Dokler je bil človek ribič, lovec, nomad, ni imel stalnega doma in ni mogel kulturno naprej. Le dom je podlaga kulture. Naše staro kmetsko pravo je določalo, da je dom nedotakljiv. Ako je prišel ekseku-tor, ni smel niti na dvorišče, nego je moral počakati na cesti, da mu je kmet sam prinesel davek. Prišli so Nemci, ali naš kmet jih ni bil vajen, on se je držal starih načel neodvisnosti.
Glavno je, da kmet in delavec prideta k zavesti, in da ne prosita, nego zahtevata. Ko prideta do zavesti, da sta produkcija, — eden producira s plugom, drugi
pa z kladivom, šilom ne bosta več
prosila. Tu je večina števila, tu je večina dela in je večina morale, poštenja. Ali glavno je, da smo ljudje. Prav je, da naš kmet spoštuje trobojnico, v njej vidi svetinjo. Toda tvoja zavest bodi, da ti delaš.
Ko smo mi začeli, se nismo mogli kam nasloniti, kot se vi lahko danes. Naše glavno vprašanje je socijalno vprašanje. Ruski pregovor pravi: »Riba gre tja, kjer je globlje, človek tja, kjer je bolje! Nikdar pa ne more postati Individualno blagostanje merilo splošnega blagostanja. Glejte celjske grofe: Imeli so grad. v njem blagostanje, metrese, okrog njih pa revščina, ker to blagostanje ni bilo blagostanje ljudstva.
V	naši državi se mora predvsem skrbeti za blagostanje kmeta. Minister Sto-jadinovič je bil pripravljen dati poljedelskemu ministru le 1,000.000 Din proračunskega kredita. Minister resora Krsta Miletič pa je zahteval 6,000.000 Din, da-si je sani notranji minister Boža Maksimovič, ki je osebno blaga duša in mehko srce, izjavil, da je tu potrebnih vsaj 100 milijonov dinarjev. Gospoda se namreč ne zmeni zato, če je kmet bos ali obut, ali zna citati, ali ne, samo. da je njej dobro.
Gospoda, kot je nesramna in brez poštenja, je od začetka vedno govorila samo o narodnem edinstvu in o ničemer drugem. Govore tudi o šolski obveznosti, ali ne vedo, če kmet sploh more poslati svojo d ec o v šolo, ko stanejo knjige že za prvi razred najmanj sto dinarjev, dasi jih pogosto vsa družina toliko ne premore. Za prvi razred srednjih šol pa je potreben otroku kar postrešček, toliko knjig je potrebnih.
Da vidite Rusijo, kako tam skrbe za izobrazbe in koliko izda država za šole. Država izdaja dobre knjige, lepo urejene in izvrstno napisane in jih daje šoli deloma zastonj, deloma za mal denar. Tudi druge države, Anglija, Amerika, Francija, mnogo skrbe za šole.
Tudi z davki je tako. 'težko ti je, ako moraš plačati davek, pa nimaš s čini. Obstoje dalje mednarodne pogodbe o delu. Bazen nekaterih ameriških republik jih le naša država ni podpisala. Ne ena taka pogodba še ni ratificirana, kljub temu, da je prišel Thomas intervenirat.
Pri nas nimamo mnogo delavcev Med milijonom Slovencev jih je kakih 10().0(M), istotoliko med tremi milijoni Hrvatov in med Srbi. Vseh skupaj premore naša država le kakih 300.000 industrijskih delavcev. človek bi mislil, da bo zanje vzorno preskrbljeno in socijalno dobro urejeno, je pa v resnici urejeno vse biro-kratično.
Tri glame momente moramo imeti pred očmi:
Prvega, da je vse to mogoče doseči, drugega, da mora biti naša organizacija splošna, v njej se mora organizirati vse gospodarstvo. Kmet je tu, delavec je tu, ona sta sol, ki ne sme biti umazana.
Nekdaj so duhovniki in gospoda mislili, da so oni sol, ali danes to ne velja.
Tretji moment je, da vemo, da je v tej državi glavno vprašanje socijalno vprašanje, ki se mora rešiti, ali ne na primitiven način, kot hočejo to socijalisti in komunisti. To vprašanje moramo reše- j vati na pcdlagi idealizma in humanizma. Amerikanci, na primer, nočejo svoje de-ce učiti literature ali geografije, nego zahtevajo od njih samo, kako se pridobivajo dolarji. To je grobi materijalizem, ki je preenostranski in protinaraven. Mi hočemo vzgojo materijalno, kulturno, moralno in estetsko. Slovenci in Hrvatje so že pripravljeni na ta vprašanja. Pri Srbih pojde malo težje. Pri njih velja: Ako me uš grize, naj me moja!« Zato je bilo za Miloša Obrenoviča polno nereda in zato ga je še danes. Vprašajte kjerkoli v Bosni, ne katoličana ali muslimana. nego pravoslavnega, vsi bodo rekli: Nečemo Srbijanca za činovnika!«
Hočemo državo z več ali manj avtonomije. Temelj je v tem, da hočemo, da gre narodu bolje.
Prešla je obznana. Danes, ko ste tako dobro začeli, moramo vedeti, da je bil ustvarjen embrio že prej z vašo stranko, kot z drugimi strankami kmetov v ostali državi. Stvarno ste bili isto, kot naša stranka kje v Zagorju.
Sedaj pa ustvarjamo Slovenijo, veliko tako, da je ne more noben Korošec po-basati v svoj žep. Mi smo nositelji misli Matije Gubca. Vsi, ki delajo, z rokami ali duševno, spadajo skupaj. Zjedinjeni Slovenci se morate nasloniti na Hrvate, da pridemo skupaj pred Srbe in zahtevamo, kar nam gre. Če bomo prosili drobtinice, bomo dobili po buči.
Vidite, tako pomemben je naš dan. Kličem »Živela zjedinjena Slovenija! Živela Slovenska kmetska stranka!«
Dolgotrajno navdušeno aplavdiranje je pokazalo, da so vsi navzoči razumeli pomen dneva in besedi Stjepana Radiča.
Po Radičevem govoru so sledile volitve načelstva nove SKS.
Za predsednika bil izvoljen Ivan Pipan, za podpredsednika Albin Prepeluh, Anton Mahen, inž. Zupančič, Rojs, za tajnika dr. Marušič, za blagajnika Černe, za odbornike pa Pintar, M. Kelemina, Avsenek. Klemen, Koren. Horvat (Ri-gonce), Preinfalk, Pen, švikaršič. Kunej, Horvat Pavel. Bohinc. Horvat Josip, Frank, Sernel, dr. Lončar, Ažman, Cerar. Kušar, Benedik, Kristan, Lipovšek, Globevnik. Grad, Dobnik, Plaskan, Žnidarič, Rajar, Cajnko, inž. Debelak. Za preglednike pa Pustotnik, Tršan, H. Se-var.
Po volitvah govori viharno pozdravljen minister poljedelstva in uarodui poslanec
Ivan Pucelj:
Malo Celje je večkrat že1 zapisano v naši zgodovini. Ne v zadnji vrsti i>a bo zapisan današnji dan. Jaz osebno obhajam danes velik praznik, ker se izpolnjuje to, kar nosim že šest let v srcu, odkar ste me poslali kot borca v prve vr te. Ako bi bil kdo med nami, pa bi tega ne sprevidel, ga opozarjam na eno samo činjenico: na ostudne napade na mojo osebo. Današnji dan pa mi je zadoščenje. Ko me'je nekoč Radič vprašal: Ali smatraš, da so v politični borbi do-prinešene žrtve bridkost?« sem mu dejal: Mislim, da ne, ker se v to borbo podaja človek prostovoljno!«, nakar sva spoznala, da sva istih nazorov.
Ni bolj nesrečne stvari na svetu, kot je lažniv človek. On pomeni neprijetnost za svojo družino, okolico in če dela v javnosti, tudi za skupnost, za državo, kot je neprijeten lažniv človek, tolik« bolj neznosne so zlagane politične* stranke. Zlagan človek je tisti, ki drugače govori in dela, kot mu lastna vest veleva, spoznamo ga takoj krt vino, če ga damo l>cd nos, ali je pristno ali ne. Zlagane stranke pa so vzrok, da je naša politika v zadnjih letih tako neplodna. Zlagana politika je ona, ki gre mimo izvira — kmeta —, ki se je navzela iz knjig par zlaganih fraz in ki si je končno zlagala sama sebi nekak program. Posledico take politike čuti naša kultura in naše gospodarstvo. Opazovanje1 te lažne politike nas sili, da se naslonimo na večno filozofijo in da se vračamo na svojo prvino _ na kmetsko ljudstvo.
Slovenska kmetska stranka je posledica težkih skušenj. Je dete, porojeno iz ljudstva. Nima nekega meglenega jugoslovanskega naslova, je pravo slovensko dekle.
Sedaj bodo odpadli ugovori nekaterih,
kot: »Ne morem v samostojno kmetsko stranko, ker nisem samostojen« in Ne morem v republikansko stranko, ker nisem republikanec!« Sedaj je pot v stranko vsem odprta, ker je stranka predvsem slovenska. Stranka je tudi kmetska, ker je naš narod kmečki. Slovenci smo, kmetje sme! Hočemo, da smo Slovenci, hočemo, da smo kmetje na svojih domovih.
Gospoda je iznajdljiva v političnem boju, ker je neslovenska. Zato pravi: »Pucelj je prodal Slovence Hrvatom, kakor včasih Srbom! Toda ona doba je minula, ko je gospoda oklepala ljudstvo v neumnost Na očitek, da je Pucelj zlezel k Radiču, pravim, da Radič Slovencev ne potrebuje toliko, kot potrebujejo Slovenci Radiča, za kar nam jamči njegova sposobnost. Moramo iskati opore tam, kjer nam je najbližja. Veseli smo, da nas ima Radič rad in da nam pomaga.
Današnji praznik je posvečen kmetski misli in zvezi s Hrvati in s temi tudi s Srbi.
Da povem kako besedo o političnem položaju. Zgodovina naših treh narodov beleži mnogo borbe, ali nikdar ni plapolala tako visoko, kot sedaj. Boj je težak, ali odločili smo se za pošteno stran, odkoder edino more priti poboljšanje. Slovenija je danes uboga, tega sta krivi obe maši meščanski stranki. Edina njihova rešitev je v laži, ali resnica je druga in mi smo na strani poštenosti. Prosimo vas le par mesecev zaupanja, pa Im> zgodovina pred vami napisana.
Tudi Pucljevemu govoru so navzoči živahno aplavdirali.
Nato prevzame zaključno besedo ponovno
Stjepan Radič:
Nekateri med vami veste, da se je HSS včasih imenovala Hrvatska seljačka pučka stranka. To mi že tedaj ni ugajalo. Puk res pomeni pri majhnem delu Hrvatov ljudstvo, pri Srbih pa pomeni polk. Pri večini Hrvatov je to le prazen zvok in sem bil proti temu, da bi se stranka j imenovala po nečem, česar ni. Že tedaj sem hotel, da se imenuje samo Hrvatska seljačka stranka in sicer zato, ker smo vsi kmetje. Če se kdo ne čuti, naj samo pogleda v redovnico, pa bo videl, da je bil njegov oče, če ta ne, pa ded, prav gotovo kmet. Gre za to, da se določi smer. Naš seljak je prebrisan. Delavec v tovarni mora imeti železno organizacijo, bojkot, izpor... Ali življenje ni, kot nekateri lažejo, borba. Vulkan in burja sta le izjemi. Naš kmet se ne bori, on ustvarja. Življenje, to je ustvarjanje. Kmet zastopa normalnost v življenju, on ni kaka histerična gospodična. Naš kmet čuva tradicije, vedno se na primer rad postavi z dobrimi lastnostmi svojih prednikov. To je tradicija poštenja, dela.
Tudi za Slovenca so tradicije velikega pomena. Preko sto tisoč jih je v Ameriki in ni pravi človek, kdor od njih ni z dušo tu.
Kmet je delavec in je ludi kapitalist, toda na ta način, da spaja delo s kapitalom.
Poglejte velike kapitaliste! Lastniki prennogekopov ne morejo biti složmi, nimajo toliko moči. Delavci pa so se združili in zahtevajo, da prevzame rudnike država, ali država je slab gospodar.
Kmetov je ogromna večina. V njihovem številu je njihova moč. Dokler je socialna struktura družbe taka, kot je, mora biti vsaka vlada kmetska.
Gospoda nima mnogo časa. Ko bomo imeli v parlamentu 200 poslancev, ne rečem, da jutri, bomo imeti vlado, ki bo imela čas. Poleg časa je važen tudi denar. Potem, ko bomo imeti denar, bodo ^/gledale bilance bank vse drugače. Dobro vemo, kaj je z afero Standard Oil Company. Krajač zato ne more biti minister, ker bi marsikaj razkrit in tega se oni boje. Ve se tudi, da je dala neka banka 50 milijcnov dinarjev v neki volilni fond in ve se, katera banka.
Kmet ve, kaj je poštenje. Ako rečemo Bog, mislimo hkrati vso sv. Trojico in ako rečemo kmet, smo mišljeni mi vsi. Kdor je v naši stranki, se mora zanjo tudi žrtvovati, kot se žrtvuje fant za dekle. Danes imamo v petdesetih ^ jih zastopnike. Včeraj sem od_ ^ kot vornike za razne kraje, p« ^nes Pucelj na bojno polje. ToKo smo govoril, to 1« teme j	voli|vah 7 9
£1*8 'zastopnike v saboru, smo vedeli, da je to le umik nazaj, da preskočimo večjo jamo.
Ne znamo lagali in ne bomo lagali, razen človeku, ki nas heče oslepariti. IJnter \Volfen niuss man heulen!« Resnica se govori ljudstvu in vladarju, a z lope vem se govori po lopovski.
Po burno cdobra\anem govoru Stjepana Radiča je poslanec Kelemina zaključil zborovanje. Po zbcro\anju se je vršilo v hotelu Union« skupno kosilo, pc kosilu pa seja novoizvoljene Slovenske kmetske stranke.
IZJAVE PUCLJA IN RADIČA.
Naš poročevalec se je informiral pri g. min. Ivanu Puclju za njegovo mnenje
o	krizi in o sedanji vladi. Gospod minister Pucelj je izjavil sledeče: r Kriza vlade sicer še ni pevsem rešena, vendar je moje mnenje, da bo ta vlada dobila v parlamentu večino, vsaj kakor je sklepati z ozirom na izjave vodilnih beograjskih politikov.
Predsednik Stjepan Radič pa se je izrazil: »Odločitev bo padla v radikalnem klubu, kjer se bo pokazalo, kdo je za Pribičeviča in kdo za sporazum. Proti korupciji sc itak vsi, vsaj na videz. Na vsak način pa upam, da bo sedanja vlada debila večino, tudi ako bi bil Pašič proti.«
Na vprašanje, ali namerava sam vJg kratkem vstopiti v ministrski kabineti Radič ni hotel dati določnega odgovora ter je izjavil, da je to vprašanje časa.
Politične vesti
. Stjepan Radič o Slovencih v vladi.
Sotrudniku Vremena je izjavil Stjepan Radič po svojem povratku v Zagreb med drugim: »Pomagal sem g. Uzunoviču tudi s tem, da sem spravil v vlado tudi enega Slovenca, topot g. Puclja. Mislim, da bi moralo biti v vladi še več Slovencev, toda ne takih, kojih klerikalna ideologija obstoja n’ tem, da ponatiskujejo iz nemških, avstrijskih in laških listov članke in zbirajo argumente za dokaz, da morajo Katoliki poslušati Rim.«
»Vreme« o položaju. \ svoji veliko-, nočni številki piše Vreme o sedanjem položaju jako pomirljivo in precej optimistično, kar je zanimivo že zategadel, ker smatrajo ta list kot organ ministra dr. Ninčiča. proti kateremu so začeli ueki ministri iz vrst radikalov hudo borbo. ) »Vreme« piše, da je parlamentarna ve- 1 čina vladi g. Uzuuoviča zasigurana brez | ozira na notranje spore v vrstah radikalov in hrvatske1 seljačke stranke. V teh dveh klubih se bo vedno našlo dovolj poslancev za večino. Ker sta ostala v vladi dr. Nikič in dr. šuperina, in ker je Radič sam pristal, da ne vstopi v vlado, je podpora kluba HSS vladi zagotovljena, in četudi bi Radič izrekel zopet kako nepremišljeno besedo, položaj vlade ne bo omajan, izvzemši če bi se ministri njegove stranke izrekli ž njim na celi črti za solidarne. Med radikali vodi ena struja boj proti tej vladi z imenom Pašiče-vim, in to zlasti proti nekaterim ministrom (proti dr. Ninčiču in Boži Maksimoviču, op. ured.), izgleda pa, da tega boja ne vodi Pašič sam ali vsaj ne v toliki meri, in da bo tudi on dal svoj blagoslov novi vladi, ker je pristal prej že na vlado, v kateri je sedel sam Stjepan Radič, ki so ga nekateri smatrali le za balast.Tako je verjetno, da bo nova vlada debila dne 5. maja zaupnico in da bo mogla delati na to, da se strasti v klubih poležejo.« - Teinu poročilu o položaju dostavlja »Vreme« na drugem mestu, da bo prišlo po praznikih do male relu nštrukcije vlade, kolikor se
tiče radikalov.
= Krsta Miletič in Boža Maksimovič.^
Kr. ta Miletič in Boža Maksimovič sta oba ministra v eni in isti vladi.	.
ugledna člana radikalne stranke z‘n izmed obeh uživa baje še f*^’t(>rja, ka-upanje drugega ustavn*** jlh jt, izrekel kor se vidi iz obdoD-?^lll,oVj('.a njegov tona naslov Bože ‘Mileti(*. v i)e0grajsJ<i variš v Gad' ,} enakosti političnega "a-.. Politiki • razmerje med njim« .l«'{(> ziranja P^k<} <la je izjavu Bož.« Mnksi-na,!u<- sotrudniku Vremena :	Kar	se
Bče napadov g. Miletiča na mojo osebo, ne morem o njem nič reči. ker že več let ž njim osebno ne občujem in ne go-vorini.c
—	Nobenega kompromisa v vprašanj" odškodnine nemškim knezom. Pravu1
odsek nemškega parlamenta je razpra' Ijal o kompromisnem predlogu Ga n* strank glede odškodnine nemškim w zoni. Centrom je predlagal, a si
Štev. 97.
ča knezom odškodnina, isto stališče so zagovarjali nacionalisti, odločno so se Pa temu uprli socialni demokrati in je zato kompromis padel. Vsled tega je bilo sklenjeno, da se vrši referendum za brezodškodninsko zaplembo premoženja nemških knezov dne 30. maja. Da ta predlog predre, mora za njega glasovati -0 milijonov volilcev.
= Uuija med lis dan (liju in Latiško. Latiški zunanji minister Albst je imel sestanek z estonskim zunanjim ministrom v Revalu. Lanska je namreč predlagala, da se ustanovi saupen posvetovalen odbor, ki naj bi zunanjo, notranjo, gospodarsko in finančno politiko obeh držav poenostavil. Po mnenju Albsta bi s® mogel iz tega odbora, ki bi obstojal iz zastopnikov parlamenta in vlad obeh držav polagoma nastati nekak skupen senat za obe državi. Nato bi vstopile v ta odbor še ostale baltiške države. — (Estlandija, njeno oficielno '“*® Eesti Valbariik) meri 47.550 kv. km in peJe 1,110.538 prebivalcev, od katerih je 92% fftov, 5% Rusov'in 1.5% Nemcev. Po veri je evangelikev. Glavno mesto je Reval. ČT Dat iška ali Latvija meri 65.791 kv. km in f.teie 1,885.870 prebivalcev, od katerih je La-'sev 1,159.396, Rusov 91.477, Židov 79.368, V)!?r,rusov ^191, Nemcev 58.097, Poljakov s7'““4> Litvinov 25.538 in 8700 Estov. Prote-8.7«z (je 57, katolikov 23, pravoslavnih pa SOO.Oonlavno mesto je Riga, ki ima skoraj
Prebivalcev.
kratke vesti.
ulične1*,?!?1*, rlada je prepovedala vse po-majnika ‘n es,acije in sprevode na dan 1.
1926^7an^e 'zglasovalo proračun za leto
I'o?Sf,Ska vl‘.da je ponudila Franciji ju pogodbo o medsebojni nevtralnosti. **ss Gibson, ki je izvršila atentat na Mus-1,1'P1, pride v blaznico.
PREDAVANJE GJOKE POPOVIČA.
V	četrtek, dne 29. aprila t. 1. ob 18. un je priredilo marljivo Akademsko društvo za Zvezo narodov svoje II. predavanje o ^vezr narodov. Predaval je Gjoka Pope vic, elan sekretarijata Zveze narodov: Ideja svetovnega miru je zelo stara, prva konkretna oblika njene realizacije pa je Zveza narodov, ki se je ustanovila
1.	1919 pod Wilsonovim protektoratom in incijativi.-V življenje pa je Zvezo narodov poklicala šele Versajska pogodba dne 10. januarja 1920, ko je bil podpisan mir. Zveza narodov ima sledeče organe. skupščina, stalni svet, sekretanijat, stalno mednarodno sodišče v Haagu in mednarodni urad dela. Sedaj se v Rimu snuje še institut za izenačenje prava med posameznimi narodi.
Nato je govornik pojasnjeval položaj, ko je hotela Nemčija vstopiti iv Zvezo narodov >po paktu v Locarnu in po neuspelem Ženevskem zasedanju.
Popovič je dalje razložil finansiranje Zveze narodov, v katere budget prispeva vsaka država relativno svoj znesek. Tako plača naša država letno 400.000 zlatih frankov. Velika Britanija pa 2,000.000.
Predavanje so pojasnevale skioptične *bke. Zanimiva je bila Wilsonova slika, pred slike vseb dosedanjih Zvezinih sti 2vednikov ‘u drugih važnih osebno-zinih	dalje	slike vseh Zve-
v Ženevi in reformacijske dvorane ozemelj, v?n^no zeinljevidi in slike «o prišli predU žit 90 86 VTSili spori, ki
Predavanje se ?° dvorani na univerzi- no v zbomipni go odličnega občinstva in je 'nmo' Predavanje je dvori, re£*1™-muc, predavatelju pa se zahvalil' j
S£2^. D-“ Zve“ sa
Ak. društvo za Zvezo narodov zelo
.o deluje. Poseben uspeh je dosegel
društva, kjer se obravnavajo v
8Vet«* debab vs' važnejši sodobni
krog n pvrob,e>lli, k,i spadajo v ta delo-Društvu želimo čim največ uspe-
ha.
DOPIS.
Jurjevanje v Laškem. Vse mladinske pri-rediitv« v Laškem žanjejo krasne uspehe, letošnje Jurjevanje pa nas je naravnost presenetilo. Šolski upravitelj g. KisUnger je dal staremu običaju »večanostno lice. Okoli tristo br.oječa šolska mladina, z zelenjem okrašena in z zastavami	v rokah,	je	v velikem
sprevodu spremljala	Zelenega	Jurija	po	tr-
ških ulicah. Prepevala je lepo 'in prijetno donečo Jurjevo pesem, vmes pa svirala god-S, stotero rogov in piščali. Ti glasovi so bi tako prikupijivi, da iso privabili vsako-j®-izpod strehe. Tudi vreme je bilo na-zeig^no. Tržani so sprejemali od mladine i)ej1® šibe, ki so jih delili med sprevodom. Ud 0 v uradih, trgovinah in obrtih je ipreki-o„ /.. kjer se je v,11 svečani sprevod. Res,
•f: .hvo je 'bilo gledati navdušeno mladino,
6( J® »matrala ta dan za svoj praznik. Ljudje si 86 fe veseli|o z mladino vred. Povsod
i	»la pohvala od ust	in želeti	bi	bilo,	da	se	l
mladinski praznik	ohrani.	I
Dnevne vesti.
KAKOR PRED POL STOLETJEM.
Nič ni na svetu novega in če se predstavljajo naši esdeesarji kot edini pravi za. topniki svobodoljublja in napredne misli, potem je to ravno tako neresnica, kakor če so to zatrjevali njih predhodniki pred petdesetimi leti.
Tedaj so pisali zaradi mandatov, da je vera deblo, narodnost pa trta, ki se ovija okoli njega ter da ne bi nikdar podpirali versko mlačnost, danes pa so ogorčeni, če škof ne blagoslavlja njih •Domovine«.
Ista neiskrenost ko pred petdesetimi leti je ostala, zato pa lahko tudi vsak izračuni, kako bo končal boj za napredno misel, če ga bedo vodili takšni ljudje, kakor so naši esdeesarji.
— Plačevanje občinskih doklad. Z ozirom na dejstvo, da je Centralna komisija za izvrševanje uradniškega zakona razsodila, da so državni nameščenci po čl. 127. omenjenega zakona (61. lil. zakona o saobračajneni osobju) oproščeni plačevanja občinskih doklad (gostaščine), je .sklenilo društvo najemnikov sporazumno z društvom dizavmh nameščencev in upokojencev v Mariboru, da plačujejo do nadaljnjega gostaščino s pridržkom!, da jo občina vrne izza 1. aiprila 1926 po končnoveljavni ureditvi tega vprašanja. Tozadevno izjavo je izročila deputacija obeh društev gospodu županu dr. Leskovarju.
—. Absolventi juridične fakultete, ki hočejo položiti državoslovni izpit do konca tekočega semestra, morajo svoje prošnje vložiti pri podpredsedniku izpraševalne komi-sije (Ljubljana, Bleivveisova cesta 10, I. nad-stopje št. 33) najkasneje do 15. maja t. 1.
— Itazpis natečaja za idejne načrte slovenske enodružinske hiše. Da se ustvari tip slovenske enodružinske hiše, ki bo združeval principe in potrebe modernega stana z domačim miljejam in narodnimi motivi, razpisuje Gradbena in kreditna zadruga »Dom in Vrt« v Ljubljani natečaj za izdelavo idejnih načrtov za gradnjo slovenskih enodružinskih hiš s tremi nagradami 1500 Din, 1000 Din in 500 Din. Natečajne načrte opremljene z gesli je izročiti do 31. maja t. 1. ob 12. uri v pisarni zadružnega tajnika, vladnega svetnika dr. Frana Spiller-Muysa, Marlesov (Turjaški) trg št. 2, II. nadstr. (poslopje Kmetijske družbe), kjer se dobe tudi podrobni natečajni pogoji.
— »Uradni list« objavlja: Pravilnik
o	opravljanju državnega strokovnega izpita za administrativno in praktično po-možnošumarko službo šumarskih uradnikov III. kategorije in prepoved kupovanja kolkov ali taksnih papirjev od nepooblaščenih oseb.
— Šikaniranje Jugoslovenov na grški meji. 'Potniki, ki prihajajo z grške meje, pripovedujejo, da povzročajo grške obmejne oblasti našim ljudem velike tež-koče. Med drugim zahtevajo visoke takse za vizum, razven tega pa še 500 drahem od vsake osebe.
— Za rejo sviloprejk v Bosni. Poljedelsko ministrstvo je ustanovilo v Gno-jinčah pri Mostaru v svrho pospeševanja reje sviloprejk veliko drevesnico murv.
— Umorjen otrok v železniškem vozu. Na železniški postaji v Orehovici so našli te dni v nekem osebnem vozu paket, v katerem se je nahajalo truplo zadavljenega otroka. Preiskava je ugotovila, da je pustil paket v vozu agent neke zagrebške tvrdke Ivan Bistrovič, ki je izginil brez sledu.
— Svila, ki se je izpremenila v slamo.
V	pirejsko luko je prispela iz Antwei-pena pošiljatev 10 zabojev svile v skupni vrednosti 10.000 funtov šterlingov. Carinski urad je uvoz prepovedal, nakar je prosil od pošiljatelj, da se mu dovoli, da pošlje svilo v Bejrut, kar se mu je dovolilo. Pristojna oblast je odredila nato pregled blaga. Pri tem je prišlo do nepričakovane konstatacije: Mesto svile je našla komisija v zabojih slamo. Več oseb je bilo aretiranih.
— Velikanska poneverba. 431etna di-sponentinja kemične tovarne v Neunkrr-chenu Leopoldina Zafouk je poneverila
100.000 šilingov. Njenim že par let trajajočim mahinacijam so prišli na sled zgolj po naključju. Pred par dnevi je z motorjem ponesrečila ter ai zlomila roko. Vsled tega jo je moral zastopati v biroju neki uradnik, ki je poneverbo razkril. Z disponentinjo vred je bil aretiran blagajnik, ki ji je pomagal goljufati ter prejel od nje zato vsega skupaj okrog
20.000 šilingov. Zafoukova je živela s poneverjenim denarjem zelo razkošno. V pisarno in iz pisarne ni šla nikdar peš, temveč se je vozila s fijakarjem. Z aero-
! planom je delala izlete v Budapešto, Monako vo in celo v Pariz. Svojemu ljubimcu je uredila trgovino.
— Ljubezen in konjak. Iz Berlina poročajo: Ob Flakenskem jeze*ru se je odigral te dni nenavaden dogodek. Prebivalci bližnjih vasi so obvestili orožnika, da plešeta na bregu jezera neki moški in neka ženska popolnoma gola.. Res je naletel orožnik na neko 35-letno žensko in na nekega 32-letnega konditerja, ki sta v rgla svojo obleko v jezero ter plesala pijana popolnoma gola. Plesalca sta bila prvotno sklenila, da izvršita radi nesrečne ljubezni skupno samomor. Da si na-pijeta poguma, sta izpraznila par steklenic konjaka. V vinjenem stanju sta pozneje na samomor pozabila.
— Umor iz ljubosumnosti. 24 letni moha-medanec Sera Imerovič v Gornji Banovci pri Velesu se je poročil nedavno z devojko, ki je, kot je to pri moliamedancih običajno, ui ] i reje niti videl. Arza je ljubila že drugega seljaka, ki je pa ni mogel poročiti, ker je bil siromak in ni mogel plačati zanjo običajne odkupnine.. S tem svojim starim ljubimcem se je Arza po poroki še vedno sestajala. To je ljubosumnega Šeto silno jezilo, končno ji je sestanke prepovedal. Te dni je izvedel, da se Arza ne briga za njegovo prepoved. Stavil jo je na odgovor, Arza nm je pa odgovorila v obraz, da ga ne mara. Razjarjen je šel Seta na skedenj spat, zjutraj pa se vrnil v spalnico v spodnji obleki s sekiro v rokah. Vprašal je Arzo še enkrat, če ga res ne mara. Arza je vprašanje odločno potrdila. To je Šeto tako razjarilo, da je razbil svoji ženi glavo, nato pa razsekal njeno truplo na kose. Po izvršenem umoru je pobegnil kar v spodnjih hlačah. Drugo jutro je bil aretiran. Pri zaslišanju je zločin odkrito priznal. Nato sta ga gnala dva orožnika vklenjenega iz pisarne na drugi breg Var-dara v zapor. Med potjo se je posrečilo morilcu, da si je eno roko oprostil. Ko iso prišli na most je skočil v reko .in jel v namenu da pobegne, na vso moč plavati. Ker se na klic ni ustavil, sta orožnika za njim streljala. Pogodila sta ga v nogo. Ker vsled tega ni mogel dalje plavati, je zlezel Šeta na breg ter mirno počakal, da sta prišla orožnika ter ga odvedla v zapor.
— škandal v »Comedie Fran^aise«. Pri predstavi komedije »Caroaisse« v »Comedie Francaisec. v Parizu je prišlo (te dni do velikega škandala. Glavni junak igre je francoski general. Ker se odlikuje ta general po gotovih slabih moralnih lastnostih, se je občinstvo razburilo ter zahtevalo v začetku II. dejanja, da se predstava neha, češ, da se žali v igri francoska vojska. Nato je stopil pred zastor nosilec glavne vloge, igralec Ferran-dy ter izjavil, da izvira sam iz oficirske rodbine in bi zato v tej vlogi sigurno ne nastopil, če bi bi! mnenja, da se žali z igro francoska vojska. 8 tem-je občinstvo potolažil, nastal je mir in predstava se'je igrala do konca. Škandalu v gledališču je sledil škandal v parlamentu. Poslanec Desjardins je vložit radi igre interpelacijo ter zahteval, da se prepove. Odgovoril mu je vojni minister La-moureux ki je izjavil, da ne razume, kako se morejo ljudje radi te igre razburjati. Vsled tega je nastal v zbornici velik hrup in poslanci desnice ter komunisti bi si bili skočili sigurno v lase, da niso tega preprečili sluge.
— Pokrajinski odbor Jugoslovenske Malice poziva vse konkurente, ki so se odzvali razpisanemu natečaju za skice, da iste dvignejo v pisarni Jugoslovanske Matice, Šelen-burgova ulica 7/11., odnosno da javijo svoje naslove, da se jim skice vrnejo. Izid tekmovanja se jim javi ustmeno, oziroma pismeno.
— Za J ug o s lov c us k o Matico je daroval g. svetnik Josip Rustja znesek 100- Din mesto cvetja na grob pokojnega mu prijatelja g. dr. Dorčiča. — Hvala!
~ Rogaška Slatina najbolj renomlraino zdravilišče proti boleznim želodca, čreves, mehurja, žolčnih kamnov, srca, leti vic- in je-glavne sezone izredno nizke cene. zahtevajte prospekte!
— Skupščina »Saveza Trezvene Mladež!« se vrši letos v Kragujevcu in sicer v dneh: a., b. in 7. maja, to je na pravoslavno Veliko .noc. Kongres bo združen s kongresom »Oblastnega Središča v Kragujevcu*. Odhod slovenskih članov v ponedeljek 3. maja ob 17. uri iz Ljubljane.
— »Savcz Tre z v en os ti« v Sarajevu je v sporazumu s »Savezom Trezvene Mladeži v Beogradu določil letošnjo proslavo anli-alkoholnih dni v tednu od 30. maja do 6. junija za celo državo. Po dosedanjih dispo-r ki- slovenskega oblastnega središča, ljubljanskega mestnega središča in društva »treznosti« ee viši proslava (vsaj v Liub-lj«m) 5. in 6. julija.
LJibljau.
I— Proslava prvega maja v Ljubljani je potekla popolnoma mimo. V soboto skoro da ni bilo mogoče spoznati, ali je to navadna sobota ali pa kak posebni praznik. Trgovine so bile odprte kakor navadno, rdečih barv ali okraskov jako malo in še to večinoma le po predmestjih, delavskih gruč ali skupin, ki bi bile postajale po ulicah in opozarjale na značaj današnjega dne, pa tudi'ni bilo videti. Manjkalo je samo znano zvenenje in drdranje cestne železnice, ki je ustavila obrat do G. ure zvečer. Nekoliko ži-valmeje kot v Ljubljani je bilo po oko-lici. Na Rožniku so se zaceli že jako zgo-
daj zbirati praznovalci 1. maja, ki jih je bila zbudila iz trdnega spanja godba, ki je na vse zgodaj napovedovala delavski praznik.Po raznih gostilnah so pa priredile te in one delavske organizacije svoje male sestanke, ki so vsled vladne j Prepovedi velikih manifestacijskih zborovanj morali te nadomestiti. Vsi taki sestanki so prešli popolnoma mirno in javnega reda ni nihče nikjer kalil. To je delavstvu v velike čast, da se je znalo obvladovati in da ni izzvalo s svoje strani nikakih ukrepov, ki bi mu bili v danih razmerah samo v škodo. Upamo, da bo trezno držanje našega delavstva znala ceniti v bodoče tudi vlada in da ne' bo več prepovedovala brez potrebe javnih nastopov organiziranega delavstva.
1— Ljubljanski trg in prvi maj. Po zatrdilu različnih prodajalcev živil in ku-povalcev ljubljanski trg že dolgo ni bil tako mečno obiskan, kakor v soboto dne t. maja. Je to tudi popolnoma razumljivo. Delavci so dobili svoje plače izplačane večinoma že v petek, tako da so tudi delavske žene enkrat lahko prišle na trg z nekoliko več dengrja v žepu kot po navadi, množico kupcev in kupovalk iz delavskih vrst pa so znatno pomnožile uradniške gospodinje na račun v Ljubljani tako odločilnega »prvega«. Največ kupcev so imeli mesarji, ker so se ljudje zalagali z mesom za dva dni pa še za kakšen izlet povrhu, tako da so bili go-spodje iz klavnice lahko prav zadovoljni.
1— »Električna zadruga v Spodnji Šiški« opozarja vse svoje člane, da se vrši redni občni zbor v nedeljo, dne 9. maja t. I. v ljudski šoli v Spodnji Šiški.
1— Radio klub v Ljubljani ima dne 3. maja t. 1. ob 8. uri zvečer pri Mraku na Rimski cesti svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom.
I	Vsled občnega zbora zveze poštni i organizacij je tombola preložena na nedeljo dne 9. maja 1.1. Zato segajte pridno po srečkah dokler je še čas, da jih ne bo zmanjkalo. Prodajajo jih vsi pismonoši in trafike po 2 Din. — Odbor.
Maribor.
m— Zagrebški tehniki so prispeli v »iedo v Maribor. Ogledali so si pivovar-no Got z in v četrtek so nadaljevali pot n Ruše in halo, da si ogledajo tovarno dušika in elektrarno v Fali. Število izletnikov je 22.
m— Tihotapci s saharinom so postali v Mariboru že predrzni. Tako je policist v četrtek zjutraj zasačil na glavnem trgu dva tihotapca, ki sta saharin prodajala brez vsake bojazni kot njemu tovarišece zelenjavo. Seveda je policist oba v imenu postave aretiral. Plačilo za to predrznost ne izostane.
•m Bik smrtim ranil človeka. V pe-tek, na dan živinjskega sejana, gnala sta
V	idovič F r. in njegov sin bika mimo kolodvora. Ker je bil bik zelo hud, je imel povsem zavezane oči, tako da ni bilo pričakovati nobene nevarnosti. Ko priženeta do kolodvora, se je bik začel upirati in ni hotel dalje. Nenadoma pa zbesni m je v divjem begu ob ograji slonečega posestnika iz Peker Maksa Franka s tako silo podrl na tla, da ga je moral rešilni oddelek peljati v drž. bolnico. Naslednji dan je nesrečnež v bolnici umrl.
I	reiskava se vrši, da se dožene, kdo je zakrivil nesrečo. Obitelji naše sožalje.
m— Tovarnar Zelenko razširi svojo tkalni-
Ki/a:1-1-1" im° ...v-Prosveta.
Ljubljanski združeni delavski pevski zbori so na predvečer proslave prvemi majmka dne 30. aprila t. 1. priredili°v vehludvoranihotela Union« akademi-T .	1 ti boveljskuu reduciranoem
Uvodom so nastopili združeni zbori j>Z ,’ .. c'n Pevovodje »Grafike« g prof
4hmlvr6lhl,Uillf Ul S° °gnjevit0 zaPeli
srnfi Y ;i P°zdrav- Nadalje so odelo vali trije pevski zbori: Delavsko glasbeno društvo, pevsko društvo Cankar m Grafika.Vsi zbori so izvršili svojo
n‘?ig° Jd0b^°' PriPaniinjamo pa mimo-giede, da »Grafike« pevsko društvo Can-
doseii1 m g' KriSt° Perk0’ sicer »e
in r5n '* v Vsfeuo Izkazalo ambicijo n( resno voljo. Adamičeva »Kregata se
a >a m devojka in Pavšičeva »Nocoj
,|e pa en lep večer sta se (zadnja v pr-
'e,n delu) intonačno ponesrečili, d očim
je bil drugi del (Jaz pa pojdem na vas)
čist, z lepo dinamiko. Prelovčevo »Škr-
jančku« z baritonskem solom g. Zupana
so zapeli najlepše. ^Delavsko glasbeno
društvi -s je za enkrat pokazalo več volje kot zmožnosti, kar naj pa ga ne odvrne ed začrtane1 poti. Poleg zborovih nastopov so bile na sporedu še recitacije g. Cirila Debevca in solističen nastop g. A. Zupana, ki ima prijeten glasovni materija!, potreben šole. Obisk akademije je bil povoljen, poslušalci za izvajanja hvaležni, vendar bi bil že z ozirom na dobrodelen namen poset lahko večji. Zaslužilo bi ga tudi delavstvo, ki po težkem dnevnem delu posveča svoj prosti čas lepi pesmi.	—o—
PRVI MAJ V LJUBLJANI.
Na predvečer prvega maja so priredili ljubljanski združeni pevski zbori v
veliki dvorani hotela Union/ akademijo v koristt trboveljskim reducirancem. Akademije so se udeležili predvsem delavski sloji, zato so bile galerije in stojišča polna, d o čim so bili sedeži le srednje dobro razprodani.
O glasbenem uspehu večera poročamo na drugem mestu. Poleg glasbenih točk je recitiral še Ciril Debevec Seliškarjevi pesmi »Otroci brez mladosti« in >Naša pot«, Pesem Frana Albrechta Moj črni brat« in Bezručevo pesem -Nestvor/.
Vse recitacije so bile tehnično dovršeno podane ter je bilo delavstvo za lepi užitek recitatorju zelo hvaležno.
Po akademiji se je vršil v stranskih j prostorih dobro obiskan koinerz.
Drugi dan se je vršil v Mestnem domu šibkeje obiskan prvomajski shod. Ker je bilo zbiranje in pohod v grupah prepovedan, je mnogo delavcev izostalo t.d shoda.
Na shodu je bilo mnogo pristašev leve smeri, ki so zahtevali, da se ■voli predsednik, kar pa so njim nasprotni ugovarjali, češ, da je shod sklicala Strokovna komisija in da more biti predsednik le Jernejčič, ki je tudi predsedstvo obdržal.
Kot prvi referent je nastopil Sedej, ki je poročal o političnem položaju. Sedej je moral slišati mnogo očitkov, izkazalo pa se je, da mu je težko priti do živega.
Kot drugi je govoril dr. Henrik Tuma, ki je imel zelo stvaren referat v duševni in telesni kulturi proletarijata.
Nato so zahtevali levičarji, da se da beseda Marcelu Žorgi, v kar pa predsedstvo ni privolilo ter izjavilo, da je shod zaključen. Žorga pa si je po svoji navadi vzel besedo sam ter imel krajši govor. Že ko je končal, je prišla v dvorano 80 mož močna policijska četa, ki pa ni imela mnogo dela, ker so se udeleženci že sko-ro razšli.
Popoldne se je vršila v Švicarijd še precej obiskana veselica.
Proslave 1. maja so bile tudi po drugih industrijskih centrih Jesenicah, Trbovljah, Zagorju. — Par govornikov je bilo aretiranih.
CEPLJENJE ZOPER KOZE.
je po zakonu v prvem letu starosti za vsakogar obvezno.
Da bodo starši mogli tej zakoniti dolžnosti glede svojih otrok brez vsakih stroškov zadostiti, se bo vršilo javno brezplačno cepljenje zoper koze in sicer:
1. za Barje v sredo, dne 5. maja 1926 v «n-dotui šoli;
2. za Spodnjo šiško v četrtek, dne G. maja 1926 v ondotni šoli;
3. za Vod mat v soboto, dne 8. maja 1926 v mestnem zavetišču za onemogle v Japljevi uliei št. 2 in
4. za vse ostalo mesto1 v v torek, dne 4. maja, v petek, 7. maja in sredo, 12. maja 1926 v Mestnem domu, vsakokrat ob štirih popoldne.
K cepljenju naj se prineso vsi otroci, ki sploh še niso bili cepljeni in pa oni, pri katerih cepljenje doslej ni imelo uspeha. K cepljenju je prinesti otroka čistega in v tisti obleki. Vsak otrok, rojen v prejšnjem letu, mora biti cepljen v tekočem letu. Vsak otrok star najmanj tri mesece, se lahko cepi v tekočem letu. Opozarja se, da je k cepljenju prinesti iz mesta tudi vse necepljene otroke, čeprav niso izrecno s posebnim vabilom k cepljenju povabljeni (n. pr. doseljeni neprijavljeni .itd.)
Teden dni po cepitvi se bo vršil pregled cepljeneev na istem1 kraju in ob istem času. Pri pregledu, katerega se morajo udeležiti vsi
cepljenci, se bodo izročila tudi izpričevala o cepljenju.
Cepljenje izven omenjenih dni in ur je vs:iik dan med uradnimi urami na mestnem tizikatu mogoče, ni pa brezplačno.
Starši, ki bodo dali svoje otroke cepiti po zasebnem zdravniku, morajo predložiti mestnemu fizikatu dokazilo o cepitvi tekom prvega teta otrokove starosti.
Otroci ki bi se iz kakega tehtnega razloga* (n. pr. radi bolezni) ne mogli cepiti, se morajo opravičili ob priliki javnega cepljenja v gori navedenem času in kraju ali pa med uradniki urami v mestnem fizikatu v Mestnem domu in sicer najkasneje do dneva, ko izpolnijo prvo leto starosti.
Kdor se bo pregrešil zoper določila navedenega zakona, bo kaznovan po čl. 3. z globo do Dri 230 ali z zaporom do 6 tednov.
Šport.
Dunajski težkoatlet Becker, o katerem smo že včeraj poročali, da je prosto sunil 140 kg, je ta svoj rekord že zopet /.boljšal in s prostim dvigom na prsi pravilno sunil 145.9 kg.
Houben v Brnu in Pragi. Izborna nemška sprinterja Houben in Schiiller starta-ta 8. in 9. maja pri Hakoah-nnitingu na Dunaju, potem v Brnu ter 12. in 13. maja pri improviziranem mitingu »Slavije« v Pragi.
Jack London:	71
Morski vrag.
Kaj hočem reči?« je zavpil. >Ti mene vprašaš kaj takega? Ne gre za to, kaj jaz mislim reči, ampak kaj bo Wolf! Wolf, sem rekel, Wolf! <
>Ce pride kaj hudega, ali boš pomagal?«'sem ga vprašal, kajti spoznal je moje bojazni.
Pomagal? Staremu Louisu bom pomagal, in hudega bo dosti. Sedaj se šele pričanja. Povem ti, sedaj se šele prične!«
»Nisem mislil, da si tak strahopetec,« sem se mu rogal.
Zasmehljdvo je zazijal vame. »Če1 nisem na tista dva bedna bedaka vzdignil roke,« in pokazal je na mičkeno jadro v daljavi za nami, mar misliš, da si bom dal razbiti glavo za žensko, ki je do danes nisem
videl?«
Zamišljeno sem se obrnil od njega in odšel na zadnji del ladje.
»Pcjdi gor vrh jambore, gospod Van Weyden,< mi je dejal Wolf Larsen, ko sem dospel tja.
Utolažil sem se, vsaj glede onih dveh mornarjev. Bilo je jasno, da ni hotel zavoziti predaleč od njiju. Ta misel me je navdala z upanjem in hitro sem izvršil povelje. Komaj sem odprl usta, da bi dal piv trebna povelja, so se mornarji vneto lotili dela. To gorečnost je opazil tudi Wolt Larseln in se pikro nasmehnil.
Vendar je razdalja med nami še vedno rastla; šele ko je čoln zaostal več milj za nami, smo se ustavila in čakali. Vse oči so opazovale čoln, ko se je bližal; celo Wolf Larsen; toda on je bil edini na ladji, ki ni bil vznemirjen. Louisu, ki je napeto zrl proti čolnu, se je bral z obraza nemir, ki ga ni megel prikriti.
Čoln se je. vedno bolj približeval; dirjal je po penečem se zelenem valovjn, kakor bi bil živ, se vzpenjal na visoke grebene, izginjal za njimi in se zopet prikazoval. Nemogoče so« je zdelo, da bi čoln mogel vztrajati; a vendar je storil nemogoče. Vsul se je gost dež in iz premikajoče se moče se je zopet prikazal čoln, skoraj prav blizu nas.
»Krmilo proti vetru! je zavpil Wolf Larsen, skočil sam h krmilnemu kolesu in ga zasukal.
Zopet se je Duh zagnal naprej in drvel pred vetrom; in vnovič sta Johnson, in Leach nas zasledovala.
Ustavili smo se1 in zopet udrli naprej; venomer se je malo jadro za nami vzpenjalo proti nebu in se pogrezalo v doline. Bil je komaj četrt milje za nami, ko nam je v gostem curku dežja izginil izpred oči. Ni se več prikazal. Veter je razgnal deževno meglo, toda na razburkanem morju ni bilo videti nobenega jadra več. Zdelo se mi je, da sem za hip videl čolnovo dno med prekipevajočimi penami valov. To je bilo v najboljšem slučaju vse. Johnson in Leach sta dovršila pot življenja.
Mornarji so ostali sredi ladje. Nikdo ni odšel v spodnje dele, nikdo ni govoril. Tudi spogledovali se
niso. Vsakdo je bil videti kakor omamljen — zatopljen v globoke misli, in se skušal zavedati, kaj se je bile pravzaprav zgodilo. Toda Wolf Larsen jim j® pustil malo časa za pomilovanje. Neutegoma je obmil ladjo v njeno smer — smer proti čredi morskih psov, ne proti Jokahami. Vendar mornarji niso bili več vneti pri delu in kletvice sem slišal med njimi. Z lovci je bilo drugače. Neukrotljivi Dimač je pripovedoval neko zgodbo in krohotaje so odšli v medkrovje.
Ko sem na potu na zadnji del ladje šel na od-veterni strani mimo kuhinje, se mi je približal strojnik, katerega smo re‘Šili.
»Dobri Bog! Gospod, kakšna ladja pa je to?« je
vzkliknil.
»Oči imate in videli ste,« sem odgovoril skoraj okrutno, ne meneč se za bolest in bojazen v mojem srcu.
»No, vaša obljuba?« sem dejal Wolfu Larsenu.
Ko tem ti dal tisto obljubo, nisem imel namena, da bi ju \zel na ladjo,« je odgovoril. »Vseeno mi pa pritrdiš, da nisem položil roke nanju.«
»Še daleč ne, nikakor ne1,« se je trenutek zatem zakrohotal.
Jaz nisem ničesar odgovoril. Nemogoče mi je bilo govoriti, moj duh je bil preveč zmeden. Zavedal sem se, da moram dobiti časa, da si zberem misli. Na žensko, ki je spala sedaj v kabini, sem moral obračati vso skrb. Edina pametna misel, ki mi je šinila v glavo, je bila, da se ne smem prenagliti z, nobenim dejanjem, če hočem, da ji sploh kaj pomagam.
Blizu Prešernovega plačen> ugodni p,BČilni poaoji - Tudi , spomenika za vodo. na 0j,r0j[e> . Večletna garancija.
Najboljša, najcenejša kolesa in šivalni stroj
so edino
Petelinovi
znamke	°d dobreg a
Gritzner, Adler, Ph6nix švicarski
za dom, obrt in industrijo. Pouk brez- pletilni stroj
DUB1ED'
Josip Peteline, Ljubljana
MALI OGLASI
Vsaka beseda 50 para, debelo tiskano Din 1'—.
Vrtnarske zadeve
posreduje
Goikova „Vrtnarska šola" v Kranju.
I O	1	/>	promenadne, bele in
I Ol dj vv> ovratnike m
barvaste, vseh vrst In
fason, pentlje, samovemice, žepne robce, nogavice v rasnih barvah sa gospode in dame, naramnice, toaletne - • potreblčine, svilene trakove, čipke in vezenino. - -Niške cene. — Velika isblra samo pri
. JOSIP PETELINC-U LJUBLJANA
blizu Preiernovega spomenike ob vodi
Za v Prago
priporoma podpisina tvrdk« vse
telovadne oblačilne potrebščine
za člane, naraščaj in deco. — Solidno in lepo izdelani kroji po najnižji ceni. ' Zahtevajte cenike!
BRATA CAPUDER
LJUBLJANA
Wolfova ulica 1/H.
Uradnica
* prakeo, vešSa knjigovodstva, korespondence, strojepisja ter vseh pisarniških det išče službe za takoj ali pozneje. Ponudbe na urpavo dnevnika pod šifro »Agilna 50<.
Trgovski pomočnik
z večletno prakso, i&Se službe, najraje v Ljubljani. — Ponudbe prosi na upravo lista pod »Marljiv«.
Postranski
zaslužek
primerno za vsakogar. — Pojasnila proti znamki 1 dinarja. Propagandna reklamna družba s o. z., Ljubljana, Selen burgova ulica 7/II.
Proda se
posestvo z hiSo in nekaj zendjšča v Zagorju ofo Savi št. 112 po ugodni ceni. — Katarina Pitsman.
ženitvena
ponudba.
Gospod, privalili uradnik, proti dobremu zaslužku, star 35 let se želi v svrlio ženitve seznaniti z gospodično od 20 do 25 let. iNajitjujbše mu je, če je tr-govtka na deželi ali pa v mestu, nlii pa boljše situirana hčerka kakega veleposestnika. Premoženja mora imeti 500.000 Din do 1,000.000 Din (Klgovori s slikami, ki se vrnejo naj se pošljejo pod strogo tajnostjo na Upravo >Narod. Dnevnika-, poti »Resna žentev«.
Prvovrstno
Modro galico
garantirano 98-99%, vrečah po 100 kg franko Lj'ubljana, nudimo po sledečih cenah:
Pri odjemu do 100 kg Din 7'60 Pri odjemu 100*1000 kg Din 7 50 Pri odjemu 1000-5000 kg Din 7'45 Pri odjemu 5000-10.000 kg Din 7*40.
Plačljivo */« Pri naročilu, in V« pa pri odjemu blaga. Za obila naročila se priporoča
mEKONO M"
osrednja gospodarska zadrug«
v Ljubljani, r. z. ■ o.
DOSLO!	DOSLO!
Vrtnice, dalije,
gladiole ravnokar došle v različnih barvah, Lepo-tična grmovja, sadike cvetlic in zelenjadi priporoča Ivan Šimenc, vrtuor, Ljuu-ljann. Gradišče
Na doto*®
m ceno domačo opoldansko Umno »e nprc^ine ve?
!j£podov in gospodičen. Naslov v uprava lista.
Miren gospod ^
i,$£e sepiarirano	_d
kolodvorskem	ifcfa
Otoma11®
L izdelave v da-"«i,ino,™o D’"- v blagu Sr^iooo Din, modroei iz finejše trave 250 Dm vsa tapetniška dela najceneje Rud. Sever, Gosposvetska cesta 6.
Oglušujte v »Narodnem Dnevniku«!
50.000 Din
in vet
letnih dohodkov z lahkoto zaslužiti se nudi vsakomur. Ponudbe z znamko Din 1’— na M. PIRC* Ljubljana I., poštno ležeče.
MBViivnm.	_	*«	tMurao >Merimr< v Ljubljani Andrej fler«r.
bdtjttelj ta odgovorni Brodnik ALEKSANDRI iKLKZNIKAE — ** lxwma