VLOGA, ZNAČAJ IN POMEN MUZEJSKE KNJIŽNICE V SODOBNEM ČASU
Anja Dular, Narodni muzej, Ljubljana
UDK 02:069
Povzetek
Muzejske knjižnice se razlikujejo glede na usmeritve ustanov, v okviru katerih delujejo. Med seboj so povezane preko organizacije ICOM in njenega podkomiteja ICLM. Specialni muzeji v svojih knjižnicah v glavnem zbirajo literaturo za podporo stroki, ki so ji namenjeni, knjižnice kompleksnih muzejev pa imajo širši kulturnozgodovinski pomen. V njih najdemo gradivo za pregledne zgodovinske razstave pa tudi razne specialne postavitve - npr. o zgodovini tiskarstva, o kakem raziskovalcu ali literatu. T e pred sta vitve so lahko občasne ali pa so to stalne zbirke. Prav ta dejavnost muzejskih knjižnic pa daje možnost, da jih povezujemo in vzporejamo z domoznanskimi zbirkami SIK.
Muzejske knjižnice lahko prek svojih fondov pokažejo, na kako visokem kulturnem nivoju je živela družba v določenem zgodovinskem obdobju. Nudijo nam možnosti za proučevanje fondov posameznih privatnih in javnih bibliotek, tako lahko ugotavljamo, kaj so ljudje brali, katere svetovnonazorske struje so sledili, pa jezikovno znanje uporabnikov knjižnic, da naštejem le nekaj možnosti, ki jih za raziskovalno delo nudijo fondi muzejskih knjižnic.
UDC 02:069
Summary
Museum libraries differ regarding to the orientation of the museum they make part of in the way that their library stocks support this orientation. They are connected among themselves through the ICOM and its ICLM subcommittee. Libraries in special museums have literature related to the subject-matter of their collections, while those of complex museums are important for the national
DULAR, Anja: The Role and the Meaning of the Museum Library. Knjižnica, Ljubljana, 35 (1991) 2/3,39-46
culture in general. Their library stocks show the national and/or local cultural level in a particular time span. They offer us the possibility to study private and public library stocks. We can see what people had read, which philosophical currents they had followed, and which languages had been understood.
Ustavimo se najprej ob imenu. Kadar govorimo o zgodovini knjižnic, s ponosom omenjamo eno najslavnejših tovrstnih ustanov starega veka, namreč bogato biblioteko v Aleksandriji. Pa se zavedamo, da se je imenovala "Museion"? Pojma sta bila torej dolga stoletja povezana in šele specializacija modernih časov ju je razdružila. Da pa ne bi ostali le pri tej daljni zgodovini, naj omenim še en primer slavne biblioteke, ki je delovala skoraj do današnjih dni v okviru muzeja. To je British Library, katere osrednji del je bil vse do leta 1973 eden izmed oddelkov Britanskega muzeja.
Vrste muzejskih knjižnic
Fondi knjižnic v muzejih se razlikujejo glede na usmeritve ustanov, v okviru katerih delujejo. Torej si moramo ogledati najprej vrste muzejev. Po gradivu, ki ga obravnavajo in varujejo, jih razvrščamo v naravoslovne, družbenozgodovinske (splošno zgodovinske, etnološke, kulturnozgodovinske, tehnične itd.) in umetnostne (likovna in uporabna umetnost). Razlikujemo med specialnimi in splošnimi muzeji, splošni se v muzejskem jeziku imenujejo tudi kompleksni muzeji. Nadalje lahko muzeje razvrstimo tudi po njihovi vlogi v določenem kulturnem prostoru. Glede na to razlikujemo osrednje ali nacionalne, pokrajinske, mestne in krajevne ustanove.1
Kadri v muzejskih knjižnicah
Osebje muzejskih knjižnic pogosto nima bibliotekarskih nazivov. Posebej za manjše fonde je značilno, da jih obdelujejo kustosi ali dokumentalisti. V popisu delavcev slovenskih muzejev, ki je bil narejen po stanju z dne 31. maja 1990, dela v muzejih in galerijah enajst ljudi, ki imajo bibliotekarsko izobrazbo (1 knjižničar, 3 višji knjižničarji, 3 bibliotekarji, 2 bibliotekarja specialista, 1 bibliotekarski svetnik in 1 "kustos bibliotekar") . Kadrovska zasedba sicer niti ni tako slaba, a žal moramo ugotoviti, da je od vseh naštetih le eden zaposlen izven ljubljanskih ustanov. Slovenija pri tej neenotnosti obravnavanja muzejskih knjižnic ni nekaj posebnega. Naslonim se lahko na popis stanja knjižnic muzejev in galerij v Nici (Francija), ki ga je napravil Edward F. Santa Vicca, ki prav tako ugotavlja, da ni neke uniformiranosti pri njihovem delovanju. Tudi tam zanje skrbijo uslužbenci z različnimi nazivi, od kustosov, prek bibliotekarjev pa do dokumentalistov, čeprav opravljajo ista dela3.
Mednarodne povezave
Muzejske knjižnice so med seboj tudi mednarodno povezane in sicer prek organizacije ICOM (International Commitee of Museums). Poleg tega splošnega foruma pa deluje še vrsta specialnih. V enem izmed podkomitejev so združeni literarni muzeji - ICLM (International Commitee for Literary Museums). Na stične točke teh ustanov in pa nekaterih knjižnic kompleksnih muzejev bomo opozorili spodaj, na tem mestu naj navedem le področja, s katerimi se ukvarja grupa strokovnjakov, ki se vsako leto zbere na sestankih. Sekcija deluje od leta 1978, trenutno je njen sedež na švedskem v Stockholmu.
V	VVolfenbuettlu (Nemčija) so leta 1987 delegati iz trinajstih dežel obravnavali knjigo kot razstavni eksponat. Nekateri pojmujejo knjigo kot materialno inkarnacijo kulture, lahko jo gledamo le kot zbirko ilustracij, kot umetno obrtni izdelek (vezava, tisk) ali pa ji pripisujemo pomen literarno zgodovinskega spomenika. Literarni muzeji pa morajo nuditi tudi možnost proučevanja zbirk, nekateri se ukvarjajo z izdajanjem faksimilov itd. Zanimiv je tudi japonski pogled na literarne muzeje. Pri njih je namreč kultura branja leposlovja tako padla, da prav v literarnih muzejih vidijo možnost, da bi mladina začela zopet brati4.
Muzeji in knjižnice
Lotimo se torej problematike muzejskih knjižnic. Te se močno razlikujejo po velikosti in pomembnosti. Vsaka je zelo pomembna za osebje ustanove, ki ji služi (za raziskovanje, obde lavo in vzgojo), v mnogih primerih pa tudi znanstvenikom in ljudem na splošno. Kljub temu moramo priznati, da pogosto le nekaj ljudi izven muzejev ve, da obstaja taka knjižnica. Seveda so tudi izjeme. Npr. knjižnica, ki deluje v okviru Victoria & Albert museum v Londonu, je ustanova, ki ima eno največjih zbirk literature o dekorativni in uporabni umetnosti iz vseh dežel in zgodovinskih dob, poleg tega pa tudi čudovite iluminirane knjige, primere redkih vezav, knjižnih ilustracij in tiskov5, ali pa specializirana biblioteka o keramiki v zgodovini in sedanjosti, ki deluje v sklopu mednarodnega keramičnega muzeja v Faenzi (Italija)6.
Muzejske knjižnice so torej različne glede na muzeje, v okviru katerih delujejo. Tako so lahko specializirane za področje arhitekture, filma, modeme umetnosti ali pa zbirajo širše - čimveč gradiva o določeni pokrajini, področju, deželi. Te druge delujejo v okviru kompleksnih muzejev. Vse pa imajo dve skupni lastnosti, da njihov obseg pogojuje vsota denarja, ki jo imajo za nabavo literature, oziroma jo poskušajo pridobiti z zamenjavo in pa druga, da fondov ne odpisujejo, ampak iz "zastarele" literature ustvarjajo gradivo za proučevanje strok, ki jim je muzej namenjen, oziroma so pomembne za zgodovino dežele na splošno, torej knjige prehajajo med muzealije. S tega stališča je bila prav zanimiva reklama za revijo "Museum Abstracts", ki jo je
razposlalo škotsko muzejsko združenje: "Preden se boste lotili branja, bodo postale muzejski eksponati" (revije namreč). Podnapis v vitrini z muzeo-loškimi revijami pa je bil: "Neprebran revijalni tisk, kasno 20. stoletje".
Knjižnice v splošnih muzejih
Namenoma puščamo ob strani problematiko bibliotek specialnih muzejev, ker te zbirajo praviloma le literaturo za področje, ki mu je ustanova namenjena. Več pa lahko povemo o knjižnici nacionalnega muzeja. Naj tu na kratko predstavim zbirke, ki jih hrani Knjižnica Narodnega muzeja.
Fonde bi lahko razdelili v dva dela, pri čemer v prvem zbiramo literaturo za podporo strok, ki so v muzeju. To so arheologija, numizmatika, zgodovina, kulturna zgodovina, konservatorstvo in muzeologija. Koliko uspemo pri prizadevanjih, da bi pridobili najnovejšo nujno potrebno literaturo, je seveda odvisno od finančnih sredstev in pa od angažiranja posameznikov, ki morajo slediti novim trendom v strokah.
Drug del knjižnice Narodnega muzeja pa je "zgodovinski". Publikacije in arhivalije, ki jih hranimo, so namreč zgodovinski dokumenti. Naj le omenim zbirke arhivalij z oznakami "Zoisiana" in "Vodnikiana", pa "Prešerniana". Že imena povedo, da gre za rokopisno gradivo in nekatere prvotiske slavnih mož naše zgodovine. Po gradivu iz teh fondov so bile izdane številne faksimilirane izdaje - najnovejša Prešernove poezije.Poleg tega hranimo neizčrpen fond drobnih tiskov, vabil, letakov, pravil društev, starih zemljevidov, starih disertacij, pa časopisja - Novice, Edinost, Zgodnja Danica, Slovenec, Slovenski narod, Laibacher Zeitung, Telegraph officiel.. Pomembna je tudi zbirka gledaliških letakov ljubljanskega nemškega in slovenskega gleda lišča, pa šolska poročila, zapisniki sej avstrijske vlade. Neprecenljive vrednosti je tudi zbirka ljubljanskih tiskov tiskarja Janeza Mandelca7.
Navedli smo le nekaj zbirk, a iz zgornjega sledi, da bi lahko gradivo, ki je danes v muzejski knjižnici, preraslo s sodelovanjem še nekaterih ustanov v Slovenski literarni muzej in pa v Muzej slovenskega tiskarstva. Ideji za ustanovitev obeh teh ustanov sta že bili prisotni v slovenskem kulturnem prostoru, narejen je bil že načrt za njuno izvedbo8, a sta ostali le na papirju, zakaj verjetno ni treba posebej omenjati. Prav v tem drugem delu knjižnice Narodnega muzeja vidim povezavo z mednarodno organizacijo ICLM, pa tudi še druge možnosti, ki se v svetu pojavljajo, od organizacije posebnih časopisnih muzejev - v Nemčiji so ga po skoraj stoletnem prizadevanju odprli leta 1989 v Meerburgu ob Bodenskem jezeru9, pa do stalnih razstav knjig, kakršna deluje v okviru Narodnega muzeja v Pragi10.
Podobna organiziranost knjižnice, kot jo ima Narodni muzej, bi morala biti prisotna tudi v pokrajinskih in krajevnih muzejih, ki morajo zbirati gradivo o vsej problematiki področja, na katerem delujejo. Tudi tam naj bi se hranila produkcija - literarna in znanstvena o določenem področju. Poleg tega pa še vse lokalno časopisje, hemeroteke iz dnevnega časopisja, plakati, drobni tiski in ne nazadnje tudi monografske publikacije in zborniki.
Čeprav nismo uspeli organizirati razstave, kjer bi bil predstavljen celoten pregled npr. zgodovine tiska ali literature na Slovenskem prostoru, pa imamo pod okriljenm posameznih muzejev vrsto spomeniških hiš ali sob, ki so posvečene posameznim - največkrat literarnim ustvarjalcem - npr. Prešernova hiša v Vrbi, Župančičeva na Vinici, Gregorčičeva na Vršnem. Naj na tem mestu omenim še muzej Dieceze v Brežah na Koroškem, ki pa ima vseslovenski pomen, saj je tu na enem mestu zbrane in razstavljene največ slovenske protestantike. Na tem področju je bila namreč dolgo organizirana slovenska protestantska enklava11.
Stične točke med muzejskimi knjižnicami in SIK
V	okviru SIK že leta delujejo tako imenovane domoznanske zbirke. Iz tega kar smo navedli zgoraj,lahko kaj hitro najdemo povezave med tem delom fonda v SIK in "zgodovinskim" delom muzejskih knjižnic. Tudi organizacija in delo se večkrat pokrivata.
MUZEJSKA KNJIŽNICA	SIK
PODPORA
STROKAM
ZGODOVINSKI
DEL
DOMOZNANSKA
ZBIRKA
OSTALO
RAZSTAVNA DEJAVNOST
SPOMINSKE HIŠE (SOBE)
-Vrba, Vrsno, Vinica-
OBČASNERAZSTAVE
-Bevk v Goriški knj,-
Tako lahko gledamo razstavo o nekem pomembnem Slovencu v prostorih, ki delujejo pod okriljem muzeja ali pa knjižnice - primer razstave o Bevku, ki jo je lani organizirala Goriška knjižnica, Župančičeva zbirka je v Mestnem muzeju v Ljubljani, razstavo o Valvazorju smo si lahko ogledali v Narodni galeriji. Torej muzeji s svojimi knjižnicami in dejavnostjo le niso tako oddaljeni od ostalih bibliotekarjev.
Muzejske knjižnice pogosto hranijo tudi arhivalije, tudi tu je stična točka med njimi in SIK. Enciklopedija Slovenije navaja, da arhivsko gradivo zbirajo tudi krajevni muzeji. In nadalje, da so pri večini muzejev nastale zbirke arhivskega gradiva iz časa NOB1'. Te navedbe ne gre jemati dobesedno, saj smo že zgoraj videli, da je arhivsko gradivo v muzejih vezano na precej daljše obdobje in ne le na najnovejšo zgodovino. O problematiki arhivskega gradiva v knjižnicah in muzejih je bilo jeseni 1989 organizirano posvetovanje. Kljub zakonskim določilom, ki jasno opredeljujejo, da naj za arhivalije skrbijo arhivi, ugotavljajo, da je precej tovrstnega gradiva v knjižnicah oz. muzejih. To je delno posledica zgodovine nastanka arhivov, saj so bili, preden so postali samostojni, često deli knjižnic oz. muzejev. Vsekakor ni namen, da bi ugotavljali, ali je to gradivo shranjeno na pravem mestu in obdelano po vseh standardih, najvažnejše je gotovo, da je skrbno varovano, saj bi, če bi se začela prerekanja, najkrajši konec gotovo potegnili predmeti, kar pa ne sme biti vodilo ljudi, ki so zadolženi za njihovo varovanje13.
Vloga in pomen muzejskih knjižnic v sodobnem času sta torej dvojna. Služiti morajo muzejskim delavcem in strokam, ki so zastopane v teh ustanovah, torej delujejo kot specialne knjižnice v drugih zavodih. Pri organizaciji in zbiranju morajo slediti razvoju strok. Tako se v najnovejšem času postavlja vprašanje avdiovizualnega gradiva v muzejih14. Nastajajo nove zbirke,ki jih bo sčasoma potrebno ustrezno obdelati. Seveda bo postopek obdelave odvisen od ustroja delovanja posamezne institucije, a za A V fond bo moral skrbeti muzeolog, dokumentalist ali pa bibliotekar. Tudi to nastajanje fondov z novim - AV gradivom - je ena izmed paralel med muzejskimi knjižnicami in SIK, kjer se prav tako organizirajo oddelki z videokasetami.
Drugi pomen muzejskih knjižnic pa je povezan z naslovom tega posvetovanja - "Knjižničarstvo v korak s časom" ter temami "Knjižnice kot spodbujevalke družbenega razvoja", "Knjižnice kot kulturno in informacijsko središče", "Znanje kot kulturna dimenzija družbe" in "Raziskovalno delo v knjižničarstvu", ki so bile predlagane referentom . Vprašajmo se namreč, ali lahko muzejske knjižnice dokažejo, da knjižnice ne gredo v korak s časom šele v
najnovejšem obdobju, da so bile od nekdaj spodbujevalke razvoja, da so bile tudi kulturna središča in gibalo družbe. Na vsa vprašanja moramo odgovoriti pritrdilno, saj lahko prek fondov, ki jih hranijo muzejske knjižnice, dokažemo, na kako visokem kulturnem nivoju je živela družba v določenem časovnem obdobju. Prek poznavanja fondov posameznih privatnih in javnih ustanov, lahko ugotavljamo, kaj so ljudje brali, katere svetovnonazorske struje so sledili, pa jezikovno znanje uporabnikov knjižnic, da naštejem le nekaj možnosti, ki nam jih dajejo za raziskovalno delo fondi muzejskih knjižnic.
V	muzejski knjižnici lahko torej vidimo le zbirko zastarele, večinoma neuporabne literature ali pa nanjo gledamo kot na večno aktualno gradivo, ki daje neizčrpen vir za najrazličnejša raziskovanja o naši kulturni zgodovini in vskadanjem življenju v preteklosti.
Literatura
1. Vrišer, Sergej: Osnove muzeologije, Ljubljana 1988, Likovni odsevi 7,18 ss.
2.	Seznam strokovnih delavcev v slovenskih muzejih, Argo 29/30, Ljubljana 1990,166 ss.
3. Santa Vicca, Edmund F.: Art and Museum Libraries of Nice, Special libraries 82/2,1991,138 ss.
4. Barthel, Wolfgang: 10. Jahrestagung des "Internationalen Komitees für Literaturmuseen" 1987, Neue Museumskunde 31/4,1988, 287 s.
5. Bassett, Douglas A.: Museum publications and museum publishing: a brief introduction with a note on museum libraries, V: Manuel of Curatorship: a guide to Museum practice, rev. Ed. London 1986,475.
6. Valgimigli, Giuseppina: Liverani e la biblioteca del Museo, Faenzä 77, Faenza 1991,108 ss.
7. Več o Knjižnici Narodnega muzeja in njeni zgodovini glej v publikaciji Branka Reispa, Knjižnica Narodnega muzeja v Ljubljani, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije: zbirka vodnikov 64, Ljubljana 1976
8. Mahnič, Joža: Historiat prizadevanj za slovenski literarni muzej, Glasnik Slovenske matice 4/1, Ljubljana 1980, 27 ss. in Janez Rotar, Muzej slovstva, knjige in tiska na Slovenskem, njegova narava in obseg, Glasnik Slovenske matice 4/1, Ljubljana 1980, 33 ss.
9. Wilke, Juergen: Zeitung und Museum, Buchhandelsgeschichte 1989/4, Frankfurt 1989,145 ss.
10. Vrchotka, Jaroslav: Vc ždaru nad sazavou: expozice Knihovny Narod-niho muzea v Praze, Praha 1990
11. Sakrausky, Oskar: Das evangelische Dioezesanmuseum in Fresach, Fresach s.a.
12. Žontar, Jože: Arhiv, Enciklopedija Slovenije 1, Ljubljana 1987,113
13. Šuštar, Branko: Muzeji in arhivi - med konkurenco in sodelovanjem pri varstvu arhivskega gradiva, Argo 29/30, Ljubljana 1990, 25 ss. 14. Emma Davidson, Interactive videos at the Imperial War Museum, Audiovisual Librarian 16/2,1990, 70 ss.