Poštnina plačana v gotovini. Posamezna Stev. Din V— Štev. 52. V Muhliani, dne 29. decembra 1937. Leto X. Upravništvo „Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/11., teleton 72 lUrofnlna ta tmemstfo: četrtletno 7-60 Dlg, polletno 15 Dlg, celoletno SO Din; u Inozemstvo: četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno 48 Din. — Račun postne hranilnice, podružnice f Ljubljani, it 10.711. srečo čitateljem in čitateljicam „Domovine« v letu 1928! ' Ob novem letu S to številko se je ustavilo pošiljanje «Do-movine» vsem zamudnikom, pri katerih ne lepe ne grde besede niso zalegle ničesar. Prijatelje in prijateljice, ki so nam ostali zvesti, Da pozivamo, da že vnaprei vedno poravnajo naročnino, da ne bo koncem leta zopet treba opominov. Izpolnite svojo častno dolžnost po našem izreku: «Domovlna» za naročnike, naročniki za «Domovino». Vrhu tega ponovno prosimo za čim vne-tejše nabiranje novih naročnikov. Naj si vsakdo šteje v čast in ponos, da dela za naš in svoj list, ki dosledno in pošteno zagovarja koristi Slovenije in bije boj proti neenakostim v državi. «Domovina» stane letno samo 30 Din; ta vsota ne more delati nikomur preglavice. Za najvnetejše nabiralce novih naročnikov smo razpisali lepe nagrade, ki smo jih navedli v zadnji številki našega lista. Torei na delo brez strahu pred nasprotniki, ki delajo proti nam z lažmi in zavratnostjo. Želimo vsem našim prijateljem in prijateljicam, da bi novo leto preživeli v sreči in zadovoljstvu! Spričo težkih davčnih bremen ne bo lahko biti zadovoljen, toda dobra volja nas ne sme miniti, ne smemo izgubiti upanja, da bo moral priti enkrat, morda že ob prihodnjem novem letu konec hudih časov. Upajmo, da bo do takrat vsaj del gorja odpadel z naših ramen. Huda nova bremena Tudi proračun mariborske oblasti je bil sprejet z uvedbo novih davščin — Iz izmo^gane Slovenije naj se iztisne še okrog 40 do 59 milijonov dinarjev Pred prazniki je končala tudi mariborska oblastna skupščina razpravo o proračunu za mariborsko oblast ter prišla do -podobnega zaključka kakor ljubljanska oblastna skupščina: da je namreč sprejela proračun z novimi oblastnimi davki, taksami in dokladami. iTe nove davščine so: davek na nočni obisk kavarn in barov ter na igranje s kartami (vsak obiskovalec bo plačal po polnoči v kavarnah 2, v barih 10 in za igranje s kartami 2 Din); oblastna veselična taksa (50 odstotkov državne takse; za kinematografe le 25 odstotkov) in taksa na plesne vaje (600 Din); taksa na motorna vozila; lOOodstotna dokla-da na državno pristojbino za lovske karte in 20odstotna oblastna taksa na zakupnino lovišč: 20odstotna doklada na pridobnino: lOOodstotna doklada k davkom na tantijeme: lOOodstotna doklada k državni trošarini na pivo. žganje, rum. likerje in špirit ter 50od-stotna doklada k državni trošarini na vino; davek na električni tok. Kakor se sodi, bodo davščine ljubljanske in mariborske oblasti, torej za vso Slovenijo, vrgle okrog 40 do 50 milijonov dinarjev. K tem novim davščinam v obeh oblastih ne bodo prispevali morda samo direktno obdav največ bremen na konzum, odnosno bodo v primerih, kjer so konzumenti direktno obla-godarjeni z davščinami, podjetniki trpeli škodo zaradi zmanjšanega konzuma in tako naprej. Pri vseh različnih davščinah je običajno tako. da se popolnoma same po sebi poraz-dele na vse sloje. Nekatere novih davščin se na prvi pogled vidijo popolnoma umestne, a bodo kljub temu pomenile udarec za Slovenijo, ki se /e tako utaplja v prevelikih državnih bremenili. Težave v našem gospodarskem življenju se bodo še povečale. Namesto znižanja bremen dobimo torej še povišanje v obliki oblastnih davščin, a vrhu tega obstoji nevarnost, da se bodo povišale še državne dajatve v svrho kritja primanjkljaja v državnem proračunu. Kako se naj reši Slovenija gospodarskega propadanja? SLS, ki je z vstopom v vlado pozabila na koristi Slovenije, ni znala izpo-slovati od vlade zadostnih državnih dohodkov za posle, ki sta jih prevzeli obe slovenski oblasti od države, da ne bi bilo treba uvesti tako velikih oblastnih davščin. No, če vlada celo ugiblje o možnosti kritja primanjkljaja v državnem proračunu s povišanjem nekaterih davkov, ni niti misliti, da bi bilo mogoče dobiti od države še več denarnih sredstev za oblasti. Leta 1927.. ki se baš zaključuje, bo ostalo v žalostnem spomina vsakemu Slovencu Žalostno je to leto za nas tem bolj, ker smo z gotovostjo pričakovali, da nam bo končno prineslo znižanje davkov. Nismo preveč zaupali klerikalcem, vendar pa smo na tihem mislili: SLS je slovenska večinska stranka in kot taka pač ne more pozabiti na dejstvo, da ji je večina slovenskih volilcev podarila zaupanje. Niti tega ni SLS dosegla, da bi se že za leto 1928. odpravila dohodnina, kar je bilo pričakovati po državnih in prirodnih postavah, saj Srbija in Črna gora tega davka sploh nista nikdar plačevali. Davčne neenakosti bodo torej ostale še v novem letu in še visoke oblastne davščine bomo plačevali. Za SLS, ki je včasih trobila baš nasprotno, kar počenja danes, bo leto 1927. zgodovinsko leto s črnimi sencami. Slovensko ljudstvo bo niorda sedaj spregledalo, kam ga vodi nesposobna politika SLS. Omejitev razpolaganja z nepremičninami Vlada ima v načrtu novega finančnega zakona odredbo, po kateri se v območju 50 km od meje ne bodo smele prodajati nepremičnine brez privoljenja dveh ministrov — To bi veljalo torej za vso Slovenijo — Klerikalci, ki so v vladi, bi morali to hudo nesrečo za Slovenijo preprečiti — ---------------- seji v Ljubljani sprejeli zadevno protestno reso- ceni, ker je jasno, da prevali obdavčenec čim lucijo naslednje vsebine: Naša vlada, ki je naprtila Sloveniji že mnogo zla, pripravlja z novim finančnim zakonom odredbo, po kateri se ne bo smela v območju 50 kilometrov od meje (vsa Slovenija) prodati nobena nepremičnina brez dovoljenja notranjega ministra ter ministra vojske in mornarice. To bi imelo za posledico ogromne stroške in sitnosti, ki bi zadeli tudi najmanjšega kmetovalca, če bi hotel prodati makar košček zemlje. Notarski kandidati so 23. t. m. na svoji redni Iz dnevnih časopisov smo povzeli, da se namerava za Slovenijo, odnosno 50 km od državne meje ali morske obale, uzakoniti neenakost državljanov in zasebne lastnine pred zakonom. Člen 69. finančnega zakona hoče uničiti slovenski narod, ki se nahaja v skrajni gospodarski krizi in hoče v kričečem nasprotju s temeljnimi načeli demokratizma, ustave in enakosti vseh državljanov v svobodni lastni državi razlastiti naš narod njegove zasebne lastnine brez katerekoli odškodnine. ČleD 69. finančnega zakona zahteva za vsak prenos lastnine in za vsak zakup nepremičnin v cbmočju 50 km od meje, to se pravi z« vso Slovenijo, za oni nebroj tozadevnih pravnih poslov nič manj kakor izrecno dovoljenje ministra notranjih zadev ter še ministra vojske in mornarice v Beogradu. Vsak dan torej naj nebroj teh listin v vagon-skih pošiljkah (na čegave stroške?) roma v Beograd. Ker pa ministra seveda nista poučena o vsaki vaški zadevi, bo poslal notranji minister po primernem odmoru vse te zadeve še nerešene v Ljubljano in Maribor velikima županoma, ki jih bosta zopet odstopila pristojnim sreskim poglavarjem- ki jih bodo končno poslali občinskim uradom. Po isti poti bodo te listine romale nazaj v Beograd k notranjemu ministru, ki jih bo odstopil ministru vojske in mornarnice, ki bo pod-vzcl glede rešitve teh spisov slično postopanje z vojaških vidikov. Pri vsem tem pa bo vsaka posamezna zadeva kljub točnim poročilom odvisna od popolnoma samovoljne rešitve kateregakoli odločujočih či-niteljev, ker člen 69. ne predvideva nobenih določb. Duševni oče tega člena nam sicer ni znan, ali mislimo vsaj, da on pozna le lastninske zadruge južnih pokrajin naše države, ne pa popolno zasebnega sistema lastnine v naši pokrajini. Če se uzakoni člen 69. ali temu kaj sličnega, bi bile posledice v gospodarskem in pravnem oziru za Slovenijo nedogledne, gmotna škoda našega ljudstva pa nepreračunljiva. K temu še pripominjamo, da" je SLS v vladi in da je zato njena dolžnost, da izposluje črtanje Člena 69. Saj morda SLS ni stopila v vlado samo zaradi enega ministrskega stola in zato, da pleše, kakor ji svirajo radikali. Po božičnih praznikih Skrbi zaradi davkov Božični prazniki so za nami. Nekateri so jih proslavili bolj, drugi manj veselo. Največ pa je bilo takšnih, ki se skrbi tudi v lakih praznikih niso mogli otresti. Te skrbi bodo v prihodnje najbrž še večje. Dosedanji ogromni davki se ne bodo zmanjšali, k njim pa pridejo še nove oblastne davščine. Naši klerikalci se imeli svoječasno na vseh shodih polna usta samih lepih obljub, kar je marsikoga zmotilo, da je spustil kroglico v njihovo skrinjico, četudi se drugače ne strinja z njimi. Zdaj pa vidijo, da delajo klerikalci prav nasprotno: da nalagajo nove oblastne davke in ne dosežejo takojšnjega izenačenja ter omiljenja državnih davkov. V tem oziru letošnji božični prazniki za večino nas, ki lo občulimo, niso bili preveseli. Pa tudi sicer prazniki niso bili to, kar bi morali biti. Res, cerkve so bile polne vernikov in po večini lepo razsvetljene. A vse praznovanje je bilo le preveč zunanje in je premalo spominjalo na prihod Onega, ki je prišel na svet pred davnimi leti in nam prinesel odrešenje. Ne so- Zloraba božjih hramov za preganjanje „Domovine" vraštvo, ampak ljubezen je prinesel. Ta naj bi vladala med mogočnimi in malimi, med bogatini in siromaki. V tem duhu in s temi občutki bi morali praznovati prelepe božične praznike. In kje drugje se naj bi navzeli teh lepih misli kakor prav v božjih hramih! Toda kakor običajno v prejšnjih letih se je tudi letos zgodilo, da se je v mnogih cerkvah na te praznike in tudi že prej v advent-nem času več slišalo o vabljenju na naročanje klerikalnih listov in o zabavljanju čez napredno časopisje kakor pa o rojstvu našega Odrešenika. Tako početje v cerkvi smatramo za zlorabljanje vere in posvečenih krajev v zgolj posvetne namene. Proti temu se bomo slej ko prej borili z vso silo, a ne proti veri. Mi ne posnemamo klerikalcev, da bi skušali zahtevati od naših ljudi, naj ne berejo klerikalnih listov. Le naj jih bero, ker jih bodo na ta način temeljiteje spoznali. Žalostno in vse obsodbe vredno je, da se sveti čas Božiča zlorablja v cerkvah za navadno politično agitacijo. S tem se pokvari vsako božično razpoloženje, s tem še spodbujajo ljudje, ki sedejo na take besede, k sovraštvu napram političnim nasprotnikom, a božični prazniki bi morali biti prazniki miru in ljubezni Politični pregled* Zadnje dni spričo božičnih praznikov nI bilo posebnih političnih dogodkov. Pritožbe proti vladi prihajajo kakor običajno od vsepovsod. Bo* sanski in vojvodinski radikali se zaradi vlad-« ne davčne politike in tudi iz drugih ozirov! puntajo proti vladi. Zlasti mnogo graje se čuje Zaradi nevzdržnih upravnih razmer, zla-« sti v Južni Srbiji narašča nezadovoljnost. Na klub davidovičevskih poslancev je prispela iz Južne Srbije brzojavka, ki poroča, da sre-< ski poglavarji brez povoda dado pretepati prebivalstvom in to zaradi protestov, ki so se v zadnjem času pojavili proti obupnim upravnim razmeram v tamošnjih krajih. Proti Vukičevi* čevemu režimu vstajajo že celo številni srbi* janski radikali. Ob takih razmerah pridobiva vedno bolj na ugledu in veljavi Kmetsko-demokratska koalicija. ki vrši dosledno in resno borbo proti neenakostim v državi, proti vsem krivicam in za čimprejšnje izenačenje davkov. Ta njena borba je pravična in poštena, zato podeželske organizacije, radičevske kakor samostoj-nodemokratske. pošiljajo na vodstvi obeh strank resolucije, odnosno spomenice, v katerih odobravajo skupen nastop obeh strank in njuno vztrajnost v borbi za poštenost. Ču-jejo se že glasovi, da bo Kmetsko-demokratska koalicija zapustila Narodno skupščino, ako se ne bo ustreglo vsaj najnujnejšim nje* nim zahtevam. Kakor je izjavil predsednik Narodne skup* ščine dr. Perič. se bo Narodna skupščina sestala šele po pravoslavnem Božiču. Soteščan: Tajnosti grajskega stolpa (Povest iz davnih časov.) (Dalje.) »Mož je visoke in vitke rasti, govorica mu je mehka in prikupljiva. Tako mi ga je opisal očividec; ki ga je videl na morišču!« «Kaj pa obsojenec? Ali mi moreš dati tudi o njem kake podatke ?» vBil mu ie skoro podoben, le da je bil mnogo mlajši in zagorelega obraza. Glas mu je bil prijeten, ko si je pel pogrebno pesem.« «V kakšnem jeziku je prepeval?« »Ne morem povedati, nihče ga ni razumel.» '«Kako mu je bilo ime?» ,«Ne vem, nisem mogel izvedeti.» »Skoro bo razkrito. Lisica, o kateri se ti je sanjalo, hiti v nastavljeno zanko.» «Hitimo. da se nam ne izrvije,» se je knez razvnel. «lzdajstvo moramo preprečiti ob pravem času.« , . '«To .delo prepustite meni,« sc je ponudil vitez. « Odposlal bom najhitrejšega sla, kmalu bom dobil poročilo o vsem, kar sč godi na Orlovju.« »Takoi ga odpošlji,« sta prosifa knez in baron. ,'. .. '. «Vse je že urejeno.« — Koinaj je to izrekel, je udaril golobččk s perotjo ob zaprto okrnil'Njegovega vratu se1 je ovijal trak,.na katerem ie vjsel droben zavitek — pi.stflD'nje-govc: izvoljcnkc. V V; «Tnkai ie moi poročevalec!« je vzkliknil vitez in odpri okno. Golobček mu je »edel na ramo. kakor da je slutil, komu je namenjeno poročilo, ki ga nosi na drobnem vratu. Brž je odprl zavitek, a roka mu je odre-venela, ko je zagledal na papirju moško pisavo. Globoko v grlu se mu je zatikala beseda ob čitanju usodnega poročila, da se ie njegova ljubljenka, naveličana sveta, umaknila v samoto samostanskega zidovja. «Oh, mrtva je zame, ako je storila večno obljubo!« je vzdihnil in spustil usodno pismo. S tresočo roko je pobral baron odpadlo pismo ter ga je pozorno prečkal. «Te vrstice ni pisala njena roka,« ga je pokazal knezu. «Poznam to pisavo. Take hudobije je zmožen le slepar, ki se skriva na Orlovju pod izmišljenim imenom.« - «Ali ga res poznaš? Kdo je ta hudobnež?« »Nimam časa za obširno pripovedovanje. Vse vam bom razložil, ko bo Gizela v varnem zavetju.« «Zbral bom nekaj mož, s katerimi bom odjezdil na Orlovje,« je predlagal vitez. Obrnil se je. da bi oddal naročilo, takrat pa je prihitel dvorni strežnik poročat, da čaka na dvorišču tujec, ki želi s knezom nujno govoriti. • . «Vprašaj ga po imenu in ga privedi v dvorano,« je naročil knez. «Iniena ne pove; pravi, da se mu mudi, ker je prinesel važno poročilo. Moral je priti od daleč, ker je ves potah in upehan.« «Preišči mu žepe ter mu odvzemi orožje; nato mi ga privedi« , «Nima orožja. Zunaj k drevesu je privezal konja, ki je legel utrujen v travo.* «Reci mu, naj vstopi.« Strežnik je privedel možaka srednje starosti, ki je še vedno sopihal ter si brisal znojno čelo. «Odkod si in kakšne novice prinašaš?« ga je knez nagovoril. «Brž odpošljite nekaj beričev, zakaj straŠ* ne. reči se godijo, na Orlovju...» »Kaj se je zgodilo? Jasno se izrazi!* «Vrag se je spremenil v človeka ter se ie nastanil v graščini... Oživel je umorjenega barona ter ga zaprl v stolp, iz katerega šviga ponoči, prečudno žarenje • • • Začaral je grajsko osebje, da je odreklo graščakinji pokorščino ter mu priseglo zvestobo... Že dva dni smo v njegovem oblastvu in trepetamo pred končnim izidom.. . Oh, komaj sem utekel.. .* »Kaj pa milostiva?« je poprašal vitez. «Obolela je, zelo nevarno je obolela. Poklicali ko ji zdravnika, ki se je ugnezdli V gradu ter izrablja njeno onemoglost. Najprej je pridobil oskrbnika, ki ga potrebuje pri sva* jem zločinskem početju. Gizela je zaprta v svoji sobi in ne more niti bežati, da bi se rešila. Proti jutru je klicala na pomoč, a se ji nihče ni smel odzvati;« »Morda jo je nasilnik dejansko napadel?« «Nisem mogel izvedeti. Samo toliko vem, da je imel oskrbnik zanjo neko zdravilo, ki ga mora graščakinja užiti med jedjo, na kar bo čudežno ozdravela...« »Ali ga je zaužila?« je skrbelo očeta. »Sklepam, da se ga ni dotaknila, ker ni umrla.» Davčni odbor je v glavnem zaključil svojo razpravo o novem davčnem zakonu, ki sicer ne bo prinesel olajšanja bremen, a bo vendar kolikor toliko izenačil davčna bremena v vsej državi. Kedaj bo stopil davčni zakon, ki pride še pred Narodno skupščino, v veljavo, še ni določeno. Finančni odbor še ni končal razprave o načrtu novega proračuna in finančnega zakona. Naša prijazna soseda Italija ne uspeva s svojo politiko. Sedaj išče novih zaveznikov. Ker jih ni našla v Nemcih, katerim se je ponujala, snubi zopet Francijo, kjer pa pravijo, da ne zaupajo fašistom. ki so še pred kratkim ponujali Nemcem zvezo proti Franciji. Politika Italije je vedno enaka. Že pred vojno in med vojno je bila zavratna in prevarljiva, pa je takšna ostala tudi pod fašisti. Pravcati srednjeveški fašistični režim je te lastnosti še v večji meri razvil v sramoto človeštva in vsake kulture, katere v Italiji zelo primanjkuje, dasi se Italijani radi bahaio in besedičijo o svoji tisočletni kulturi, čemur se smeji ves svet, ki vidi sirovo fašistično politiko. TREBNJE. Pri občinskih volitvah v Trebnjem so sijajno zmagali naprednjaki. Dobili so: SKS 213 glasov (10 odbornikov), KDL 70 glasov (3 odbornike), SLS 160 (8), NGL 50 (2), polofici-, jelna SLS 59 glasov (2 odbornika). Naprednjaki imajo skupno 15 odbornikov, klerikalci pa 10. MIRNA PEČ. Pri občinskih volitvah smo! združeni naprednjaki sijajno zmagali. Dobili so:! DS 62 (4), KS 153 (10), SLS 117 (7), poloficijelna SLS 65 (4); naprednjaki imamo potemtakem 14 odbornikov, klerikalci pa 11. STRAŽIŠČE PRI KRANJU. (Smrtna kosa.) Po kratki, a mučni bolezni je preminula splošno spoštovana in priljubljena gospa Frančiška Križnarjeva, žena tukajšnjega trgovca in gostilničarja g. Antona Križnarja. dobrega našega somišljenika. Blaga pokojnica zapušča so-, progu dvoje nepreskrbljenih otrok. Pogreb do-' bre pokojnice se je vršil na božični praznik. Mir. in pokoj blagi gospe, preostalim pa naše globoko sožalje! ŽABNIČA. Prostovoljno gasilno društvo bo priredilo Silvestrov večer 31. t. m. ob pol osmih zvečer z naslednjim sporedom: burka «I.aži-zdravnika«, petje, nagovor ob polnoči, živa slika in raznovrstna prosta zabava. Pri vsej prireditvi bo sodelovala godba gasilnega društva. Vsi prijatelji gasilstva -se vabite, da v obilnem številu posetite to prireditev. ŽIHLAVA PRI SV. JURIJU OB ŠČAVNICI. (Smrtna kosa.) Dne 23. t. m. smo spremljali k večnemu počitku bivšega kmeta g. Jakoba Žnidariča. Umrl je na vodenici v starosti 62 let. Pokojnik je bil varčen gospodar ter daleč na okrog znan kot mož poštenjak. Rad je pomagal siromakom ter vsem dobrodelnim napravam. Zapustil je ženo in dva dobro preskrbljena otroka. Blag mu spomin, preostalim naše sožalje 1 DRAVCE PRI PTUJU. Občinske volitve, katere so se vršile 18. t. m., so pokazale velik preobrat občinskega odbora. Rezultat je bil naslednji: volilna udeležba 62 volilcev; od teh je volilo 26 slovensko kmetsko listo (3 odborniki), gospodarska lista je dobila 16 glasov (2 odbornika), slovenska kmetska delavska lista 12 glasov (1 odbornika), klerikalci pa samo 8 glasov (1 odbornika). S tem so zapečatene vse nade starega občinskega odbora, da bi za naprej gospodoval nad našo občino. Doslej je bila občina popolnoma v klerikalnih rokah. Tem potom izrekamo najprisrčnejšo zahvalo vsem volilcem naprednih list za požrtvovalnost in neustraše-nost. RADOMERJE PRI LJUTOMERU. Tudi pri nas so občinske volitve prav dobro izpadle. Dobili smo novega župana g. Ferda Pihlarja, posestnika in gostilničarja iz Rauomerja. Tudi odbor obstoja večinoma iz naprednjakov. Nekaj starih odbornikov je odpadlo in bo nekaj teh občina pogrešala. Gosp. županu in novemu odboru želimo veliko uspeha za blagostanje občine. Srečno novo leto 1928.! MAKOLE. Kakor menda povsod drugod je eno izmed zadnjih nedelj tudi pri nas grmelo s prižnice proti «Domovini», češ, da je to strašno brezverski list in da je brezverska tudi vsaka hiša, ki ga ima. Čudno se mi zdi saino to, da g. župnik vsako jesen tudi v teh brezverskih hišah pobira bernjo. Ali tej «Domovina» nič ne škoduje? Ali smo takrat vsi verni farani? Jaz sem že 9. leto naročnik «Domovine», pa še nisem v njej doslej našel nikakih napadov proti veri. Če pa včasih pokrtači kakega politikujo-čega duhovnika, ki je bolj politični agent nego božji namestnik, pa to še ni protiversko. Ob priliki še kaj več. — Napredni Makolčan. SEJANCI PRI SV. TOMAŽU. (Smrtna kosa.) Tukaj je umrl znani prekupčevalec z živino, posestnik g. Lovro Slana, po domače «Škujtek». Naj v miru počiva, žalujočim naše sožalje! HRANJIGOVCI PRI SV. TOMAŽU. Smrtna kosa.) Umrla je nenadoma Julijana Obra-nova, po okolici znana kot Vožgančeva Jula. — Naj v miru počiva! SV. TOMAŽ PRI ORMOŽU. Vsem svojim prijateljem iu nasprotnikom, zlasti pa naročnikom in naročnicam želi srečno novo leto Stanko Brumen, sotrudnik «Domovine». Obenem poziva vse «Domovinarje» in «Domovinarice», da ostanejo zvesti svojemu listu in da pridobe še novih naročnikov. RUŠE. Pri občinskih volitvah v Rušah je dobila socijalistična lista 9 mandatov, SDS 4 in SLS 4 mandate. Zatorej je bil pri volitvi župana izvoljen socijalist g. Janko, čevljarski pomočnik in predsednik delavskega kulturnega društva «Svobode» v Rušah. TROTKOVA. Že dolgo se ni nihče oglasil iz našega kraja. Dne 4. t. m. so bile pri nas občinske volitve. Bili sta dve kandidatni listi, iu sicer prva SLS, druga pa ktnetsko-delavska lista. SLS je dobila 42 glasov (6 odbornikov), kmetsko-de-lavska lista pa 12 glasov (1 odbornika). Malo opozicije bo sedaj vendarle! Ni čudno, da jc SLS zmagala, saj so bili agitatorji SLS brez prestan-ka na nogah. Tudi župnik od Sv. Benedikta je prihitel na pomoč. Mislimo pa, da pri občinskih volitvah pač nikakor ne gre za vero, nego le za gospodarsko delo. PRVENJCI PRI MOŠKANJC1H. Občinske volitve so pokazale lep napredek naše stranke. Volilni rezultat je bil naslednji: volilna udeležba 88 volilcev; od teh je glasovalo za SLS 62 (5 odbornikov), za gospodarsko listo 26 (2. odbornika). Kljub hudemu nasilju smo si priborili 2 odbornika. Prej je bila občina popolnoma v rokah SLS. S tem so sedaj zapečatene vse klerikalne nade, da bi SLS saina gospodovala nad našo občino. Tem potom izrekamo najprisrčnejšo zahvalo so-delovalcem in volilcem naše liste za požrtvoval- «Hvala nebesom!» je zaklical vitez in stisnil desnico vestnemu poročevalcu. «Slepar se je nastanil v stolpu za graščino, odkoder gleda po vsem Orlovju,» je končal Orlovčan svoje poročilo. «Iztaknil je tudi skrivni hodnik, po katerem prihaja v notranjščino gradu in voha po vseh prostorih.« «Na delo!» se je obrnil vitez na kneza s prošnjo za četico vojaštva, s katero je sklenil odpotovati. «Hitimo, tudi jaz vas bom spremil,« je odločil knez in dal zatrobiti v rog — znamenje za zbiranje in oboroževanje. Kakor iskre so švigali služabniki po hodnikih, noseč ukaze in naročila. Na dvorišču so se zbirali vojščaki v četo, ki je na iskrih konjih odjezdila -za knezom, vitezom in baronom; poročevalec jim je kazal najkrajšo pot, držečo z Ostrožja na Orlovje. V silovitem diru so dospeli pod grič. na katerem je dremalo sivo zidovje starodavne orlovske graščine. Zloglasni grajski stolp je bil zavit v jutranjo meglo, ki so jo trgali žarki vzhajajočega solnca. Privezali so konje k drevesom, rastočim na vznožju in hiteli navzgor pred obzidje. Glavni vhod ni bil zastražen, dvorišče je bilo prazno, med zidovi je vladala pravljična tišina. «Zatrobite v rogove, dajte jim viteško znamenje,« je ukazal knez na dvorišču. :«Gorje mu, kdor se ne odzove mojemu pozivu, ako ga najdemo skritega v bližini!» Rezko so zasekali rogovi knezovo opozorilo, čigar odmevi so se odbijali ob robovih trdnjave in padali v dolino. 13. Z neumorno natančnostjo in prizadevanjem je lažni baron Otmar izvajal naročilo svojega zaveznika. Zakuril je topilno peč. pripravil posodice in napolnil stek'tnice, po širokih mizah je razvrstil debele knjige s čarodejno vsebino. Tako je čakal svojega učenika, da ga povede v deželo skrivnostnega bogastva. Nestrpno je stopical po sobi in gledal skozi okno; bolj in bolj so bledele zvezde v jutranji zarji ter ga opominjale, da tnora, še preden ugasnejo, prodreti v tajnosti čarodejnega zlatarstva. Trde stopinje so naznanile konec njegovega pričakovanja. Prihropel je Indijec z Oizelo v naročju, postavil jo je pred barona ter jo opiral, da ni omahnila. «Dolgo si se zamudil«, ga je sprejel baron z blaznim zadovoljstvom. «Kmalu se bo zdanilo. Ali veš, kaj si mi obljubil?« «Stvar je morala dozoreti, šele zdaj je napočil ugoden trenutek.« — Hasan se je obrnil in zaklenil vrata, da mu ne uide pripravljena žrtev. «Oee, usmiljenje!« se ga je hči hotela okleniti. «Čas je, da me rešiš trpljenja.« «Ne dotikaj se me, morilka!« jo je pahnil od sebe. «Poberi se, zavržena izdajalka!« «Od kdaj sem morilka in izdajalka? Cemu me obkladaš s takimi imeni? Kaj sem ti storila?« «Hinavka! Že vprašanje samo dokazuje tvojo hudobnos. Zaslužiš, da te ubijem z lastnimi rokami.« «Povej mi, s čim sem se pregrešila! Ali te nisem poslušala v vsem. kar si mi zapove- dal. Zaradi tebe sem zadušila svojo vest ter žrtvovala čast in imetje.« «Tiho, sicer te zadavim, preden pride trenutek ...» Zlobno je namignil čarovniku po teh besedah, na kar mu je pomenljivo po-šepnil; «Priprave sem dovršiL kdai boš izvedel zadnje dejanje?« «Cakatri trenutka,« je Hasan še vedno odlašal. Hčeri je zastajala kri po žilah, čeprav ni vedela, kam meri očetovo namigavauje. «Oče, povej, kaj nameravaš?« je kriknila v silnem strahu. «Zakaj hrepeniš po moji smrti ter me hočeš videti mrtvo pred seboj?« «Zaradi tehtnih vzrokov,« se je zagovoril starec. «Niti v mislih se nisem pregrešila z izdajstvom niti z umorom, katerega mi očitaš. Zavoljo tebe sem nosila križ in sem pripravljena še trpeti, a rotim te pri živem Bogu, ne umaži svoje vesti z novim zločinom.« «Ni zločinstvo, odstraniti človeka, ki mi streže po življenju. Ne misli, da bom umor izvršil za zabavo!« «Ne vem, kako naj ti koristi konec mojega življenja. Ako sem ti povzročila nesrečo ali nevarnost in bi jo moja smrt mogla še pravočasno preprečiti, tedaj se bom vrgla s stolpa v prepad ln ti ne boš nosil na vesti krivde, da si umoril lastnega otroka.« «Ne umoril bi je. ako bi ne potreboval njene krvi,» je vzdihnil sam pri sebi. na kar se je opogumil in glasno dostavil: «Hasan, odvedi jo in stori, za kar sem te pooblastil.« •Otmar, ti .popuščaš!« ga .je zaveznik resno posvaril. 'Dalje priti.) nost in neustrašenost, s katero so pripomogli do lepega napredka. MURSKA SOBOTA. Na občnem zboru krajevne organizacije SDS je bil soglasno izvoljen naslednji odbor: predsednik g. Josip Pojbič, posestnik, odborniki: gg. Medic, kavarnar, Peterka in Brumen, trgovca, Holeman, usnjar, in Jarano-vič, strugar, vsi iz Murske Sobote. Ker je bila lista SDS za občinske volitve razveljavljena, je bilo sklenjeno, da imej vsak pristaš proste roke. Po končanem občnem zboru je podal pregledno sliko o sedanjem političnem položaju poslanec g. dr. Ljudevit Pivko. Občni zbor je bil prav lepo obiskan; udeležilo se ga je tudi mnogo pristašev nasprotnih strank, ki so vsi pritrjevali izvajanjem g. Pivka in prijavili vstop v SDS. CIRKOVCI. Dosedanji župan g. Štefan Vuk, posestnik in gostilničar v Cirkovcih, je bil kljub spletkam SLS vnovič izvoljen za župana. Razmerje odbornikov je: 10 naprednih proti 7 SLS, kar dokazuje lep razvoj napredne ideje na Dravskem polju. 'ti Kmetijski pouk POMANJKLJIVA REJA MRJASCEV. Bilo je še pred vojno, ko smo po raznih krajih snovali živinorejske zadruge, v glavnem zaradi reje potrebnih plemenjakov in inrjascev. Ustanovili smo tudi prašičerejske zavode in postaje za rejo inrjascev. Vse te organizacije so domalega med vojno zaspale in prenehale. Vprašati se moramo, ali so te organizacije res nepotrebne? Ali jih res lahko pogrešamo pri pospeševanju naše prašičereje? — Dasi je naša prašičereja tekom zadnjih desetletij v marsičem napredovala, je vendar še tako pomanjkljiva in zlasti kar se tiče reje mrjascev tako neurejena in sama sebi prepuščena, da potrebujemo nujno skupnega dela, da se obrnejo razmere tudi v tem pogledu na bolje. Po nekaterih krajih imamo zadosti mrjascev, morda celo preveč, po drugih krajih jih manjka in je vsak napredek 'r-reje otežkočen ali celo nemogoč. Če imamo preveč mrjascev, je to očitna zguba. Saj je škoda za krmo in trud, ki se obrača odvisnim živalim! še večja je škoda, če manjka mrjascev, ker se svinje v tem primeru težje ali pa sploh ne oplode in je po takih krajih otež-kočena vsa reja plemenskih svinj, posebno če se imajo svinje doma prirejati in rabiti po več let za pleme. In takih krajev ne manjka pri nas. Največja škoda se nam godi pa z mrjasci, ki so slabi in nesposobni za izboljšanje domače reje. Namesto dobrih in rodovitnih živali nam zaplodijo taki mrjasci malovreden zarod, ki ni sposoben za pleme, ker je slabši kakor so roditelji. S takimi mrjasci se reja kvari, namesto da bi se od rodu do rodu izboljševala. Zato je po naših prašičerejskih krajih skrajni čas, da uredimo vsi prizadeti rejo potrebnih mrjascev po posameznih občinah. Dajmo si dopovedati, da je naša skupna naloga, da skrbimo za potrebne mrjasce. To samopomoč dajmo organizirati potom živinorejskih odborov in odsekov ali pa potom živinorejskih zadrug. Če so se Gorenjci v radovljiškem okraju z uspehom poprijeli take organizacije, zakaj bi se je ne poprijeli po drugih naših krajih, ki so še bolj potrebni takega pospeševanja in urejevanja svoje prašičereje? 6. januarja: Kostel pri Kočevju. 7. januarja: Petrovče. Cene tujemu denarju Na zagrebški borzi se je dobilo zadnje dni v valutah: 1 dolar za 56*20 do 56-40 Din; dne 27. t. m. v devizah: 100 avstrijskih šilingov za 799*50 do 80250 dinarjev; 100 italijanskih lir za 298*25 do 300*25 Din; 1 nemška marka za 13*55 do 13*56 Din; 100 češkoslovaških kron za 167*82 do 168*62 dinarjev; 1 dolar za 56*52 do 56*72 Din. Tedenski tržni pregled ŽITO IN ŽIVINA. Spričo praznikov je bila kupčija precej mirna. Cene žitu kakor živini niso pokazale izprememb. Le cene ovsu so na mednarodnem trgu malo čvrsteje. HMELJ. Pri nas kupčija dalje mrtva, dasi se v inozemstvu hmelj še vedno v precejšnji meri trguje. Prvovrsten jugoslovanski hmelj se je plačeval zadnje dni v Žatcu (Češkoslovaška) po 42*10 do 48*80 Din za 1 kilogram, dočim se v Savinjski dolini redko plača preko 15 do 20 Din. Sejmi 31. decembra: Kočevje, Zagorje (okraj Litija). 2. januarja: Ribnica pri Kočevju, Radohova vas, Sv. Jurij ob južni železnici (okolica), Ormož. 3. januarja: Dolenji Logatec. 4. januarja: Domžale. 5. januarja: Konjice (trg). * Pred radostnim dogodkom v kraljevi rodbini. Naša kraljica Marija se nahaja v blagoslovljenem stanju. Rumunska kraljica Marija, mati naše kraljice, bo prispela na novega leta dan v Beograd, ker se že bliža radostni dogodek. * Tudi beograjsko vseučilišče proti okrnjenju vseučilišč. Te dni se je vršila v Beogradu konferenca vseučiliških profesorjev, na kateri sa razpravljali o nameravanem ukinjenju poedinih fakultet na podlagi čl. 44. finančnega zakona. V obširni resoluciji protestirajo profesorji proti takemu nesmiselnemu početju. V resoluciji nagla-šajo, da je treba politiko varčevanja v državni upravi sicer odobravati, da pa se to varčevanje ne sme vršiti na račun kulturnih institucij, ker to nikakor ne bi bilo državi v korist, saj bi velik del dijakov dosedanjih fakultet v Skoplju in v Subotici nadaljeval svoje študije v Bolgariji in na Madžarskem. Resolucija se izreka za ohranitev vseh sedanjih univerz in zahteva, da vlada poskrbi za potrebne kredite ter na ta način osi-gura njihov razvoj in dvigne splošno narodna prosveto. * 701etnica prosvetnega delavca. Dne 24. t. m. je praznoval 701etnico življenja upokojeni šolski upravitelj g. Janez Reich, ki že od svoje upokojitve leta 1919. živi v eni izmed barak v Strnišču. Kot šolnik je vršil službo nad 40 let vestno in vzorno, dve novi šolski stavbi (na Gomilskem in Ivan Petrovič: Klic iz dalje (Povest iz prejšnjih časov.) (Dalje.) Ali vse je bilo zaman. Grofica ga je pogledala s svojimi velikimi, lepimi, toda nekam mrtvimi očmi, pa se je okrenila, ne da bi mu bila privoščila besede, ter strmela v praznino. Vilibaldu se je zdelo, da razločno bere s Hartmanovega obraza: «Norec. nikar se ne trudi s ponosno norico, ki ji ni nič kaj prav med nami.» Pili so na zdravje cesarske hiše. Grofica, ki dotlej še ni spustila niti kapljice vina v usta, zdaj ni mogla drugače, nego da je vzela čašo in trčila s sosedom, kar se je zdelo da dela le nerada. Vilibald, ki še ni hotel od-jenjati pri njej. je pripomnil, da obstoja včasih razglašenost v duši, ki se zdi nepremagljiva, da pa se vendar tudi pri ženskah umakne moči ognjevitega duha, ki se dviga iz žlahtnega vina. O, ta duh spremeni ono razglašenost često v najljubkejšo ubranost. Zato da si dovoljuje prositi grofico, naj preskusi, da li je ta nauk izkušnje resničen, pa naj izprazne kozarec. Grofica ga je pogledala, kakor da jo je njegova izjava hipoma presenetila in presu-nila. potem je spregovorila komaj slišno z glasom, ki je pričal o globoki boli: «Razgla-šena? Razglašena se vam zdim? Sveta Devica! Ali je mogoče, da bi bil strt inštrument "glasen! No,» je nadaljevala nato mirneje, «morda mislite dobro, gospod, toda mene vino razpali. Ne zdi se mi pa nič bolj neumno nego tisto tako zvano nazdravljanje, kjer srce in duša nista nič deležna in s čimer le dajemo davek nekšni sposobnosti po stari navadi.» «Izpraznimo torej,» pravi Vilibald, «iz-praznimo torej, milostna grofica, čaše na to, kar prav globoko in neizbrisno nosimo v duši in v srcu.» Tedaj ie hipoma 'emna rdečica podplula grofičina lica in temen ogenj se je zabliskal iz njenih oči. Prijela je kozarec, trčila z Vili-baldom. ter ga v krepkem dušku izpraznila. Grof Franc, ki je sedel navšev nasproti njima, ni niti za hip odmaknil pogleda od njiju. Tudi on je prijel čašo, jo izpraznil ter jo tako krepko postavil na mizo, da se je žvenketaje razletela na stotero kosov. Vse je osuplo molčalo. Staremu grofu je bilo videti, da se ie povešenih oči udal mrkemu premišljevanju. Prijatelja sta se pomembno spogledala in se s svoje strani sploh nista čutila poklicana, da bi popravljala to, kar je zakrivilo nezavestno tavanje v nekšno tajno, duhovnik pa je medtem spet povzel besedo. Dasi je začel zelo resno, je znal nenadoma spretno napeljati v kako na vso moč burkasto šalo. Ranocelnik se je hahljal na vsa usta. Edini on je bil videti, kakor da nima niti pojma o tem, kar se je zgodilo. Zdelo se je, kakor da s plahimi pogledi vprašuje, čemu za božji svet je zdaj nenadoma vse tako tiho. Sklanjal se je venomer prav nad krožnik in je naposled bu?il v besede: «Pardon, vaša ekscelenca, toda ni mogoče — škoduje pljučam, vsem in-» tesiinijam — ne smem zadrževati, moram malo bušiti v smeh.» Stari grof se je predramil kakor iz globokega sna, se je zagledal v črešnjevorjavi ranocelnikov obraz in se nato tudi sam na glas zagrohotal. Zdaj je pomenek sicer spet oživel, toda bilo je to prisiljeno, mukoma vzdrževano življenje, tako da sta bila prijatelja vesela, ko je bila pojedina končana. Grofica Amalija je naglo odšla. Zdaj šele se je zdelo vsem, izvzemši ranocelnika, da jim je odvzeto moreče breme. Tudi grof Franc se je razvedril. Medtem ko je stari grof odšel v svojo sobo, da bi počival kakor po navadi, se je ta sprehajal s prijateljema po parku. »Zares,» je dejal Vilibaldu s šaljivim, vendar nekam ostrim naglasom, ko so se bili že pomenili o enem in drugem, «zares, moj oče mi ni rekel nič preveč o vašem družabnem geniju. Uspelo vam je nekaj, kar se niti vam samim ne utegne dozdevati tako težko, kar pa sem moral jaz za svojo osebo smatrati doslej za popolnoma neizvedljivo. V mislih imam namreč, da ste pripravili grofico, ki ste ji čisto tuj in ki vas je prvič videla, do tega, da je govorila z vami. Še več, da je na vašo pobudo kljub vsemu deviškemu hrepenečenju v dušku izpraznila polno čašo vina. — Ako bi poznali vse čudovite posebnosti drage grofice tako natanko kakor jaz, bi se prav nič ne čudili, da vas smatram z vašim dovoljenjem za neke vrste čarodeja.* «Vendar,» je v smehu odvrnil Vilibald. «vendar upam, da za enega one dobre, ne- v Sv. Bolfenku v Slov. goricah) sta plod njegovega truda. Svojo nalogo kot učitelj in vzgojitelj naroda je vršil vedno z vso odločnostjo. Poštenjaki med narodom so ga povsod, kjer je služboval, spoštovali in ljubili. Še na mnogo let! * Vojni tovariši! Prejeli smo: Naš ljubljeni član dr. Tone Jamar (poznan posebno bivšim od J 17. p. p.) je resno obolel in se nahaja na očesni kliniki v Zagrebu. Naj ve g. doktor, ki je toliko J dobrega storil našim v Judenburgu, da mu tisoč src utriplje v hvaležnosti in vdanosti ter želi njegovega skorajšnjega ozdravljenja. — Na na-! šem sestanku 4. t. m. smo sklenili izdati spomin-' ski almanah povodom desetletnice miru in osvo-bojenja. V to svrho prosimo tovariše, naj zbirajo in nam pošljejo slike z bojnih poljan, iz ujetništva ■ itd. ter istotako markantne doživljaje iz vojne.' Velccenjene župane, zlasti bivše vojake, napro-' šamo, naj že sedaj za ta almanah izposlujejo pri! proračunskih sejah nekaj prispevkov. Glavni! odbor ZSV v Ljubljani. * Dr. Janko Babnik i*. Te dni je umrl v Ljubljani predsednik višjega deželnega sodišča v! Ljubljani gosp. dr. Janko Babnik na posledicah mrtvouda, ki ga je zadel pred meseci. Pokojnik,1 rojen leta 1861. v Ljutomeru, je bil odličen prav-' nik in se je mnogo udejstvoval na tem polju. Od-ličnemu pravniku bodi ohranjen časten spomin! * Drzna pridiga proti naročnikom «Domo-' vine». Iz ormoške okolice nam pišejo: V neki tukajšnji farni cerkvi smo naročniki in naročnice «Doinovine» na praznik sv. Štefana poslušali pri! pridigi hude napade na nas. G. župnik je rekel,' da smo svoje duše prodali za «Domovino». Ta izjava je po cerkvi izzvala precejšen smeh, na-' kar je menil g. župnik, naj gremo «Domovinarji»! iz cerkve in se obesimo. Toda nam do sedaj še' ne gre tako slabo, da bi mislili na kaj takegaJ Te pridige g. župniku nič ne zamerimo, saj smo' sami krivi, da nas je tako obdeloval, ker smo ga! šli poslušat. Ali je cerkev božji hram ali samo' agitacijski lokal za klerikalce? To bi radi vedeli.! Zakaj g. župnik neki ne pridiguje proti tistim framasonom, s katerimi se klerikalci vežejo do-, ma v Sloveniji in tam v Beogradu? »Domovi-', narji», nikar se ne strašite praznega grmenja! Živela «Domovina»! * Poplave po vsej Jugoslaviji razen v Sloveniji. Nagla izprememba vremena in nalivi, ki so' nastali po nastopu toplejših vetrov, so povzročili,j da so začele zlasti reke Drava, Sava, Drina in1 Morava nevarno naraščati. Donava je polna plavajočih ledenih plošč. Sava je poplavila v Sremu cele vasi ter porušila mnogo mostov. Tudi Mačva je vsa pod vodo. Mnogo hiš v poplavljenem j ozemlju je porušenih. Kolikor je znano, človeških žrtev še ni bilo. * Južnejše vreme ni nastopilo samo pri nas, nego tudi po ostali Evropi, kjer je že pred nekaj j dnevi vladal strahoten mraz z okrog 17 do 26 stopinjami Celzija pod ničlo. Toplejše vreme se je' pojavilo najprej v Angliji ter je preko Francije in1 drugih držav dospelo do nas. V severnem delu1 Evrope je mraz še vedno precejšen. * Pozdrav iz Francije. Iz Freyminga nam pj-; šejo: Srečno novo leto želimo slovenski delavci; vsem znancem in prijateljem: Franc Šuštaršič' (Zagradec), Urban Boznar (Škofja Loka), Anton j Škufra (Hiiije), Jože Kosec (Hinje), Anton Sternše (Selo, Dolenjsko), Jože Šinkovec (Veliki Koren).1 * Občinski svet v Kočevju razpuščen. Iz Beo-' grada poročajo, da je ministrski predsednik pod-J pisal odlok, s katerim se razpušča občinski svet' v Kočevju. Za gerenta je imenovan dr. Martin Cnš. * Pri požaru se nevarno opekla. V Št. Ruper-tn na Dolenjskem je nastal v božični noči požar' v hiši posestnika Cuglja. Posestnica Marija Cug-! Ijeva, 641etna žena. je hotela iz goreče hiše nekaj rešiti, pa se je pri tem tako opekla, da so jo morali prepeljati v bolnico. Hiša je zgorela, do-! čim so gasilci gospodarsko poslopje rešili. * Velik požar v Ljubljani. Pred prazniki v, noči od srede na četrtek je nastal v Ljubljani na1 Dunajski cesti pri Gospodarski zvezi iz neznanih' vzrokov požar, ki je upepelfl ostrešje skladišča.■ V bližnjih ogroženih hišah je nastala velika pa-1 nika. Ljudje so vstajali iz postelj in polgoli zbe-! žali na ulico. Gasilcem se je končno posrečilo | omejiti ogenj, ki je že grozil bližnjemu skladišču1 bencina. Ob 4. uri zjutraj je bil ogenj popolnoma! vdušen. * Slovenec v Zagrebu poskusit samomor.' 241etni elektrotehnik Ignap Horvat iz Celja je bil dalje časa uslužben v Crikvenici, kjer pa so ga; pred štirimi meseci odslovili. Od tega časa dalje je neprestano a brezuspešno iskal nameščenja. Ves obupan je te dni odšel v Zelengaj pri Zagrebu in si iz samokresa pognal kroglo v glavo. Pre-j peljali so ga v bolnico. * Strašna smrt pri spravljanju hlodov. Te dni; se je v gozdu nedaleč od Spodnje Besnice zgo-1 dila huda nesreča. Pri spravljanju hlodov iz vi sečega gozda se je posestnikov sin Mirko Udir spodtaknil in padel na tla. Velik hlod, ki se je prav takrat valil v dolino, mu je zmečkal glavo na drobne kose, da je nesrečnik obležal na mestu mrtev. * Pcžar v Obrijah. Na Štefanovo je nastal v vasi Obrije med Šmartnim in Sneberji pri Ljubljani požar v gospodarskem poslopju posestnika Zajca ter je kmalu nato objel plamen dobra dva metra oddaljeno gospodarsko poslopje posestnice Skutinove. Obe poslopji sta zgoreli. Marljivim gasilcem iz Šmartnega, Sneberij in Zadobrove se je posrečilo omejiti ogenj, ki je ogrožal vso vas. Sodijo, da je bil ogenj podtaknjen od zlobnega človeka. * Otrok se smrtno ponesrečil. Na Glincah pri Ljubljani se je na Štefanovo pripetila huda nesreča. Sinček mitničarja Lovrenca Krofliča, tri in pol letni Ivan, je padel doma v stanovanju s stola in priletel tako nesrečno na tla, da je obležal takoj mrtev. V bližini stanujoči dr. Kane, ki je prihitel na pomoč, je mogel ugotoviti le še smrt. * Kaplan pobegnil. Pred meseci je bil zaradi žaljenja šolskega upravitelja g. Kolariča iz Cen-tibe v mažarskem tedniku «Neplapu» obsojen dolnjelendavski kaplan Henrik Holsedl na 14 dni zapora, 2000 Din globe in 2000 Din materijalne odškodnine ter v povračilo stroškov. Ko bi morala biti kaplanu dostavljena pismena sodba, je javil dolnjelendavski župnik g. Hermann, da je kaplan Holsedl odpotoval na dvomesečni dopust v Avstrijo in Madžarsko, odkoder se baje sploh ne namerava vrniti. No, in res je dični kaplan ostal kar na Madžarskem, kjer je dobil svojo župnijo v Nadazdi — pač v priznanje junaštva, da je žalil slovenskega učitelja in da ni maral nositi posledic svojega krivičnega dejanja. * Kroglo v glavo si je pognala v Mariboru Jela Škerjančeva, hčerka železniškega revidenta. Pokojnica je bila splošno priljubljena, vzorna narodna mladenka. Kaj jo je gnalo v smrt, ni jasno. * Nesreča pri sekanju drv. Jožef Magdič, dninar iz občine Rankovci, je sekal drva v gozdu, pri čemer je tako nesrečno padel, da si je zlomil levo roko. Odpeljati so ga morali v bolnico. * Preprečena nesreča. V Vetrinjski ulici v Mariboru je počila plinska cev in plin je začel prodirati v pisarno notarja g. dr. Firbasa. 821etni, škodljive vrste, ki vihte svojo čarodejno pal-čico samo zato, da privabijo na dan kaj razveseljivega.* V prepričanju, da gre za ljubosumje mladega grofa in da ne kaže prodirati globlje v to poglavje, sta prijatelja usmerila pogovor drugam. Tako niso več omenili grofice in njenih čudovitih posebnosti. Ko sta bila na večer po veselo, skoro razkošno preživelem dnevu prijatelja sama v njuni sobi, je dejal Hartman: «Povej no. Vilibald, ali se ti ne zdi nekaj v tem gradu na vso moč čudno?« «Ne,» je odvrnil Vilibald, «ne da bi vedel.. Nasprotno se mi zdi v tem gradu vse precej vsakdanje. Nikjer ni tiste tajne, ki je bilo videti, da cika nanjo včerajšnje govorjenje onega mladega človeka. Mladi grof je v grofico zaljubljen. Ona ga ne mara. Stari grof pa, ki želi njuno poroko, je zbog tega ozlovoljen in ne ve, kako in kaj bi začel, da bi ju združil. To je vse!» «Ha, ha,» je vzkliknil Hartman, «to ni vse! — Ali ne opažaš, da z obema nogama stojiva prav sredi Schillerjevih .Roparjev'? — Po-zorišče je star grad na Češkem, torej je dekoracija pravilna. Kot igralci nastopajo: Maksimilijan, vladajoči grof, njegov sin Franc in njegova nečakinja Amalija. — No! Kari je pa lahko poveljnik roparjev, ki so bili naju napadli. Zelo me veseli, da sem slednjič enkrat naletel na zgodbo v resničnem svetu, da do gotovega izvem, kako konča Kari Moor: ali ga zabodejo Švicarji ali se sam preda sodišču. iVprašanje je le, če smeva midva kot slučajni zbor znati, da grof Franc zapre očeta v stari stolp, ki stoji, kakor veš, koncem parka, zlasti še, ko trenutno ni nikjer Hermana-krokarja, ki naj bi krmil jetnika.« Vilibald se je zelo smejal Hartmanovi neumni misli. Menil je pa le, da je čudna igra slučaja tu v resnici strnila vse važnejše osebe one žaloigre, vsaj po imenu, izvzemši glavnega junaka, tako da manjkata samo še Herman in stari Danijel. «Kdo ve,» je odvrnil Hartman, «če se nama že jutri ne prikažeta oba. Kar se pa tiče glavnega junaka, trenutno ne spada v grad. Ali meni je vendar tako, ko da zdaj zdaj pride nenavadno oblečen mož zagorelega obraza in sentimentalno zakliče: ,Ti jočeš, Amalija? « Prijatelja sta po svoje razmišljala, kako bi se moralo vse zgoditi in obrniti. Tekmovala sta v raznojakih idejah, ki so parodirale to veliko, toda strašno žaloigro. Še potlej sta se prepirala, ko sta že bila oba v postelji, tako da se je bilo že jelo svitati jutro, ko sta slednjič zaspala. Drugi dan je bilo rečeno, da grofico Ano muči silen glavobol in da ne pojde nič iz svoje sobe. Grof Franc je bil čisto dobre volje, prav nič več tak, kakršen je bil včeraj, pa tudi staremu grofu je bilo videti, kakor da mu je kdo odvzel težko breme. Tako se je zgodilo, da je bil razgovor pri obedu brezobzirno živahen, svoboden in neprisiljen, ne da bi ga bilo karkoli motilo. Ko so po obedu natočili izredno rujnega vina in je stari grof vprašal prijatelja, če tudi v Berlinu pijejo kaj takega, je menil Hartman, da se ne spominja, da bi bil takšnega pil. Pač pa da je pri nekšni slavnosti srkal prastaro rensko vino, ki je — kakor se mu je zdelo — prekašalo vsa izredna vina, kar jih je dotlej poznal. «Ha, ha,» je vzkliknil stari grof in obraz mu je žarel veselja, «lia. ha, bomo videli. kaj premore moja klet. Danijel,« je za-klical služabniku, «Danijel naj nam zdaj za enkrat pripravi semkaj par steklenic stoletnega renskega vina in pa kristalni pokal tudi!« Lahko si mislimo, da je prijatelja nekam čudno dirnilo ime Danijel. Kmalu nato je vstopil snežnosiv mož z upognjenim hrbtom in prinesel vino ter pokal. Zdaj nista mogla odtrgati pogleda s te postave. Hartman je pogledal prijatelja Vilibalda s takim izrazom, kakor bi hotel reči: «No, kaj nisem imel prav?« Tedaj so ušle Vilibaldu besede: »Resnično, to je čudno na moč!» Ko sta po obedu ostala prijatelja z grofom Francem sama in se ž njim čisto veselo pomenkovala o tem in onem, je grof nenadoma prekinil. Ostro ju motreč, je vprašal najprej Hartmana, potem Vilibalda, kaj ju je neki tako zbodlo v oči in kaj se jima je v pojavu starega Danijela zdelo tako posebnega. »Gotovo,« je nadaljeval, ko sta prijatelja osuplo molčala, «gotovo vama je zvesti sluga naše hiše zbog svoje sličnosti obudil v spomina kak izreden dogodljaj iz vajinega življenja. Ako je ta dogodljaj mogoče povedati, mi dajta priliko, da iznova občudujem vajin dar dobrega in živahnega pripovedništva, kakršnega imata v obili meri oba. Prav prisrčno vaju prosim.* (Dalje prihodnjič.) a še vedno krepki notar je delal z uradnikom in Oba imata težke poškodbe z nožem in cepinom strojepisko. Naenkrat pa uradnik ni mogel več po glavi. Žalostne posledice alkohola, delati in ludi gospodični je postalo slabo. Notar * 2astavo Je zažgal. Iz Goričice pri Domžalah je bil v stranski sobi in je ostal še najbolj svež; nam pišejo: Neznan zlikovec.je v noči 17. t. m. poklical je bližnjega zdravnika, ki jc prišel še zažgal državno zastavo, ki jo je imel izobešeno pravočasno. Našel jc notarjevo uradništvo že g. jvan Hribar v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. omamljeno od plina, nakar je takoj ukrenil po- kralja Aleksandra. G. Hribar, ki domneva, da je trebno, da se ni zgodila šu hujša nesreča. to storil kakšen njegov politični protivnik, je ob- * Strašna smrt dveh Slovenk v Zagrebu. Pri ljubil 250 Din nagrade onemu, ki bi zlikovca iz-odvetniku Šandorju Gorjanu v Zagrebu sta slu- sledil. žili Slovenki: 191etna kuharica Barica Kleme- * Izgnana vlačuga. Za dobo petih let je iz- nova iz Podrincev v Podravini in sobarica 21 let- gnana iz ljubljanskega policijskega rajona znana na Marija Praprotnikova iz Maribora. Ker ju v vlačugarica in tatica 231etna Doroteja Rakov- sredo zjutraj dolgo ni bilo na spregled, so domači čeva, ki se izdaja tudi z imenom Rokavec, doma vdrli v njuno sobo in na največje presenečenje \z Dobernič pri Novem mestu, našli obe mrtvi. V sobi je močno dišalo po plinu, -.v Lažnj zdravnik je strašiI v zadnjem času tako da je bilo takoj jasno, da sta se zastrupili. po sloveniji ter izvrševai zdravniške« posle v Pri obeh mladenka,! so nas h poslovilna pisma, Ljubljani. Za ta pokIic si je enostavno izposodil iz katerih je razvidno, da sta izvršil, samomor jmc dr Cen)eja jz Celja> katerega pozna Ker je zaradi nesrečne ljubezni. policija ugotovila, da biva pravi dr. Cernej v * Dva opasna vlomilca prijeta v Ljubljani. Slovenski Bistrici, je lažnega zdravnika areti- Ljubljanska policija je te dni prijela dva opasna' rala. Razkrinkani zlikovec je 291etni Gustav Ro-vlomilca 271etnega delavca Petra Strnišo z Viča po(ar \z Celja. Poleg tega ima Ropotar na vesti in 191ctncga Franceta Marolta z Bohinjske Bele. tatvino v Vojniku in več sleparstev v Škofji vasi Oba zlikovca sta bila zasačena pri vlomilskem tcr vlom pri posestniku Rovšniku na Dobrovljah poslu v gostilni «pri Figovcu«, Izvlekli so ju iz pri Braslovčah. Tudi v Ljubljani je osleparil več stranišča, kamor sta sc skušala skriti, ko sta vi- strank. dela, da jima preti nevarnost. Strniša je žc znanj * Veiik vlom v Št. Jakobu ob juž. železnici, zhkov ec. ; j3,10 zadnjih noči so izvršili neznani vlomilci drzen * Sieparstvo s srečkami državne loterije. vjom v trgovino Josipa Grasellija v Št. Jakobu. lSletna Frančiška, doma iz Prebačevega pri Kra- Neznanci so vlomili skozi izložbeno okno v no-nju, je bila zastopnica neke zagrebške tvrdke, ki tranjost trgovine in odnesli šest bal blaga ter nese bavi s prodajo srečk državne loterije in dru-ikaj zimskega perila in pletenin. Marljivi orožniki gimi obveznostmi. Pred tedni jc sporočila neki. šentjurske orožniške postaje so takoj po prijavi posestnici v Lukovem v kamniškem okraju, da|vloma uvedli obširno preiskavo. Da pa bi viole zadela njena srečka 160.000 Din in da naj'nii]ce čim prej zasledili, so brzojavno zaprosili pošlje na račun 970 Din. Pred dnevi se jc mlada: pomoči mariborsko policijsko oblast. Ta je po-Frančiška zopet oglasila s pismom, v katerem | s]aja v Št. Jakob policijskega uradnika g. Gru-. prosi poscstnico, naj ji pošlje še nekaj denarja, j bina, ki sc jc podal na kraj vloma s svojim iz-ker sicer ne more dvigniti dobitka. Za zadevo1 učenim psom Egonom. Na podlagi raznih ugo-se jc sedaj zainteresiral tudi brat posestnice in, tovitev so aretirali dva osumljenca. Ce sta prava, se oglasil v bančni podružnici, kjer je zvedel, da j sc bo še izkazalo. bo dotična srečka izžrebana šele februarja 1928. j * v Zagrebu aretirani vohuni. Kakor je po-Brat je sieparstvo prijavil orožnikom, ki so bran- (]oba? so se italijanski vohuni v naši državi po-čiško spravili v zapor. j množili- Te dni jc bilo v Zagrebu aretiranih pre- * Pretep. Pišejo nam: Te dni je na Gornji cejšnje število sumljivih oseb, proti katerim vodi Bistrici (Štajerska) popivala družba fantov in' preiskavo poseben odposlanec notranjega mini-mož. Proti večeru se jim je kri žc močno raz- strstva iz Beograda. ničarke v Bratancih in ji odnesli večjo količino vina. Za tatvino je zvedela gostilničarka šele naslednjega dne, ko je prišla po vino. Vlomilcev še niso izsledili. * Aretacija dveh vlomilcev. Te dni sta bila aretirana Anton Kralj iz Plemberka pri Stopičah in cigan Jože Brajdič mlajši, ker sta vlomila letos 12. junija v vinski hram posestnika Ivana Kulov-ca v Podgradu. Oba so izročili v zapore okrožnega sodišča v Novem mestu. * Uboj aH umor. V Stranski vasi pri Novem mestu so v nedeljo zjutraj našli zabodenega vi srce z vojaškim bajonetom Frana Zupančiča iz Dolnjih Lakomc. Zločin se je zgodil po polnoč-nicah m še ni dognano, ali gre za uboj ali za umor. * Urejeno prebavo in zdravo kri dosežete z vsakdanjo rabo pol kupice prirodne grenčice «Franz Josef«. Strokovni zdravniki za motenje prehranjevanja hvalijo vodo «Franz Josef«, ker vzpodbuja delovanje želodca in črevesa, poživlja presnavljanje, poživlja kri in ublažuje razdražlji-vost živcev. Dobiva se v vseh lekarnah, droge-rijah in špecerijskih trgovinah. grela, tako da je prišlo do pretepa. Dva so tako obdelali, da so ju morali spraviti k zdravniku. Vlom v vinsko klet. Neznani lopovi so vlomili v vinsko klet ge. Marije Balažičeve, gostil- Zahvalna izjava. G. drju. I. R a h I e j e v u, Beograd Kosovska ulic* 13. Pred nekoliko dnevi sem dobila vase zdravilo Radio Balsamika proti revmatizmu. Bilo je tako uspešno, da mi je omililo grozne bolečine v rokah. Radi tega vam bom vedno hvaležna in vas bom pri vsaki priliki priporočala. Prosim Vas, da mi kar naihitreje pošljete Se dve steklenici. S spoštovanjem Andjelija P. LjcŠnjak. K o 1 a š i n, 7, oktobra 1927. Zdravilo „RADIO BALSAMIKA" izdeluje, prodaja in razpošilja oo povzetju laboratorij „RADlO BALSAMIKA" drja. I. Rahlejeva v Beogradu, Kosovska ulica 43. , 292 Nikolai Opgolj-.posl. O. Strniša: Božična noč (Dalje.) «Zakaj si prišel, ali hočeš, da tc napodim 7. metlo? Vsi dobro znate zalezovati nas uboge deklice. Takoj sc pritihotapite, kakor hitro se oddaljijo očetje od doma. O, saj sc poznamo. Ali jc moja skrinja narejena?» «Po praznikih bo gotova, srcc moje. Ce b* t? vedela, kako se ž njo trudim. Dve noči nisem zapustil kovačnice, nobena popova hči ne bo imela take skrinje. S takimi oboji nisem okov al niti stotnikove trojke, ko sem delal v Pultavi. In kako bo poslikana! Enake ne stakneš, pa čc prehodiš s svojimi belimi nožicami vso okolico. Povsod bodo brstele rdeče in modre cvetke, kakor bi sijali plameni. Toda ne jezi sc name! Dovoli mi, naj govorim s teboj in tc vsaj gledam!» «Kdo ti vendar prepoveduje? Govori in glej me!» Sedla je na klop, se ozrla v zrcalo in jela vravnavati kite na glavi. Pogledala je na vrat in srajco, s svilo obrobljeno, in oglasil sc jc čut samozadovoljstva, ki ji je zaigral okoli oči. «Dovoli mi, da sedem poleg tebe,» se je oglasil kovač. «Sedi!» je odvrnila Oksana z istim čuv-stvom na ustih in očeh. •Očarljiva Oksana, ne morem sc te na-glcdati, ah, dovoli, da te poljubim,» krikne nekoliko opogumljeni kovač in jo objame, ho-teč jo poljubiti. Toda Oksana obrne ustnice. ki se jih je kovač že skoro dotaknil in ga odpahne. «Kaj ti pade v glavo! Ce imaš strd, rabiš šc žlico. Pusti me! Tvoje roke so bolj raskave kot železo. Tudi smrdiš po dimu. Naposled me še omažeš s sajami.» Spet prime zrcalo in se prične lepotičiti. «Ne ljubi me,» si misli kovač in sklone glavo. «Vse ji je igrača, pa stojim pred njo kot norec, a moje oko vedno na nji počiva. Tako bi mogel večno stati in jo opazovati. Čarobna Oksana! Kaj bi dal, če bi mogel zvedeti, kakšna je v njenem srcu slika onega, katerega ljubi. Toda ne. ona se ne briga za nikogar, sama vase ie zaljubljena in samo muči mene siromaka. Zaradi bolesti ne vidim več sveta okoli sebe, ljubim jo. kakor še ni ljubil in ne bo ljubil nihče na svetu!« «A!i je res tvoja mati čarovnica,« vpraša smeje Oksana. Kovač čuti, da jc vztrepetala pri tem smehu vsa njegova notranjost, da je odmeval ta glas v njegovem tiho drhtečem srcu in v vseh žilah, obenem je čutil srd. da ne sme poljubiti tako ljubko smehljajočega sc obličja. «Kaj me briga mati! Ti si mi mati in oče in vse, kar je sploh dragega na zemlji. Ce bi me pozval car in bi dejal: ,Kovač Vakula, izprosi si najdražje v moji državi, tvoje je. Ukažem, da ti napravijo kovačnico iz samega zlata in s srebrnimi kladivi boš koval', ne maral bi je, carju bi rekel, da mi ni ne za drage kamene, ne za zlato kovačnico. ne za celo državo, dejal bi mu: ,Daj mi samo mojo Oksano!'* «Glej, glej, da se ne zgodi nekaj drugega! Boš videl, moj oče ti sam zapre zapah, še tvojo mater poroči,« pravi Oksana in se poredno smeje. «Toda, kako da ni deklet? Kaj naj to pomeni? Zadnji čas je pričeti s koled-nico. Dolgočasim se že.» «Da bi le izostale, najdražja moja.» »Kaj še! Z njimi pridejo tudi mladi fantje. Potem se šele začne pravo veselje. O kakšne burke spravimo tedaj na dan!« «Ti se torej z njimi zabavaš?« «Na vsak način so zabavnejši od tebe. Ah, že nekdo trka. Gotovo so dekleta s fanti.« «Cemu naj še ostanem,« si pravi kovač. «Samo zabavlja čez me. Toliko me ceni Kakor zarjavelo podkev. Ce jc pa že enkrat tako, nai se mi vsaj še drugi ne rogajo. Kakor hitro pa opazim, da ji je kdo drugi bolj všeč kakor jaz, tedaj gorje mu.» Trkanje po vratih in v mrazu ostro doneč glas ga zmotita v njegovem razglabljanju. «Čakaj, odprem sam,» pravi kovač in gre v preddvorje s trdnim sklepom, da v srdu prvemu, ki mu pade v roke. zdrobi par reber. Mraz je pritiskal vedno huje in v višavi je bilo tako mrzlo, da je hudič skakal iz enega kopita na drugo ter sopel v pesti, samo da bi si malo ogrel premrte roke. Ni čuda, če prezeba, kdor se potepa dan na dan p-) peklu, kjer, kakor je splošno znano, ni nikoli takega mraza kakor pri nas pozimi. Tam si natakne hudič čepico in stopi kakor pravi kuhar pred ognjišče ter peče grešnike prav št. 52 ==========^^ Ko se je naveličal neprijetnih spominov, je vzel izpod postelje lonec ter ga je poveznil na mizo. Kup srebrnih tolarjev in rumenih cekinov je bleščal ob motni leščerbi, samotarju so se ježili lasje ob rožljanju. Prav tako je stokala žrtev, ko jo je tolkel s sekiro. Hipoma mu je odrevenela roka ob dragoceni kovini, zdelo se mu je, da je zaškripala deska pod njegovimi nogami — tista deska, pod katero trohni lastnik njegovega plena. In ali se ni istočasno zunaj ob oknu premaknila bela senca, duh umorjenca? Nocoj je prišel — po dolgih letih umora ... „Dvigni desko in poglej moje kosti," mu je zadonelo na ušesa. „Ne morem," se je Cvenkar uprl. „Moraš. Videl boš, kako sem se izpremenil." »Nisem radoveden. Pozabim naj, kar sem nepremišljeno izvedel." „Ne boš pozabil. Do zadnjega dihljeja tc bom spominjal zverinskega dejanja ..." Silna skrivnostna moč ga je potegnila izza mize ter ga je vrgla na sredo sobe, tja, kjer sta se dotikali deski na preperelem tramu. »Vzemi sekiro, zastavi in privzdigni!" mu je velela bela senca. „Nekdaj ti je služila ..." »Nikar me ne spominjaj!" „Poslušaj, sicer te zdrobim v prah in pepel," je rohnela prikazen, ki je pričela rasti skozi okno. Skopuh se ji je umaknil, strahoma je zgrabil sekiro, zapičil jo je med deski, da sta glasno zahreščali. Slabša se je prelomila z votlim pokom, pod katero je zazevala odprtina človeške velikosti. Njeno dno so pokrivale stroh-njene cunje, izpod njih so štrlele velike bele kosti; lobanja je bila ločena od telesa, še vedno se je poznalo razbito čelo — sledovi smrtnega udarca. „Vzemi me iz jame," se mu je mrko zarezala. „Ni dovoljeno motiti mrtvih v večnem spanju." „Tvoja žrfev zapoveduje," mu je brnelo po ušesih. Cvenkar je segel po lobanjo ter jo je položil zraven sebe. Gledal jo je z grozo in s trepetom, vsaka koščica mu je pretila z novimi očitki. Zunaj pod oknom so se pojavile trde stopinje. »Odpri!" ga je pozvala gromka beseda, j „Nocoj je prišel..." je zločincu zmanjkalo ; sape. Vstal je jn se stisnil v kot, kjer se je plaho I prekrižal. = Stran 7 = »Ne skrivaj se, ne boš mi ušel!" Močna roka je zamajala vrata, tako da se je stresla koča ter jih je vrgla iz tečajev. V sobo je stopil krepak mož s težko okovano palico, katero je zasadil pred skopuha, obenem mu je nameril s samokresom. „Poklekni," mu je zapovedal. »čigave so te kosti, lobanja in denar? Govori resnico!" „Duh — prišel je — umorjenec — s kaznijo za — pregreho ..." je zarjul zločinec v silnem strahu. »Podoben sem mu, kajneda, kakor sin očetu, ki si ga umoril zavoljo denarja. Takrat sem bif ' še majhen deček, mojemu očetu je bilo poverjeno važno opravilo: bogat trgovec mu je zaupal obilno vsoto denarja, da ga izroči njegovim daljnjim sorodnikom. Odšel je, a se ni povrnil — napadel ga je razbojnik, ki ga je oropal in umoril. Tedaj sem se zarotil, da ne bom miroval prej, dokler ne najdem zločinca ter ga nc po-vedem v roke pravice. Dorasel sem ter se odpravil na pot, pridružila se mi je bela senca, ki ' me je spremljala ponoči po nevarnih krajih. | Nocoj me je privedla na grič pred kočo, kjer se ! je ustavila kakor potnik, kadar pride do smotra. Opazil sem te skozi okno ob telesnih ostankih umorjenca." „Ne vem, kdo je bil, ki sem ga umoril pred i mnogimi leti..." je priznal, šklepetaje z zobmi. »Pokaži mi njegovo potno torbo." Skopuh je privzdignil desko, izpod katere je potegnil usnjato torbo z močnim jermenom. »Nisem se motil, torba je mojega očeta!" je vskliknil maščevalec. »Obžalujem svoje dejanje, nikar me ne umori..." »Iztegni roke, gorje ti, ako se boš drznil, braniti se!" Pohlevno mu je ponudil roke, katere je objela močna veriga iz potnikove torbe. Prsti so mu na koncih postali višnjevi, črna kri mu je pogledala izza nohtov. Mož je vzel očetovo torbo, spravil je vanjo denar s skopuhove mize ter si jo je pripel okrog pasu. »Pojdiva!" je pomignil morilcu. »Kam?" se je prestrašil ter se ni hotel premakniti. »Pred sodišče po plačilo," je zagrmcl ter ga je šiloma potegnil za seboj. Morilec se je moral vdati; sklonil je glavo ter mu sledil počasi in s težkimi koraki... I Soteščan. ----«DOMOVINA» Bela senca (Božična dogodbica.) Skrivnostno kakor starodavna bajka je čepela za vasjo na nizkem griču lesena bajta, last skopuha Cvenkarja, odurnega starca, za katerega ni maral nihče v okolici. Vse noči je gorela v bajti luč, pri kateri je starec prešteval svoje cekine in srebrnike; ob njem pa je stal sam Bog-nasvaruj ter ga je držal s kremplji za ramo. Marsikdo, ki zatira spomine na preteklost, se jih ne more iznebiti v objemu božičnega večera, ko se slednja misel vrti okrog žalostnih in veselih dogodkov, odigranih v minulem življenju. Tudi skopuh Cvenkar se je ob polnočnem zvonjenju zaglobil v pretekla mladostna leta. Pogledal je skozi okno, noč je bila temna kakor njegova preteklost. Kakor v zrcalu je videl v oknu svojo sobo: mizo, klopi, starinsko peč in raskava tla, sem in tja že nagnita in preperela. V kotu pod pečjo i'e slonela sekira, ki se mu je hipoma zazdela rvava, prav kakor pred mnogimi leti nekega jesenskega večera. Stresel se je in zamižal v strahu pred spominom, ki mu je oživel v domišljiji. Bilo je pred davnimi leti nekega viharnega večera. Mož, ki je bežal pred nevihto, je pritekel v njegovo kočo in poprosil za prenočišče. »Pri sebi imam mnogo denarja," mu je zaupal, misleč, da govori s poštenjakom. »Ne upam se potovati sam po tujem kraju, bojim se roparjev, ki se skrivajo po samotah." Zleknil se je po klopi ob peči ter je glasno zasmrčal. Usnjato torbo z denarjem si je položil pod glavo, da bo čutil, kadar se jo dotakne nepoštena roka. Z desnico pa je držal v žepu za pištolo. Cvenkar je bil takrat fant v najlepši mladostni dobi. Zbudila se mu je strast po denarju, želel je obogateti brez posebnega truda in zdaj ga je vabila priložnost. »Ubij ga ter mu vzemi denar!" ga je zapeljevala izkušpjava. »Sam si, nihče nc bo vedel za to dejanje." Dal se je preslepiti, vzel je sekiro ter ga je lopnil po čelu. Udrihal je toliko časa, dokler ni imel pred sabo mrliča. Izluščil je iz tal desko, pod katero mu je izkopal grob, ter ga je zopet zadelal. Nihče ni slutil, da leži v njegovi sobi mrtvec z razbito lobanjo in da se je Cvenkar polastil njegovega denarja. tako slastno kakor ženske svoje klobase za božič. Tudi čarovnico je mrazilo. čeprav je bila toplo oblečena, zato je dvignila roke, stegnila noge naravnost predse in tako zdrknila, ne da bi kak ud premaknila, skozi zrak, kakor iz poševnega Snežnika naravnost v dimnik. Prav tako ji je sledil hudič in ker je. kakor znano, spretnejši kot kak gek v svojih plesnih čeveljčkih in nogavicah, ni čuda, da je tik pred dimnikom padel ljubljeni čarovnici okoli vratu in sta se skupno znašla med lonci v ozki peči. Popotnica je previdno odrinila vratca pri peči in pogledala v kočo, če ni sin kovač Va-kula povabil kakih gostov. Ker pa ni opazila ničesar razen vreč oglja, ki so čepele sredi koče, je zlezla iz peči. slekla topli kožuh, si poravnala obleko in nihče bi ji ne mogel pripisovati, da je jezdila pred nekaj trenutki še na metlišču. Mati našega kovača je bila stara šele 40 let. Ni bila niti lepa niti grda. V tej starosti sploh ni več lepote. Kljub temu je znala naj-resnejše kozake, ki se pa niso brigali za iepoto, tako začarati, da jo je obiskoval občinski predstojnik, kozak Čub, Oksanin oče, in drugi, da, še Djak, sevfcda čc ni bilo njegove žene doma. V čast gospe Vakule ali, kakor so jo splošno imenovali, gospe Salo-hove, moramo priznati, da je razumela z njimi zelo fino občevati, tako da se ni nihče spomnil, da bi mogel imeti tekmeca. Če se je napotil pobožen kozak ali plemič v svojem suknenein plašču s kapuco v nedeljo v cer- kev ali za primer slabega vremena v krčmo, ni mogel ukreniti, da bi se ne oglasil pri Sa-lohi in snedel par varenik z rumom ter se pomenil v topli koči z zgovorno in naklonjeno gostiteljico. Zato je napravil tudi daljši ovinek, čeprav se je namenil oglasiti se samo mimogrede. In ko je prišla Saloha o praznikih v cerkev v krilu nekoliko prežive barve i z našivki od nankina ter sedla desno poleg pevcev, je gotovo zakašljal in zahrkal Djak. pogled mu je nehote uhajal na ono stran: toda tudi občinski predstojnik si je zasukal brke, poravnal svoje nazaj počesane, repu arnika slične lase. ter zašepetal sosedu: «He. strumna ženska, prava čarovnica!« Saloha se je vsem poklonila, a vsak je mislil, da je ve-ijat poklon samo njemu. Toda kdor se je brigal za tuje zadeve, je vendar igraje opazil, da jc bila Saloha še najbolj naklonjena kozaku Čubu. Bil je vdovec, v njegovi kasti jc stalo vedno osem mernikov žita. Par jarmov mogočnih volov je stezalo svojo rogovje iz spletene meje ob šupi na cesto ter zamukalo, če je videlo, da gre mimo kumica ali stric — krava ali rejeni bik. Po strehi je plezal bradati kozel ter blejal rezko, prav kakor je govoril policijski mojster. ter dražil purane, šetajoče se po dvoru, obračajoč pri pogledu na sovražnike, ki so zasmehovali njegovo brado, cesti hrbet. V Čubovi omari so ležali celi kosi platna, staromodne šupane in kontuše z zlatimi našitki — njegova pokojna je bila zelo lišpava. Na vrtu je imel leto za letom poleg maka, zelja in poletnega cvetja tudi dve gredici tobaka. To se je dozdevalo Solohi kaj vabljivo in bi najraje vse združila s svojim gospodinjstvom, pri čemer si je morda že prezgodaj mislila, kako bo vse uredila po svoji želji, ter je zato podvojila dokaz svoje naklonjenosti napram staremu Čubu. Da bi pa njen sin, kovač Vakula. vendar ne pridobil zase Čubove hčere ter nc postal gospodar in ji ne bi dovolil poljubno razpolagati s premoženjem, se je po^lužila običajnega sredstva 401etnih kumic: kolikor mogoče razdvojiti kozaka s kovačem. Morda so bile prav te zvijače in prebrisana preračunjenost vzrok, da so stare ženice, če so pri kaki ženitnini pogledale nekoliko pregloboko v kozarec, čebljale med seboj, da je Soloha res čarovnica. Ta in ta je baje videl zadaj rep, dolg kot vreteno, da je zadnjo nedeljo letela čez pot v podobi črne mačke. Vse to da je res, saj se je k popici zatekla svinja in kirikala kakor petelin, si pokrila kapo popa Kondrata in spet pobegnila. Ko so se o tem menile stare mamice, ni pozabi! povedati kravji pastir, da je enkrat poleti, prav pred sv. Petrom in Pavlom, ležal v hlevu in si pod-zglavil snop slame. Naenkrat je opazil čarovnico, ki je jela razpletenih las in v sami srajci molsti krave. Niti s prstom ni mogel geniti, tako ga je začarala, ker ga je pomazala z neko ostudno rečjo po ustih, da ic moral potem cel dan pljuvati. Pa vse to je še zelo dvomljivo, kajti samo soročinski asesor more videti čarovnice, zaradi česar so tudi vsi navedeni kozaki prežimo zmigavali z rameni in navadno rekali: «Pcsjanke lažejo, to jc pribito!« (Dalje prihodnjič.) Novoletna priloga za stare in mlade Novoletno voščilo Topla sreča naj prisije v tihe naše domačije, zadovoljstvo k nam prisede in nas v blagi mir zaprede, da bo vedno soj v očeh in na rožnih licih smeh! Albin Cebular. .Ponesrečena ljubezen (Dogodbica.) S plamenom je gorela ljubezen, ki je ogrevala Vrbančkovega Ivana in Sredarjevo Barbo. Neizrečeno sta hrepenela po zakonski zvezi; imela sta žc vse pripravljeno za ženitovanje. Zgodilo pa sc je, da je bil Ivan nenadoma odpoklican na orožne vaje. Prisrčno se jc poslovil od svoje izvoljenke tisto popoldne pred odhodom, zakaj ponoči je moral že oditi v bližnje mesto. Ves solzen je odhajal Ivan s kovčegom mimo Sredarja, kjer mu je živ spomin na Barbo ustavil korak. Še enkrat jo je hotel videti, četudi v večerni temi, zato jo bo počakal v drvarnici, kamor pride vsak večer po drva, da skuha večerjo. Odprl je vrata ter je sedel na kovčeg. Kmalu so zaškripale vežne duri in čez dvorišče proti drvarnici je stopala ženska, katere seveda ponoči ni mogel poznati. Po hoji in postavi se mu je zdela podobna Barbi in žc jc pripravljal roki za objem in usta za poljub. Ko je stopila v lopo, jo je začel ljubeznivo božati, stiskati, objemati iti poljubljati. Dekle se mu je izvijalo in odinikalo ter je naposled zbežalo s plašnim krikom. Tedaj jc videl, da se je v svoji ljubezni strašno zmotil. Glas je izdal namreč Sredarjevo deklo, ki je iz drvarnice bežala naravnost v kuhinjo in je povedala Barbi vse, kar se je prigodilo. Barba je ostrmela. «A tak je torej Ivan!« sc jc zasolzila. »Nisem mislila kaj takega o njcm.» Fant se tisti večer ni imel več časa opravičiti. Ko se je vrnil čez mesec dni od vojakov, je našel Barbo poročeno... Soteščan. Zima v visokih planinah (G«rska zgodba.) Tako visoko gori v planine ne sega več sklenjeni gozd; tu stoje samo še posamezne skupine bradatih mecesnov in plazečega se ruševja, ki medlo obsenča travnike in pašnike, kateri obdajajo majhno in borno posestvo Korenjakovih. Mnogo, mnogo let ie že minilo, odkar se je prvi Korenjak — Bog ve, iz katerega razloga — naselil tu v tem divjem planinskem svetu. Lesena koča in prizidani hlev imata zaradi starosti isto sivo barvo kakor visoke, strme skale v ozadju, tako da se eno od drugega komaj Se da razločiti. Tam gori je zima.. Dan za dnent sneži. Kmalu je popolnoma zasnežena in neprehodna edina steza, ki vodi iz doline tjakaj. Bela, ledena stena obdaja vedno ožje samotno posestvo. Ozki, rovu podobni hodnik, ki vodi od hiše do hleva, zasipajo vsak dan nevi snežni zameti, tako da ga je treba vedno znova popravljati. | Maloštevilna družina biva v tej samoti. Ob statvah najenostavnejše vrste tke dan za dnem kmet Korenjak sukno za domačo potrebo. Njegov brat, invalid z leseno nogo, izdeluje iz ruševjega lesa žlice in skledice, f rakvi; vsak dan odpre v svoji žalosti mož rakev. poškropi z blagoslovljeno vedo svojo mrtvo žen in se ozira v obraz nje, ki je z njo leto in let-preživel hude in lepe čase. Medtem so se visoke snežene plasti, obda;a joče Korenjakovo hišo, vedno više in više nagi' madiie, tako da ni več mogoče videti v dolin-celo zvonjenja cerkvenih zvonov v vasi doli v dolini ni mogoče slišati. Enakomerno potekaju dnevi. Korenjakovi so osamljeni, od vsega sve'.a odrezani; samo nebo še gledajo nad sabo, ki se včasi jasno in krasno, včasi pa preteče in grozeče ozira na nje. Nekega večera, ko so baš vsi zbrani v sobi, začujejo naenkrat neko votlo grmenje, ki se stopnjuje cd minute do minute. Samo enkrat obmolkne za nekaj trenutkov, potem pa grmi še grozoviteje. Zemlja se strese; cela hiša se trese in maje; tramovje poka. Zdi se, da se bo vse podrlo in zdrvelo v dolino. Cele kepe strjenega snega in ledu letijo skozi dimnik in skozi odprtine in špranje v sobo; luč ugasne; vseh se polasti strah in trepet. Stara mati kleči in moli; mož z leseno nogo in deklica sta planila skozi odprta vrata na prosto; samo oče, držeč kričečeg i in jokajočega sinčka, ostane nem in nepremičen sredi sobe. Več minut grmi in bobni tik mimo hiše, potem pojenjava polagoma grmenje, dokler globoko doli v dolini ne umolkne popolnoma. Plaz je bil k sreči šel mimo hiše. Drugo jutro vidijo, kje se je bil utrgal. Samo velikanski sneženi zameti, ki so se bili nabrali okoli hiše, so ga bili od nje odvrnili, da je ni zasul ali podrl in odnesel v dolino. Tudi prebivalci vasi v dolini so bili euli strašno grmenje plani. Vsi so mislili, da je pod sabo pokopal tudi Korenjakove; tem bolj, ker zaradi visokih sneženih žametov, ki so kakor visoko zidovje obdajali Korenjakovino, hiše visoko tam gori niso mogli videli. Z lopatami, s krampi in vrvmi se tedaj odpravi do dvajset mož in mladeničev, da rešijo, kar bi se rešiti dalo. Huda, težka je pot. Končno se dokopljejo do Korenjakove hiše. Zasutih res ni treba tu izkopavati, pač pa umrla Korenjakova žena že tedne čaka, da jo pokopljejo tam dob na vaškem pokopališču. In to se naj sedaj zgodi. Hitro se uvrstijo možje in mladeniči k pogrebu in se počasi pomikajo z rakvijo po pravkar izhojeni poti v dolino k vaški cerkvi. Drugo jutro razodeva sveža črna zemlja v beli sneženi odeji na vaškem pokopališču mesto, kjer so ji izkopali greb. Zvonovi vabijo prebivalce iz vse doline k pogrebu; duhoven blagoslovi njo, ki so jo prinesli z visoke planine; potem jo po-lože k večnemu počitku. Njen mož vrže prvo žemljico na njeno rakev. Nato jo zagrebejo. Molče s solzami v očeh odkoraka Korenjak s svojim sinčkom nazaj gori na svoj zapuščeni dom. — č. Nocoj skrivnostna roka piše Zatisnil starček je oči... Spet novo leto se rodi; nocoj skrivnostna roka piše, načrte snuje, pota riše... Vrstijo črke se v napis, krog vsake zlat blešči obris: iz vsake sreča se smehlja kot zvezda z nočnega neba. Tam vstajajo iz dolgih vrst, ki jim grozi nevidni prst; njegov odtis sta bol, nesreča, ■rpljenje, žalost, skrb moreča |x rugod spet tajno seže v dan in blagoslov rosi čez plan; ebrne kapljice in zlate ki vrte padajo in trate. hi tamkaj zatemni nebo, ).)šilja bliske na zemljo, •vs bujno polje točo siplje, :i strahoma srce utripi je. eselje, sreča in nezgode -o skrite v tajnostih usode; • r njen skrivnostni prst zapiše, nobena roka ne izbriše. Soteščan. Vse trikrat več (Primorska.) Dutovlje-Tomaj, tam na Krasu, kjer si zdaj pere lačni in žejni Lah suho grlo s teranom. Očeta ni poznal, zdaj mu pa še mati umrje. Kdo naj mu gospodinji? «Druge pomoči ni, kakor da se oženiš,« mu svetuje zvest prijatelj. «Saj bi se rad, a sem tako neroden, da si v svate ne upam.» * »Pojdem pa jaz s tabo.» «Prosim, pa glej. da me boš hvalil! Ko po-rečem, da imam par voličkov, reci ti, da imam tri pare volov in tako naprej: vse po trikrat več.» «Nič se ne boj!» V Tomaju so prav povečerjali, ko sta potrkala Dutovca. Cela družina je takoj vedela, za kaj gre. Posebno mati bi bila kar zavriskala od veselja, pokazala ga pa ni, saj ženin njeni hčeri itak ne uide: malo ponosa in tudi malce ošab-nosti je treba imeti. Brž je prišlo nekaj kostanja v žerjavico, gospodar je prinesel bučo vina in vsi so posedi; okoli ognja, pogovarjajoči se izprva bolj o vsakdanjih zadevah. Na pečen kostanj se da piti in tako je bik nekaj buč kmalu praznih, za katere gospodarji ni žal, saj ve, kaj se pripravlja. Vsaka nanovo natočena buča je druge vrste vina: teran, modra franka, malvazija, druga boljša od druge. Polagoma sta se poslovila nerodnost in boječnost od. obeh Dutovcev. ♦Ljuba mamka, skrbni oče! Morda ste že uganili, po kaj sva prišla. Tale fant tu potrebuje gospodinje. Premoženje ima lepo ...« «No, seve, tistih par voličkov...» «Kaj voličkov, tri pare volov imaš, takih, da fara lepših ne premore!» «Hišica bi že še bila ...» »Hišica? Svojemu poslopju rečeš hišica? Pa kaj bom govoril, saj jo pozna ves Kras!« »Zdrav sem, hvala Bogu, le na vratu se mi je naredil majhen turček...« »Kaj turček, reci, da si ves gnil...» ga je končno polomil posredovalec. Zmaga ljubezni (Legenda.) Pravijo, da je bila v prvi božični noči poleg angelov, pastirjev in črede navzoča pri betle-hemskem hlevu tudi grda pošast, ki se je umikala krasni mladenki, čije lilijsko lice je odeval izraz usmiljenja, sočutja in prizanesljivosti. Tolažba je odsevala iz njenega pogleda in njene roke so se širile v objem. »Jaz sem sovraštvo,* je sikala pošast. »Ustvarila me je beseda, izgovorjena v raju kači: .Sovraštvo bom naredil med tabo in med ženo/ Od tedaj razdvajam in razdiram. Bilo sem ob kači, ko je prevarila Evo, pri Kajnu, ko je umoril brata Abela, ob sinu Absalonu, ko je preganjal očeta Davida, in faraona sem vodilo na pohodu za Izraelci čez Rdeče morje. Kdo pa si ti, neznanka?« »Imenujejo me ljubezen. Moja domovina je raj in oče mi je Stvarnik, ki je poslal Rešenika. Ves svet bom napolnila s svojimi žarki in zavladala nad tabo...» »Uničilo te bom in razpihalo tvoje žarke,» se je postavilo sovraštvo pred mladenko. Nenadoma pa je umolknilo, zakaj nad njim se je odprlo nebo in zadonela je odrešilna pesem: »In mir ljudem na zemlji!« »To je spev ljubezni,« je poudarila mladenka. »Rešitev je na poti.« Čudežna zarja je razsvetlila betlehemski hlev in odkrila ob jaslih ženo z detetom v naročju. Detetov pogled je bil poln usmiljenja in dobrote. «To je Zveličar,« se mu je priklonila mladenka. »Sovražim ga, ker me preganja... Zalezovalo ga bom na vseh potih in ščuvalo zoper njega...» »Ljubezen je nepremagljiva.« Ljubko se je nasmehnilo rajsko dete; prihiteli so pastirji in popadali predenj na kolena. Nebo je strmelo nad tem prizorom, a pekel je škripal od jeze... Ponovno se je oglasila nad hlevcem čarobna pesem: «In mir ljudem na zemlji...« «Kjer je mir, tam je ljubezen,« je dostavila čudežna mladenka. «Maščevanje!« je zatulilo sovraštvo. Valilo se ie od Betlehema proti Jeruzalemu na kraljev dvor Heroda, da ga nahujska proti učlovečenemu usmiljenju; odtod je drvilo naprej po Judeji od Kaifa do Pilata, ki mu je narekovalo krivično obsodbo, podpihavalo je Jude, da naj ga bičajo, kronajo s trnjem in pribijejo na križ. Za njim pa je hodila ljubezen in zmagovala ... V novoletni noči V gozdu tajnostna tišina; smreke krije srebrnina, breze so v srebro vkovane. jelke z biseri postlane. Vmes pa srnic ljubki zberi tavajo po beli gori. Tajna noč se k zemlji sklanja, sanje svoje zimske sanja... Albin Čebula r. Zdaj so se očetu odprle oči Spoznal je, kakSi | na je naredba božja. Oče je potem kupil vsem sinovom lepe ov-? čice. Svoje lepe ovčice pa je poprodal drugim očetom, ki so jih tudi kupili za svoje sinove. Nikdar se potem ni več jezil in si pulil las rs glave, češ, da si nebesa in zakon vsakdo želt Matija BelecBolfanski. Lepa ovčica (Pripovedka.) Neki oče je imel več sinov in hčerk. Vsi so, komaj so malo odrasli, začeli škiliti po drugem spolu. Sinovi niso mogli biti brez ljubic in hčere ne brez ljubčkov. Oče se je zaradi tega tako jezil, da si je kar pulil lase. Medtem mu je porodila žena še enega sina. Temu otroku je dal oče napraviti v gornjem delu svoje hiše posebno sobico, v katero je zaprl otroka in mu oskrbel za varuha in vzgojitelja moško osebo. Sklenil je namreč, da bo dal vzgojiti tega otroka tako, da do dvajsetega leta ne bo videl nobenega ženskega obličja, še svoje lastne matere ne. Sin je, skrit v svoji sobici, postal lep mladenič in oče se je hotel prepričati, ali je božja naredba res taka, da vsak človek že po prirodi sili k drugemu spolu. Ko so potekla sinu odmenjena leta, ga je oče sklenil vzeti s seboj v bližnje mesto. «Ljubi sin, danes pojdeš prvič z menoj v mesto, kjer ti bom kupil, kar ti bo srce poželelo.« Ko sta hodila po mestnih ulicah, je sin neprestano popraševal očeta, kaj je to, kako se pravi tej stvari in tako naprej. Oče mu je moral samo odgovarjati in tako zaporedoma, da skoro ust ni utegnil zapirati. Medtem se je pripeljal proti njima voznik z oslom. Sin je takoj vprašal očeta: «Kako se pravi tej stvari?« »To je osel!« mu je odvrnil oče. »To je najbolj neumna žival na svetu, vendar je človeku v veliko korist; vozi in nosi težka bremena, nosi tudi jezdeca! Ali hočeš, da ti tega kupim?« »Ne, tega pa nočem imeti.« Zopet sta šla dalje in je neki komedijant prignal proti njima medveda. »Kako pa se imenuje ta stvar?« je vprašal sin. »To je medved!« mu je odvrnil oče. »S to stvarjo si ta gospodar služi svoj vsakdanji kruh. On namreč gode in medved potem pleše, a ljudje ta ples gospodarju drago plačujejo. Ali naj ti ga kupim?« «Ne tega zopet nočem! Kaj bom s tem kos-matinom?« Oče in sin sta potem ogledovala dragulje, razstavljene po izložbenih oknih in oče je sina vedno popraševal, ali bi mu kaj ugajalo, a nobena stvar ni bila zanj. Potem sta srečala voznika, ki je peljal na vozu veliko opico. Sin jo je gledal ves prestrašen ter vprašal očeta: «Ali je to hudič? Med potjo v mesto ste mi pravili, da je hudič podoben človeku!« «Ni!» je odvrnil oče, «to je opica. Ali hočeš to imeti?« »Bežite z vragom!« je odklonil sin ponudbo, »take grdobe pa ne maram v hiši.« Ne dolgo zatem je prikorakala po ulici proti njima lepa deklica. Ko jo je sin zagledal, je uprl svoje oči vanjo in jo gledal tako dolgo, dokler mu ni izginila po ulicah na drugo stran. Ko je ni več videl, je vprašal očeta: «Kako se pravi tej stvari, ki je pravkar šla mimo?« «To je lepa ovčica!« je odgovoril oče. Po teh besedah je objel sin ves vznemirjen očeta. Dolga časa si ni upal z besedo na dan, naposled se je vendar ojunačil ter rekel: «Ljubij oče, davi, ko sva šla z doma, ste mi obljubili, da mi boste kupili, kar mi bo srce poželelo, torej j Vas prosim, da mi kupite lepo ovčico! Edino ta, mi ugaja.« Šmarni pajek (Pripovedka.) Bilo je na božični večer pred mnogimi leti. Romek je prišel od običajnega kajenja, postavil je lonec na sredo sobe in vpihnil luč na dišeči žerjavici ob trščici, s katero je prižgal leščerbo, in sedel za mizo. Pričakovala ga je družba mla-. dih vaščanov zaradi njegove zgovornosti, pa tudi zavoljo prijaznosti domačih hčera, ljubeznive Micke in Francke, ki sta cveteli v najlepši mladostni dobi. Francka je bila starejša ter je zorela za možitev. Oče ji je izbral ženina med premožnimi posestniki, hčeri pa se je prirasel k srcu Bršljanov Nacko, čigar kmetija je bila najmanjša v sosednji vasi. Zaradi tega sta morala svojo ljubezen skrivati pred očetom. Tistega božičnega večera je bila Francka nenavadno dobre volje. Napravila je jaslice, kakršnih ni bilo v domači vasi. Vsa družba je hvalila in občudovala njeno delo. Tudi oče je bil ponosen na hčerino umetnost, zadovoljnost se mu je prelivala po obrazu. 4 „He, Francka, lučko si pozabila prižgati,'* ]0 je opozoril na nedostatek. „Potem se bomo nekaj pomenili." "Hči je naredila lučko pred hlevcem v kotu nad mizo, ob katerem so pasli pastirji svojo betlehemsko čredo, nad njimi so plavali angeli z oznanilom odrešenja. Mladina je radovedno opazovala premetenega gospodarja, ki je venomer mežikal z drobnimi očmi. Tako ji je vedno pripravil nekaj novega, mož jih je imel pod klobukom. Vstal je in odprl omarico, iz katere je vzel steklenico, postavil jo je na mizo ter jo je skrbno odmašil. j „Očka, kaj pa imate?" so ga fantje radovedno obstopili. »Šmarnega pajka, ki nam bo povedal srečo,"] je poudaril. Važno je stresel steklenico in za-| klical: „šmarni pajek, dvigni se, povej, kje sreča! čaka me!" Pajek se je začel premikati v steklenici po drobnih listkih, a ni se mogel povzpeti do vrha, Čim se je nekoliko dvignil, je padel nazaj in ob« tičal na papirju. „Mene ne posluša," je vzdihnil oče Romek, »Kdo drugi naj poskusi svojo srečo." Fantje so poskušali in klicali živalco s pisanim šmarnim križem, naj jim potegne srečno številko; vzlic vsem prošnjam pa se ni hotela premakniti. »Čudno, čudno," je Romek odkimaval. »Nocoj imajo živali čudodelno moč, posebno še šmarni pajek, ki je odlikovan s križem, znamenjem našega odrešenja. Ta paglavec pa se ne gane; menda nam nalašč kljubuje." „še jaz bom poskusil," se je med zadnjimi.; oglasil Bršljanov Nacko in zaklical: »Šmarni! pajek, dvigni se, povej, kje sreča čaka me!" i Kakor na povelje se je pajek povzpel pod' vrat steklenice z drobnim listkom, držala se ga je tenka nitka, s katero ga je pritrdil tja, kamor; je segel zamašek. 1 „Tri!" je mladina strmela na listek. »Srečna številka!" »Nacko, stavi v loterijo!" mu je Romek sveto.j val. »Skušnje imam, ta številka bo zadeta." »Za stavo bi moral imeti dve ali tri številke,"! je Nacko podvomil. * »Stavi na terno," ga je poučil. »Tako zadostuje ena sama številka." Nacko je takoj po božiču stavil v loterijo, a njegova številka ni bila zadeta. Stalo ga je precej dnarja, kar ga je vznevoljilo. „Kar si izdal, ti bo že še povrnjeno," ga jej jetnik plačuje, a ubogi delavec, kadar potrebuje tolažil Romek. „Sreče ne prodajajo samo v lote- • pomoči, je ne dobi! Na stotine je pritožb proti riji..." bolniški blagajni in njenemu poslovanju! Na mili- Fant se je pomiril, čeprav ni gojil nikakega i°ne so že vplačali delavci in obrtniki, a kam je upanja v prerokovano srečo. Iskal jo je v mar- šel denar? Večina vplačanega denarja se uporabi ljivem delu, preurejajoč gospodarstvo. Pomladi za uradnike pri bolniški blagajni in za velike se je lotil kopanja greznice, pri čemer je zadel j Palače v Zagrebu in v Ljubljani. V nekdanji bo -ob nekaj trdega - na lonec starinske oblike, i "iški blagajni v Mariboru je bilo samo par urad--Odstranil je pokrov, pod katerim so se bleščalij "ikov, pa je bolniška blagajna dobfo fuiikcijom-šmarni tolarji in cekini. Iznenaden je stisnil lonec! rala, a sedaj jih seda tam okoli 30 Delavec je bil pod pazduho in tekel k Romku, pokazat najdeno; zadovoljen, a danes kolne vsak delavec, ki ga bogastvo i za(lene nesreča, da potrebuje zdravniške ali de- lt itn \irti „„ ;„ i name pomoči od bolniške blagajne! Kdo pa takoi Zda]T'„af^4t v SJ$VfiiTSi"> X «- M » Pokopan. Fakir Toka. ki ie v vati in zlonamerno škodovati avtoriteti zavoda in ideji zavarovanja sploh. Ker radi navedenega od najmerodajnejše strani ne moremo pričakovati zaščite in zadoščenja, smo primorani obrniti se na vso našo javnost, da te metode sodi in obsodi. Prizadeti nameščenci mariborske ekspoziture OUZD. Romek. „Kam boš z denarjem?" „S Francko ga bova delila. Dolgo sem prikrival, zdaj pa recite, ali mi jo daste za ženo?" krati! Socijalistični poslanec Petejan in njegova Stuttgartu pretekli ponedeljek legel v krsto in se rdeča družba komandirajo v bolniški blagajni! j dal pokopati, je v nedeljo 11. t. m. zopet vstal Zaradi tega pa je tudi tak red tam, da se Bogu ■ od navidezne smrti. Zanimivemu poskusu je pri-usmili! Delavci in obrtniki! Ali hočete, da se tak j sostvovalo okoli 10.000 gledalcev. Ko so delavci „Ne bom ti je odrekel," je zadovoljno pri- red, kot je v bolniški blagajni, zanese tudi na j odkopali jamo do polovice, je zapel zvonec. To al in dostavil: „Ta vražji pajek me je spravil magistrat? Ne! Proč s socijalnimi demokrati od; je bil dogovorjeni znak fakirja, ki je s tem javil, kimal ob hčerko." ŽENSKI VESTNIK magistrata! Proč z rdečimi petelini od bolniške blagajne!® da se je zbudil. Kmalu nato so dvignili krsto. Vsi ovoji in pečati so bili nedotaknjeni; fakir je IT , , ., res ležal osem dni v krsti. Čim so ga dvignili iz Uradmstvo ekspoziture OUZD v Mariboru ne stek,ene ^ g. t Q raz Buges £ vratu najde izraza, da bi moglo dovolj ožigosati ta ( j jjh je zataknile d poUopom. Zahteval „ , ^ramo nekvalificiran. neresničen, da ne rečemo, £ kozarec vode ^ malo močnate Zakaj Se torte ne pOSreCl|O flo2'ns.kl. ki mu dela ne le vehkoknvico, Zdravniki so ugotovili da je Toka shujgal v temveč izpodkopava tudi njegov ugled m avto- ' „ ki] ° V današnjih hudih časih, ko davčna obreme- riteto javne ustanove, kateri načeluje minister f n i te v tako tišči Slovenijo, je torta po mestih še iz Vrst napadalcev. Ce pravi člankar, da je bilo x Skrivnostna rastlina, ki daje cd sebe gla-bolj pa na deželi prav redka prikazen. Vendar pri stari bolniški blagajni komaj par uradnikov, !ove- Podobne otroškemu kasl anju. Pisali smo pa ob slavnostnih prilikah tudi v teh hudih časih bi moral tudi povedati, da je prejšnje zavaro-'ze v »Domovin , o rastlinah, ki love muhe, jedo pride celo pri siromaku torta na mizo. i vanje bilo podeljeno na več manjših blagajn in mes° ter se. celo smejejo. Neki francoski rasth- Torta prav za prav ni luksus, ker je redilna obratnih zavarovalnic, katerih vsaka je imela IX) (noslovecpnpoved.de.da je v vročih krajih našel in ie primerna zlasti za slabotne 1 udi po prestani enega ali dva nameščenca, in da je največja med "stlmo, ki kašlja.Plod te rastline je podoben na- bolezni. Priprava torte je zelo enostavna, ven- njimi (splošna bolniška blagajna) imela v naj- ^^^Sl oTa zopeTno smrdeJ prah! dar pa zahteva nekai predznanja in natančno boljšem primeru do 1000 članov, medtem ko jih sih zdivja. Pri tem izloča zoperno smrdeč prah. delo Vrste tort so zelo različne, priprava pa je ima mariborska ekspozitura danes 12.000. Ne-, K,akorhitro pade prah na liste se v celicah stvori pri v* tako nenavadno se cuje to kasljanje. rovo maslo. Neobhodno potrebno pa ni. ker se * bolniške b.agajne in denarne knjige, danes pa velikega indijskega moža. Zadnji če- ki rf-.ip cimvemu maslu okus imamo obširen kompliciran aparat s katastri, . . ^ r , t mi i t Ji . njegova kislina, ki daje sirovemu maslu okus, kartotekami ihl kar ie bilo DODrei!trtek Je umrl Inaijec Mohandas Karamohand s pečenjem v pečici itak izgubi. Zaradi tega sc različnimi kartotekami itd., kar e ono poprej nrvoboritelj za pravice svojega in- nnrmrim nnv tnkn nnnnhlh hiti treba enkrat, se mora danes desetkrat na raznih V,?, * F P,.** Prdvice ^voj^sa in lahko dobi a margarina prav tako uporablja, biti oentnlizaciie nalasra ne- dijskega naroda, izkoriščanega od angleških go- pa. mora seveda prvovrstne kakovost, in popol- k^m naUgne spodarjev Qandhl je bil evropsko naobražen noma sveža; ako ima te pogoje, jc v marsičem vsa^ounevne Koresponuence. i oicg tc^a jc celo primernejša kakor sirovo maslo. Moko mo- bl'? P°PfeJ nezgodno zavarovanje ločeno od bol- ra gospodinja prav tako kakor slaščičar vedno ™kega, sedaj pa je zdruzeno. In kljub temu nas presciati. Isto velja za sladkor. Nikdar ne smeš p« ekspozituri n. 30. kakor navaja člankar, tem- -uporabljati sladkorja v kristalih, temveč vedno ^ s služ.teljem vred samo 7, kar vsakdo vid., le presejan sladkor v prahu. Rumenjaki se mo- kl ima Pfl ekspozitur, kaj opraviti. jajo zelo dobro premešati s sladkorjem in mastjo. Prav Višek nekvalificiranosti, da ne rečemo zlob-važno je pravilno raztepanje snega, nosti, je pa trditev, da večino dohodkov zava-Vrednost te nekoliko dolgotrajne procedure ob- rovanja požro nameščenci. Iz javno polaganih štiri minute. Med prebivalstvom je nastala ve-stoja v tem, da se primeša zrak med posamezne letnih obračunov je razvidno, da znašajo vsi I lika panika. V okolici se je podrlo več hiš, dočim mož. Bil je sijajen publicist, govornik in politični vodja. Angležem je delal v Indiji mnogo preglavic, zaradi česar je bil tudi obsojen na šest let ječe, a pod angleško delavsko vlado zopet izpuščen. X Močni potresni sunki v Italiji. V ponedeljek popoldne okrog 16. ure so čutili v Rimu in okolici precej močne potresne sunke, ki so trajali delce, tako da obstoja med beljakom in zrakom upravni stroški ljubljanskega okrožnega urada, prav ozka zveza. Sneg se potem, ko so vse torej plače nameščencev, pisarniški materijal, snovi skupaj, lahno zmeša s testom. Torta pride potnine in drugo, letno 18 odstotkov vseh izdat-nato v pečico, s toploto se razširijo v torti zaprti kov. Najnižji uslužbenec pri ekspozituri dobiva delci zraka, s čimer nastane tako zvano vzha-,1200 Din mesečne plače, vodilni uradnik, ki ima janje (kipnenje) torte. Ako pa se sneg ne na-' družino,, pa 1800 Din, in v tem pogledu lahko prav i dovolj čvrst ali pa se zaradi nepravilnega marsikakega delavca in gotovo tudi člankarja primešanja zračni mehurčki strgajo, se ne do-' zavidamo. Predbacivanje o socijalistični kornan-seže zaželjeni cilj in torta ostane nizka. Torej di je popolnoma brez podlage, ker tvorijo name-raztepanje snega se mora res izvršiti popolnoma. ščenci, ki se zunaj urada socijalistično udejstvu-v redu. | jejo, že pri nas, pri 7 uslužbencih, neznatno manj- Velike v vrednosti je pravilna toplota pri pe-;šino, poslanec Petejan pa po svoji izvolitvi ne Čeliju torte. Na vsak način ne sme biti pečica;vrši več službe. Sploh smo pa nameščenci v prevroča; papir, ki ga daš za poskus v pečico,' službi, samo nameščenci svojega urada ih nič mora dobiti le malce rjavo barvo, nikakor pa ne. drugega; vmešavati se v zasebno življenje svo-sme zgoreti. Ako je pečica prevroča, postane jih tovarišev nimamo pravice, dokler je v skladu torta pretrda. Vedno je bolje peči torto v zmer- z moralo in zakoni! Kdor ima količkaj vpogleda v ustroj našega zavarovanja, nam bo priznal, da se težko najde uradništvo, ki bi moralo opravljati tako težko službo kakor je pri nas, kjer ne vprašujemo po šesturniku ali osemurniku, temveč delamo, dokler niso kupi papirjev opravljeni. Naša služba zahteva toliko takta kakor malokje in zelo težko je mnogokrat spraviti pravico in zakon v sklad. Zato smatramo, da tega nismo zaslužili. Čudimo se. da prihaja ta napad iz krogov, ki ni vročim. Nameščenci mariborske ekspoziture OUZD slovenski javnosti Slovenska ljudska stranka je za občinske vo-fltve v Mariboru izdajala poseben agitacijski listič »Mariborčan* (urednik Januš Goleč), katerega tretja in zadnja številka je objavila tudi imajo na naš zavod največji vpliv, in to v trenutku, ko tvori ravnateljstvo ljubljanskega OUZD večina njihovih pristašev in je minister, pod katerega kompetenco spada vse naše poslovanje, naslednji napad •Vsak delavec in delodajalec v Mariboru stisne pest, če sliši ime »bolniška blagajna* ali «urad za zavarovanje delavcev*. Delavec plačuje, pod-!njihov človek. To se pravi v lastno skledo plju- je bila škoda v Rimu le1 neznatna. V Rimu se je podrlo le neko podstrešno stanovanje. Več oseb je več ali manj ranjenih. X Srašna smrt v ponesrečeni podmornici. Pred dnevi je treščil ob ameriški obali v ameriško podmornico «S 4» rušilec «Paulding». Podmornica se je potopila in z njo 52 oseb. Potapljačem, ki so se takoj podali na delo. da bi rešili v podmornici zaprte mornarje, se je posrečilo dobiti stike s šestimi mornarji, ki so se nahajali v prostoru za torpede. Sporazumevali so se z njimi s pomočjo trkanja na podmornico. Ti znaki so naslednja dneva postajali vedno slabši, dokler niso utihnili. Kljub vztrajnim naporom se potapljačem ni posrečilo rešiti nesrečnikov, ki so se zaradi pomanjkanja zraka zadušili. IZ POPOTNIKOVE TORBE Žirovsko pismo Dobro obiskan občni zbor krajevne organizacije. — Soglasno odobreno delovanje Kmetsko-demo-kratske koalicije. Ziri, decembra. Prosim, g. urednik, da po dolgem času tudi nam Zirovcem dovolite malo mesta v vašem cenjenem listu. Najbrž ste že pozabili na nas, ker se od zadnjih hudih poplav nič več ne oglasimo v časopisih. Vendar mi Zirovci kljub hudima poplavnima katastrofama v letu 1925. in zlasti v Izvolite brati! Cenjene gospodinje, poizkusile, da je DOLINSKA" res izvrsten pridatek za kavo, ki kot dobri domači izdelek zasluži, da se uporablja v vseh rodbinah. Ob koncu leta se našim spoštovanim odjemalcem za naklonjenost najtopleje zahvaljujemo in želimo vsem srečno Novo leto! 4 Kolinska. letu 1926. delamo, in to prav vztrajno, tako na prosvetnem kakor na političnem polju. Osobito žilava delavnost se opaža pri tukajšnjem Sokolu, ki vežba vsak večer, celo po dva oddelka naenkrat. Zelo agilen je v letošnji seziji dramski odsek pod vodstvom br. Bizjana. Nudil nam je letos že številne predstave. Prav dobro so se izkazali naši diletantje v nedeljo 11. t. m. z igro «Morje»; prav tako 18. t. m., ko so isto igro ponovili. Mora 6e priznati, da je bil uspeh za naše razmere v moralnem kakor gmotnem oziru prav dober. Na drugi straii se nam pa obeta tudi nov orkester, ki jako pridno vežba ter se pripravlja, da nas bo razveselil že na Silvestrovo. Po dolgem času smo se začeli tudi na političnem polju živakneje gibati. Tukaj je sicer malo težavnejši položaj. Kakor pa se je v zadnjem Času pokazalo, tudi pri nas prihajamo na pravo pot. V nedeljo 18. t. m. smo imeli občni zbor krajevne organizacije, ki je bil nad pričakovanje dobro obiskan. Otvoril je zborovanje tov. Kržišnik,.na kar so sledila poročila ostalih funkcionarjev. Vsa poročila so se vzela soglasno na znanje. Nato so ee vršile volitve. Naš novi odbor pod vodstvom tov. Demšarja bo nedvomno v polni meri izvrševal svoje dolžnosti. Občni zbor je soglasno odobril delovanje Kmetsko-demokratske koalicije ter izrazil željo, naj bi Čim prej. prišlo do skupnega delovanja med vsemi demokratično mislečimi strankami v državi. Novoletne čestitke naših' fantov - vojnikov Celje. Pozdrav in voščilo za novo leto od slovenskih fantov, služečih v Celju pri 39. p. p.: Franc Anderlič (Zibika), Jernej Sonc (Radeče). Lojze Kaplan (Kranj), Franc Glavan (Št. Janž). Janez Gruden (Log), Franc Jarc (Ljubljana), Josip Kozinc (Sv. Pteer pod Svetimi gorami). Kragujevac. Srečno novo leto želimo vserr slovenskim fantom in dekletom, fantje-vojniki 1. čete 19. polka: redovi: Vinko Novak, Ivan, Stermecki, Franc Krive, Janez Gorjanc, Matija Sršen, Andrej Drevenšek, Anton Gajzer, Josip Miholič, Franc Jakob, Rudolf Mlakar, Martin Si-mončič in Alojz Kopina. Prilep. Srečno novo leto žele vsi slovenski fantje iz Prilepa (Makedonija): podnarednik Milan Prtljaga, kaplari: Stanislav Šurk, Tomaž Šmid, Fiorijan Gajgar; redovi: Jakob Pintar, Janez Frelih, Miha Frelih, Anton Logar, Franc Benedičič in Anton Demšar. Klisura. Srečno in veselo novo leto vsem slovenskim fantom, posebno pa našim brhkim Slovenkam, želijo slovenski fantje orožniki na jugu: žand. podnarednik Andrej Polajnar (Sp. Kokra), žand. tit. podnarednik Ivan Centrih (Planina pri Sevnici), žand. tit. kaplar Franc Žveglič (Planina pri Sevnici), žand. tit. kaplar Ivan Debevc (Pa-dež pri Borovnici), žand. H. Boškovič (Kočevje), žand. Radoslav Žitnik (Grosuplje), žand. Alojz Hlede (Ivanjkovci), Alojz Bevc (Straška gora), peš. podnarednik Karel Orehovec (Ljubljana), vsi v službi na začasni postaji Klisura. O'»a* vena ošabnost. ZA SMEH IN KRATEK ČAS Kanadsko pismo Lumberton (Kanada), 28. novembra. Tu v Lumbertonu je veliko podjetje lesne industrije, last ameriških delničarjev, pri katerem nas je zaposlenih tudi nekaj Slovencev. Delamo v gozdovih in So naše mezde za to naporno delo nezadostne. Snega imamo že 3 do 4 čevlje na debelo in ga bo še padlo. Tu sneži sedaj neprestano, tako da nas snežni metež zelo ovira pri delu. Oddaljeni smo od najbližnjega mesta približno 38 km. Živimo tu res kot samotarji v puščavi, ne slišimo ne zvona ne ničesar, nimamo ne nedelje ne praznika, zato pa imamo mladega kitajskega kuharja, ki nas budi in kliče na Zajtrk, kosilo in večerjo s tem, da tolče ob velik železen obroč. Kdor sedaj izgubi delo, bo moral biti brez posla cele 4 mesece. To lahko doleti vsakogar. Brezposelni so veliki siromaki, kajti hrana stane pri nas mesečno 45 do 50 dolarjev. Dragi bralci »Domovine«, kateri želite potovati v Kanado, nikar ne verjemite vsega, kar Vam pravijo razni agenti, ki Vas snubijo za Kanado in Vam obetajo nebesa na zemlji, ker oni delajo le za svoj zaslužek, ne pa za ljudi. Ljudem se obljublja, da bodo imeli na farmi za-sigurano delo in plače 30 do 40 dolarjev na mesec; ko pa pridejo izseljenci sem, jih često nočejo vzeti na delo niti za samo hrano. Kdor si ne ve sam pomagati, drugi mu noč,ejo. Zdaj pa Vam voščimo vsem bralcem in bralkam »Domovine« srečno novo leto: Jože Stariha (Dragomlja vas pri Suhorju), Anton Tir (Šefa pri Suhorju), Anton Knavs (Mali log pri Loškem potoku), Mate Babič (Črešnjevec pri Dragatušu), Jakob Grahek (Semič). Predebela. Neki bahač je pripovedoval v družbi zgodbo o prepiru s svojim sosedom: »Zgrabil sem ne-sramnika in ga vrgel po stopnicah, da si je zlomil tilnik, potem pa me je ta lopov šel tožit.« Slikar, ki se je zelo zmotil. V nekem francoskem gradu je naslikana junaška Judita, kako po obglavljenju Holoferna kleči pred nogami Križanega in device Marije ter se s sklenjenimi rokami zahvaljuje za zmago. Čudna kazen. Gledališki ravnatelj je priredil s svojim osebjem izlet na deželo. Da bi preprečil vsake izgrede, je izdal pismen ukaz: «Kdor se opijani, j plača 10 steklenic najmočnejšega vina.« Proti preklinjanju. V neki protestantovski fari, kjer se je razpaslo preklinjanje, je nastopil svečenik proti grdi razvadi v posebni pridigi ter se razvnel do naslednje grožnje: «Ako ne opustite sirovega preklinjanja, naj me vzame hudič, ako bo kateri izmed vas prišel v nebeško kraljestvo.« Jaka: «Zakaj viha Matija svoj nos tako visoko?« Miha: «Preiskali so njegovo duševno stanje ter ugotovili, da je normalen...» Ne mara se zopet oženiti. K vdovcu Boltežarju je prišel župnik ter ga vprašal: «Boltežar, zakaj se ne oženiš?« Boltežar: «Še tega je treba! Vesel sem, da sem se rešil svoje žene.« Župnik: «Sv. Pavel je rekel: ljubite se med seboj...» Boltežar: «AIi je bil sv. Pavel poročen?« Župnik: «Ne!» Boltežar: «No, ko bi bil poročen, ne bi bil tako govoril...» Kdo je bila Putifarka? Katehet je razlagal v šoli življenje egiptovskega Jožefa ter povedal, da je Jožefov plašč ostal Putifarki v rokah, nato pa vprašal: «Kdo je bila Putifarka?« Tonček: «Zastavljalnica!» Če noče izdati svojih let. Sodnik (bolj priletni gospodični): «Koliko ste stari?« Gospodična je pomišljala. Sodnik: «Nič ne premišljujte, z vsako sekundo, bo več...» PJi se želite osvoboditi revmotizma in protina? Trganje, zbadajoče bolečine v udih in členkih, otekline členkov, pohabljene noge in roke, zbadanje, trganje v raznih delih telesa, da cela slabost oči so včasih posledice bolečin vsled revmatizma fn prehlajcnja, ki se morajo odstraniti, ker bi bolezen vedno bolj in bolj napredovala. Jaz Vam nudim zdravilno pijačo, ki Vam razkraja sečno kislino, pomaga pri prebavi in čiščenju. Ni to kakšno unl-vcrsalnp sredstvo ali skrivnostno zdravilo, ampak zdravilo, ki ga je dala dobra mati narava za dobrobit bolnega človeštva. Vsakemu brezplačno s& poizkušnjo. Pišite mi takoj in dobili boste iz mojih skladišč, ki so po vseh državah, popolnomi brezplačno in franko eno slekleničico za poizkušnjo obenem z navodilom in poučno razpravo. Tako se boste mogli sami prepričati o tem neškodljivem sredstvu in njegovem delovanju. AUGUST MARZKE, Berlin Wiimer.■'-' .-..'V.1-./r r V šoli. Župnik razlaga o Bogu malim otrokom, pa ypraša: «Katero bitje je najvišje nad nami?» Ker se nihče ne oglasi, pomaga župnik s pogledom na križ, rekoč: «Otroci, le poglejte proti mizi, pa povejte, kdo je najvišje bitje nad nami!» Učenec vzdigne roko. Župnik: Prav lepo Jožek, ti veš. Le povej!» Jožek: «Najvišje bitje nad nami so gospod župnik.» Na gostiji. Matijček je bil na gostiji svoje sestre za starešino. Po stari navadi je moral purana on razrezati in razdeliti. Ko se ga je torej lotil, se je Jcrožnik prevrnil in puran je cmoknil pod mizo. Hišni gospodar se je prestrašil in zaklical: »Pazite, pes bo vzel pečenko!« Matijček: «Nič se ne bojte, saj jaz stojim na puranu.« Svojega imena si ne da vzeti. Soseda je dobila dete. V hiši se je razpletel razgovor, kakšno ime naj dobi novorojenček pri krstu. «Pa mu naj dajo Gašperčkovo ime,» je rekel nekdo. Gašperček: »Svojega imena pa že ne dam, kako bi se pa potem jaz imenoval!® Otroci. Otrok (pri spovednici): «Nekaj grdega sem «aredil.» Spovednik: «Le povej, kaj je bilo!» Otrok: «Ne upam si! Če ne boste Francki povedali...» Spovednik:" «Ne bom. Le povej!...» Otrok: «Sestri Francki sem izpustil bolho za srajco...» Dobrodušno. Janez (katerega je gostilničar metal skozi vrata): «Zakaj ne vržete ven tudi Gašperja, saj je napravil več br'—t iaz?» Gostilničar: ^čal, dragi moj!» Nič vej ue zmerja. Gašper: «Ali te tvoja žena prav nič ne zmerja, kadar prideš pozno domov ?» , Miha: «Ne! Tega sem jo odvadil.« Gašper: «Kako si to napravil?« Miha: «Enostavno! Ločiti sem se dal.» Boga naj zahvali. Prinesli so na mizo krompirjeve štruklje, ki jih Lojzek ni hotel niti pokusiti. Pa mu je dejal oče: «Ko sem bil v tvojih letih, nisem imel česa izbirati. Pojedel bi bil tudi najtrši krompir, samo da bi si potolažil glad.» Lojzek: «Ej, potem pa zahvali Boga, da si prišel k nam, kjer se dobro je.» Listnica uredništva Žetale. Bo prišlo prihodnjič. Raka, Banovci, Spuhlja itd. Prejeli tako pozno, da bo prišlo šele v prihodnji številki. MALI OGLASI Mlinar oženjen, želi službo v mlinu ali ga vzame v najem. Gre v službo tudi v boljšo tovarno k strojem ali sploh kaj primernega. — Ponudbe na: «Mlinar. Telovadec.« Hoteiniž 19, Radeče pri Zidanem mostu. 304 10 kil suhih gob imam naprodaj. Cena 40 Din za kilogram. — Namlih Srečko, Cvišlerje 44, p.Kočevje. 1 \f ■ macine plačujem najdražje. P. SEfiflKO, Ljubljana, Turjaški trg št. 1. Priporočajte in širite Jomovino"! Srečno in veselo Novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem FRANC KOŽELJ, trgovec, Velenje. Veselo in srečno Novo leto želiva vsem cenjenim odjemalcem MARTINZ & STRAUSS, MARIBOR. AVGUST CERNE splošno mizarstvo Zgornja Šiška, štev. 122. Vsem obiskovalcem, gostom in prijateljem gostilne „PR1 PERLESU" v LJutolJarv, Prešernova ulica 9, prav srečno Novo leto 12 Jerica Zičkar, najemnica. Svojim cenjenim gostom prav srečno Novo leto Rozi Zaiaznik 10 Srečno, veselo Novo leto želi vsem cenjenim odjemalca jjavjlCfcllcI^ vošči vsem svojim cenjenim odjemalcem i NOVO LETO! Medič-Zankl družba z o. z. tovarna oija, lakov in barv Vsem kupovalcem ,D0K0'-čevljev srečno Nov® leto! IVAN ČARMAN tovarna in trgovina ,,Doko"-čevljev LJUBLJANA Zgornja Šiška in Prešernova ulica štev. 9. li f zen vsem cenjenim oajemaic. j fFRANC SENČAR ' t trgovina mešanega blaga t Mala Nedelja in Ljutomer. < AAAi a a a a Al a a a a Al aa a iniiimiv Vsem cenjenim odjemalcem želi prav srečno Novo leto tvrdka Franc C ROBAT H, J;* manufakturna trgovina Ustanovljeno 1383. KRA&J. UsisntvIjtM 1083. 13 C e. Gie. Transatitntiqae. Vaše telo Vsem, ki so potovali ali še bodo potovali potom na?e pisarne v Ameriko, bodi Zastopnik IVAN KRAKER Ljo&ijana, Kolodvorska ulici. J. STJEPUŠIM ZAGREB, JURJEVSKA 57 priporoča boljše tamburice, strune, par-titure, šole in ostale potrebščine za vsa glasbila Odlikovan na pariški iziožbi zahteva nego, da ostane zdravo, /.a pravo nego telesa se uspešno uporablja že od dejovs'uh časov pravi Fellerjev milodišeči Elsafiuid. Oslabljenemu telesu prinaša moč in svežost, oživlja živce, jači mišice in tetive ter milo deluje na vse ostale (lele telesa. Masiranje in drgnjenje z Elsafluidom pospešuje o'itok krvi ter vzdržuje tako telo vedno odporno in čvrsto za delo. Umi-anje z Elsafluidom jači trudne oči, deluje pomirjevalno na živce ter 'ubla-žuje boli. Pri zunanjem in notranjem uporabljanju jo najboljša zaščita proti kihavici, influenci, hripi in drugim nalezljivim boleznim in prehladu. Raztopljen je izvrstno sredstvo za izpiranje ust., grla iu goltauca. Elsafiuid je že 30 let tako priljubljen le zato, ker je uporabljiv vsestransko — zunanje :n notrane — kot najzanesljivejše domače sredstvo ia kosmetikum. Jačji je nego francosko žganje. Zahtevajte v lekarnah in tovrstnih trgovinah, tudi v najmanjših krajih, izrecno privi Fellerjev Elsafluid v poizkusnih steklenicah po 6 Din, dvojnih po 9 Din ali specialnih po 26 Din. Drugače ga naročite uaravnost po pošti, zakaj čim več ga naročite naenkrat, tem cenejši je, ker stane z omotom iu poštnino vred: 9 poizkusnih ali 6 dvojnih ali 2 specialni steklenici............ 62 Dia 18 poizkusnih ali 12 dvojnih ali 4 specialne steklenice...........102 Din 54 poi-.kusnih ali 38 dvojnih ali 12 specialnih steklenic............ 250 Din 'Izdaja za konzorcij »Domovine* Adolf Ribnika r. Ureiuie Vlad. Kapus. Za Narodno tiskarno Fran Jezeršek.