Predsednik SDGZ Boris Siega pred jutrišnjim občnim zborom združenja /4 m_ Jasna Merku predaja občinstvu svoje umetniške izkušnje in poglede Primorski NEDELJA, 29. JUNIJA 2008_ št. 154 (19.244) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Izkušnja tudi za domačo uporabo Martin Brecelj Ob skorajšnjem prelomu meseca bo Slovenija predala Franciji štafetno palico predsedovanja Evropski uniji. Slovenski politični vrh se lahko pohvali, da je svoj šestmesečni tek opravil brez resnejših napak, daje celo omogočil ali spodbudil nekatere pomembne premike, pa tudi da se je znal uspešno spopadati s kritičnimi trenutki, ki jih je prav tako bilo kar nekaj. Ko je slovenski premier Janez Janša v teh dneh pred Evropskim parlamentom podajal obračun svojega vodenja Evropskega sveta, mu zlepa ni zmanjkalo snovi ob naštevanju, kje vse je povezava zabeležila pozitivne premike. Omenil je med drugim zagon drugega cikla lizbonske razvojne strategije z uvedbo prostega pretoka znanja kot pete svoboščine, podlage za nadaljnje uveljavljanje energetsko-podnebnega svežnja, kopico dejavnosti za spodbujanje medkulturnega dialoga in v tem sklopu še zlasti ustanovitev Evrosredozemske univerze na Slovenski obali, širitev območja evra na Ciper in Malto ter v doglednem času še na Slovaško, rušenje zadnjih shengenskih ovir, dogovor o sedežu Evropskega zavoda za tehnologijo v Budimpešti, izhodišča za pogajanja o novem partnerstvu z Rusijo itd. Še najbolj pa se je Slovenija najbrž izkazala v utrj'evanju evropske perspektive zahodnega Balkana, pri čemer je ob tveganem priznanju neodvisnosti Kosova tudi znala Srbiji ponuditi roko v naporih, da se reši svojih zgodovinskih demonov. Eno najhujših preizkušenj pa je zagotovo predstavljala zavrnitev Lizbonske pogodbe na nedavnem irskem referendumu, ki se tudi po zaslugi trenutnih evropskih voditeljev ni sprevrgla v splošno krizo povezave. Vse to je Slovenija zmogla, ker se je na izziv predsedovanja dobro pripravila in je med opravljanjem svojega mandata znala gledati na skupno dobro, kar ji je resnici na ljubo olajšala ne pretirano obremenjujoča teža slovenskih interesov v evropskem kontekstu. S svojim resnim pristopom si je mala in mlada Slovenija vsekakor utrdila ugled ter si odprla marsikatera vrata za nadaljnje uveljavljanje na mednarodni ravni. Nabrala pa si je tudi dragoceno izkušnjo za domačo uporabo. Videti sebe v širšem kontekstu je zdravo doživetje, saj pomaga vnašati univerzalno v lastno partiku-larnost. S pridobljeno evropsko širino se bo zdaj bržkone lažje lotila starih in novih vozlov, ki grenijo slovenski vsakdan. dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) eu - Jutri zadnji dan polletnega slovenskega predsedovanja Svetu EU Predaja poslov Franciji bo jutri v Goriških Brdih Za državnega sekretarja Lenarčiča je največji dosežek Slovenije dobro opravljeno delo državni izpit - Potek ustnega dela v Trstu in Gorici Matura proti koncu V Gorici so nekateri izidi že znani z dvema stoticama, v Trstu spraševanja do torka k '-i ■ - DRŽAVNI T í? C O V S ICI TEHNIČNM ZAVOD s i^M^Im učnim jez i KG m LJUBLJANA - Jutri bo Slovenija še zadnji dan predsedovala Evropski uniji, saj bo že v torek, 1. julija krmilo Sveta EU prevzela Francija. Poleg intenzivnih obračunov zahtevnega šestmesečnega dela, ki ga je prvič opravila ena izmed novih članic unije, je to tudi čas predaje poslov, ki bo potekala v Goriških Brdih. Tam se bosta namreč jutri sestala slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel in njegov francoski kolega Bernard Kouchner. Da Francije za krmilom EU ne čaka lahka naloga, pa je pokazala tudi najnovejša raziskava javnega mnenja, po kateri le malo Francozov verjame, da bo Sarkozyju uspel preboj pri najbolj perečih vprašanjih. Na 2. strani Finančna družba KB1909 lani poslovala nadpovprečno dobro Na 3. strani Računsko sodišče oprostilo Tonda in šest deželnih odbornikov Na 5. strani Boj proti prostituciji, v stanovanjih in na mestnih ulicah Na 5. strani Pet mlajših oseb ranjenih v prometni nesreči pri Devetakih Na 11. strani Padec z gorske stene na Siciliji usoden za 43-letnega Goričana Na 12. strani ooam ujm DadMidlaS ^UmiÁ: od torka do sobote od 9.00 do 15.30 non stop velik poletni IS| lžt200M BBM in udobno OSS® Avtobusa št. 11 in 25 vas pripeljeta prav do nas! Ul. Eremo 259 5 min. od Katinare, 100m od parka Revoltella Tel. 040/910342 2 Nedelja, 29. junija 2008 DNEVNE, NOVICE / eu - Pogovor z državnim sekretarjem za evropske zadeve Janezom Lenarčičem Glavni dosežek predsedovanja Slovenije je dobro opravljeno delo Jutri še zadnji dan slovenskega vodenja unije, od torka na vrsti Francija LJUBLJANA - Poglavitni dosežek slovenskega predsedovanja Evropski uniji je, da je bilo delo dobro opravljeno, je v pogovoru za STA tik pred iztekom predsedovanja dejal državni sekretar za evropske zadeve Janez Lenarčič. Slovenija je dokazala, da je tudi manjša in mlajša država sposobna dobro voditi EU, je dodal. Med dosežki na posameznih področjih je državni sekretar omenil nov zagon na področju energetske in podnebne politike, dogovor o ločevanju proizvodnje od prenosa energije v velikih energetskih podjetjih, odločitev o sedežu Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT) in dogovor o mandatu za pogajanja o novem sporazumu z Rusijo. Predsedstvo se po Lenarčičevih besedah s konkretnimi dosežki lahko pohvali tudi glede Zahodnega Balkana, ki je bil visoko na seznamu slovenskih prioritet. »Mislim, da smo okrepili evropsko perspektivo regije.« Med področji, kjer je predsedstvo morda celo preseglo pričakovanja, je Lenarčič izpostavil dogovor o mandatu za pogajanja z Rusijo. Članice unije so se o mandatu dogovarjale od leta 2006, predsedstvo je gradilo na preteklem delu, vendar pa je to vsekakor velik dosežek, je povedal državni sekretar. Podobno velja za dogovora o direktivi o delovnem času in začasnih delavcih - Slovenija je uspela dokončati dosjeja, o katerih so pogajanja tekla več let. Lenarčič je izpostavil še dogovor o sedežu EIT v Budimpešti, predvsem pa potrditev stališča Evropskega sveta, da morajo biti v prihodnje sedeži novih agencij v novih članicah EU. Po drugi strani pa je slovensko predsedstvo upalo, da bo postopek ratifikacije Lizbonske pogodbe tekel brez težav, a se je zapletlo na Irskem. »Predsedstvo nima neposredne vloge pri ratifikaciji pogodb v posameznih članicah, kar lahko naredi, je dvoje: da predsedujoča država da zgled in sama ratificira dokument ter da vodi evropske zadeve na način, da po nepotrebnem ne otežuje postopkov v članicah,« je pojasnil Janez Lenarčič. V času slovenskega predsedovanja večjih nepredvidenih dogodkov ni bilo, razen razglasitve neodvisnosti Kosova, ki pa je bila pričakovana. »Lahko rečem, daje v tem primeru Slovenija dobro obvladala razmere, glede priznanja neodvisnosti Kosova soglasja v EU ni bilo, ga še vedno ni in ga verjetno tudi še nekaj časa ne bo, vendar pa je predsedstvu uspelo, da je le dan po razglasitvi na ravni zunanjih ministrov doseglo soglasje o več sklepih, med drugim o napotitvi misije Eulex na Kosovo,« je povedal Lenarčič. Državni sekretar je sodelovanje z drugimi članicami unije in evropskimi institucijami označil kot zelo dobro. Izpostavil je sodelovanje v okviru tria z Nemčijo in Portugalsko, ki je pripravil 18-mesečni program predsedovanja, pa tudi s Francijo, ki ji bo Slovenija 1. julija predala predsedova- Francozi pesimistični glede predsedovanja EU PARIZ - Čeprav se Francija že več mesecev pripravlja na prevzem predsedovanja EU in pri tem ne skriva ambicioznih načrtov za svoje vodenje unije, le en izmed treh Francozov verjame, da bo Parizu po irski zavrnitvi Lizbonske pogodbe uspelo dvigniti Evropo, ugotavlja anketa, ki jo je minuli teden objavil francoski finančni dnevnik Les Echos. Sondaža, v kateri je sodelovalo okrog tisoč ljudi, ugotavlja, da 57% Francozov ne zaupa predsedniku Nicolasu Sarkozyju, da mu bo uspelo ponovno oživiti Evropo po irskem referendumu. Zaupanje na tem področju je predsedniku izrazilo 31% vprašanih, drugih 39% mu zaupa, da bo »za Evropo razvil ambiciozen projekt«, medtem ko jih 53% glede tega vprašanja ostaja skeptičnih. Skoraj polovica vprašanih meni, da Sarkozy ne bo diplomatski do svojih evropskih partnerjev, medtem ko mu je 44% vprašanih na tem področju izrazilo zaupanje. Ob tem so nekateri povedali, da jih motijo njegove osorne izjave in preveč domač govor z ostalimi visokimi predstavniki, še posebej z nemško kanclerko Angelo Merkel. Nedavno je tudi napadel evropskega komisarja za trgovino Petra Man-delsona zaradi sporazuma o liberalizaciji trgovine, medtem ko »vsakih 30 sekund od lakote umre otrok«. Ob tem je še namigoval, da je Mandelson igral vlogo pri irski zavrnitvi Lizbonske pogodbe. Pred začetkom francoskega predsedovanja, ki bo trajalo od 1. julija do 31. decembra, se je 61% Francozov opredelilo za skeptične glede Sarkozyjeve zmožnosti, da bo kaj dosegel na področju gospodarske rasti v EU. Večina, 71%, tudi ne verjame, da bo francoskemu predsedniku uspelo omejiti posledice vse večjih cen nafte. (STA) nje. Slovenija je prejela vrsto pohval, ki so bile po prepričanju Lenarčiča več kot zgolj vljudnostne. Na vprašanje, kakšen nasvet bil dal državam, ki se bodo v prihodnje prvič spopadle s predsedovanjem, je odgovoril: »Naj delo načrtujejo realistično, ne preveč in ne premalo ambiciozno.« Tako je ravnala Slovenija, ki je »dokaz, da lahko tudi manjša in mlajša država dobro predseduje in zmo re vo di ti EU«. Na slovensko predsedstvo so včasih letele kritike, daje predsedovanje nespek-takularno, a spektakularni dogodki, kakršen je bil v času slovenskega predsedovanja irski »ne«, niso nujno dobri. »Bolje je imeti predsedovanje, ki teče gladko in v kratkem času šestih mesecev naniza precej dosežkov v obliki dokončanih dosjejev ali vsaj dobro opravljenega dela in to preda naslednji predsedujoči,« je prepričan Lenarčič, ki kot zelo pomembno označuje obdobje priprav. S predsedovanjem je Slovenija utrdila svojo prepoznavnost v mednarodnem prostoru, pravi Lenarčič, a dodaja, da to seveda velja za tiste, ki se »vsaj bežno zanimajo za evropske zadeve in mednarodne odnose«. Tistim, ki jih zanima predvsem nogomet, bi seveda več pomenila uvrstitev na evropsko prvenstvo, dodaja. Glede obveščanja domače javnosti je državni sekretar prepričan, da je bila izbrana prava mera: »Kdor je želel informacije o predsedovanju, jih je lahko hitro in enostavno dobil, nismo pa ljudi zasipali s tem«. Vlada je načrtovala, da bo za projekt predsedovanja v treh letih namenila 62 milijonov evrov. Trenutne ocene, ki pa še niso dokončne, kažejo, da bomo ostali znotraj načrtovanih okvirov, pravi Lenarčič. Pojasnil je, da se računi še poravnavajo, zato dokončne številke še niso znane. Vlada naj bi že prihodnji teden obravnavala poročilo o predsedovanju, ki ga bo nato poslala v obravnavo v Državni zbor, v njem pa bo zajet tudi finančni vidik predsedovanja, je povedal. Sicer pa državni sekretar za evropske zadeve, ki se s 30. junijem s tega položaja poslavlja, saj bo že 1. julija prevzel položaj direktorja urada OVSE za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR) v Varšavi, poudarja, daje bilo predsedovanje projekt celotne države. »To je bil projekt nacionalnega pomena. Jasno je, da je imela vlada posebej veliko odgovornost, vendar so vsi njeni predstavniki predsedovali v imenu Slovenije. Zato smo lahko vsi veseli pozitivnih ocen predsedovanja,« je pogovor za STA sklenil državni sekretar Lenarčič. (STA) eu - S Francijo Predaja poslov v Brdih LJUBLJANA - Primopredaja predsedovanja Svetu Evropske unije med Republiko Slovenijo in Francosko republiko bo potekala jutri v Goriških Brdih. Ob 14.15 je v Vinski kleti Movia (Ceglo 18) na programu slovesnost predaje predsedovanja Svetu EU z nagovoroma slovenskega ministra za zunanje zadeve Dimitrija Rupla in francoskega ministra za zunanje zadeve Bernarda Kouchnerja. Ob 14.45 bo na posestvu Movia na vrsti delovno kosilo obeh ministrov. Sklepno dejanje slovenskega predsedovanja Evropski uniji pa bo v sredo v Ljubljani, kjer bo imel zunanji minister Rupel ob 11. uri v tiskovnem središču slovenske vlade (Gregorčičeva ulica) novinarsko konferenco ob koncu slovenskega predsedovanja Svetu EU. Ustanovili skupščino kosovskih Srbov KOSOVSKA MITROVICA - Kosovski Srbi so ustanovili lastno skupščino, v katero so se povezale srbske občine na Kosovu. Kot je povedal srbski minister za Kosovo Slobodan Samardžic, bo ta skupščina »de facto« del srbskih oblasti in bo omogočila, da bodo Srbi in drugi Nealbanci lahko na Kosovu še naprej živeli kot državljani Srbije. Srbi in drugi Nealbanci, lojalni Srbiji, so v Kosovski Mitrovici dobili demokratično izvoljene predstavnike in organe oblasti, je na ustanovni seji nove skupščine kosovskih Srbov dejal Sa-mardžič. Ustanovna deklaracija skupščine sicer med drugim poudarja, da je Kosovo neodtujljivi del enotne in nedeljive Republike Srbije, predstavniki 26 svetov srbskih občin na Kosovu pa so v ustanovni deklaraciji tudi poudarili, da so 45-člansko skupščino ustanovili zaradi »nujne potrebe, da zaščitijo svoja življenja, pravice, svobodo, državljansko dostojanstvo, identiteto, integriteto, kulturo in lastnino«. Pri tem pa so še poudarili, da ne priznavajo »protipravnih secesionističnih aktov« o razglasitvi neodvisnosti Kosova. Oblasti v Prištini so ustanovitev skupščine kosovskih Srbov že ostro obsodile in jo označile kot poskus destabilizacije Kosova. Namestnik kosovskega premiera Ram Manaj je poudaril, da ta odločitev kosovskih Srbov nima nobene pravne veljave. »To so poskusi izgradnje virtualne skupščine, ki bo še naprej manipulirala s Srbi,« je dejal Manaj. Podobno je menil tudi kosovski predsednik Fatmir Seidiu. (STA) Libanon: v eksploziji umrl moški, 20 ranjenih TRIPOLI - V eksploziji v stanovanjskem bloku v libanonskem mestu Tripoli je danes umrl moški, 20 ljudi pa je bilo ranjenih. Prebivalci so so v paniki zapuščali območje, kjer je bilo v eksploziji uničeno prvo nadstropje stanovanjskega bloka, pa tudi številne trgovine v pritličju. Še več ur po eksploziji pa ni jasno, kaj je povzročilo eksplozijo v četrti Bab al Tebaneh, drugega največjega libanonskega mesta, ki je v središču spopadov med sunitskimi in šiitskimi oboroženimi uporniki. Pogosti spopadi v Tripoliju so sprožili strahove glede varnosti v državi, medtem ko se libanonski premier Fuad Si-niora trudi oblikovati vlado narodne enotnosti, pri čemer vladajoča večina in opozicija pod vodstvom gibanja Hezbolah še nista dosegli dogovora o razdelitvi nekaterih ministrstev. Libanonska prozahodna vlada in opozicija sta sicer maja ob posredovanju Arabske lige v Katarju dosegli sporazum, ki je po 18 mesecih končal politično krizo v Libanonu. (STA) trgovina Julij, mesec razprodaj NEAPELJ - Julij se bo v Italiji začel v znamenju sezonskih razprodaj. Blago in druge artikle po znižani ceni bodo prvi ponudili neapeljski trgovci, in sicer od srede, 2. julija dalje. V petek, 4. julija, jim bodo sledili trgovci iz Genove, dan kasneje pa se jim bodo kot na tekočem razprodajnem traku pridružili trgovci v Rimu, Milanu, Turinu, Benetkah, Bologni, Bariju, Anconi in tudi v Trstu. Po izračunih vsedržavnega združenja trgovcev Confcommercio bo vsaka družina na razprodajah potrošila povprečno nekaj več kot 280 evrov, celotni promet sezonskega znižanja cen oblačil in obutve pa bo znašal kake 4 milijarde evrov, to je 11,2 odstotka celoletnega prometa tega sektorja. Trgovci pričakujejo, da bodo z razprodajami vsaj nekoliko nadoknadili izgubo, ki jo je povzročil padec kupne moči družin zaradi vse večje gospodarske krize. zimbabve - Grožnja Evropske unije in ZDA Sankcije proti Mugabeju? Drugi krog volitev, na katerem je bil edini kandidat, so nekateri afriški voditelji označili za sramoto Zimbabvejski predsednik Robert Mugabe med spornim drugim krogom volitev HARARE - Evropska unija in ZDA sta zagrozili z uvedbo sankcij proti režimu zimbabvejskega predsednika Roberta Mu-gabeja, ki se že pripravlja na zaprisego za nov mandat po spornem drugem krogu volitev, kjer je bil edini kandidat. Volitve so tako Zahod kot nekateri afriški voditelji označili za sramoto, kljub temu pa glede uvedbe sankcij med njimi ni enotnosti. Mugabe naj bi za vnovični mandat zaprisegel že danes, še pred svojim odhodom na vrh Afriške unije, ki se začenja jutri v egiptovskem Šarm el Šejku. Še pred prisego pa v državi pričakujejo izide petkovih volitev. Opozicijski kandidat Tsvangira-i je Mugabeja v prvem krogu predsedniških volitev 29. marca sicer premagal, a po uradnih izidih volitev, ki so bili objavljeni pet tednov kasneje, ni uspel osvojiti zadostne večine. Teden pred drugim krogom volitev se je zaradi stopnjevanja nasilja nad njegovimi privrženci, ki je po njegovih navedbah terjalo 86 mrtvih, umaknil iz predsedniške tekme. Državni časnik The Herald Tribune je v soboto poročal o »množični« volilni udeležbi v Zimbabveju, kar pa je vodja misije opazovalcev Panafriškega parlamenta Marwick Khumalo zanikal in ob tem povedal, daje bila udeležba »zelo, zelo nizka«. Ob tem je še dodal, da je bilo veliko ljudi z ustrahovanjem prisiljenih v volitve ter da so mnogi izmed tistih, ki so volili, »pod prisilo« svoj glas oddali za opozicijskega voditelja Tsvangiraija. Prav tako je bilo mnogo volilnih lističev uničenih, na nekaterih izmed njih pa je pisalo »ne bomo volili«. Varnostni svet ZN je že v ponedeljkovi resoluciji obsodil nasilje nad politično opozicijo. V resoluciji so prav tako izrazili mnenje, da so svobodne in poštene volitve nemogoče. Kljub temu pa VS ZN v petek ni sprejel odločitve, da bi volitve razglasili za neveljavne. Tovrstni odločitvi je nasprotovala Južnoafriška republika, kljub temu pa so se v VS ZN po večurni razpravi strinjali, da »pogoji za svobodne in poštene volitve niso obstajali, zato globoko obžalujejo, da so volitve potekale v teh okoliščinah,« je dejal ta mesec predsedujoči VS ZN, ameriški veleposlanik Zalmay Khali-zad. / ALPE-JADRAN Nedelja, 29. junija 2008 3 poslovni obračuni - Ugotovitev na občnem zboru finančne družbe v goriškem Kulturnem domu Zelo uspešno lansko poslovno leto dobro izhodišče za prihodnost KB1909 Več kot milijon evrov dobička in 33 milijonov kapitala - Po lanskih novostih letos novi načrti GORICA - Finančna družba KB1909 je poslovno leto 2007 zaključila z zelo dobrim uspehom: dobiček je presegel milijon evrov, kapital se utrdil pri več kot 33 milijonih, odvisne družbe so dobro poslovale, nastavljene so bile nove gospodarsko zanimive naložbe in nenazadnje je prišlo do kotacije obveznic na Ljubljanski borzi. Holdinška družba je tudi za leto 2007 potrdila rating A+, dobre ocene so dobile tudi vse odvisne družbe, posebej Mipot, katerega rating se j e zvišal od AAA na AAA+. To so ugotovitve petkovega rednega občnega zbora najtrdnejše slovenske delniške družbe, na katerem so predsednik uprave Boris Peric, člana izvršnega odbora Lučka Tomsič in Mitja Bauzon ter predsednica nadzornega odbora Marija Marc prisotnim delničarjem, ki so predstavljali več kot 60% kapitala, orisali poslovne uspehe lanskega leta in podali spodbudne podatke za letošnje in naslednja leta. Pri tem velja takoj omeniti poseg Igorja Pahorja, predsednika odbora Sklada Trinko, najpomembnejšega delničarja goriške finančne družbe, ki je za tako uspešne rezultate pohvalil upravitelje in vodstvo tako holdinške kot odvisnih družb in jih označil za stabilen in visokokvalificiran managment. Lanski uspehi so dobra iztočnica za še boljše rezultate v tem letu, v katerem KB1909 beleži prevzem tržaške družbe Cogeco, izredno donosno prodajo podjetja Quality Food, zvišanje deleža na več kot 50% v slovenskem tedniku Mladina, končanje del in predajo več posegov na nepremičninskem področju tako v Trstu kot in drugod. Zanimiva so bila tudi vprašanja del- ničarjev, katerim je predsednik uprave Peric izčrpno odgovoril. Napovedane višje obdavčitve Berlusconijeve vlade (tako delničarju Budalu) ne bodo udarile po skupini KB1909, ker njeno delovanje ne sloni na bančnih poslih in niti na trgovanju z naftnimi proizvodi. Pozitivni so bili učinki obdavčitve s sistemom PEX in tudi novi količniki, ki jih je bila uvedla Prodijeva vlada so skupinam znižale vsoto skupaj plačanih davkov. Vanja Lokar je spraševal po učinkih borznih nihanj na naložbe skupine KB1909, saj so ta ena od poglavitnih dejavnosti finančne družbe. Stalno in kvalificirano spremljanje svetovnih premikov in tudi nekaj posrečenih (sreča pa je v gospodarstvu zelo pogosto odvisna od izkušenj in daljnovidnosti) odločitev zmanjšujejo tveganje v letošnjem letu. Nekaj dobrih prodaj bolj rizičnih investicij lani jeseni in ustvarjene rezerve v posameznih postavkah uravnovešajo posledice padcev borznih tečajev, tako da bo to področje, v katerem je investirano približno 15 milijonov, v letošnjem letu beležilo do 800.000 evrov minusa. Skupina KB1909 je sestavni del skupnosti Slovencev v Italiji in to se izraža tudi v prisotnosti na ozemlju oz. v bilanci družbenega učinka. Na pomembnost take prisotnosti je opozoril predsednik Zadružne banke Doberdob in Sovod-nje Dario Peric (obe zadružni banki sta delničarja finančne skupine), predsednik uprave Boris Peric pa je odgovoril, da podjetja skupine KB1909 investirajo letno približno 180.000 evrov v družbeno okolje s sponsorizacijami in drugimi oblikami. Izrednega pomena sta tudi kulturna centra Gorice, KB center in Hiša filma (skupaj s sedežem v Ul. Malta sodita v lani končana gradbena dela). Tu utripa slovenska prisotnost in kulturni ži-velj nasploh v Gorici, prostori, ki so v lasti KB, pa so oddani v najem po ceni, ki je precej nižja od tržne vrednosti, kar je seveda oblika podpore ohranjanju in razvoju slovenske prisotnosti. V zadnjih dveh letih so se razpoložljivosti KB1909 tako z zvišanjem kapitala kot z izdajo na Ljubljanski borzi koti-ranih obveznic precej povečale. Med pomembnejšimi novimi delničarji in investitorji poleg bank in investicijskih skladov iz Slovenije beležimo tudi dve tržaški podjetniški družini. Njihovi dolgoletni uspehi na področjih, kjer se razvijajo pomembne dejavnosti goriške finančne skupine so skupaj z zaupanjem, ki so jih s pomembnimi finančnimi naložbami izkazali do KB1909, privedli do naravne vključitvije v vodilno telo tukajšnje zgodbe o uspehu. Daleč najpomembnejši delničar skupine, Sklad Trinko, je občnemu zboru delničarjev predlagal, da se število članov upravnega odbora poveča na deset in za nove upravitelje predlagal Valentina Košuto in Vanjo Lokarja, kar je občni zbor soglasno sprejel. KB1909 bo tako v vodstvenem telesu razpolagal z dvema zelo izkušenima podjetnikoma, ki bosta s svojim znanjem gotovo prispevala k nadaljnji rasti tega gospodarskega stebra. S tem se zapolni tudi ozemeljska vrzel, saj se je Skupini na tiho očitalo go-riškocentrizem. Poleg ostalim področjem je KB1909 v zadnjem obdobju precej pozornosti namenil celotnemu ozemlju, kjer živijo Slovenci v Italiji. Prav investicije na Tržaškem so v letošnjem letu dosegle viden vzpon in vse kaže, da se bo trend nadaljeval tudi v prihodnje. Poleg soglasne odobritve bilance in vstopa Košute in Lokarja v upravni odbor so delničarji odobrili tudi novo vrednost delnice, ki sedaj velja 3,51 ev-ra, in novo razmerje za odkup lastnih delnic od 3,00 na 3,51 evra. Aleš Waltritsch Izberi najbližje letališče. Nič vrst, nič stresa. pARlz' ODPOTUJES LAHKO DALEČ, LE KORAK OD DOMA. Izberi letališče v Ronkah. Je takoj dosegljivo in še vedno vrnešš domov prej. Danes lahko letiš enostavneje v čel svet: tudi za kratek počitniški oddih. Odhodi brez mrzlice, povratki brez stresa. Izberi letalisče, ki je le korak od doma. AEROPORTO FRIULI-VENEZIA GIULIA www.aeroporto.fvg.it info@aeroporto.fvg.it Prizor z občnega zbora KB1909 v goriškem Kulturnem domu bumbaca RECIKLIRAJ Železnina Terčon N a Drežina1! ^"Te I ■0^0200ll VZ* S ponovno uporabo embalaže se izognemo nepotrebnim zajetnim odpadkom SPOSIUJ NARAVO Z našim sistemom pomagamo naravi, saj se uporaba plastike zmanjša za 500- krat. Z vsakim kg čistilnega sredstva MILLEBOLLE darujemo naravi 850g vode, prihranimo 95g nafte in zmanjšamo za 110g emisijo oglijkovega dioksida. Z NAŠIMI TOČENIMI ČISTILNIMI SREDSTVI LAHKO SPET UPORABIŠ POSODO PRIHRANI!!! NARAVA PRIDOBI VELIKA IZBIRA PROIZVODOV!!!! TOČENIH !!!! PRIHRANI ENERGIJO IN DENAR!!!!!!!! 4 Nedelja, 29. junija 2008 ALPE-JADRAN / sdgz - Pogovor s predsednikom združenja Borisom Siego Deželnost in več poudarka na delo s člani in po sekcijah To bodo poleg obračuna dela osrednje teme na jutrišnjem občnem zboru TRST - Slovensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ) bo imelo jutri na Opčinah redni letni občni zbor, na katerem bodo člani preverili enoletno delo po lanski volilni skupščini in razpravljali o udejanjanju zastavljenega programa. Pred tem dogodkom smo se pogovarjali s predsednikom organizacije Borisom Siego, ki smo ga le s težavo ujeli med eno in drugo delovno obveznostjo. Začniva pri pregledu opravljenega dela pod vašim predsedstvom. V tem letu je bilo kar precej novosti, ne samo z zamenjavo na predsedniškem mestu, ampak se je obnovilo precej sekcij, vodilnih v sekcijah, v predsedstvo je prišlo nekaj novih obrazov, saj smo ga namenoma razširili na predstavnike naših finančnih in bančnih družb. S tem smo mu želeli zagotoviti bolj široko dimenzijo, hkrati pa smo vključili tudi takratne goriške člane v predvidevanju načrtovanega novega pokrajinskega odbora. Ustvarila se je torej nova ekipa. Bilo je treba nekaj časa za vzpostavitev novih odnosov v okviru predsedstva in da se je nova ekipa ujela. Največji podvig v tem smislu je bila prav ta razširitev na Goriško. Izvoljeno je bilo novo pokrajinsko vodstvo, ki deluje avtonomno s svojim predsednikom in moram reči, da je prvi obračun pozitiven, ker se je ustvarila skupina mladih, ki dela, ker je bilo nekaj odmevnih akcij in zdaj smo si končno uredili tudi sedež z majhno organizacijsko pomočjo. Lahko rečemo, da je bila postavljena solidna baza za naprej. Kaj pa Benečija? Žal tam nimamo česa podobnega. Imamo sicer urad, servis, ki dobro deluje, se pa pozna, da nimamo sindikalnega delovanja, nimamo članstva, ki bi bilo vezano na naše sindikalne pobude. Bolj je vezano na storitve, ki jih nudimo kot servis, tako da je strateško problem, kaj in kako ukrepati v Benečiji. Računali smo, da bi lahko razširitev na Gorico, ki je bližja Čedadu, sčasoma omogočila tudi določene si-nergije na organizacijski ravni, a to se bo pokazalo v prihodnosti. Z Benečijo bi se potemtakem dopolnil deželni značaj združenja. Naša deželnost tako počasi začenja dobivati obrise. Ne smemo pozabiti, da smo bili do pred kratkim na žalost vezani skoraj izključno na tržaško ozemlje, tako da je za prihodnost eno od ključnih vprašanj to, kako se bomo uspeli na tem deželnem ozemlju boljše pozicionirati. Tudi glede na to, da se združenje imenuje deželno... Ko je bilo zares deželno, smo po poti zgubili Gorico, a zaradi tega seveda nismo zamenjali imena. Kako je šlo delo po sekcijah? Rekel bi, da je bilo v črno-belih tonih, predvsem zaradi novosti, novih predsednikov, med katerimi so imeli nekateri več in drugi manj težav pri startanju. Opažam, da so nekatere sekcije kar uspešne, druge pa malo manj in to je problem, ker je bila Boris Siega arhiv ena od naših programskih točk prav večji poudarek na delu s člani. Vedno bolj je namreč treba upravičevati to našo vlogo, glede na to, da smo volunterska organizacija s prostovoljnim pristopom. Ljudje se sprašujejo zakaj in kako, zakaj članarina in kaj damo v zameno, tako da če nismo aktivni na terenu tudi za manjše zadeve, ki so bližje potrebam posameznika, potem visoko doneče stvari, strategije in politike malega člana relativno zanimajo. Problem je najbrž ravno prostovoljno delo, saj je danes delo podjetnika tako zahtevno, da mu ostane malo prostega časa. Absolutno ni lahko tudi dobiti odbornike in vodilne. Imamo sicer organizacijsko strukturo, ki pa je vedno živela in delovala vzporedno z volonterskim pristopom naših članov. To je vedno težje, pa ne zato, ker bi usahnil čut pripadnosti, ampak prav zato, ker so se stvari na tržišču tako zaostrile, da imajo ljudje vedno manj časa. To je sicer dejstvo, ki velja ne samo pri nas, ampak na splošno. Tudi vaša organizacija in njeno članstvo živi v gospodarsko precej kritičnem trenutku, pomislimo samo na trgovce, ki doživljajo krizo prodaje na drobno. Vaši člani so predvsem mali trgovci, ki so najbolj oškodovani. Sekcija za trgovino na drobno je doživela velik preobrat tudi v negativnem smislu v zadnjih letih. Med njenimi člani je več kot 90 odstotkov malih trgovcev, to so v glavnem majhna družinska podjetja. Potem je tukaj še kontigentni problem našega obmejnega prostora, kjer smo priče novim izzivom. Odprto tržišče pomeni tudi večjo konkurenčnost, večji pretok kupcev na obeh straneh nekdanje meje, in to je povzročilo za nekatere, ki so bili v določenem nišnem položaju, da so izgubili nekatere »prednosti« in si morajo šele iskati nove izzive zase in kako se postaviti na tržišče. Za marsikaterega malega podjetnika, predvsem v trgovini, je ta trenutek skoraj brezizhoden, opažamo veliko zapiranj trgovin. Toda to so prehodne težave. Če pomislimo na sekcijo za mednarodno trgovino, šele zdaj po daljšem obdobju opažamo, da počasi oživlja, opažamo nove obraze, nove profile. Verjetno tudi nov nov način dela. Nov način dela, nova tržišča itn., toda potrebnih je bilo dobrih 10 do 15 let, da smo prišli do rezultatov glede na takratne spremembe, ki so bile zelo hude. Kaj pa obrt? Obrt je na Tržaškem bolj vezana na storitve, medtem ko je na Goriškem bolj proizvodno usmerjena. Šele v naših obrtnih conah se je začela tudi proizvodnja. V nekaterih primerih so podjetja zrasla v srednje velika mednarodna podjetja, predvsem na Goriškem, ki delajo in servisirajo na širokih tržiščih. Konkretno mislim npr. na precizno mehaniko itn., da ne govorimo seveda o logistiki in špediciji, ki sta postali čisto nekaj drugega od tega, kar sta bili pred leti, ko je obstajala meja, carine itn. Zdaj imajo podjetja, ki so preživela (veliko jih je zaprlo) zares mednarodno razsežnost. Del vašega članstva pa se zelo uspešno odziva na nove razmere. Tukaj se vidi, kdo je stimuliran, kdo ima podjetniško žilico in vizijo. Kdor zaupa in reagira pozitivno, bo imel srednjeročno in dolgoročno rezultate. Medtem pa je tudi del naših članov, ki ne uspeva bit kos vsemu temu in ki počasi propada, ta dva momenta nedvomno obstajata. Schen-genska meja je še pospešila konkurenco in omenjene procese. Slovenska stran je nove možnosti bolj izkoristila, v tej prvi fazi so tam podjetniki bolj pripravljeni, kar nas sicer ni presenetilo, saj smo vedeli, da je konkurenca malih slovenskih podjetij močna. Verjetno je v tem trenutku med našimi podjetniki več prizadetih kot tistih, ki so profitirali, vendar se bo dolgoročno tudi tu izkazalo, kdo je pripravljen na odpiranje in kdo ima vizije. Prosti trg igra pri tem pomembno vlogo. Absolutno ga moramo zagovarjati. Kako pa je bilo v zadnjem letu z javnim uveljavljanjem združenja? Recimo, da je bilo to leto prehodno, saj so bile volitve, predvsem za deželno upravo, ki je za nas najbolj pomembna. Prišlo je do vrste velikih sprememb, tudi nepričakovanih, saj smo prej zelo dobro sodelovali z določenimi odborništvi, izpeljali smo nekaj pomembnih projektov in mislim, da smo se tudi v tem smislu izkazali. Zdaj upamo, da ta nivo ne bo padel. Drugače pa, kot bom povedal v poročilu na občnem zboru, smo imeli v tem letu nekoliko bolj nizek profil tako glede odnosov v našem okolju kot v Sloveniji. Nismo veliko delali v to smer in tako moram reči, da je to eno od področij, na katerem bo treba spet bolj poprijeti, ker brez tega ne gre. V preteklosti smo se temu morda celo preveč posvečali, zdaj pa delamo odločno premalo, tako da je to eno odprtih vprašanj. Kako naprej? Jaz sem nakazal v glavnem tista področja, ki se mi zdijo bolj važna, na katerih moramo največ delati. Udejanjanje programa je mimo urada, ki zmore, kar zmore (imamo le tri zaposlene), odvisno od dobre volje in časa posameznikov in tu se pozna, da smo vsi zelo »kratki«, vključno z menoj. Hkrati pa moramo dialogirati s partnerji, ki te stvari delajo profesionalno, kot so npr. velika stanovska združenja indu-strijcev, trgovcev in obrtnikov. Ta imajo svo- je nacionalne aparate, česar mi na žalost nimamo in to se pozna, tako da bomo morali po mojem mnenju vedno več delati na tem, da širimo naše članstvo. To moramo delati v ožjem sodelovanju s Servisom, katerega dober del strank niso Slovenci in to je problem, ki se ga mislimo resno lotiti. V statutu smo ga že uredili, tako da ni nujno, da je član združenja Slovenec »doc« in mislim, da moramo v praksi malo bolj ceniti podjetnika, ki se poslužuje naših storitev, ne glede na njegovo narodnost. Po drugi strani pa moramo vedno bolj težiti, da se za širše probleme, predvsem tiste, ki so vezani na vsedržavne trende, povezujemo s kolegi iz drugih organizacij, italijanskih, ki imajo strukture, kakršne mi nimamo, tako da lahko izvajamo sindikalno vlogo skupaj z drugimi. Člani vašega predsedstva so razmeroma mladi, v najboljših letih tudi v svojem podjetniškem udejstvovanju in imajo družine. Razumljivo jim primanjkuje časa. To se vedno bolj pozna in čeprav veliko dela delegiramo uradu, ostaja problem strateške usmerjevalnosti, ki je naloga predsedstva, zato je to lahko problematično. Smo nekako pod Damoklejevim mečem: po eni strani volja, da vključimo mlade sile, in po drugi pa časovni problem, ki je vezan na udejstvovanje v lastnem podjetju, da ne govorimo o prostem času. Najti nek modus vivendi ni lahko, tako da je to velik vprašaj za naprej. Prihodnost je na mladih... Govorili smo, da bi bilo treba ustvariti skupino mladih, ki bi delovala v okviru organizacije in ki bi nato počasi, postopoma prevzemala vodilne funkcije. Verjetno bo to tisti korak, ki ga bo treba izvesti v kratkem. Sicer pa je to ena od tem, ki jih obravnavam tudi v poročilu. Vlasta Bernard Od torka na slovenske avtoceste le z vinjetami LJUBLJANA - S prvim dnem uveljavitve vinjetnega sistema cestnin-jenja, 1. julijem, bodo na slovenskih cestah prisotni štirje organi, pooblaščeni za nadzorovanje uporabe vinjet. To so prometni inšpektorat, policija, carina in Družba za avtoceste RS (Dars). Darsovi cestninski nadzorniki bodo skupaj s policijo nadzor izvajali na odsekih, kjer bodo izvozi z avtocest, na odsekih, kjer bodo vozila mirovala (počivališča in bencinski servisi), v nočnem času in tudi na takšnih odsekih avtocest, kjer bo možno na varen način zagotoviti upočasnjeno vožnjo in nato izločanje tistih vozil, ki ne bodo imela vinjete. Cestninski nadzorniki bodo preverjali opremljenost vozil z vinjeto, veljavnost in ponarejenost vinjet. Dars je za potrebe nadzora nad uporabo vinjet prešolal okrog sto cestninskih blagajnikov v cestninske nadzornike. Ti naj bi se v naslednji fazi usposobili tako, da bodo nadzor opravljali sami. Dars je nakupil tudi potrebno opremo, vozila, s katerimi bodo opravljali nadzor, pa so iz obstoječega Darsovega avtoparka. Cestninski nadzorniki bodo imeli ustrezne uniforme temno modre barve in zaščitne jopiče z napisom Cestninski nadzor, na uniformi bo izpisana prva črka imena in priimek, identificirali pa se bodo s kartico. Vinjetni sistem cestninjenja bo veljal za vozila, katerih največja dovoljena masa ne presega 3500 kilogramov, ne glede na največjo maso priklopnega vozila. Za polletno vinje-to je treba odšteti 35 evrov, za letno pa 55 evrov. Vozniki motornih koles bodo morali za polletno vinjeto odšteti 17,50 evra in za letno 27,50 evra. Vinjete bodo letos zelene, prihodnje leto pa oranžne barve. Vozila, težja od 3500 kilogramov, bodo do uvedbe satelitskega sistema ce-stninjenja ostala na obstoječem sistemu oz. jim bo omogočeno plačevanje cestnine z ABC-tablica-mi. Slednje zaenkrat še ni možno. SLOVENSKO DEŽELNO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE 32. REDNI OBČNI ZBOR SDGZ Razstavna dvorana Zadružne kraške banke ponedeljek, 30. junija, ob 19.00 1) poročilo predsednika; 2) poročilo nadzornega odbora; 3)razprava; 4) odobritev obračuna in finančnega stanja za leto 2007; 5) odobritev proračuna za leto 2008; 6) potrditev predlogov članarin posameznih sekcij; 7) razno. Vljudno vabimo vse člane na občni zbor. Člani lahko brezplačno parkirajo na parkirišču banke _Za informacije: tel. 0406724824-28_ POSVET Tržaški zaliv: model integriranega upravljanja ribiškega okraja v severnem Jadranu Četrtek, 10. julija 2008 - od 09.30 do 12.00 Tržaška trgovinska industrijska obrtna in kmetijska zbornica Velika dvorana (Sala Maggiore) Borzni trg št. 14, 34121 Trst f Atm : aiviri :. Projekt "ARIES PESCA 2004-2006". Pobuda je financirana s sredstvi Operativnega Programa FJK 2004-2006 v sklopu DOCUP-a SFOP 2000-2006 Podpora tekmovalnosti ribolovnih podjetij in vodnega gospodarstva ter spoštovanje okolja sta bistveni točki za pravilni razvoj vsakega obalnega in morskega okolja. Obravnava teh vidikov je predstavljala bistvo triletnega projekta, s katerim je Specializirano podjetje ARIES, ki deluje v okviru Tržaške trgovinske zbornice, s pomočjo finančnih sredstev Deželnega Operativnega Programa FJK 2004-2006 v sklopu DO-CUP-a SFOP 2000-2006, opravilo številne posege v korist tega področja. Posvet, ki predstavlja priložnost za soočanje, je namenjen predstavitvi in poglobitvi sledečih zadev: • Posegi ARIES-a na področju ribištva in ribogojstva; • Tržaški zaliv kot model integriranega ribiškega-okoljskega sistema; • Preureditev struktur za gojenje školjk in pomen le-teh za povezavo med gojenjem mehkužcev, malim ribolovom, razmnoževanjem vrst in izkoriščanjem okolja; • Znamka ZGO za sardelo Tržaškega zaliva; • Evropski sklad za ribištvo (ESR) - državni O. P. 2007-2013 - izvajanje ukrepov v Furlaniji - Julijski krajini. VPIS - prosimo, da pošljete fax na št. 0039 040 365001 najkasneje do 7. julija 2008 Za dodatne informacije je na razpolago naslednja telefonska št.: 0039 040 6701281 Ime Priimek Ustanova/Organizacija/Konzorcij/ Podjetje Telefon Fax PODPIS Zbiranje osebnihpodatkov bo izvršena v skladu z zakonodajo o varovanju osebnih podatkov, oziroma v skladu z uredbo z zakonsko močjo št. ] 96/03. I———i Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it 29 Nedelja, 29. junija 2008 ŠPORT / APrimorski ~ dnevnik razsodba - Obtoženi so bili oškodovanja državne blagajne za skoraj 15 milijonov evrov Računsko sodišče oprostilo Tonda in šest deželnih odbornikov Obtožbe so se nanašale na povišek plač deželnih uslužbencev iz leta 2003 Računsko sodišče Furlanije-Julijske krajine je oprostilo predsednika deželne vlade Renza Tonda, šest odbornikov njegove desnosredinske vlade v letu 2003, dva deželna funkcionarja in nekdanjega predsednika agencije za osebje javnih uprav Areran obtožbe oškodovanja državne blagajne. Tožilstvo računskega sodišča jih je obtožilo, da naj bi z izglasovanjem odloka o povišku plač deželnih uslužbencev marca 2003 oškodovali državno blagajno (vključno z obrestmi) za kar 14 milij onov 594.091 evrov, sodniki pa so razsodili, da je bil sklep politične in ne zgolj upravne narave, ter da je imel zagotovljeno finančno kritje, zaradi česar ni bila državna blagajna oškodovana. Tožilstvo računskega sodišča je vložilo tožbo proti takratnemu predsedniku deželne vlade Renzu Tondu, šestim odbornikom, deželnima funkcionarjema in predsedniku agencije Areran Paolu Polidoriju, ker naj bi odobrili sklep o povišku plač deželnih uslužbencev kljub predhodnemu negativnemu mnenju ra- čunskega sodišča. Deželni tožilec Giovanni De Luca je na obravnavi 20. marca letos ocenil, da je deželna vlada s po-viškom plač deželnim uslužbencem »prekoračila tako imenovano programirano obrestno mero«, ki jo je bil določil finančni dokument državne vlade. Zaradi povišanja plač deželnih uslužbencev so morale tudi druge javne uprave povišati plače svojemu osebju, kar naj bi oškodovalo državno blagajno. Tožilec De Luca je v svojem posegu porazdelil odgovornosti obtožencev v tri sklope. Za nekdanjega deželnega odbornika za osebje Paola Cianija (Nacionalno zavezništvo), za direktorja oddelka za osebje Micheleja Losita in za generalnega deželnega knjigovodjo Gi-orgia Spazzapana je zahteval povrnitev tretjine domnevno povzročene škode, to je 4 milijone 864.697 evrov. Drugo tretjino domnevne škode bi morali povrniti takratni predsednik deželne vlade Renzo Tondo in odborniki, ki so se udeležili seje deželnega odbora dne 28. marca 2003, na kateri j e bil odobren sklep o povišku plač deželnih uslužbencev: to so Sergio Dressi (Nacionalno zavezništvo), Federica Seganti (Severna liga), Luca Ciriani (Nacionalno zavezništvo), Giorgio Venier Romano (UD C) in Walter Santarossa (Forza Italia). Preostalo tretjino pa bi moral poravnati takratni predsednik agencije Areran Paolo Polidori, ker naj bi pristal na povišanje plač deželnih uslužbencev, čeprav je vedel za negativno oceno računskega sodišča. Odvetniki obtožencev so zagovarjali tezo, da je bila odločitev deželne vlade politične narave in da naj bi tožilstvo računskega sodišča s svojo preiskavo prekoračilo svoje pristojnosti. Računski sodniki so dejansko osvojili to tezo. V 50 straneh dolgi razsodbi so ocenili, da predhodno negativno mnenje računskega sodišča o določenem ukrepu ne more samo po sebi tega ukrepa zaustaviti. Izpostavljena je bila avtonomnost dežele, kar naj bi omogočilo deželni vladi večje pristojnosti pri ukrepanju. Povišek plač naj bi ne prekoračil »tako imenovane programirane obrestne mere«, ki jo je bil določil finančni dokument državne vlade, in to izključno zato, ker v zakonu ni jasno, kateri finančni dokument je treba pri tem vzeti v poštev. Sporni sklep pa naj bi bil po oceni računskih sodnikov res politične narave, zanj pa je vlada že predvidela finančno kritje. Ob oprostilni razsodbi so računski sodniki razsodili, kdo bo plačal stroške odvetnikov oproščenih obtožencev: dežela Furlanija-Julijska krajina. Skupno: 51.495 evrov... M.K. kultura - V hotelu Greif v Barkovljah podelili nagrado Tomizza V Pressburgerjevih rokah Lions Club Trieste Europa jo je podelil zaradi človeških in profesionalnih kvalitet znanega pisatelja in režiserja Nagrada Fulvio Tomizza, ki jo podeljuje Lions Club Trieste Europa, je šla letos v roke pisatelju in režiserju Giorgiu Pressburgerju (na sliki KROMA) zaradi človeških in profesionalnih kvalitet, ki odlikujejo njegov dramaturški, književni in režiserski opus. Podelitev je potekala predsinočnjim v hotelu Greif Maria Theresia v Barkovljah, kjer so sedanji in nekdanji predsednik kluba, Dario Stechina in Vittorio Piccoli, ter slavilna govornica Lucia Krasovec opozorili na naravo nagrade, s katero se želi dati priznanje tistim osebnostim, ki se zavzemajo za vrednote interkulturnosti, s čimer se želi tudi preseči protislovja in nacionalistične logike, ki so bile predolgo prisotne v našem prostoru. Pressburger je tipični predstavnik spojitve različnih kultur, je bilo še rečeno, medtem ko je nagrajenec dejal, daje to prvo priznanje, ki ga prejme v Trstu, spomnil pa se je tudi prijatelja Fulvia Tomiz-ze in Borisa Pahorja, prejemnika letošnje nagrade Viar-eggio Versilia, s čimer Pressburger ugotavlja odprtost Italije do slovenske manjšine in vzhodne Evrope. Ukradli polpriklopnik z desetinami ton kave V Trstu je včeraj izginil polpriklopnik, potem ko je zjutraj dospel v tržaško pristanišče. V njem je bilo več desetin ton vreč zelene kave, tovor naj bi bil vreden vsaj 35.000 evrov. Šofer tovornjaka je po izkrcanju odklopil prikolico in jo zapustil v parkirišču prevoznega podjetja Erretrans v Ul. Caboto. Tovor bi bil moral spet prevzeti in ga odpeljati v Bolo-gno, v skladišča družbe Sega-fredo Zanetti. Dobro informirani tatovi pa so ga, gotovo po naročilu, prehiteli in odpeljali polpriklopnik neznano kam. Tatiču ni uspelo zbežati Pri Sv. Ivanu je bil 30-letni Tržačan F.A. v petek zvečer posebno pozoren do nekega parkiranega skuterja. Demontiral je več delov vozila in jih natovoril na svoje motorno kolo ter odpeljal. Kmalu zatem ga je zasledila policija: motorist je skušati bežati, med zasledovanjem je zmetal plen na cesto, naposled pa so ga ustavili in aretirali zaradi tatvine v obtežilnih okoliščinah. Slabost na plaži Včeraj ob 12.45 je tržaška obalna straža prejela klic v zvezi s kopalcem, ki se je počutil slabo na plaži Pri čupah (pod Nabrežino). 58-letnika iz Trsta, ki je imel težave z dihanjem, so vkrcali na čoln in odpeljali do pristaniške kapitanije, kjer ga je čakal rešilec službe 118. Sprejeli so ga v kati-narsko bolnišnico. Poletni urniki uradov Trieste Trasporti Od jutri do 29. avgusta bodo uradi podjetja Trieste Trasporti v Ul. dei Lavoratori 2 sledili poletnim urnikom. Urad za knjigovodstvo bo odprto od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro, vsi ostali uradi bodo odprti od 8.30 do 12.30, blagajna za nakup vozovnic ter uradi za stike z javnostjo, upravne prekrške in najdene predmete pa bodo od ponedeljka do četrtka odprti tudi med 13.30 in 15. uro. Informacije so na voljo na brezplačni tel. št. 800016675. prostitucija - Karabinjerji zaplenili 1 2 stanovanj, izvedli eno aretacijo in ovadili 1 9 ljudi Vroči zmenki v tržaških stanovanjih Nekateri lastniki stanovanj mastno služili z visokimi najemninami - Karabinjerji so se pretvarjali, da so klienti - Pri Sv. Jakobu prostitucija posebno razširjena Zaseg na Drevoredu XX. septembra št. 101 kroma V krajevnem časopisju in na spletnih straneh so vsak dan na voljo oglasi in obvestila, ki vabijo na »vroče zmenke«, »posebne masaže« ali »srečanja z neverjetnimi lepoticami«. Za temi oglasi se (niti ne pretirano zakrito) skriva svet tržaške prostitucije, ki je kar se da živ, čeprav ne moremo govoriti o pravi mreži, saj gre za skupek manjših stanovanjskih skupinic, ki so le redkokdaj med seboj povezane. Karabinjerji iz Istrske ulice, pod koordinacijo javnega tožilca Federica Frezze, so od februarja dalje pregledovali oglase v časopisih in na spletu, opazovali prostitutke in njihove stranke ter prisluškovali telefonskim pogovorom. Sestavili so pravi zemljevid stanovanj, v katerih so prostitutke raznih narodnosti - pa tudi različnih spolov -opravljale svoj poklic. »Cilj je bil ugotoviti, ali se za to dejavnostjo skrivajo ljudje, ki prostitucijo izkoriščajo, saj samo opravljanje tega poklica ni kaznivo,« je poudaril včeraj novi poveljnik karabinjerjev iz Istrske ulice, kap. Roberto Binotti. Karabinjerji so se tudi pretvarjali, da so klienti: odgovarjali so na oglase in obiskovali stanovanja, kjer so zbirali dokaze. Odkrili so dejavnost 28 ljudi (22 žensk, 5 trans-seksualcev in enega moškega), med katerimi so državljanke in državljani Italije ter drugih evropskih in južnoameriških držav. Sodstvo je odredilo zaseg 12 stanovanj, pri čemer se je izkazalo, daje prostitucija dokaj razširjena zlas- ti pri Sv. Jakobu. Karabinjerji so zaradi suma izkoriščanja prostitucije aretirali 38-letno italijansko državljanko C.C., ki že dolgo živi v Trstu. V preteklosti so jo zaradi istega kaznivega dejanja že enkrat obsodili, trenutno pa se je pro-stituirala v nekem stanovanju skupaj z neko podnajemnico. Ovadili so 19 ljudi, ki so prav tako osumljeni, da so spodbujali in izkoriščali prostitucijo. Devet tujih državljank so izgnali iz države, ker niso imele potrebnih dokumentov. Nekateri lastniki so vedeli, kaj se v njihovih stanovanjih dogaja, še več, s tem so mastno služili. Drugi pa so tako rekoč padli z oblakov, saj so mislili, da gostijo študentke. Preiskovalci so ugotovili, da so prostitutke v nekaj primerih plačevale neverjetno visoke najemnine za zelo majhna stanovanja: nek lastnik je za 30 kv. metrov veliko klet zaračunaval 80 evrov na dan, se pravi 2400 evrov na mesec. Transseksualci, ki imajo manj konkurence, zaslužijo kar precej, ženskam pa včasih sploh ne uspe plačevati najemnin. Stanovanja so zasegli na sledečih naslovih: v Ul. dei Gradi 1, Ul. del Pozzo 16, Ul. Castaldi 3 in Ul. Industria 24 (vse pri Sv. Jakobu), Ul. F. Severo 46, Ul. Revoltella 22, Ul. Foscolo 37, Ul. Matteotti 30, Ul. Manna 3 ter na Drevoredu XX. septembra 78 in 101. Sodstvo bo preklicalo zaplembe samo v primerih, ko bodo lastniki dokazali, da niso ničesar vedeli. Medtem je na vrsti preverjanje finančnega položaja ovadenih. (af) Poročni prstan in dovoljenje za bivanje S prostitucijo se te dni ukvarja tudi tržaška kvestura. V zadnjem tednu so policisti prečesali mestno središče in pregledali dokumente več prostitutk. Na območju Terezijanske četrti so med drugim ustavili štiri zelo mlade romunske državljanke, stare okrog 20 let. Mladenke so se takoj po prihodu v Trst vključile v krog mestne prostitucije, kvestura pa jih je po poglobljeni kontroli izgnala iz države, ker niso dokazale, da prejemajo dovolj dohodkov za bivanje v Italiji. Policisti so pregledali tudi kolumbijske prostitutke, ki imajo dovoljenje za bivanje in stalno bivališče v Trstu, saj so poročene z Italijani. Policija preverja, ali so pari stopili na skupno pot samo »na papirju«, da bi prostitutke prišle do potrebnih dokumentov. 6 Nedelja, 29. junija 2008 ŠPORT / državni izpit - Potek ustnega dela mature na DTTZ Žige Zoisa Zanimivosti na izpitu a tudi pred šolskimi vrati Na pravno gospodarsko podjetniški smeri o Soči, nafti, vstopu Slovenije v EU in schengenskem sporazumu Zanimivo ni samo tisto, kar slišiš na izpitu, ampak tudi (če ne celo bolj) tisto, kar slišiš pred vrati šole oz. na hodniku. To velja tudi za Trgovski tehnični zavod Žige Zoisa, kjer so včeraj zjutraj prišli na vrsto še zadnji štirje maturanti pravno gospodarsko podjetniške smeri. Ker prva kandidatka ni želela občinstva, je bilo treba lepo počakati zunaj, pri takem čakanju pa lahko človek od ostalih kandidatov izve marsikaj, od tega, kakšne kretnje dela profesorica ob poslušanju zgrešenega odgovora, do profesorjevega reševanja križank, medtem ko dijaki pišejo kontrol-ko, zanimanje pa je pritegnilo tudi pisanje našega dnevnika o poteku državnega izpita. Osrednje dogajanje pa je vseeno potekalo v zbornici, kjer je komisija preverjala pripravljenost maturantov. Kandidatka, katere nastopu smo sledili, je za maturo pripravila referat o nafti kot osnovnem energetskem viru. Nafto so poznali že v antiki in jo uporabljali kot orožje, danes pa je to najpomembnejša surovina industrijske družbe, saj služi pridelavi cele vrste goriv, kot so npr. bencen, ke-rozin in razna olja, predvsem pa bencin, s tem pa tudi odločilno vpliva na svetovno gospodarstvo in konec koncev na blagostanje ljudi. Kandidatka je tako govorila o različnih predvidevanjih glede zalog nafte, naštela je glavne naftne proizvajalce, izvoznike in uporabnike, omenila združenje držav proizvajalk nafte Opec, neizbežno pa se je zaustavila tudi pri gibanju cen nafte, ki je ravno te dni doživela novo rekordno vrednost, 142 dolarjev za sod, napoveduje pa se zvišanje do 200 dolarjev za sod. Skratka, zelo aktualna tema, saj vsi na lastni koži občutimo naraščanje cen goriv, pri čemer je za Italijo značilno, da na to vplivajo tudi davki na dodano vrednost in na proizvodnjo. Da se omili beg avtomobilistov v Slovenijo, kjer je bencin cenejši, je bil svojčas na Goriškem uveden režim proste cone, na Tržaškem pa neobdavčeni bencin: oba sta že šla v zgodovino, ostal je le deželni bencin po znižani ceni, s katerim je kandidatka tudi zaključila svoj referat. Ustni del izpita je tako stopil v živo, saj je morala maturantka pri gospodarskem poslovanju orisati bilanco industrijskega podjetja, dalje pa odgovarjati na vprašanja pravne narave o značaju investicijske banke, o višanju cene nafte kot posledice vojn na Bližnjem vzhodu in tudi spodbude za tehnološki napredek in o definiciji kartela, na koncu pa je morala tudi orisati pomen finančnega zakona, proračuna in davkov ter funkcijo parlamenta. Pri slovenščini je zanimanje vladalo za Borisa Pahorja in Slavka Gruma, vprašanja iz nemščine pa so bila zgodovinsko obarvana z obravnavanjem han-zeatske zveze in berlinskega zidu, medtem ko so pri matematiki prišle v poštev permutacije v okviru finančne matematike. Kot zadnja je prišla na vrsto italijanščina s pesimizmom Eugenia Montaleja, zatem si je kandidatka, ki jeseni namerava začeti študirati ekonomijo na Univerzi v Trstu, končno oddahnila in prepustila mesto sošolcu, ki je za temo maturi-tetnega referata izbral vstop Slovenije v Evropsko unijo: v njem je podal splošen oris EU, nato pa orisal glavne korake, ki jih je Slovenija morala narediti za vstop v ta evropski klub, na koncu pa je obravnaval še sam vstop in njegove posledice ter predsedovanje Slovenije EU. Tudi zadnji kandidat se je predstavil z aktualnim referatom, kije bil posvečen schengenskemu sporazumu. Orisal je zgodovinski proces, kije privedel do sporazuma, obravnaval je določila in pravno ureditev, manjkala pa ni niti beseda o nedavnem vstopu Slovenije v schengenski prostor. Kandidatka pa je kot temo referata izbrala reko Sočo ter orisala tako njene fizične značilnosti kot njen pomen v slovenski zgodovini, literaturi in gospodarstvu. Na zavodu Zois se bo ustni del mature zaključil jutri, ko bodo izprašani kandidati oddelka za geometre. Ivan Žerjal Kaj piše Primorski dnevnik o maturi? kroma dijaški dom - Poletno središče Eksplozija ljubezni do morja Morju so se zapisali osnovnošolci, ki del počitnic preživljajo v Dijaškem domu Srečka Kosovela Da so naši najmlajši zaljubljeni v morje, ni nobena novost. Trideset osnovnošolcev med 6. in 12. letom starosti, ki od 9. junija obiskuje poletno središče v Dijaškem domu Srečka Kosovela, ga preprosto obožuje. Na to njihovo neizmerno ljubezen opozarjajo namreč risbe sinjega morja in ribic, ki krasijo veliko dvorano v pritličju doma. Pa tudi imena, ki so si jih sami izbrali za igro med skupinami, ne dopuščajo dvoma o tem: Pingvini, Zlato sonce, Morje in morski konjički ter Kit. Morje je torej absolut ni pro ta go nist le toš nje ga po let -nega centra, za katerega skrbi trojica vzgojiteljev - Erika, Valentina in Robert. Prvi teden je nekoliko skazilo deževno in hladno vreme, ki je male udeležence poletnega središča v Dijaškem domu priklenilo v zaprte pro sto re do ma. Nič hu de ga, saj so vzgojitelji zanje priredili simpatični lov na zaklad in seveda družabne pravzaprav spoznavne igre. Za mis li li so si prav po se ben lov na osebo: vsak otrok je na list papirja na ri sal sa me ga se be, os ta li pa so morali ugibati, kdo od prisotnih bi lah ko bi la na ri sa na ose ba. Dru ga -če so dali duška svoji kreativnosti in se res izkazali v likovnih delavnicah: risali so z akrilnimi barvami, le pi li so paš to, okra si li sto le v spodnji dvorani s svojim imenom, izdelovali so čebelice iz odpadnega materiala, ustvarjali s pirogra-fom in ce lo ures ni či li ozi ro ma po -barvali vsak svojo oranžno majico, med tem ko jih v pri hod njih dneh čaka še izdelava ribic iz bleščic. Ko pa je sonce le pokukalo izza oblakov, so vzgojitelji potešili neizmerno željo otrok po izletih. Največkrat so se podali (kam če ne kot) na kopanje v Sesljan oziroma v Milje ali celo v spektakularno Glinšči-co, enkrat so se povzdignili na hrib Ko koš, se spre ho di li po Na po le on -ski cesti in od Hrvatov do Botača. Če jim bo uspelo, pa bodo prihodnji teden obiskali tudi Adventure park v Cerovljah, drugače pa bodo na priljubljeni sesljanski plaži pri- redili tekmovanje in nagradili najlepši grad iz peska. Skoraj 10-letna Michelle je bila najbolj navdušena nad kopanjem v Sesljanu, pa tudi v Glinščici je bilo lepo, »čeprav je bila voda mrzla,« nam je zaupala. Prav tako kot ona je v morje zaljubljen 11-letni Andrea in še res veli ko dru gih ma lih ude le žen cev po -letnega centra. »V Sesljanu smo se zelo zabavali s "špricanjem" in bolj malo smo plavali,« nam je povedal. Škoda, da bo prihodnji teden (4. julija) poletno središče že zaprlo svoje du ri, ker bi ga mar si kdo iz med njih rade volje še nekoliko podaljšal ... Otroci so pohvalili tudi kuharice Dijaškega doma, ki so svojim gostom postregle vsak dan z različnimi specialitetami. Ravno med našim obiskom so po celodnevnem kopanju ustvarili zanje album risb. Tudi sami so se sicer preizkusili kot kuharji in si tako pripravili res okusno popoldansko malico, kot so bile na primer torta iz piškotov, čo-ko lad ne »ču pe«, piz za ali ko ko so -ve kro gli ce z nu te lo in sku to ... ( sas) Maremetraggio: nagrada F. Murrayu Abrahamu V okviru filmskega festivala Mare-metraggio bo Trg sv. Antona, kjer je postavljena festivalska vas Mareme-traggio Village, danes ob 11. prizorišče izjemnega dogodka. Organizatorji festivala bodo namreč podelili nagrado za življenjsko delo znanemu ameriškemu igralcu italijansko-sir-skega rodu F. Murrayu Abrahamu, ki je leta 1984 prejel Oscarja za vlogo Antonia Salierija v filmu Amadeus češkega režiserja Miloša Formana, filmski navdušenci pa se ga spominjajo kot nepogrešljivega interpreta v filmih, kot so Scarface, Ime rože in Star Trek. F. Murray Abraham je igral tudi pod vodstvom italijanskih režiserjev, nazadnje v kratkometražnem filmu Ballerina Rosaria D'Errica, ki govori o romunskih dekletih, ki jih v Italiji prisilijo v prostitucijo. Trenutno sodeluje pri nastajanju novega filma Renza Martinellija v Romuniji. Študentje zadovoljni z univerzitetnimi menzami Tržaški univerzitetni študentje so povečini zadovoljni z gostinsko ponudbo, ki jo deželna ustanova za pravico in priložnost do univerzitetnega študija Erdisu nudi preko univerzitetnih menz in obratov s konvencijo. Ugotovitev izhaja iz delnih podatkov ankete, ki jo je zavod Erdisu opravil med tisoč izbranimi študenti, pri čemer je izpolnjene vprašalnike vrnilo 813 študentov. Število uporabnikov se je v primerjavi z lanskim letom občuteno zvišalo (samo osrednja univerzitetna menza je od 899.170 uporabnikov v prvih šestih mesecih lanskega leta prešla na 1.009.891 gostov do letošnjega 19. junija). Kar 61 odstotkov vprašanih je odgovorilo, da menzo uporabljajo vsaj trikrat tedensko, večina se odloči le za en obrok zaradi nižje cene, naglice in prehrambnih zahtev. Študentje so v glavnem zadovoljni tudi z videzom obratov, stopnjo higiene, pogostitvijo, urniki in jedilniki. Med črnimi pikami najdemo težave pri zagotovitvi sedeža, pomanjkljivo svežino hrane in vprašanje vztrajanja smradu zunaj menze, ki ga ustanova Erdisu ni še rešila. Septembra bo Erdisu v sodelovanju z univerzo poskrbel za razširjeno anketo o celovitosti storitev, ki se jih ponuja študentom tako v Trstu kot zunaj, medtemčasom pa bodo vprašalnik o gostinski ponudbi dodatno pregledali in dali na spletno stran ustanove, da bo tako prišlo do stalnega stika s študenti. Na spletni strani bodo čimprej objavili tudi tedenski jedilnik dveh glavnih Carsiana: danes voden ogled strupenih rastlin V botaničnem vrtu Carsiana pri Zgoniku bosta danes ob 16. in 17. uri potekala vodena ogleda po »Poti strupenih rastlin«, kjer bodo obiskovalcem predstavili nekaj krajevnih strupenih rastlin, nevarne značilnosti katerih so širši javnosti večkrat malo znane. Posamezni obiskovalci lahko drugače prehodijo omenjeno pot tudi vsak dan, pri čemer si lahko pomagajo z zgibanko. Za informacije sta na voljo spletna stran www.carsia-na.eu in telefonska številka 040229573. Predstavitev knjige o Carlu in Veri Wagner V Judovskem muzeju v Ul. del Monte 7 bodo drevi ob 19. uri predstavili knjigo Od Splita do Dunaja in Trsta, zgodba o podjetniški družini, ki govori o zakoncih Carlu in Veri Wagner, po katerih je muzej poimenovan. Na srečanju, ki ga prireja tržaška judovska skupnost, bodo po uvodnem posegu zgodovinarke Silve Bon, bodo govorili predsednik judovske skupnosti Andrea Mariani, avtorici knjige, zgodovinarka Tullia Catalan in novinarka Fulvia Costantinides, in hčerka Carla in Vere Wagner, Gian-na Wagner de Polo Saibanti, drugače predsednica Judovskega muzeja. menz. / ŠPORT Nedelja, 29. junija 2008 7 razstave - V Kraški hiši v Repnu odprli razstavo priznane umetnice Panta rei ali sinteza izkušenj Jasne Merku Razstava bo na ogled do 20. julija vsako nedeljo in ob praznikih V razstavnem prostoru Kraške hiše v Repnu so v petek zvečer odprli razstavo naše priznane umetnice Jasne Merku. Naslov Panta rei, kar pomeni »vse teče«, popolnoma ustreza bistvu eksponatov. V razstavljenih delih lahko zasledimo nekakšno sintezo us-tvarjalkinega dosedanjega vsestranskega kulturnega življenja. Izkušnje, kot so diploma iz grafičnega oblikovanja, magisterij iz vizualnih komunikacij, poučevanje, ukvarjanje s publicistiko in mladinsko knjižno ilustracijo, sodelovanje s kulturnimi društvi in na mednarodnih likovnih simpozijih so nedvomno igrali pomembno vlogo pri nastanku eksponatov. Pri ustvarjanju se je Jasna Merku v glavnem posluževala ročno izdelanega papirja, s pomočjo kate- Levo eden od razstavljenih eksponatov, desno prizor s petkovega odprtja razstave v Kraški hiši kroma rega se že vrsto let izraža. Izdelava zanjo neprecenljivega izraznega sredstva predvideva recikliranje drobcev in odrezkov, ki jih nato preoblikuje v barvane nagubano reliefne površine, na katere nato vključuje elemente raznih materialov. Plod te ga pro ce sa so pre fi nje ne lep ljen ke, ki ta -ko v kompozicijskem smislu kot tudi in v oblikah, materialih in elementih, vsebujejo simbolične pomene. Na nagrbančeni podlagi lahko na primer zasledimo navezavo na prostor, v katerem umetnica živi. Prisotnost lipovega poganjka pa se navezuje na njeno kulturno in narodno pripadnost. Vključitev ptičjega peresa se sklicuje na svobodo in vzlet, medtem ko se delci niti, vrvic in mrežic pojavljajo kot nekakšne ograje - ograde. Oblika križa nekaterih kompozicij in prisotnost tega elementa na samih likovnih površinah zajame njegovo vsesplošno vrednost. V križanju navpične in vodoravne osi je mogoče zaslediti sklicevanje tako na duhovno in zemeljsko razsežnost kot na odnos moškosti in ženskosti. V stičišču križa lahko prepoznamo stičišče poti oziroma misli in izkušenj. Nekateri eksponati so nastali na likovnih kolonijah, kjer srečanje z drugimi ljudmi navadno omo- goča prav medsebojno spoznavanje in izmenjavo informacij. Pri tem ne smemo zanemariti tudi vloge umetničine splošne kulturno-socialne dejavnosti. Nič čudnega torej, če nas kraki križa spomnijo tudi na razpete roke, pripravljene objeti gledalca, saj posredovalni kanal prek katerega se Jasna Merku izraža, ne predvideva vsiljevanja. O njenem pristopu pripovedujejo pastelne barvne tonalitete, ki sporočajo nežnost in mehkobo. V izbiri barv je igrala pomembno vlogo tudi domišljijska plat, s katero se je avtorica srečala med izkušnjami z otroškim svetom. Fantastično in magično ozračje spreobrne racionalnost, ki se skriva za oglatimi robovi kvadratnih formatov. Jasna Merku tudi tokrat na stežaj odpira vrata svojega srca za sodelovanje in interakcijo. V taki luči moramo razstavo doživljati v njeni bistvenosti kot željo in povabilo na vsestranski konstruktiven dialog in na priložnost za premišljanje in cenjenje vsake najmanjše stvari, ki je del celote. Razstavo si je mogoče ogledati do 20. julija ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15. do 17. ure. Štefan Turk dolina - V gosteh so bili amaterji iz Gabrovice pri Komnu Za konec Junijskih dnevov prisrčna komedija v režiji Sergeja Verča S komedijo gledališke zasedbe KD Brce iz Gabrovice pri Komnu so se pretekli petek v Dolini končali Junijski večeri 2008. Gledališčniki so zvestemu dolinskemu občinstvu predstavili gledališko igro Amour, amore, liebe, na trnek se lovijo ribe italijanskega avtorja Marca Tassare. Komedijo, ki so jo v slovenščini odigrali prvič, je režiral Sergej Verč, pomočnica režiserja pa je bila Mi-nu Kjuder. V komediji nastopa ves ansambel gledališke skupine KD Brce, ki ga sestavljajo Valter Buda, Grozdana Švara, Silvestra Grižnik-Kačič, Bojana Furlan, Mojca Švara Buda, Pavel Trobec, Erna Trobec, Milivoj Colja, Branka Guštin, Edo Škrlj in Milko Švara. Sceno so po osnutku Sergeja Verča izdelali in poslikali Milivoj Colja, Milko Švara in Darko Kačič, kostume pa je po idejni zasnovi Minu Kjuder in Sergeja Verča izdelala Adrijana Šibelja. Vlogo šepetal-ke je prevzela Sonja Luin, za ton in razsvetljavo pa je skrbel Darko Kačič. Tassarova dvodejanka vsebuje vse sestavine za uspešno komedijo: ljubezen, apartma s kavčem, vrata, ki se odpirajo in zapirajo, tri zaljubljene in naivne stevardese mednarodnih letalskih družb, šarmantnega in prebrisanega osvajalca žensk, zvesto tajnico, nerodnega prijatelja, dekle z interneta, glasne in moteče sosede, policista in seveda še klasičnega strica iz Amerike. Igra vsebuje duhovite komične domislice in smešne, učinkovite in ve- sele dialoge. Humor, ki je pomemben del tovrstnega gledališča in ki ga nastopajoči ustrezno izražajo, ni prepuščen naključju ali improvizaciji. Komedija, ki gledalca kar prevzame, prikazuje dogajanje, v katerem šarmantni zapeljivec Robert Černigoj zbuja smešen vtis o sebi. Njegove nerodnosti in napake ter prepletanje njegovih taktik pri osvajanju stevardes delujejo na gledalca učinkovito in zabavno. Gledališka predstava vsebuje tudi kritično ost in se norčuje iz sodobne družbe, gledalcu pa ponuja v premis- lek splošno aktualne pomanjkljivosti in napake. Na koncu večera je gostujočo skupino in pozorno občinstvo, kije napolnilo K'lužo, pozdravil in se jima zahvalil za obisk predsednik društva Robi Ja-komin. Zahvalil se je tudi Zvezi slovenskih kulturnih društev in Pokrajini Trst za pokroviteljstvo. Smeh in zabava nista manjkala niti na končni družabnosti. Sladek prigrizek ob prijetnem snidenju so omogočile pridne dolinske kuharice, ki ob takih in podobnih priložnostih domače- mu društvu vedno priskočijo na pomoč. Letošnji Junijski večeri so bili za brežansko društvo uspešni. Obisk je bil vedno dober. Tudi odločitev, da večeri potekajo na različnih lokacijah, se je izkazala za učinkovito in inovativno. Kot največjo novost naj omenimo koncert na Socerbskem gradu, ki je požel veliko odobravanja. Dolinsko društvo pa se ne odpravlja na (zaslužene) počitnice, saj pripravlja proslavo ob 130-letnici ustanovitve, ki bo predvidoma konec oktobra. (beto) Filmski večeri na prostem na Proseku Mladinski krožek Prosek-Kontovel in rajonski svet za Zahodni Kras bosta priredila niz filmskih večerov na dvorišču rajonskega sveta na Proseku. Prvi filmski večer bo v torek, 1. julija, ko bodo ob 21. uri predvajali film v slovenščini Kaj-mak in marmelada. V četrtek, 3. julija, bo - vedno ob 21. uri - na sporedu risani film Bee movie, v torek, 8. julija pa bodo predvajali še film Blood diamond, kandidat za 5 oskarjevih nagrad. Na Opčine se vrača Poletje pod kostanjem Kulturno dogajanje na Opčinah bo od četrtka, 3. julija spet v znamenju Poletja pod kostanjem. Društvo Tabor je za letošnje poletje pripravilo pet večerov (vsak četrtek v mesecu) v znamenju gledališča, glasbe in filma. Na dvorišču Prosvetnega doma bodo letos gostili Borisa Kobala v monokomediji Kdo Vam je pa to delu? (3. julija, ob 21.uri), koncert festivala Folkest 2008 s prestižno škotsko skupino New Celeste (10. julija ob 21.15), tretji večer bo na sporedu filmska uspešnica Juno (17. julija ob 21.15), mediteransko razpoloženje bo pričaral Rudi Bučar s svojimi istrskimi vižami (24. julija ob 21.00), sklepni večer (31. julija ob 21.00) pa so zaupali sardinskemu zboru. Od četrtka, 3. julija bo v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah na ogled tudi razstava »Na Bonomovem domu«, ki so jo ob Trubarjevem letu pripravili dijaki 1. klasičnega liceja France Prešeren iz Trsta, pod mentorstvom prof. Marte Ivašič. Za uresničitev ambicioznega programa, ki ga društvo uvršča med pobude ob praznovanju svoje 40-letnice delovanja, so društvu Tabor stali ob strani tudi različni podporniki: Rajonski svet za vzhodni Kras, Društvena prodajalna in Nova, Zveza slovenskih kulturnih društev, Zadružna kraška banka, številni krajevni trgovski obrati in Pokrajina Trst s svojim pokroviteljstvom. Prosvetni dom, sredi katerega kraljuje mogočni kostanj, po katerem je prireditev poimenovana, dobi v poletnih večerih prav poseben čar, ki ga mnogi že poznajo. Kdor pa ga ne, naj v juliju obišče Opčine. Tudi če vreme ne bo najbolj ugodno, bo napovedani program nemoteno potekal v »tradicionalni« dvorani. Podrobni program si je mogoče prebrati in ogledati tudi na spletni strani www.skdtabor.it. Opčine torej vabijo in se priporočajo za obisk. Igraje se z umetnostjo odkrivamo lepoto narave Umetnost, znanost in igra omogočajo otroku, da se na prijeten način približa naravi.V njej dobi navdih za umetniško izražanje z barvanjem, uporabo papirja in ročnim izdelovanjem, izdelki postanejo vez za ljubezen, spoštovanje in skrb do matere narave. Umetnik Leonardo Calvo in vzgojitelji umetniške šole Sinteza -Fundacije ELIC (proste šole otrokovega raziskovanja) vabijo vašega otroka na likovne delavnice od 1. do 4. julija in/ali od 8. do 11. julija (Narava, ustvarjalnost in ročno oblikovanje: risanje, barva in origami) na Opčinah v Villaggio del fanciullo. Informacije: 040/390823 ali 040/774586 ali 333 4784293. Glasovi iz geta: poklon Rosi Balistreri V okviru festivala Glasovi iz geta bo jutri zvečer na Malem trgu (Piazza Piccola) koncert v poklon sicilski pevki Rosi Balistreri. Njena najznamenitejša dela bo podala pevka Anna Granata, ki jo bo s kitaro spremljal Rocco Giorgi. Začetek ob 21. uri. 8 Nedelja, 29. junija 2008 ŠPORT / gledališče verdi - Operetni festival Za začetek »kitajsko« delo italijanskih avtorjev Avtorja operete Cin-ci-la sta Carlo Lombardo in Virgilio Ranzato Spogledljiva francoska subretka Cin-ci-la, ki »z verigami cvetic« priklene svoje ljubezenske sužnje, je odprla v petek 39. izvedbo mednarodnega festivala operete, ki bo letos sledil rdeči niti eksotike med Sredozemljem in Daljnim vzhodom z igrivostjo kitajskega priokusa operete Cin-ci-la, neapeljskim soncem operete Scugnizza in neobičajno grenkobo težkega dialoga med različnima kulturama Leharjeve Dežele smehljaja. Festivalski niz, ki se po zasnovi klanja olimpijskim igram v Pekingu, se je pričel prav na Kitajskem, kjer se dogaja lahkotna zgodbica, ki jo je Carlo Lombardo leta 1925 napisal in štiriročno uglas-bil z Virgiliom Ranzatom. Italijanska uspešnica pripoveduje o »cvetoči« ljubezni v eksotičnem okviru, kjer se princ imenuje Ciklama in princesa Myosotis. Različno od vsake romantične zgodbe se zaročenca sprva ne menita preveč za poroko, saj jima zakonsko življenje in opustitev otroške brezskrb-nosti nista pri srcu. Da bi par srečno in bolj prepričano prispel do cilja, se pravi do okušnje telesne ljubezni, je potrebna pomoč nekonvencionalne »svetnice«, kot je francoska filmska igralka Cin-ci-la. Oče princeske ji zaupa novoporočen-ca za intenzivni tečaj, ki se zaradi ljubosumnosti spremljevalca subretke Petit Grisa spremeni v dvojni, vzporedni »pedagoški« načrt. Ko naivna plemiča končno pridobita potrebno znanje, se obredni zvončki lahko oglasijo v znamenju uspe ha. Za uprizoritev te operete je vodstvo gledališča Verdi ponovno povabilo k so- delovanju režiserja Maurizia Nichettija in del umetniške ekipe, ki se je lani izkazala z izrednim uspehom operete Dežela zvončkov. Tudi tokrat je režiser, z bistvenim sodelovanjem delovne in življenjske sopotnice Marie Pie Angelini, dal predstavi svoj značilni pečat, poln humorja in otroške naivnosti. Postavitev se duhovito poigrava z vsebinami zgodbe, ki jo je sicer težko jemati resno. Sceno-grafinja in kostumografinja je za stereotipno kitajsko »ilustracijo« izbrala kričeče, lakirane barve vzhodne tradicije in je podčrtala kitajsko ozadje z jasnimi simboli, kot so bambus, cvetice, ptičice v kletkah, kitajske punčke, silhuete gledališča senc. Najmočnejša točka predstave je prav vizualni vtis, z učinkovitimi, pisanimi zavesami, ki s pogostimi menjavami in izrazitimi barvami spremljajo in duhovito komentirajo dogajanje. Režija je dala predstavi dober ritem, ki je slonel na igralskih odlikah vodilnih interpre-tov in na dinamiki prehodov skupin stranskih likov kitajskega in francoskega »tabora«, z dopolnjevalno vlogo plesnih točk. Glasba duhovito črpa iz splošnih eksotičnih vtisov, se vije skozi zabavne in sentimentalne pevske točke v živahnem in lahkomiselnem duhu. Režiser je v sodelovanju z dirigentko Elisabetto Ma-schio izbral filološki prijem, saj je predstava na glasbenem in tekstovnem področju nastala po vzorcu zgodovinskega posnetka iz leta 1932. Izvedba ni blestela po pevski učinkovitosti. V vlogi subretke Cin-ci-la je v pin-up preobleki nastopila sopranistka Skupinski prizor iz prve letošnje operete Elena Rossi, ki ni bila dovolj karizmatič-na za igralsko in pevsko, koketno oblikovanje glavnega lika, fokusa celotne zgodbe in uprizoritve. Čisto, a neprodor-no pevsko izvedbo je večkrat preglasil izvajalski naboj orkestra, nad katerim dirigentka ni imela vedno popolne kontrole. Totalna naivneža, princa in princesko, sta igralsko povsem primerno utelesila v obliki smešne vzhodne risanke mlada Giuseppina Bridelli in Leonardo Cai-mi, ki se je najbolj izkazal z mehkim pevskim tonom. Zbor gledališča, ki gaje tokrat pripravil Alberto Macri, je po začetnem nesoglasju z orkestrom našel zadovoljivo ravnovesje, odrsko pa je po režijskih navodilih deloval nekoliko statično. Vodilni komični vlogi sta bili zaupani tržaškemu igralcu Mauriziu Zac-chigni, ki je z dobro mero humorja prepričljivo odigral vlogo kralja Fon-kija, in gostu Mauriziu Micheliju, ki se je po lanski izkušnji ponovno soočil z večstransko, varietejsko zasnovano operetno vlogo. Moško, komično trojico je učinkovito dopolnil še Gualtiero Giorgini v vlogi funkcionarja Bluma. Dobro razpoložena publika je skozi celo predstavo izrazila svoje odobravanje s številnimi aplavzi, ki so dali spodbudni pečat začetku vsakoletnega tržaškega praznika »male opere«. Ponovitve operete Cin-ci-la se bodo nadaljevale do 20. julija, danes pa bo že na vrsti druga premiera festivala s ponovno postavitvijo, tokrat sicer v dvorani Tripcovich, operete Scugnizza Carla Lombarda in Maria Coste. ROP akk bor - Prispevek ZKB Nov kombi, pomembna in nadvse koristna pridobitev AKK Bor je pridobil nov kombi. Sredstva za nakup vozila je prispevala Zadružna kraška banka, ki je vedno pozorna do potreb najrazličnejših športnih in kulturnih društev na našem teritor-ju. Nov kombi bo omogočil izboljšanje prevozov košarkarjev na gostovanja in do drugih športnih dejavnosti. Na sliki (KROMA): predsednik Bora Knaipp, predstavnik ZKB Stančič, društveni odborniki, trenerji in skupina igralcev. SD VESNA SD MLADINA SKD VESNA vabijo na VAŠItl PRAZNIK VK?IŽU igrajo I.M.I-HAIIII.IIM Souvenir petek, 4• julija ob 21.00 Koncert kubanske glasbe Rieardo Luque con sus amigos Prvič pri nas! Sklad Mitja Čuk in VZS-CEO Mitja Čuk ONLUS vabita na odprtje razstave slik in ročnih izdelkov gojencev VZS Spev mladih v objemu sonca, gozda in morja v torek, I. julija ob II. uri Bambičeva galerija, Opčine, Proseška 131 KD Slovan - Padriče se iskreno zahvaljuje vsem, ki so pripomogli, da je PROSLAVA OB 110-LETNICI DRUŠTVA lepo uspela. Posebna zahvala vaščanom za sodelovanje, domačemu MePZ Skala-Slovan, OPZ Slomšek in MePZ Lipa iz Bazovice, folklorni skupini Kraški šopek iz Sežane, Godbi na pihala s Proseka, narodnim nošam ter vsem sponsorjem in pokroviteljem. Odbor Včeraj sta stopila na skupno življenjsko pot naš Marzio Krizman in Lorena Iskreno jima čestitamo in voščimo vso srečo v skupnem življenju vsi pri Košarkarskem klubu Bor ¿j Čestitke Danes v Miljah naša lušna in pridna MARTINA 6 let praznuje. Vrtec je za seboj pustila in v šolo se odpravlja. Da bi vedno rada v tisto smer hodila, se pridno učila in se z bratcem Janom podila ji želi Nataša z vsemi najdražjimi. Pred 50-imi leti, na ta dan, sta se naša LIDIA in DRAGO vzela; korajžno naprej, tako kot doslej! Kličejo jima Silvia, Nataša, Mario, Devan in Jaro. Mamica LARA, tatko SLAVKO, mama IVA in stric LEO v Ameriki slavijo letos vsak svojo okroglo obletnico rojstva. Črtomir in Nikolaj želita prav vsem vso srečo, polno zdravja, dobre volje in veliko veselja v nadaljnjem življenju. Naša skromna večno mlada gospa PIERINA je leta slavila, danes pa goduje. Vsi vzemimo jo za zgled in ji prisrčno zaželimo še veliko lepih in zdravih let. Vsem današnjim godov-nikom pa navdušen »Bog vas živi!« vsi iz Trebč, ki vas imamo radi. SKD Primorsko iz Mačkolj vljudno vabi na zaključni koncert NONETA Primorsko Koncert bo danes, 29.6.2008 v cerkvi sv. Tomaža v Ospu ob 17. uri, takoj po zaključku sv. maše ob praznovanju vaškega zavetnika sv. Petra. Vljudno vabljeni! MePZ JACOBUS GALLUS ŽUPNIJA SV. JANEZA KRSTNIKA in FANTJE IZPOD GRMADE VABIJO na celovečerni koncert MePZ JACOBUS zborovodja Matjaž Šček danes, 29. junija ob 19.00 v cerkvi sv. Janeza Krstnika v Štivanu Vljudno vabljeni na prireditev ob 95. obletnici godbenega društva "V. PARMA" - TREBČE in 150-letnici rojstva skladatelja Viktorja Parme na dvorišču Ljudskega doma v Trebčah: danes, 29. ¡unija ob 18.00 slavnostni koncert godbe V. PARMA in nastop gojencev godbeniške šole Ribiški muzej tržaškega Primorja sklicuje jutri, 30. junija ob 20.00 v prvem in ob 20.45 v drugem sklicanju v domu Alberta Sirka v Križu 8. OBČNI ZBOR z naslednjim dnevnim redom: • Predsedniško poročilo • Poročilo ravnatelja muzeja • Predstavitev bilance • Razprava • Odobritev poročil in bilance • Razno Vljudno vabljeni vsi ¿lani in prijatelji pomorske kulture i Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: OMV: Proseška postaja 35 AGIP: Furlanska cesta 5, Istrska ul. 155 SHELL: Ul. Locchi 3, Trg Duca degli Abruzzi 4 ESSO: Ul. Flavia 120/1, Sesljan center, Ul. Carnaro - državna cesta 202 - km 3+0,67 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VE-TS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Katinara - Ul. For-lanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL: Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL: Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. / ŠPORT Nedelja, 29. junija 2008 9 D SKD TA BOR POLETJE POD KOSTANJEM četrtek, 3. julija 2008, ob 21.00 KDO VAM PA JE TO DELU? (igra Boris Kobal, režija Jaša Jamnik); četrtek, I O. julija 2008, ob 21.15 FOLKEST 2008 koncert skupine NEW CELESTE {Škotska)] četrtek, IT. julija 2008, ob 21.15 celovečerni film JUNO; četrtek, 24. julija 2008, ob 21.00 večer istrskih pesmi z RUDIJEM BUČARJEM; četrtek, 31. julija 2008, ob 21.00 KONCERTsardinskega zbora PAULIS Dl URI (,SASSARI). Za podrobnejše informacije www.skdtabor.it Vse prireditve bodo na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah, V primeru slabega vremena pa v dvorani. Včeraj danes Danes, NEDELJA, 29. junija 2008 PETER IN PAVEL Sonce vzide ob 5.19 in zatone ob 20.58 - Dolžina dneva 15.39 - Luna vzide ob 0.34 in zatone ob 17.15. Jutri, PONEDELJEK, 30. junija 2008 EMILIJA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 28,4 stopinje C, zračni tlak 1018,5 mb ustaljen, veter 17 km na uro, vzhodnik severo-vzhodnik, vlaga 45-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 20,5 stopinje C. OKLICI: Gabriele Cappellini in France-sca Ditto, Stefano Buzzai in Patrizia Poz-zeccco, Giovanni De Mattia-Toffoli in Daniela Turco, Giovanni Pulvirenti in Ivana Dimartino, Cristiano Giannopulo in Silvia Bernazza, Franco Allegro in Elisa Bastiani, Giuseppe Lo Gatto in Alessandra Butti, Matteo Montesano in Giu-lia Pozzecco, Davide Mucibello in Cristina Mattioli, Mauro Bembich in Fulvia Ferluga, Lorenzo Sossi in Daniela Pitac-co, Andrea Mazzarol in Valentina Di Lu-ca, Carloaugusto Mironici in Maria Ric-carda Miniussi, Paul Herve Domgo Feffe in Josiane Lydie Momo Donfack, Roberto Capassi in Paola Fei, Rade Peric in Tanja Matejic, Johannes Roland Gras-sberger in Olivia Migoya Orve Yenca, Destan Delipi in Cristina Mora Carsto Olymar, Thomas Sullini in Edda Borto-lotti, Francesco Vicari in Antonella Gua- [13 Lekarne Nedelja, 29. junija 2008 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. DelTIstria 18, Škedenj - Ul. di Servola 44, Trg Liberta' 6, Bazovica. Loterija 28. junija 2008 Bari 42 83 52 13 79 Cagliari 73 32 84 88 50 Firence 48 89 88 41 67 Genova 41 52 88 37 67 Milan 25 66 72 80 70 Neapelj 6 9 48 16 47 Palermo 52 18 61 21 24 Rim 19 72 57 90 73 Turin 32 55 59 67 26 Benetke 56 76 49 21 34 Nazionale 57 7 17 54 62 Super Enalotto Št. 78 6 19 25 42 48 52 jolly56 Nagradni sklad 3.384.940,17 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 29.869.415,00 € 1 dobitnik s 5+1 točkami 676.988,03 € 20 dobitnikov s 5 točkami 25.387,06 € 1.891 dobitnikov s 4 točkami 268,50€ 73.269 dobitnikov s 3 točkami 13,85 € Superstar 57 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 1 dobitnik s 5 točkami 634.676,50 C 5 dobitnikov s 4 točkami 26.850,00 € 240 dobitnikov s 3 točkami 1.385,00 € 3.741 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 20.349 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 40.778 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. DelTIstria 18 - 040/7606477, Škedenj - Ul. di Servóla 44 - 040/816296, Bazovica - 040/9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. DelTIstria 18, Škedenj - Ul. di Servola 44, Trg Liberta' 6, Bazovica -040/9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Liberta' - 040/421125. Od ponedeljka, 30. junija do sobote, 5. julija 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. dell'Orologio 6 - 040/300605, Melara - Ul. Pasteur 4/1 - 040/911667, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040/271124, Prosek - 040/225340 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. dell'Orologio 6, Melara - Ul. Pasteur 4/1, Drevored 20. Septembra 6, Milje -Ul. Mazzini 1/A, Prosek - 040/225340 -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Drevored 20. Septembra 6 - 040/371377. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraz-nična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino ALCIONE - 15.45, 18.30, 21.15 »San-guepazzo«. AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »L'incredibile Hulk«. ARISTON - 20.00 »Lettere dalla Sicilia«; 21.45 »Come tu mi vuoi«. CINECITY - 10.45, 11.00, 13.00, 15.05, 16.15, 17.30, 18.30, 19.50, 21.30, 22.10 »Un'estate la mare«; 10.50, 13.15, 15.15, 17.40, 20.00, 22.00 »La notte non aspetta«; 11.00, 13.15, 15.00, 16.30, 17.25, 18.50, 19.50, 21.30, 22.10 »L'in-credibile Hulk«; 10.45, 12.50, 16.40, 20.20 »Un amore di testimone«; 11.00, 14.50, 18.35, 22.15 »E venne il giorno«; 11.00, 15.00, 17.25, 19.50, 22.10 »Indiana Jones e il regno del teschio di cri-stallo«. EXCELSIOR - 16.15, 18.20 »Il divo«; 21.00 »Noi due sconosciuti«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.30, 21.00 »Sotto le bombe«. FELLINI - 16.45, 18.15, 22.00 »E venne il giorno«; 19.45 »Gomorra«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.15, 18.50, 20.30, 22.10 »Un amo-re di testimone«. GIOTTO MULTISALA 2 - 17.30, 19.30, 21.30 »Un'estate al mare«. KOPER - KOLOSEJ - 16.00, 19.00, 22.00 »Sex v mestu«; 17.50, 19.50, 21.50 »Dogodek«; 17.10, 19.20, 21.30 »Dva dni v Parizu«. LJUDSKI VRT -Festival Maremetraggio-21.30 »Amici all'italiana«; »Jean Paul«; »Mosca«; »Una passione non trascu-rabile«; »Bendito MAchine«; »Die Flugbegleiterin«; »Final Journey«; »L'autoroute«; »I am Bob«; »Metodo«; »Sold out«; »The air ace«; »Wives'su-permarket«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Un'estate al mare«; Dvorana 2: 16.40, 18.20, 20.15, 22.15 »La notte non aspetta«; Dvorana 3: 16.30, 18.00 »Impy e il mondo dell'isola ma-gica«; 19.30, 21.45 »Sex and the city«; Dvorana 4: 16.30 »Indiana Jones e il re-gno del teschio di cristallo«; 18.20, 20.15, 22.15 »Rovine«. SUPER - Film prepovedan mladim pod 18. letom starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.00, 22.10 »Un'estate al mare«; Dvorana 2: 17.50, 20.00, 22.10 »La notte non aspetta«; Dvorana 3: 17.40, 20.00, 22.10 »L'incredibile Hulk«; Dvorana 4: 17.40, 20.10, 22.10 »E venne il giorno«; Dvorana 5: 17.40, 19.50, 22.00 »Un amore di testimone«;. 3 Poslovni oglasi V CENTRU RICMANJ PRODAJAMO HIŠO, površina 120 kv.m. na dveh nivojih, s čudovitim pogledom na tržaški zaliv. Pritličje sestavlja kuhinja, jedilnica z dnevno sobo, kopalnica s tuš kabino, prvo nadstropje tri prostorne sobe; vsaka soba je opremljena s klimo in ogrevanjem. Nepremičnino sestavlja tudi 70 kv.m. dvorišča in 38 kv.m. taverna s straniščem. Cena 295.000€. Telefon 339 44 21 846 v popoldanskih urah. GOSTILNA Z RIBAMI na Konto-velu išče osebo za delo v kuhinji. Tel. 347-8878193 IŠČEMO OSEBO termo tehnika ali inženirja za administrativno delo. Inštalacijsko podjetje - Tel. 040/225035 IŠČEMO OSEBO za skladišče in dostavo na dom, sposobnega za delo s strankami, dobro znanje italijanščine, slovenščine, hrvaščine. Tel. 0422/881014 Barbara SEŽANA CENTER novo stanovanje: velik dnevni prostor, dve spalnici, kopalnica, terasa, klet in parkirno mesto v garaži dajemo v najem. ARTES0402158112 ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA RAZPISUJE ENO MESTO za delovno prakso proti štipendiji, s trajanjem 6 mesecev, od septembra 2008. Zaželjena je univerzitetna diploma, odlično poznavanje slovenskega in italijanskega jezika, uporaba računalnika, vozniško dovoljenje z lastnim avtomobilom in brezpogojna ljubezen do knjige. Prošnjo z življenjepisom poslati do 14. julija 2008 na naslov: ZTT, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst Turistične kmetije KMEČKI TURIZEM ANTONIČ V CEROVLJAH, s suhim prigrizkom, je odprt ob sobotah in nedeljah. 040/299798 0 Mali oglasi DVOSOBNO STANOVANJE popolnoma opremljeno, za štiri osebe, dajem v najem od 1. julija v Štivanu pri Devinu. Tel. 040-208989. ISTRA - PULA (četrt Stoja) dajem v najem dvosobni apartman za 2-5 oseb, 100 m od morja, klima, grill, parkirišče, terasa, gugalnica za otroke. Dnevno 50,00 evrov za meseca julij in avgust. Za dodatne informacije klicati na tel. št.: 347-8601614 (g.a Kosanovic). IŠČEM DELO za oskrbo starejše osebe. Tel. 040-220723 ali 329-6055490. IŠČEM STANOVANJE v najem z dvema spalnima sobama, primerno za priletno osebo. Tel.: 348-4109411. JADRNICO COMET 850 dobro opremljeno, ugodno prodam. Zainteresirani pokličite na tel. št.: 337-549056. PODARIM SIMPATIČNE MUCKE ljubitelju živali. Tel. št. 040-9278193. PRODAM domače kraške salame. Tel. št.: 040-299442. PRODAM lepo in svetlo stanovanje v Tržiču. Novogradnja v končni fazi, pritličje, 70 kv.m + 300 kv.m terase, 2 spalnici, kopalnica, dnevna soba s kuhinjo, parkirni prostor v garaži. Vseljivo predvidoma novembra 2008, trenutno je se možno izbrati notranjo dodelavo. Tel. št.: 347-3404638. PRODAM BOX GARAŽO za dva avtomobila v bližini komercialnega centra Il Giu-lia. Primerno tudi kot skladišče. Telefonirati ob uri obedov na št. 040-566353. PRODAM FORD FUSION oktober 2005, 1600 bencinski pogon, 100 KM, full optional, sive metalizirane barve v odličnem stanju. Tel. 335-8173057. PRODAM KOZLIČKE - Zainteresirani pokličite na tel. št.: 335-6121077. PRODAM stiskalnico (preša) in mlin za grozdje. Tel. 040-229243. PRODAM traktor Zetor 7245, letnik 1988, 1280 prevoženih ur, kabina 4x4, zračne zavore za prikolico Paterniani in traktor Zetor 6711, letnik 1978, obnovljen motor, 530 prevoženih ur, varnostni lok. Tel. 040-228932. STANOVANJE NA OPČINAH novejše poslopje, mirna zelena sončna lega, odlično stanje, kuhinja, štiri sobe (od katerih mansarda razdeljiva na 2 sobi in dnevna), 2 kopalnici, 2 terasi, garaža in parkirno mesto, velik stanovanjski vrt, 3. nadstropje z dvigalom, prodajamo. Zainteresirani pokličite na tel. št.: 040213837 od 20.00 do 20.30. 9 Šolske vesti ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ FRAN MILČINSKI organizira naslednje poletne tabore: jezikoslovni »Krpanova kobila« v Sevnem, od danes, 29. junija, do 5. julija (od 10. do 15. leta) slovenščina in jahanje; Kemijski »Čarobni napoj« v Ljubljani, od 6. do 11. julija (od 2. razreda dalje); angleški »Jezi-kajte!« v Postojni, od 24. do 29. avgusta (od 8. do 15. leta); računalniško in šahovsko delavnico »Mišk@« v Trstu, od 1. do 5. septembra (od 3. razreda dalje). Za dodatne informacije in prijave sem Vam na razpolago na tel. 040567751, ali mobi: 320-2717508 (Tanja) in po e-pošti: franmilcinski@gmail.com. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da mora učno osebje, ki je pogojno vključeno v pokrajinske lestvice (bivše permanentne) za šole s slovenskim učnim jezikom tržaške pokrajine, najkasneje do ponedeljka, 30. junija, na Uradu za slovenske šole v ulici S. Anastasio, 12, predstaviti osebno izjavo o pridobitvi usposobljenosti za poučevanje na osnovni šoli ali habilitacije, ki je predvidena za otroški vrtec ali za posamezne natečajne razrede. Do istega dne lahko tudi kandidati, ki so že polnopravno vključeni v zgoraj omenjene lestvice, predstavijo istemu uradu morebitne nove naslove za poučevanje podpornega pouka. Pridobljeno specializacijo za podporni pouk lahko do 1. julija Uradu za slovenske šole predstavijo tudi kandidati, ki so v lestvicah rednih natečajev, da se tako vključijo v posebne sezname za poučevanje podpornega pouka, ki so priloženi še veljavnim lestvicam rednih natečajev. Obrazce za predstavitev prošnje lahko Interesenti dobijo na tajništvih posameznih šol ali na Uradu za slovenske šole, ki je tudi na razpolago za morebitna pojasnila. DTTZ ŽIGE ZOISA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah in sicer od 5. julija do 30. avgusta 2008. Med tednom bo tajništvo odprto od 9. do 14. ure. S Izleti SPD Gorica, na zeleno piramido nad dolino Bele. Zahtevna označena pot, potrebna zelo dobra kondicijska pripravljenost, predvideno je od 11 do 12 ur hoje z 2000 m višinske razlike. Možnost organiziranega prevoza. Sestanek z udeleženci v društvenih prostorih v četrtek, 3. julija, ob 18. uri. Vodi Miranda Čotar. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V TRSTU prireja v soboto, 19. julija, izlet po Notranjski in na Mašun, kjer bo potekalo družabno srečanje s pobratenim društvom iz Ilirske Bistrice. Informacije in vpisovanje do petka, 4. julija, med 9. in 13. uro, na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8, Trst, tel. št.: 040360072. SKUPINA 85 VABI NA IZLET PO POTEH PRIMOŽA TRUBARJA V TUEBINGEN (Nemčija): 4. julija odhod avtobusa iz Trga Oberdan ob 6. uri; nastanitev v hotelu 3. kat.; predvidena cena izleta je 360,00 evrov. Ogledali si bomo naslednja mesta: Muenchen, Ulm, Tuebingen, Rottenburg. Povratek v Trst 7. julija v večernih urah. Za dodatne informacije in vpise poklicati na tel. št.: 348-5289452 ali 040-772545. PD NOVA GORICA vabi v nedeljo, 6. julija, na izlet na Pisimoni (1880m), Monte Crostis (1894m) - Karnijske alpe - Italija. Izlet je organiziran v sodelovanju z t Po hudi bolezni nas je zapustil Francesco Dilema (Franco) Zalostno vest sporočajo žena Nadja, hči Barbara z družino, tašča Jušta, svak Bogdan in ostalo sorodstvo Pogreb bo v sredo, 2. julija ob 12.10 iz ulice Costalunga v cerkev sv. Mihaela v Zgoniku Salež, Bajta, Opčine, 29. junija 2008 Kraško pogrebno podjetje Lipa Ob izgubi dragega Francota izrekamo Nadji, Barbari in svojcem iskreno sožalje Danica, Giorgio, Sonja in Boris t V 95. letu starosti nas je zapustila naša draga Jožica Zahar (Pepca) Zalostno vest sporočajo Marija, Gabriella in Luciano z družino Pogreb bo v torek, 1. julija ob 9.55 iz ulice Costalunga v cerkev v Borštu. Namesto cvetja darujte v dobrodelne Boršt, Zabrežec, 29. junija 2008 Pogrebno podjetje Lipa-San Giusto Boljunec Ob bridki izgubi dragega očeta in moža BOGDANA izrekamo občuteno sožalje Valentini, Mateju in Ksenji Jana, Tom, Andrej, Alja, Marina, Katja, David, Peter, Marko, Goran, Kristina, Martin, Maja, Kristjan Valentini in družini izrekamo občuteno sožalje v tem težkem trenutku prijatelji iz Brega Nedelja, 29. junija 2008 0 Prireditve KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ in Galerija Rika Debenjaka iz Kanala ob Soči pripravljata spominsko razstavo ob 50-letnici smrti goriškega umetnika Lojzeta Špacapana. Da bi likovnika čim bolj popolno predstavili, se organizatorja obračata na ustanove in zasebnike s prošnjo po informacijah in even-tuelno posojo del za razstavo. Prosim kličite na tel. št.: 0039-0481-531445 med 8.30 in 12.30 (Kulturni center Lojze Bratuž). VLJUDNO VABLJENI NA 95-OBLET-NICO GODBENEGA DRUŠTVA »V. PARMA« iz Trebč in 150-letnice rojstva skladatelja Viktorja Parme na dvorišču Ljudskega doma v Trebčah: danes, 29. junija, ob 18. uri, slavnostni koncert in nastop gojencev Godbeniske šole. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM IN MISIJONSKI KROŽEK vabita na prijetno misijonsko popoldne, ki bo danes, 29. junija, ob 17. uri, v Marijinem domu v Rojanu, ulica Cordaroli. 29. Mi-sijonarka s.Marija Sreš bo z videopo-snetkom in besedo prikazala svoje delovanje v Indiji. Za razvedrilo bo igral ansambel Mladi kraški muzikanti. Vabljeni! MEPZ JAKOBUS GALLUS, župnija Sv. Janeza Krstnika in Fantje izpod grmade prirejajo celovečerni koncert zbora Gallus. Koncert bo danes, 29. junija, ob 19. uri v Štivanski cerkvi. Toplo vabljeni! NONET PRIMORSKO pod vodstvom Aleksandre Pertot vabi na zaključni koncert, ki bo danes, 29. junija, v cerkvi Sv. Tomaža v Ospu, ob praznovanju vaškega zavetnika Sv. Petra. Koncert ob 17. uri, takoj po Sv. maši, ki se bo začela ob 16. uri. Vljudno vabljeni. SKLAD MITJA ČUK IN VZS-CEO MITJA ČUK ONLUS vabita na odprtje razstave slik in ročnih izdelkov gojencev VZS »Spev mladih v objemu sonca, gozda in morja«, v torek 1. julija, ob 11. uri, v Bambičevo galerijo na Opčinah. OKTET ODMEVI IN ŽUPNIJA SV. MIHAELA IZ ZGONIKA vabita na koncert »V spomin na Mariota«. Koncert bosta oblikovala oktet Odmevi iz Saleža ter ZPZ Vesela Pomlad, v četrtek, 3. julija, ob 21. uri, v cerkvi sv. Urha v Sa-matorci, ob prazniku cerkvenega zavetnika. Toplo vabljeni! SKD TABOR - POLETJE POD KOSTANJEM 2008 v Prosvetnem domu na Opčinah: četrtek, 3. julija, ob 21. uri, »Kdo vam je to delu« (igra Boris Ko-bal, režija Jaša Jamnik); četrtek, 10. julija, ob 21.15, Folkest 2008 koncert skupine »New Celeste« (Škotska); četrtek, 17. julija, ob 21.15, celovečerni film »Juno«; četrtek, 24. julija, ob 21. uri, večer istrskih pesmi z Rudijem Bučarjem; četrtek, 31. julija, ob 21. uri, koncert sar-dinskega zbora »Paulis di Uri« (Sassa-ri). V primeru slabega vremena bodo prireditve v dvorani. Za podrobnejše informacije www.skdtabor.it. Pokrovitelj: Pokrajina Trst; pobudo so podprli: rajonski svet za vzhodni Kras, Zadružna kraška banka, Zveza slovenskih kulturnih društev, Nova Conad -Društvena prodajalna na Opčinah in razni domači trgovski obrati. 13 Obvestila OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da ponovno odpira svoja vrata »Poletni Net point« v Nabrežini. To je brez- plačna računalniška delavnica za otroke in mlade do 14. leta starosti, ki se želijo naučiti pravilno uporabljati računalnik. Polenti Net Point bo odprt s sledečim urnikom: ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure. Vse informacije in vpisne pole dobite pri okencu urada za stike z javnostjo, v Grudnovi hiši v Nabrežini št. 158 (brezplačna telefonska številka 800002291, urnik poslovanja: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob ponedeljkih in sredah tudi od 14. do 17. ure. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM Srečko Kosovel iz Trsta organizira: Poletne centre za otroke od 1. do 12. leta starosti. Kolonijo v Domu Planinka (Pohorje) za otroke/mladostnike od 6. do 16. leta starosti. Kolonijo v Domu Špadici (Poreč) za otroke/mladostnike od 7. do 15. leta starosti. Vpisovanje je odprto do zasedbe razpoložljivih mest, na sedežu Združenja v Ul. Ginnastica 72 (Tel.: 040573141). GLASBENA MATICA obvešča cenjene stranke, da bo do 31. julija 2008 tajništvo odprto s poletnim urnikom: od 9. do 12. ure. Zaradi poletnega dopusta bo zaprto od 1. do 23. avgusta 2008. Od 25. avgusta 2008 dalje bo odprto s poletnim urnikom. KRUT obvešča, da bo pisarna odprta s poletnim urnikom, od 9. do 13. ure. KRUT obvešča, da je v teku vpisovanje za drugo skupino za Terme Radenci. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel.: 040-360072. DANES, 29. JUNIJA, bo ob ruševinah pri sv. Tomažu na Gročani slovesno praznovanje sv. Tomaža. Sv. mašo bo ob 15. uri daroval g. Iztok Mozetič, pel pa združeni zbor ZCPZ iz Trsta. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira avtobusni prevoz Opčine-LJ-Opčine za ogled nastopov na Evropskem pokalu Cheerleadinga, ki bo 5. in 6. julija v hali Tivoli. Vabimo člane, prijatelje in simpatizerje naj se čimprej javijo na tel.št. 349-7597763 (Nastja) ali na info@cheerdancemillenium.com. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira pod pokroviteljstvom ZSŠDI »Poletni intenzivni plesni teden« za otroke od letnika 1998 do letnika 2004 v telovadnici pri Banih v dveh terminih: od 25. do 29. avgusta ter od 1. do 5. septembra. Vpis in info na tel. št. 04 -226332 ali na info@cheerdancemille-nium.com. NARODNA ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA bo odprta s poletnim urnikom od ponedeljka, 30. junija do petka, 29. avgusta od 8. do 16. ure. Zaradi poletnega dopusta bo zaprta od ponedeljka, 28. julija do četrtka, 14. avgusta. OBČINA DOLINA - Odborništvo za Socialno službo organizira od 7. do 14. septembra letovanje v Riminiju za občane, ki so dopolnili 60. leto starosti. Vpisovanej bo potekalo v Anagraf-skem Uradu do ponedeljka, 30. junija, od 8.30 do 12.15 ter od 14.30 do 16.45. Stroški letovanja v breme udeležencev se določajo na podlagi dohodkov. Prošnji je treba priložiti sledečo dokumentacijo: Kopijo davčnih dohodkov za leto 2007 (730/2008 ali UNICO/2008 ali CUD/2008); kopijo zdravstvene izkaznice; izjavo o primernem zdravstvenem stanju za letovanje na ustreznem obrazcu, ki ga pripravi Občina. Vpis bo veljaven samo, ko bo predložena vsa zgoraj navedena dokumentacija. TRST OBČINSKA UPRAVA REPENTABOR sporoča, da bo v prostorih otroškega vrtca na Colu v obdobju od ponedeljka, 30. junija do 11. julija, poletni center namenjen otrokom od 3. do 10. leta starosti. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Info: 040-327335. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA sporoča, da bo v juliju in avgustu tržaški urad odprt od 9. do 14. ure. VINOTEKA V ZGONIKU vabi na ogled fotografske razstave »Schengenska meja - zgodovinski december 2007«. Razstavljata: Boris Prinčič in Bogdan Ma-carol ter na ogled razstave kamnitih izdelkov Sandija Šuca. Razstava bo odprta do ponedeljka, 30. junija. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi od ponedeljka, 30. junija do 12. septembra, delovali s poletnim urnikom in sicer od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. KMEČKA ZVEZA vabi na srečanje, ki bo v torek, 1. julija, ob 20.30, v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, na temo: »Kmetijstvo in teritorij v tržaški pokrajini«. Namen srečanja je pogovoriti se o stanju, problemih in razvojnih možnosti našega kmetijstva in teritorija, predvsem v odnosu do pristojnih oblasti. Toplo vabljeni. MLADINSKI KROŽEK PROSEK KON-TOVEL IN RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS prirejata kino na prostem na dvorišču rajonskega sveta (Prosek 159), v torek, 1. julija, ob 21. uri, film v slovenskem jeziku »Kajmak in marmelada«, v četrtek, 3. julija, ob 21. uri, risanka »Bee Moovie« in v torek, 8. julija, ob 21. uri, film »Blood Diamond«, kandidat petih Oskarjevih nagrad. Vstop prost. TPPZ PINKO TOMAŽIČ vabi v torek, 1. julija, ob 20.30, na sedež na Padričah člane in izletnike v Bosni, na tovariško srečanje ob zaključku sezone in obenem sporoča, da bo v petek, 4. julija, odhod avtobusa za koncert v Bertokih ob 17. uri, v nedeljo, 6. julija za koncert v Vitovljah pa ob 9. uri. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. Kosir vabi člane in prijatelje na redno sejo, ki bo v sredo, 2. julija, v Gregorčičevi dvorani v Ul. S. Francesco 20, ob 19. uri. DRAGA MLADIH 2008 bo potekala od 3. do 6. julija 2008 v Gorici in Novi Gorici. V okviru srečanja, namenjenega mladim od 17. leta navzgor, bodo potekale okrogle mize in številne delavnice (novinarska in fotografska, plesna in glasbena, kuharska, slikarska, de-batna in športna delavnica). Na sporedu so tudi številni izleti. Za vse informacije in prijavo www.dragamladih.org, rast_mladi-ka@hotmail.com ali 040-370846 (Tatjana, ob sredah od 9. do 12. ure) ali 3400541721 (Patrizia). GODBENO DRUŠTVO PROSEK vabi na šagro na »B'lancu« od petka 4. do nedelje, 6. julija, na Proseku. Zabavali vas bodo ansambla »Souvenir« in »Mi« ter Marijana Mlinar. V nedeljo od 17. ure dalje glasbena delavnica za otroke, ob 19. uri nastop Mladih Kraških Muzi-kantov. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih štiri 10-dnevne jadralne tečaje na jadrnicah tipa optimist. Tečaji so namenjeni otrokom, ki so rojeni od leta 1995 do 2001 in znajo plavati. Tečajniki imajo poskrbljeno jadrnico, rešilni jopič, kosilo, za- varovanje in vpis v F.I.V. Tečaji se odvijajo od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure. Tretji tečaj od 7. do 18. julija in četrti tečaj od 21. julija do 1. avgusta 2008. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure in ob sobotah, od 16. do 18. ure, na našem sedežu v Sesljan-skem zalivu, oziroma na tel/fax: 040299858 ali e-mail: info@yccupa.org ter na spletni strani: www.yccupa.org. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi mlade, ki bi radi preživeli eno leto v okolju slovenskih organizacij, in se v njih aktivno udej-stvovali, da se prijavijo na razpis. Rok za predložitev prošnje za prostovoljno civilno službo zapade 7. julija 2008. Vse informacije in navodila za predložitev prošnje lahko interesenti dobijo v uradih Zveze slovenskih kulturnih društev v Trstu, ul. S. Francesco 20 ali na tel. št.: 040-635626, e-pošta trst@zskd.org, vsak dan od ponedeljka do petka, v dopoldanskih urah; ali na sedežu Arci Ser-vizio Civile, ul. F.Severo 31, tel.: 040761683, trieste@arciserviziocivile.it prav tako ob delavnikih v dopoldanskih urah. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane Pokrajinskega sveta SKGZ za Tržaško, da bo seja v torek, 8. julija, ob 18. uri ob prvem in ob 18.30 v drugem sklicu na društvenem sedežu SKD Valentin Vodnik (Dolina 230). MLADINSKI ODSEK PLANINSKEGA DRUŠTVA NOVA GORICA vabi vse osnovnošolske otroke, ki so zaključili 4. ali višji razred OŠ v Mladinski planinski tabor, ki bo potekal v Kamniški Bistrici od 19. do 27. julija 2008. Prispevek za tabor znaša 140,00 evrov in je plačljiv v dveh obrokih. Izpolnjene prijavnice z vplačilom prvega obroka sprejemamo na sedežu PD Nova Gorica do 10. julija! Več informacij na tel. št.: 041890468 Erik. OBČINSKA UPRAVA REPENTABOR obvešča domače ustvarjalce na področju slikarstva, fotografije, oblikovanja kamnitih izdelkov in drugih del, ki želijo sodelovati na razstavi krajevnih umetnikov in ustvarjalcev v sklopu Praznika terana in pršuta v Duto-vljah (16. in 17. 8.), da se prijavijo na občinskem tajništvu najkasneje do četrtka, 10. julija letos. AŠD SOKOL sklicuje v petek, 11. julija, redni občni zbor ob 20.30 v drugem sklicanju v prostorih SKD Igo Gruden, Nabrežina 89. Dnevni red: otvoritev občnega zbora ter namestitev delovnega predsedstva, poročilo predsednika, blagajniško poročilo in odobritev obračuna za leto 2007 in proračuna za leto 2008, razprava o predsedniškem in blagajniškem poročilu, poročilo predsednika nadzornega odbora in ra-zrešnica, pozdravi gostov, volitve novega odbora, razno. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, pod pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi na družabno srečanje pod zvezdami, ob kozarcu penine, ob nastopu plesne skupine »Diamante« v petek, 11. julija, ob 21. uri. Vstop samo z vabilom. Za informacije so na voljo naslednje tel. št.: 040-411635 ali 040415797 ali 338-7845845. TPK SIRENA organizira tudi letos tri poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 13. leta starosti. Pogoja za vpis sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Klub nudi tečajnikom vso -/ opremo, vpis v Jadralno zvezo in spremstvo na plovbi. Urnik: od ponedeljka do petka od 8.30 do 17. ure. 3. tečaj - od 14. julija do 25. julija. Vpisovanje: najkasneje 7 dni pred začetkom vsakega tečaja. Podrobnejše informacije so na razpolago v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored, 32, ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure ter ob sredah od 9. do 11. ali na tel. 040422696. ŽUPNIJA SV. KRIŽ pri Trstu namerava v sodelovanju z mladimi animatorji iz Slovenije in s šolskimi sestrami De Notre Dame organizirati »Oratorij« za osnovnošolske otroke in dijake nižje srednje šole, od ponedeljka, 14. julija, do petka, 18. julija, v Slomškovem domu v Sv. Križu. Vsi, ki se zanimate za ta oratorij se priglasite čimprej na tel. št.: 040-220693 ali 347-9322123, kjer boste dobili vse ostale informacije. Lahko si Slomškov dom pridete tudi ogledat. ORATORIJ ZA OSNOVNOŠOLSKE OTROKE IN DIJAKE NIŽJE SREDNJE ŠOLE - bo potekal od ponedeljka, 14. julija, do petka, 18. julija, v Slomškovem domu v sv. Križu pri Trstu. Zborovanje od 8.30 do 9. ure; ob 9. uri dvig zastave, zgodba, delo po skupinah, malica z odmorom, razne delavnice; ob 12. uri kosilo, popoldanske dejavnosti, igre, petje, itd.; ob 15.30 spust zastave in odhod domov do 16. ure. Za vpis lahko pokličete na tel. št.: 040-220693 ali 347-9322123. Vabljeni tudi višješolci in študentje iz Slovenije. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV IN JSKD prirejata 4. Mednarodni mladinski godbeniški laboratorij namenjen godbenikom od 9. do 20. leta starosti. Odvijal se bo v Dijaškem domu v Portorožu od 20. julija do 26. julija 2008. Dodatne informacije nudi ZSKD (tel. št. 040-635626). JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. Tečaji bodo celotedenski in ob vikendih, v sledečih izmenah: 2. tedenski od 21. do 25. julija, od 10. do 16. ure. Datumi tečajev ob vikendih: 2) 4., 5., 6., 12. in 13. julija; 3) 18., 19., 20., 26. in 27. julija. V petek zvečer teorija, sobota in nedelja na morju od 10. do 16. ure. V juliju so možne individualne ure windsurfa in po dogovoru organiziramo tečaje tudi v drugih terminih. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Sesljan-skem zalivu, oziroma na tel/fax: 040299858 ali e-mail: info@yccupa.org ter na spletni strani: www.yccupa.org. MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA v soorganizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev za srednješolce se bo odvijala na Debelem Rtiču od 27. julija do 2. avgusta. Dodatne informacije nudi ZSKD (tel. št. 040-635626, 0481531495). KRUT obvešča, da se nadaljuje vpisovanje za skupinsko letovanje na Malem Lošinju od 31. avgusta do 7. septembra. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul Cicerone 8/b, tel.: 040360072. Id Osmice V PREBENEGU NA BRŽNICI je Davorin Bandi odprl osmico. Nudi domač prigrizek in kapljico vina. OSMICO smo odprli pri Terčonovih v Mavhinjah 42. Tel. 040-299450. Toplo vabljeni! IZTOK je v Slivnem odprl osmico. Tel.: 040-200634. Vabljeni. JUTRI, 30. JUNIJA, bomo pri »Repi« na Kontovelu odprli osmico. Vabljeni! NA DOLGI KRONI (DOLINA) je Rado Kocjančič odprl osmico. OSMICO ima Skupek odprto v Kolu-drovci. OSMICO V SAMATORCI sta odprla že 25. leto Stanko in Alma. Priporočamo se za obisk. Tel. 040-229349. OSMICO v Bazovici sta odprla Nada in Boris. OSMICO smo odprli pri Cesarjevih v Sa-ležu 24. Tel. 040-2296058. Vabljeni! OSMICO smo odprli pri Jurčevih v Ce-rovljah 30. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Med-javasi št. 14; tel. 040-208553. STANKO je na Opčinah odprl osmico. V REPNIČU PRI REBULOVIH je odprta osmica. Vabljeni! GLAVNA DIREKCIJA ZA KMETIJSKE, NARAVNE, GOZDNE VIRE IN GORSKE PREDELE Služba za gozdovno upravljanje in gozdovno protipožarno zaščito IZJAVA 0 STANJU VELIKE NEVARNOSTI GOZDNIH POŽAROV OD 1. JULIJA 2008 DO 31. AVGUSTA 2008 ZA CELOTNO OBMOČJE DEŽELE FURLANIJE JULIJSKE KRAJINE, Z IZJEMO PREDELOV, KI NISO VKLJUČENI V DEŽELNI PLAN ZA ZAŠČITO GOZDNE DEDIŠČINE PRED POŽARI. Obveščamo, da je Predsednik Dežele - na osnovi 7. člena Deželnega zakona št. 8 z dne 8. februarja 1977, ki se nanaša na predpise za zaščito gozdov pred požari in ob upoštevanju, da sta v naravnem okolju prisotna naravna vegetacija in naravno gorivo v juliju In avgustu zaradi visokih temperatur In manjše deževnosti podvržena lažjemu vžigu ter da razpoložljivi statistični podatki kažejo, da se v tem obdobju, čeprav z različno razporeditvijo glede na teritorialna območja, znatno poveča število gozdnih požarov, - izdal odlok št. 143 z dne 25. junija 2008, s katerim razglaša od 1. julija do 31. avgusta stanje velike požarne nevarnosti gozdov na celotnem območju dežele Furianije Julijske krajine z izjemo predelov, ki niso vključeni v deželni plan za zaščito gozdne dediščine pred požari. Vtem obdobju in na teh območjih je, poleg že veljavnih prepovedi, še prepovedano: - odvreči prižgane vžigalice in še neugasle cigarete; - razstreliti mine, razen v primeru specifičnih avtorizacij oddelčnega inšpektorata za gozdove; - izvajati katerokoli opravilo, ki lahko predstavlja takojšnjo ali posredno požarno nevarnost. Kršitve navedenih prepovedi so kaznive na osnovi predvidenih kazni v 3. odstavku 13. člena deželnega zakona št. 8/1977. Meščane pozivamo, da nemudoma sporočijo vsak požar na »zeleno številko za nujo« Deželne civilne zaščite 800500300. Direktor službe Videm, 26. junija 2008 dr. Emiiio Gottardo IIFECU» Komercialist za italijansko tržišče (m/ž) V naše vrste vabimo novega sodelavca na področju prodaje. Izbrani kandidat bo odgovoren za prodajne aktivnosti na področju italijanskega tržišča. Narava dela zahteva veliko mobilnost, pričakuje se obiskovanje obstoječih in novih poslovnih partnerjev v Italiji, udeležbo na sejmih, predstavitvenih delavnicah, promocijskih ter drugih poslovno-družabnih dogodkih. Pričakujemo: - VI. ali Vil. Stopnjo ekonomske, poslovne ali druge ustrezne družboslovne izobrazbe, - vsaj dve leti primerljivih delovnih izkušenj, zaželeno na področju prodaje vturizmu, - aktivno znanje italijanskega in angleškega jezika, - pripravljenost na izdatno delo naterenu, - odlične prodajne in pogajalske spretnosti, - pripravljenost nadelo vtimu, - samoiniciativnost, komunikativnost, pozitivno naravnanost, - vozniški izpit B kategorije. Nudi se zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja v nedoločen čas ter delo v urejenem in profesionalnem delovnem okolju. Prijave z življenjepisom pošljite v roku 8 dni od objave oglasa na e-mail: zaposlitev@lifeclass.net ali po pošti na naslov IstrabenzTurizem d.d., Obala 33,6320 Portorož, Slovenia, s pripisom: 'Za kadrovsko službo". Nedelja, 29. junija 2008 TRST O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it doberdob - Včeraj popoldne prometna nesreča pri Devetakih Pet mlajših oseb ranjenih v trčenju sredi križišča Voznico iz kraja Zoppola so v videmsko bolnišnico sprejeli s pridržano prognozo Huda prometna nesreča se je včeraj pripetila na pokrajinski cesti št. 15, pri Devetakih, kjer sta zasebna avtomobila silovito trčila. Poškodbe je utrpelo pet oseb, med njimi pa je najhuje ranjena 26-letna C.M. iz kraja Zoppola pri Pordenonu, ki so jo s helikopterjem odpeljali v videmsko bolnišnico. Sprejeli sojo s pridržano prognozo. K sreči naj ne bi bila v smrtni nevarnosti. Na zdravljenje v goriško bolnišnico pa so odpeljali 35-letnega M.B., sopotnika dekleta v avtomobilu tipa hunday, dalje 21-letnega E.C. iz Sovodenj, kije bil za volanom avtomobila znamke opel corsa, ter še 18-letnega J.C. in 18-letno I.C., ki sta sedela v oplu. Nihče od njih ni utrpel hudih poškodb. Do prometne nesreče je prišlo okrog 17.30 na križišču pri Devetakih, na razpotju med pokrajinskima cestama št. 15 in št. 9. Preiskavo o vzrokih nezgode vodijo agenti prometne policije, po prvih ugotovitvah pa naj bi trčenje povzročilo neupoštevanje stopa in prednostni smeri vožnje. Po razpoložljivih vesteh se je opel corsa pripeljala po pokrajinski cesti št. 15 Močno poškodovani avtomobil na kraju nesreče, v ozadju reševalci altran iz Doberdoba v smeri Gorice; na križišču je voznik obrnil levo, na pokrajinsko cesto št. 9, kjer pa je trčil v avtomobil znamke hunday, ki je prišel iz nasprotne smeri in ga je upravljala 26-letna voznica iz Zoppole. Do silovitega trka je prišlo sredi križišča. Avto tipa hunday je z uničenim prednjim delom pristal na desni, onkraj cestnega roba, medtem ko se je opel ustavil ob robu poti. Alarm so sprožili ljudje, ki so privozili mimo in so se ob pogledu na ranjence takoj obrnili na službo hitre pomoči 118. Reševalci so se pripeljali z dvema rešilnima voziloma in avtomobilom z zdravnikom. Trije potniki v hundayu in sopotnik v oplu niso utrpeli hujših poškodb in so kar sami izstopili iz avtomobilov, zdravnik pa je takoj ugotovil, da je stanje 26-letnega dekleta resno. Zato so poklicali na pomoč zdravstveno službo s helikopterjem, ki je pristal v dolini sredi kraške gmajne. Ranjenko so položili na nosilo in jo peš po stezi prenesli do helikopterja, ki je nemudoma vzletel proti Vidmu. Goriški gasilci so očistili cestišče, ki je bilo posejano s črepinjami in kosi avtomobilov. gorica - Čezmejno sodelovanje Na cestah mešane policijske patrulje Čezmejno sodelovanje prometne policije se uspešno nadaljuje. Včeraj popoldne je na državni cesti 55 pri Gabrjah nadzorovala promet mešana italijansko-slovenska patrulja, ki jo je sestavljalo pet italijanskih policistov, katerim sta se pridružila še dva novo-goriška kolega. Patrulja se je osredotočila predvsem na kontrolo voznikov mo tor nih ko les, med tem ko sta v prejšnjih mesecih prometni policiji skupaj kontrolirali tovorni promet ob meji. »Sodelovanje poteka v obliki izmenjave informacij in operativnih tehnik. Dva slovenska policista sta najprej na državni cesti 55, potem pa še Slovenski in italijanski policist med včerajšnjim nadzorom prometa pri Gabrjah bumbaca na državni cesti 351 v Fari, spremljala delo goriških kolegov. Tudi italijanski policisti so že spremljali delo slovenskih na novogoriški strani,« je povedal poveljnik prometne policije Gi-anluca Romiti in nadaljeval: »Vsakič se osredotočimo na posamezno kategorijo vozil. Tokrat smo izbrali motorna kolesa, ki se jim v poletnih mesecih preveč mudi na morje, avgusta pa bo mešana patrulja nadzorovala vožnjo avtomobilistov pod vplivom alkohola.« Včeraj je mešana patrulja med 13.30 in 19. uro ustavila 150 vozil, izdala sedemnajst glob in odvzela tri vozniška dovoljenja. »matura« Med zrelimi tudi stotici Jutri na vrsti družboslovni licej Pred komisijo v slovenskem višješolskem središču so včeraj zagovarjali svojo »zrelost« še zadnji maturantje klasičnega liceja, nakar so poleg njihovih objavili še izide z znanstveno-tehnološ-kega liceja. Kot že na tehničnem polu so dijaki na oglasni deski letos prebrali le, če so ali niso izdelali. Izjema so dijaki s stotico; včeraj smo našteli dva, eden od njiju je odnesel tudi pohvalo. Klasični licej Primoža Trubarja: 3. licej - izdelali so Peter Bajt, Irene Costariol, Noemi Cristiani, Tina Frandolič, Jurij Klanjšček, Ivana Nanut, Marlenka Petejan, Anja Petrovčič. Znanstveno-tehnološki licej Simona Gregorčiča: 5. razred - izdelali so Marco Castellani (stotica), Denis Corsi, Gregor Nanut, Tomaž Pahor (stotica s pohvalo), Petra Sovdat, Sebastian Valen-tincic. Jutri bosta zaključni državni izpit polagala še zadnja dva dijaka družboslovnega liceja Gregorčič, nakar bo nad maturo padel zastor. doberdob - Sinoči uradna predaja nove pridobitve Gradina dobila kuhinjo Vizintin: Sprejemni center bo dodatno zaživel - Prefekt De Lorenzo: Biser sredi prelepega okolja V novi kuhinji Marinčič, De Senibus, Vizintin in prefekt De Lorenzo altran V sprejemnem centru na Gradini so včeraj predali namenu novo kuhinjo. Gre za pomembno pridobitev, ki bo prispevala k rasti tega žarišča sredi prelepega kraškega okolja, so sinoči poudarili govorniki z županom Paolom Vizintinom na čelu. Slovesnosti so se poleg bolj skromnega števila domačinov udeležili predstavniki zadruge Rogos, ki center upravlja, prefekt Roberto De Lorenzo in pokrajinski odbornik Marko Marinčič. Župan je poudaril, da se sprejemni center razvija, da se v njem lahko sklepajo poroke, da privablja ljudi od blizu in daleč ter da bo z novo kuhinjo še dodatno zaživel, saj je veliko povpraševanja po prirejanju praznovanj in pogostitev. Prefekt je izrazil navdušenje nad lepoto kraja in centra Gradina, o katerem je dejal, da je pravi biser sredi čudovite narave. Prevzeli sta ga predvsem kraška arhitektura in muzejska soba, ki si jo je poglobljeno ogledal in pokazal veliko zanimanje za zgodovino in kulturo Krasa. Predajo kuhinje sta spremljali glasba, za katero je poskrbel Viljem Gergolet, in ponudba izbranih jedi goriškega kuharja Giovan-nija De Senebusa. APrimorski ~ dnevnik gorica - V soboto Podaljšan urnik ob začetku razprodaj V soboto, 5. julija, se bo tudi v Gorici začela sezonska razprodaja, ki bo okvirno trajala do 6. septembra. Predstavniki goriškega združenja trgovcev ASCOM so ob tej priložnosti sprva nameravali prirediti pravo »belo noč« s prireditvami po ulicah mestnega središča ter z ureditvijo širšega otoka za pešce in prepovedjo prometa, zaradi hladnega odziva nekaterih trgovcev pa so se odločili za posamezne pobude, ki bodo potekale v Raštelu in po korzih. Urnik mnogih trgovin na korzu in v Raštelu bo v soboto podaljšan do 22. ali 23. ure. Odsek korza Verdi med križiščema z ulico Garibaldi in ulico Crispi bo že od jutranjih ur zaprt prometu. Bar Galleria bo priredil koncert skupine Autoridad loca, glasbeno popestritev pa načrtuje tudi bar Venezia. »V Raštelu bomo priredili tržnico, ki bo povezana z istočasno prireditvijo na temo sokolarstva v grajskem naselju,« je povedal goriški trgovec in član ASCOM Benedikt Kosič in dodal, da bodo tudi v Raštelu po vsej verjetnosti poskrbeli za glasbene točke. Kosič je obenem izrazil upanje, da bodo do sobote odprli predel Travnika pred palačo prefekture, kot je zapisano v časovnem planu, ki ga je gradbeno podjetje Luci Costruzioni posredovalo občini. »Tudi na korzu bomo priredili nekaj spremnih pobud. Zaenkrat lahko povem, da bo šlo za animacijo v znamenju užitka in dobrega počutja,« je k povedanemu pristavil predsednik zveze ASCOM za goriški okraj Gianluca Madriz, ki več ni želel razkriti. (Ale) plešivo - Šola Občina bo prisluhnila krajanom »Krminska uprava je občutljiva na problematiko prostorske stiske v osnovni šoli na Plešivem. Skupaj s slovensko konzulto pri goriški pokrajini smo prišli do zaključka, da bo potrebno poslopje nujno širiti, problem pa so finančna sredstva, s katerimi občina ne razpolaga. Rešitev bomo skušali najti skupaj z novoizvoljenimi deželnimi svetniki.« Tako je v zvezi z vprašanjem slovenske osnovne šole Ludvik Zorzut povedal krminski župan Luciano Patat. O tej problematiki in drugih aktualnih temah, ki se tičejo občinskega teritorija, se nameravajo župan in ostali predstavniki občinskega odbora pogovoriti tudi s krajani, saj želijo preveriti njihove želje in predloge. Priložnost bo ponudilo javno srečanje, ki ga uprava prireja v petek, 4. julil a, ob 20.30 v prostorih osnovne šole na Plešivem. »Med temami na dnevnem redu bo gotovo širitev poslopja osnovne šole. Zaradi naraščanja šolske populacije bo treba nujno priskrbeti dodatne prostore in menimo, da ne bo zadoščalo dograditi le enega razreda. Kakovostna šola potrebuje na primer tudi menzo in učilnico z računalniki,« je ocenil Patat in dodal, da se bo uprava vzporedno zavzemala tudi za rešitev vprašanja sedeža slovenskega vrtca v Krminu. Med drugimi temami, ki jih bodo upravitelji in občani obravnavali med petkovim srečanjem, bodo šolski prevozi s Plešivega in iz Kr-mina v slovensko nižjo srednjo šolo Trinko v Gorici in nameščanje dvojezičnih tabel. (Ale) 1 2 Nedelja, 29. junija 2008 GORIŠKI PROSTOR / jeremitišče-lokvica - Snemanje filma nesreča v gorah - Giancarlo Bini Goriški doprinos Usodni padec k Letečima bratoma z gorske stene Igralce in statiste so izbrali med člani krajevnih amaterskih gledališč Živel je pri Trapaniju, a je bil znan na Goriškem Skupinska fotografija »filmske« družine Rusjan na Makučevi domačiji na Jeremitišču (na sliki levo) in dirkači na Lokvici (spodaj) foto vip Na dvorišče Makučevih na Jeremitišču smo prišli ravno v trenutku, ko se je Rus-janova družina pred letalom Eda 1 nastavila fotografu. Vsi so izgledali zelo zadovoljni, saj je bratoma Edvardu in Jožetu po dolgih naporih končno uspelo uresničiti svoj sen: zgradila sta dvokrilca, prvega od sedmih goriških letal njune zasnove in izdelave. Veselje ob prvem letalskem podvigu bo izstopalo iz enega izmed prizorov igrano-dokumentarnega filma Leteča brata Rusjan, ki nastaja v produkciji Casablanca Film Production in ki so ga v prejšnjih dneh snemali tudi na Jeremitišču. Film, med koprodu-centi katerega sta tudi družba Transmedia iz Gorice in RTV Slovenija, bo predstavljen javnosti jeseni 2009. Vlogo fotografa v prizoru, ki so ga v četrtek snemali na Jeremitišču, so zaupali Marku Gorencu. Družino sestavljajo igralci in statisti, ki so jih režiser in sodelavci izbrali med člani krajevnih amaterskih gledališč, predvsem v Štandrežu. Poiskali so jih tudi v krogih italijanskih ljubiteljev teatra, kar bo filmu nedvomno vtisnilo pravi večnarod-nostni goriški pečat. Tako kot danes je bilo namreč tudi na začetku prejšnjega stoletja v Gorici veliko mešanih družin. Rusjano-va je bila ena izmed teh: oče Franc je bil Slovenec iz Renč, mama Grazia pa je bila Fur-lanka iz kraja Medea. Mamo Grazio bo v filmu igrala Antonella DAddato iz Gorice, očeta pa Marko Brajnik iz Štandreža. Iz Štandreža so tudi Nikol Kerpan, ki igra 18-letno hčerko Lojzko-Gigio, Jana Tabaj in Virginia Braini, ki igrata mladi hčerki Marijo in Ivanko-Nucci. Devetletnega sinčka An-tona-Tonina pa igra Andrea Bolteri. Vlogo Edvardove velike ljubezni Danice Cigoj so zaupali Jasmin Kovic iz Števerjana. Edina profesionalna igralca sta Rok Vilhar in Jaka Lah v vlogah pionirjev letalstva Edvarda in Jožeta. Za potrebe filma je mizar Božidar Humar iz Orehovelj izdelal tudi maketo letala Eda 1 v naravni velikosti. Po dvodnevnem snemanju na Jeremitišču se je filmska ekipa v petek premaknila na Lokvico na Kras. Tam so posneli nekaj prizorov iz gostilne, ki so jo uredili v stari kleti ene od do- mačij. Kasneje pa so na cesti, ki pelje na Cer-je, posneli kolesarsko dirko. Edvard je namreč bil odličen kolesar in je zmagoval na številnih dirkah. Ključno snemanje pa bo potekalo jutri in v torek na goriškem letališču, kjer bo poleg glavnih igralcev prisotna velika množica statistov (radovedneži, mestna gospoda, avstrijski oficirji, itd.), ki bodo filmu pričarali utrip časa, ki je Gorico popeljal med pionirska mesta v razvoju letalstva. (vip) steverjan Vrača se Festival Števerjan bo čez vikend ponovno postal prestolnica narodno zabavne glasbe. V petek, 4. julija, se bo namreč dvignil zastor nad 38. izvedbo Festivala, ki je tudi letos potrdil svojo privlačnost. Na števerjanski praznik, ki ga ljubitelji glasbe nestrpno pričakujejo in na katerem je od leta 1971 nastopilo preko 300 ansamblov, seje namreč prijavilo kar 34 glasbenih sestavov. Vsi, ki jim je narodno-zabavna glasba pri srcu, se bodo lahko že na prvem tekmovalnem večeru sprostili ob briški kapljici ob spremljavi novih viž, polke in valčkov, ki jih bodo v suges-tivnem parku med borovci popeljali v svet slovenske narodno-zabavne glasbe. Kot vsako leto bodo tudi tokrat na polno paro delovali dobro založeni kioski. Festival se bo začel v petek ob 20.30. V prvem večeru bodo nastopile skupine Prosen s Horjula, Bratje Av-breht z Velenja, Folketibuuum iz Gorice, Orion iz Rake, Juhej iz Slovenj Gradca, Gorski cvet s Črnega Vrha, Brežiški flosarji iz Brežic, Modri val iz Kopra, Breza iz Črnomlja, Jernej Ko-lar iz Artič, Hram s Trnovega pri Gorici, Biser iz Šmarjeških toplic, Čepon s Horjula, Erazem s Predjamskega grada, Harmonija iz Nove Cerkve in Energija iz Ljubljane. Dan kasneje, 5.ju-lija, se bodo od 20.30 dalje pomerili ansambli Interval, Šantej iz Grosuplja, Mladi upi iz Šmarij pri Jelšah, Kompromis z Ormoža, Črički iz Podkuma, Nanos iz Cola, Zdomarji iz Dolenje vasi, Lojze Ogorevec iz Brežic, Vrt iz Zreč, Rimljani iz Šempetra v Sav. Dolini, Cvet iz Radeč, Bojana Rusa z Velike Loke, Gorenjski fantje iz Komende, Uspeh s Kidričevega, Tapravih 6 iz Raven na Koroškem, Akordi s Prestranka, Domen z Vižarji iz Stranic in Notranjci iz Logatca. Finalni del Festivala bo v nedeljo, 6. julija, z začetkom ob 17.30. Tudi letos bodo ljubitelji Festivala, ki ne morejo obiskati Števerjana, lahko sledili tekmovanju preko spletne strani društva F.B. Sedej, www.sedej.org. Giancarlo Bini V hribih na Siciliji se je včeraj ponesrečil Goričan, kije sicer že vrsto let živel pri Trapaniju, a je na Goriškem in Tržaškem, zlasti v glasbenih krogih, zelo poznan. Gre za 43-let-nega Giancarla Binija, ki je pred odhodom na Sicilijo vodil pevski zbor društva Seghizzi v Gorici. Pod njegovim vodstvom se je iz moškega prelevil v mešani zbor in dosegal lepe uspehe. Binijeva smrt je zato močno odjeknila v Gorici, pa čeprav se je redko vračal v rodne kraje. Nesreča se je pripetila včeraj zjutraj. Bini je s prijateljem, s katerim je delil ljubezen za gorništvo, naskakoval goro Cofano, v pokrajini Trapani. Vznožje hriba sta dosegla z gorskima kolesoma in se nato lotila stene, kot sta to že večkrat počenjala. Tokrat pa sta si zaželela še višje, vendar brez primerne opreme. Vzpon se jima je ponesrečil in sta zgrmela v prepad. Bini je bil pri priči mrtev zaradi udarca v glavo. Njegov sopotnik, 41-letni Vito Di Stefano, je utrpel poškodbe nog, a mu je uspelo poklicati karabinjerje in sprožiti alarm. Na kraj so prihiteli reševalci iz posebne službe za nesreče v gorah, ob njih še gasilci in zdravstveno osebje službe 118. Za ponesrečenega Goriča-na ni bilo pomoči. Kraj njegovega padca so dosegli s helikopterjem gasilcev iz Catanie, s katerim so truplo prepeljali v dolino kljub težavam zaradi sunkov silovitega vetra. Reševalno akcijo so spremljale polemike. Deželni direktor službe za reševanje v gorah Giorgio Bisa-gnaje namreč izjavil, daje reševalna akcija stekla z zamudo in ni bila dovolj učinkovita, saj ni bilo koordinacije med reševalci. Giancarlo Bini je bil rojen pred 43 leti v Gorici. Študij glasbe je opravil na konservato-rijih v Trstu in Vidmu; na Tartiniju je diplomiral iz klavirja, na Tomadiniju pa iz kompozicije in dirigiranja. Štiri leta je bil bariton in nato nadomestni dirigent zbora Cappella Civica iz Trsta. Nastopal je po Evropi in bil večkrat nagrajen na natečajih zborovskega petja in kompozicije. Pred desetimi leti je zmagal državni natečaj in dobil stolico na konservatoriju Antonio Scontrino v Trapaniju, kjer je bil tudi dirigent zbora stolne cerkve. Živel je v kraju Val-derice z ženo Palmiro Monopoli, tudi profesorico glasbe na konservatoriju v Trapaniju, in s sedemletno hčerko, ki je včeraj izgubila očeta. gorica Omedlela na domu Zaradi soparne vročine Priletna Goričanka je včeraj omedlela zaradi soparne vročine. Pred hujšimi posledicami so jo rešili gasilci, ki so se odzvali na obupan klic njene sestre. Alarm se Se sprožil včesaj ob 13.14, ko so na goriškem poveljstvu gasilcev prejeli klic gospe; bila je močno zaskrbljena, ker ji že nekaj dni ni uspelo stopiti v stik s 87-letno sestro. Bila je prepričana, da si je pripetilo kaj hudega. Gasilci so nemudoma odšli v ulico Faiti, a se priletna ženska na zvonjenje ni odzvala. Zato so dosegli balkon stanovanjske hiše, razbili okno in vstopili v stanovanje. Ženska je sedela, težko je dihala, od toplote je omedlela; ko so jo priklicali k zavesti, ni znala povedati, kje je in kaj se ji je pripetilo. Ugotovili so, daje že vsaj od jutra negibno sedela, zaradi slabosti, ki je jo obšla, pa si ni znala pomagati. Gasilci so na pomoč poklicali službo 118, ki je žensko odpeljala na zdravljenje v bolnišnico. nova gorica - Osvoboditev mejnega prehoda Rožna Dolina pred sedemnajstimi leti Ko majhni premagajo velike Izpostavili so pomen civilne iniciative, saj so krajani povsod samoiniciativno postavljali blokade, tudi z lastnimi telesi Včerajšnja spominska slovesnost foto n.n. Ob dnevu osvoboditve mednarodnega mejnega prehoda Rožna Dolina in v počastitev drugih aktivnosti v vojni za samostojno Slovenijo leta 1991 je na parkirišču pri nekdanjem mejnem prehodu včeraj potekala krajša slovesnost. Udeležili so se je tisti, ki so pred 17 leti kakorkoli pomagali pri osvoboditvi mejnega prehoda iz rok jugoslovanske vojske. Spopad ni bil velik, kljub temu pa je bil zelo pomemben, saj je dokazal, da lahko v določenih situacijah tudi majhni zmagajo proti velikim. Novogoriška podžupanja Darinka Kozinc je na slovesnosti izpostavila pomen kriznega štaba občine Nova Gorica in izrazila prepričanje, da bodo vsi zaslužni za to, da se je jugoslovanska vojska pred 17 leti predala brez večjega odpora, dobili svoje mesto v zborniku, ki je v pripravi. Povedala je tudi, da je Slovenija po letih danes ravno muhasta najstnica, a je kljub temu uspešno vstopila v EU in ji celo predsedovala. Poudarila je tudi pomen tega, da v Rožni Dolini ni več nobenih pregledov, da je mogoč prost prehod, ob zaključku govora pa se je iskreno zahvalila vsem zaslužnim za to, da Slovenci danes živimo v svobodni državi. Zbrane je nagovoril tudi Bogdan Beltram, takratni komandant 6. pokrajinskega štaba teritorialne obrambe. »V tistih junijskih dneh ni bilo naši pokrajini nič pri-zanešeno. Tekla je kri,« je poudaril in izpostavil izreden pomen civilne iniciative, saj so krajani povsod samoiniciativno postavljali blokade, tudi z lastnimi telesi. Spregovoril je tudi takratni načelnik uprave za notranje zadeve v Novi Gorici Stanislav Bačar. Naglasil je usklajenost, razumevanje, zaupanje in discipliniranost vseh, ki so sodelovali pri takratnih aktivnostih. »Poglejte se med sabo. Vsem vam pripada slava, čistilkam, šoferjem, komandantom in poveljnikom. Brez usklajenega delovanja bi danes govorili pred kakšnim spomenikom mrtvih,« je zaključil. V kulturnem programu sta nastopila Goriški pihalni orkester in recitatorka Alja Mohorčič, slovesnosti pa je sledilo še veteransko srečanje, ki je bilo prava priložnost za obujanje spominov na nemirne in negotove, a zgodovinsko izredno pomembne dni. Nace Novak / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 28. junija 2008 1 5 jamlje - Športno-kulturno društvo Kremenjak obnovil odbor V občni zbor uvedel nastop plesnih skupin Plesna točka pred občnim zborom jameljskega društva bumbaca Odpeljali 38 Afričanov V noči s petka na včerajšnji dan je z ronškega letališča vzletelo letalo z 38 nezakonitimi priseljenci, ki so bili zaprti od 30 do 40 dni v centru za prebežnike pri Gradišču. Večji del oseb, ki so jih ponovno odpeljali v domovino, je prihajal iz Egipta, ostali pa so bili iz Tunizije, Maroka in Alžirije. O prihodnosti levice Goriški krožek Kritične levice bo jutri v goriškem Kulturnem domu priredil srečanje z naslovom »Prihodnost levice? Protikapitalistična!«. Razprave, ki se bo začela ob 17.45, se bo udeležila tudi Flavia DAngeli, mlada prekerna delavka, ki je že kandidirala na aprilskih volitvah. CISI išče prostovoljce CISI bo do 7. julija zbiral prijave prostovoljcev, ki nameravajo sodelovati pri projektu civilne službe na področju pomoči prizadetim. Enajst prostovoljcev bo za 32 delovnih ur tedensko v različnih centrih za prizadete na Goriškem prejelo 433,80 evrov. Za informacije je na razpolago tel. 0481-956022. Delovno mesto v sociali Na pokrajinskem uradu za delo v ulici Alfieri v Gorici bodo v torek zbirali prijave za nadaljnje selekcije za operaterja na področju zdravstva in sociale. Trimesečna pogodba predvideva 36 delovnih ur tedensko. Delavec bo moral biti na razpolago tudi ob praznikih. Jameljski Kremenjak ima nov odbor. Dvanajst članov novega vodstva so izvolili na šestnajstem občnem zboru športno-kulturnega društva, ki je potekal v petek v večnamenskem centru v Jamljah. Novi odbor sestavljajo Bruna Visintin, Bruno Oret-ti, Gianni Legiša, Jožef Semolič, Jordan Ra-detič, Martina Pahor, Elisa Antoni, Jana Majowski, Elena Zulian, Elena Zavadlav, Isabella Varisco in Sonja Cattomar. Med temi bodo na prvi seji, ki bo potekala v torek, 1. julija, izvolili predsednika, tajnika in blagajničarja. V petkov večer je uvedel nastop plesne skupine društva Vigred iz Šempolaja ter otroške in mladinske plesne skupine društva Kremenjak, ki jih vodi Jelka Bogatec. Nastopajoči so v dvorano priklicali številne domačine, ki so potem sodelovali tudi na občnem zboru. Sledila je izvolitev Ivana Pahorja in Patricije Legiša v delovno predsedstvo zasedanja; poročila o delovanju društva Kremenjak v letošnji sezoni so prebrali dosedanja predsednica društva Bruna Visintin, tajnica Martina Pahor in blagajničarka Elisa Antoni. Po odobritvi bilance so spregovorili gostje, in sicer dober-dobski župan Paolo Vizintin, predsednica društva Vigred iz Šempolaja Elena Legiša in goriška predsednica Zveze slovenskih kulturnih društev Vesna Tomsič. Gostje so izrazili zadovoljstvo nad plodnim delovanjem jameljskega društva in predvsem nad pozornostjo, ki jo posvečajo mladini. V okviru društva Kremenjak deluje namreč poleg dveh plesnih skupin tudi otroški pevski zbor, ponujajo pa tudi tečaje klavirja Glasbene matice in tečaje harmonike, ki je v vasi posebno priljubljen inštrument. »Ob 15-letnici društva, ki jo bomo praznovali novembra letos, bomo po vsej verjetnosti ponovno organizirali glasbeni festival Diaton, ki je namenjen harmonikarjem,« je napovedala Martina Pahor. (Ale) Kam po bencin [I] Lekarne Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA Q8 - Ul. Trieste 22 AGIP - Ul. Don Bosco 108 AGIP - Ul. Aquileia 60 TRŽIČ SHELL - Ul. Matteotti 23 ESSO - Ul. I Maggio 59 IP - Ul. Boito 57 OMV - Ul. Terme Romane 5 KRMIN API - Ul. Isonzo GRADIŠČE AGIP - Ul. Udine, na državni cesti 305 proti Marianu TURJAK AGIP - na pokrajinski cesti 1 (Fol-jan-Pieris) Ul. XXV Aprile 31 FOLJAN AGIP - Ul. Redipuglia 42 ROMANS API - Ul. XXV Maggio 3/A DEŽURNA LEKARNA V GORICI BALDINI, korzo Verdi 57, tel. 0481531879. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU CINQUETTI, ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALLANGELO, ul. Roma 18, tel. 0481777019. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), ul. IX Giugno 36, tel. 0481-410340. Q Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 19.50 -22.00 »Un'estate al mare«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.10 »L'in- credibile Hulk«. Dvorana 3: 17.50 - 20.10 - 22.10 »La notte non aspetta«. CORSO Rdeča dvorana: 15.45 - 17.50 -20.00 - 22.15 »Un amore di testimone«. Modra dvorana: zaprta. Rumena dvorana: 15.45 - 17.50 - 20.00 - 22.15 »Il divo«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.10 »Un'estate al mare«. Dvorana 2: 17.50 - 20.00 - 22.10 »La notte non aspetta«. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.10 »L'in-credibile Hulk«. Dvorana 4: 17.40 - 20.10 - 22.10 »E venne il giorno«. Dvorana 5: 17.40 - 19.50 - 22.00 »Un amore di testimone«. •d Koncerti M Izleti _ Goriška Mohorjeva družba Župnija sv. Mavra in Silvestra Rajonski svet Pevma, Stmaver, Oslavje vabijo na predstavitev dvojezične publikacije avtorice Verene Koršič Zora Tone KK4LJ Cerkvene poslikave na Tržaškem, Goriškem in v Kanalski dolini Le piffure murali nelle chiese dellarea Triesfina, del Goriziano e della Val Canale V TOREK, 1. JULIJA 2008, ob 20.30 v cerkvi v Pevmi O delu bosta spregovorila umetnostna zgodovinarja Verena Koršič Zorn in Saša Quinzi. Nastopil bo cerkveni mešani pevski zbor iz Pevme, ki ga vodi Franc Vaientinčič 12. MEDNARODNO SREČANJE SAKSOFONISTOV v Sloveniji: v ponedeljek, 30. junija, ob 21.30 na Bevkovem trgu v Novi Gorici otvoritveni koncert z Big Bandom GD Nova, gostja večera bo pevka Nuška Drašček. FESTIVAL DVORNE GLASBE: v torek, 1. julija, ob 21. uri bo v goriškem gradu koncert skupine Lucidarium z naslovom »Lo mio servente core« - Tra-dizione e avanguardia nella musica al tempo di Dante Alighieri«; vstop prost: informacije na tel. 0481-531326, www.dramsam.it. GLASBENI FESTIVAL MED ZVOKI KRAJEV: v četrtek, 3. julija, bo ob 21. uri v Kmečkem muzeju v Fari koncert harmonikaša Igorja Zobina; vstop prost. H Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da mora učno osebje, ki je pogojno vključeno v pokrajinske lestvice (bivše permanentne) za šole s slovenskim učnim jezikom, najkasneje do 30. junija Uradu za slovenske šole pri pokrajinskem šolskem uradu v ulici Rismondo, 6 v Gorici predstaviti osebno izjavo o pridobitvi usposobljenosti za poučevanje na osnovni šoli ali habilitacije, ki je predvidena za otroški vrtec ali za posamezne natečajne razrede. Do istega dne lahko tudi kandidati, ki so že polnopravno vključeni v zgoraj omenjene lestvice, predstavijo istemu uradu morebitne nove naslove za poučevanje podpornega pouka in se tako vključijo v sezname za podporni pouk. Isti naslov lahko kandidati, ki so v lestvicah rednih natečajev za nižje in višje srednje šole (lestvice rednih natečajev za otroški vrtec in osnovno šolo so namreč v goriški pokrajini izčrpane), do 1. julija predstavijo Uradu za slovenske šole pri deželnem šolskem uradu za Furlanijo Julijsko krajino v Trstu, ul. Sant. Anastasio, 12, da se tako vključijo v posebne sezname za poučevanje podpornega pouka, ki so priloženi še veljavnim lestvicam rednih natečajev. Obrazci so na razpolago na tajništvih posameznih šol ali na Uradu za slovenske šole, ki nudi tudi pojasnila. (kombi) prijave sprejemajo samo do konca junija, kasnejše pa z rezervo. Izleta se lahko udeležijo polnoletni člani društva s poravnano članarino za leto 2008. Predvideno izhodišče je planinska postojanka Biella nad jezerom Pragser Wildsee; informacije in prijave na tel. 0481-882079 (Vlado) v opoldanskem času. □ Obvestila 50-LETNIKI občine Sovodnje organizirajo izlet; zainteresirani naj pokličejo v večernih urah na tel. 0481-520337 (Laura). KD DANICA organizira tradicionalni izlet v Laško na praznik cvetja in piva, ki bo 12. in 13. julija. Poskrbljena sta avtobus in prenocišče; vpisovanje do 30. junija na tel. 339-7484533 (Dolores). SPDG obvešča, da bo 6. julija v sodelovanju s Planinskim društvom Nova Gorica izlet na Monte Pisimoni (1881 m) v Karniji. Izlet je primeren za dobro trenirane in hoje vzdržljive planince, saj traja vzpon in spust skupaj okrog 8 ur. Prijave do ponedeljka, 30. junija, pri Di-nu Paulinu (tel. 333-1581015), oz. pri PD v Novi Gorici na tel. 0038653023030. V slučaju premajhnega števila udeležencev bo prevoz z lastnimi sredstvi, sicer pa z avtobusom. Informativni sestanek bo v četrtek, 3. julija, na sedežu PD Nova Gorica, Bazoviška 4. SPDG obvešča, da bo v skladu z najavljenim programom 2008 od 25. do 27. julija izlet v Dolomite (Croda del Bec-co/Seekofel 2810 m in Kleine Gaisl/Pic-cola Croda Rossa 2859 m med Corti-no in Toblachom). Zaradi rezervacije prenočišča in organizacije prevoza AŠZ OLYMPIA GORICA obvešča, da je na spletni strani »www.youtube.it« pod geslom »Saggio Olympia Gorizia« možen ogled povzetka zaključne akademije, ki je bila 7. junija na sedežu društva. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV sporoča, da bosta v zvezi s prireditvijo Srečanje V moji deželi - Starosta Mali princ 6. julija odpadla izlet v Vipavski Križ in kosilo v Zaloščah. Zbori upokojencev, ki bodo nastopili ob 15. uri v Kromberku, morajo biti tam prisotni že ob 11. uri istega dne, ko bodo vaje in nato ob 12.30 pa snemanje. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici obvešča, da bo od 30. junija do 5. septembra odprta po poletnem urniku: ponedeljek, sreda in četrtek od 8. do 16. ure, torek od 8. do 18. ure, petek od 8. do 13. ure; zaprta bo 4. in 16. avgusta. OBČINA DOBERDOB sporoča, da bodo v juliju in avgustu v popoldanskih urah anagrafski, davčni urad in tajništvo zaprti. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU bo zaradi dopusta zaprta od 7. do 23 julija. PD VRH SV. MIHAELA vabi na vsakoletno kresovanje, ki ga bodo letos priredili v ponedeljek, 30. junija, po 20. uri na prizorišču ob vhodu v vas, ki mu domačini pravijo Larga. Na programu bodo igre ter zabava ob žlahtni kapljici in prigrizku. URAD ZSKD v Gorici bo od 30. junija do 15. septembra posloval po poletnem urniku: vsak dan od 8. do 14. ure. ZDRAVILA NA DOM lahko brezplačno prejemajo prizadete in nesamostojne osebe, ki v jutranjih urah od ponedeljka do sobote med 8.30 in 12.30 pokličejo občinsko lekarno v Štandrežu (tel. 0481-21074) ali občinsko lekarno v ul. ^Garzarolli pri Sv. Ani (tel. 0481522032). Prostovoljec združenja invalidov bo istega dne v popoldanskih urah od ponedeljka do sobote med 15.30 in 19.30 izročil naročena zdravila. Pobudo je v sodelovanju z združenjem civilnih invalidov organiziralo goriško podjetje za upravljanje občinskih lekarn. ZDRUŽENJE CUORE AMICO iz Gorice obvešča, da bo sedež v ul. Cipriani 71 v Gorici (tel. 0481-523153) do 31. avgusta odprt ob ponedeljkih in četrtkih med 10. in 12. uro, od ponedeljka do petka med 16. in 19. uro. ZSKD organizira delavnico za bodoče mentorje gledaliških skupin, ki bo potekala pod mentorstvom Vesne Tomsič od 14. do 18. julija v prostorih KB centra v Gorici, na Korzu Verdi, 51. Delavnica bo obdelala kompleksnost gledališke uprizoritve, od ideje do načrtovanja postavitve predstave, razvijanja zgodbe in dramskega jezika. Celoten tečaj stane 30 evrov; informacije na tel. 0481-531495 (ZSKD), 389-9987154 (Vesna). 0 Prireditve 18. DRAGA MLADIH na temo medkulturnega dialoga Slovencev v različnih kulturah bo potekala od 3. do 6. julija v Novi Gorici in Gorici. Sodelovali bodo tudi slovenski minister za kulturo Vasko Simoniti, župan Nove Gorice Mirko Brulc, župan Gorice Ettore Ro- moli, profesorica medkulturnosti Lucija Čok, državna sekretarka Jelka Pir-kovič, filozof Ernest Zenko, koordina-torka mladinskih projektov Veronika Krainz, predsednik Zveze Romov Slovenije Jožko Horvat - Muc, profesorica Luigia Negro, nekdanji predsednik Mladine evropskih narodnih skupnosti Aleksander Studen-Kirchner, de-kanja Fakultete za humanistične študije Koper Vesna Mikolič, filozof Edi Kovač. Več o Dragi mladih na spletnem naslovu www.dragamladih.org ali na tel. 040-728218 (Bojan Mevlja) ali 0038631-371735 (Zdenka Oblak). GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA, župnija Sv. Mavra in Silvestra, rajonski svet Pevma, Štmaver, Oslavje prirejajo predstavitev knjige z naslovom »Tone Kralj - Cerkvene poslikave na Tržaškem, Goriškem in v Kanalski dolini« v torek, 1. julija, ob 20.30 v cerkvi v Pevmi. O delu bosta spregovorila umetnostna zgodovinarja avtorica knjige Verena Koršič Zorn in Saša Quin-zi. Nastopil bo cerkveni mešani pevski zbor iz Pevme. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH obvešča, da bo zaradi dopusta zaprta od 30. junija do 18. julija. VIKEND NA KRASU: danes, 29. junija, ob 8.30 na trgu spominskega parka na Debeli griži v Zagraju zgodovinska uprizoritev prve svetovne vojne. 0 Mali oglasi V ULICI CADORNA 34 v Gorici, 3. nadstropje, oddam v najem 60-metrsko dobro ohranjeno, neopremljeno stanovanje, na razpolago že s prvim julijem; najemnina 410 evrov na mesec vključno s stroški; tel. 0481-81361. Prispevki V spomin na pokojno sestro Jelko Se-molič darujeta brat Ivan in sestra Ida 100 evrov za sekcijo VZPI-ANPI So-vodnje. Pogrebi JUTRI V GORICI: 10.30, Cirillo Korce iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ane in na glavno pokopališče. JUTRI V FOLJANU: 11.00, Carmela Bossi vd. Stabile v cerkvi in na pokopališču. JUTRI V RONKAH: 11.30, Maria Durin vd. Geissa (iz bolnišnice v Čedadu) v cerkvi Sv. Lovrenca in na pokopališču; 10.30, Leopoldo Simonit (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Štefana v Romja-nu in na pokopališču. JUTRI V TRŽIČU: 10.00, Silvana Griffa-ri por. Cristin iz bolnišnice na pokopališče. 30.6.1999 30.6.2008 Davorin Zmeraj si v naših srcih. Vsi tvoji dragi Sovodnje, 29. junija 2008 1 4 Nedelja, 29. junija 2008 GORIŠKI PROSTOR / sovodnje - Uspeh praznika občinske samostojnosti krojijo vsa krajevna društva Praznični vrhunec bo zaznamovala obletnica pobratenja s Škofjo Loko Sinoči so nagradili zmagovalce turnirjev ter razstavljavce kruha in vin - Danes najprej nogometna tekma, nato osrednja slovesnost 1870 VRH SVETEGA MIHAELA Tel. 0481.882488 www.devetak.com OKUSNE DOBROTE DOMAČE ZEMLJE . ¿r?y oc/c/iA ^uHiaii/ Gostje občinskega praznika ob sinočnjem odprtju razstave domačega kruha bumbaca Sovodenjski praznik občinske samostojnosti, ki poteka na kotalkarski plošči na Peči, bo danes dosegel vrhunec. Tudi letos k uspehu praznovanja prispevajo vsa krajevna društva, ki ponujajo otroške dejavnosti, koncerte, razstave, nastope, nogometne in odbojkarske turnirje, pa tudi tombolo in briškolo. Dobra udeležba ljudi - predvsem seveda mladine - je najboljši dokaz, daje vloženi napor poplačan. Včeraj pod večer so odigrali finale turnirjev in odprli razstavo domačega kruha. Zmagovalce tekmovanj ter razstavljavce domačega kruha in vin so nagradili sinoči. Večera pa s tem ni bilo konec, saj je praznično razpoložena publika najprej zaplesala po ritmih ansambla Muff Show, nato pa odigrala še tombolo. Današnje dogajanje, ki se bo popoldne preselilo v Sovodnje, bo zaznamovala 30-let-nica pobratenja z občino Škofja Loka. Ob 18.30 bo namreč v sovodenjskem Kulturnem domu osrednja slovesnost, na kateri bo navzoče nagovoril župan Igor Petejan. Udeležila se je bo tudi škofjeloška delegacija z županom Igorjem Drakslerjem na čelu, saj bodo tudi v obsoški vasi podpisali jubilejno listino, ki so jo pred nekaj meseci skupaj s Sovodenjci že podpisali v Škofji Loki. Še pred tem bo na sovodenjskem igrišču prijateljska nogometna tekma med domačo in škofjeloško ekipo. Kot veli tradicija, bosta na današnjem slavju podelitev priznanj zaslužnim občanom in nagrajevanje osnovnošolskih otrok, ki so se udeležili tečaja prometne vzgoje. Pri Francetu Domača kuhinja Zaprto ob nedeljah in ponedeljkih SOVODNJE OB SOČI (GO) Prvomajska 86, telefon 0481.082038 program Dogajanje se popoldne seli v Sovodnje Današnji program prazničnega dogajanja se bo začel ob 8.30, ko se bodo na Peči zbrali udeleženci zgodovinskega pohoda; ob 12.30 se bo končal s kosilom za pohodnike. Ob 13. uri bodo tam odprtje otroškega kotička in ob 14.30 igre brez meja. Dogajanje se bo nato selilo v Sovodnje, kjer bo ob 16. uri prijateljska nogometna tekma med Škofjo Loko in Sovodnjami, ob 18.30 pa še slavnostna seja v Kulturnem domu. Nastopila bosta mešani pevski zbor Lubnik iz Škofje Loke in mladinska vokalna skupina Bodeča Neža z Vrha. Ob 21.30 bo praznovanja sklenil bend Live Killers. e ASl tLLO J> I I^U B B T A KRATKA AVTOHTONA VINA Vrh, Gornji Vrh 54 Sovodnje ob Soči www.eistd It j J iru btoi j . it Tel. Ü4S1 2173? GLASS GLOBAL grafica goriziana 34170 gorica • ul. a. gregorčič, 18 • tel. 0481 22116 fax 0481 22079 • e-mail: info@graficagoriziana.com www.graficagoriziana.com o i.v.-iy -im O PROIZVODNJA IN INSTALACIJA KLEPARSTVA MARIO MUCCI & C. s.n .c. Ulica A. Gregorčič 20/2 • 34170 GORICA Tel. 0481/21828 • Fax 0481/524657 info@muccilattonerie.com • www.muccilattonerie.com Zadružna Banka Doberdob in Sovodnje www.bccdos.it Povsod prisotni, nas potrebujete. V S ovo dnja h Prvomajska 12Q/A, Tet. 0481.882155 EDELJSKE Nedelja, 29. junija 2008 1 5 APrimorski r dnevnik M Rečeno, storjeno. Italijanska vlada je na svoji petkovi seji odobrila zakonski predlog, po katerem bi prvim štirim možem države (predsednik republike, predsednik vlade in predsednika obeh domov parlamenta) ne sodili za morebitna kazniva dejanja, ki so jih zagrešili tudi pred prevzemom visoke dolžnosti, dokler traja njihov mandat. Na ta način, je svoj predlog utemeljil pravosodni minister Angelino Alfano, želi vlada zagotoviti najvišjim predstavnikom države možnost nemotenega vladanja. Za morebitne kršitve zakona bodo odgovarjali pred sodiščem, ko jim bo potekel mandat. Zakonski predlog, ki tokrat nosi ime po sedanjem pravosodnem ministru, v mandatnem obdobju 2001 - 2006 pa po takratnem predsedniku senatorjev Doma svoboščin Renatu Schifaniju (Danes je kot predsednik senata drugi mož v državi) je dejansko še en poskus premiera Silvia Ber-lusconija, da bi zavrl milanski proces, na katerem je osumljen korupcije prič (Milansko tožilstvo ga dolži, da je podkupil britanskega odvetnika Davida Millsa zato, da bi med svojim pričanjem prikrojil resnico in ga ne bi vpletel v zadevo All Iberian). Al-fano je med novinarsko konferenco zakonski predlog prikazal kot ukrep, ki so ga že uvedli v mnogih evropskih državah in ki naj bi utrdil italijansko demokracijo in prvim štirim možem v državi med mandatom omogočil nemoteno delo, predvsem pa je zanikal, da bi šlo za zakonski predlog »ad personam«, napisan na kožo predsednika vlade. A kdo bi mu verjel. Med štirimi najvišjimi predstavniki države je Silvio Berlusconi edini, ki ima še odprte račune s sodniki (Poleg milanskega procesa je preiskovan tudi v Neaplju), med petkovo vladno sejo je glasoval za Alfanov zakonski predlog, svoj »da« pa naj bi utemeljil s trditvijo, češ »ali vodim vlado ali pa se pripravljam na sodne obravnave, obeh nalog ni mogoče izpolniti istočasno«. Ali ni to priznanje, da ukrep koristi predvsem njemu? Sicer pa to ni edini dokaz o tem, kam pes taco moli. Pred tem so senatorji Ljudstva svobode popravili zakonski dekret o varnosti in mu dodali člena, po katerih se za eno leto zamrznejo vsi procesi, ki so se začeli pred letom 2002 in obravnavajo kazniva dejanja, z katera zagrožena kazen ne presega 10 let zapora. Glej naključje, med te procese sodi tudi milanski, na katerem je premier eden od obtožencev. Zgornji dom je dekret odobril v prejšnjih dneh, sedaj je na vrsti poslanska zbornica. Ostaja sicer neznanka, kako bo na odobritev dekreta reagiral predsednik republike Giorgio Napolitano, ki je bil zelo vznejevoljen, ker ga je premier v tem primeru prinesel okoli. V besedilu, ki ga je podpisal Napolitano, preden je dekret šel v parlamentarno proceduro, sploh ni bilo členov o zamrznitvi procesov, dodana sta bila po premierovem nalogu med razpravo v senatu. Z omenjenima členoma najbrž predsednik republike odloka ne bi podpisal, ker meni, da nista politično oportuna, predvsem pa obstaja možnost, da sta navzkriž z ustavo. Zato skuša Kvirinal prepričati Berlusconija, naj sporna člena umakne med razpravo v zbornici, da ne bi prišlo do spora med predsedstvom republike in predsedstvom vlade. Vendar Napolitano-vo prigovarjanje doslej ni obrodilo sadov. In vprašanje je, ali jih lahko obrodi v prihodnjih dneh, čeprav je baje premier zelo cenil odločni nastop predsednika republike v odnosu do Višjega sodnega sveta in prevelike zgovornosti nekaterih njegovih članov glede dekreta o zamrznitvi procesov. Po dveh izredno ostrih in izrazito žolčnih javnih napadih na sodnike (med novinarsko konferenco ob koncu zasedanja vrha Evropske unije v Bruslju, nato pa med pozdravnim nagovorom na skupščini Confesercenti), se Berlusconi ne more in najbrž tudi noče umakniti. Premier želi namreč izkoristiti sedanjo pril- jubljenost med javnim mnenjem za dokončni obračun s sodstvom, ki ne uživa več take podpore kot v obdobju preiskave čiste roke, ko je bila desnosredinska vlada zaradi nasprotovanja sodnikov prisiljena umakniti odlok »za rešitev tatov«. Ugled sodstva je v tem času krepko upadel, Berlusconi je bil izvoljen navzlic zakonom »ad personam«, ki jih je vsilil parlamentu v obdobju 2001 - 2006, za dober del volivcev očitno premierovi neporavnani računi s pravico, niso bili ovira in problem. Ker volilni veter polni njegova jadra (kot kaže nedavni izid volitev na Siciliji), želi Berlusconi izkoristiti priložnost in obračunati s sodstvom, obračun je postal zanj, po mnenju mnogih komentatorjev, že prava obse-sija. In nič ne de, če pri tem nekoliko okrni eno temeljnih pravil demokracije o ločitvi oblasti, po katerem bi morala biti sodna oblast povsem avtonomna in neodvisna od zakonodajne in izvršne. Sodstvo pa najbrž ni edino, ki je na muhi predsednika vlade. Takoj za tem bo- do na vrsti mediji, saj je napovedan zakon, ki prepoveduje objavo prisluhov. Novinarjem, ki bi ga kršili, je zagrožen zapor, založnikom pa izredno visoka denarna kazen. Milanski medijski mogotec morda ni nikoli bral Dnevnikov Antonia Gramsci-ja, a je kljub temu dojel pomen njegovega nauka, da je obvladovanje sredstev, ki proizvajajo ideje in pogojujejo javno mnenje, prav tako pomembno kot nadzor nad sredstvi za proivodnjo blaga. S tremi televizijskimi postajami, ki so v njegovi neposredni lasti, z odkupom producentske hiše Endemol, od katere je za svoje oddaje v znatni meri odvisna tudi Rai, in z vplivom na javno televizijo Berlusconi že veliko let obvladuje televizijski prostor, medtem ko nima enakega vpliva na tiskane medije. Če pa bo odobren tudi zakon, ki prepoveduje objavo prisluhov, bo tudi kontrola nad tiskanimi mediji znatno večja, avtonomija novinarjev pa znatno okrnjena, le težko bodo dovolj učinkovit »pes čuvaj« pravic družbe, ker jim bo zakonski na- gobčnik dejansko onemogočil, da dovolj krepko »grizejo«. V obdobju 2001 - 2006je Berlusconi imel v parlamentu prav tako veliko večino, kot jo jo ima v tej mandatni dobi, vendar koalicija je bila takrat manj homogena: cen-tristi so skušali uveljaviti svoje poglede in skušali nekoliko omiliti najbolj sporne pre-mierove poteze, Nacionalno zavezništvo je vodilo svojo politiko, ki ni bila vedno v polnem sozvočju z Berlusconijevo, Gian-franko Fini in premier sta si bila večkrat v laseh. Tokrat pa v Ljudstvu svobode ni cen-tristov, ki so bili prisiljeni v opozicijo, Fini je z izvolitvijo za predsednika zbornice dobil sicer prestižno mesto, vendar je politično izven igre, ostali koalicijski partnerji - z izjemo Severne lige - pa so prešibki, da bi lahko oporekali premieru. Z razliko od prve polovice tega desetletja pa so tudi parlamentarci manj neodvisni: leta 2001 so se morali za izvolitev boriti v enomandatnih okrožjih, izvolitev je bila tudi njihova zasluga, sedaj pa so bili izvoljeni, ker jim je zaradi ostre berlusconijeve ofenzive proti sodstvu Politično poletje veliko bolj soparno od meteorološkega Vojmir Tavčar vodja povezave dodelil dovolj ugodno mesto na kandidatni listi, dejansko jih je imenoval. Tudi njihova avtonomija je zato okrnjena, medtem ko premier utemeljuje svojo vlogo in svojo željo, da bi bil bolj enak od drugih oblasti v državi, prav zato, ker so ljudje množično glasovali zanj. Zato bojazen, da bi italijanska demokracija lahko dobila nekoliko bolj avtoritaren obris, najbrž ni povsem iz trte izvita. Zakonodajna doba, ki se je začela v znamenju dialoga med večino in opozicijo, dobiva dobra dva meseca po volitvah povsem drugačen pečat. Dialog med vlado in opozicijo je prekinjen, pa tudi obljube vlade, da bo v svoji gospodarski politiki prisluhnila predlogom in pripombam vseh socialnih partnerjev in vseh socialnih slojev, so pozabljene. O tem priča nadut nastop gospodarskega ministra Giulia Tremontija, ki je odrezavo zavrnil vse pripombe opozicije in sindikatov glede napovedane »socialne kartice«, ki naj bi manj premožnim upokojencem omogočila nekaj prihrankov pri nakupu hrane in plačevanju električne energije. Ne bom poslušal pripomb frivolne levice, ki ji je bolj do mondenih srečanj kot pa do reševanja dejanskih problemov ljudi, je kritike odpravil gospodarski minister. Najbrž ima prav Edmondo Berselli, ko ugotavlja, da v sklopu gospodarskih ukrepov Berlusco-nijeve vlade ni videti nobenega liberalnega pristopa, ampak samo paternalizem in demagogijo. Čeprav bo svoj značaj skušala prikriti z demagoškimi triki, je Berlusco-nijeva vlada - tako Berselli - izrazito razredna, pravzaprav korporativna vlada, ki si bo prizadevala, da bo nagradila svoje volivce, predvsem svobodne poklice in neodvisne delavce na škodo odvisnih. Kako naj bi drugače tolmačili ukrep, s katerim je bila odpravljena sledljivost honorarjev za svobodne poklice, če ne kot tiho privolitev v utajevanje davkov? Politično poletje, ki je navzlic pasji vročini zadnjega tedna veliko bolj vroče od metereološkega, pa je še bolj zatohlo in dušeče zaradi jecljanja opozicije. Gospodarske ukrepe vlade so občasno in večkrat tudi precej boječe ocenili samo nekateri ministri vlade v senci, medtem ko ne vlada v senci v celoti ne vodstvo opozicije nista skušala razbrati in celovito oceniti vladne politike. Cincanje pa ne zadeva samo vladne gospodarske politike, temveč tudi ofenzivo proti sodstvu in pritisk na novinarje. Sekretar Demokratske stranke Walter Veltroni je sicer obsodil vladni pristop in prekinil dialog, ki je po njegovi oceni v sedanjih razmerah nemogoč, napovedal je tudi protestni ljudski shod, vendar šele za jesen. Bolj kot z vprašanjem, kako voditi odločno in učinkovito opozicijsko politiko, kako reagirati na vladne predloge in kako poskusiti prevzeti pobudo v tej politični partiji, se je Demokratska stranka doslej ukvarjala sama s sabo, s svojimi notranjimi ravnovesji, s tem, ali naj skliče predčasni kongres ali ne, njeni voditelji so bili bolj zainteresirani za rezinico oblasti, ki si jo bodo lahko odrezali od sicer majhnega kolača, kot pa za snovanje celovitega projekta, ki bi lahko načel Berlusco-nijevo hegemonijo. Curzio Maltese trdi, da bo taka leva sredina potrebovala dolgo let, preden bo lahko načela miselnost, ki je temelj Berlusconijevega volilnega uspeha in ki se je krepko zakoreninila v ljudeh, tudi v volilnih trdnjavah demokratov. Za oblikovanje nove politike bi potrebovali veliko več skromnosti, radovednosti, pripravljenosti, da se priznajo narejene napake (na primer to, da si leva sredina ni upala razvozlati problema konflikra interesov), pripravljenosti na tveganje, vendar tega blaga, žal, ni videti na političnih stojnicah italijanskih reformistov. S svojim jecljanjem Demokratska stranka prepušča politično pobudo Antoniu Di Pietru, ki se sicer dosledno upira Berlusconiju, a s svojim nekoliko populističnim ekstremiz-mom ni in ne more biti resnična alternativa Ljudstvu svobode. 1 6 Nedelja, 29. junija 2008 NEDELJSKE TEME / Otroška vrtca Miškulin in Ke letošnja zmagovalca državne / NEDELJSKE TEME Nedelja, 29. junija 2008 17 kec iz Boljunca in Boršta ga likovnega natečaja Fabbricando * i astalo I -:-1 "TT I j PrecTdeželno palačo so naTcakaüjmimatorji Z^l^^nastavili fotografom F J i ^ uL - __ Ml smo^dA " o íi* 2 Sf. \ Otroškima vrtcema Kekec - Boršt in Miškolin Rnr vzgojiteljicam in otrokom ~ nec' Prisrčno čestitam vzmiitelii uvrstitev na prestižnem otn*"" « odlično ? azienda: i documenti deli p^ abbricando 2008 Scuole . Osvojena prva nasradn , Pnstop do proučevanja ZoZh TT*"" ^ološki ^no potrjujeta kakLTo ll^ l)' — v ^ didaktično delo, ki ga vsafod_ i u m m / „ „V-ViPt. y4 li h. i uvanju skupnega izdelka i ■ Tfl J, J,,. , . Poskrbljeno je bilo tudi za naše lačne želodčke » k fc T I™L. ' 3T/ ur? * _ _ Z nami je v Videm prišla tudi občinska odbornica za kulturo g.Tatjana Turko rr " o - Kakšne so te nove igre in novi prijatelji Hk Naš likovni izdelek je krasil deželno palav 'V" .A * i ^^i^Peljali rulotko polno igrač lMJ h' JU Zgradili smo stolp visok skoraj kot deželna palača r~Poklicali so nas na oder in nam izročili priznanje 18 1 6 Nedelja, 29. junija 2008 NEDELJSKE TEME / pomembne, a nam neznane tržačanke in goričanke Ksenija Vdali Žebre (1913 - 2004) (Operna pevka in pedagoginja) Ksenija Vidali je pevka, ki je po drugi svetovni vojni poldrugo desetletje pela z najbolj znanimi pevci tistega časa in z njimi osvajala operne odre v Italiji, Španiji, Portugalski in Severni Afriki (Tuniziji). Koliko vemo o tej naši tržaški rojakinji v Trstu, se sprašujem, ko dopolnjujem seznam neznanih ali malo znanih Tržačank. Pri nas jo pozna Ške-denj (Ščedna), od koder je doma, ves ostali Trst pa bolj malo. In nehote se mi spomin ustavi prav v tistih letih njene bleščeče mednarodne kariere. Bilo je 25. aprila 1947. Vidalijeva se je utrujena ravnokar vrnila iz Portugalske, kjer je z Beniaminom Giglijem (bil je Des Grieux) v Portu in v Lizboni pela Massenetovo Manon. Ustavila se je sredi mesta, v ul. Coroneo (takratni ul. Nizza) št. 4. V hiši, ki je bila v lasti tržaških Judov, so Nemci iz-ropali stanovanja, lastnike poslali v taborišča in vselili tja svoje oficirje. Po voj ni so jo po odho du ju go slo van ske vojne zasedli naši ljudje, ki so se vrnili iz Jugoslavije. Zanimiva druščina. V ve li kem sta no vanju v dru gem nad -stropju so v največji sobi, nekdanjem salonu, stanovali trije naši kulturniki, pi sa telj Vla di mir Bar tol, glas benik Fran Venturini in igralec Modest San-cin. Stanovanje ni bilo nikdar zaklenjeno, saj je bil tam večni »vija vaj«, posebno zvečer je postalo nekakšno shajališče naših takratnih kulturnih in političnih delavcev. In tam sem osebno spoznala slavno pevko Ksenijo Vidali. Čakala je, da se iz službe na Radiu vrne Demetrij Žebre. Ker je bila utrujena, ji je Sancin ponudil svojo posteljo, da si vsaj malo odpočije. V sobi je bilo hladno, saj na oknih ni bilo šip, tudi navoj nice so bile spuščene, sa mo maj hna na miz na sve til ka je osvetljevala sobo. V tisto zatemnjeno sobo sem ne na pove da no in ne pri ča-kovano vstopila in v zadregi obstala, a le za hip. Sancin mi je takoj prihitel naproti in mi predstavil svojo prijateljico in kolegico Ksenijo, ki sem jo kot pevko poznala samo z odra ljubljanske Opere. Prišla sem sredi njenega živahnega pripovedovanja o turneji z Gigli-jem. S seboj je pri ne sla tudi časopis -ne izrezke kritik, ki so bile polne občudovanja in navdušene hvale o njenih pevskih nastopih. V nekaterih vlogah, mednje so šteli tudi Manon, je v tistih letih veljala za najboljšo evropsko sopranistko. Blestela je tudi v vlogi Adriane Lecouvreur na festivalu italijanskih skladateljev v San Remu. Ko sem se bolje sezna ni la z njo, sem spo -zna la, da je čudo vit člo vek, is kre na prijateljica in kolegica, ki ni poznala ne in trig ne zahrb tnos ti. Zara di teh svojih lastnosti je bila povsod zelo priljubljena, saj je vsa njena pojava naravnost izžarevala sr čno dob roto ter ne -ko posebno toplino. Da ne bi vzbujala zavis ti ali da bi kdo mis lil, da jo vod -stvo protežira, se je večkrat raje sama umaknila. Ta njena uvidevnost in občutljivost je bila tudi več let pozneje »kriva« za njen predčas ni umik z odra. Ksenija Vidali se je rodila 30. aprila 1913 v Škednju. Njen oče elektrotehnik Peter Angel Vidali je bil med vojno ujetnik v Rusiji; tam je zbolel za tuberkulozo in komaj 28 let star umrl. Njegova družina se je, tako domnevajo, preselila iz Furlanije v istrsko vasi co Kubed. Nje na ma ma Fran čiš ka Škergat je bila sirota, zato jo je vzel k sebi stric v Škednju, kjer je potem žive la in ostala tudi po poroki in mo že -vi smrti. Malo Ksenijo, pravili so ji Sen ka, pa je med voj no posla la v Ku-bed k tašči, noni Krnilki. Tam jo je, ko je imela pet let, kubejski župnik slišal pre pevati us pavan ko pun čki. Nje no petje ga je tako prevzelo, da ji je pre-roko val oper no karie ro. Po voj ni se je vrnila domov v Škedenj. Po moževi smr ti se je nje na ma ma spet poroči - la. Ksenija se je začela šolati v Skednju. Po osnovni šoli je v letih 19271931 obiskovala zasebno šolo P. Be-senghija v Trstu. Predvsem pa si je želela učiti petja, kar pa mami in očimu ni bilo všeč. Gledališki svet se mu je zdel preveč izprijen. zato se je začela Ksenija na skrivaj učiti solopetja pri prof. Ernestu Justu, klavir pa pri Alojziju Sancinu. Denar za plačilo učnih ur si je brez ma terine ved nos ti zaslu -žila z ve ze njem postelj ne ga perila za tanove Prodane neveste in še nekaterih. V Ljubljani je ostala tudi med vojno, kjer so kritiki hvalili njen kultivi-ran, topel in kristalni glas. Imela pa je tudi izrazit igralski talent. Ko sta si priš la oper ne predsta -ve med vojno ogledat (v krajšem presledku) dva italijanska generala, sta po predstavi, navdušena nad izvedbo, čestitala ansamblu in vprašala pevce, kaj si želijo. Vidalijeva je v imenu vseh kolegov pogumno in v lepi italijanščini pro si la, da bi izpus ti li ko le ge, ki so Na fotografiji desno, Ksenija Vidali v Traviati, desno spodaj, v vlogi Prodane neveste mlade neveste, dokler ji mama tega ni prepovedala, rekoč, da si s tem kvari oči. Ernest Just je ostal njen učitelj in mentor, le nekajkrat je bila tudi pri Gi-orgii Fornazari. Že mlada je pela v raznih zborih, tudi v cerkvenem, kjer je spoznala Italijana Giordana De Mar-chija, s katerim se je kmalu poročila. Poroka pa ni zavrla njene želje po petju. Njen prvi solistični nastop je bil v cerkvi, na koru je pela Gounodovo Avemarijo, na orglah pa jo je spremljala prijateljica Alma Godina Ghira-rdi. Kmalu potem je poskusila svojo srečo v Ljubljani, kamor jo je na priporoči lo povabil Mir ko Polič, ki je takrat vodil Opero. Na avdiciji je zapela tri arije in takoj požela priznanje. Kmalu so ji ponudili možnost nastopa na odru. 2. febr. 1937 je debitirala kot Mirni v Puccinijevi operi La Bohème. Kritike so bile zelo ugodne. Upravnik SNG Oton Župančič jo je pozdravil z besedami: »Kajne, primorska Slovenka, zdaj boste ostali naši!« In Ksenija je podpisala svoj prvi an-gažma. Mož, ki se je sprva strinjal z njenim odhodom v Ljubljano in jo je prišel celo poslušat, si je premislil in jo čez nekaj časa prosil, naj se vrne domov. Ustre gla mu je, a vse kaže, da ji je bila pevska kariera vendarle usojena. Mož je na mreč ne pri čako vano zbolel za meningitisom in Ksenija je bila 26 let stara že vdova. Pozneje je rekla, da bi si ni kdar ne odpus ti la, če bi ne bila takrat ob njem. Po njegovi smrti se je vrnila v Ljubljano in ji ostala zvesta do l. 1946. V devetih letih je pela vrsto glavnih vlog od Verdijeve Traviate, Puccinijeve Bohème in Mas sene tove Ma non do Sne guroč ke Rimskega Korsakova, Mozartove Figa-rove svatbe in njegovega Don Juana, Gluckovega Orfeja in Evridike, Sme- bili v taboriščih v Italiji. Z drugo prošnjo ji je to tudi res us pelo. Domov so se vrnili nekateri pevci, baletniki in zbo ris ti, ki so bli zapr ti v taboriš čih Gonars in Renici v Toskani. Novembra 1942 si je ogledal v Ljubljani Traviato in Seviljskega brivca kritik Gabriele Baldini. Težko seje sprijaznil s tem, da so peli ljubljanski pevci opere v slovenščini. Zvenela mu je tuje. Smilila se mu je Vidalijeva, ki je v Traviati na koncu prvega dejanja zapela: »Le zavriskaj duša moja«. Šlo mu je skoraj na smeh, vendar je v svoji oce ni mo ral pri zna ti, da je le ma lo -kdaj slišal tako ganljivo Traviato, kakršno je poslušal v malem gledališču v Ljubljani. V milanskem časopisu Corriere della Sera je 11. nov. 1942 objavil daljšo oceno Traviate in Seviljskega brivca. Od tam sem v prevodu povzela nekaj misli o takratni Traviati. Tako le je zapi sal: »...ta le sopran, gos -podična Ksenija Vidali, mi je daroval takšno Traviato, da se mi je res trgalo srce. Zares še nisem videl tako lepe gospodične Valery, in tako uvele in dobrotljive lepote, tako j etične in hkra ti tako žareče. Nau či la se je svo -je pevske vloge - to pač - a ni kazala, da bi jo kaj hudo skrbela in malo se je ozi ra la na šepetal čevo kletko, bi -la je namreč vsa poglobljena v kretnje in izraze svojega obraza, ki jim je mogel zara di maj hnos ti gle da li šča vsak -do slediti do najmanjše podrobnosti.« Pro ti kon cu pre beremo še zaključ no ugotovitev: »Dama s kamelijami se je morala zadovoljiti s šopkom dalij«, kot bi poročevalec ho tel reči, da si je zaslužila dosti več. Prijetno ga je presenetila tudi režija Cirila Debevca. (Premi e ra, 10. okt. 1942). Isto sezono 11. marca 1943 je bil v Ljubljani na repertoarju Čajkovske-ga Evgenij Onjegin. Vlogo Tatjane je pela Ksenija Vidalijeva. O njej je režiser Debevec v gle da liš kem li stu zapisal, da ima Vidalijeva na odru za »otožno srnico« Tatjano vse pogoje: milobno plahost, zamišljeno sanja-vost, dekliško sramežljivost, žlah-tnost oblikovanja in dražest toplega, rahlo zastrtega čustvovanja. V glasu in petju pa se zrcali igralčeva vsebina. Med italijansko okupacijo si je ogledal nekaj predstav ljubljanske Opere tudi tedanji superintendant tržaškega Verdija Giuseppe Antonicel-li. Nastop Vidalijeve ga je tako prevzel, da jo je povabil v Trst, da bi pela vlogo Mimi v Puccinijevi operi in Vi-olletto v Verdijevi Traviati. Bližal se je konec vojne, vendar vabila ni bilo mogoče odkloniti. O nastopih Vidalijeve (premieri: 30. nov. 1944 La Bohème, 16. mar. 1945 Traviata) so nam ostale ocene v dnevniku Il Piccolo. Medtem je redno pela tudi v Ljubljani. Zelo velik uspeh je dosegla v Sneguročki Rimskega Korsakova, katere pre mi e ra je bi la 27. nov. 1943. Ravnatelj Vilko Ukmar je v Gledališkem listu (sez. 1943/44št. 7) zapisal, da so se v tej predstavi strnili v eno celoto vsi domisleki umetniške fantazije: pravljičnost, intimnost, prisrčnost, toplina in sanjavost. Ob glasbi je ves oder zaživel neko bajno sanjavost in toplo prisrčnost. Potem omenja Sne-guroč ko, njen me hak me lo dič ni mo -tiv, ob katerem zaživi ves oder v bajni sanjavosti, njeno otroško preprostost in zaupljivost vse do poslednje slike, ko se prelomi njeno življenje v smrt in z otožnimi motivi jemlje slovo: »To so utrinki«, končuje Ukmar, »ki s svojo pristno in umetniško zrelo prisotnostjo prevzamejo in ostanejo v spominu.« Sneguročka je bila zadnja režija tra gič no pre mi nule ga Tržačana Ro -berta Primožiča, ki ni bil s svojimi režijami, oziroma izvajalci, nikdar zadovoljen. Zdelo se mu je, da ne doseže tega, kar si zamis li in že li. Ko mu je skušal Ukmar ugovarjati s pripombo, da je njegova Sneguročka zelo lepo izdelana, neprisiljena in prisrčno topla, mu je Primožič odgovoril: »Pa - Vidalijeva me je ubogala. Glejte, predno smo začeli, sem ji rekel: Poj di v Tivo -li na otro ško igrišče, pa tam glej ma -le punčke, kako se obnašajo in kaj se v njih godi. Potem pa iz tega sveta svojo Sneguročko izoblikuj.« (Gled. list, Opera št. 8, sez. 1943/44). Pogovor je izšel šele po Pri mo žičevi tra gič ni smr ti. Ksenija Vidalijeva je poleg strokovne kritike osvojila tudi občinstvo. L. 1939 je o njej pisala Maša Slavčeva v Ženskem svetu (str. 42/43). Že na začetku pove, da v vsem njenem bistvu ni domišljavosti, niti ne samozavesti nad do seže ni mi us pehi. Ved no se poglablja v vlogo, ki jo študira. Ko je, na povabilo Mirka Poliča v Ljubljani debitirala z vlogo Mimi, jo je občinstvo takoj toplo sprejelo. Poleg dobro šo-lanega glasu, obvlada tudi pevsko interpretacijo in ima naravni igralski dar, meni Slavčeva in dodaja, da ima Vidalijeva to, kar manjka marsikateri pevki: kritični odnos do svojega dela, zavest o vsem, kar ji še manjka in kar bo z učenjem in prakso še pridobila...Zato zapiše: »V tej mladi pevki se družita pristna, nepotvorena in nei-grana ženskost in hkrati deklištvo... Vse kar naredi, - je preprosto, a iskreno, in mi - ob čin stvo - to čuti mo in ji verjamemo«. To mnenje v Ženskem sve tu se mi zdi pomemb nej še od tega, kar bi o značaju Ksenije Vidali lahko pove da la jaz. Ti iztr gani stavki zaobjemajo vse pevkino bistvo. Svoj prispevek končuje Slavčeva z besedami: »V Vidalijevi ima naša Opera dragoceno mlado moč, ki nam bo ob pravilnem delu dozorela v ponos, če nam je ne bo vzela tujina«. In prav to se je zgo di lo po voj ni. L. 1946 je odšla Vidalijeva v Milan, si tam najela stanovanje in več kot šest mesecev trdo študirala petje pri Emiliu Ghiraldiniju. Še pozneje se je občasno vračala k njemu, da preveri svoje znanje. Po intenzivnem študiju so jo čakali pr vi nas topi in us pehi. Najprej je pela v Italiji, kjer beležimo mesta njenih nastopov: Prato, Palermo, Bari, Catania, Vicenza. Potem jo srečamo na Portugalskem, v Španiji, Avstriji in Tuniziji, kjer je gostovala z rimsko Opero. V Španiji je pela Manon z zna nim teno ris tom Beni a mi -nom Giglijem. Občinstvo ju je z navdušenim ploskanjem kar 18-krat priklicalo na oder. Vidalijeva je bila prepričana, da je aplavz namenjen predvsem tenorju, ne njej, zato ni hotela pred zastor, Gi gli pa jo je kar potegnil za seboj. Ko je nekaj let pozneje Gi-gli spet pel Ma non v Pa ler mu, je izrec -no prosil, da bi nastopila z njim Vidalijeva. Z Giglijem je pela tudi v Leon-cavallovi operi Pagliacci. Njen partner je bil tudi znani tenorist Giuseppe Di Stefano in še marsikdo. Ob nastopu na Portugalskem je tamkajšnja kritika za-pi sa la, da v Ma non že tri de set let ni -so slišali tako popolnega pevskega para. Podo ben us peh je do žive la tudi z nastopom v Puccinijevi operi Madame Butterfly. Kritika je hvalila njen har mo nič ni, čis ti, lah kot ni in moč ni glas. S svojim nastopom je vzbudila vtis velike umetnice, so še zapisali. Poleg Ma non je pože la ve li ko us peha v operi Adriana Lecouvreur F. Cilee, za katero v Italiji že dolgo let niso našli primerne interpretke. Il nuovo Corriere (Firence, 27.XII.1946) je že na začetku njene italijanske kariere zapisal, da ima pevka »svež glas simpatičnega tim bra, ki mu ne manj ka potrebne dra ma tič nos ti, zara di katerih je Vida -lijeva med najboljšimi pevkami današnjega časa.« V letih inozemske kariere je večkrat gostovala tudi v Beogradu, Zagrebu, na Reki in v Mariboru. V Ljubljani ni hotela nastopati, da bi ji kdo ne očital, da jo protežira njen bodoči mož Demetrij Žebre, ki je v tistih letih vodil ljubljansko Opero. S poroko je odlašala, ker je vedela, da jo bo zakon odtegnil od odra. Ven dar se je 1.1949 kljub bleščeči karieri zaradi Že-bre ta odlo či la za povra tek v Slo ve ni -jo, kjer seje poročila in še nekaj let ob-čas no nas topala. V sezoni 1963/64 je zadnjikrat stopila na oder kot Margareta v Gou-nodovem Faustu (V SPBL je o njenem življenju in delu kar precej napak). Od l. 1965 se je vse do svoje smrti posvečala prenašanju svojega bogatega znanja in gledaliških izkušenj na mlade kadre. Med njimi so I. Filipo-vič, J . Rej a, N. Sevšek in drugi. 22. marca 1998 so ji v Škednju posvetili spominski večer in ob tej priložnosti je Kul tur no druš tvo Ivan Gr bec izda -lo brošuro o njej in njenem delu. Ne pri čako vano je umr la 91 let stara 18. julija 2004 v Mariboru. V zgodovini slovenske Opere bo zapisana kot ena najpomembnejših sopra-nistk svojega časa. Lelja Rehar Sancin / NEDELJSKE TEME Nedelja, 29. junija 2008 2 3 Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje že vrsto let organizira tečaje poklicnega izobraževanja za kuharje in za natakarje. Za te tečaje se lahko odločijo mladi do 18. leta starosti, ki so dokončali nižjo srednjo šolo. Po novem se morajo dijaki z nižje srednje šole obvezno vpisati naprej na višjo srednjo šolo; odločijo pa se lahko tudi za gostinsko šolo, ki traja tri šolska leta. Tečaj je popolnoma brezplačen. Zavod nudi tudi učbenike, ki ostanejo nato dijaku. Dijaki pa morajo nabaviti kuharsko oz. natakarsko oblačilo, ki ga nato uporabljajo med praktičnim poukom. Prvi letnik je skupen tako za kuharje kot za natakarje, ob koncu prvega letnika pa dijaki izberejo smer, ali bodo kuharji ali natakarji. V drugem in tretjem letniku imajo praktični pouk strežbe oz. kuharstva, kot so pač izbrali. Na predmetniku so štirje jeziki, in sicer italijanščina, slovenščina, angleščina in nemščina. Seveda ima razred z italijanskim učnim jezikom slovenščino kot tuji jezik, medtem ko razred s slovenskim učnim jezikom obravnava vse predmete v slovenščini. Izjema je praktični pouk kuharstva in natakarstva, kjer so dijaki razporejeni v skupine po poklicnem profilu - vsi natakarji skupaj in vsi kuharji skupaj - ne pa po učnem jeziku. Žal je slovenskih tečajnikov premalo, da bi jih lahko na Zavodu še dodatno ločevali tudi za kuhanje oziroma strežbo. V vseh treh letnikih imajo dijaki kuharstvo in strežbo dva dni na teden, tri dni pa se odvija pouk ostalih predmetov. Tedensko število ur se giba od 35 do 36 ur, ob sobotah ni pouka. Poleg jezikov imajo še matematiko, pravo in ekonomijo, računalništvo, upravljanje podjetja in prehrano. To je seveda predmet, pri katerem se obravnavajo značilnosti živil in surovin za živilsko področje, ki jih nato pri kuharstvu še obdelajo z gostinskega vidika. Dijaki imajo pouk tri šolska leta od septembra do junija, saj morajo vsako leto opraviti 1200 ur pouka. Obvezno je obiskovanje za vsaj 70% predvidenih ur. V drugem in v tretjem letniku so predvidena štiri obdobja delovne prakse, v sklopu katere je vsak dijak vključen v restavracijo, gostilno ali menzo, kjer opravlja prakso 40 ur tedensko, s tem da se prilagodi urniku same restavracije. To pomeni, daje v tistem obdobju doma na torek in sredo, če je pač restavracija takrat zaprta, in dela ostale dneve vključno ob sobotah in nedeljah. V drugem letniku je delovna praksa dva tedna v novembru in štiri tedne med aprilom in majem. V tretjem letniku pa je prakse skupno 8 tednov, razdeljenih med decembrom in marcem oz. aprilom. Po navadi so dijaki na praksi v štirih različnih restavracijah, tako da spoznajo več delovnih okolij in tudi različne načine dela, organizacije in razporeditve nalog v kuhinji oz. v jedilnici. Kuharji sodelujejo v kuhinji kot pomočniki kuharja, natakarji pa delajo v jedilnici, kjer jim sledi glavni natakar. Glede na to, kakšna je restavracija, koliko je velika, ali dela več konec tedna ali med tednom, če je to ribja restavracija ali ima mesni menu, se delo precej spreminja, zato je izkušnja delovne prakse zelo dragocena za bodočo vključitev v svet dela. Dijaki pridobijo ob koncu tretjega letnika poklicno kvalifikacijo, nakar se najpogosteje vključujejo v delovna razmerja kot vajenci. V sklopu tečaja so predvidene poučne ekskurzije z ogledi in obiski, ki pa so vedno vezani na poklic ali na gostinski sektor. V komaj zaključenem šolskem letu 2007/2008 so si tečajniki ogledali naslednje restavracije, sejme in podjetja: sirarstvo Vidali v Bazovici klavnico Emili na Proseku restavracijo Majerija v Slapu pri Vipavi restavracijo Savron v Devinščini casino' Perla in Park hotel v Novi Gorici gostinski sejem GAST EXPO v Ljubljani zbor gostincev Slovenije v termah Olimia čebelarstvo Settimi & Ziani v Treb- čah Kdor gre za kuharja, bo težko ostal brez dela sejem čokolade Mittelciok v Trstu sejem tipičnih tržaških sladic v Trstu botanični vrt Carsiana v sklopu pobude »Rastline v loncu« Dijaki tretjih letnikov so se odpravili na dvodnevni izlet v Prekmurje. Tečajniki ostalih razredov so sodelovali pri pobudi o varnosti na delovnem mestu »Ocjo«, poleg tega se je skupina udeležila prazničnega kosila v domu ostarelih »Gregoretti«, kjer je servirala kosilo gostom tega doma v dogovoru z zadrugo La Quercia. Na sejmu »Olio Capitale«, ki se je odvijal v Trstu, je dijak tretjega letnika Rodolfo Allibrante sodeloval na kuharskem tekmovanju, medtem ko so ostali dijaki sodelovali pri pripravi in serviranju zakusk in prigrizkov ob pokušnjah olja na sejmu. Na praktične lekcije kuharstva je prišla tudi gostja Vesna Guštin Grilanc, ki je dijakom prikazala pristne kraške jedi v pustnem obdobju. Obenem so te jedi tudi pripravljali. Raznolikost in pestrost sta torej na tečajih zagotovljena, vpisani pa morajo vsekakor biti zainteresirani za poklic kuharja ali za poklic natakarja. Motivirani dijaki so se po šoli brez težav takoj zaposlili, saj je povpraševanje po teh profilih vseskozi veliko. pogovor - Nadia Polissa »Največ sem pridobila z delovno prakso« V lanskem šolskem letu je zaključila kuharski tečaj na našem zavodu 19-letna Nadja Polissa doma z Opčin. Po prvem letniku je morala dijakinja zbirati med strežbo in kuharstvom. Brez pomislekov se je Nadja usmerila v kuharski poklic, deloma tudi zato, ker jije že od nekdaj všeč slaščičarstvo. Poiskali smo jo, da bi z njo pokramljali in zmotili smo jo ravno na delovnem mestu. Ker je imela veliko dela, smo jo kasneje poklicali domov. Kot po navadi je bila Nadja tudi tokrat zelo zgovorna in je rada odgovorila na naša vprašanja. Kdaj si se zaposlila? Takoj ko sem opravila kvalifikacijski izpit, sem si želela dobiti službo, predvsem ker sem se hotela čimprej osamosvojiti. Prošnje za službo sem poslala v številne restavracije. Nekega dne pa sem v Primorskem dnevniku prebrala oglas, v katerem je priznana restavracija na Pesku iskala pomoč v kuhinji. Takoj sem se javila in pri tem sem imela veliko srečo, saj sem po enem tednu preizkusne dobe že julija začela redno delati. Si imela na začetku težave? Na začetku je bila po mojem mnenju največja težava v tem, da sem bila zaradi pomanjkanja izkušenj pri delu kar počasna. S časom sem to težavo gotovo premostila in prepričana sem, da se z dobro voljo stalno izboljšujem. Včasih si celo drznem priskočiti na pomoč s kakšnim nasvetom. Koliko ti je tečaj pomagal, da si se naučila poklica? Seveda sem osnove kuhanja osvojila v šoli predvsem med poukom prakse v kuhinji na Fernetičih. Največ pa sem vsekakor pridobila med opravljanjem delovne prakse. Profesorje sem prosila, da mi omogočijo delovno prakso v različnih realnostih. Tako sem najprej delala v ribji restavraciji, nato v slaščičarni in nazadnje še v tipični mesni restavraciji. Ko sem spoznala vse te gostinske realnosti, sem se prepričala, da mi najbolj leži delo v mesni restavraciji. Srečo sem imela, da sem se prav v taki zaposlila. Kaj svetuješ mlademu, ki se odloča za gostinski poklic? Kdor se odloči za gostinstvo, naj se zaveda, da nudi ta poklic veliko različnih možnosti, od dela v navadni gostilni ali zahtevnejši restavraciji, do dela v menzi, baru ali celo v slaščičarni. Pomembno je, da mu je poklic všeč, ker je zelo zahteven. Predvsem zahtevni so urniki, tako da se jim moraš znati prilagoditi. Vsekakor se da z dobro voljo premostiti vse težave, tudi zato, ker ti ta poklic nudi veliko zadoščenja. izkušnja - Elizabeth Tejeda Amarante Natakarji so zelo iskana kategorija Med dijaki, ki so letos zaključili šolanje na zavodu, je tudi Elizabeth Tejeda Amarante, ki je postala kvalificirana natakarica. Elizabeth prihaja iz Dominikanske Republike in stanuje v Trstu že nekaj let. Odločila se je za na-takarski poklic, ker je zelo komunikativna in ji je všeč delati z ljudmi. Kaj delaš sedaj, ko si zaključila šolo? Že delam v baru-slaščičarni Alex na drevoredu XX. septembra. Med šolskim letom sem dobila že nekatere ponudbe od restavracij, kjer sem bila na praksi. Toda restavracije niso v mestu in ker nimam avtomobila se težje premikam. Že lansko poletje sem delala v gostilni Bella Riva pod Križem. Takrat so me vsak večer prihajali iskat, letos pa sem skušala dobiti službo v centru mesta, kjer stanujem. Znanka mi je povedala, da iščejo natakarico, v baru-slaščičarni Alex. Nesla sem jim življenjepis in že čez nekaj ur so mi telefonirali in me zaposlili. Zaenkrat pravijo, da so z mano zelo zadovoljni. Koliko ti je tečaj pomagal, da si se naučila poklica? Zelo dobro podlago sem dobila v šoli, ker sem imela dobre profesorje. Važni pa so bili delovna praksa, poletno delo in delo ob koncih tedna v restavraciji Savron. Kaj meniš o poklicu natakarja? Meni je ta poklic všeč, ker sem rada z ljudmi, zato me tudi urniki ne motijo. Kdorkoli se odloča za ta poklic mora vedeti, da je naporen, ti pa omogoča precejšnje možnosti zaposlitve. sdzpi Učni uspeh letos Učni uspeh v letošnjem šolskem letu Izdelali So: 1.A Antoni Alex, Crepaldi Alexia, Mijalčic Marko, Pegan Marko, Peric Matija, Piapan Martina, Tavčar Mitja 1.B Babici Denise, Blasina Federico, Corsi Andrea, Fontanella Jessica, Moratto Daniele, Pacifico Jennifer, Reynolds Kevin, Ursich Elia, Valenti Alex, Zerjal Axel. Trije dijaki niso izdelali 2.AB Alijagic Leonard, Ambrosi Marco, Beolchi Gellert Giovanni, Bevilac-qua Marco, Boscolo Erica, Bura Ana Marinela, Capuano Alba, Felluga Emanuele, Galante Jennifer, Malusa' Andrea, Marchio' Elisa, Mauri Swan, Pilo Gianluca, Predonzan Mattia, Sergas Enrico, Todeschini Jessica, Zafret Filippo. En dijak ni izdelal. 2. C Babic Daniela, Bandi Erik, Gr-gic Maja, Grgič Saša, Jelerčič Luka, Mencinger Marco, Sancin Martina, Zuzek Terry. Kvalifikacijski izpit so opravili. 3.A Dellavalle Daniela, Guglia Sharon, Jakin Alex, Mil covich Mar tin, Ota Denis, Stojimirovic Miloš 3.B Allibrante Rodolfo, Bagno Fran ces co, Beor chi a Ares, Ber toli ni Alessandro, Cadel Simone, Ivanovic Davor, Kovacic Francesco, Marus-sich Michele, Mate' Matteo, Mel-chionna Michela, Menegotti Martina, Steffe' Samuel, Tejeda Amarante Eli zabeth KULTURNI Prostovoljna civilna služba ENOLETNA DOBA, KI SPREMENI ŽIVLJENJE TEBI IN DRUGIM Rok predstavitve prošenj zapade 7. julija 2008 Ob objavi novega razpisa Državnega urada za civilno službo smo se pogovorili z Nives Košuta, odgovorno referentko za civilno službo pri Zvezi slovenskih kulturnih društev. V okviru projekta Nove poti manjšinskih kultur se mladim ponuja nova priložnost dela in usposabljanja v neprofitnih organizacijah. Ali bi potencialnim prostovoljcem orisala vsebino državne prostovoljne civilne službe? V Italiji je pojem državne prostovoljne civilne službe dobil konkretno udejanjanje z zakonom št. 64 iz leta 2001. Gre za enoletno dobo, ki jo lahko mladi fantje ali mlada dekleta, ki so stari od 18. do 28. leta, preživijo v nepridobitniških organizacijah, ki delujejo na športnem, naravovarstvenem, kulturnem, družbenem, skrbstvenem in drugih področjih. Civilna služba je predvsem življenjska izkušnja, ki ozavešča mladega človeka o lastni družbeni vlogi v duhu vrednot solidarnosti in nenasilne vzgoje. Poglavitni cilj civilne službe je skrb za (so)človeka in za njegovo vsestransko socialno vključitev. Namen zakonodajalca je bil predvsem nuditi mladim možnost, da "prispevajo k materialni in duhovni rasti družbe." Je skratka dragocena priložnost za osebno in hkrati družbeno rast. Eno leto bogatih izkušenj... Prostovoljna civilna služba traja 12 mesecev za skupnih 1400 ur dela, ki so razčlenjene okvirno na 30 ur tedensko. Mladi, ki se prijavijo, so sprejeti na osnovi selekcije: delo pri organizaciji, ki jih sprejme, je določeno na osnovi prave pogodbe, se pravi, da je civilna služba tudi primerno honorirana (mesečni honorar za projekte na državni ravni znaša 433, 90 Evrov). Prostovoljna državna civilna služba sloni izključno na načrtih, ki jih letno odobri pristojni urad v Rimu. Projekti lahko predvidevajo službo v državnem ali mednarodnem obsegu. Naloga organizacij oz. združenj, ki nameravajo vključiti mlade v tovrstne projekte je v prvi vrsti ta, da izdelajo kakovostne načrte, ki naj spodbujajo in vrednotijo delo in vlogo mladih. Od nekdanjega "vojaškega oporečnika" do sodobne civilne službe... Od leta 2001 se je zakonodaja o vojaški službi v Italiji korenito spremenila. Državni zakon št. 64 je v bistvu odpravil obvezno vojaško službo in uvedel popolnoma nov koncept vojaškega služenja: odslej sta namreč vojaška in civilna služba popolnoma enakovredni, obe pa slonita izključno na prostovoljni osnovi. Druga zelo pomembna novost je tudi ta, da sta obe službi namenjeni tako fantom kot dekletom, ki so dopolnili 18. leto starosti. Doba "vojaškega oporečništva" (in torej obveznega vojaškega roka) se je torej zaključila leta 2005. Sistem civilne službe sestavljajo danes trije subjekti: a)Državni urad za civilno službo (Ufficio nazionale per il Servizio civile) , ki deluje v sklopu Ministrstva za socialne zadeve; b)Organizacije oz. ustanove, ki delujejo na teritoriju in sprejmejo prosto-voljke/ce c)Mlade/i prostovoljke/ci Kaj nudi nov deželni zakon za civilno službo? Dežela Furlanija Julijska krajina je v pretekli mandatni dobi sprejela deželni zakon, ki podpira civilno služenje. Zakon je bil odobren maja 2007 in razširi krog ko-ristnikov za civilno služenje tudi na mlade, ki so dopolnili 16. leto starosti in tudi na tiste, ki niso italijanski državljani. Med prvenstvene cilje zakona sodi tudi kapilarna informacijska dejavnost, predvsem v okviru višjih srednjih šol. Kako civilna služba deluje v okviru slovenske manjšine? Zveza slovenskih kulturnih društev že dvajset let spremlja, v sodelovanju z ARCI, tovrstno dejavnost, najprej v sklopu vojaškega oporečništva, sedaj pa v sklopu civilne službe. ZSKD je namreč član ARCI Servizio civile tako na pokrajinski ravni, tržaški in goriški, kot tudi na deželni ravni. Številnim mladim je omogočila enoletno izkušnjo, ki je pomenila obogatitev tako za mlade kot za organizacije oz. društva, pri katerih so mladi opravili enoletno dejavnost. K združenju Arci S.C. je pristopilo v zadnjem letu tudi Združenje slovenskih športnih društev v Italiji. Projekt "Nove poti manjšinske kulture." Od leta 2005 je ZSKD "akreditirano" združenje za civilno službo na državni ravni, se pravi, da lahko samostojno predlaga projekte, državne in mednarodne, za vključitev mladih prostovoljk/prostovoljcev. Lani je Zveza prvič vložila lasten projekt z naslovom Nove poti manjšinskih kultur. Projekt, ki je bil predložen oktobra 2007, in je specifično osredotočen na slovensko stvarnost v naši deželi, je bil pred kratkim odobren in objavljen na lestvici na spletni strani Urada (www.serviziocivile.it). Zaradi močnega krčenja sredstev in strožjih kriterijev je bilo letos odobrenih veliko manj projektov kot v prejšnjih letih. V tako močni vsedržavni konkurenci je seveda zelo razveseljivo dejstvo, da je bil "slovenski" projekt uspešen. Kje lahko zainteresirani dobijo potrebne informacije in se prijavijo? Mladi, ki bi radi preživeli eno leto v okolju slovenskih organizacij, in se v njih aktivno udejstvovali, morajo, na osnovi komaj objavljenega razpisa, predložiti prošnjo do 7. julija t.l.. . V poletnih mesecih, predvidoma sredi julija, se bodo zvrstile selekcije in prostovoljci, ki se bodo dobro uvrstili na lestvico, bodo lahko začeli civilno službo oktobra 2008. Vse informacije in navodila za predložitev prošnje lahko interesenti dobijo v uradih Zveze slovenskih kulturnih društev v Trstu, ul. S. Francesco 20 - tel.: 040 635-626, e-pošta trst@zskd.org vsak dan od ponedeljka do petka, v dopoldanskih urah; ali na sedežu Arci Servizio Civile, ul. F.Severo 31 , tel.: 040 761683, trieste@arciserviziocivile.it prav tako ob delavnikih v dopoldanskih urah. Izkušnja mladih prostovoljcev... Civilno službo opravljam na ZSKD od konca decembra, delo pa v Slovenskem informativnem centru v Narodnem domu. Za to priložnost sem se takoj navdušil, saj je ta projekt v skladu z mojimi zanimanji. Vezan je na spoznavanje in informiranje. (V tem sklopu na Zvezi sodelujem pri pisanju nedeljske rubrike Kulturni stiki za Primorski dnevnik, medtem ko v Narodnem domu zbiram in pošiljam tiskovna sporočila ter nudim tehnično pomoč pri razstavah in drugih pobudah.) Civilna služba je po mojem mnenju dobra priložnost za mlade, ki se pripravljajo na bodoče delovno okolje. Do sedaj mije bila civilna služba koristna, saj sem pridobil nova znanja in izkušnje, spoznal veliko ljudi in navezal stike z raznimi ustanovami, ki delujejo na kulturnem področju. Erik Sem študentka na ekonomski fakulteti v Trstu. Glede na to, da razen poletnih praks nisem imela nobene delovne izkušnje, sem se odločila, da se prijavim na razpis za državno civilno službo. Zaključujem svojo izkušnjo na ZSKD, enkrat tedensko sem na ARCI-ju, kjer sem prevajala slovenske filme za natečaj Alpi Giulie Cinema, na ZSKD pa se ukvarjam s tajniškim delom, zbiram statistične podatke zborovskega delovanja ter vzdržujem stike s kulturnimi društvi, katerim nudim informacije. Civilno službo na ZSKD pripročam vsem mladim, ki bi hoteli spoznati delovni svet in hkrati obogateti svoj kulturni zaklad. Federica Za prostovoljno civilno službo sem se odločila pred tremi leti, ko sem kot študentka iskala občasno zaposlitev. Prijateljica mi je sporočila, da obstaja možnost opravljanja civilne službe na ZSKD; glede na to, da sem aktivna v kulturnem društvu in da so danes delovne izkušnje neobhodno potrebne, se mi je zdela ta ponudba še posebno zanimiva. Prijavila sem se na razpis, septembra meseca v letu 2005 pa sem začela svojo dragoceno delovno izkušnjo, ki je trajala eno leto. Spoznala sem razne ustanove in ljudi, kijih drugače ne bi mogla. Pomagala sem pri tajniškem delu in pri organizaciji kulturnih pobud. Zelo dobro sem se razumela s sodelavci in delo je bilo tako raznoliko in aktivno, da sem vsako jutro z veseljem hodila v službo. Civilno službo, ki mi je poleg delovnih izkušenj dala možnost stalne zaposlitve, priporočam vsem mladim, posebno tistim, ki so komaj zaključili državni izpit na višji srednji šoli in še nimajo delovnih izkušenj. Glede na to, da je urnik fleksibilen, priporočam službo tudi študentom, ki jim mesečno plačilo pomaga pri kritju univerzitetnih stroškov. Sonia Civilno službo sem začela septembra 2007 na tržaškem sedežu ARCI, kasneje pa na ZSKD v Trstu. O tej možnosti me je seznanila civilna prostovoljka, ki je v letu 2006 opravljala prostovoljno delo na Zvezi. Za priložnost sem se takoj navdušila, saj je po mojem mnenju civilna služba odlična možnost za polnoletno mladino, ki se pripravlja na bodoče delovno okolje. Služba je bila zelo koristna. S tem, da sem bila udeležena v raznih projektih tako pri ARCI kot pri ZSKD, sem pridobila organizacijske sposobnosti in razvila sposobnost boljšega sodelovanja in komuniciranja. Moji projekti so bili vezani na kulturno področje, filme in socialne stike. Spoznala sem veliko novih ljudi in ustanov, ki jih drugače ne bi mogla. Sem univerzitetna študentka bioloških ved v Trstu. Civilna služba mi je omogočila, da sem dobivala mesečno plačilo, ki mi pomaga pri kritju univerzitetnih stroškov. Brez težav sem opravljala istočasno prostovoljno službo in študij. Vesna agenda - agenda-agenda - agenda - agenda-agenda - agenda INTERESENTI ZA CIVILNO SLUŽBO POZOR! • Rok za predložitev prošnje za prostovoljno civilno službo zapade 7.7.2008. Zveza slovenskih kulturnih društev vabi mlade, ki bi radi preživeli eno leto v okolju slovenskih organizacij, in se v njih aktivno udejstvovali, da se prijavijo na razpis. Vse informacije in navodila za predložitev prošnje lahko interesenti dobijo v uradih Zveze slovenskih kulturnih društev v Trstu, ul. S. Francesco 20 - tel.: 040 635-626, e-pošta trst@zskd.org vsak dan od ponedeljka do petka, v dopoldanskih urah; ali na sedežu Arci Servizio Civile, ul. F.Severo 31 , tel.: 040 761683, trieste@arciser-viziocivile.it prav tako ob delavnikih v dopoldanskih urah. ZBOROVSKE NOVICE • 3.REGIJSKI TEMATSKI KONCERTI ODRASLIH ZASEDB »SOZVOČENJA 2008«: JSKD vabi k prijavi vse srednješolske in odrasle zasedbe, ki so v sezoni 2006/2007 sodelovale na regijskih ali državnih prireditvah pevskih zborov ali malih pevskih skupin ali so bile na območnih revijah leta 2007/2008 predlagane za nastop na regijskem nivoju ali državnem nivoju. Nastopajoče zbore bo določil umetniški svet glede na kvaliteto zbora, zanimivost sporedov in število prijav. Rok prijave zapade 17/10/2008. • NAJVEČJI MEDNARODNI ZBOROVSKI FESTIVAL V EVROPI bo v Utrechtu na Nizozemskem od 19. do 26. julija 2009. Organizatorji vabijo na avdicije izkušene zborovske pevce, stare pd 18-30 let, ki bi radi sodelovali v 36-članskem Komornem zboru Europe Cantat. Rok prijave zapade 31/10/2008. MLADI POZOR! • DELAVNICA ZA JAZZ, ki bo potekala v Lonjerju od 13. do 16. julija v okviru Artedna, vabi k udeležbi mlade pevce, ki želijo pridobiti nove izkušnje. Udeležba je brezplačna. Informacije nudi tudi ZSKD. Posamezna delavnica bo trajala 3 ure, urnike bomo sporočili naknadno. Uradi ZSKD so na voljo za vse informacije Trst: tel. 040 635 626, e-pošta trst@zskd.org Gorica: tel. 0481 531495, e-pošta gorica@zskd.org Čedad: tel. 0432 731386, e-pošta cedad@zskd.org Solbica: tel. 0433 53428, e-pošta rezija@zskd.org Za stran skrbijo: ZDRUŽENJE E. BLANKIN trst t, V Stivanu bo da- nes ob 19.00 uri, v cer-— kvi sv. Janeza Krstnika, SJ iIVKSJSM nastopil MePZ Gallus. H Ki j'-11.1-. i A Koncert prirejajo zbor Gallus, župnija sv. Janeza Krstnika v Šti-vanu in Fantje izpod Grmade. Letošnje leto je bilo za zbor Gallus nadvse uspešno, saj je poleg številnih nastopov posnel zgoščenko O polnoči, ki je izšla pri tržaški založbi Mladika. kve sv. Tomaža. ZCPZ obvešča pevce, pevovodje in organiste, ki se bodo udeležili letošnjega seminarja, ki bo na Ptuju od 3. do 9. avgusta, da je poskrbljeno za avtobusni prevoz. Zainteresenti se lahko prijavijo k odbornikom Zveze. videm obrtništvo. Umetniki iz Benečije in drugih delov dežele Furlanije Julijske krajine ter Slovenije bodo predstavili svoje izdelke na razstavi, ki jo prireja Občina Špeter v sodelovanju z župnijo, Gorsko skupnostjo in videmsko Trgovinsko zbornico. Poleg umetnega obrtništva bodo obiskovalci imeli priložnost spoznati ljudsko izročilo Benečije, in sicer zgodbe o krivapeti. Po svečani sv. maši v čast krajevnima zavetnikoma sv. Petru in Pavlu bo sprevod krenil do cerkvice sv. Kvirina, kjer bodo predstavili zgodovinsko rekonstrukcijo izvolitve načelnika Velike sosednije, to je tradicionalnega parlamenta Benečije. jo vsi slovenski ansambli, ki ohranjajo preko glasbe narodno pripadnost. Na podlagi prijavnic društvo začrta organizacijo prenočišč in pogostitev ansamblov. Odbor Festivala mora pripraviti vso potrebno dokumentacijo in poskrbeti, da se manifestacija odvija po vseh zakonskih predpisih, ki so iz leta v leto vedno bolj zahtevni. Strokovna plat tekmovanja je dodeljena komisija za glasbo, kateri predseduje sam predsednik društva. V finalni del se uvrstijo tisti ansambli, ki so si pri komisiji priborili pozitivno oceno. Komisijo sestavljajo strokovnjaki na glasbenem področju iz Slovenije, Avstrije in Italije: Janez Beličič, Jože Burnik, Danilo Čadež, Jan Leopoli, Bertl Li-pusch, Tullio Možina, Denis Novato, Slavko Avsenik ml., Mihael Corsi in Matej Pintar (predsednik komisije), besedila pa bodo ocenjevali Milan Jež, Leonard Katz, Franka Padovan in Martina Valentinčič (predstavnici organizatorja). Člani društva opremijo vsako leto bogat bilten, v katerem so navedeni vsi podatki o poteku samega Festivala. Nastop ansamblov bosta tudi letos povezovala znana slovenska napovedovalca Jasna Kuljaj in Janez Dolinar. Na taki prireditvi igra glavno vlogo tudi scena, saj se Festival odvija na prostem, v župnijskem parku med borov- ci, kjer je nameščen oder. Oderski mojster je priznani scenograf Jože Napot-nik, za izredno kakovostno ozvočenje že dolgo let skrbi akustika Pirman in tonski mojster Mice Karov. Naj dodamo še to, da bosta v okviru festivala razstavljala svoja dela Albina Pintar in Ivan Skubin. Na Trbižu bodo naslednji konec tedna potekali Dnevi slovenskega jezika in kulture. Letošnjo tretjo izvedbo prirejajo Občina Trbiž v sodelovanju z Gorsko skupnostjo, Glasbeno Matico in Slovenskim kulturnim središčem Planika. Na trbiških ulicah bodo v soboto in nedeljo 5. in 6. julija na ogled stojnice z obrtnimi izdelki iz Slovenije. Dnevi slovenskega jezika bodo ponudili tudi zanimiv kulturni program. V soboto, 5. julija, bo v cerkvi sv. Petra in Pavla na Trbižu koncert z naslovom »Naša drugačna zemlja«. Na koncertu, ki želi obeležiti 30-letno delovanje Glasbene Matice v Kanalski dolini, bodo oblikovali gojenci GM. V nedeljo, 6. julija, bo na sporedu pro-menadni koncert z Godbo na pihala iz Tolmina, ob 16.00 uri pa bosta nastopili folklorni skupini BC iz Bovca in Razor s Tolmina. V prejšnjih izvedbah Dnevov slovenskega jezika in kulture je bila vključena tudi okrogla miza o vlogi in položaju slovenščine. Glasba in besede Glasba in besede soustvarjajo zvočno kuliso našega vsakdana. Omogočajo nam, da podoživljamo stvarnost na najgloblji način, da pono-tranjimo znanje v najmanjši možni obliki. Kot računalniki, ki računajo in hranijo v spominu stvari, pojme in slike s pomočjo binarnega sistema ničel in enic. Nič in ena - beseda in glasba. Prav preko glasbe in ustnega posredovanja ljudske glasbe se je ohranil do nas spomin na čase, ko so si ljudje sporočali neposredno, pesem pa je bila pravzaprav ljudska umetnost. Arije iz oper, ki jih dandanes poznajo le izbranci, so bile svoj čas enako popularne kot današnje popevke. Ljudje so živeli v neposrednem stiku z besedo in glasbo. Glasba in besede, pa čeprav zelo visoke, so kaj kmalu ponarodele. Kmetje v Toskani so si za kratek čas naučili na pamet Dantejevo Božansko komedijo, tekmovali so v pesniškem improviziranju v osmi rimi - skratka, počenjali so stvari, ki bi jih težko pripisali kmetovalcem. Vendar.... To so delali z veseljem, z istim garaškim veseljem, s katerim so obdelovali svojo njivo in videli po mučnem delu vzkliti sadove trdega dela. Bili so tudi v tem akterji in ne le opazovalci - potrošniki. Danes nam besede in glasba prihajajo od vsepovsod, skorajda zastonj. Še med nakupovanjem v veleblagovnici naše nakupe spremlja taka glasba, ob kateri naj bi bilo nakupovanje »lažje«. Za trgovce, pač. Le poredko se zgodi, da bi lahko glasbo in besede svobodno izbirali, ocenjevali. Morda to se bo zgodilo vsem, ki si boste naslednji konec tedna vzeli nekaj časa in se odpravili na Drago mladih (torej na pravi festival besedne umetnosti) ali pa na festival v Števerjan, kjer poslušalci imajo tudi glasovalno pravico in ocenijo pesmi, ki jih drugače le lahko poslušamo. Sicer pa tudi to je dovolj, če ob tem doživimo nekaj, ki nas spodbudi k boljšemu dojemanju samega sebe in stvarnosti, v kateri živimo. i.nformacije Združenje E. Blankin Ulica San Domenico 78, 33043 Čedad tel/fax: 0432 701455 e-mail slovit@tin.it Slovenska prosveta Ulica Donizetti 3, 34133 Trst tel. 040 37084, fax 040/633307 e-mail: sp@mladika.com Zveza slovenske katoliške pro-svete Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax 0481 538128 e-mail: zskp_gorica@yahoo.it Zveza cerkvenih pevskih zborov Ulica Donizetti 3, 34133 Trst Fax. 040 633307 Združenje cerkvenih pevskih zborov Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax 0481 31817 e-mail: corili01@gorica.191.it i.podlistek M. ipodlistek@gmail.com 29. 06. 2008 - Čedad, Slovenska prosveta - Trst, Zveza slovenske katoliške prosvete - Gorica, Zveza cerkvenih pevskih zborov - Trst, Združenje cerkvenih pevskih zborov - Gorica Ta teden v ospredju... Draga mladih bo letos postala polnoletna! Poletni del osemnajste izvedbe Drage mladih bo potekal med Gorico in Novo Gorico od 3. do 6. julija. Organizatorji, med katerimi so Mladi v odkrivanju skupnih poti (MOSP) iz Trsta - pridružili pa so se jim tudi dve društvi iz Goriškega, in sicer F.B. Sedej iz Števerjana in A. Gregorčič iz Gorice - so letošnji Dragi mladih tudi zaradi tega dali posrečen naslov Malo čez. Mladi udeleženci bodo letos nastanjeni v Dijaškem domu v Novi Gorici. V četrtek, 3. julija, bo ob 17.00 uri na vrsti najprej tiskovna konferenca, ob 18.00 uri pa bo v prostorih občinske dvorane v Novi Gorici slovesno odprtje foruma, in sicer z nastopom plesne skupine MOSP-a. Prisotne bodo nato nagovorili v imenu organizatorja - Slovenske konference SSK - predsednica mag. Simona Drenik, nato pa še župan občine Nova Gorica Mirko Brulc in, kot častni gost večera, minister za kulturo RS dr. Vasko Simoniti. Uvodni del bo zaključila glasbena točka, večer pa se bo nadaljeval s predstavitvijo značilnih jedi, ki jih bodo s sabo prinesli udeleženci. V petek, 4. julija, bo v prostorih Dijaškega doma v Novi Gorici potekala prva okrogla miza. O vprašanju medkulturnega dialoga ter o izzivih sobivanja različnih kultur na sončni strani Alp bodo razpravljali dr. Lucija Čok z Univerze na Primorskem, državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo RS dr. Jelka Pir-kovič ter univerzitetni profesor dr. Ernest Zenko. Razpravo bo moderiral Peter Černic. Popoldne bodo udeleženci imeli na voljo različne delavnice: novinarsko bodo vodili člani uredništva tednika Novi glas, plesna in glasbena delavnica bo zaupana Raffaeli Petro-nio, kuharsko znanje bo posredovala Marija Roblek, slikarsko delavnico bo koordniral Davor Mešič, Peter Černic pa bo vodil pogovore v debatni delavnici. Petkov večer bo v znamenju gledališča, saj bosta na vrsti Improliga ter gledališka igra. V soboto, 5. julija, pa bodo mladi po zajtrku imeli na programu sprejem pri županu občine Gorica. Ob 10.00 uri pa bo v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici na vrsti okrogla miza na temo »Stereotipi in predsodki o drugih kulturnih skupinah". O tej temi bodo razpravljali Veronika Krainz, vodja projekta »Connecting people« za priseljence na Dunaju, Jožko Horvat - Muc, predsednik Romske zveze v Sloveniji ter kulturna delavka iz Rezije Luigia Negro, debato pa bo vodil Andrej Černic. Goriški del se bo nadaljeval s strokovno ekskurzijo po mestnem jedru Gorice, v večernih urah pa bo na vrsti še obisk festivala narodnozabavne glasbe v Števerjanu. In prav v Števerjanu se bo poletni del Drage mladih tudi zaključil, in sicer v nedeljo, 6. julija. Ob 10.00 uri bo možnost sv. maše, ob 11.15 pa se bo začel Kongres mladih, na katerem bodo sprejeli tudi letošnjo deklaracijo Drage mladih. Častna gostja Kongresa bo Ljudmila Novak. Po skupnem kosilu se bodo mladi odpravili nazaj v svoje kraje, v upanju, da se ponovno srečajo septembra na Opčinah. Od leta 2003 je postala Draga mladih potujoča prireditev: poletni del, ki se odvija julija, se vsako leto seli iz kraja v kraj (prvo leto je bil na vrsti Piran, potem Trst, Celje, Tinje na Koroškem, lani pa Ptuj), jesenski del Drage mladih pa ostaja pod belim šotorom na Opčinah pri Trstu in ohranja živo vez s tradicionalnimi študijskimi dnevi Draga. Naj omenimo še, da je umetnica Marta Jakopič Kunaver podarila organizatorjem Drage mladih vrsto svojih del. Izkupiček prodaje slednjih bo prispeval še k nadaljnjemu razvoju Drage mladih. Dela Marte Jakopič Kuna-ver bodo razstavljena tudi v Gorici, na spletu pa si jih lahko ogledate na spletni strani umetnice, in sicer na http://www.marta-jk.com/index_slo.html V Števerjanu bo od 4. do 6. julija zaživel 38. Festival narodno-zabav-ne glasbe »ŠTEVERJAN 2008«. Na idiličnem prizorišču na gričku nedaleč stran od števerjanske cerkvice, se bo predstavilo publiki in komisijama kar 34 ansamblov narodno-zabavne glasbe. Finalni del bo v nedeljo, 6. julija ob 17.30, ko se bodo publiki predstavile najboljše, od strokovne komisije izbrane glasbene skupine. Ko je leta 1970 Katoliško društvo »Frančišek B. Sedej« prenehalo s prvomajskimi slavji, je že leta 1971 postavilo temelje novemu zamejskemu prazniku, ki opravlja odslej nezamenljivo poslanstvo med tu živečimi Slovenci. Članom ansambla »Lojzeta Hledeta«, pobudnikom števerjanskega Festivala, se je takrat res posrečilo! 1. Festival domače glasbe se je tako odvijal 2. maja leta 1971 ob 15. uri. Napovedan je bil med borovci, na prostem, pa ga je zalilo in zateči so se morali v dvorano. Morda je bil to pravi »krst« in dobro zalito seme je bolje klilo in zorelo. Iz leta v leto je enovečerni Festival vedno lepše uspeval. Prijavljenih ansamblov je bilo vedno več, tako da si je organizator zamislil tekmovanje v dveh večerih, katerima sledi finalni del. Ta manifestacija nedvomno daje društvu in samemu Odboru festivala nov zagon in energijo, da gredo s polno paro vedno naprej. Organizacija Festivala poteka celo leto. V januarju vsakega leta izide razpis. Na Festival se lahko prijavi- Števerjan 2007 Slika: Igor Skorjanc Dnevi slovenskega jezika in kulture na Trbižu 2007 MePZ Gallus v cerkvi na Proseku 6.1.2008 Slika: Zvonko Vidau 1 6 Nedelja, 29. junija 2008 NEDELJSKE TEME / minilo je 60 let od resolucije informbiroja, s katero je hotel stalin strmog »Izdajstvo«, Z moskovskim kolego Leonidom Gibianskim sem že leta v prijateljski polemiki zaradi vzrokov, ki so pripravili Stalina, da je junija 1948 izobčil Komunistično partijo Jugoslavije (KPJ) iz Informbiroja - družine najpomembnejših evropskih komunističnih strank. Gibianski krivi jugoslovanske zgodovinarje, v prvi vrsti Vladimira Dedijerja, da so v svojih razpravah, po-sve čenih temu dra ma tič ne mu do god -ku, is kali ko reni ne zanj v pre teklosti, kakor da bi bil spor s Stalinom vpisan v partijske gene od trenutka , ko je na njeno čelo stopil Josip Broz-Tito. V pre pri čanju, da so bi li na ši ko munis -ti sicer nadvse ortodoksni, da pa so ven dar v času na rod no o svo bodil ne ga boja postali za Stalinov okus preveč samozavestni, jih skušam zagovarjati. Brez tega pono sa, ki je izviral iz šti ri-letne partizanske epopeje, ne moremo razumeti, zakaj je leta 1948 sploh prišlo do spo pada. In v tem kon tek stu ni mo go če spre gle da ti, da so se med KPJ in KPSZ že v času vojne in po njej pojavljala trenja, ki jih ne gre zanemariti, kot da ne bi vplivala na odnose med partijama in državama, in kot da ne bi ustvarila tiste atmosfere nezaupanja na relaciji Moskva-Beograd, brez katere ni razumeti Stalinove odločitve, da strmoglavi Tita. Samozavestni Jugoslovani Kaj se je zgodilo?V prvi vrsti to, da je jugoslovanskim komunistom uspelo organizirati odporniško gibanje, ki je edino v Evropi preraslo v močno armado 800.000 mož, zmožno, da učinkovito kljubuje Wehrmachtu in njegovim kvizlinškim pomagačem. S tem nočem reči, da bi brez pomoči Rdeče armade Jugoslovanska armada osvobodila Srbijo tako hitro, kot se je to zgodilo oktobra 1944. Poudariti želim le, da se je v Jugoslaviji med vojno in po njej oblikovala oblast, ki ni bila povsem odvisna od Sovjetske zveze, kar pomeni, da so njeni predstavniki imeli do Stalina drugačen odnos kakor njihovi kolegi v ostalih »ljudskih demokracijah«. Ti so se morali namreč zahvaliti za svoj položaj samo njemu in seveda prisotnosti sovjetskih čet na lastnem ozemlju. Omenjeno dejstvo je Titu vsekakor narekovalo bolj sproščen odnos do Stalina, kakor so ga lahko imeli razni vodilni »tovariši« v Pragi, Varšavi, Budimpešti, Bukarešti ali Sofiji, in mu dajalo možnost širšega manevrskega prostora tako v notranji kot v zunanji politiki. Saj ne da bi Tito hotel konkurirati s Stalinom ali mu celo kljubovati. Ni pa nameraval prevzeti vloge njegovega vazala, kar mu je bilo seveda usodno. Kajti v Stalinovem svetu ni bilo prostora za svobodne ljudi, pa naj so mu bili še tako vdani. Korenine nesoglasja Samovoljnost Tita in njegovih se je začela nakazovati že v času II. zasedanja Avnoja - vsejugoslovanskega parlamenta, sklicanega v bosanskem Jajcu novembra 1944 - kjer so bili položeni temelji nove Jugoslavije. Moskva ni bila vnaprej obveščena o av-nojskih sklepih (celo o imenovanju Tita za maršala ne), kar je v Kremlju zbudilo dokajšnjo nejevoljo. Tolikšno, da je radio Svobodna Jugoslavija, ki je oddajal s sovjetskega ozemlja, dva tedna dvoumno molčal o odločitvah, sprejetih v Jajcu. Ta prvi resnejši trenutek krize je bil v naslednjih mesecih sicer zglajen, ne pa pozabljen. Leto pozneje se mu je pridružil še drugi, ki ga je pogojevalo surovo obnašanje Rdeče armade v Srbiji (pa tudi v Sloveniji), kakor da bi šlo za sovražna ozemlja in ne za dežele, kamor so njene čete stopile kot zaveznice. Proti ropom, tatvinam, posiljevanju, ki jih je zagrešila sovjetska vojska, je Ti- to protestiral in si s tem znova nakopal Stalinovo jezo. Še resnejša je bila kriza, ki je izbruhnila februarja 1945, v času srečanja treh velikih na Jalti, kamor jugoslovanski maršal ni bil povabljen. Dejstvo, da je Stalin na sestanku, ki je zaznamoval usodo Evrope za več kot pol stoletja, razpravljal s Churchillom in Rooseveltom o Jugoslaviji ne da bi o tem obvestil njene voditelje, je slednje napolnilo z velikim ogorčenjem. Čutili so se zapostavlje- med vlado v Atenah in komunističnimi enotami generala Markosa, ki jih je Tito podpiral, v prepričanju, da je to njegova boljševiška dolžnost. Drugačnega mnenja je bil Stalin, ki se je s Churchillom že oktobra 1944 domenil za razdelitev vplivnih območij na Balkanu, pri čemer je Grčijo prepustil Britancem. Ker je bil Stalin realist in mu je bilo mnogo do tega, da ohrani z Zahodom kolikor toliko znosne odnose, ni hotel prelomiti tega dogovo- je ni povsem izničil. Kaplja, ki je povzročila, da je prekipela njegova potrpežljivost, je bila konec leta 1947 maršalova odločitev, da pošlje v pomoč grškim upornikom nekaj udarnih enot v južno Albanijo. Očitno je bilo, da bi taka poteza lahko postala povod za odkrit spopad med jugoslovanskimi četami in Britanci, ki so se na strani Atenske vlade borili v Epiru, kar bi hladno vojno, ki je bila že na pohodu, zlahka spremenilo v vročo. Stalin je ni in so skušali zato poudariti svojo samostojnost tako, da so oblikovali prvo povojno vlado brez posvetovanja z Moskvo. Spet je bil ogenj v strehi. Titove poteze brez Moskve V naslednjih mesecih in letih je bilo še več podobnih incidentov, začenši s tistim, do katerega je prišlo maja 1945, ko Stalin ni podprl Tita glede meje na Soči, pa čeprav mu je predhodno dal zeleno luč za osvoboditev Trsta in Gorice. Leto kasneje so na pariški mirovni konferenci Jugoslovani znova tožili, da jih Sovjeti v njihovih teritorialnih zahtevah do Italije ne ščitijo, tako kot bi morali. To pa je sprožilo v Kremlju marsikateri gorak komentar. Do še hujših nesoglasij je prišlo v drugi polovici 1946, ko je izbruhnila v Grčiji državljanska vojna ra. Tito pa ni imel takšnih pomislekov, saj je gorel od ambicije, da spremeni Jugoslavijo v žarišče revolucionarnega gibanja za celotno mediteransko Evropo. Še več, k federaciji je nama-raval pritegniti tudi Bolgarijo in Albanijo in oblikovati veliko socialistično državo na Balkanu, h kateri naj bi težile tudi ljudske demokracije v srednji Evropi. Te velikopotezne načrte je koval brez posvetovanja z Moskvo, in to prav v trenutku, ko je z ustanovitvijo Informacijskega biroja dala jasno razumeti, da hoče spremeniti komunistične sile v Evropi v strnjeno falango, ki naj bi korakala skladno z voljo enega samega »vožda«. Stalina mineva potrpljenje S takim početjem je Tito močno načel Stalinovo potrpežljivost, dokler poklical na začetku leta 1948 Tita in bolgarskega voditelja Georgija Dimi-trova v Kremelj, da z njima enkrat za vselej razčisti, do kam segajo v zunanji politiki pristojnosti »ljudskih demno-kracij«. Temu vabilu se je Dimitrov poslušno odzval, Tito pa je spet dokazal, da ve s kom ima opravka, saj je z izgovorom bolezni poslal v Moskvo poleg Djilasa še Bakarica in Kardelja. Ti so na srečanju z »gospodarjem« morali poslušati marsikateri očitek, Kardelj pa je bil celo prisiljen podpisati meddržavno pogodbo, s katero se je Jugoslavija odpovedovala samostojni zunanji politiki. To pa Tita osebno ni zavezovalo. Namesto da bi klonil, je v naslednjih tednih še vztrajal v svoji tezi, da ima Jugoslavija na mednarodnem polju pravico do suverenega obnašanja, kar je spravilo Stalina v bes. Tajna pisma Stalin - Tito V vrsti tajnih pisem, ki si jih je spomladi leta 1948 izmenjal s Titom, ga je obtožil najhujših desnih in levih revizionizmov, kar jih je poznala boljševiška doktrina, v prvi vrsti troc-kizma. Že eden od teh »grehov« je bil v Sovjetski zvezi dovolj, da so te spravili pred strelni vod. A Stalin se ni zadovoljil s tem. Svojo korespondenco s Titom je poslal v vednost tudi drugim voditeljem partij, včlanjenih v Informbiro, in od njih zahteval, naj se razjasnijo, na kateri strani so. Seveda so mu vsi enodušno pritrdili. To pa je pomenilo, da so voditelji KPJ, ki so se razen dveh izjem strnili okrog Tita, že obsojeni, in da tvegajo življenje, če sprejmejo vabilo na drugi sestanek In-fornbiroja, ki so ga sklicali v Bukarešto po 20 juniju 1948. Tako so jim v romunski prestolnici sodili in absentia. Tita in njegove so obtožili odpadništva in »poštene jugoslovanske komuniste« povabili, naj jih čimprej strmoglavijo in postavijo na čelo partije novo, zdravo vodstvo. Stalinova zgodovinska napaka Kakor je Nikita Hruščev pozneje povedal, se je Stalin v tem času hvalil, da bi bilo dovolj, če migne z mezincem, pa bi se Tita znebil. Pri tem je naredil eno največjih političnih napak v svojem življenju. Povsem se je uštel, ker ni razumel, da lahko jugoslovanski voditelji računajo na močno vojsko in policijske sile, zveste v prvi vrsti njim, ne pa Moskvi, in ker se ni zavedal, da bo večina prebivalstva izrabila priliko ter se izmuznila dog-matizmu sovjetskega tipa. Tito je namreč ostal v sedlu, se na V. kongresu KPJ, sklicanem v Beogradu konec julija 1948, sicer proglasil za Stalinovega privrženca, obenem pa poudaril svojo odločenost, da mu kljubuje. Tako se je zgodilo, da je na eni strani skušal uresničiti prisilno kolektivi-zacijo zemlje in s tem potrditi vero v sovjetski socialni sistem, na drugi pa začel že avgusta istega leta preganjati »informbirojevce« s povsem stalinističnimi metodami. Strašen spomin nanje je v zgodovinski zavesti jugoslovanskih narodov zapustil Goli otok - lager, ki ni v ničemer zaostajal za nacističnimi ali za raznimi gulagi sovjetskega zaporniškega sistema. Interesi Washingtona Tito pa se je »ohranil na površju«, kakor so njegovemu preživetju rekli na Zahodu, tudi zato, ker so v Washingtonu kmalu spoznali, kako pomemben je zanje njegov kljubovalni odnos do Stalina. Ne samo iz psiholoških in propagandi-stičnih, temveč tudi iz strateških razlogov. Tita so primerjali z Martinom Lutrom in s Henrikom VIII. ter menili, da bo njegov vzor usodno načel monolitnost sovjetskega bloka. Obenem pa so bili tudi prepričani, da je zanje še kako važno, če ljubljanska vrata pod Nanosom, jadransko obalo in Vardarsko dolino obvladujejo sile, ki niso več pod neposrednim sovjetskim vplivom. V tem kontekstu je imel posebno vlogo prav naš prostor, saj so ameriški strategi dolgo časa resno mislili, da bo tretja svetovna vojna izbruhnila v trenutku, ko se bodo sovjetski tanki skušali prebiti iz madžarske puszte prek celjske in ljubljanske kotline čez postojnsko sedlo v Vipavsko dolino in napredovali naprej v Padsko nižino. Izhajajoč iz teh predpostavk, so kmalu sklenili, da bodo Tita podprli in ga rešili iz stiske, v kateri se je znašel, saj ga je Stalin skušal uničiti tudi tako, da je pretrgal vsako gospodarsko sodelovanje med / NEDELJSKE TEME Nedelja, 29. junija 2008 2 3 laviti vodstvo titove kpj in si podrediti jugoslavijo kot vazalsko državo je spremenilo svet Jugoslavijo in sovjetskim blokom. Pri tem je zanimivo ugotoviti, da je Tru-manova administracija nekaj dni pred 28. junijem sklenila vrniti Titu jugoslovansko zlato, ki so ga Karadjor-djevici poslali na varno čez lužo na predvečer druge svetovne vojne. To pomeni, da so še pred formalno izključitvijo KPJ iz Informbiroja v Wa-shingtonu po tajnih kanalih vedeli, kaj se v zakulisju pripravlja. Ko so ugotovili, da je Titov režim zadosti soliden in da bo kluboval silovitemu sovjetskemu pritisku, so organizirali še bolj razčlenjeno reševalno akcijo, ki se je v naslednjih mesecih prevesila iz ekonomske v diplomatsko, pozneje pa še vojaško pomoč. Pri tem niso poskušali vplivati na socialistični režim, kakor se je uveljavil v Jugoslaviji, temveč so od Tita zahtevali samo eno: da zapre mejo med vardarsko in egejsko Makedonijo in pusti grške upornike na cedilu. To se je tudi zgodilo, in toliko lažje, ker so Grki bili tako nespametni, da so se v sporu med Titom in Stalinom postavili na Stalinovo stran. Sovjeti so se maščevali tako, da so v diplomatskih pogajanjih z Zahodom glede mirovne pogodbe z Avstrijo opustili svojo podporo jugoslovanskim zahtevam na Koroškem in v zameno za »nemško imovino« v alpski republiki priznali mejo na Karavankah. »Gestapovci in fašisti« Konec leta 1949 je bil buren, kajti zdelo se je, da Stalin pripravlja iz Bolgarije, Romunije in Madžarske vojaški napad na Jugoslavijo. Da jo čim bolj zaščitijo, so Američani podprli njeno kandidaturo za članstvo v Varnostni svet Združenih narodov in pri tem tudi uspeli, kljub odločnemu nasprotovanju Sovjetske zveze. Tako se je zgodilo, da je Jugoslavija postala članica tega najpomembnejšega mednarodnega telesa prav v času, ko je izbruhnila vojna v Koreji, s katero je Stalin skušal ugotoviti, do kam lah- ko gre v svojem spopadu z Zahodom. Jugoslavija je - čeprav previdno - stopila seveda na ameriško stran in jasno povedala, da bi v primeru svetovnega spopada ne ostala nevtralna, temveč da bi se borila proti Rdeči armadi. S temi stališči je seveda še podkrepila gonjo proti sebi in svojim voditeljem, ki jo je režiral Stalin. Na tretjem zasedanju Informbiroja, do katerega je prišlo na Madžarskem novembra 1949, so Tita in njegove proglasili za fašiste, gestapovce in naj-podlejše izdajalce. Jugoslovanske meje s satelitskimi državami so postale tako rekoč neprestopne, na njih so se dogajali stalni oboroženi incidenti, ki bi se lahko od trenutka do trenutka prelevili v oborožen spopad. V tem kontekstu so že v času Trumanove administracije, še bolj odločno pa v času Eisenhowerjeve, začeli resno razmišljati, ali ne bi bilo primerno vključiti Jugoslavijo v zvezo NATO, ki je bila organizirana poleti 1949 kot obrambni ščit Zahoda pred Sovjetsko zvezo. Do tega ni prišlo, tudi ker se Italijani niso mogli sprijazniti z mislijo, da bi jim postala Jugoslavija enakovredna v severnoatlantski druščini, tista Jugoslavija, s katero so se še vedno krčevito borili na diplomatskem polju za kontrolo nad Svobodnim tržaškim ozemljem. »Cordon sanitaire« Ker se za vključitev v NATO tudi Tito ni ogreval, je končno prišlo do kompromisne rešitve. Američani so utrdili svoj »cordon sanitaire« nasproti vzhodnemu bloku tako, da so leta 1954 botrovali nastanku balkanske zveze med Grčijo in Turčijo - članicama severnoatlanskega zavezništva - in Jugoslavijo. S tem je slednja dobila iste varnostne garancije, prevzela pa tudi iste dolžnosti, kakor da bi bila formalno vključena v NATO. Še drug rezultat ameriške zunanje politike, ki je težila h krepitvi južnega krila zavezništva v našem prostoru, je tre- Na fotografiji levo Josip Broz -Tito v času resolucije Informbiroja, desno Josif Visarjonovič Džugašvili -Stalin, spodaj Nikita Hruščov na obisku v Beogradu leta 1955 ba omeniti: namreč londonski memorandum, podpisan 5. oktobra istega leta, s katerim sta si Jugoslavija in Italija razdelili STO. Ta rešitev spornega vprašanja naj bi postavila temelje za bodoče prijateljsko sodelovanje med sosednjima državama. 1953: Stalinova smrt Vključevanje Jugoslavije v zahodne politične strukture bi se verjetno še nadaljevalo, če bi 5. marca 1953 Stalin nepričakovano ne umrl. Kakor vemo iz sovjetskih virov je v zadnjih letih svojega življenja storil vse, da bi Tita zrušil in ga tudi fizično uničil, vendar pri tem ni imel uspeha. Ko so odprli njegovo blagajno, so v njej našli lakoničen Titov listek, v katerem je ugotavljal, da so ga »voždovi« agenti skušali spraviti s sveta z vsemi možnimi sredstvi: s strelnim orožjem, strupom in bodalom. A brez uspeha. »Jaz bom poslal samo enega, in ta ne bo zgrešil«. Ali je bila to samo prazna grožnja, ali pa je opozorilo imelo kaj opraviti z nenadno Stalinovo smrtjo, bo ostalo verjetno za vedno skrivnost. Dejstvo pa je, da se je mednarodni položaj Jugoslavije po Stalinovi smrti odločno spremenil, saj je novo moskovsko vodstvo že poleti 1953 začelo navezovati stike z Beogradom in signalizirati pripravljenost k normalizaciji odnosov. Ko se je v kremeljskem boju za oblast uveljavil Nikita Hruščov, je ta trend dobil še hitrejši zagon. Novi kremeljski gospodar je bil namreč prepričan, da je treba uvesti odjugo, ki naj prevlada v zunanji in notranji politiki Sovjetske zveze, v prvi vrsti s poravnavo spora z Jugoslavijo. To seveda ni bilo tako preprosto spričo tega, da je sovjetski propagandni stroj leta in leta enačil Titov režim s peklom, in da je po letu 1949 zares prišlo v Jugoslaviji do ideoloških premikov, ki so bili nadvse odklonilni do stalinizma. Jugoslovanski ideologi so začeli najprej s kritiko sovjetske zunanje politike, češ da je »he-gemonistična«, da posnema politiko carske Rusije na Balkanu, in da zaradi tega nima nič skupnega s socializmom. Po tem prvem koraku so storili še naslednjega in se začeli spraševati, ali ni nekaj narobe s sistemom, v katerem ima partija vso oblast, delavski razred pa nobene. V prepričanju, da za stranpot »azijskega« tipa, so tudi ponovno brali klasike, začenši z Mar-xom in Engelsom, in odkrili »evropsko« pot v socializem, ki naj bi ne slonela na prisili, temveč na čim svobodnejši organizaciji družbe. V njej naj bi vsak posameznik lahko odločal o rezultatih svojega dela, kar naj bi pospeševalo razvoj resnične demokracije, dosti popolnejše od tiste, s katero so se ponašali na Zahodu. V prepričanju, da so našli pravi odgovor na vprašanja socializma in kapitalizma, so tako jugoslovanski voditelji z Edvardom Kardeljem na čelu ponovno ovrednotili varianto korporativnega sistema, kakršnega so na Slovenskem zagovarjali pred vojno nekateri krščanski misleci. Tega seveda še sami sebi niso priznali v iluziji, da gre za originalno rešitev, ki jo je treba uresničiti v Jugoslaviji kot model za ves razviti in nerazviti svet. »Canossa« Nikite Hruščova Sovjeti seveda niso spregledali, da ostaja v Jugoslaviji, kljub vsemu le-porečju o »samoupravi«, trdno na oblasti KPJ, pa čeprav v preobleki Zveze komunistov. Zato so ugotovili, da je Titov režim še vedno socialističen in da se je torej mogoče z njim pogovarjati. Konec maja 1955 je tako Nikita Hruščov priletel z velikim spremstvom v Beograd in s tem začel tisto rušenje Stalinovega kulta, ki ga je nato še odločneje nadaljeval naslednjega februarja na XX. kongresu KPSZ. »Potovanje v Canosso« pa kljub vsemu ni bilo povsem uspešno, kajti ni mu uspelo prepričati Tita in njegovih tovarišev, naj se vrnejo v sovjetski tabor. Sedaj, ko se jim ni bilo treba več bati napada s sovjetske strani, so slednji začeli rahljati svoje vezi tudi z Zahodom v prepričanju, da imajo pred seboj misijo svetovnih razsežnosti: ustvariti z neuvrščeno politiko pogoje, ki bodo preprečili spopad med blokoma in izničili nujnost njihovega obstoja. Jože Pirjevec 1 6 Nedelja, 29. junija 2008 NEDELJSKE TEME / izvršni odbor kmečke zveze o aktualnih vprašanjih Do kdaj še »policijski« režim do vinogradnikov? V torek 17. junija se je sestal v sejni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah izvršni odbor Kmečke zveze. Seji je predsedoval novo izvoljeni predsednik Franc Fabec, ki je po uvodnem pozdravu izčrpno poročal o delovanju zveze v zadnjih mesecih, ki so bili posvečeni predvsem vzpostavljanju neposrednih stikov s člani ter občinskimi upravami. Cilj srečanj s člani je bilo spoznavanje njihovih problemov in pričakovanj, z župani pa spodbujanje kmetijskih dejavnosti in iznašanje problemov kmetov v posameznih občinah. Isti namen je imelo tudi srečanje s pokrajinskim odbornikom za kmetijstvo Walterjem Go-dino. Vsa srečanja so dala zadovoljive rezultate, zato kaže nadaljevati po tej poti. Prav tako je bilo plodno srečanje s predstavniki Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, na katerem so bile nakazane možnosti širšega sodelovanja, predvsem na strokovnem področju. V zvezi z razvojnimi možnostmi kmetijstva na Krasu je tajnik Edi Buka-vec poudaril, da so omejitve, ki jih postavlja naravovarstvena zaščita (območja SIC in ZPS ) izredno obremenjujoče Predsednik KZ Franc Fabec kroma za kmetijstvo in potrjujejo dejstvo, da prevladuje koncept, po katerem naj bi bil teritorij ( KRAS ) namenjen predvsem nekakšnemu prebivalstvu kot izredna naravna zanimivost, brez možnosti odločanja njegovih avtohtonih prebivalcev, ki se na njem posvečajo že stoletja tradicionalnim dejavnostim, predvsem pa kmetijstvu, o njegovi usodi. Kmečka zveza je in bo storila vse, kar je v njenih močeh, da to pre pre či. poletna opravila V vinogradu Privezovanje letnih (zelenih) mladik To opravilo je neizogibno potrebno med vegetacijo zlasti prva leta po sajenju trt med izoblikovanjem oblike trte. Z vezanjem zelenih mladik dosežemo bujnejšo rast in močnejšo osvetlitev, kar je važno predvsem v začetku formiranja mlade trte. Ko v drugem ali tretjem letu po sajenju postavimo žično oporo, privezujemo le mladike, ki jih ne moremo zatakniti za žico in mladike, ki se z viticami niso oprijele opore - žice. Danes pretežno ne opravljamo več privezovanja, ker dopolnimo oporno strukturo vinograda z jeklenimi ali plastičnimi žicami, ki jih postavimo v parih vzporedno s koli. Žice so ponavadi premične in jih prilagajamo dolžini mladik, ki jih vtaknemo med žice, kar močno zmanjša čas potreben za izvršitev tega opravila. Redčenje listov S tem opravilom odstavimo liste, ki prekrivajo grozde, da dosežemo boljše zračenje in sončno obsevanje grozdov. Pri rdečih sortah povečamo z zgodnjim redčenjem listov vsebnost polifenolov v grozdu. S poznejšim redčenjem, potem ko so jagode spremenile barvo, pa redčimo predvsem, da izboljšamo zdravstvene razmere grozda v fazi zorenja. V drugem primeru odstranimo 3 - 4 spodnje liste. Potrgamo predvsem ovenele ali drugače poškodovane liste, ki niso sposobni več asimilirati. Z odstranitvijo listov ne pride do manjšega odstotka sladkorja v grozdju, ker sončni žarki prodirajo lažje do grozdov in se s tem poveča temperatura okoli njih za 8 - 10° C, kar pospešuje njihovo zorenje. Odstranjevanje listov je koristno predvsem pri bujnih sortah z močno zbitimi grozdi, ki radi gnijejo. Redčenje grozdov Če smo z usmerjeno zimsko rez-jo vzpostavili pravilno razmerje med številom trt in rodnih očes, nam sedaj ni treba ukrepati, če pa smo s predolgo rezjo (predolgi šparoni - 10 do 20 očes) preveč obremenili trte, odstranimo odvečne grozde, da dobimo optimalno obremenitev trsov. Navadno odstranimo 20 - 40% bolj oddaljenih grozdov (drugi grozd na mladiki). To opravimo do trenutka, ko začne grozdje spreminjati barvo. Poznejše odstranjevanje grozdov je nekoristno, ker ne vpliva več na kakovost grozdja. Redčenje grozdov je zelo zahtevno opravilo, ker z njim odstranimo večji ali manjši del pridelka, ko je čas trgatve še razmeroma daleč. Zato mora biti opravljeno ob pravem času in zelo preudarno, kajti negativni učinki neuravnovešene odstranitve grozdov niso popravljivi. Poseben primer redčenja grozdov je tisti, ki ga opravimo po hudi toči, ko je treba zmanjšati količino grozdja in jo prilagoditi asimilacijski sposobnosti listov, ki se je vsled škode po toči v večji ali manjši meri zmanjšala. Prav tako je obvezno redčenje na mladih trtah, ki smo jim v tistem letu dali gojitveno obliko in ki prvič rodijo. Po navadi je število brstov na teh trtah previsoko, tako da njihov še malo razviti koreninski sistem ni sposoben zagotoviti potrebno hrano grozdju in mladikam. Pri opravljanju navedenih opravil pazimo, da vzpostavimo pravilno razmerje med površino listov in težo grozdja. Na vsak kg grozdja mora listna površina doseči približno 1 m2, bolje če ga preseže. Pretirano odstranjevanje listov, ki ga v naših vinogradih ne malokrat zasledimo, vpliva negativno na kakovost grozdja. Obseg krošnje (zelene stene), ki jo dosežemo s pravilno zeleno rezjo, naj ne bi presegala 30 - 40 cm širine in 1 - 1,4 m višine, v odvisnosti predvsem od gojitvene oblike in gostote sajenja. V zeleni steni (krošnji) bi moralo biti razmerje med listi na soncu in v senci 3:1. S pravilnim vzpostavljanjem krošnje bomo, kot dokazujejo številni poskusi opravljeni v vinogradniško razvitih deželah, bistveno izboljšali kakovost grozdja, ker bomo dosegli: višjo stopnjo sladkorja ( 1- 2 stopinji); nižjo kislost; boljšo strukturo (pri rdečih sortah). Vse to se nam bo seveda primerno obrestovalo v kleti. Strokovna služba Kmečke zveze Najbolj zaskrbljujoč je pritisk Deželne uprave preko svojih služb na vinogradnike, ki zasajajo nove vinograde. Prišli smo do stanja, ki ga devinsko - na-brežinski župan ocenjuje, in pri tem ni edini, kot policijski režim. Dne 17. junija, je nadaljeval tajnik, so se odprli razpisi za pridobivanje subvencij, ki jih predvideva Deželni načrt za razvoj podeželja. V zvezi s tem je bilo sicer prirejenih že več srečanj, a bi bilo kljub temu koristno ponovno organizirati srečanja s člani za dodatno poglobitev možnosti, ki jih nudi omenjeni načrt. Kmečka zveza si bo tudi prizadevala, da se javne ustanove, občine in pokrajine, ki imajo povezovalno vlogo za izvajanje raznih pobud v okviru načrta, zavzamejo za njihovo izvrševanje. Nato je izvršni odbor obravnaval izvedbo občnega zbora Deželne kmečke zveze, ki bo julija na Goriškem. Odbor je ob koncu seje sklenil, da se bo zveza tudi letos udeležila Kmečkega praznika na Koroškem, ki poteka pod geslom » Srečanje slovenskih kmetov treh dežel«. Prireditev bo 27. julija v Šent Jakobu v Rožu. strokovni nasveti Škropljenje proti peronospori in oidiju V svojem obvestilu št. 13 z dne 25/06/2008 svetuje Deželna služba za varstvo rastlin škropljenje proti omenjenima glivicama čimprej s sledečimi sredstvi. Peronospora: kontaktna sredstva na osnovi bakra Oidij: žveplo v prahu ali močljivo. V vinogradih kjer je opazna prisotnost oidija opravimo poseg z Meptyldinocapom (Karathane star). Napad peronospore Vsem vinogradnikom so dobro znani znaki napada peronospore vinske trte. Manj poznani pa so, tudi zaradi tega, ker jih lahko zamenjamo z napadom oidija, znaki zgodnje okužbe te glivice, ki se letos pojavljajo na kabrnkih in mladih gozdičih. Mladi, komaj skoraj zasnovani ka-brnki se ob napadu obdajo z belim puhom, se po dolžini značilno zvijejo in postanejo sivkastorjavkaste barve. Videti so, kot bi bili kuhani. Taki kabrnki se dokončno posušijo in odpadejo. Tudi na mladih grozdičih se ob napadu pojavi bela plesniva prevleka, ki zajame komaj zasnovane jagode in peclje, celi grozdiči pa se posušijo in odpadejo. Jagode so neposredno ogrožene toliko časa, dokler ne dosežejo velikosti grahovega zrna in se obdajo z voščenim oprhom, vendar lahko gliva napade peclje tudi še potem. Nevarnost, da bi bolezen prizadela peclje, preneha komaj takrat, ko le-ti dosežejo približno 2/3 svoje normalne velikosti. Za zatiranje te oblike peronospore ( Peronospora larvata ) ponovimo navodila, ki smo jih že svetovali in sicer uporabo BENALAXILA ( Sirdate R. ), CI-MOXANILA ( Curzate R. ) ali drugih si-stemičnih sredstev. Škropljenje, ki naj istočasno vsebuje sredstva proti oidiju, je treba ponoviti za uspešno zatiranje te peronospore po 5.- 6. dneh. Zapadlost 16. JUNIJA: je zapadel rok za plačilo pristojbine za vpis v poseben seznam kmetijskih podjetij pri Trgovinski zbornici. Vsi interesenti so prejeli domov obvestilo omenjene ustanove, da morajo pristojbine (106 €) plačati na posebnih obrazcih F24 oziroma po elektronski mreži. Kmečka zveza obvešča morebitne zamudnike, da je po 16.06. in do 16.07. (30 dni) možno plačati pristojbino z lažjo globo v višini 0,40% (0,42 €) = 106,42 €. Za pojasnila in pomoč so na razpolago uradi KZ v TS-GO in Čedadu. Kmetijska opravila v mesecu juliju V juliju imamo še vedno veliko kmetijskih opravil. Po navadi je v tem mesecu tudi vročina, zato dela omejimo na bolj hladne ure dneva. V mesecu, ki je pred nami, rastline nekoliko upočasnijo rast. V tem času popustijo tudi napadi raznih bolezni in škodljivcev. Kljub temu moramo biti nanje še vedno pozorni. VINOGRAD - V vinogradu nadaljujemo s plitvim obdelovanjem tal ali s košnjo. V tem času nadaljujemo s povezovanjem mladja in vršičkan-jem. Preden grozd menja barvo, redčimo grozdiče, če je potrebno. Po potrebi redčimo tudi liste okrog grozda. Pri teh opravilih moramo vzpostaviti pravilno razmerje med površino listov in težo grozdja. Na vsak kg grozdja naj bo 1 kvadratni meter listne površine, bolje več. Nadaljujemo s škropljenjem proti peronospori in oidiju. Proti pe-ronospori uporabljamo bakrove pripravke. V slučaju napada pozne peronospore pa škropimo s pripravki na podlagi benalaxila in cimoxanila. Sedaj zatiramo tudi oidij. Najbolj učinkovito je žveplo v prahu, lahko uporabljamo tudi močljivo žveplo. Zelo učinkovita je uporaba žvepla v prahu v fazi pred strnjenjem grozdja, približno v prvi polovici julija. Za morebitno zadnje škropljenje uporabljamo proti peronospori površinske pripravke na podlagi bakra. Primerna je bordojska brozga, ker je bolj obstojna. Na začetku julija je tudi letos obvezno škropljenje proti ameriškemu škržatu, prenašalcu trsne rume-nice. Strokovna služba bo pravočasno obvestila točen čas kro-pljenja in s katerimi sredstvi. V času, ko se grozd strne, je slednji najbolj občutljiv napadu sive grozdne plesni ali botritisa. To je še posebno važno pri sortah, ki imajo strnjen grozd, kot na primer sauvi-gnon ali chardonnay. O tem, ali je treba škropiti, se najraje posvetujemo s strokovnjaki. V slučaju pomanjkanja magnezija v prejšnjih letih, v tem času fo-liarno gnojimo s pripravki, ki vsebujejo magnezij. Pripravek dodamo škropilni mešanici proti peronospo-ri in oidiju. V tem času lahko opazimo v vinogradu veliko trt obolelih za kap. V slučaju, da opazimo značilne bolezenske znake te bolezni, obolelo rastlino označimo, pozimi pa jo bomo obrezali posebej, da ne bi prenesli bolezen naprej. Če pa je rastlina precej bolna, jo bomo pozimi kar odstranili. OLJČNI NASAD - Na začetku julija je možen napad oljčnega molja. Škodljivec ima veliko naravnih sovražnikov, zato je najbolje, da ukrepamo, ko je to res potrebno. Dobri so biološki pripravki na podlagi mikroorganizma Bacillus thuringiensis. Tradicionalni insekticidi so sicer zelo učinkoviti, a ne prijajo naravnemu ekološkemu ravnotežju. V juliju se lahko pojavi prva generacija oljčne muhe. Razen v izjemnih letinah škropljenje proti prvi generaciji v tem času sploh ni potrebno. V tem času pa lahko nekoliko omejimo prisotnost odraslih muh s tem, da postavimo, po možnosti na vsako drevo, rumene ploščice z lepilom, ki jih lahko pripravimo tudi sami. Rumena barva privablja oljčno muho. Oljčni nasad plitvo obdelujemo ali kosimo. Obdelane površine lažje prenesejo sušo, kot zatravljene. Pod mladimi, komaj sajenimi oljkami naj bo vedno obdelano. SADOVNJAK - Tudi v sadovnjaku oskrbujemo tla. Travo v sadovnjaku občasno kosimo in jo pustimo na tleh v sadovnjaku, da obogati organsko snov v zemlji. Če pa sadovnjak obdelujemo, to storimo do globine 10 - 12 cm. Na začetku meseca se lahko pojavi druga generacija jabolčnega za-vijača. Lahko uporabljamo pripravke na podlagi fosalona, fenitrotiona, diazinona ali biološki insekticid na podlagi Bacillus thuringiensis, pa čeprav učinkovitost slednjega proti jabolčnemu zavijaču ni potrjena. V zadnjih letih se vedno bolj uveljavlja biološki insekticid na podlagi nekega virusa po imenu Granulo-Virus. Pripravek se imenuje Madex. Ker pa moramo slednjega uporabljati ob točno pravem trenutku, je nujna uporaba ferormonov. Zato je uporaba tega biološkega insekticida omejena le na večje jabolčne nasade. V juliju pobiramo marelice, zgodnje sorte hrušk, breskev in sliv. Sadež nekoliko zavrtimo, da se odtrga od peclja. Da bi ptiči ne poškodovali zrelega sadja, obesimo na drevo kovinske trakove, ki se na soncu bleščijo ali pa stare CD-je. Proti osam, ki lahko poškodujejo skoraj zrelo sadje, lahko ukrepamo tako, da na drevo obesimo steklenice, v katere damo 2 cm debelo plast sladkornega sirupa. To ose privlačuje, iz steklenic pa ne morejo. ZELENJADNI VRT - V prvi polovici meseca sejemo rdeči radič in kapusnice, ves julij pa endivijo, peso, por, peteršilj, pozno solato itd. Sedaj presadimo zelje, ohrovt, cvetačo in ostale kapusnice. V tem mesecu začnemo s pobiranjem zgodnjega krompirja, paprike, bučk, kumar in druge zelenjave. Pobiramo česen in čebulo. Preden ju skladiščimo, ju moramo dobro posušiti. Najboljši čas za pobiranje pridelkov je pred mrakom, ko so rastline suhe. Pri paradižniku kontroliramo, da je opora dovolj močna in rastlino sproti povezujemo ter odstranjujemo zali-stnike. Stalno moramo odstranjevati plevel, posebno v primeru mladih, komaj sajenih rastlinic. Obenem moramo v zelenjadnem vrtu biti pozorni na vsakodnevno zalivanje. OKRASNI VRT - Vrtnicam in drugim cvetočim rastlinam odstranimo odcvetele cvetove, ker jemljejo energijo rastlini za tvorbo semen, ki nas ne zanimajo. Pelargonije in ostale okrasne rastline redno zalivamo zjutraj ali zvečer, v vročih dneh vsaki dan. Ko zalivamo, je najbolje, da vodo natočimo v kako posodo nekaj ur prej ter pustimo na soncu, da se voda ogreje. Odpornost do visokih temperatur lahko povečamo tako, da vazo denemo v večjo vazo, vmesni prostor pa napolnimo s peskom. Pazimo, da imajo rastline vedno dovolj vlage. Pazimo, da pe-largonijam ne močimo listov, da se ne bi širila rja. V tem primeru škropimo z bakrovimi pripravki. Pozorni bodimo tudi na druge bolezni. Zatiramo listne uši brž, ko se pojavijo. Okrasne rastline periodično gnojimo s specifičnimi gnojili. Magda Šturman / RADIO IN TV SPORED ZA DANES Nedelja, 29. junija 2008 25 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 20.25 Lov na znanost 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Alpe JAdran 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.30 Nan.: La famiglia Pellet 7.00 Aktualno: Sabato & Domenica Estate 9.30 Dok.: Stella del Sud 10.00 Aktualno: Linea verde orizzonti Estate 10.30 Aktualno: A Sua immagine 10.55 Sveta maša 12.00 Recitacija Angelusa 12.20 Aktualno: Linea verde in diretta dalla natura Estate 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Speciale Massimo Ranieri 16.30 Dnevnik, vremenska napoved 16.40 Nan.: Cotti e mangiati 16.55 Film: Matrimonio per papa (kom, YDA, /99, r. M. Griffiths, i. G. Harrison) Nan.: Il commissario Rex Dnevnik in vremenska napoved EP v nogometu 2008 Nogomet: Finale Nemčija:Španija '65, r. E. M. Fizzarotti, i. G. Mo-randi) 18.55 Dnevnik, deželne vesti, vremenska napoved sledi TGiro 20.00 EP v nogometu 2008 20.25 Variete: Blob 20.45 Film: Matrimonio all'italiana (kom, '64, r. V. De Sica, i. S. Loren) 22.35 Deželni dnevnik 22.55 Film: Il regista di matrimoni (dram, It/Fr, '06, r. M. Belocchio, i. S. Ca-stellito) 0.35 Nočni dnevnik in vremenska napoved 0.45 Aktualno: Telecamere u Rete 4 6.50 Dnevnik: Pregled tiska 7.20 Nan.: Sei forte maestro 9.35 Dok.: Laghi e fiumi - La grande ri- sorsa dell'acqua 10.00 Sveta maša 11.00 Aktualno: Pianeta mare 11.30 Dnevnik, prometne informacije 12.10 Aktualno: Melaverde 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Nan.. Il conte di Montecristo 16.10 Film: Sugarland Express (dram, ZDA, '75, r. S. Spielberg, i. G. Hawn) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nan.: Il Commissario Cordier 21.30 Nan.: Maigret e il mercante di vini 23.30 Film: La doce vita (dram, It, '60, r. F. Fellini, i. M. Mastroianni, Anita Ekberg) 23.20 Nočni dnevnik 23.30 Šport: Notti Europee 0.20 Dnevnik / Benjamin V^ Rai Due 6.35 Aktualno: Nella profondita di Psi-che 7.00 Nan.: Girlfriends 8.00 9.00 Dnevnik mattina 8.20 Nan.: Joey 9.05 Variete: Random 11.30 Aktualno: Nati in Italia 13.00 Dnevnik 13.25 Dnevnik - Motori - Eat Parade 14.00 Šport: Dribbling Europei 14.35 Film: Nessuno al suo posto (dram, It, /03, r. G. Albano, i. M. Vincis) 16.20 Nan.: Il Commissario Kress 17.30 Šport: Numero Uno 18.05 Aktualno: Tg2 Dossier 18.50 Nan.: Friends 19.35 Risanke 20.30 Dnevnik 21.05 Film: Regina dei fiori (kom, It, /04, r. V. Sindoni, i. M. Arcuri) 0.05 Nan.: The Dead Zone 0.45 Šport: La domenica sportiva estate 9.45 10.50 13.00 13.35 14.35 16.35 17.35 20.00 20.40 22.15 0.40 1.30 Dnevnik - Prima pagina Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved Jutranji dnevnik Aktualno: Nonsolomoda 25... (pon.) Nan.: Circle of Life Film: Il ritorno di Bufalo Bill (akc, Dan/Švica, '05, r. A. Gustaffson, i. H. Nystrom) Dnevnik, vremenska napoved / Okus Nan.: Everwood Nan.: Caterina e le sue figlie 2 Nan.: Nati ieri Film: Il grande cuore di Clara (dram., ZDA, '88, r. R. Mulligan, i. W. Goldberg) Dnevnik, vremenska napoved Film: Rapimento alla Casa Bianca (tril, ZDA, '99, r. A. Mastroianni, i. M. Hemingway) Film: Complotto alla Casa Bianca (akc, ZDA, '00, r. A. Mastroianni, i. D. Hannah) Aktualno: Terra! Nočni dnevnik O Italia 1 ^ Rai Tre 6.00 Aktualno: Fuori orario 6.30 Kolesarstvo: Maratona delle Dolomiti 12.00 Dnevnik, šport in vremenska napoved 12.15 Aktualno: Telecamere 12.50 Aktualno: Okkupati 13.20 Aktualno: Passepartout 14.00 Dnevnik - Deželne vesti in vremenska napoved 14.30 Aktualno: in 1/2 h 15.00 Nan.: Arsenio Lupin 16.00 Kolesarstvo: Italijansko prvenstvo: Settimana tricolore 17.10 Film: Se non avessi più te (kom, It, 7.00 11.20 11.50 12.25 13.00 13.55 15.00 16.00 17.45 18.30 19.05 20.00 21.00 23.15 0.15 Risanke Nan.: Willy, il principe di Bel Air Šport: Grand Prix Dnevnik in vremenska napoved Nan.: La vita secondo Jim Film: Alla scoperta del tesoro per- duto (akc, Nem, '05, r. C. Zubert, i. D. Bode) 17.00 Dnevnik in vremenska napoved Film: L'isola del tesoro e i pirati dei 7 mari (akc, Nova Zelanda, '04, r. G. Scott, i. E. Allen) Nan.: Friends Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Settimo cielo Nan.: Il mammo Nan.: I Cesaroni Film: America pie (kom, ZDA, '99, r. P. Weitz, i. J. Biggs) Nočni dnevnik in vremenska napoved LA 7.00 9.20 9.40 10.15 13.00 13.30 15.20 16.30 La 7 Aktualno: Omnibus Weekend Aktualno: La settimana Nan.: Get Smart Film: La bisbetica domata (kom. It, '42, r. F. M. Poggioli, i. A. Nazzari) Dnevnik Film: Matrimonio per colpa (kom, ZDA, '96, r. H. Miller, i. D. Aykroyd) SPv Superbike - 2. tekma Film: La battaglia della Neretva (voj, Yu, '69, r. V. Bulaljic, i. S. Ko-scina, Yul Briner) Tele 4 13.25 SP v kajakih in kanujih v divjih vodah 15.40 Slavnostni koncert on 50. obletnici otroškega in mladinskega zbora RTV Slo 16.45 J.B.P. Moliere: Zgrabite Sganarela 19.15 50 let televizije 20.00 Dok. serija: Pariz 21.10 Lit. nan.: Pri Maupassantu 22.15 Š-Športna oddaja 23.00 Nad.: Številke Koper 13.45 14.00 14.10 14.40 16.40 18.00 19.00 19.20 19.25 19.55 20.25 21.40 22.30 23.20 0.35 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.30 Resničnostni show: S.O.S. Tata 21.30 Film: Testimone d'accusa (dram, ZDA, '57, r. B. Wilder, i. M. Dietrich 23.45 Aktualno: Reality 6.45 17.30 Risanke 8.05 14.55Dokumentarec o naravi 10.00 Glasba: Voci dal ghetto 11.40 Aktualno: A casa dell'artista 12.00 Sveta maša 12.25 Eventi in Provincia 12.45 Aktualno: Mosaico 13.15 Aktualno: Qui Tolmezzo 13.20 Musica, che passione! 13.35 Aktualno: Le perle dell'Istria 14.00 Camper magazine 14.30 Inf. odd.: Campagna amica 15.45 Aktualno: Automobilissima.com 16.00 Odd.: Pari opportunita in provincia 16.25 Koncert simfonične glasbe 19.35 Nan.: Detective per amore 20.30 Sport Estate 20.50 Film: Uomini d'argento (kom, '77) 22.40 Nan.: Police Rescue 0.25 Film: Lo gnomo e il poliziotto (kom., '89, r. S. Wilson) (t Slovenija 1 7.00 Živ Žav 9.50 Žoglarija - ko igra se in ustvarja mularija 10.20 Nan.. Izgubljeni zaklad Fidžija 10.45 Odd. Tv Maribor: Sledi 11.15 Ozare (pon.) 11.20 Obzorje duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.25 Alpski večer - 2. del (pon.) 14.35 17.15 50 let televizije 15.10 Film: Lov na lisjaka 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 18.25 Žrebanje Lota 18.40 Risanka 18.55 Dnevnik, utrip, vremenska napoved in športne vesti 20.00 30 let Gašperjev: Veseli večer s Košnikom 21.30 Družinske zgodbe 22.20 Ars 360 22.40 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 23.05 Film: Ledena dežela (Finska, '05, r. A. Louhimies, i. J. Paakkonnen) 1.15 50 let televizije (pon.) 1.40 Dnevnik (pon.) {p Slovenija 2 6.30 0.25 Zabavni infokanal 8.50 Skozi čas 9.00 Tedenski izbor - 50 let televizije 9.30 Globus (pon.) 10.00 Poletna potepanja 10.35 Z glasbo in s plesom... 11.10 Zapojte z nami: Jenko Mokranjac 11.25 Poljudoznan. serija: Svet vodnih živali 12.25 Slovenski magazin 11.00 17.00 17.15 18.15 18.45 19.15 19.45 19.50 19.55 20.00 20.30 21.30 21.45 22.15 Dnevni program Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti Odmev Nogomet: EP 2004 - finale posnetek Srečanje z... Program v slovenskem jeziku: Spomini z Borisom Kopitarjem 22.00, 0.00 Vsedanes - TV dnevnik Šport Biker Explorer Vesolje je... Istra in... Dok.: oddaja: Afrika Lynx Magazin Glasb.: odd.: Fuori servizio Čezmejna TV - TV dnevnik v slovenskem jeziku i Tv Primorka 23.45 Videostrani Duhovna misel (pon.) Polka in majolka (pon.) Settimana Friuli (pon.) Kultura Rally magazin Videospot Kulturni utrinek (pon.) Epp Razgledovanja (pon.) Spoznajmo jih Inline hokejski klub Mufloni Kultura Planet polka (pon.) RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz Rojana; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Nedeljski mix; 10.30 Za smeh; 10.55 Poletne melodije; 11.15 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Vsaka vas ima svoj glas; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček, sledi glasba za vsakogar; 14.40 Z naših prireditev; 16.00 Šport in glasba, vmes kratka poročila; 17.30 Koncert, sledi Nedeljski oddih; 19.20 Napovednik, sledi Večerni list; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.45 Kmetijska oddaja; 8.10 Gremo plesat; 8.30 Jutranjik, osmrtnice; 9.00 Kronika; 9.15 Pregled prireditev; 9.30 Naša mladost; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes; 14.30-19.00 Nedelja na športnih igriščih; 20.00 Večer večnozelenih; 22.30 Easy come... easy go... RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 7.15, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.30, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Drobci zgodovine; 7.40 Proza; 8.05 Horoskop; 10.00 Moje mnenje; 10.40 New entry; 11.00 7 dni; 13.00 Radio z vami; 14.00 Plesoči arhitekt; 1430-18.00 Nedeljsko popoldne; 15.00-17.30 Ferry sport; 18.00 Album charts; 19.00 Atlan-tično pristanišče; 20.00 Večerni pr. RK; 20.45 Pesem tedna; 21.00 Moje mnenje; 21.15 Extra extra extra; 22.00 Dosje; 22.45 Sigla single; 23.00 Hot hits, 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 8.45 Glasba za otroke; 9.30 Labirinti sveta; 10.10 Sledi časa; 10.40 Zborovska glasba; 11.05 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.35 Slovenski zvoki; 14.10 Za kmetovalce; 15.30 DIO; 16.30 Reportaža; 17.05 Veseli tobogan; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Nedeljski večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Minute z ansamblom... ; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.20 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Nedel- jski izlet; 10.45 Gost; 12.00 Centrifuga; 13.10 Pregled novic; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov; 18.55 Odpoved oddaje; 19.00 Dnevnik; 19.30 Valodrom; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba za prave moške; 22.55 Drugi val. SLOVENIJA 3 11.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Prenos maše; 11.05 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 16.05 Glasba naša ljubezen; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 20.00 Pozdrav poletju; 22.00 Poročila; 22.05 Portret; 22.30 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.0010.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.0015.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan. HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: V družinskem krogu boste preživeli veliko lepih trenutkov. Če se odpravljate na dopust, vas bo skupaj preživet čas na novo povezal. Odlikovali se boste z izvrstnimi domislicami. m^l BIK 21.4.-20.5.: V družbi boste sproščeni. Pridobili boste nekaj poznanstev, ki pa verjetno ne bodo prerasla v trdnejša prijateljstva. Kljub temu se boste izvrstno zabavali. Denar: odlično! jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Različnost mnenj je lahko vzrok za prepir ali pa priložnost za novo učenje. Sami boste izbrali, kako boste opravili z nesoglasji znotraj družinskega kroga. VAjf* RAK 22.6.-22.7.: Zvezde vam «« pošiljajo vitalnost, optimizem in dobro voljo. Z veseljem boste poskrbeli za svoj novi videz. V komunikaciji boste še vedno zadržani. Težko boste govorili o svojih občutkih. LEV 23.7.-23.8.: Čisto odveč je (^^r pričakovati, da boste za nič dela dobili pozitivne rezultate. Že na začetku tedna se boste oddaljili od določene osebe, ki vam že dalj časa deli nasvete. DEVICA 24.8.-22.9.: Polni bo- ^^ ste energije. Uživali boste v svobodi in neodvisnosti. Težko se boste prilagajali drugim ljudem. Če vam kaj ne bo po volji boste zadirčni ali redkobesedni. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Sti-^ ^ snite zobe in poskušajte v tem tednu čim več postoriti. Ko sklepate posle, se ne zanašajte na prijateljstva. Zaupajte svojim občutkom! Vaše delo bo obrodilo bogate sadove. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Izkoristite prihajajoči teden, saj so vam planeti prav zdaj zelo naklonjeni. Energije imate trenutno dovolj za katerokoli neumnost, ki vam pade na glavo. S partnerjem si bosta blizu. Av STRELEC 23.11 .-21.12.: Vaše življenje stoji na točki, ko se ne premaknete nikamor. To boste občutili predvsem na naslednjih področjih: bančne obveznosti, finance, odločitve glede investicij. KOZOROG 22.12.-20.1.: V preteklosti ste imeli nekaj denarnih težav, ki pa se bodo uredile do konca poletja. Že v začetku tedna boste našli odlično rešitev za slabo organizacijo določenega projekta. f « VODNAR 21.1.-19.2.: Prevzela vas bo melanholija, a vi se boste potrudili, da boste ponovno optimistični in veseli. Ljubezensko razmerje vas bo postavljalo v precej neprijetno situacijo. RIBI 20.2.-20.3.: Nikar se ne odločajte o usodi ljubezenskega razmerja, saj je čas za to neprimeren. Dobro je, da poslušate lastna čustva, a le do neke mere. Včasih je potrebno poslušati tudi razum. 26 + Nedelja, 29. junija 2008 RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI / Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.25 Videofleš 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 6.30 6.45 9.40 9.55 11.35 11.40 13.30 14.10 14.55 15.50 16.50 17.10 17.20 18.50 20.00 20.30 21.20 Nan.: Dieci storie di bambini Dnevnik, Cciss Aktualno: Unomattina Estate (vodita Luca Giurato in Eleonora Daniele) Aktualno: Dieci minuti di ... pro-grammi dell'accesso Film: 12 metri (ZDA, '54, r. V. Mi-nelli, i. L. Ball) Vremenska napoved in dnevnik Nan.: La signora in giallo Dnevnik - Gospodarstvo Nan.: Julia Nan.: Incantesimo (i. S. Aquino) L'ispettore Derrick Aktualno: Parlament, dnevnik, vremenska napoved Nad.: Cotti e mangati Nan.: Le sorelle McLeod Kviz: Alta tensione Dnevnik Varita: La Botola Film: Flightplan - Mistero in volo (tril, ZDA, '05, r. R. Schwentke, i. J. Foster) 23.35 Dnevnik 23.10 Varite: Premio Internazionale alla Libertà Rai Due 6.20 Dok.: Tunisia, il deserto che vive 6.45 Aktualno: Eat Parade 7.00 Aktualno: Sorgente di vita 7.30 Variete: Random 10.05 Aktualno: Garden 10.20 Dnevnik in rubrike 11.20 Aktualno: Ricomincio da qui 13.00 Dnevnik - Costume e societa, sledi Salute 14.00 Nan.: Wolf - Un poliziotto a Berli-no 14.45 Nan.: The District 15.40 Nan.: A proposito di Brian 17.00 Nan.: Kevin Hill 17.45 Nan.: Tutti odiano Chris 18.05 Tg2 Flash L.I.S., športne vesti 18.30 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 19.00 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 19.50 Nan.: Friends 20.15 Risanke 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Numb3rs 22.40 Nan.:Jericho 23.25 Dok.: Voyager estate 23.30 Nočni dnevnik Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24 vmes II caf-fe di Corradino Mineo, Italia, istru-zioni per l'uso Aktualno: La storia siamo noi Film: Alvaro piuttosto corsaro (glasb, It, '54, i. R. Rascel) 10.40 Aktualno: Cominciamo bene estate 13.05 14.00 14.50 15.05 15.45 16.30 17.15 18.00 19.00 20.10 20.30 21.05 23.10 23.45 0.35 Nad.: Terra nostra Deželne vesti, vremenska napoved in rubrike Aktualno: Cominciamo bene estate Variete: Trebisonda, sledi Screensaver Risanke Šport: Pomeriggio sportivo Nan.: Squadra speciale Vienna Aktualno: Geo magazin 2008 Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti Variete: Blob Nan.: Un posto al sole Aktualno: Chi l'ha visto? Dnevnik - krajevne in glavne vesti ter Primo Piano Dok.: Correva l'anno Nočni dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Rete 4 15.00 16.00 16.15 18.55 19.35 19.50 20.20 21.10 23.25 Nan.: Kojak Nan.: I Robinson Nan.: T.J. Hooker Nan.: Miami Vice Nan.: Bianca Dnevnik, prometne vesti Nad.: Febbre d'amore Nad.: Vivere Nan.: Distretto di polizia Dnevnik, vremenska napoved Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum Nan.: Il giustiziere Nad.: Sentieri Film: Conflitto di classe (dram., ZDA, '90, i. G. Hackman) 22.40 Dnevnik in vremenska napoved Variete: Ieri e oggi in tv Nad.: Tempesta d'amore Nan.: Renegate Nan.: Il giudice Mastrangelo Film:Gli spietati (western, ZDA, '92, i. C. Eastwood) Canale S 8.00 8.50 9.20 10.00 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.00 17.00 18.50 20.00 20.30 21.10 Dnevnik - Prima pagina Dnevnik - Prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar Dnevnik Nan: Tutti amano Raymond Film: Estate di George (kom, Dan, '03, r. G. Campeotto, i. A. Gilbert) Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Forum Dnevnik, okus, vremenska napoved Nad.: Beautiful Nad.: Cento Vetrine Nad.: My life Nan.: Una mamma per amica Film: Un domestico milionario (kom, Nem, '06, r. B. Wornle Kviz: Jackpot Dnevnik, vremenska napoved Variete: Veline Film:L'amore in gioco (kom, ZDA, '05, r. B. Farrelly, i. D. Barrymore) 23.20 Variete: Zelig Off 1.20 Nočni dnevnik, vremenska napoved O Italia 1 8.05 9.05 6.55 Risanke 9.55 Nan.: Sabrina, vita da strega 10.25 Nan.: Buffy 11.20 Nan.: Smallville 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 Dnevnik: Studio aperto, vremenska napoved, Studio sport 13.40 17.15 Risanke 14.30 Risanka: I Simpson 15.00 Nan.: Falcon Beach 15.55 Nan.: H2O 16.25 Nan.: Zoey 101 16.50 Nan.: Lizzie McGuire 18.30 Dnevnik, vremenska napoved grami 19.05 Nan.: Friends 18.25 Kronika osrednje Slovenije 19.35 Nan.: Belli dentro 18.35 Primorska kronika 20.05 Nan.: Love Bugs 18.55 Nan.: Berlin, Berlin 20.30 Realistični šov: Rtv - La tv della re- 20.00 Glasbeni spomini z Borisom Kopi- alta' tarjem 21.10 Aktualno: Lucignolo 21.00 Studio city 23.35 Variete: Pokermania 22.00 Knjiga mene briga - Feri Lainšček 1.40 Studio Sport 22.15 Dok. odd.: Nano svet 22.45 Film: Pazi to! (pon.) La l 7.00 Aktualno: Omnibus 9.20 Aktualno: Due minuti un libro 9.30 Aktualno: Le vite degli altri 10.30 Nan: Il tocco di un angelo 11.30 Nan.: Matlock 12.30 20.00, 1.05 Dnevnik 13.00 Nan.: Alla conquista del West 14.00 Film: El Alamein (voj, It, '57, r. G. Malatesta, i. F. Tozzi) 16.05 Nan.: Mac Gyver 17.05 Nan.: Streghe 19.00 Nan.: Murder Call 20.00 0.50 Dnevnik 20.30 Aktualno: La valigia dei sogni 21.10 Film: I soliti ignoti (kom, It, '58, r. M. Monicelli, i. V. Gassman) 23.05 Film: Brutti, sporchi e cattivi (kom, It, '76, r. E. Scola, i. N. Manfredi) ^ Tele 4 Koper 13.45 14.00 TG R FJK Dnevni program 0.00 Čezmejna TV Deželne vesti Biker explorer Lynx magazin Dok. odd.: Afrika Istra in.. Srečanja v skupnostih Italijanov Športna mreža (program v slovenskem jeziku) Vremenska napoved Primorska kronika 22.05 Vsedanes - TV Dnevnik, vremenska napoved, športne vesti Mladinska oddaja: Fanzine Potopis Kulturni magazin: Artevisione Sredozemlje Pogovorimo se o... Športel (program v slovenskem jeziku) Primorska kronika Športna mreža 23.55.00 Vremenska napoved, čezmejna TV (dnevnik v slovenskem jeziku) 14.20 14.50 14.40 16.10 17.10 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.55 20.25 20.55 21.25 22.30 23.00 23.20 7.00 8.35, 12.00, 13.10, 16.40, 19.30, 23.02, 1.32 Dnevnik 7.15 17.00 Risanke 8.10 Storie tra le righe 8.35 Dnevni 10.35 Glasb. odda.: La grande musica sin- fonica0 11.25 Camper magazine 12.40 Aktualno: Viva le vacanze! 13.30 Inf. odd.: Animali amici miei 14.00 Aktualno: La Tv delle liberta 15.00 Aktualno: A.Com - Automobilissi-ma 16.15 Dok.: Auto da sogno - Porsche 19.00 Sport Estate 20.00 Aktualno: A casa dell'artista 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Stoa' Estate 22.50 Proza: Inferno 23.30 Nan.: La coscienza di Zeno (t Slovenija 1 7.25 Utrip (pon.) 9.10 Žogarija: Ko igra se in ustvarja mu- larija (pon.) 9.40 Iz popotne torbe: Želva (pon.) 11.05 Dok. serija: Moč znanja 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.20 Polnočni klub (pon.) 15.10 Dober dan, Koroška 15.40 Risana nan.: Timotej hodi v šolo 16.10 Nan.: Bine 16.35 Igrana nan.: Kako sem videl svet izpod mize 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti, vremenska napoved 17.35 1.10 Poljudnozn. serija: Divja Kitajska 18.25 Žrebanje 3x3 18.40 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.45 Dok. oddaja: Ostanite še naprej z nami 20.45 Gala koncert RTV: Praznujemo! 23.25 Poročila 23.45 50 let televizije 1.00 Nočni dnevnik (t Slovenija 2 6.30 9.30, 1.50 Zabavni Infokanal 7.00 Infokanal 9.00 11.50, 13.50 Tv prodaja 9.35 Sobotno popoldne (pon.) 12.20 Slovenci v Italiji (pon.) 14.25 50 let televizije 15.20 Osmi dan (pon.) 18.00 Slovenija danes - Regionalni pro- 1 Tv Primorka 11.00 23.30 Videostrani 17.00 Pod drobnogledom: Dr. Marjeta Cotman (pon.) 17.55 Kultura: Vlomilci delajo poleti 18.35 Epp 18.40 Naj viža (pon.) 20.00 23.00 Dnevnik, vremenska napoved in kultura 20.30 Športni ponedeljek 21.30 Čigava je Nova Gorica??? 23.00 Dnevnik, vremenska napoved in kultura RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.30 Prva izmena; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva imena - 1. del; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena - 2. del; 11.15 Studio D, sledi Napovednik; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica; 18.00 Utripajoči meh; 18.40 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik, sledi Večerni list, nato Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.00 Dopoldan in pol; 10.45 EP v nogometu; 12.30 Opol-dnevnik; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.15 Glasbena razglednica; 20.00 Koncert ljudske glasbe; 22.30 Radio Kažin RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pregovor; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o...; 9.00 Leto šole; 9.33 Zgodbe dvo-nožcev; 10.33 Ameriška duša; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.30 Vreme, promet, novice, šport; 13.00 Chiachieradio; 14.00 Proza; 14.45 Reggae in pillole; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 In orbita; 19.00 Glasbena lestvica; 20.00 Giulianine note; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Zgodbe dvonožcev in ne; 22.30 Leto šole; 23.00 The magic bus; 0.00 RS SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muo-ve; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.30 Evropska postaja; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Koncert; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar prireditev; 9.15 Na val na šport; 9.35 Popevki tedna; 9.50 Avtomobilsko prometne minute; 10.10 Teren; 11.00 Ime tedna; 11.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne zanimivosti; 14.20 Obvestila; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Telstar; 17.45 Šport; 18.10 Hip hop; 18.45 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Cederama; 21.00 Poslanci; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.30 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogledi na sodobno znanost; 13.30 Pihalne godbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 S knjižnega trga; 17.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 18.00 Kulturni globus; 18.20 Nove glasbene generacije; 19.00 Dnevnik; 19.30 Mali koncert; 20.00 Koncert Evroradia; 22.05 Igra; 23.00 Jazz avenija. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. EUR02008 AusUia-Swilzerland Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it Nedelja, 29. junija 2008 TRST APrimorski ~ dnevnik drevi ob 20.45 - Na Dunaju finale 13. evropskega prvenstva v nogometu Nemčija v boj za četrti naslov, Španci za uspeh 44 let kasneje Vprašljiv Ballackov nastop, Villa odsoten - Tudi vremenske napovedi primerne za vrhunski spektakel Po treh tednih se z današnjim finalom zaključuje 13. evropsko prvenstvo v nogometu. Španci bodo po 44 letih lovili drugo lovoriko (a prvo so zmagali pred domačo publiko), medtem ko so Nemci v boju za četrti naslov (zadnjega so osvojili pred dvanajstimi leti). STATISTIKE - Tudi s statističnega vidika so favoriti na današnji tekmi Španci. Ljubitelji številk so lahko izbrskali vse mogoče pomembne in manj pomembne podatke, ki služijo primerjavi obeh ekip. V dveh elementih bo Španija precej oslabljena zaradi odsotnosti poškodovanega Davida Ville; ta je s štirimi goli najboljši strelec svoje ekipe (pri Nemčiji Lukas Podolski s tremi). Nemčija je imela na dosedanjih tekmah natančno polovično posest žoge, Španci so bili pri njej 55 odstotkov časa. Povprečna starost obeh ekip je skoraj enaka, pri Nemcih 26,8 leta, pri Špancih 26,1 (najstarejša sta Jens Lehmann (38 let) in Andres Palop (34), najmlajša pa Marcell Jansen (22) in Cesc Fabregas (21)). O zmagi bi lahko odločali tudi streli po prekinitvah, na visokih žogah pa so nedvomno v prednosti Nemci, saj lahko računajo na 198 centimetrov Pera Mertesackerja; španskega najvišjega igralca Joseja Reine (187 cm) pa niti ne bo na igrišču. Ne smemo pa pozabiti, da je Španija zaključila prvi del prvenstva s polnim izkupičkom (9 točk v treh tekmah) in že 24 let ne uspe zmagati ekipi, ki je igrala tako prepričljivo že v prvem delu. Leta 1984 je to uspelo Franciji (premagala pa je ravno Španijo). VREME PRIMERNO - Avstrijci so za zadnje dejanje letošnjega Eura poskrbeli tudi za ustrezno vreme. Potem ko so v preteklih dneh na Dunaju tudi v času tekem mesto zalivale velike količine dežja, so za nedeljo »naročili« kraljevsko vreme, kot sončnemu dnevu brez oblačka rečejo na tem koncu sveta. V času tekme bo ob rahli oblačnosti 24 stopinj Celzija. Možnosti za ponovitev neurja s polfinala so po zagotovilih dunajskih vre-menarjev zanemarljivo majhne. VERJETNI POSTAVI - V španskem taboru bo poškodovanega Villo nadomeščal Fabregas, medtem ko je pri Nemcih vprašljiv nastop Ballacka zaradi težav z mišico desne noge: Španija: Casillas, Cazorla, Marchena, Puyol, Sergio Ramos, Iniesta, Silva, Senna, Xavi, Fabregas, Torres. Nemčija: Lehmann, Friedrich, Metzelder, Mertesacker, Lahm, Hitzlsperger, Frings, Schweinsteiger, Ballack, Podolski, Klose. Sodil bo Italijan Roberto Rosetti. finale ep - Aragones lahko računa na izvrstno vezno vrsto Z boljšimi vratarjem, obrambo in vezno vrsto je Španija izrazit favorit Današnji finale ima, po tistem kar sta ekipi doslej pokazali, nespornega favorita. Gre seveda za Španijo, ki je doslej pokazala lepši in prepričljivejši nogomet. Analizirali smo bolj podrobno vse faktorje, ki bi lahko tekmo odločili v korist ene ali druge ekipe: VRATARJA - Nastopi nemškega vratarja Lens Lehmann so bili kot vreme na tem evropskem prvenstvu, spremenljivi. Nekaterim dobrim posegom so sledile hude napake. Nedvomno je bolj konstanten in odločilen vratar Španije Iker Casillas, ki je bolj učinkovit tudi pri obrambah 11- metrovk in sodi v peterico najboljših vratarjev na svetu. Oceni: Španija 8, Nemčija 6,5. OBRAMBA - Tudi proti Turčiji je Nemčija dokazala, da je v obrambi ranljiva (skupno 6 prejetih golov), zlasti Lahm je atipičen branilec, ki se večkrat vključuje v fazo napada, je pa obratno nekoliko manj pazljiv, ko mora braniti. Škripa tudi dvojica Metzelder-Mertesacker, ki bi lahko imela težave s hitrimi Španci. Španija je doslej prejela tri zadetke, a v četrtfinalu in polfinalu je bila nepremagana. Bolj homogena od nemške, bi lahko bila v težavah na visokih žogah, čeprav je Puyol dobro pokrival postavnega Tonija. Oceni: Španija 7, Nemčija 6,5. VEZNA VRSTA Na papirju je največja razlika v kakovosti po- Michael Ballack doslej ni povsem prepričal, zaradi lažje poškodbe pa je danes njegov nastop vprašljiv Fernando Torres bo danes edini napadalec španske izbrane vrste HALO EP! Abete se brani Do Donadonija nismo bili nekorektni, se pred kritikami o prenagli zamenjavi selektorja brani predsednik italijanske nogometne zveze Giancarlo Abete. Vnovič je poudaril, da Donadoni ni bil odstavljen, temveč da se je pogodba preprosto iztekla. Zdi se mu povsem naravno, daje nad Donadonijem ves čas lebdela Lippijeva senca, posebej zato, ker Lippi v teh dveh letih ni vodil drugih moštev in je bil prost. Abete je tudi dejal, da bo v poročilu, ki ga bo 3. julija podal izvršnemu odboru zveze, dejal, da odločitev v * ■ zvezi z Donadonijevo zamenjavo ni le posledica slabih rezultatov reprezentance na evropskem ^ prvenstvu. Razumeti je, da so Abete in njegovi najoži sodelavci prepričani, da končni obračun ni v skladu z realno močjo moštva. ' t + \0 ni vrsti. Najbrž bosta obe ekipi imeli kar pet vezistov, tako da bo prišlo do gneče, kot niti avgusta meseca v Lignanu. Nemčija veliko stavi na Ballacka, Podolskega in Schweinsteigerja v fazi napada, medtem ko sta Frings in Rolfes obrambna. Španija ima obratno le enega pravega garača, Senno, medtem ko so ostali štirje (najbrž Iniesta, Xavi, Silva in Fabregas) prava zmes kvantitete in kvalitete. In na klopi sedi Xabi Alonso... Oceni: Španija 9,5, Nemčija 8. NAPAD - Tako Nemci (10 golov v petih tekmah) kot Španci (11 golov v petih tekmah) nimajo v napadu šibke točke, čeprav naj bi oboji danes igrali le z enim napadalcem, Klosejem na eni in Torresom na drugi strani. Odločilno pa bo vključevanje veznih igralcev in branilcev v fazi napada. Španci bodo privilegirali igro po tleh, saj nimajo postavnih napadalcev, medtem ko so Nemci v prednosti na visokih žogah. Nedvomno so bolj izdelane napade pokazali Aragonesovi fantje, a Klose je bil doslej bolj prepričljiv (dva gola), medtem ko je Torres strelski ramadan le enkrat prekinil. Oceni: Španija: 8, Nemčija 8. Po ocenah je torej Španija v veliki prednosti, a na EP-ju so bili presenetljivi izidi na dnevnem redu, tako da je vsaka napoved tvegana. Ob tem so Nemci že neštetokrat dokazali, da imajo na velikih tekmovanjih več življenj kakor mačke... Brez javnega ogleda v Barceloni in Bilbau Ogled tekem pred velikimi zasloni na javnih mestih se je v času Eura dobro prijel ne le v državah gostiteljicah, temveč v skoraj vseh evropskih državah, ki kaj dajo na nogomet. V času finala ne bo nič drugače, le dve španski mesti bosta ostali brez takšnega načina spremljanja tekme. V Barceloni in Bilbau so se lokalne oblasti odločile, da ne bodo podprle ogleda tekme na velikih zaslonih. V ozadju so politični motivi, saj sta obe pokrajini, tako Katalonija kot Baskija, v preteklosti že večkrat nakazali željo po samostojnosti. V teh krajih tudi sicer redko vidijo špansko izbrano vrsto; zaradi strahu pred pro-tišpanskim navijanjem lokalnih prebivalcev se španska nogometna zveza zelo redko odloči za katalonske ali baskovske gostitelje dvobojev državne ekipe. Za tretje mesto zadnjič pred 28 leti Španija se je prvič po 24 letih, po letu 1984, uvrstila v finale evropskega prvenstva. Že 28 let pa na elitnem tekmovanju Stare celine ni več tekme za tretje mesto. Zadnjič so se nogometaši, poraženi v polfinalu, merili na EP v Italiji. V Rimu so bili nogometaši tedanje Češkoslovaške po izvajanju enajstmetrovk z 9:8 boljši do domače ekipe. uefa - Obračun in zamisli predsednika Michela Platinija Odslej EP s 24 ekipami? Prevladal ofenzivni nad obrambnim nogometom - Septembra končna odločitev za EP leta 2012 Nekdanji vrhunski nogometaš in sedanja številka 1 evropske nogometne federacije Uefa Michel Platini je od dneva svoje izvolitve vedno poln zamisli, kako po njegovem izboljšati stanje evropskega nogometa. Že kot igralec je Platini stavil na spekta-kularno igro. Zanj, ki je nosil dres s številko deset, je bila nogometna tekma vedno priložnost za kako iznajdljivo potezo. Prav zato je tudi kot predsednik na tem prvenstvu »navijal« za ekipe, ki so bolj stavile na napad kot na obrambo. Po Platinijevem mnenju je bil Euro2008 eden izmed najbolj spektakularnih prvenstev, kar se jih spominja: »To po zaslugi tistih trenerjev, ki so stavili na organizacijo in na bolj napadalen pristop. A to ni kritika na račun Italije, Francije in Grčije.« Platini ne bo nikoli priznal, daje pričakoval kaj več od Rehhagela, Donadonija in Domenecha, a njegove besede so bile dokaj jasne. O finalu pa je Platini povedal slednje: »Mislim, da sta tako Španija kot Nem- Michel Platini ansa čija zasluženo v finalu, nemogoče pa je dajati napovedi, saj je na tej tekmi res vsak izid možen. Moram priznati, da bi bilo zame dokaj čudno, če bi kot predsednik Uefe izročil Španiji tisti pokal, ki sem jim ga kot igralec odvzel (leta 1984 je v finalu prav Plati-nijeva Francija premagala z 2:0 Španijo).« Na tistem finalu je bil strelec prvega gola ravno Platini, ki pa je gol dosegel po grobi napaki španskega vratarja Arconade. In prav Arconada bo eden izmed gostov na današnjem finalu, saj je prejel izrecno Pla-tinijevo povabilo. Dela Platiniju v teh dneh res ne manjka. Pogovarjal se je s skoraj vsemi evropskimi federacijami, ki so mu izročile mnenje o možnemu povečanju števila nastopajočih na zaključnem delu EP-ja. Od sedanjih 16 naj bi se število zvišalo na 24: »Mislim, da ne bi bilo prvenstvo na nič nižji ravni, če bi na njem nastopale tudi Anglija, Škotska, Bolgarija in Ukrajina. Jaz sem slavil na prvenstvu s samo osmimi ekipami, a ni bilo bolj kakovostno od tega, kjer je bilo ekip 16. Novost naj bi obveljala leta 2016, a v primeru, da bi zamenjali organizatorje za leto 2012, bi lahko novost zadevala že prihodnjo izvedbo: »Septembra v Bordeauxu bomo odločali, ali naj organizacija EP-ja 2012 ostane Poljski in Ukrajini. 3. julija bom obiskal mesta, kjer naj bi potekalo prvenstvo. O nečem ste lahko gotovi: če mi ne zagotovijo, da bosta nared štadiona v Kijevu in Varšavi, potem se bomo začeli ozirati naokrog.« skupina A skupina B IZIDI Švica - Češka 0:1, Portugalska - Turčija 2:0; Češka - Portugalska 1:3, Švica - Turčija 1:2, Švica - Portugalska 2:0, Turčija - Češka 3:2 KONČNA LESTVICA Portugalska 3 2 0 1 5:3 6 Turčija 3 2 0 1 5:5 6 Češka 3 1 0 2 4:6 3 Švica 3 1 0 2 3:3 3 Portugalska in Turčija v četrtfinalu skupina C IZIDI Romunija - Francija 0:0, Nizozemska - Italija 3:0, Italija - Romunija 1:1, Nizozemska -Francija 4:1; Nizozemska - Romunija 2:0, Francija - Italija 0:2 KONČNA LESTVICA Nizozemska 3 3 Italija 3 1 Romunija 3 0 Francija 3 0 9:1 3:4 1:3 12 1:6 1 Nizozemska in Italija v četrtfinalu IZIDI Avstrija - Hrvaška 0:1, Nemčija - Poljska 2:0, Hrvaška - Nemčija 2:1, Avstrija - Poljska 1:1, Poljska - Hrvaška 0:1, Avstrija - Nemčija 0:1 KONČNA LESTVICA Hrvaška 3 3 0 0 4:1 9 Nemčija 3 2 0 1 4:2 6 Avstrija 3 0 1 2 1:3 1 Poljska 3 0 12 1:4 1 Hrvaška in Nemčija v četrtfinalu skupina D IZIDI Španija - Rusija 4:1, Grčija - Švedska 0:2, Švedska - Španija 1:2, Grčija - Rusija 0:1, Grčija - Španija 1:2, Rusija - Švedska 2:0 KONČNA LESTVICA Španija 3 3 0 0 8:3 Rusija 3 2 0 1 4:4 Švedska 3 1 0 2 3:4 Grčija 3 0 0 3 1:5 Španija in Rusija v četrtfinalu Četrtfinale - 19. junija: Portugalska - Nemčija 2:3. 20. junija:Hrvaška - Turčija 2:4 po 11-metrovkah (1:1). 21. junija: Nizozemska - Rusija 1:3 po podaljških (1:1). 22. junija: Španija - Italija 4:2 po podaljških (0:0). Polfinale - Nemčija - Turčija 3:2; Rusija - Španija 0:3. Finale - Danes - 20.45 na Dunaju: Nemčija - Španija. 28 Nedelja, 29. junija 2008 EP V NOGOMETU naš pogovor - Dr. Zdenko Verdenik »Moč nogometa je v tem, da je žoga hitrejša od igralca« Manj visokih žog, več sodelovanja vseh igralcev v fazi napada - Sojenje zdaj ščiti kakovostne igralce, zato je več golov Če slediš Euru po italijanski državni televiziji te kmalu popade sveta jeza, da morebiti plačuješ naročnino za tako ponudbo, pri kateri falirani trenerji kot sta Tardelli in Novellino (seveda, le kako bi pozabil nanj!) ter vedno prisotni in že dolgočasni nekdanji asi kot Mazzola mlatijo prazno slamo. Nehote se vpra šaš, ka ko je mo go če, da ta ko dobri bivši igralci ne znajo povedati o nogometu nič pametnega. Na Kranjskem si je prenos Eura zagotovil TV3, ki se ga da (v tem primeru žal) videti le na območju slovenske države. V studijskem delu, ki sem ga pred dnevi že pohvalil, kraljuje dr. Zdenko Verdenik - gotovo oseba, ki v Sloveniji o nogometu naj več ve, pre cej pod ce nje ne pa so nje -gove izkušnje »na terenu«, ki so z izjemo tistega zgodovinskega remija proti Italiji v Mariboru po zlatih časih Katan-ca, Zahoviča & Co. romale v pozabo. S svojimi izkušnjami na Japonskem, izredno bogatim teoretičnim znanjem in nenazadnje tudi natančnim izražanjem je Verdenik prava nogometna enciklopedija. Še vedno ni pozabil niti na obdobje, ko je deloval pri nas (»ste vi tisti nogometaš, ki sem ga treniral?«... »Ne, ne.«) in na katerega ima lepe spomine. Pogovor z njim je spadal med skoraj obvezne. Gospod Verdenik... je Euro ponudil določene novosti? Je za vas kot strokovnjaka bolj zanimivo tako, reprezentančno tekmovanje, ali pa morda klubska scena? »Vsako tekmovanje, tako reprezentančno kot klubsko, ponudi določen napredek. Tu ne gre za neke pravcate novosti, za nikakršno revolucijo, ampak korak naprej v skladu s pričakovanjem. Iz taktičnega vidika bi tu izpostavil borbo za prostor in s tem povezano hitrost, ki je potrebna, da prostor čim bolje pokrivaš ali osvajaš. Osnova nogometa, ki ga gledamo, je ta, da je prostor, kjer je žoga, izredno dobro pokrit, vsak igralec, ki ima žogo, ima takoj na sebi dva nasprotnika. Logično je torej, da mora žoga toliko hitreje potovati stran, pri čemer nastopi tehnična sposobnost posameznika. Zoga naj bi šla tja, kjer je prostor »manj nasičen« z igralci. Tu prihaja do izraza velika moč nogometa, in sicer ta, da je žoga veliko hitrejša od igralcev. Tipični sta dve vrsti zaključevan- nogomet EDVIN MILKOVIC Sodniki le niso bili tako strogi Podpredsednik Zarje Gaje Edvin Milkovič »Slauc« si je ogledal skoraj vse tekme EP-ja. »Italijani so me razočarali in so zasluženo izpadli. Španci so bili objektivno boljši. Zaslužijo si tudi 1. mesto. Za Nemčijo pa nisem dvomil, da se bo uvrstila v finale.« Kaj pa ostali? »Rusi so igrali zelo dobro, toda Španci so bili v polfinalu boljši. Če bi se Rusija v pol-finalu pomerila z Nemčijo, bi najbrž zmagala. Razočarali so me tudi Portugalci, medtem ko so imeli Hrvati zvrhano mero smole.« Kako bi ocenil sojenje? »Rdečih kartonov je bilo zelo malo. Čakal sem si več izključitev, saj je Uefa pred EP-jem obljubila, da bodo sodniki zelo strogi.« Katerega igralca bi priporočil Zarji Gaji? »Napadalca Van Nistelrooyja. Najboljši igralec na svetu pa je Cristiano Ronaldo.« Kateri pa so načrti vzhodno-kraškega društva za prihodnje sezone? »Uvrstitev v play-off in igranje s čim večjim številom slovensko govorečih igralcev.« ja akcij. Ena je odkrivanje in podaja v globino, druga pa podaja na napadalca, ki žogo deli soigralcem, ki vtekajo. Za izvajanje teh elementov je potrebna dobra usklajenost. Če boste malo popazili boste videli, da je malo visokih žog. Vedno bolj so tu namreč v prednosti branilci, ki so vse višji, pa tudi vratarji so vedno boljši pri iztekanju iz vrat. Značilno je tudi sodelovanje vseh ali skoraj vseh igralcev v fazi napada, kar hkrati pomeni, da za razliko od preteklosti popolnoma izgubi na pomenu recimo goli podatek, s kolikimi napadalci igraš. Dejansko ni važen sistem, pač pa to, koliko igralcev se vključuje v fazo napada.« Pri gledanju ene izmed tekem Romunije sem s prijatelji pokomen-tiral hud trk z glavo dveh Romunov, da je takih trkov vedno več: gre najbrž tudi za znak hitrosti v igri? »Gre za posledico tega ja, pri čemer prihaja do pogostih naključnih trkov tudi med igralci iste ekipe ravno zaradi pogostega ali že kar rednega podvajanja.« Omenil ste sisteme. V Italiji smo nekako okuženi z raznimi 4-21-2-1 in božičnimi drevesci: kaj ti sistemi pomenijo? »Malo ali nič.« Katera ekipa je na tem Euro pokazala največ? Glede na včerajšnjo predstavo Španije se odgovor ponuja sam, ali pač? »Poglejte, tukaj bi točno ločil, kdo je pokazal največ v sklopu ene tekme in kdo je v celoti najbolje opravil s speci-fiko, ki jo ima turnirski sistem tekmovanja. Največ v sklopu ene tekme sta pokazali Nizozemska in Rusija, ki sta pokazali izredno kakovost posamezne tekme. Obe ekipi imata veliko igralcev, ki znajo odlično igrati v posameznih situacijah. Po drugi strani so res Španci pokazali izredno organizacijo, za svojo igro potrošijo sorazmerno malo energije in utegnejo zato nekaj privarčevati za naslednjo preizkušnjo. Vsaj dva elementa bi pri Špancih izpostavil, to je odlično podajo med dva branilca ter zaključke na diagonalne podaje s strani vtekajočih igralcev z drugega plana. Tako kot pri prvem golu, ko se je proti organizirani, to se pravi postavljeni obrambi, Xavi znašel v položaju, odbojka RADO SUSTERSIC V prihodnji sezoni še pri Acegasu Skorajšnji inženir, novinar in napovedovalec na številnih športnih manifestacijah Rado Šušteršič je bil v letošnji sezoni uradni špiker košarkarskega Bora v C1 in Acegasa v B2-ligi. »V tržaški športni palači sem govoril tudi pred štiri tisoč navijači, kar je lepo zadoščenje. Najbolj vesel sem bil, ko mi je tako pri Boru kot pri Acegasu uspelo dvigniti navijače na noge.« So te potrdili tudi v prihodnji sezoni? »Potrdili so me pri Acegasu in seveda pri Boru. Lepo bi bilo, da bi Acegas odkupil pravice v višji ligi, a bojim se, da jim ne bo uspelo.« Za koga boš navijal na današnjem finalu? »Španci so pokazali lepši nogomet, Nemci pa so kot vedno zelo konkretni. Če bo Španija igrala dobro kot v drugem polčasu proti Rusiji, bo zmagala.« Katere ekipe so ti zapustile dober vtis? »Rusija, Nizozemska in Španija.« Kateri igralec pa te je navdušil? »Ballack pri Nemčiji. Omenil bi tudi španskega selektorja Aragonesa, ki zelo uspešno vodi ekipo.« Dr. Verdenik (zgoraj) meni, da se je v letošnji igri Italije za razliko od SP 2006 poznalo pomanjkanje Tottijevih podaj, njegova sposobnost zadrževanja žoge ali preigravanja (desno) ansa ko je streljal sam proti vratarju.« Kaj pa Italija? Je rezultat še preveč dober za kar je pokazala? Ali pa ni velike razlike z zmagovitim SP, na katerem so s povprečno igro po 11-metrovkah zmagali, tu pa izpadli? »V samem pristopu, motivaciji gotovo ni razlik med SP in Eurom. V konceptu igre pa je nekaj bistvenih razlik. Preveč je bilo branjenja, v osnovi pa je manjkala raznolikost. Italija je vse svoje karte zaigrala na dolgo žogo na To-nija, pri čemer je bilo premalo vteka-vanja ostalih igralcev, ki bi povratne žoge morebiti izkoristili. Zakaj je do tega prišlo? Za razliko od SP je odpovedal en bok (to je Zambrotta), ni bilo značilnih vtekavanj Perrotte, predvsem pa ni bilo Tottija, ki je s svojo sposobnostjo tako podaj s prve v globine kot po potrebi z zadrževanjem žoge ali prei-gravanjem nudil veliko raznolikost. Te raznolikosti, v nasprotju z Nizozemci in Rusi, Italijani tokrat niso imeli.« Večinoma gledamo dobre tekme. Se vam zdi, da to tudi po zaslugi strožjega kriterija sojenja, ki po- \košarka DAVID CEJ Finale? Raje na turnir Dudi Krainer »Videl sem premalo tekem, da bi lahko ocenil evropsko prvenstvo,« nas je najprej opozoril Domov košarkar in sodelavec dnevnika Messagero Veneto David Cej. »Moj idealni finale bi bil Rusija -Turčija. Bilo bi res zanimivo. Nemčija - Španija pa bo najbrž dolgočasna tekma, ki se bo končala z enajstmetrovkami.« Za koga si navijal? »Nisem navijal za nikogar. Simpatiziral pa sem za Nizozemsko in potem tudi za Rusijo. Obe ekipi sta prikazali privlačno in živahno igro. Jutri (danes op. ur.) ne bom gledal finala. Raje bom sledil košarkarskemu turnirju »Dudi Krai-ner«, ki se bo danes (včeraj) začel v Gorici. Igrajo namreč tudi Ivan Kralj ter brata Marusič. Slediš goriškemu B2 ligašu NPG. Kako bo v prihodnji sezoni? »Na žalost se še nič ne ve. Najprej morajo rešiti težave s telovadnico. Najboljši košarkar Giovanotto je že odšel, na spisku odhajajočih pa je še nekaj imen. Ne obeta se nič dobrega.« navadi ravno na SP ali Euru dobi določen pospešek? »Gotovo je to pomemben dejavnik. Sojenje je zelo kakovostno, napak je bistveno manj kot včasih, kar je še toliko bolj pomembno glede na dejstvo, da je igra hitrejša. V ospredju kriterija sojenja je zaščita kakovostnih igralcev, pri čemer se seveda ščiti igro, več je torej golov. Rezerve tu vidim še v uporabi tehnoloških pripomočkov, ki bi odpravili nekatere krivice, ki se še vedno dogajajo.« Toda. ali se vam ne zdi, da je nogomet tako popularen in demokratičen prav zato, ker so pogoji na najbolj zakotnem igrišču in na SP enaki? Katero tekmovanje si zasluži in katero si ne zasluži tehnološke podpore sodniku je konec koncev precej delikatno vprašanje! »Tudi to je res, ostajam pa zagovornik uporabe pripomočkov, ki bi rešili določene sporne situacije. Nenazadnje, Slovenija je v Mariboru dosegla gol, ko je žoga prečkala črto za 20 centimetrov. To so krivice, ki bi se jih ostali PAOLA CIGUI Na maturi o olimpijskih igrah Gajina teniška igralka Paola Cigui se je ta teden končno oddahnila. »Matura (na klasičnem liceju op. ur.) je mimo, ustni del je šel skozi in za ocene bomo izvedeli prihodnji teden,« je povedala Pao-la, ki računa, da bi lahko izdelala z 80 ali mogoče 85«. EP si zaradi mature najbrž bolj malo sledila... »Velja. Ogledala sem si tekmo Italija -Španija in Španija - Rusija. Italija me je precej razočarala. Vsekakor mi nogomet ni najbolj všeč. Sledim mu le občasno.« Kdo pa bo evropski prvak? »Španija«. Katero raziskavo si predstavila na ustnem delu mature? »Napisala sem o ideologiji in razvoju olimpijskih iger v stari Grčiji.« Po maturi počitek ali nastopi na turnirjih? »Nastopi na turnirjih in en teden počitka. Ze v torek bom igrala v Cremoni, na turnirju ITF z nagradnim skladom 10.000 dolarjev. Rada bi nastopila tudi v Zagrebu (75.000 dol.) in v Mestrah (50.000 dol.).« dalo na tak način izničiti.« Govorimo o reprezentancah. Kakšen je delež, ki ga v predstavo prispeva čisti nacionalni emocionalni naboj ali pa tudi že kar sam značaj naroda? »Oboje igra pomembno vlogo. Ze samo dejstvo, da igrajo reprezentance pomeni, da zanje navija veliko večja množica ljudi, kar pri mnogih igralcih sproži dodatna čustva. Še bolj važen je vpliv kulture naroda. Turška bojevitost, ki smo jo videli, ni naključna. Italijanska utilitarističnost ravno tako. Nemce poznamo kot nepopustljiv narod in taki so tudi v nogometu, ob tem, da je nogomet v Nemčiji tako kapilarno prisoten na terenu, da ima izredno povezovalno moč med ljudmi, kar spet spada v prvi element, ki ste ga izpostavil. Japonska, kjer sem treniral, se odlikuje po odsotnosti agresivnosti v družbi, celo roke si Japonci ne dajo, temveč se v pozdrav samo priklanjajo. Tako obnašanje se potem izraža tudi na igrišču in težko je Japoncem dopovedati, da morajo na nogometnem igrišču biti agresivnejši, kot jim to sicer narekujejo norme obnašanja, tradicija, z eno besedo kultura. Sem pa mnenja, da ob priliki takih prvenstev sledimo vojni. Ne pravi vojni seveda, vojni v tem smislu, da se v Evropski uniji, kjer nacionalnosti nekako izgubljajo na pomenu, domala edine konfrontacije z masovno soudeležbo akterjev, dogajajo z nogometno tekmo kot izhodiščem. Kaj lahko pričakujemo od finala? Odsotnost Ville se zdi težka, ste pa izpostavil špansko organiziranost: bodo z njo Španci odsotnost premostili? »Večina kriterijev govori v prid Španije, raznolikost, tehnika, taktika, organiziranost. So pa na strani Nemčije osebnostne značilnosti in tekmovalnost. Pričakujem veliko željo Španije po uveljavljanju svoje igre in Nemčijo, ki bo to igro skušala onemogočati. Morda ni najbolj korektno, če rečem, da boljši nogomet predvaja Španija, saj ga igrajo tudi Nemci. Španci bodo prevladali, če bodo s svojo organizirano igro toliko utrudili Nemce, da ti ne bodo uspeli razviti hitrosti v napadalni fazi.« Dimitrij Križman alpenJ&T® Nogomet Napoved Nemčija - Španija 0:2 Napoved P.Gregorič Nemčija - Španija 1:2 Napoved M. Cigui Nemčija - Španija 2:1 DNEVNI IZID 0 SKUPNO 29 Ostali Napoved Nemčija - Španija 1:2 Napoved K. Milič Nemčija - Španija 1:2 Napoved A.Farneti Nemčija - Španija 2:1 DNEVNI IZID 0 SKUPNO 29 Košarka Napoved Nemčija - Španija 1:1 Napoved G.Zavadlal Nemčija - Španija 2:0 Napoved P.Lisjak Nemčija - Španija 1:1 DNEVNI IZID 0 SKUPNO 27 Odbojka Napoved Nemčija - Španija 1:2 Napoved F. Tommasi Nemčija - Španija 2:0 Napoved F. Starec Nemčija - Španija 1:2 DNEVNI IZID 0 SKUPNO 24 LEGENDA: Vsak pravilno napovedan izid (po 90 oz 120 min.) velja tri točke, eno točko pa velja pravilna napoved zmagovalca oziroma neodločenega izida / ŠPORT Nedelja, 29. junija 2008 29 motociklizem - Dirka za SP v Assnu pripadla Avstralcu Caseyju Stonerju Rossi osrečil Pedroso Hayden pa Edwardsa Italijan padel že v prvem krogu, Američan ostal brez goriva pred zadnjim zavojem ASSEN - Svetovni prvak v elitnem razredu motoGP Casey Stoner je po slabšem začetku letošnje sezone motociklistič-nega prvenstva le našel pravi ritem. V Assnu je dosegel drugo zaporedno zmago in tretjo letos. Ljubitelji motociklizma so si na zahtevnem prizorišču v Assnu, kjer dirko vselej izpeljejo že v soboto, obetali vrhunski spopad med Stonerjem in Rossijem. Nekdanji svetovni prvak je letos v odlični formi, ki jo je potrdil z zaporednimi zmagami v zadnjem mesecu dni, branilec lovorike pa je prejšnji teden v Doningtonu napovedal, da bo v drugem delu sezone bolj konkurenčen. Tudi z najboljšim startnim mestom v Assnu, tesno za njim pa je bil kot tretji v kvalifikacijah tudi Rossi. A boj je trajal le tretjino prvega kroga. Takrat je namreč Rossi naredil napako in padel, s sabo pa v pesek potegnil še Ran-dyja de Punitea. S pomočjo varnostnikov ob stezi je Rossi sicer pobral svojo Yama-ho in celo nadaljeval dirko. Toda s 14. mesta z velikim zaostankom kljub nekaj lepim prehitevanjem do konca ni mogel bistveno napredovati in z enajstim končnim mestom je iztržil le peščico točk. Brez glavnega tekmeca je bil Avstralec skorajda neulovljiv. V začetku sta bila kolikor toliko nevarna tekmeca le Hondi-na tovarniška dirkača Pedrosa in Hayden. Vendar jima je Stoner hitro pobegnil in si ustvaril dovolj naskoka, da je drugi del dirke odpeljal v povsem svojem ritmu. In ko se je zdelo, da je na prvih mestih vse odločeno, Stoner je imel več kot dovolj zaloge pred Pedroso in Haydnom, pa je boginja sreče Američanu obrnila hrbet. Pred zadnjim zavojem je nekdanjemu svetovnemu prvaku zmanjkalo goriva; in medtem ko je skušal s čimbolj aerodinamično držo na motorju še izkoristiti pojemajočo hitrost, ki jo je imel do tedaj, je mimo njega brez slabe vesti šinil rojak Colin Edwards. Veliki finale ameriških tekmecev je bil na las podoben razpletu izpred dveh let, le da sta se takrat rojaka borila za prvo mesto, osmoljenec pa je bil Edwards, ki je v zadnjem zavoju padel in podaril zmago Haydnu. Slednji j e danes vseeno rešil vsaj četrto mesto, po dirki pa v boksih nemočno zmajeval z glavo. »Lepo je, da sem se spet vrnil v zmagovalni ritem. Vesel sem, daje vse delovalo kot mora in zahvaljujem se ekipi. Delo mi je precej olajšal tudi Valentino, čeprav seveda nikomur ne privoščim padca,« je dejal Stoner. Čeprav tokrat najvišja stopnička ni bila dosegljiva, je bil tudi drugouvrščeni Španec po dirki lahko zadovoljen: »Pomembno je, da sem končal na drugem mestu. Ca- Valentino Rossi je vse možnosti za visoko uvrstitev zapravil že takoj po štartu ansa seyja je bilo tokrat nemogoče loviti, drugo mesto pa je še kako pomembno v boju za skupni seštevek.« Rossi je s svojim padcem vodstvo dobesedno podaril španskemu dirkaču, ki ima zdaj 171 točk in štiri več od »doktorja«. Vse višje se v skupnem seštevku prebija Stoner, ki je že tretji (142), četrti je Jorge Lorenzo (114), peti pa drugi današnji veliki dobitnik Edwards (98). Četrtlitrski razred je v deveti letošnji izvedbi pripadel Alvaru Bautisti. Premagal je Thomasa Lüthija, na tretjem mestu pa je končal Marco Simoncelli. Slednji ima tako v skupnem seštevku le še točko zaostanka (139-140) za vodilnim Miko Kalliom, ki je bil na NIzzesnmkem le sedmi. Gabor Talmacsi je imel najboljše živce na skrajšanem drugem delu dirke v najšibkejšem razredu do 125 ccm. Prvi del dirke so namreč prekinili, ker je dirkališče v Assnu zalila ploha. Madžar, branilec naslova iz leta 2007, je tako privozil najhitrejših pet krogov do prve letošnje zmage, dosežek pa je še odmevnejši, saj je začel šele s 13. startnega mesta. Največ dela je imel s Špancem Joanom Olivejem, ki je bil blizu svoji prvi zmagi v SP, na tretjem mestu pa je dirko končal Simone Corsi. Skupno je v vodstvu kljub le sedmemu mestu ostal Mike di Meglio. Sezona se bo nadaljevala 13. julija z dirko za VN Nemčije na Sachsenringu. rolkanje - Svetovni pokal Mateja Bogatec 9. Vodi na skupni lestvici FROSINONE - Po prvi etapi svetovnega FIS pokala v Pigliu pri Frosinoneju v Laciju je Mladinina rolkarica Mateja Bogatec obdržala 1. mesto na skupni razvrstitvi. Na včerajšnji tretji in zadnji lacijski 10 kilometrski preizkušnji v prostem slogu s skupinskim startom je 26-letna Križanka osvojila solidno 9. mes to in na skup ni les tvi ci do da la še 29 točk (skupaj 153). Drugouvr-ščena Arianna Follis je svoj nastop zaključila predčasno. Padla je že po prvem kilometru in zlomila rolki-na kolesa, tako da je morala odstopi ti. »Prvi kilometer je bil ravninski, naslednji pa so bili nekoliko bolj naporni, saj smo tekmovali v strmino. Nekaj kilometrov sem kljubovala naj bolj šim repre zen tantkam teka na smučeh, naposled pa sem nekoliko popustila. Ritem je bil namreč previsok. Z devetim mestom sem zelo zadovoljna, saj mi je po prvi etapi svetovnega pokala uspelo obdržati skupno prvo mesto,« je svoj nastop ocenila Bogatčeva, kije premagala tudi eno najbolj ostrih konkurentk Anno Roso. Na zadnji preizkušnji je slavila zmago Sabina Valbusa, na drugo mesto se je uvrstila Antonella Confortola, tretja pa je bila Rusinja Tatjana Jambaje va. »Vesela sem, ker se fizično počutim ze lo do bro. Napor ni tre nin -gi so bili učinkoviti,« je dodala Mateja, ki bo že v četr tek odpotovala na 2. preizkušnjo v Markkleeberg v Nemčijo. V petek bo na sporedu sprint, v soboto 10 kilometrski prolog, v nedeljo pa zasledovalna vožnja na 20 kilometrov. odbojka Svetovna liga: Rusija drugič boljša od Italije RIM - V drugi tekmi 3. kroga svetovne odbojkarske lige je Italija včeraj v rimski dvorani Palalottoma-ticapred 8.000 gledalci z 1:3 (24:26, 25:19, 22:25, 20:25) klonila pred Rusijo, ki se ji je tako oddolžila za četrtkov poraz. Prvi set so Italijani dobesedno zapravili (vodili so s 24:22), od tretjega dalje pa so bili vse bolj v težavah. Italija: Vermiglio 1, Martino 9, Birarelli 6, Fei 16, Cisolla 15, Mastran-gelo 9, Corsano (l), Sala 1, Paparoni 2, Perazzolo 0, Casoli, Travica. Rusija: Kamutškik 1, Kosarev6, Ostapenko 7, Kruglov 7, Tetjuhin 14, Kulešov 5, Verbov (l), Poltavski 15, Grankin, Kornejev 2, Berežko 6, Volkov. NOVAKOVIČ - Milivoje No-vakovič, slovenski nogometni repre-zentant, je podaljšal pogodbo z ekipo FC Koln do leta 2011, so sporočili iz kluba, ki se je v prejšnji sezoni zagotovil nastop v prvi nemški ligi.Na-padalec Novakovič je v Kolnu igral zadnji dve sezoni, v prejšnji pa je bil z 20 zadetki najboljši strelec druge nemške lige. BELLETTI SAILING - V tržaškem zalivu se bo danes končal 7. Belletti sailing race, to je dvobojevanje mladih jadralcev do 25. leta starosti. Regate prirejajo Lega navale Italiana, športno društvo Belfra v sopdelo-vanju z družbo Officine Belletti in pokroviteljstvom BMW Match Race Academiy. Med štirimi nastopajočimi krmarji je tudi član sesljanske Čupe Alessio Spadoni, zmagovalec lanske izvedbe, poleg njega pa še Augusto Poropat (Lega navale), Marco Pellis (SVBG) in Cristina Piazzi (SVBG). Po sestanku ob 9.30 se bodo regate nadaljevale na območju pred Velikim trgom. Nagrajevanje bo ob 19. uri. Več informaciji na www.belfra.it ACEGAS - Mladinska ekipa Pallacanestro Trieste under 15 je na državni fazi pristala na 4. mestu. Izida, polfinale: Pall. TS - Desio 51:71, za 3. mesto: Pall. TS - Varese 61:63. TURNIR 7X7 GAJA - V pa-driškem športnem centru Gaje je v polnem teku nogometni turnir 7X7. Sinoči je ekipa Guinnes Pound premagala Bar Rosandro iz Brega. Končni izid je bil 4:2, tri gole je dosegel Massimo Vrše, enega pa Va-lente. Za Brežane je bil dvakrat natančen Igor Ota. V petek: Nove So-relle Prosek - Gročana Živ Texas 13:2, Pekarna Pacor - Body Fashion Gro-pada Padriče 3:2. Jutri: 20.00 Ribarnica Malu Osmica Špjln - Ediltecni-ca Bazovica. tenis Wimbledon: Jankoviceva jadranje - Krožno regatiranje po Italiji Jaro Furlani niza točke s težavo naprej za Trofejo Pole position WIMBLEDON - Srbkinja Jelena Jankovic se je na teniškem turnirju v Wim-bledonu po izpadu prve in tretje nosilke, Srbkinje Ane Ivanovic in Rusinje Marije Šarapova, znašla v vlogi nekakšne papirnate favoritinje za končno zmago, v obračunu z Danko Wozniacki pa je bila včeraj kar lep čas v podrejenem položaju. V prvem nizu je prikazala porazno igro, ki je bila predvsem posledica hude bolečine v kolenu, tako da je zahtevala zdravniško pomoč, v nadaljevanju pa se je le zbrala in si z velikimi napori zagotovila napredovanje v osmino finala, kjer se bo pomerila s tajsko veteranko Tamarine Tanasugarn. Z velikimi težavami je napredovala tudi petopostavljena Rusinja Jelena De-mentjeva, ki je Argentinko Giselo Dulko ugnala po dveh izenačenih in napetih nizih s 7:6 (2) in 7:5. Američanka Venus Williams, branilka lanskega naslova, je premagala Španko Mario Martinez s 6:1 in 7:5. Od udarnih igralk se je poslovila deveta nosilka, Rusinja Dinara Safina. Zanjo je bila usodna izraelska teniška igralka Shahar Peer, ki je slavila s 7:5, 6:7 (4) in 8:6. CATTOLICA - Na jadralni regati po Italiji se je včeraj v vetru s hitrostjo 5 vozlov in visokimi valovi začela 7., obalna etapa od Cattolice do Giulianove. Start je najboljše uspel jadrnici Bologna Pescanova s krmarko Sabrino Guroni (13. na svetovni jakostni lestvici), ki je prva priplula do pol milj od starta oddaljeno začetno bojo. Druga je bila jadrnica Caglairi Zavoli (Antonello Ciabatti), tretja pa tržaška Baia di Sisti-ana z našim krmarjem Jarom Furlanijem. Tri omenjene posadke so si tudi priborile točke za Trofejo Pole position. Prihod v Giulianovo je predviden za današnje jutro. Vrstni red po 6. etapi: 1. Riva del Garda Pregis (35 točk); 2. Castelsanpietro Terme Gammadue (34); 3. Cagliari Zavoli (32); 4. Baia di Sistiana (23); 5. Emilia Roma-gna Pandora (22); 6. Bologna Pescanova (18); itd. košarka - EP gluhih in naglušnih Brumnova Slovenija tokrat s srebrno kolajno V finalu izgubili proti Litvi, ki so jo premagali v predtekmovanju BERLIN - Slovenci so osvojili srebrno odličje na evropskem prvenstvu v košarki za gluhe, ki se je končalo nemškem Bambergu, in niso ubranili zlata z EP v Ljubljani izpred štirih let. V finalu so izgubili z Litvo z 58:71 (10:19, 26:35, 39:52). V tekmi za tretje mesto je Grčija premagala Ukrajino z 79:52.Saša Lukič je zadel 32 točk, od tega sedem trojk (42 odstotni met) in je bil prvi strelec srečanja. Alek-sandar Perič je dodal 11 točk, Miha Zupan je prispeval sedem točk (20 odstotni met) in imel 11 skokov. Med strelce so se vpisali še Miha Jakofčič (4), Nejc Dreko-nja (3) in Damjan Sebjan (1). V ekipi evropskih prvakov sta bila najučinkovitejša Arvydas Bareikis in Justinas Navlickas (po 19 točk), Navlickas pa je imel še 17 skokov. Litovci so imeli 10 odstotkov boljši met iz igre (39:29), ujeli pa so 54 žog, 14 več od Slovencev. Na uvodnih štirih tekmah v predtek-movanju in drugem delu EP so Slovenci štirikrat zmagali in si zagotovili najboljše izhodišče pred začetkom izločilnih dvo- Peter Brumen kroma LÀ bojev v četrtfinalu, ko so visoko premagala Nemčijo s 75:58. V polfinalu so prav tako visoko, z 88:57 ugnali Ukrajino. Slovenci so na tem tekmovanju branili naslov z domačega prvenstva v Ljubljani pred štirimi leti. Tokrat jim je na zadnji stopnici načrte prekrižala Litva, s katero je Slovenija v Bambergu že igrala v drugem delu tekmovanja in jo premagala z 92:82. Pred tem so varovanci trenerja Petra Brumna v predtekmovanju premagali Belorusijo z 99:55, Turčijo z 82:44, v drugem delu pa poleg Litve še Izrael s 67:42. 30 Nedelja, 29. junija 2008 ŠPORT / intervju - Trenerka, športni vodja in igralka ŠK Kras Sonja Milič o letošnji in prihodnji sezoni »V A1-ligi lahko premagamo dve ekipi« Avgusta v Zgoniku namiznoteniški 25. Kraški pokal - Tudi moška B2 je kvalitetna liga Štiri napredovanja, trije državni naslovi in dva krasovca v državni mladinski reprezentanci. Namiznoteniška sezona pri zgoniškemu ŠK Kras je bila tudi letos uspešna. Na petkovem zaključnem večeru v šport-no-kulturnem centru v Zgoniku, kjer so odborniki domačega društva tudi nagradili najzaslužnejše igralke ter igralce, smo se pogovorili s trenerko, igralko in športnim vodjo Sonjo Milič. »Sezona je bila uspešna in skozi celo leto smo konstantno dosegali dobre rezultate. Predvsem v ekipnih prvenstvih in tudi na nekaterih turnirjih za posameznike. Napredovali smo iz ženske A2 v A1-ligo, iz moški C1 v B2-ligo, iz D1 v C2-ligo ter iz D2 v D1-ligo. Na koncu, na državnem prvenstvu, so nam zmanjkale moči, četudi so se dekleta potrudila. Na žalost se nismo uspeli prebiti do kolajn. Ekipni uspehi so bili bolj ali manj planirani, saj smo med letom dobro trenirali in skoraj vsi posamezniki so veliko napredovali.« Ekipni uspehi so sad dolgoročnega načrta. Zaupali ste namreč domačim igralkam in igralcem, ki so vas sedaj poplačali. »Velja. Politika našega društva je ta, da nastopamo z domačimi igralkami in igralci tudi na višjem nivoju. Treningi so kakovostni in kvalitetni. Vsi tisti, ki so redno petkrat do šestkrat na teden hodili na treninge, so zelo napredovali. Kitajski trener Liang Feng, ki smo ga potrdili, je pravi profesionalec. Do potankosti je spoznal vsakega posameznika, od članov pa do najmlajših.« Kdo je letos najbolj napredoval? »Najbolj so napredovali tisti, ki so tudi največ trenirali in se najbolj potrudili. Ne bom imensko izpostavila posameznikov, vsekakor jih je kar nekaj. Skoraj vsi so redno trenirali vsak dan, ena igralka pa je trenirala tudi osemkrat do devetkrat tedensko. Poudariti pa moram, da je izredno težko konkurirati s takimi, ki se z namiznim tenisom ukvarjajo profesionalno. To velja predvsem za višje lige. V večjih mestih je postal namizni tenis zanimiv tudi za sponzorje in konkurira celo ostalim bolj razširjenim ekipnim športom. Moški namizni tenis 'in primis' Taki igralci in igralke trenirajo dvakrat na dan.« Krasovci so napredovali iz C1 v B2-ligo. Kako bi lahko primerjali to moško prvenstvo z ženskim? »Prav gotovo je moška B-liga bolj kvalitetna od ženske B.« Bi jo lahko primerjali z žensko A2- ligo? »To pa ne. Vsekakor so primerjave težke, saj je moška igra drugače osnovana in udarci so močnejši.« košarka Mia Kraus med 16 kandidatkami za državni dres Mlada Poletova košarkari-ca Mia Kraus, letnik 1993, je bila povabljena na priprave državne mla din ske re pre zen tan ce Under 16. Treningi bodo potekali v Caorlah pri Benetkah od 7. do 24. julija. Šestnajst najboljših italijanskih igralk letnika 1993 bo tu vadilo dvakrat dnevno pod vodstvom zvezne selek-torice in nekdanje prvoligašice Stelle Campobasso. Zadnji dan priprav bo strokovni štab izbral dvanajsterico, ki bo od 25. do 28. julija sodelovala na mednarodnem Turnirju prijateljstva v Franciji. Mia ima za sabo že dve izkuš nji na kraj ših zbo rih mla -dinskih selekcij, tokrat pa se bo prvič udeležila tako dolgih priprav in konkurirala za nastop na pres tiž nem med na rod nem tek -movanju. V minuli sezoni je Krausova nastopala za člansko ekipo Poleta v deželni C ligi ter za mladinsko postavo Under 15 v deželnem prvenstvu. Pravkar je uspešno dokončala sklop fizioterapije, potem ko jo je v zadnjih mesecih mučila poškodba stopala. Krasovi nagrajenci s predstavnikom pokrovitelja Zadružne kraške banke in zgoniške občinske uprave V prihodnji sezoni boste znova igrali v najvišji ženski A1-ligi... »Najprej smo imeli nekaj dvomov, če se to sploh splača. Naše igralke so potrdile, da bi želele igrati na najvišji ravni. Odbor je tudi ambiciozen in podpira željo igralk, čeprav se hkrati zelo dobro zavedamo, da bo sezona izredno zahtevna. Vse igralke bodo morale trenirati več kot ponavadi in se med sezono odreči marsikateri stvari. Liga je zelo zahtevna in če bomo maksimalno pripravljeni, bomo lahko realno premagali dve ekipi. Vse ostale ekipe so z dvema zelo kvalitetnima tujkama skoraj nepremagljive. V A2-ligo izpadeta dve ekipi.« Kateri ekipi sta premagljivi? »To sta ekipa Riposto iz Sicilije in Coc-caglio.« Če sta dve ekipi premagljivi, potem bi lahko bil obstanek realni cilj. »Obstanek je v našem dometu, čeprav bodo morala naša dekleta in predvsem naša Kitajka Yuen Yuen, ki se letos vrača za zeleno mizo, dati vse od sebe. Yuenova bo za naš ključnega pomena, saj lahko premaga nekatere Kitajke. Pogoj bo, da ona doseže dve točki. Ostale igralke pa se bodo borile proti najboljšim Italijankam.« Prvenstvo A1-lige se bo začelo oktobra. Krasovke bodo s pripravami začele že na začetku avgusta. Konec meseca bo namreč ŠK Kras organiziral tradicionalni Kraški pokal, ki bo letos praznoval jubilejni 25. rojstni dan. Jan Grgič odbojka - Dogovor Naš prapor, Olympia, Sloga, Soča in Val Oživljanje Rasti V naslednjih dveh sezonah s tremi združenimi mladinskimi ekipami - Poziv gospodarstvu Naša odbojkarska društva oživljajo projekt Rast. Na pobudo Združenja slovenskih športnih društev v Italiji so ŠD Naš prapor, ŠZ Olympia, ŠZ Soča, ŠZ Sloga in OK Val podpisali dogovor o sodelovanju na moškem mladinskem področju, obsega pa tri ekipe v kategorijah do 18 in do 16 let. »Vsa društva so soglašala z ugotovitvijo, daje potrebno spet sodelovati in dati v javnost signal o tem, da mislimo resno. Zaenkrat zadeva dogovor samo mladinski sektor, vendar ne izključujemo možnosti, da bi v prihodnjih sezonah sodelovanje spet razširili tudi na člansko raven,« je pojasnil Ivan Peter-lin, eden od tvorcev dogovora in duša Sloginega odbojkarskega odseka. Društva so se dogovorila, da bodo v naslednjih dveh sezonah imeli združeno ekipo under 18, ki se bo v javnosti pojavila pod imenom Sloga Rast, ekipo pa bodo sestavljali igralci Sloge in Soče. Olympia bo imela v tem prvenstvu svojo ekipo. V deželnem prvenstvu under 16 bosta nastopili dve združeni ekipi. Eno bodo sestavljali igralci Soče in Sloge pod imenom Soča Rast, drugo pa igralci Olympie pod imenom Olympia Rast. Naš prapor in Val v teh starostnih kategorijah nimata svojih ekip, zato bo dejansko združen celoten mladinski pogon. Podpis pod dogovorom tudi obeh preostalih goriških društev pa je pomembne tudi zato, ker se je OK Val že na svojem nedavnem občnem zboru obvezal, da bo dajal prednost okrepitvi lastnega mladinskega sektorja, ki se je v zadnjih letih zelo izsušil. Na prvi pogled gre pri tem dogovoru le za nadaljevanje že obstoječega sodelovanja med Slogo in Sočo, vendar je ta nadgrajen. »Novost je v tem, da bodo igralci obeh ekip enkrat na teden skupaj trenirali v Sovodnjah, udeležili pa se bosta tudi tradicionalnih Sloginih priprav v Mežici in Bratislavi,« je pojasnil Peterlin. Za Olympio, ekipa under 16 goriškega kluba je zelo številčna, so ugotovili, da je za zdaj najboljše, če še naprej nastopa samostojno. Dokument, ki so ga podpisala vsa društva, vsebuje tudi poziv gospodarskim krogom, da tudi finančno podprejo projekt, saj je sodelovanje med društvi iz različnih pokrajin tudi finančno zahtevnejši, predvsem zaradi stroškov v zvezi s prevozi. Slovenske mladinske ekipe so v deželnih moških prvenstvih med najboljšimi, z združenimi močmi pa naj bi bile še boljše, čeprav rezultat ni na prvem mestu. Pomembno je tudi, da je dogovor dveleten, kar vsekakor omogoča tudi planiranje boljših tekmovalnih rezultatov. balinanje - Drugi krog zamejskega prvenstva v skupini B Dve presenečenji Primorje je prisililo Zarjo na delitev točk, neodločeno tudi v Repnu med prvakom MAK-om v tekmi proti Kraškemu domu Drugo kolo zamejskega balinarskega prvenstva je postreglo z dvema presenečenjema. Proseško Primorje je prisililo favorizirano Zarjo na delitev točk, pa tudi zamejski prvak štandreški Mak s solidnim Crapizem na čelu ni v Repnu šel preko delitve točk v srečanju proti Kraškemu domu. Na Proseku so Zarijani sicer nastopili v okrnjeni postavi, kar so takoj izkoristili domačini, ki so bili uspešni v enojkah s Pellizonom, ki je premagal Lučka Križman-čiča in v dvojicah, kjer sta bila Sibellia (Mor-ganti) in Bertuzzi boljša od Vršeta (Križ-mančiča) in Gregorija ter tako na lestvici osvojili svojo prvo točko. Zelo izenačena igra v krog se je po skromni predstavi obeh nastopajočih zaključila s tesno zmago Pečarja, ki je bil le za točko boljši od Milco-vicha. Drugo zmago za Zarjo je dosegla trojka v postavi Guštinčič, Furlan in Pečar, ki je bila veliko boljša (13:5) od Fabiana, Blasona in Moreua. Še za večje presenečenje je poskrbela žilava ekipa Kraškega doma, ki je odščip-nila točko zamejskim prvakom. Z novim pravilnikom so se po vsej verjetnosti naj- bolj okoristili Repenci, ki razpolagajo le z enim balinarjem, ki posebno izstopa, to je Batain. Odveč je poudariti, da je prav njegova zasluga za vsak večji podvig ekipe in tako je bilo tudi tokrat, saj je prav on dosegel vse štiri točke. Najprej je v bližanju in obveznem zbijanju strl sicer zelo sterilen odpor mladega Crapisa, ki je s štirinajstimi točkami razočaral vse prisotne, nato pa je repenski veteran skupaj z Bevilacquo slavil tudi v dvojicah. Točke za Mak so prispevali Devetak med posamezniki, kjer je v vseh elementih igre pregazil nedoraslega Milka Škabarja in trojka, ki je bila boljša od Škabarjeve čete, ki je nastopila z Albinom, Stankom in Milanom. Izidi: SKUPINA B: Primorje - Zarja: 4:4 in Kraški dom - Mak: 4:4, Prosta j e bila Na-brežina. VRSTNI RED: Mak in Zarja 3 točke; Primorje in Kraški dom 1 točka in Nabre-žina brez točk. PRIHODNJI KROG (v četrtek, 3. julija): ob 18.30 na nabrežinski postaji: Na-brežina - Mak in ob isti uri, na Proseku: Primorje - Kraški dom, prosta bo Zarja. (ZS) trofeja dežel Od jutri na Sardiniji tudi naši za FJK Uvrstitev med prvih osem je minimalni cilj ženske mladinske od boj kar ske re pre zen tan ce do 15. leta starosti na Trofeji dežel, ki se bo pričela jutri v Ogliastri na Sar di ni i, med tem ko so cilj moš -ke ekipe po tradiciji nekoliko skrom nej ši, če prav bo do to krat po ne kaj slab ših »let inah« sku ša -li doseči uvrstitev med prvih dvanajst. Dekleta, ki jih vodi priznani strokovnjak s Pordenonskega Glauco Sellan (pomočnica je Donatella Soldan), se bodo v svoji kvalifikacijski skupini pomerile jutri z reprezentanco Aoste in Apulije, obe tile ekipi pa ne bi smeli predstavljati nepremostljive ovire. Težja je naloga fantov, ki jih vodi Lorenzo Zamo' s pomočnikom Diegom Polettom, ki je tudi tre ner mla din skih vrst go riš ke Olympie. Njihova prva nasprotnika bosta reprezentanci Aoste in Mark. Obe reprezentanci FJK sta bili nekaj dni na pripravah v Cla-u tu. V žen ski iz bra ni vrs ti je tu -di igralka Govolleya Mateja Za-vad lav, v moš ki pa je kar pet predstavnikov naših društev. To so Robert Devetak (Soča), Matija Komjanc in Davide Capparel-li (oba Olympia), Ivo Ilič in Da-nie - l Dussich (oba Sloga). / PRIREDITVE Nedelja, 29. junija 2008 31 izola - Simonov zaliv Noči na plaži Na letošnji, že osmi izvedbi nastopajo predvsem slovenski interpreti V Simonovem zalivu pri Izoli se je začela že osma izvedba tradicionalnih Noči na plaži. V letošnjem programu so še trije večeri, na katerih bomo lahko poslušali glasbo vseh vrst, čeprav bodo le tos prednja -čili slovenski pevci in glasbene skupine. PRVI VEČER - Prvi večer so nastopili člani skupine Creedence Clearwater Revived, nato hrvaška pop zvezda Severina Vučkovic. Seve rina je le tos izda la svoj de seti al -bum z naslovom »Zdravo Marijo«, ki je po mnenju glasbenih kritikov celo »najboljši in naj celovitejši v Severinini karieri. Ta pogumni preskok k popolnoma novemu in nepričakovanemu zvoku Severini prinaša laskave primerjave z nekaterimi svetovnimi zvezdami. Vse to še dodatno vpliva na prepričanje, da album 'Zdravo Marijo' zagotovo čaka velik komercialni uspeh. Resnično že dalj časa ni bilo tolikšnega pričakovanja in interesa za izid novega albuma, kot je bil poklonjen Severinini 'Mariji'«. Na kakovost albuma pa je nedvomno vplivalo tudi sodelovanje z Goranom Bregovicem. DRUGI VEČER - Bo v soboto, 5. julija. V tem primeru pa bodo prišli na svoj račun ljubitelji najkakovostnejše slovenske glasbe, saj bodo lahko v isti sapi poslušali dva najboljša interpreta glasbe s sončne strani Alp. Na oder bosta namreč stopila najprej Magnifico, nato pa še Vlado Kreslin s svojimi Malimi bogovi. Gre za res neponovljivo priložnost. TRETJI VEČER - Dva tedna kasneje, v soboto, 19. julija, bo na vrsti nov slovensko obarvan večer, le da bodo tokrat nastopili dve slovenski glasbeni skupini. Del večera bo v znamenju prave rock glasbe skupine Šank rock, nato pa bodo na vrsti še popovsko prevladujoče skladbe Kingstonov. ČETRTI VEČER - Zadnji večer je na programu v soboto, 2. avgusta. Prvo soboto najtoplejšega meseca v letu bodo odjeknile izključno rock note z mešanico hrvaških in slovenskih besedil. Za prve bo poskrbela zgodovinska skupina Prljavo kaza-liš te, ki je bi la v osem de setih le tih prejšnjega stoletja ena izmed nosilnih skupin tipične jugoslovanske rock glasbe. Nato bo sledil še koncert verjetno najbolj popularne slovenske rock skupine Big Foot Mama. Skupina je nastala leta 1990 v gimnaziji Šentvid v Ljubljani, kakovostni skok pa je naredila pet let kasneje po prihodu sedanjega pevca skupine Grege Škočirja, ki je s svojim prepoznavnim glasom postal simbol te skupine. Za vse večere je cena vstopnice enaka, to se pravi 10 ev-rov, pričetek prvega koncerta bo okoli 22. ure, drugi koncert bo sledil. Iztok Furlanič GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST ■ Teatri a teatro V torek, 1. julija, ob 21.30 / v rimskem gledališču / Eugene O'Neil: »II lutto si addice ad Elettra« v režiji Marca Plima in v izvedbi šole dramske umetnosti Paolo Grassi. V torek, 8. julija, ob 21.30 / v rimskem gledališču / in v sredo, 9. julija, v de-vinskem gradu / »Euridice« - povzeto po Rainerju Marii Rilkeju, Marini Cvetaevi, Italu Calvinu in Claudiu Ma-grisu. V izvedbi Gledališča Rossetti, igra Daniela Giovannetti, režija: Antonio Calenda. SLOVENIJA 15. Primorski poletni festival V sredo, 16., v petek, 18. in v soboto, 19. julija ob 21.00, Tartinijevo gledališče, Piran / Milena Markovic: »Tračnice«, premiera. Nastopajo: Primorski poletni festival, AGRFT Ljubljana, FDU Beograd. KANAL Na Kontradi Marin Držic: »Dundo Maroje« / gostovanje Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica v režiji Borisa Ko-bala. Jutri, 30. junija, ob 21.00 ter v sredo, 2., v četrtek, 3. in v petek, 4. julija ob 21.00. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST ■ 39. Mednarodni festival operete Nastopa orkester, zbor in balet gledališča Verdi iz Trsta. Carlo Lombardo: »Cin-ci-la« / režija: Maurizio Nichetti, dirigent: Elisabet-ta Maschio, koreografija: Sandhya Nagraja. V gledališču Verdi v torek, 15. in v sredo, 16. julija, ob 20.30 ter v nedeljo, 20. julija, ob 17.30. Carlo Lombardo: »Scugnizza« / glasba: Mario Costa, režija: Davide Li-vermore, dirigent: Julian Kovatchev, koreografija: Laurence Fanon, dirigent zbora: Lorenzo Fratini. V dvorani Raffaello de Banfield - Tripcovich danes, 29. junija, ob 17.30 ter v torek, 1., v sredo, 2., v četrtek, 3., v torek, 8. in v soboto, 12. julija, ob 20.30. Ludwig Herzer in Fritz Löhner: »Il paese del sorriso« / dirigent: Alfred Eschwe, režija: Damiano Michieletto, koreografija Sandhya Nagaraja, dirigent zbora: Alberto Macri. V gledališču Verdi v sredo, 9., v petek, 11., v četrtek, 17., v petek, 18. in v soboto, 19. julija, ob 20.30, v nedeljo, 13. julija, ob 17.30. ■ Teatri a teatro V četrtek, 3. julija, ob 21.30 / v rimskem gledališču / Comagnie Heddy Maalem: »Le sacre du Printemps«, koreografija: Heddy Maalem; glasba: Igor Stravinskij. V nedeljo, 6. julija, ob 21.30 / v rimskem gledališču / Igor Stravinskij: »Oedipus Rex« v izvedbi Simfoničnega orkestra Furlanije-Julijske krajine in z nastopom Madžarskega državnega zbora. Režija Girgio Pressburger. V gozdiču pri Ferdinandeu ■ Triskell Festival Danes, 29. junija, ob 21.15 Beltaine (Poljska). VIDEM ■ Udin&Jazz V torek, 8. julija ob 21.30 / Videm -grajsko dvorišče / Ansambel Cassandra Wilson, koncert. ■ Folkest2008 30. izvedba V četrtek, 3. julija / Spilimbergo / Vin-cenzo Zitello (Italija). V torek, 8. julija / Koper / Acquaragia Drom (Srednja Italija). V petek, 9. julija / Hrvatini / Claudia Bombardella Trio (Italija). SLOVENIJA PIRAN Križni hodnik Minoritskega samostana ■ XXX. piranski glasbeni večeri V petek, 4. julija, ob 21.00 / koncert Obalnega komornega orkestra s solisti. Dirigent: Aleksandar Spasic. V petek, 11. julija, ob 21.00 / koncert: Primož Novšak - violina, Irina Ke-vorkova - violina, Mile Kosi - viola, Miloš Mlejnik - violončelo in Petra Gačnik - violončelo. V petek, 18. julija, ob 21.00 / koncert: Dušan Sodja - klarinet in Tatjana Kaučič - klavir. Punta v Piranu V četrtek, 10. julija, ob 21.00 / koncert skupine Oni. V četrtek, 17. julija, ob 21.00 / koncert skupine Gipsy Quartet Remake. PORTOROŽ Avditorij V petek, 4. julija, ob 21.00 / koncert: Murat & Jose, Janez Bončina Benč & Rock legende. V soboto, 5. julija, ob 21.00 / koncert: Eroica s simfoničnim orkestrom RTV Slovenije. V soboto, 12. julija, ob 21.60 / plesna predstava »Prologue«, nastopa L'Eco-le-Atelier Rudra Bejart Lausanne, koreografija: Maurice Bejart. ■ 10. Mednarodni Festival Kitare Kras Jutri, 30. junija ob 20.30 / Sežana, Kosovelov dom: Jubilejni koncert ob 10-letnici - Soloduo (kitarski duo M. Mela - L. Micheli); Marko Feri (kitara), Sebastiano Zorza (harmonika), Martina Feri (glas), Kras Festival Orchestra, dir. Giorgio Tortora, MePZ »Obal'ca«, dir. Aleksandra Pertot. V torek, 1. julija ob 20.30 / cerkev sv. Kancijana, Škocjan pri Divači: Richard Todd (ZDA); Andrew Zohn (ZDA). V sredo, 2. julija ob 20.30 / cerkev sv. Kancijana, Škocjan pri Divači: Mateus Dela Fonte (Brazilija); Cristina Cior-tan (Romunija). V četrtek, 3. julija ob 20.30 / cerkev sv. Kancijana, Škocjan pri Divači: Rene Lagos-Diaz (Čile); Srdan Bulatovic (Črna gora). V petek, 4. julija ob 20.30 / cerkev sv. Kancijana, Škocjan pri Divači: Ljubica Bukvic (Srbija), zmagovalka Morskega Festivala, Murska Sobota; An-drzej Heimowski (Poljska), zmagovalec Nagrade »Mercatali«, Gorica. V soboto, 5. julija ob 20.00 / cerkev sv. Kancijana, Škocjan pri Divači: Koncert udeležencev masterclassa. V nedeljo, 6. julija ob 17.00 / cerkev sv. Kancijana, Škocjan pri Divači: Nastop udeležencev delavnice »Easy Guitar«. ŠTANJEL Grad Danes, 29. junija, ob 20.00 / večer dalmatinske glasbe v organizaciji Vipavskih tamburašev. LJUBLJANA Cankarjev dom V torek, 1. in v četrtek, 3. julija ob 20.00 / Gallusova dvorana / opera: Georges Bizet: »Carmen«. Zadnjič letos. Dirigent: Peter Feranec. Režier: Charles Rovbaud. Nastopajo: solisti, operni zbor, otroški zbor in okester SNG Opera in balet Ljubljana. Hala Tivoli V torek, 2. julija, ob 20.00 / koncert skupine Status Quo. OTOČEC (NOVO MESTO) ■ Rock Otočec 2008 Še danes, 29. junija / koncerti več skupin od 18. ure dalje. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Narodna in študijska knjižnica (Ul. sv. Frančiška 20), do konca avgusta so na ogled fotografije Robija Jakomina. Na tržaški fakulteti za ekonomijo bo do 31. julija razstavljal svoje slike Adriano Valuzzi. Palača Gopčevic: od 5. julija do 7. septembra - »Maria Callas, trideset let potem«. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Muzej Revoltella, galerija sodobne umetnosti:»1953: L'ltalia era gia qui«, je naslov razstave o sodobnem italijanskem slikarstvu v Trstu. Urnik: do 30. oktobra od 10.00 do 18.00, ob torkih zaprto. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE Prosvetni dom: SKD Tabor vabi od 3. do 31. julija na ogled razstave »Na Bo-nomovem domu«, ki so jo ob Trubarjevem letu pripravili dijaki 1. klasičnega liceja F. Prešerna iz Trsta, pod mentorstvom prof. Marte Ivašič. Razstava bo odprta ob delavnikih med 17. in 20. uro uro ter med prireditvami. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih, do konca oktobra. Urnik: od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je možen ogled v drugačnih terminih s predhodno najavo na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: in-fo@kraskahisa.com. Muzej Kraška hiša: do 20. julija bo razstavljala pod naslovom »Panta rei« Jasna Merku. Razstava bo odprta ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. ZGONIK Vinoteka v Zgoniku: do 30. junija od 18.00 do 21.00 sta na ogled fotografska razstava »Schengenska meja -Zgodovinski december 2007« Borisa Prinčiča in Bogdana Macarola ter razstava kamnitih izdelkov Sandija Šuca. NABREŽINA Kavarna Gruden: do 10. avgusta so na ogled akvareli Tanje Kralj in Flavie Laurenti, ob sredah zaprto. DEVIN Na Devinskem gradu bo do 2. novembra na ogled razstava »Torbe in torbice na gradu«. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž: do 30. junija bo ob prireditvah ali po domeni na ogled razstava z naslovom »Negovan Nemec, 20 let pozneje«. V Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju je na ogled fotografska razstava z naslovom »Italijanski ujetniki v prvi svetovni vojni. Fotografski dnevnik Petra Na-gliča«; na ogled bo do 31. avgusta vsak dan razen ponedeljka med 9. in 19. uro. Palača Attems-Petzenstein / do 30. avgusta bo na ogled razstava »Josef Maria Auchentaller (1865-1949) - Un se-cessionista ai confini dell'Impero«. Urnik: od 9. do 19. ure, zaprto ob ponedeljkih. V dvorani deželnih stanov goriškega gradu je na ogled razstava dragocenih tiskovin 18. stoletja z naslovom Gorica in Furlanija med Benetkami in Dunajem; do 31. avgusta med 9.30 in 13.00 ter med 15.00 in 19.30, razen ponedeljka. V Fundaciji Goriške hranilnice v Ul. Carducci 2 je na ogled razstava z naslovom Lepote Benetk - Slike iz osemnajstega stoletja iz zasebnih zbirk; do 27. julija od torka do nedelje med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto; informacije na tel. 422-410886. TRŽIČ V ladjedelnici Fincantieri bo do 30. junija na ogled razstava »100 let ladij v Tržiču«. RONKE Razstava fotografij Primoža Breclja z naslovom »Sledi spominov« je na ogled še danes, 29. junija v lokalu Caf-fe Trieste na Trgu Oberdan 1 v Ron-kah. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro; informacije na tel. 0481-966904. CODROIPO (VIDEM) V Vili Manin bo do 28. septembra na ogled razstava: »Good & Goods - Spiritualita e confusione di Massa«. Urnik: od torka do petka od 9. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 20. ure. SLOVENIJA KOPER Na sedežu Banke Koper: do oktobra bo na ogled razstava likovnih del »Geografija spomina« akademske slikarke Klementine Golija. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pucer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen od srede do nedelje od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00, zaprto ob ponedeljkih in torkih, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL V Galeriji Lojzeta Spacala bo, ob 20- letnici galerije, do 2. novembra na ogled razstava »Trije pogledi na kraške krajine: Zoran Mušič, Silvester Komel in Aleksij Kobal«. Stolp na vratih: do konca julija bo na ogled razstava slikarke Tamare Ko-rošak. Stolp na vratih: od petka, 4. julija (otvoritev ob 20.00), do 14. septembra bo na ogled razstava fotografij skupine članov Foto kluba Nova Gorica. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). Mestna galerija Nova Gorica vabi ob 10. obletnici delovanja na ogled razstave izbranih del iz galerijske zbirke z naslovom Poetike novega tisočletja. Razstava bo na ogled do 30. junija. Paviljon Poslovnega centra HIT, (Del-pinova 7a) v četrtek, 3. julija, ob 20. uri odprtje razstave botaničnih ilustracij Vladimirja Segalle. Avtorja in njegovo delo bo predstavila likovna kritičarka Nelida Nemec; na ogled bo vsak da med 10. in 19. uro do 30. septembra. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Galerija Cankarjevega doma: do 20. julija bo na ogled razstava »Faraonska renesansa - Arhaizem in pomen zgodovine v starem Egiptu«. Na ogled 140 del iz desetih evropskih muzejev. Urnik: ob ponedeljkih od 10. do 15. ure, od torka do sobote od 10. do 20. ure ter ob nedeljah od 11. do 19. ure. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. AJDOVŠČINA V Pilonovi galeriji bo do 11. julija na ogled razstava slik Rudija Skočirja. Info: 0039-5-3689177. VIPAVSKI KRIŽ V Domu krajanov bo do konca avgusta na ogled razstava slik Marka An-dlovica »Malenkosti«. Za ogled poklicati na tel. št. 0039-31481187. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: ob obisku vam oskrbnik natisne spominski letak na starem tiskarskem stroju. Možen ogled do 15. oktobra vsak dan od 9.00 do 16.00. NASA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (28. 6. 2008) Vodoravno: Ime, Nol, akcent, Laos, timpanon, Teodora, Anka, A. R., aperitiv, Ir, R. S., tok, Lasko, Emilio Salgari, Marlon Brando, Europa, Xavier, pnevmatika, krokodil, Mao, Lie, Aron, Nerina Svab, N. T., ing., nebo, Lera, Trento, Der, Ade, rata, Al, VerC, mitnica, ica, antika, lesi, Ali, staja, dno, Julija, Asam, Don, aparat; na sliki: Nerina Svab. 32 Četrtek, 26. junija 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež g nevihte veter megla vremenska slika Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. 1010 C Nad Sredozemljem je anticiklonsko območje, nad Alpami se zadržuje v višinah nekoliko bolj vlažen zrak. Jutri bo naše kraje delno oplazila oslabljena vremenska fronta, zato se bo prehodno povečala nestanovitnost. Nad južno Evropo in Sredozemljem je območje visokega zračnega pritiska. V višinah priteka k nam postopno bolj suh zrak. dolžina dneva Sonce vzide ob 5.19 in zatone ob 20.58 Dolžina dneva 15.39 r lunine mene ^ Luna vzide ob 0.34 in zatone ob 17.15 bioprognoza Vreme dopoldne večini ljudi ne bo povzročalo opaznih težav; popoldne pa bo vpliv ob sončnem vremenu ugoden. morje Morje mirno, temperatura morja 22,0 stopinje C. plimovanje Danes: ob 2.13 najnižje -51 cm, ob 8.51 najvišje 14 cm, ob 13.23 najnižje -10 cm, ob 19.36 najvišje 54 cm. Jutri: ob 2.56 najnižje -62 cm, ob 9.41 najvišje 21 cm, ob 14.24 najnižje -8 cm, ob 20.25 najvišje 56 cm. temperature v gorah oc 500 m............24 2000 m...........11 1000 m ..........19 2500 m............8 1500 m...........14 2864 m............6 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah dosegel 11, po nižinah 10. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg močan Št sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona 0 CELOVEC O 15/29 O GRADEC 16/29 TOLMEČ O 15/27 ?T VIDEM O lifri 17/31 O PORDENON 18/30 ■S. TRBIŽ O _ 13/26 14/26 0 13/26 KRANJSKA G. ČEDAD O 18/30 GORICA O 20/31 O TRŽIČ 15/28 0 14/28 S. GRADEC CELJE 15/29 O MARIBOR 016/29 PTUJ O M. SOBOTA O 16/28 O N. GORICA 18/31 O KRANJ o LJUBLJANA 17/29 POSTOJNA O 14/27 KOČEVJE "q^ V ČRNOMELJ N. MESTO 16/29 o ^^ ZAGREB 16/32 O ^NAPOVED ZA DANES Ob morju bo povečini pretežno jasno, v nižinah delno Danes bo pretežno jasno. oblačno, v gorah pa spremenljivo z možnostjo popoldan- Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 18, najvišje skih neviht. Pihali bodo šibki krajevni vetrovi. dnevne od 26 do 31 stopinj C. ¿S CELOVEC O 18/25 O GRADEC 18/26 éi TOLMEČ O 13/25 éi VIDEM O 18/28 O PORDENON 19/27 TRBIŽ O 12/24 ČEDAD~0* 19/27 o 14/24 KRANJSKA G. 6S o TRŽIČ 16/26 O KRANJ o 16/25 S. GRADEC CELJE 16/27 O MARIBOR 018/26 PTUJ O M. SOBOTA O 17/26 O N. GORICA 21/28 ^^ 18/29 22/27 PORTOROŽ O 19/30 O LJUBLJANA 18/27 N. MESTO 17/27 ZAGREB 19/31 O REK ö KOČEVJE o UMAG OPATIJA POREČ O PAZIN O O 15/25 N REKA 23/31 (NAPOVED ZAJUTRI ^Spremenljivo oblačno bo, čez dan se bodo pojavljale ne- Jutri dopoldne bo še večinoma sončno, popoldne pa spre- vihte, ponekod bodo močne. V poznih popoldanskih urah menljivo oblačno s krajevnimi nevihtami. V torek bo spet ali zvečer se bo vreme izboljšalo, ob morju bo zapihala večinoma sončno. šibka burja. DOPIS IZ PARIZA - Srečanje v predelu Bagnolet Grafiti: umetnost ali packanje? Srečanje pristašev grafitov je organiziralo društvo Kosmopolite V Bagnolet (pariška periferija) je ta teden potekalo srečanje grafitarjev, ki ga organizira društvo Kosmopolite. Srečanje, festival? Ali niso grafiti tisto nočno packanje po zidovih? Grafiti segajo globoko v zgodovino. Že od nekdaj je človek imel potrebo pustiti svoj vtis, svoje doživetje in mnenje: od tu jamske po-slikave, freske, murales itd. Sicer je izraz grafiti vezan na fenomen, ki se je razvil v New Yorku v sedemde se tih: v pod zem ski že lez ni ci so se pojavili veliki stilizirani napisi. Na začetku so bili omejeni na psevdonim avtorja: Taki 183, Tracy 168, Stay High 149 itd. Šlo je za potrditev obstoja - imenujem se Taki in živim na 183. ulici - in tudi za slavo, saj je ime, zapisano na vla ku po to va lo čez ce lo mes to. Kma lu so za če li sli ka ti tu di dru ge besede, katerih pomen pa so večkrat raz ume li le pri sta ši te iz raz ne zvrsti, saj imajo svoj jezik; šlo je lah ko za druž be ni ali po li tič ni protest. »Grafitarji« so se lahko pod pi sa li ali pa ne, si cer pa so bi -li po sa mez ni ki ali sku pi ne spo -znavne po stilu. Newyorški grafiti so bi li ome je ni na be se de in raz vi -le so se raz lič ne teh ni ke ter sti li. Glede slednjih, na primer, lahko omenimo »bubble« (mehurčki), »chrome« (srebrna barva), »block let ter« (kvad rat ne in kom pakt ne čr ke), »wild sty le« (čr ke so tež ko abstraktne in težko razberljive). Ko nec se dem de se tih je pri šlo do močne represije in »grafitarji« so se pre se li li na pro sto; mes to je pos -talo vedno bolj pisano in napisom so se pridružili razni junaki ter abstraktne figure. Če so po eni strani grafite preganjali s čistili in prepovedi, so po drugi mnogi avtorji zasloveli in bili celo vabljeni v galerije, kjer so razstavljali svoja dela. Aka dem ski kro gi so bi li zgrože -ni, kot tudi nekateri »grafitarji«: prvi so menili, da to ni umetnost, drugi, da grafiti ne sodijo v galerije. Kljub nasprotovanjem se je fenomen razvijal dalje na ulici in v galerijah. In ne samo: razširilo se je na druga ameriška mesta, na Pariz, Berlin, London, Amsterdam in Barcelono. V Parizu so se newyorški grafiti razširili na začetku 80 in v kratkem času so bili vlaki in nekatere mestne površine - ob Seni, Bou-bourgu, Louvru, La Chapelle in seveda v periferijah - umetniško popisane. (Tudi v francoski prestolnici je prišlo do velikih imen; Bando, Blitz, Lokiss, Scipion, Darco, Sa-ho). Ljudje so se zgražali in tako je oblast segla po ukrepih. Najprej se je obo ro ži la s čis ti li in čis til ci, na - to s posebnimi napravami, ker pa so bili tovrstni ukrepi izredno dragi, so nekatere površine enostavno prepleskali. Dalje so pomnožili video kamere, segli so tudi po zakonu o poškodovanju javne površine in od let a 1997 j e mesto Pariz s predpisi uredilo prodajo barv. Leta 2006 je bil v Versaillesu prvi tovrstni proces in številni »mazači« so bili kaznovani; za poškodovanje javne površine so predvidene visoke globe (tudi nad 7000 evrov) sn lahko tudi nekaj mesecev sedenja. Mesto pa ni ukrepalo le s prepovedmi, ampak je določilo tudi nekaj površin za grafite; na primer, Palais du Tokyo. Nekateri »grafitarji« jih sicer niso in jih ne upo- rabljajo, ker po njihovem mora ta umetnost ostati prosta. Če nekateri hočejo ostati v ilegali, je drugim to pos tal po klic (pre tež no de ko ra -cija lokalov in plakati za reklame). Letos je »International Graffiti de Bagnolet« posvečen Grčiji, kjer je umetnost grafitov še posebna živahna (predvsem v Atenah in Solunu). Ta festival je začel kot srečanje francoskih »grafitarjev« in v teku let se obogatil s tujimi gosti in raz no li kim pro gra mom (kon cer ti, razstave...). Hip hop grafiti so danes gle de teh nik in sti lov raz no li -ki. Dalje so lahko bolj ali manj ilegal ni, bolj ali manj pro test ni, bolj ali manj umet niš ki. Jana Radovič V Evropi narašča raba mobilnih telefonov BRUSELJ - Skoraj četrtina prebivalcev Evrope je opustilo klasične telefonske povezave prek žice, medtem ko narašča raba mobilnih telefonov. Ob tem pa se je povečalo tudi število tistih, ki za klice uporabljajo inter-netno povezavo, kaže v petek objavljena raziskave, ki jo je izvedla Evropska komisija in ki je zajela 27.000 gospodinjstev v EU. Okoli 24 odstotkov gospodinjstev v EU je odpovedalo stacionarne telefonske povezave in uporabljajo le mobilne telefone. Delež teh je višji v državah EU, ki so se povezavi pridružile leta 2004 (39 odstotkov), kot v starih državah članicah (20 odstotkov), razen na Finskem in na Portugalskem, kjer ta delež dosega že 61 oz. 48 odstotkov. Ob tem je s 64 odstotki na vrhu lestvice Češka, največ gospodinjstev, ki še vedno uporabljajo stacionarne telefonske povezave pa je v Bolgariji, Nemčiji in Franciji. Petina anketirancev je tudi izjavila, da še vedno uporabljajo javne telefone, pri čemer je njihov delež največji v Avstriji in Španiji. Po drugi strani pa na Finskem, Cipru in v Litvi, glede na raziskavo, javnih telefonov ne uporablja nihče več. V raziskavi, izvedeni novembra in decembra 2007 na območju EU, so prav tako ugotovili, da 22 odstotkov evropskih gospodinjstev za klice uporablja internetno povezavo na svojih računalnikih. Pri tem je največja naklonjenost k temu opažena v Latviji, kjer tovrstno telefonijo uporablja 58 odstotkov gospodinjstev, z visokim deležem pa ji sledijo še Litva, Češka, Poljska in Bolgarija. »Internetna telefonija je zagotovo v vzponu in to je dobro znamenje za konkurenčno strukturo tega novega trga in nove tehnologije,« je povedal predstavnik za stike z javnostmi Evropske komisije. Poleg tega ima skoraj polovica gospodinjstev v EU dostop do interneta. Od tega jih 36 odstotkov uporablja širokopasovni dostop, medtem ko je bil njihov delež pozimi 2007 še 28-odstoten. Večina tistih, ki interneta nima, je kot glavni razlog za to navedla pomanjkanje zanimanja za medmrežje. (STA()