3. številka. Ljubljana, t sredo 4. januarja 1905. XXXVIII. lete. BBf Izhaja vaak dnu zvečer, itiraši n©de\j© in praaatke, ter velja po pošti prejemaa aa avstro-ograke dešele sa vie leto 26 K, aa pol leta 13 K, ca JSetrt leta 6 K 60 h, sa en mesec 2 K 30 h. Za LJubljano § pošiljanjem na dom za rae lete 84 K, za pol leta 12 K, za četrt leta * K, za ea measo S K. Kdor bodi tam ponj, plača aa Tae leto 22 K, za pol leta 11 K, za šetrt leta 6 K 60 h, za cn meaee 1 K 90 h. — Za tuje derete toliko reč, kolikor znaša poataiua. — Ka narečne brez istodobne rpošiljatve naročnine se aa ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se sa oznanilo tiska eakrat, po 10 b, če se dvakrat, in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se Izvole fraukovati. — Rokopisi se ae vračajo. — Uredništvo in upravnlatvo jo v Knaflovib ulicab št. 6, ia sicer uredništvo v I. nadstropja, apravniitvo pa ▼ pritličja. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije oznanila, t. j. administrativne stvari. .Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. , Narodna tiskarna" telefon št. 85. li* Vojna na Daljnem Vztokn. Japonski in ruski pooblaščenci ao v ponedeljtk ob '/« n* 10- ur0 zvečer podpisali zapisnik glede kapitulacije Port Arturja, tako javlja Reu-terjev urad is Tokiia. ti tem se je tudi formalno završila ona žalcgra, na Katero je a največjo napetostjo zrl ves svet skoro leto in dan. Fort Artur, zadnja točka ruske moči in slave ob kitajski obali, se je zvalil v prah, razvalinam je enak in kdo Te, ako še vzklije kdaj ia teh razvalin novo življenje? Na razdejanih in razstreljenih utrdbah, kjer so ie nedavno maloštevilni branitelji nesrečne, pogibelji posvečene trdnjave delali čudeže junaštva, je zaplapolal rdeči japonski državni prapor, znamenje, da je drŽava vzhajajočega solnca zopet zagospodovala onemu koščku zemlje, ki ji je bil iztrgan iz naročja in ugrabljen kot zrel sad vojae s Kitajsko in po katerem je hrepenela neprestano, kakor hlepi žejen jelen po hladni studenčnici. Nepopisno mora biti sedaj veselje, brezmejna mora biti sedaj radost v deželi hrizantenae, da je končno vendar le padla zadnja postojanka ruskega gospodstva ob kitajskem vodovju v roke njenih sinov. A vkljub temu to veselje ne more biti neizklaljeno, brez trpke primesi! Ob vznožju porttrturških granitnih gc1 a Bfi nezdramni sen več nego stotžsoč njenih sinov, ki so s srčno krvjo plačali radott in navdušenje, ki vlada sedaj na Japonskem. Pcrtarturška kamenita tla so prepojena s krvjo hrabr h bojevnikov, katerih števila ne ve nikdo razen onih, ki so jim potisnili mo-rilno orožje v roke; po celi deželi vlada radost, vse je navdušeno, vzhi-Čeno, — vse? V zatišju domačega krova, v tihih sobicah pač plače in ječi na tisoče in tisoče človeških src, ki cp^afeujejo izgubo dragega sina, lju- bečega moža, ljubljenega ženina, ki so zastavili življenje svoje, da sd sedaj vesrle — drugi. Ne, na Japonskem ne more biti danes veselje o padcu Port Arturja popolno! Ruske postojanke, njenih herojskih braniteljev ni zmogla japonska moč, odporne njene sile ni strla japonska roka, marveč junaško, skoro bajeslovno obrambo trdnjave so ustavile sile, proti katerim je brezuspešen vsak pogum in vsaka energija. PortarturŠka posadka se ni vdala, ker ji je pošel pogum, ker je klonila duhom, marveč ker ji je pošlo najvažnejše, kar potrebuje vojnik, kar mu je potrebno, kakor ribi voda — streljivo. Nedostajanje municije, glad in bolezni so zmogli trdnjavo, a ne japonska moč. Branitelji portarturški so ostali v boju mož proti možu, Človek proti človeku — zmagovalci, podlegli pa so in so morali podleči, ko sta se vselila glad in bolezen v njihove vrste, ko je bila izstreljena zadnja njihova krogla. Tragična je njih usoda: niso jim še pošle fizične moči, a vendar ao morali položiti orožje. Zato pa tuii japonsko zmago-alavlje ne more biti popolno, ne ne-skaljono! Poročilo generala Steslja pred kapitulacijo. Brzojavka generala Steslja s dno 23. decembra se glasi: Položaj trdnjavo postaja zelo obupen. Naša največja sovražaika sta bolezen »skorbut«, ki mori naše moštvo, in enajstpalčne bombe, proti katerim ni nobene zaščite. Le malo ljudem je prizanesla bolezen. Vse mogoče smo odredili, da bi zajezili bolezen, a vse zaman. Nedostajanje streljiva nam onernogočuje, da ne moremo zavra-čevati sovražnega ognja. Bolezen ia ogromne izgube častnikov krčijo strahovito vrste naših bojevnikov. Število padlih in ranjenih višjih častnikov označuje najbolj ogromne it- gube, ki smo jih pretrpeli. Od deset generalov, ki smo jih imeli, sta padla dva — Kondratenko in Cerpicki,Roznatovski je umrl, trije: jaz, Nadejne in Gorba-lovski smo ranjeni. Oi 9 polko v-nih poveljnikov sta padla dva« dva sta umrla na ranah, Štirje pa so ranjeni. Padel je nadalje gardni polkovnik B a laz O v, ranjena pa sta po* veljnik 3. rez. bataljona in en kozaški poročnik. Kompanije nimajo povprečno nič več kakor po 60 mož. Japonci niso od 18 deo. naprej pričeli z nobenim novim navalom. Včeraj so pod forom št 5 razstrelili mine. Okolo 20 Japonoev je nato drzovito naskočilo okope, a pobili smo jih a bajoneti in puškami. V povračilo pa strelja sovražnik noč in dan z enajst-palčnimi topovi zlasti na naše bolnice in ambulance. Do^edaj je v bolnicah 14 000 bolnikov in ranjencev. Vsak dan prosi okoli 300 mož ia sprejem. Kapttulacijski pogoji. Iz Čifua se poroča: Poveljnik zadnjega ruskega parnika, ki je v ponedeljek zvečer zapustil Port Artur, pripoveduje, da v tem času še niso bila končana pogajanja glede kapitulacije. Predlog generala Steslja, da naj oatanejo ruski ranjenci pod nadzorstvom ruskih zdravnikov v Port Arturju in da smejo prosto oditi vsi nebojevniki, se je sprejel. O predlogu, da bi ruska posadka smela oditi z orožjem, sa še niso zedinili. Po poročilih iz Berolina bo ruska posadka odkorakala iz Port Arturja z vsemi vojaškimi častmi. General Sit selj, vsi generali in štabni častniki se na častno besedo, da se ne udeleže več vojne, odpošljejo takoj na Rusko. V Tokiju pa so baje širi vest, da ee vsa ruska posadka na častno besedo odpošije po mjrju v domovino. Fraacoski poslanik v Petrogradu pa je bil brzojavno obveščen, da se je vsi portarturški posadki dovolil prost odhodindasme sabo vzeti tudi orožje in zastave. Zadnje ure pred kapitulacijo. Dopisnik »D*i!y Maila« opisuje zadnje ure pred kapitulacijo takole: Na Silvestrov večer ob 6. uri so Japonci ponovili splošni napad na vzhodni fronti. Mine so razdejale for H in Japonci so vdrli vanj. Boj je trajal celo noč. Japonci so istočasno bombardirali vso fronto. Rusi so se povsodi upirali z nadčloveško močjo, a so bili vkljub temu počasi potisnjeni nazaj. Vso novoletno noč je trajal boj in ko je napočila zora, še vedno ni bil strt ruski odpor. Japonoi 83 se Že polastili važnih točk na Paliengšanu. Ob 9. uri zjutraj je center ruike kolone navalil na Vangtaj. Ruski odpor je bil trdovraten do skrajnosti in Ja ponoem se je posrečilo for osvojiti šele ob 3. uri 33 min. popoldne. Naval na fore na jugovzhodu se je na* daljeval. Kmalu popoldne na novega leta bo Japonoi zažgali mine pod forom Kikvanšan. Rusi so takoj odkrili na napadajoče Japonee ljut ogenj, ki so ga pa skoro na to zopet ustavili. Japonski voji bo drli naprej. Ker bo se Rusi umaknili in ker so topovi ▼ severnih in vzhodnih forih umolknili, so Japonoi takoj vedeli, daje Rusom pošlo streljivo. Položaj za Rase je postal obupen. Jeli ao razfctreljevati v zrak svoje zaloge smodn ka in ladje v pristanišču. Ob polu eni uri popoldne se je ruska posadka umaknila iz fora Kikvanšan, na kar so ga takoj okupirali Japonci. Kapitulacijska pogajanja. O ruskem vojnem svetu v Port Arturju, v katerem se je sklenila ka* pitulacja, smo že poročali včeraj med brzojavkami O pogajanjih pa se poroča iz Londona: Ob 5 uri pop-'ldne so se odpravili ruski pari a m en te rji pod zaščito bele zastave k japonski fronti. Čim so se pojavili parlamenter/, so Japonci takoj ustavili cgenj. Japonski štabni oficirji, takisto pod zaščito bele zastave, so šli parlamenterjem nasproti. Ko so bili Rusi in Japonci oddaljeni drug od drugega samo Še nekaj korakov, so salutirali, nato so se predstavili drug drugemu in si podali roke. Končno so Rusi izročili japonskim oficirjem Stesljevo pismo a prošnjo, da se nemudoma izroči generalu Nogiju. Eien izmed Japoncev je »prejel pismo in ž njim odjezdil v Nogijevo taborišče, dočim so ostali Japonci in Rusi ostali na mestu in se živahno razgovarjali. Skoro nato se je vrnil sel s provizornim odgovorom generala Nogtja, da so premirje tako) dovoljuje, nakar so se Rusi pevrnili v trdnjavo. V ponedeljek opoldne bo se Bešli obojestranski pooblaščenci v SujiŠingu. Glavni japonski pooblaščenec je bil general Ijiči. Po uvodnih ceremonijah, pri katerih bo Japonci izrazili svoje občudovanje junaški obrambi Port Arturja, bo bo Rusi obvestili o vsebini Jamagatine brzojavke, v kateri le-ta v mikadovem imenu čestita generalu Steslju na njegovi rodoljubni požrtvovalnosti Nato je predložil general Ijiči japonski načrt kapitulsoijskih pogojev, o katerih se je točko za točko razpravljalo. Ob 5. uri popoldne so se vsi pogoji z malimi spremembami definitivno sprejeli. Utekle ruske torpedovke. Po poročilih iz Londona se je v vojnem svetu, ki je sklenil kapitulacijo, odločilo, da naj torpedovke skušajo uteči iz Port Arturja. Med 6\ in 11. uro so Udje brez ovir utekle is luke. Takoj ko bo dospele v Čifu, so kitajske oblasti sklenile, da jih raz-orože. Ktr ni bilo v iuki kitajskih vojnih ladij, je razorožila torpedovke carinska komisija. Ob 4. uri so priplule v luko tri japonske torpedovke, ki so pa takoj odšle, ko bo se prepričale, da so ruske ladje ia razoro-žene. Reu*erjev urad pa poroča ia Tsingtava, da sta tja pripluli dve ruski torpedovki »Smeli* i n »B o j k i« i n e d e n transportu Ponočni znanec. Prestan je bil tudi Silvestrov večer. Vso se je izvršilo po stari na vadi, lepo spodobno in dolgočasno. Voščili srno si drug drugemu srečno in veselo novo leto, trkali s kozarci in se potem razšli. Noč je bila jasna in poetični ljudje bi bili gotovo kolikor toliko sanjarili o č*ru mrzle zimske noči da jim ni za hrbtom žvižgala burja in jih podila naprej. U ca so bile zapuščene. Po fci-£?.h je bilo le jako malo oken razsvetljenih. Kaj so ljudje izgubili že ves zmiael za važnost Silvestrove noči, kaj se ža ne poslavlja o od start ga leta in več ne po2dravljajo novega leta? Tako sem raznr.išljeral in po spe šil svoje korake, da bi čim prej prišel v toplo sobo. V Gospodskih ulicah sem došel Človeka, kateremu bo očividno ni prav nič mudilo domov, dasi n.ti zimske suknje ni imel. Roke je ti ščfcl v žepih svojih hlač in se nekam negotovih korakov pečali prem kal naprej. Časih je polglasno zapel re-f en kake stare pej-mice, časih je polglasno sam seboj govoril. Ko je za seboj začul korake je obstal in se naglo obrnil. — Srečno in veselo novo leto, mi je zaklical, ko sem prišel do njega, da bi bili vedno dobre volje! — To vam tudi jaz žslim, sem mu odgovoril ia hotel nadaljevati svojo pot, a Že je bil neznanec tik mene in je pospešil svoje korake. — Će vam je prav, vas malo spremim. Meni se namreč prav nič ne mudi. S ■} je vseeno, kdaj pridem v posteljo. — Vso eno Vam je? Kdaj pa spit« ? — O, kadar je! Nijrpje od osmih zjutraj do petih popoldne. — In kdaj delate? — S>mo kad?r nimam nič de- narja. — Torej živite prav veselo. — K*r se du! Vesol sem vedne! Ponoči in podnevi, pustni torek in velik petek, če sem sit ali če sem lačen. — To je jako lepo! Vi ste, se mi zdi, nekska prirodoslovna neverjetnost, zakaj lačni ljudje navadno niso veseli. — J »z jih obžalujem! Verjemito mi, jaz jih obžalujem. Na ktr so lačni, marveč ker niso veseli. — Ali, dovolite, sem rekel tujcu, ki me je začel zanimati, to mi ne gre prav v glavo. Skrb za kruh j* nekaj strašnega in ja* ne umejfrn, k»tko more lačen človek biti vt>sel. — Vi tega ne uroejet*? Ker ne poznate življenj«*. Žvljenje je naj večji »$prs«. Prav nič drugega ni kakor »špan«. Ia na svetu je toliko lepih stvari, da človek časih lahko celo pozabi na svoj želodec. — Jaz vas ne umej^m. — Seveda me ne umejete. Vi ete tudi eden tiet h, ki h tro hodijo in gledajo samo predse. Taki ljudje ne vidijo tistih lepot, katerih je svet p In. Jaz pa hodim vedno počasi in vidim toliko zanimivih strari, da ee Vam še ne sanja o njih. Dmes sem stal celo uro pred Benediktovo izložbo in sem se izvrstno zabava). Potem sem hodil po trgu. Oh, ko bi Vi vedeli, koliko s« m ee s:nejal figuricam pri Petričiču! S*roo počasi naj hodi človek in videl bo toliko zanimivega, da bo vedno vesti. I.i okrog sebe naj gleda. Že ženski obrazki sami, če se jih dobro pogleda, vlijejo v srce neko toploto. In to bo zabave, ki prav nič ne veljajo. — Da, to je prav lepo, sem rekel svojemu spremljevalcu ali Ijvdje rror*jo skrbeti za življenje, morajo misliti na nrihodnjost. — No, tisti, ki mislijo na pri hodnjost, so£že izgubljeni, je rekel moj spremljovaleo z odločnim poudarkom. Jaz ne mislim nikdar na pri-hodnjost; vedno Bamo na seda njost. — AH —- dovoTite, sem ugovarjal, kam n*j pa pride svet, Če bi vsi tako mislili kakor vi. — Kam pa pridemo če bodo ljudje samo delali, hranili in kupičili j denar. Nazadnje bodo na sr**tu ssme cerkve in fabrike veselja pa nič. Nekaj ljudi mera vendar tudi biti, ki radi plešejo, postopajo, pijejo, kartajo in prepevajo. Takt ljudje so prav* sol človeštva. Če bi takih i;udi ne bilo, bi svet samega dolgočasja izumrl! — Vi ste res zanimiv Človek sem rekel svojemu poDočncmu znarca in ga pri ž»rn,č..ern svitu nekoliko natančneje pogledal v cbraz. BI je to kakih 35 let star mož, ne ravno slabo, pa tudi ne dobro oblečen. Vprašal sem ga: Kio pa ste pravzaprav in b čim se bavite. — Kio sem? Nomina sunt odi-osa. Filczcf sem. BJ eem v lemenatti, pa so me spodili, ker sem bil brezverec B 1 sem na Dunaju, pa namesto da bi bil študiral, sem samo postopal. Moj ideal je bil vedno: dobro živeti pa nič delati. — In s Čim se pečate? — Ziaj premišljujem o problemu, zakaj ljudje ne znajo biti veseli. Dra vzrika sem že našel. Eden je ta, da prehitro hodijo in nimajo časa gledati, kaj se godi okrog njih. Po mo- parnik, kije imel na krovu 800 vojakov. Bolniki in ranjenci v Pori Arturju. »D&ily Telegraphu« se poroča ii Cifaa iz ruskega uradnega vira, da leži v Port Atturju 18 000 ranjenih in bolnih ruskih vojakov. Položaj bolnikov in ranjencev je obžalovanja Vreden, ker so že več tednov brez vsake zdravniške pomoči. V zadnjem času niso imeli v trdnjavi nobenih obvezii več in ranjence so morali obvezovati s konopljami. Število bra-niteljev se je skrčilo na 4000 mož. Japonska že sanja o mirovnih pogojih. »Standard« poroča, da je Japonska že sestavila te mirovne pogoje: Trajna okupacija Sabalina po Japoncih, protektorat v Koreji, odstop Port Arturja Japonski, uprava mandžurske železnice po mednarodni komisiji in vojna odškodnina. Japonci pa smejo odločevati v vprašanju, ako hočejo vrniti Tort Artur Kitajski ali ne. Z mandžurskega bojišča. »N ovoje V r e m j a« poroča, da so Japonci v ponedeljek naskočili ruski center ter ga skušali prodreti. Toda Rusi so jih na celi črti odbili in jim povzročili velike izgube. To poročilo se sedaj potrjuje tudi iz Londona. Zatrjuje se pa, da japonskih operacij niso ustavili Rusi, ampak strahovit vihar, ki je jel razsajati. Koncem tega meseca pričaku jejo baje Jjponci 2CO.0O0 mož novega vojaštva na bojišču. Baltiško brodovje. Iz Tananariva na otoku M ida gaskrrju 69 poroča: Ek vodna sila, a je razsvet'java sijajna in za 30% ceneia kot v L ubijani Občinskemu evetu bo treba misl.ti ali na vodno silo ali pa na nakup plinarne, da se za razsvetljavo ul*c vzame plinova r&zsvei ljava. Vprašal je župana, kako je s prodajo plinarne, ker je družbi že pr tekel stavljeni ji rok. Zupan je odgovoril, da je pravni odbor plinove družbe pač poslal k njemu svojega člana B-mberga, ki je vzel predloge ad referendum, a pozneje ni prišel več. — P idŽupaa dr. vitez Blei weia se je pridružil dr. TnlUrjevemu na svetu, a nima upanja, da bi se Le-narčičeva ponudba obnesla. — ObČ. svetnik S u bi o je izvajal, da se parna in vodna sila ne dasta primerjati. Vodna sila je le tam oaneja. kjer jo imajo v bližini na razpolago. Prvotno ■e je nameravalo, porabiti vodno silo v Trbojah, kjer sedaj projektira Pavšlar svoje mline, toda izkazalo se je, da bi prišla taka sila mnogo dražje nego parna. Vodne naprave so tudi pri nas že izpostavljene ljudski zlobi in elementarnim nezgodam. Kabel pod zemljo pri parni sili je vsaj varen. Ako bi se hotela sedaj napeljati plinova razsvetljava za u'ice, bi to veljalo stotisoče. Nipaka slabe raz svetljave je predvsem ta, da se žarnice preredzo izmenjavajo. — ObČ. s?et dr. Kušar se je pridružil dr. Trillerjevemu nasvetu ter predlagal konec debate. Replicirala sta š) dr. T r i 11 e r in poročevalec Senekovič. Zadnji je branil sedanjo razsvetljavo, češ, da velja Ljubljano javna razsvetljava na uro jedva nekaj čez 1 vinar, dočim plačujejo v Gradcu za Aarovo luč 3l/i vinarje. V Celovcu so bile vodne stavbe zelo poceni. Pri nas bi za vsak slučaj tudi pri vodni sili morali še vedno imeti v rezervi parne s le. — Po nekaterih pojasnilih Žu pana glede obdačenja elektrarna se je računski zaključek odobril.— Proračun mestne elektrarn« za leto 1905 izkazuje p"treb&6in« 252 464 K 25 vin , pokritja 265 100 K, tedaj prebitka 12635 kron 75 vin. Proračun se je odobril. V tajni seji se je razpravljalo o neki disciplinarni zadevi. Dnevne vesti V Liubljani, 4. januarja. — Cerkev na Barju. Pri razpravi o mestnem proračunu v obč. svetu ljubljanskem je obč. svetnik dr. Triller predlagal, da naj se ustavi prispevek za zgradbo cerkve na Barju. Utemeljeval je svoj predlog z oziri na finančni položaj mesta in na postopanje cerkvene oblasti, ki ima pač ogromno denarja za nepotrebne zavode v Št. Vidu, za cerkev na Barja pa neČe ničesar žrtvovati. Opozarjal je, da je v Ljubljani pet župnih cerkva in v oko lici dovolj podružnic, da Barjani nimajo daleč v Rudnik in labko bi bil tudi opozoril da hočejo Salezijanci sezidati veliko cerkev — načrti so bili že razstavljeni — za katero prav pridno nabirajo denar. Ta povse umestni predlog je bil odklonjen. S tem pa še ni rečeno, da je obč. svet postopal pravilno. Po znani razsodbi upravnega sodišča sploh ne smejo občine dovoljevati denarja za zgradbo cerkva. Če to store, greše proti veljavnemu zakonu. Za zgradbo potrebnih cerkva je postavnim potom že na drng način preskrbljeno in zato je absolutno nedopustno, da dovoljuje obč. svet ljubljanski iz občinskih sredstev tisočake za nepotrebno cerkev na barju, in to v času, ko je občina v takih stiskah, da mora zvišati doklade. Gosp. dr. Triller bi si pridobil za občino resnično zaslngo, Če bi iz odklonitve njegovega predloga izvajat to konsek-venco, da bi izposloval sistiranjo nezakonitega sklepa obč. sveta. — Spremembe vy davčni službi na štajerskem. Za davčnega praktikanta v Ptuja je imenovan Josip Sevee. Premeščeni so davkarji Josip Grah is Kirebbaeha v Liško, Anton G r e j a a iz Laškega v OrmoŽ in Karel Reieher is Ir-dninga v Slovensko Bistrico. — Učiteljske spremembe na štajerskem. Nadvčitelj je po stal v Zabukovju pri Sovniei učitelj-vodja Fran S r e b r n i č iz L*mberga Stalni so postali L ud ovi k Pirko-vič v L ubočnem, Ana Černej v Sevnici in Josipina M a j zel v R f-niku Za okra.n^ga pomožnega učitelja za celjski politični okraj je imenovan stalni učitelj v Tepiai pri Konjicah, Josip Gosak. — Za predsednika tržaške trgovske in obrtne zbornice je izvoljen dosedanji podpredsednik D e m e t r i o. — Repertoar slovenskega gledališča. V petek, na praznik sv. 3 kraljev sta dve predstavi. Popoldne ljudska predstava ob znižanih cenah, sijajno opremljena Jules Yernova igra „Pot okoli zemlje v 8 0. dneh". — Začetek tej predstavi je izjemno že ob pol treh. — Zvečer pride pa prvič na slovenski oder : „Martin Krpan". Izvirna dramatska pripovedka v 5 dejanjih z glasbo, petjem in plesom. Po narodnih pravljicah spisal I g c o tu s. Glasbo priredil R. Kositar. — Ta nova izvirna slovenska narodna drama se je kar naj skrbneje uprizorila ter se je napravilo mnogo krasnih novih kostumov in rekvizitov. V drami nastopa prav vse engaževano dramsko osobje ter ženski in moški operni zbor. Plese izvaja d go3podičen ter oba zbora. Naslovno vlogo igra g. Vcrovšek. — V soboto, dne T. t. m. se ponavlja .Martin Krpanu, v torek, dne 10, t. m. pa je prva predstava nove opere nM i-g n o nu. — Slovensko gledališče. SinnČna repriza opere •Ou;egm« je dobro uspela in je bilo občinstvo p:av zidovoliLO. — Knjižnica ,,Sp!oiriega slovenskega žensfegt* dru-&t%a<( se množi e:nud*ij-.- fjolj in ima z*ti tu^i društvo od dne dne več članic in članov. Razume se pač samo od sebi, da ne obsega knjižmo* samo slovenskih kn ig, temveč ima tudi malodane vsa b•.i;e»a i 1 i ajboljša dtda ruske, poljske, čtrške, francoske in deloma tudi »talijanska t-r angleške literature v — nenašttna prevodu. Dokler nam ne preskrbe merodajni krogi dr gačn:h del, ki se ne bo šopirila v nj h le nemščina, latinščina in grščina, nego bo odkazano — če tudi le skromno mesteca — k-.kema slovanskemu jeziku, se p~-ič moramo zadovoljiti a tem. Vsekakor boljšo nekaj k« t nič. Slovenkam pač na more zadoščati le slovensko slovstvo, dasi bi ga morale poznati v prvi vrsti in temeljito, do zadaje vrst ce, na kar naj bi obračale naše šnla pač jem prepričanju je vsak človek po naravi nagnjen veselju, ljubezni in poeziji, samo hitra hoja, hlastno delo in nemir življenja so kriv;, da se to nagnjenje ta&o hitro izgubi. Drugi vzrok je ta, da žive ljudje preveč blizu drug poleg drugega, da se preveč poznajo. To stvarja tesne, ma-ienfe« r*ne razmere in v teh se za-du5i vsafeij pravo veselje. Sploh so pa ijl-^;0 vtliko preveč resni, veliko preveč pamtto' in veliko preveč učeni. — Ali si domišljate, da nodeto popolnoma rešili problem, zaiOj r*e snsjo ljudje vte" veseli biti? — Upam! Če nue prej ne dohiti Bmrt, upam trdno, da reŠinc ta problem, in če se bodo ljudje ravnali po mojih nasvetih, bo na svetu dosti bolje kot je sedaj. Prišla sva do sv. Jakoba cerkve. — Kam pa gresta, gospa, me je tu ustavil moj spremljevalec. Saj je Se zgodaj! SiSal sem ga polglasno peti in zavidal sem ga, zakaj to je bil prvi človek, ki sem ga videl, da je bil resnično srečen. Peter Sova« Kako si stvarimo in ohranimo dobre in zdrave zobe. Spisal dr. Edvard Bretl, zobozdravnik v Ljubljani. (Dalje.) Slednjič je že pripomniti, da je lepota ust in zobovja znak nemale stopnje inteligence, razsodnosti in snaž-nosti. Sploh si pa more le človek, ki ima ta svojstva, ohraniti svoje zobe zdrave in lepe. Glavna naloga zob je, da razkošje in drobe hrano. Prednjaki odtrgajo n.aiij8f, ^ošČke od večjega kosa, mt.'i^i p i :t mečkajo hrano, kak«. >»u zrnjv •'melje d c i dvema mlinskima kamnoii;n. Z Svečenjerr. ne pospe* je deiovauje blinsfcih Žlez, da. ? razkosau* hrara du ro *poj' *iino. To je zelo važu, kei imi lina *•■> mnogo jedil, zlasti aa moČnataj pre bavno moč. Prebavljanjc ;edi /**Čne torej že v ustih, kar je velikega pomena. Če se namreč brana v ustia dovolj ne razkosa in s slino ne omehča, ima želodec mnogo večje delo, da prebavi s svojimi sokovi zaužito hrano. Želodec se vsled tega od dne do dne z delom obtežuje, polagoma se izmuči in prav labko se zgodi, da se pojavi kaka želodčna bolezen. Prvo načelo pri zauživanju hrane bodi : „Jej počasi in dobro zveči!" Kdor počasi je, prihrani želodcu mnogo dela in prepreči marsikatero bolezen. Da pa brano dobro prežvečiš, zato ti je treba močnega in zdravega zo bovja. Naš namen bodi tedaj, razložiti s sledečim izvajanjem, kako nam je možno obolelo zobovje s primernim zdravljenjem zopet učvrstiti, slednjič kako se umetno nadomeste izgubljeni zobje in na ta način preprečijo neugodne posledice. Bistvo In vzroki zobne gnilobe. Skoraj vsak dan mora zobozdravnik pojasnjevati svojim bolnikom, kaj je pravi vzrok raznim pogubnim boleznim zobovja. To vprašanje je že samo ■ sebi zanimivo in gotovo tudi popol-ma *>ravičcno, ker se mnogo laglje ohvsruj'.: ^olezni, če poznamo nje Toke Zobv gniloba (caries) je tako Btara h ;en, kakor človeška kultura. m opažamo, da se ta bolezen vedno bolj razvija s strahovito naglico. Vzroki temu so mnogovrstni; navedimo tu najprej one, ki slahijo odporno silo zdravega zobovja proti Škodljivim vpli- i ■ i no vom, to je, ki pospešujejo razvoj zobne guilobe. Najprej moramo omeniti, da niso vsa človeška plemena v isti meri podvržena tej bolezni. Tako n. pr. se nagiba germansko pleme. (Nemci, Angleži) mnogo bolj k zobni gnilobi, ko Romani in Slovani. Nadalje vpliva tu brez dvojbe tudi krajevni značaj. Tozadevna raziskavanja so dokazala, da je v ouib krajih, kjer ima voda malo vapnenca, ta bolezen mnogo bolj razširjena kot ondi, kjer je voda z vapnencem nasičena. Glavni, neposredni vzrok tako zelo razširjeni gnilobi je ta, da so zobje premalo vapneni. Do bro zvapneli, trdi zobje so najzanesljivejše in najboljše varstvo proti gui-lobi. Osebe s krepkim zobovjem ne dobe zlahka gnilobe, dasi le malo goje svoje zobe, ali jih pa celo v nemar puščajo. Pac pa labko zapadejo gnilobi mehki zobje, dasi se skrbno snažijo. Največji vpliv na poslabšanje našega zobovja pa ima civilizacija. Naše finejše Življenje — pomislimo le na moderni obed — ne da zobem mnogo dela. Kakor pa izkušnja uči, oslabe ali degenerirajo oni organi, katerih dovolj ne rabimo. Kot nekak tak pojav dege negacije moramo smatrati na vsak način tudi oslabelost našega zobovja, in ono močno nagibanje k zobni gnilobi. Kot dokaz za resničnost teh izvajanj navedimo dejstvo, da je v divjih narodih, kjer kuharska umetnost ni Še razvita in so dotični narodi primorani temeljito rabiti svoje zobe, zobna gniloba nekaj zelo redkega. To velja vsaj nekoliko tudi o našem kmetskem ljudstvu. Sedaj preidimo k pravim, nepo srednim vzrokom zobne bolezni. Radi lažjega umevanja je potrebno, da uvedemo bralca vsaj nekoliko v ouo znan stveno raziskavanje, ki tvori podlago moderne medicine. Gotovo je vsak že slišal o bakte rijah, mogoče tudi že, da so to prov-zroČitelji raznovrstnih bolezni j. Z besedo bakterije označujemo najmanjša iivljen-ska bitja, katera moremo videti le s pomočjo drobnogleda. Tc bakterije Žive povsod, koder se nahajajo za nje potrebni življenski pogoji. Tak kraj se zlasti človeška usta, tndi žo zdrava, posebno pa še bolna in zanemarjena. V vsaki n^tni duplini je ua milijone raznovrstnih bakterij. Tu so počutijo izborno, toplota jim ugaja in iivil, (slina, ostanki jedi itd.) jim tudi no manjka. Poleg milijonov neškodljivih bakterij se nahajajo tu tndi take, ki so v stanu provzročiti smrtonosne bolezni. Bacili davice in jetike, nadalje bakterije, ki provzročajo plačnico, niso redke večjo pozornost; ozreti se pa smemo in moramo tudi preko mej svoje ozke domovinice, Četudi le skozi — steklo, t. j. s pomočjo n -m&Čma, ki so nam jo vtepli poleg materinskega jezika najprej v glavo. U«aiujoč to rej nače raimere, si je nabavilo »Splošno slovensko žensko društvo«, take knjige, ki j h morejo člani čitati in razumeti, ne pa Ukib, ki bi ležale jeto in dan v — omari. Društvo »m t prekrasno zbirko klasičnih in modernih, leposlovnih in popularno pisanih znanstvenih del v slovenskem in nemškem jeziku, ima pa udi veliko število hrvatskih, nekaj srbsk h češ*, i h, ruskih in poljskih knjig v or-ginaiu, tako, da pac lahko aajde vsakdo svoje. Zato opozarjamo .znova na to knjižnic^, ki znaša zanjo članarina za vse leto 2 krosi. — Narodna čitalnica v Ljubljani priredi — kar je vdiraj pomotoma izostalo — v četrtek 5 t. m. na predvečer sv. Treh kraljev Iržbinski večer s plesom. Na programu so glasbene točke in dru ?ačna družabna zabava. Ker je bil v prejšnjih let h ta vtčer običajni prvi plesni venček, ki se je letos vsled dolgosti predpusta preložil na poznejši čas, obeta biti ta večer pc~ :et družin č talniČarjev in po njih vpeljanih gostov mnogobrojan. — slovenski gg. prostovoljci in dijak: *o na vs h cit*Inišk;h priredbah lobrodc šii. — „Glasbena Matica" pri redi v nedeljo, dne 8. januarija 1905 ob Ya8. uri zvečer v zgornji veliki dvorani „Narodnega doma" koncert pod vodstvom koncertnega vodje gosp. M. I u b a d a. Sodelujejo : gospi ca Mira D e v, koncertna pevka, gospod Julij :$etetto, Član slovenske opere, gosp. J. K ran s, čelist, pevski zbor „Glas-oene Matice" in godba e. in kr. peš polka št. 27, pomnožena s Člani „Dru- tvene godbe** in člani „Glasbene Matice". Spored: 1. Zdenko Fibich: Pomladna romanca, za soli, mešan zbor n orkester. Sopranski solo poje gdč. Mira De v, basovski gosp. Julij Betetto. 2. Bogomil Vendler: Zvesta ljubica. Moški zbor. Po besedah moravske narodne pesmi. 3. D r. A n- on Dvofak: Rondo za violončelo § epremljevaujem orkestra. Op. 94. ^vira gosp. I. Kraus. 4 V i t e s 1 a v NTovak: Nesrečna vojna Balada po >esedaii moravske narodne pesmi za mešan zbor in orkester. Op. 23. 5. S t. 31. Mokranjac: Srbsko makedonske narodne pesmi z Obrida. Mešan zbor \ capella. (i. Dr. Anton Dvorak: slavnostni spev. Za mešan zbor in or-koster. Op. 114. (Zadnja zborovska »kladba skladateljeva). Ceue prostorom: sedeži po 4, 3 in 2 kroni, stojišča po l K 20 h, za dijake po 40 b, se dobivajo v trgovini gosp. J. L o z a r j a aa Mestnem trgu in na večer koncerta pri blagajni. — Akad. ferijalno društvo „Presveta" v Ljubljani priredi ? hotelu »pri Kramarju« v Logatcu 5 t. m. ves^iiao. Čisti dobiček je na-TicDien knjižničnemu fondu »Pro-svete«. — Silvestrov večer pevskega drunva »S.avec« v Puntigam-ski pivnici je prav lepo usprl Za-iimiv spored ie privabil toliko g">-stov, da so bili dvorana in stranski prostori povsem zasedeni. Pevski zbor »Savcd« je zapel pod vodstvom i. Gor u pa par krepkih »borov, ter se je posebno odlikovnl v II Vtgri-ievem »Lahko noč« Komični prizori so pcsikrbf-li za šallivo z»bav~ in prikazni v ustih. 0 pomenu vseh teh izpregovorimo Še v poznejšem poglavju; tu nas zanimajo v prvi vrsti one bak-.erije, ki provzroČajo zobno gnilobo. Kako vplivajo te bakterije na zobe V Neposredno ne morejo škoditi zobovju, Ker je to prevlečeno z jekleno trdim jmajlom; radi tega si izbero drugo not, ki pa dovede ravno tako gotovo do cilja. Po vsaki jedi obtiče med '.obrni jedilni ostanki. Na te ostanke se bakterije najprvo spravijo in prozroče, da počno gniti. Pri tem procesu gnitja se tvorijo kisline in te odvzemajo emajlu vapnenec. S tem zadobi emajl majhne razpoke in luknjice, bakterije se ta vgnezdijo in nadaljujejo svoje pogubno delovanje, dokler ne nastane aa kakem mestu emajla luknja. Tako •e odprta pot do mnogo manj trpežne Tobne kosti. Bakterije vdero tudi semkaj, odvzamejo zobni kosti vapnenec in provzroče gnilobo ravno tako, ko pri emajlu, samo s tem razločkom, da mnogo prej uničijo mebkejšo zobno kost, kot emajl. Zaraditega opažamo, da so zobje, kateri se nam zde na prvi pogled popolnoma zdravi, a imajo mogoče le na kakem skritem mestu malo luknjico v emajlu, v notranjosti že popolnoma votli, tako, da obstoja le še skorja od emajla« (Dalje prič.) smeh in ao slasti ugajali »Cmokav zarji na potovanju« in »D«mjan v zakonskem stinu«. Ob polaoonem novoletnem pozdravu je društveni predsednik g Ivan Dražil v lep h besedah pozdravil člane in gosta ter se poslovil od starega leta, s katerim je pretekla tuli druHvu »Slavec* 20*tna doba društvenega delo vanja. Žsltd. da bi društvo sprem-l)ale iate simpatije kakor dosedaj vošči vsem srečno novo leto. Iu ob krasni novoletni »Alegoriji« so za-zvenele čaše v srčno medsebojno oastitanje. Po polnoči se je razvil živahen ples kateri je traj«! do jutra. Društvena godba je pri celem veoeru prav marljivo sodelovala In tako se je tudi ta večer pridruži onim, dobro uspelim veselicam katerih smo pri »Siavcu« vajeni. Priznanje pa tudi red'tehema tega vedera. — Zlato poroko bo dne 14. jan. praznoval umirovljeni železniški zdravnik gosp. Ivan Nep. To mi t z. — Predavttnje g. Grošlja v,,Mestnem domu". V ponedeljka zvečer je pričel phit. Grošelj v »Mestnem domu« s ciklom avojih predavanj o postanku, razvoju in koneu vsemira. Na predavanje je došlo precej občinstva in brez dvoma bi bila udeležba še večja, ako bi bi o vreme ugodnejše. Med poslušalci smo opazili gg. župana lana Hribarja, dež. šol. nadsormka Hubada, vlad. svet. K a 11 e n e g g e r j a , dr. Zbaš ni ka, mn~>go profesorjev itd. Gro-šljevo predavanje je bilo poljudno, Uhko umljivo tudi za laike ter vrlo nazorno, v kar so zlasti mungo pri pomogle skioptične slike. Predavanje je zbudilo splošno pozornost in za nmanje in le želeti je, da bi se na daljnih predavanj uleležilo čim več občinstva, ker je predmet sam na sebi Že zanimiv in poučljiv in ker ga ume Grošelj tako izborno obdelati, da vzbudi v vsakomur nehote zanimanje za stvar. O predavanju še spregovorimo natančneje, ko bo ves ciklus završen. — Uradniški plesni klub naznanja svojim čd. članom, da se redni plesni večeri vršijo zoptt vsako soboto. — Prihodnja plesna vaja bo ttfdaj s o b n t o, d n e 7. januarja t 1. — Telovadno društvo ,,So* Etni11 V Šiški ima svoj redni oDčni ibor v nedeljo dne 15. januarja ob 3 uri popodne v društveni teiovad-niei z cb-Ča,rim dnevnim redom. Člani »Sokola« se opozarjajo, da se posebna rahila ne bodo izdala. — V Hranah pri Postojni je burja napol odkrila cerkveni stolp. — j,Obesit se grem". Dne 29. m. m. je prišel 311etni posestnikov sin Josip Košeak iz Sp. Sušice pri Toplicah v hišo posestnice Marije Kobe in ji je povedal, da se gr. obesit. Koščak je potem šel v bližnji gozd in se tam res obesil. — V celjski okolici je nad d v sat o deklet br^jz šole, poklicane oblasti pa ničesar ne store, da bi se tem otrokom dal potrebni pouk. Slovenci so kupili lep prostor, da bi postavili ljudsko šolo za dekleta, a šolske in druge oblasti stavbo vedno zavirajo. — Slomškov rojstni dom — ne pride v nemške roke. Is Ponikve (b južaižeiesmeise n»m poroča, da je g- A n t o n Slomšek, posestnik na Sl^mu, ki je bil predal evoje posestvo nekemu Namcu iz Solnograškega, rditopil od prodaje in bode se sam gospodaril na Siomu, dokler ne dobi pr.like predati posestva kakemu Siovencu. Z* odstop je moral plaćati Nencu 1100 kron — Danes smo dob li poročno, da se je lastnik Slomškovega doma dal zopet pregovoriti in je preklical od stop prod*»ie — Žalostna znamenja. 11 Brežic se nam poroča: N*š* mladina na držali je š» zelo malo vajena varčnosti in malokdo misii na bodočnost Lep denar se izda za t bak, za nože in v zadnjem desbtletju tudi za strelno orožje. Fantič, še le 4 ali 5 let 3tar, dobi od sorodnikov kot darilo nekaj drobiža. II tro beži v prodajalno in kupi si »b nžek« pipeo in če je nekaj vinarjev preostalo, povrh Še cigareto. Njegov tovariš mu zavidi lepi rumeni »binžeb« draži fantiča in pr-tep se prične. V č*6th igra »binžek« že pri otrok h veliko vlogo. Ta razvajenost raste in kar se je J*kfC nauč'1 to pa J*ka zna. Ko dospe mladenič do te dobe, da si sam Kaj prisluži, mora imeti le lep nož, polna usta tobaka in v žepu pištolo ali pa »rebolber«. Tako raste kora|ža in kjer je korajža, mora se ista tudi pokazati posebno ako je preobilno zaužito vino ali pa hudi Čeva pijana, žganje, razdražila fantu živce. Vsak ve, koliko gorja stori nož in p sebno nespametno pi|an^e-vanje. T*fc napuh se navadno kaznuje sam oo sebi. Prav tako je bil kaznovan J že C/etkovic, posestni kov sin v Velikem Obrt žu pri Bre-ž cih Oiorr žen s p štolo stal je C»«*t kovic o B »žiču pred oerkv>jo v D bovi, ponosno ae igcal a pištolo in jo naenkrat sprožil tako nesrečno, da mu je šel strel 'k n dlan leve roke. Nesrečneža so prepeljali v bolnišnico v Breiioe, kjer sta tedaj ležala Že dva mladiča, ki sta pri streljanju ponesrečila D »a junaka pa sta prišla v bolnišnici ranjena s nožem pri prepiru v p jano*ti. To so jako žalostna znamenja. K) bi hotela naša mladina le 5 del tega kar izda sa pijačo, za nože in drugo orožje obrniti za knjge in čas« pise, imeli bi lahko v vsaki vasi lepo knjižnioo in počasi bi ne bilo potreba našemu kmetu romati v Ameriko in na Nemško Bniek ia frokele — to pustite »Šfcajerčevim« pristašem — Vi pa knjigo v roke. — Tisoč kron nagrade izplača urednepa obeins&ega sveta ne sme biti v mesecu jauuarju m»so dražje kakor: volnvako 1 vrste 1 K 32 vin 2. vrsta 1 K 28 vin. in 3 vrste 1 K 8 vin. za kg ; kravje, bikovo in mlade govedi meso pa ae ne sme dražje prodajati kakor: 1 vrste 1 K 28 vin., 2 vrste 1 K 24 vin in 3. \rs«e 1 K 4 vm V Ricmanjih je bil v nedeljo popoldne zopet ovilen pogreb Umrla je neka 65 let stara žena. Pogreb je vodil vaški župan Ivan Berdon. To je bil triintrideseti civilni pogreb v R cmanjib. Ia riemanjsko vprašani«* še vedn^ ni rešeno! — Burja v Trstu je dosegla zadnje dni že skoraj vuhuneo svoje silovitosti ter še neprestano razsaja. Toplomer je padel na 9 9° D^d ničlo, česar že ni bilo od leta 1870 Promet na morju je popolnoma ustavljen, trgovina in promet močno trpita. Oiobni promet je mogoč le ob napetih vrveh. Na rešilno postajo prihaja vedno toliko ranjencev, da imajo zdravniki od ajutraj do večera polne roke dela. N-jbuiso trpe reveži v podstrešnih stanovanjih. — Umrl je v Rogatcu ondotni okrajni s)dnik, deželnnsodni* svetnik Adolf Meixner. To je b«l sra-sten Neme«], ki na nob*n način m hotel slovenski uradovat'. Iz Prage« Velecenjeni gospod urednik! Blagovolite sprejeti v svoj cenjeni dnevnik naslednje pojasnilo: Z ozirom na Član fe v »Slovenskem Narodu« z dne 28 t m., v katerem se med drugim trd', da je »S oven-sko akadeooifcno društvo »Ii.nja« v Pragi rad kalno društvo, se nam zdi potrebno pojasniti, da je po pravilih istega izključene, da bi kazalo v jav nosti kako politično b\rvo. Da bi b 1 kdo na onem koncertu v Celju res zastopal klerikalno »Ilirijo«, je nemogoče, ker jo napredno in radikalno dtjaštvo v našem društvu popolnoma enakopravno. — Za slo vensko akademtČno društvo, »Ilirija« vPragi: ZvonimirBer. not, can-1. phil.. t. Č podpredsednik — Neprevidna ženska. De lavčeva že«»» Terezija L igojeva, stanujoča na Rideckega cesti št. ?, je pustila včeraj svojega 3ietnega sinčka Antona - _r-i v sobi pri zakurjeni železni peči O roku se je vnela obleka in se je tako hudo opekel, da je po preteku dveh ur vsled tega umrl v deželni boln š iioi. — V hlevu umrl je včeraj popoldne deiavec A »ton Dolinšek. Pnftel je zjutraj v SjkiiČevo gostilno v Konjučn-.b u c \> kjer mu gostil ni6ar zaradi tega ni h tei dati pijače, ker je bil ie vinjen. Pač pa je mož dobil pri mizah od raznih gostov toliko vina, piva in ž^anjs, da so ga morali spraviti v hlev, da bi se prespal. Ko so šli pozneje pogledat, je bil D linšek že mrtev. Zadela ga je najbrže kap na možgane vsled pre-obilo isušite pijače. — Tatvine. H šni posestnioi gospe T. K. je Oilo v Spitalskih ulcah iz predsobe ukradenega več ženskega in moškega perila ter Žepnih robcev. Perilo je bilo zaznamovano s črkami T K. in A. K. — Ferdinandu Rau-šelju, posestniku iz Pridobe, je bila včeraj v neki trgovini ukradena denarnica, v kateri je imel 64 K denarja. — Gospodu Jožefu Mačku, hišnemu posestniku in gostilničarju v Krojaških ulioah. je včeraj popotone nekdo ukradel 15 prtičev. Policija je prijela kot osumljene* nekega Ivana Hneka, brezposelnega pekovskega pomofinika, ki je bi že trikrat kaznovan r-di tatvine. — Pet nAmerikancevu v zaporu. Famom Vinku Uuteku, J > žeta Ž trnku, Jožefu Zamidi, Karolu Princu in Jožefu Pajniču jo neki Janez Princ toliko časa prigovarjal, da jih spravi v Ameriko, kjer jim ne bo treba nositi vojaške suknje, da so se mu končno vdali in aa v njegovem spremstvu odpravili na pot. Včera) jih je pa ljubljanska polioija zalotila pri njihovem naklepu in jim na ta način prekrižala pot, da jih je s neopravičenim agentom vred vtaknila pod ključ. Ker so vsi čvrsti dečki, jim gotovo ne bode preostajalo dru gega, kakor nositi »sabljico prepa-sano « — Tat na begu« Včeraj zjutraj je neki tujec v neki gastiloi v Kolo dvorskih uliaah ukradel 70 kron vredno suknjo. Ko je bila tatvina ovadena in je tat videl, da ga zasleduje policijski stražnik, jo je ubral po Predilnih ulicah in Mikloš čavi cesti proti Marijinem trgu, stražnik pa za njim. Na Mkloš čevi cesti se je tat zaletel v nekega kaznenoa in ga poarl, na Marijinemu trgu pa je izginil stražniku izpred oči. Navede-neo je okoli 30 let star in ima ve I k-, pokoncu navihane plave brke. Polici|a je baje za njegovo ime že izvedela. Tudi magistralnemu pomožnemu uradniku g. Franu Rakovcu je včeraj neki uzmovič odnesel zimsko suknjo. — Tudi žrtev pijace. Včeraj so našo na GlincaU v Firnatovi šupi mrtvega nekega po domače »Dra gonerja«. Pokojnik je okoli 50 let star, ima sivo brado in je bil prišel na šupo nekoliko pijan. Pravo nje-srovo ime je še neznano in je po Giinc&h znan le pod navedenim vulgarnim imenom. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kokdvora v Ameriko 25 Črnogorcev in 10 Slo-vencev, nazaj pa je piilio 10 Hrvatov. — Is \Vea faUkega je prišlo 50, iz Hruš ca pa 30 H-vatov. — V Bohinjsko Belo je šlo 60, v Hab pa 40 Slo »eaeev. — Na Dunaj se je odpeljalo 25 Kočevarjev. — Včeraj se je od peljalo z južnega kolodvora v Ameriko 121 Slovencev in 18 Maeedonoev, nazaj je pa prišlo 22 Hrvatov in 17 Macedoncev. — Izgubljene in najdene reči. Hlapec I?an Prr gar je izgubil il»t prstan, vreden 14 K. — Pestre Šček Iran Ogrinc, stanujoč v Križev-mšk'h ul-cah št. 7, je dobil včeraj popoldne na Mestnem trgu domačo kozo, ki se sedaj nahaja v hlevu pri »Avstrijskem cesarju«. — Karolina M harjeva je izgubila usnjato denarnico, v kateri je bilo 3 K 22 vin. denarja. — Gospodična Marija pl. Ku-ban-jeva je zgubila zlato zapestnico s črkama M K., vredno 60 K. — Gospa Minja Majerj*va je izgubila 50 K denana. — G Emanuel Kožu-nek je izgubil z!%t prstan z opalom — Gospića I ana Potokarjeva je našla hranilni*na knjižica z večjo vlogo. — Ljubljanske društvene godbe Koncert s* vrši juiri zvečer v hotelu »I inja«, Kolodvorske ulice. ZiČ-olek ob 8 uri. — Meteorologični mesečni pregled. Minoii mes?o gruden je bil povsem prijazen in mil. — Opazovanja na toplomeru dado povprek v C^lsijevih stopinjah: Ob sedmih Zjutraj — 0.5°, cb d«*-h p »po'dne 3 0°, ob devetih zvečer 0 9°, t*ko da znaša srednja zračna temperatura teg', meseca ri°, za 2*6° nad normalom. — Opazovanja na tlakomeru dado 736 6 mm kot srednji zračni tlak tega mes oa, za 0 6 Htm nad normalom. — Mok.ih dni je bilo 9; padavina dež in sneg, znaša vseg* skupaj 78 9 mm. — Sneg je padal ob treh dnevih, pa bilo ga je malo; meglenih dni smo imeli 11, med temi 5, ko je st*la celi dan megla; viharna sta bila 2 dneva. — med vetrovi prevladoval je severovzhodni. — Letni pregled. Sredrja zračna temperatura mi»ole;a I. 1904. znaša o Liubljano 10 3°, srednii zračni tlak 736 1 mm, padav-na 1324 7 mm; mokrih dm ie bilo vsega skupaj 152 — Hrvatske novice. — Nova m?-s t na ubožnica v mo derneoi slogu se namerava zgraditi v Zigrebu, sedanje poslopje pa se priredi za nočtšče revežem z malo ijulsko kopeljo. — Promet v Za grebu. V pretečenem letu je prenočilo v zagrebških hotelih 26 460 tujo -v. Policija je zaprla 5367 oseb — Divjega merjasca sta ustre-1 la v gozdu Radinje pri Dvoru dva kmeta. Merjasec je tehtal 150 kg. — Električna železnica Mat" i*-Lovrana čez Volosko in ' ' je že z»č*-la graditi Dina^ \ 1 rudni S; u »' F'-.a .**re* Valentina t < »a Dragome] pr? D w i -*ev ter 81 l "-»ivo. ; i -1 j2.ovej&e novice. — Ž r t v i oikutsohevega ministr stva. C ški slikar Jenewein v Brnu ie bil poseben ljubi|eneo ba rona Gautsoha. Ko je ivedel, da je niegov protektor in prijatelj p< stal ministrski predsednik, ga je veselje tako ratburilo, da ga je zadela kap. — Ie delale lepih čednosti. V K.-runuu je ravnatelj dežel- nega sodišča Htase imel nem, razmerje s trgovskim pemočnr .i L'ndnerjeao, a ker je vsled te/a Lindner izsiljeval čimdalje večje svote, ga je te dni na ulici ustrelil. — Umrl je v Požunu grof E Esterhazv, član ogrske mag natake zbornice. — Zblaznel je baje dvorni gledailšČni igralec na Dunaju La-w i n s k j — Za danskega konzula na Dunaju je imenovan komercialni svetnik Wiesenburg plem. H o c h s e e. — Mrai v Benetkah. Neka« teri kanali so popolnoma zamrznjeni. Tudi v južni Švici imajo 12 do 20 stopinj mraza N* Berilu sv. Gjtharda, kjer ie samostan, so imeli te dni celo 33 stopinj mraza. O i leta 1870 ni bilo več tako hude zime. Književnost. — „Slovenski Sokol11 ima v 12 številki naslednjo vs bioo: 1. Redovne vaia. 2. Vestmk slovenskega Sokolstva. S. R tznotarosti. 4 Književnost. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 4. januarja. Pri ministrskem predsedniku Gautschu so vrata takorekoč noč in dan odprta. Kdor hoče, se lahko pride „posvetovat". Poleg poslancev, ki imajo velike stranke za seboj, se oglašajo tudi politične ničle. Gautseli ima za vsakega nekaj prijaznih besed, pozitivnega pa ne pove ničesar. Danes so bili pri Gautschu poslanci V u ko vid, M a r c h e t, H u r b a n in G r o s s. Budapešta 4. januarja Danes je cesar s prestolnim ogovorom razpustil drž. zbor. Presfcolni ogovor navaja to, kar je drž zbor v potekli zakonodajni dobi storil, obžaluje, da je nastala obstrukcija in apelira na narod Demonstracije se niso primerile Disidentje z grofom Andras-syjem na čelu [so prišli p?slušat prestolni ogovor, ostali opozici-jonalci niso prišli. Po maši v dvorni kapeli se ni pela cesirska pesem, kakor je bilo doslej običajno, marveč madžarska himna. Rusko-japonska vojna, Petrograd 4 januarja General Steselj je vprašal carja brzojavno, če smejo oficirji portartur ske trdnjave zastaviti častno besedo, da se v tej vojni ne bodo več bojevali proti Japoncem. London 4. januarja Zadetkom obleganja Port Arturja je štela ruska posadka 35.000 mož Od teh jih je 11.000 padlo, 10.00 0 je nespcsobiiih za boj. 65°/0 vseh vojakov je bilo ranjenih, nekateri celo po desetkrat. Japonce je obleganje veljalo 200 milijonov jenov. London 4 januarja. Angleški parnik „Andro meda" je z medikamenti in živili za ruske ranjence odpiul v Port-Artur. Lo don 4. januarja Kapi-tulacijska pogodba zastran Port Arturja obsega enajst točk, ni ne obsegajo ničesar novega. London 4. januarja. Zdaj šele se je dobil jasen pregled, kako nad vse strahovit je bil položaj v Port Arturju v zadnjih tednih Steselj upal, da so bo še . držal, ali to ni Zmanjka je n*aa fctja Mala ^ar- Diia vsled vsak J,* n'" arih naskekov popolnoma iM'jc }« 0U j .KOV i ..i. Živil je li prin u tako, da so se :onji rabili za bolnike. .vil od trupel je bil tako grozen, da ni bilo več obstati. Ker je imel Steselj pravzaprav samo še 3000 mož, sa je meral vdati, vedoč, da bi se primerilo grozovito klanje, če bi Japonci Port Artur zavzeli. Pariz 4. januarja. Listi poročajo, da je admiral Roždest-vensky dobi ukaz, naj ostane z baltiškim brodovjem v Madagaskarju, dokler ne dobi dmgega ukaza. j to domač« zdravilo. Za uravnani tev dobrega prebavljanja ae \rn i k,-raba mnogo desetletij dobro zna-a k *18tne£a '.MolTovegaSeidlita-praška", xdobi za nizko ceno, in kateri vpliva ? >oU trajno na vse težkoče prebavljenja. Originalna Skatljica 2 K. Po postnem po Tzetjn razpošilja ta prašek vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DHNAJ1, Tnchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 1 7—1 Velik napredek na polja prehranitva poiBeni splošna poraba „ K u n e r o 1 a -, zajamčeno Ciste rastlinske masti, ki se pridobiva iz sadu kokcsove palme, in ki je dajejo i red vsemi ž valskimi in rastlinskimi jedilnimi tol&čfcrcu prednost zaradi dobre, kakovosti, splošne pbrabnosti in zaradi higienske vrednobti. ki jo pripoznavajo strokovnjaki. Pred malo vrednimi slepiino podobnimi posnetki nujno svarimo. ■ najboljši cigaretni papir. 44 Dobiva se |tov*oil. 671 r Darila. Opravništvu nagega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila In Metoda : Gosp"ca Francka Cirman v Št. Vidu pri Ljubljani 3 K 6<> vin. nabrala v veseli družbi. — Gg Oip in Vera iz Radoljco 12 K 02 v. nabrala v prvi uri tekočega leta pri Silve-strovi veselici društva nTrig iav v Radoljci. — Gosp dr Červeiv, 12 kron, nabral v gostilni g. Beleta ca Uncu. — Gospod Anton Mellj\va istotam, nabral 18 K 04 — Skupaj 45 kron €6 vin. — Živeli nabiralci in darovalci — Za Prešernov spomenik Gosp. Janko Skerbinec, naducitelj v VišDJigori, 2 kroni, kot cdkup od novoletnih voščil. — Živel! Za učiteljski konvikt. Gospića Silvija Fuxov», biv£a „šolmajsterca" v Metliki, 12 kron — darovali razni gospodje, ker: „Pri Mančitu smj zbrani bili ,Ter pesmi peli, vince pili, „A ko smo krofe feli, „Smo bli 8e bolj veseli; „Kronce smo nabrali „Konviktu jih poslali [a Živeli! — Vsoto smo izročili gosp. Jakobu Dimniku v Ljubljani. — Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani. Uradni kuni dun. borze S. januarja 1905. Naložbeni p«plrjl A*/i majeva renta . . . 4#/# arebrna renta.....\\ J 00 20! 4a/„ avstr. kronaka renta . . fj 100*35; „ zlata „ . . ogrska kronska „ . . . „ zlata „ . . . posojilo dežele KranHke . *Vi*/« po*oJil° mesta Sp ict . 4»/.°/. > - Zadar • *V*% boa--0*1"0- *el- P03- 1902 4«/e češka dež. banka k. o. » -» ni JK? • 4x/i*/o ut- pisma gaL d. hip 10% pr....... zast pisma Innerst. hr. a ogrske cen. tj deŠ. hr.......[ 100-50 a, pia. ogr. hip. ban. . 100-1 o obl. ogr. lokalnih Že- j leznic d. dr.....|j 100— 41/,*/- obl. češke ind. banke 4°/o b. z. 11S»'55 9810 118 65 99-50 100-25 100 — 101*— 10O--100 — 10140 107 30 10010 4»/0 prior. Trst-Poreč lok. ieL || 4°/0 prior. dol. Žel.....»j S«/0 „ jnž. žel. knp. 1 .' 41/«0« avst pos. za žel. p. o. . j. Srečke. Srečke od 1. 1860l's . . . . a tizske...... zem. kred. I. emisije . II. „ . 100-75 99'-99-50 307.75 100*60 n n ogr. hip. banke . . srbske a frs. 100— turške..... srečke . Basilika Kreditne b ... InomoŠke m • • Krakovska n • • • Ljubljanske » • • • A vet. rud. križa ■ • • • Ogr. » ■ n • • • Endolfove » • • • Salcburške ■ Dunajske kom. » • • • Delufce-Jnžne železnice .... Državne železnice . . . Avstr.-ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . . Ogreke a n • • Živnostenske ■ fremc^ok-'p v Mostv (r>rnzi iupiUaktf I ,JVi ' ' • prack« sel. iii"". tir. . . . Avstr. oro£a«» tovr. ć> C. kr. cekin . 20 franki . . 20 marke . • fiovereigiis Marke . . • Laski bankovci BubUi . . • Dolarji. . . j 186 — 276 -j 1B2-— 305 — 2^7-— ! 270 — 96-j 131 60 20*65 475--77-j 88— 68-53--28 70 i 65'— 73— 522— P8 50 662 25 l*>26*— 67«J 7 Tj ! 804^0 i 250— I 667 — i 514 50 B465'-j b".9 40 305- — 532— i 183— 11-33 191^ 234« 2?-88 ll7-5«> 95 30 253 10 4-84 Blago 10040 100-40 100- 55 119-75 98-30 118 85 101- — 101*25 100— 101- 90 100 15 10(»-50 102- 40 10830 101-— 10120 10110 101— 101-75 100- — 3t975 101- 50 18R70 278 50 164 50 314— 306— 276 — 10) — 132-60 21*65 485— 81 — 92 50 72— 55— 29 70 69 -76-75 532 — 89 50 653 25 1636— 80."> 50 2.-(» 75 672 — 515 50 85475— 530-40 308-— 534 — 187— 11-37 1912 23-65 2395 117 70 95 50 254 25 6— Žitne cene v Budimpešti. Dne 4. januarja 1905. 1 * raailis. PSenica za april . . . Pšenica „ oktober . . Rž „ april . . . Koruza „ maj . . . • m avv • Oves s april . . . . „ 100 „ Efektiv. 5 vin. ceneje 100 100 100 100 K 20 12 . 17 M » I5 64 u 15' — n 14*28 Heteorologično poročilo. Vlita* nad morjun 806 S. Srednji u-ačui tlak 7S«0 m Januar Čas opazovanja Stanje barometra v mm Temperatura v *C. Vetrovi Nebo 3. 9. sv. 742 0 —10 2 sr svzhod del. jasno 4. 7. zj. 740 8 —116 si. ing del. jasno • 2 pop. j 7386 - 60 brezvetr. oblačno Srednja včeraj&nja temperatura: —10 3" normale: —2 7°. — Padavina 0 2 mm. Klavir (mignon) ceno proda BALOG, na Martinovi cesti št. 10 v Ljubljani. 26—1 vešča slovenskega in nemškega jezika v govora in pisavi, išče službe v kaki pisarni. 27—1 Dopise je poslati pod šifro R. B. 1905, posta restante, Ljubljana. piailf? Miti išče mesta Že izurjena trafikantka. Ponudbe na upravniŠtvo „Slov. Naroda". 26—1 Proda se v prostovoljno, na Spod. Štajerskem se nahajajoča, dobro idoča, Čez 70 let stara usnjarijs z zalogo blaga vred, k isti spadajoča poslopja so močno zidana in dobro ohranjena: krog odjemalcev je velik; usnjarija je od železnice in pošte oddaljena 5 minut, leži pri farni cerkvi in blizu šole, z usnja-rijo je tudi združena prodaja drobnega špecerijskega bi ga. 3<88—4 Naslov pove uprav. „Slov. Naroda". G-ospodična veŠČa slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, išče mesta v kaki ljubljanski trgovini. 28—1 Dopisi naj se pošljejo pod J. P. 1887, posta restante, Ljubljana. »Hotel ILIRIJA77. —g Jutri, v Četrtek, 5. januarja velik koncert popolne ljubljanske ilnta godbe. Začetek ob pol 8. uri. Vstopnina 30 vinarjev. Mnogoštevilnega obiska prosi 34 Fric Novak, hotelir. Izdelovatelj vozov FRANC VISJAN LJubljana, Rimska cesta št II priporoča svojo bogato zalogo novih in Že rabljenih 237—49 VOZOV« U lito Iiiiii ter za Izdelovanje 32—1 vse lasne konfekcije se priporoča in daje na posodo mične baroke za predpust Izdelovalec FRANC ZUPAN specialist za lasna dela Krizevniške nlice št. 4, II. nadstr. Pri Želodčnih in Črevesnih boleznih, splošni telesni slabosti služi prav odlično Ivana Hoffa Maltzym redilna namizna pij - ča. 1904: Veliko zlato drž. darilo. Delavnice živil: 3629 Ivan Hoff, Stadlau. V zalogi ga imata: Anton Stacul in J. Buzzolinl. Privatna plesna šola v dvorani hotela „pri Maliću". Dovoljujem si visokočastitemu p. n. občinstva naznanjati, da sem otvoril z novim letom nov t«*eoJ za odrasti«*, in sicer samo za zue«*tnia&e. strokovni liurzl za dame In eoipodr Iz boljalh rodovln *• ▼Kak ponedeljek ob S. In Tsak petek ob pol 9. zveeer, kjer se poučujejo najmodernejši plesi. MF~ Pravi ameriški Boston In Pn» d' Eapagne po novi teoriji. Posebne ure vsak čas dneva za privatne družbe v dvorani in v privatnih hišah. Prijave in vpisovanja vsak dan od 3. do 5. ure popoldne v hotelu „pri Slonu", soba št. 73. Z odličnim spoštovanjem 3688__4 Giulio Morterra, plpsni učitelj. fle'SrO UstaMOvljeno 18^0 ^ H Trgovina s perilom in modnim blagom J£ priporoča naslednje predmete: £976—12 i za lovce in turiste lovske telovnike, lovske dokolenice, luvske nogavico, snežne Lipe ild. | Za gozdarje | nepremočljivo dežne plašč© in ovratnike, usnjate ga- (0 % maše, lovske klobuke, kepe itd, vse lo prvo vrste izdelki. * --Za pošteno postrežbo jamči tvrdka C. J. HAMANN I ^ dobavitelj perila c. In kr Visoko««, raznih častniških uniformiran), zavodov Hd g. ^^m^ism w ^^^^ Potnik na Kranjskem in Primorskem dobro vpeljan, želi dobiti slažbo. — Gre pa tudi v kako pisarno. Ponudbe prosi pod nZ. O. 100H poste restante. 31-i Tvorniška znamka. Za orodja s to znamko se jamči v polni meri! Žage, pile, dleta, klinje za oble in vse drugo orodje, izvrstne, že 30 Ict preizkušene kakovosti. = Prodaja se le trgovinam. - Rihard Arns Remscheicl na Nemškem Honl^Mtraggr. 29—1 Trgovskega pomočnika sprejme A. Sušnik |uška cesta._ Ljubljani, Za- I 85-3 Prostovoljna javna St 44355. V soboto, dne 7. t. m. se bode vršila ob navadnih uradnih urah v hiši št. 3 v Beitiovenovih ulicah prostovoljna javna dražba različnega premičnega blaga, pohištva, sobne in kuhinjske oprave, obleke, perila i dr. Kupci se vabijo z dostav kom, da se bodo dražbeni pogoji pred pričetkom dražbe navzočim naznanili. - 33-1 Mestni magistrat v Ljubljani dne 2. januarja 1905. Slovenske muzikalije ravnokar izšle! Oovekar Fr.: Rokovnjači, uglasbil Vilttot* Parme, kompletno K IO 70. Pos amezno: 1. <»uvertura za klavir . . K 200 2. Kuplet za moSki glas s klavirjem......„ 1*— 3. Zora vstaja, za sopran s klavir,em......H 1 — 4. Cvetočih deklic prsa bela, samospev (sopran), z me* Bacim zborom ob epremr Ijevanja klavirja . . . ,f 2 — 5. Mladi vojaki, kciaCnica za klavir in petje ...... 1U0 6. a Oj zlata vinska kaplja . ti, samospev z moškim j zborom. } „ 3 — b) Povsod me poznajo, sa- j mospev iz , Zdravic" J Govekar Fr.: Legijonarji, nglasbil Viktor Parma, kompletno K II 20. PoHamezno: 1. Zapoj mi, ptičica, glasno, pesem za sopran s klavirjem . K 1 2J 2. V petju oglasimo, mofiki zbor s klavirjem..... 1»30 3 Kuplet za moški glas 8 klavirjem........ 1*— 4. Romanca, samospev (tenor) z moškim zborom cb spremljevanja klavirja . „180 5. Ptička, peeem 7a sopran 8 klavirjem.....M 120 6. Skoz vas, kcraCnca. Po besedah J Stritarja. Za k'avir (s petjem adlibitum) „ 1*20 7. Sezidal sem si vinski hram, samospev z modkim zborom. Za petje in klavir iz „Zdravicu......, 3 — Dalje: S268 -9 Viktor Parma: Mladi vojaki, korac" niča s petjem ad libitum. & i iz daja.........K 120 Viktor Parma: Mladi vojaki, za < itre . . . . „ 1 — Viktor Parma: Slovanske cvetke, potpourri po slovanskih naoev.h . ... ^ i 50 Viktor Parma: Triglavska rože, va.ček po slovanskih rapevih.......„ 25u Viktor Parma : Zdravic«, aa petje in klavir.....„ S'— ■ i r ]>OVO! Jvati Cankar: GOSPA JUDIT. To najnovejše delo Cankarjevo bo gotovo zanimalo tem bolj. ker nekako že v povesti sami, Se bolj pa v predgovoru Cankar reagira na znano kritiko o svojem dela ,.Hi§a Manje PcmoČDice* in brani svoje umetniško stališče. Izza Prešernove ..Nove pisarijo4 ni bila pozneje več napisana nobena boljša in ostrejša satira. Da se je pokazal Cankar iznova tndi mojstra v slogu in jeziku, ni «.reba poudarjati. Knjiga js izšla v elegantni opremi, z izvirno risbo na naslovnem listu. 23—1 Cena: broš. 2 K; po pošti 2 K 10 v.; eleg. vez. 3 K 20 v : po pošti 3 K 30 t. Založništvo £. Schvientner v Ljubljani Prešernove ulice št. 3. f@atm\\w ..............■■■■...... ■■ m..............i ifwP iirovnlk Janko: Narodne pe»nii z napevi, 1. zvezek K 120, po pošti K 1 30. Žirovnik Janko : Narodne pesmi z napevi, 11. zvezek K V po pošti K 1 10 Naj večja zaloga muzikalij v LJubljani Katalogi gratis in franko. Izposojevalnica muzikalij obsega 10.0U0 številk. Mesečni abonement a premijami. Razpošilja tudi na zunaj Oton trgovina z muzikalijami v Ljubljani, Ces. kr. avstrijske ■Hi državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. IzTroca. is veznega reds^ Veljaven od dne 1. oktobra 1904. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12, ari 24 m ponoči osotm vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Frauzensfeste, Inomost, Mooakovo, Ljubno čex S.;1zthi» v Auasee Solnograd, čez Klein-Reitling v Steyr, v Line, na Dunaj v;a Amstetten. — Ob 7. ari B m ajntraj osobni vlak v TrOiž Pontabel, Beljak, Celovec, F-anz^nsfeste, Liubno, Dunaj, čet Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Stevr, Line, Bu^lejevice, Plzen, Marij ne vare Heh Francove vere. Prago, Lipsko. čez Ainstetten na Dunaj. — Ob 11. a i 64 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal Solnograd, Lend - Gastein, Zeli am Se« Iuomost, Bregenc Curih, Ženeva, Pariz čez Aoastetten na Dunaj. — Ob 3. nri 56 m popoldne' osobni vl^k v Trbiž, Šmobor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Mo akovo, Ljubno, čez Klen-Reiflsng v Stevr, Line, Bndejevice, Plzen, Marijine vare, Hcb, Francove vare, Karlove' v .re, Piviga dnektni voz I. in II razr. , Lipsko, na Dunaj čez Amstetren. — Ob 10. nri pon (^sobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo xTrst Monalcovo direktni voz I in II razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOĆE V JE. Osebni tlaki. Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob^l nri B m pop. lrjtotako. — Ob 7. uri 8 ci avečer v 23 n*ja čez Amstetten, L psko. Prago (direktni voz I. in II. razredi), Francove \arc, Karlove var> Heb, Marijine vare, Plzen, Badejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Ženevo, Curih, Brcenc! Inomost, Zeli ob jezeiu, Lend-Gastein Ljubno, Celovec, Šmohor, Pontabel. _ Ob 4.° uri 44 m popoldne osebui vsak z Dunaja, Ljubua, Selzthala, Beljaka, Celovc;«, Monakovo^a Ino-mosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. nri 44 m zvečer osobui vlak s Dunaja, Ljubua, Beljaka, Šmohorja, Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz luomosta, Solno^rada čez Klein-Reitling, iz SfeyrV IZ m. zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7 uri *28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m z utraj, ob 10. uri 59 m dopoldne, ob 6 uri 10 m zve r Ob 9. uri 65 m ponoči samo ob nedeljah in pravnikih in le okt.bra. — Cas prihoda in odhoda je označen po srednjeevropskem času, ki je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljnui. 1 Sprejema zavarovanja Človeškega življenja po najraznovrBtnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt b nnanjšujočimi se vplaCili. Veak Član ima po preteku petih let pravico do dividendo. TP *v s 3t» 1 o m na zavarovalna *b a n a v 2P r a, gr I. Raz. fondi: 29,217.694-46 K. Izplačana odškodnine in kapitalije: 78,324.623-17 S. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z lirskozl ilov«n«ko • narodna upravo. 5 - 2 Via pojw*nUa daje: Generalni zaetop v Ljubljani! fce/ar pisarne so v laattiej banom j hiši xr CMOspottskin u lic?«* I* fitev. 12. ■■BiBBaHHiaaaaaBHHHflHBaBBi Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižj.h cenah Škode cenjuje takoj ti nijkuiantneje Oživa najboljši aloves, koder posluje Dovoljujo iz Čistega dobička izdatne podpore v narodne m obCnokoristne namene. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan T a vi a r. Lastnina in lisk „Narodne tiskar se*. C2