252. številka.
Ljubljana, v soboto 2. novembra 1901.
XXXIV. leto.
iBhaja vsak dan ivečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poiti prejemu sa avstro-ogrsk* desete za vse leto 2S K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta B K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpoBiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanils plačuje se od Stiriatopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvolö frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniitvo je na Kongresnem trgu St 12. Upravnlitvu naj se^bla-govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12.
»Slovenski Narod" telefon it. 34. — »Narodna tiskarna1' telefon št. 85.
Govor dr. Ferjančiča
pri  proračunski   razpravi dne 29. oktobra.
Visoka zbornica ! Zastopnik Jugoslovanov, ki se oglasi v sedanjih razmerah, ima težko stališče. Vsled odnošajev v tej zbornici je bilo več let nemogoče, izreči 6e o političnem položaju.
Zdaj se je po preteku štirih let ponudila taka prilika in bilo bi jako zapeljivo, porabiti to priliko ter se natančno baviti z razmerami, ki so se v mojem narodu razvile v tem času. Z ozirom na to pa, da se vrši šele prvo branje državnega proračuna in da bo v odseku in pri drugem branju prilika, obrazložiti o primerni priliki vse želje in pritožbe, sem 6e odločil, opozoriti le v kratkih potezah na politični položaj mojega naroda.
Uzrok današnjim negotovim razmeram v tej zbornici so dogodbe, ki leže daleč, več let za nami. Te dogodbe pa uplivajo nadalje in če danes tudi v zbornici mirno obravnavamo, vendar ni možno govoriti o trajnem saniranju političnega in parlamentarnega položaja in ne more nihče reči, kak konec zavzemo te razmere. Ako se odnošaji preiščejo do dna, se vidi, da je to popolnoma naravno.
Jezikovne naredbe niso bile vzrok viharjem v tej zbornici, ne, jezikovne naredbe so bile pretveze (Jako dobro!), da so Nemci dali duška svoji nevolji radi nečesa, kar se tudi še danes ni predru-gačilo (Jako dobro!)
Volitve leta 1897 so Nemce oslabile. To je Nemce razburilo in jih razburja še danes. Tudi zadnje volitve jim niso pri nesle kaj druzega, zakaj tudi v drugih narodih se je razvila narodna zavednost. Naravno je, da je odločna manjšina prebivalstva te države tudi tu dobila izraza.
Nemci so boj zoper jezikovne naredbe zmagovito dobojevali in ker so kot
vzrok zadrževanju vsega parlamenta navajali samo jezikovne naredbe, je bilo misliti, da po razveljavljenju jezikovnih naredb odpade vsak vzrok motiti parlamentarno delavnost. Temu pa ni tako iz ravno navedenega vzroka, da jezikovne naredbe niso bile pravi prouzročitelj vseh zmešnjav v tej zbornici.
To dokazuje najbolje okolnost, da že takrat, ko smo videli, da se bliža razveljavljenje jezikovnih naredb, se je reklo na desni strani zbornice: Ako se razveljavijo jezikovne naredbe, iskali bodo Nemci kak drug vzrok nezadovoljnosti in ga tudi našli. In res se je tako zgodilo. Levica ima danes drug vzrok nezadovoljnosti. In sicer je vzrok to, da Še nimamo zakonito uveljavljenega državnega jezika.
Do razveljavljenja jezikovnih naredb je samo čisto majhna stranka v tej zbornici resno zahtevala nemški državni jezik, samo stranka petih mož. Pozneje, ko so bile jezikovne naredbe razveljavljene, prišle so ostale stranke levice kar po vrsti in so se v začetku nekoliko bojazljivo približevale tej zahtevi. Končno je prišlo do tega, da je to zahtevo oglasila vsa levica, vse nemške stranke.
Ogla3itev te zahteve je brez uspeha, ker se s tem zakonitemu uveljavljenju nemškega državnega jezika ni prišlo niti za korak bližje. Vprašati pa se moramo, če ta zahteva ni bila brez upliva na naše javne razmere. In v tem oziru moram reči, da ta zahteva ni ostala brez upliva na naše javne razmere.
Nemško prebivalstvo se uživlja v to idejo in jaz bi se ne čudil, ako vzraste generacija, ki bi kaj začudeno gledala, ako bi izvedela, da imamo v Avstriji zakon, po katerem je zajamčena jezikovna ravnopravnost.
Tudi na javne in državne organe je ta zahteva   uplivala;   radi  jo  slušajo in
vspeh se vidi v tem, da se daje že sedaj v takoimenovanem notranjem jeziku nemščini vedno več veljave. Z ozirom na to moram reči, da zahtevanje po nemškem jeziku ni brez pomena za naše javne razmere. Slovani nismo nikjer in na nobenem polju mogli doseči izključno veljave naših jezikov, kvečjemu se je dovolilo, da smejo naši jeziki poleg nemščine zavzemati skromno mesto.
Po teh splošnih izvajanjih bi rad spregovoril o tem, kak vpliv ima to na nas Jugoslovane.
Boj zoper jezikovne naredbe se ni dotikal neposredno nas Jugoslovanov, kajti jezikovne naredbe niso dale nam nikakih pravic, in ko so bile naredbe razveljavljene, niso nam bile nikake pravice vzete. Za nas so imele jezikovne naredbe samo principijelno vrednost in jo ohranijo toliko časa, dokler se jezikovno vprašanje ne uredi za vse narode, kar bomo vedno in z vso odločnostjo zahtevali. (Dobro! Dobro!)
Kakor že povedano, se boj za nemški državni jezik nas tudi bližje tiče in sicer zaradi tega, ker se javni, ker se državni organi tej zahtevi radi uklanjajo.
Zanimivo je, kaka vsebina se hoče dati še vedno ne definiranemu nemškemu drž. jeziku. Gospod poslanec Schönerer je podal predlog na uvedenje državnega jezika. On si je stvar jako olajšal. Pozval je vlado, naj predloži zakonski načrt, s katerim se nemškemu jeziku zagotovi značaj državnega jezika, kakor je to z madjarskim jezikom na Ogrskem. Gospod poslanec dr. Derschatta se je na zaupnem shodu v Radgoni temu predlogu posmehoval in ga kritikoval; rekel je, da ogrski jezikovni zakon določa madjarščino kot izključni razpravni jezik ogrskega drž. zbora; temu je pritrdil. Ali ogrski zakon določa za jurisdikcijo itd. dvojezičnost; tega on ne odobrava.
Gospoda moja! Dr. Derschatta je torej prekosil najradikalnejše krilo v tej zbornici in zahteva absolutno in izključno veljavo nemškega drž. jezika. (Čujte, čujte!)
In ker sem rekel, da to vedno na-glašanje državnega jezika ne ostaja brez upliva, moram uprašati, kako se drže napram temu oblastva že danes'.'' Bodi mi dovoljeno, da navedem slučaj, ki bo služil za ilustracijo in ki sem ga ravnokar čital v listih.
V ptujskem okraju, torej v okraji, ki je, izvzemši malo mestece, vseskoz slovenski, ki ima nad 50.000 prebivalcev, se nastavljajo sodni pristavi, kateri zaradi ne-poznanja slovenskega jezika absolutno ne morejo občevati s prebivalstvom, (čujte! čujte! Ti adjunkti se postavljajo v pisarne druzih adjunktov — tam je namreč več adjunktov — v pisarne tacih, ki so se že nekoliko naučili slovenski, in tam poslušajo toliko časa, da so se naučili jezik nekoliko lomiti. In s takim osebjem se slovenskemu ljudstvu opravlja justica. In zakaj se tako dela? Navedel sem ta slučaj kot ilustracijo. Dela se tako, da bi se vzgojilo ljudi, ki sovražijo jezik ljudstva, mej katerim naj delujejo, in ki imajo potem tendenco, vse ponemčiti.
Vprašam sedaj: Ali je z avstrijskega stališča res tako dobro in priporočljivo, da tam doli pri nas sčasoma postane vse nemško, od juga sem pa vse italijansko ?
Gospoda moja! Slovenski narod ob Adriji utegne dobiti pomen, ki bo daleč presegal njegovo število. Če se stvari ne predrugačijo, nastane prej ali slej boj za avstrijsko Adrijo, in pri tem boju bo odločevalo to, da ob Adriji in na njenem ozadju ne bodo prebivali Nemci in Italijani, ampak Slovani, ki iščejo svojo bodočnost v tej državi in bodo svojo bodočnost tudi branili, zlasti če bodo kulturelno in gospodarsko utrjeni, branili do zadnje kaplje krvi. (Odobravanje).
LISTEK.
Pokopališču.
Zložil Aleksander Puškin. Ko hrupu mestnemu zamišljen ubežim in tam na mestnem se grobišču pomudim:— Rešetke, pomniki okrašeni, stolpiči, pod kterimi trohne iz mesta vsi mrliči, vse križem v blatna tla nagneteni povBod, ko v jednici beraški siromakov shod, trgovcev, činovnikov rajnih mavzoleji, ipoceni liki, brez umetnosti v nareji!), na njih napisi, proza tu, tam verz in stik, proslavljanje vseh čednosti, zaslug, odlik, ljubavne vdov po starih rogonoscih javke, stebri, ki jim tatje odvili so nastavke, grobovi, zevajoči iz odprtih tal, kjer mnog naselnik nov že jutri bode spal:— vse to v mišljavo me razdraženo zavede, da pljunil bi in ležal.
Vse drugače rad v jesenskem času pod večerni, tihi hlad v vaseh sprehajam se po naroda grobišču, kjer rajniki pokojno spe v svečanem tišu: Prostorno brez krasov gomile se vrsto, in gladni k njim z nočjo ne lazijo tatjo, kraj večnih kamnov, kijih žolti mah ogrinja, kmet stopa in v molitvi rajnih se spominja; namesto praznih žar in sipkih piramid, brez nosa genijev, razdrasanih Harit resnobne tam grobove senca dob košati in vrh majoč šumi ,. .
(Prevel dr. J. Mencinger)
Konradova piščalka.
črnotova Marica bre/ Konradove piščalke ni mogla ne živeti ne umreti.
S svojo piščalko je pridobil Konrad Maričino ljubezen, piščalka je bila ubo-žici najboljša uteha in delilka največje sreče.
In ko je zlomil Konrad piščalko, je bila zlomljena tudi Maričina sreča, je bilo zlomljeno njeno življenje . . . Da, niti umreti ni hotela Marica brez Konradove piščalke. Konrad je zato poiskal kosce razbite piščalke, jih zlepil in na to še zadnjič — zadnjič zapiskal v najtužnej-iem mo molu, in bedna Marica je blažena umrla. Toda še njen zadnji vzdihijaj je bil: »Piščalka!«
Ali ni to čudovito? Kaj vse piščalka st'ri! Ali seveda, piskati se mora znati pravo pesem in v pravem molu! Konrad je to znal, imenitno znal, zato hodijo poslušat njegovo piskanje, razlegajoče se po vseh srednjeevropskih, da, tudi ruskih odrih, ljudje že deset- in desetletja vsako leto trumoma.
Konrada s piščalko je treba torej postaviti nad Tirteja, ki je s svojim glasbilom razbesnil omahljive Grke, nad Ariona, ki je — spričo nedostatka boljših in hvaleinejših poslušalcev — muziciral delfinom, da, stavljamo ga celo nad slavnega harfenista Davida, ki je vzlic svoji postaranosti še vedno na pljunko bfl-bil-bil ter plesal tako komično, da se mu je
glasno rogala posmehljiva žena . . . Konradova piščalka je imela svojo melanholsko moč že nad milijoni in milijoni sentimentalnih ušes, in vse kaže, da mine prej blazirano XX. stoletje, kakor pa omaga moč piščalke Konradove!
In vendar piska Konrad vedno in vedno isto in isto pesem! Toda prav v tem tiči moč njegovega piskanja. Vedno isti mol, isti toni, ista melodija z istotoli-kerimi takti . . . vedno in vedno: isto, isto! Sentimentalnopobožno, melanholsko-koprneče!
A trume prihajajo, najokajo potoke solza, si naploskajo dlani do krvi, potem pa govore še tedne in tedne, da je Konrad nedosežen piskač in da v vsej svetovni literaturi: od grških početkov komedije pa prav do slovenskih tragedij ni lepše igre kot je Raupachova »Mlinar in njegova hči.«
O, da, za piščalko, ki piska v pravem molu vedno isto, samo za to se gre, prijatelji! Nikar menjati instrumentov in pesmij; piskajmo neprestano na piščalko, in ljudje bodo končno prepričani, da je naša piščalka boljša od celega vojaškega orkestra (kadar igra n. pr. pri slovenski operi) ter da je naša večnoista melodija višek vsega na pevskem obzorju! Konradova piščalka bodi naše geslo — naš vzor!
»Slovencu« je bila že davno! Zato pa gode vedno na isto struno, pobožno-hinavsko, v najbanalnejšem molu ... ali
trume analfabetov in zaslepljencev hodijo za njim ter prisegajo na njegovo pesem. Liberalci so brezverci, liberalci so neso-cialni, liberalci so nenarodni, liberalci so nemoralni! Tako piska »Slovencev« Konrad že več desetletij, »Marica«, narod pa posluša in verjame. In vse kaže, da se ta piščalka še dolgo ne polomi!
V kateremkoli narodnem društvu nastane hipno nered, trenotna nezadovoljnost, povsod se prikaže »Slovencev« Konrad in zapiska na svojo nadušljivo piščalko; a njegova pesem se glasi vedno izzivajoče, proti odboru, proti vodstvu in za nemirneže, za nezadovoljneže. Z »na-rodnosocialnega stališča« je zato hujskal proti vodstvu mestnega gasilnega društva, proti odboru umetniškega društva, proti »Sokolu« in zadnje dni proti odboru »Dramatičnega društva«. In Konrad je in bo piskal vedno enako, kadar treba delati zgago v narodnih društvih. Toda doslej se mu vse piskarjenje ni prav nič obneslo, skrbljeno pa je, da se mu tudi poslej ne bo. Le piskaj, Konrad, le piskaj, poslušajo te samo analfabeti in zaslep-ljenci! —
Toda jaz ne bom piskal vedno ene, ker nisem niti pobožni Konrad niti mojster Jakob, najboljši slovenski feljtonist in za Jurčičem največji slovenski pisatelj! Zato pa vam sporočam v tej resni dobi, ko frč6 po slovenski domovini raglednice z napisi »Memento mori!«, na žalostno dejstvo, da ljubljanske ure kar najrazlič*
Na ta pomen  slovenskega naroda
bömo vedno zopet in zopet opozarjali in upamo, da se bodo enkrat naše besede na merodajnem mestu Bližale in uvaževale
Kratkoviden je, kdor ne spozna, kam silijo aspiraeije nadih narodnih nasprot nikov in naravnost greh je, storjen na Avstriji, da se pospešuje razvoj teh raz mer, ali če se že ne pospešuje, se ga vsaj gleda s prekriianimi rokami. (Pritrjevanje.
Ali vzlio tem razmeram, vzlic ne ugodnemu političnemu in gospodarskemu položaju, v katerem se nahaja moj narod, se isti razvija iz lastne moči zadovoljivo in veselo.
Ustvarile so se narodne ustanovitve, ki so imele v dalnjem svojem razvoju na men in so bile tudi sposobne, pospeševati zagotovitev narodne naše individualnosti To je obudilo zavist naših nasprotnikov. Oprijeli so se nepoštenega orožja, obreko-vali so nas, sumničili naša patriolična čutila in žal našli tudi posluh. Našli so se sinovi lastnega naroda, ki so služili tem namenom, ki so zavzemanje za narodno stvar, gojenje lastne narodnosti proglašali za pogansko malikovalstvo, ki so ljudstvo odvračali od tega gojenja in je napeljavah na drugo, na religiozno, na versko polje, dasi je v slovenskem narodu bilo za to najmanj vzroka.
Slovensko ljudstvo je globokoverno in religiozno in vendar se je začela prava križarska vojna proti dozdevnemu brez-verstvu med lastnimi rojaki in zahtevalo se je brezpogojno pokornost ne le v cerkvenih, v duhovnih, ampak tudi v posvetnih zadevah.
Razsodni del naroda, ki je pa ohranil svobodno, samostojno sodbo, je odpovedal pokorščino in tako je bilo med narod vrženo seme razdora, to seme je vzka-lilo in gre bujno v klasje.
Vse to bi bilo ostalo samo teoretičen prepir, ki bi mase ljudstva ne bil mogel trajno prikleniti na stranko.
Da si to pokornost trajno zagotovi, se je boj prenesel na gospodarsko polje, na tem polju divja sedaj na grozen način.
Dovoljeno mi bodi, da z nekaterimi besedami omenim le jedno samo obliko tega boja, in sicer radi tega, ker ni samo lokalnega pomena, ampak zanima tudi širše kroge.
Moram pa prej omeniti, da je klerikalna stranka v deželi pri svojih prizadevanjih, da potegne ljudstvo nepogojno nase, pri velikem delu trgovskega in obrtniškega stanu naletela na odpor; šlo je klerikalni stranki za to, da uniči odpor tega stanu. Poskrbelo se je s tem, da se temu stanu krušni koš malo višje obesi; ljudstvu se je predočevalo, da gostilničarji in trgovci, koji se nahajajo v vsaki občini, ki so inteligentnejši del prebivalstva in potemtakem imajo tudi večji upliv, da izkoriščajo ljudstvo, da imajo neprimeren dobiček ter se bogatijo na stroške ljudstva; vse te koristi ima lahko ljudstvo samo, sredstvo k temu nudi društvena postava iz leta 1873. Z ustanovljenjem konsumnih društev bi se stvar izboljšala ter bi bila zelo ljudstvu v prid. Ljudstvo
nejše piskajo in da je med posameznimi kar po 20 minut razločka. Ker pa je čas zlato, apeliramo na gg. župnike, naj se usmilijo uradnikov in učiteljev, ter naj dajo vse cerkvene ure v reparaturo!
Življenje v Ljubljani je vedno dražje, ali tudi umiranje se podražuje. Gospodje zahtevajo vedno več in sedaj so podražili celo grobove. Včasih se je plačalo po 2 do 5 gld. za dobo desetih let, danes so poskočili že na 1260!!! — Da, da, težko je živeti, poslej pa bo celo umreti težko v misli, da bodo imeli z nami vedno večje stroške še v gomili!
Toda sedaj piska celo sv. Krištof na — poslednji luknji svoje piščalke. Črni oblaki se zbirajo nad njim, ki mu groze, že v kratkem odvzeti vladarstvo nad ljubljanskimi mrtveci. Novo pokopališče se snuje na ljubljanskem polju in staremu začno kmalu zvoniti smrtno pesem. Sv. Krištof dobi »plavo polo«, odvzame se mu mrtvaška piščalka, na njegovo mesto pa stopi nov svetnik, ki prevzame s centralnim ljubljanskim pokopališčem tudi novega Konrada s piščalko, ki bode nad pokopališčnimi vratmi stoječ piskal bodočim rodovom dan na dan isto žalostno pesem: Pulvis es et in pulverem rever-teris! L. T.
si da kaj lahko kaj takega povedati, ne vpraia potem, kako se stvar utemelji, ne vpraša, kako se vodi, kje je sposobnost k takemu vodstvu. Na tak način se je po deželi ustanovilo nebroj konsumnih dru štev; v teh konsumnih društvih se prodaja kolonijalno blago in rokodelska roba, toči se ljudstvu slabo, cesto narejeno in pol-vino, ki se na ikodo domači produkciji uvaža iz tujine.  S tem delom se pečajo mlajši duhovniki bolj kakor z dušnim pa stirstvom (Ugovarjanje in pritrjevanje) in vse to pod pretvezo, da se to godi ljudstvu v prid, dočim se to v resnici godi le zategadelj, da se tem ubogim param, kup cem in trgovcem na deželi, pride do ži vega,  ker ne ubogajo slepo klerikalne stranke.
Gospoda moja, ne bil bi omenil tega vprašanja s temi kratkimi besedami, ako bi ta akcija ne bila našemu ljudstvu pro vzročila toliko nesreče. Iz lastne izkušnje to lahko povem, jaz sem se o tem pre pričal, koliko bede je prineslo že to do sedanje združenje nad male trgovce po deželi. Toda ta akcija prinese še več nezgode na prebivalstvo, ki se tega združe vanja samo udeležuje, ki se pri teh društvih, ki so vsa ustanovljena z neomejenim po roštvom, in sicer bo to tedaj, — na kar že zdaj kažejo razna znamenja — ko vsa ta na pesku zgrajena društva propadejo.
Te zadruge pa vendar imponirajo poljedelskemu ministrstvu, ki jih je vzelo pod svoje varstvo, dasiravno je vedelo, da je napredna stranka v deželi nasprotnica konsumnih društev. Če se ne motim, je pred 4 leti doposlalo deželni vladi v Lju bljani objavo, v kateri ta novoustanovljena društva klerikalne stranke smatra kot iz-gledna, okolo katerih bi se imele združevati tudi druge zadruge. Pri tem pa se mu je pripetila nesreča, da je tudi neko vinsko zadrugo hvalilo kot izgledno, ki je pa kmalu potem imela kaj opraviti z do-hodarstvenim sodiščem in ki je danes popolnoma na kantu.
Nevarno je, ako se gospodarska podjetja postavljajo na strankarsko podlago, obenem pa celo škodljivo, ako se s takimi imajo povspeševati strankini smotri.
Ne poživljam nikogar, tudi vlade ne, da se postavi proti konsumnim društvom, toda, kar po pravici in v imenu svoje stranke smem zahtevati, je, da naj ne podpira te akcije, ki se bo kmalu izkazala kot popolnoma neposrečena. Stranki podali sta si pred dvema letoma roke k spravi. Konsumna društva so to bila, ki so ravnokar sklenjeni mir razrušila in konsumna društva še danes netijo nemir in razširjajo neslogo med ljudstvom.
Ako pa se h koncu še malo ozrem na to, kako se državni proračun obravnava, tedaj omenim, da smo za ekspeditivno obravnavo državnega proračuna, ker si iskreno želimo parlamentarne delavnosti. Mi se nismo vdeležili nujnih predlogov, in tudi nimamo volje, kaj takega storiti, ako ne bomo k temu prisiljeni. Opozarjam pa, da smo z veliko potrato časa in truda še-le pred prvim branjem, in do tretjega branja imamo še daleč, treba bo še ob-jadrati nebroj pečin — in gospod pred-govornik je namignil, kakšne da bodo te pečine — in ako vlada v istinini želi mirnega obravnavanja iz rešenja budgeta, potem naj o pravem času na to pazi ter naj ne pušča v nemar težkoč, ki nas še čakajo. (Odobravanje).
V ■ JlihIJttfll, 1. novembra.
K položaju.
Drž. zbor ima par dni odmora. V ponedeljek se zbero poslanci zopet na Dunaju, ker v torek se seje nadaljujejo. Proračunski odsek ima tudi v torek sejo. Govor dr. Kramufa je napravil na stranke velik vtisek. Njegova izjava, da češka opozicija ni fingirana, nego resno mišljena ter da hočejo Čehi storiti vse, da prekrižajo načrte vlade dotlej, da postane v svojem postopanju pravična ter dotlej, da popravi storjeno krivico, ta izjava je vznemirila vse stranke. Bati se je, da začno Čehi že v torek onemogočati seje proračunskega odseka, da začno novo vrsto obstrukcije. S tem pa bi škodovali tudi sebi, saj je v proračunu več za Češko važnih, nujnih in velekoristnih točk. »Pester Lloyd« trdi, da je za (inancialne, gospodarske in kulturne svrhe na češkem in Moravskem v proračun postavljeno 16,000.000 K. Ta evota je določena pred-
vsem za asanacijska dela v Pragi in za tehniko v Pragi. Vse te priprave se zavlečejo, ako začno Čehi obstrukcijo. Toda Cehi se ne pulijo za malenkosti, nego za bistvo. Zato pa je mogel nagla sati dr. Kramar s ponosom: »Mi Čehi nismo narod slug, k i se zadovole z napitninami!« Dp. Lupu. Junak na torišču zadnje parlamen-taroke seje je ostal rumunski poslanec dr. Lupu iz Bukovine. V svojem maiden speechu se je navdušil za centralizem, za državni nemški jezik ter enfatično trdil, da se je nemška uprava v Bukovini obnesla sijajno. Nemški listi so seveda zategadelj ginjeni, ter pojo neznatnemu in neznanemu dr. Luputu himne. »N. Fr. Pr.« mu je privoščila cel uvodni članek! In vendar je imel dr. Lupu že prednika na polju izdajalstva idej in načel o jedna-kopravnosti vseh avstrijskih jezikov in o narodni hegemoniji. Ta prednik Luputa je bil maloruski posl. Tomasczuk, ki je hodil za liberalnimi Nemci skozi drn in trn. Malorusi in Rumuni imajo torej poslance, ki zagovarjajo nemški centralistični sistem in priporočajo nemški drž. jezik ! Uboga naroda !
Avstro-Ogrska in Srbija.
Oticiozni srbski list »Dnevnik« zavrača očitanje, da se je razmerje med Srbijo in AvstroOgrsko pod radikalnim ministrstvom poslabšalo. Članek konstatuje da je ministrski predsednik Vuic vse storil, da se odnošaji izboljšajo in z veseljem more reči, da se mu je posrečilo. Javnost se o tem prepriča kmalu. Avstro-Ogrska in Srbija sta lojalna soseda in prijatelja. To prijateljstvo pa je za razmere na Balkanu naravnost potrebno. Vojna v Južni Afriki.
Joe Chamberlain, zli demon Anglije, je nedavno zopet poskušal zvaliti vso krivdo radi sedanje vojne na Bure. Ali svet ve, da so pač res Buri začeli vojno, toda bili so k temu prisiljeni, ker niso mogli odnehati, ako se niso hoteli odpovedati vladi v lastni svoji deželi. Ves svet je edin v obsodbi Angležev radi te vojne, ki je za Anglijo naj žalost nejša in najdražja, kar so jih imeli kdaj v minolem stoletju. Velikanske izgube na bojiščih, ogromno število umrlih po južnoafričan-skih bolnišnicah, velikanski stroški, demo-ralizacija v vojski, moralične smrti cele vrste generalov — to so sadovi dosedanje vojne. Chamberlain pa se s svojim cinizmom dviga nad vse to in naznanja, da se taktika Angležev le poostri. Kaj morejo ukreniti Angleži še barbaričnejšega in bestialnejšega, kot postopajo že doslej ? Ali usoda je začela tepsti in kaznovati Angleže še z druge strani. Cecil Rhodes, pravi povzročitelj vojne, leži na smrt bolan in je baje izgubljen. Kralj Edvard je takisto smrtno bolan. Operirali so ga, a zdravniki so izjavili, da je rešitev le hipna. Kralj jedva diha in se je bati najhujšega. Tako kaznuje Bog Angleže za njihove zločine proti Burom. Vojna pa teče dalje in konca ni videti. Angleži se tepejo sami po zobeh s svojimi lažmi. Ako bi bili res ujeli toliko Burov, kolikor so jih javili angleški listi, bi danes bili že vsi Buri na Ceylonu, a število ujetnikov bi znašalo vsaj še enkrat toliko, kolikor je vseh Burov skupaj. Iz Bruslja poročajo, da je general Delarey 24. okt. generala Methuena docela premagal, mu vzel vse vozove s streljivom in živili in s 4 topovi. 150 An gležev je bilo ubitih in ranjenih, mnogo ujetih. Angleži se začenjajo svetu že smiliti, tako slabo se jim godi!
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 1. novembra. — Plantanov slučaj je sedaj krma za naše klerikalce in vsem tistim, kojim je napredna stranka trn v peti. Posebno sedaj, ko zadeva še ni pravnove-Ijavno razsojena, raztezajo znani gospodje ki sami do vratu v blatu tiče — svoje goltance, dobro vedoč, da je kritika tajne razsodbe — disciplinarno postopanje je namreč tajno — nemogoča, in da je državnemu poslancu Plantanu absolutno nemogoče, v javnosti o celi zadevi kaj spregovoriti, ker bi se drugače domnevalo, da loče vplivati na najvišji kasacijski dvor, do kojega se je pritožil. Plantan je to rej prisiljen molčati, in to vedo njegovi nasprotniki prav dobro,
in samo zategadelj tako glasno kriče, ker so si ravnov svesti, da se napadeni sedaj še ne more braniti, ker se ravno braniti ne sme' Ker se je pa napadanje preneslo od Plan-tanove osebe na stranko kot tako, čutimo se javnosti  nasproti  zavezane, da stvar kolikor je mogoče pojasnimo. Zgodi se pa to proti volji gospoda  Plantana in brez njegove vednosti.  Ker pa nam ta večna zabavljanja že presedajo, moramo spre-voriti. Pri tem pa naglašamo, da nočemu niti najmanjše kritike izreči o sodbi via jega deželnega sodišča graškega. Če pride notar v preiskavo, morajo sodniki soditi po obstoječih predpisih. Ker ima nota;-stan izvanredne privilegije, ker je tak rekoč stan javnega zaupanja, mora ta stan izpolnovati tudi izvanredne dolžnosti, h te ga sledi, da se notar lahko disciplinarno  obsodi,  da  pa vzlic temu ostane v zasebnem življenju poštena oseba. Disciplinarno preiska sprožil je notar Plantan pravzaprav sam. S sodišči ne živi v posebnem dobrem pri jateljstvu, njegova pisava je dostikrat preostra in časih vloži tudi kako pritožb katero bi lahko opustil. Vsled take, proti nekemu ljubljanskemu sodišču — e\ ne motimo pri justičnem ministrstvu vložene pritožbe pričelo je dotično sod.-brskati  po notarski preteklosti gosp : i Plantana.  Znosilo se je vse skupaj, kar je količkaj  po disciplinarnem prestopku dišalo.   Obtožba se je vložila radi štiridesetih točk. Radi 32 točk bilje notar Plantan v Gradcu oproščen, obsf i pa se je radi osmih točk.   če smo prav poučeni, je v štirih slučajih prestopek obstajal v tem, da je Plantan, ko jekot sodni komisar naprav lj al smrtov-nico, ob jednem sprejel pooblastilo od strani dedičev z a d a 1 j n zastopanje, v treh pa v tem, da notar Plantan zapuščinskih denarjev ni vdoločenihl4. dnehpoložil v roke sodišča, temveč nekoliko pozneje. To je sedem slučajev, radi kojih se je obsodba izrekla. Zadnji slučaj pa se peča z neko  pogodbo, vsled katere je Plantan  neki osebi rešil precej izdatno dedščino. Kdor objektivno presodi razmere tega slučaja, mora priznati, da je bil zel dvomljiv, in da bi bil dotičnik težko dobil zastopnika, ki bi se bil hotel s to zadev pečati, šlo se je pri ti zadevi za težavni dokaz sorodništva, in morala se je pri tem dognati  pred vsem legitimacija, dasi od roditeljev nikdo ni bil več pri življenju. Stvar je stala kakih 200 gld., če je spodletela, bi notar Plantan ne bil dobil niti vinarja, niti za svoj trud, niti za svoj izdatek. Sklenila se je torej pogodba, s katero se je dotičnik zavezal plačati primerno večji honorar za slučaj, če se vse posreči, in 8e se pribori negotova dedščina. Stvar se je posrečila, in Plantan je dobil tudi pogojeni višji honorar. Višje deželno sodišče bilo je pa mnenja, da ugled notarskega stanu zahteva, da notarji takih pogodeb ne smejo sklepati.   To je vse!   Ko bode stvar pravoveljavno rešena, mogla in morala se bode še bolje pojasniti. Prepričani pa smo, če bi se iz nje morale roditi kake posledice, bode gospod Plantan zadnji, ki bi jim hotel s pota iti!
— Občinski svet ljubljanski ima prihodnji torek, 5. novembra t. 1. ob 5. uri popoludne v mestni dvorani redno mesečno sejo.
— Pri ljubljanskem dež. sodišču bo v kratkem popolniti dve nad-svetniški mesti. Naravno in pravično bi bilo, da dobita ti mesti najstarejša svetnika tega sodišča. Temu bi noben Človek neu-govarjal. Ali kaže se, da se pri nas ne sme nikdar zgoditi to, kar je naravno in pravedno. čujemo da se hoče na jedno od teh mest usiliti nadsvetnika Ekla iz Celja. Mož je bil kot državni pravdnik v Celju postal nemogoč. Odstavili so ga na ta način, da so ga imenovali za nadsvet nika, v kateri lastnosti pa ne uživa prav nič več zaupanja, kakor ga vžival kot drž. pravdnik. Poleg Ekla naj postane po dosedanjih dispozicijah nadsvetniki najstarejši izmej ljubljanskih svetnikov. Proti temu ni ugovora, ker je ravno pravično in naravno da se pomakne najstarejši svetnik na višje mesto. Ta gospod je Nemec pripadnik nemške stranke, če bi se poleg njega imenoval še Ekel, ki je tudi Nemec
ftäT Dalje v prilogi.
Priloga ^Slovenskemu Narodu" št 252, dn6 2. novembra 19Q1.
in še strasten Nemeo, bi obe nadsvetniški mesti bili v nemških rokah. To je že na sebi nedopustno in protestiramo proti tej nameri z vso odločnostjo in s toliko večjo opravičenostjo ker bi se z imenovanjem Ekla preterirali starejši in zaslužnejši svetniki ljubljanskega sodišča.
— Hiter poslanec. Dne 5. julija 1898 in dne 16. julija 1901 je bila v občini Zreče velika povodenj. Šele sedaj, zadnji dan oktobra 1901 se je poslanec Žičkar spomnil svojih volilcev in pricapljal s predlogom za podporo. Hiter je ta poslanec, hiter že tako, da se je čuditi. Samo poldrugo leto je čakal, da je skrpucal reven predlog! Pa naj kdo reče, da duhovščina ni dobro pogodila, ko je Žičkarja vsilila za poslanca.
— Skrbi g. Kleina. Prve dni novembra meseca se snide na Dunaju delegacija avstrijskih odvetnikov, da se pod predsedstvom justičnega ministra posvetuje o perečih vprašanjih odvetništva. Stavili bi bili kaj, da slavni preiskovalec nemških zakonov, ki si prisvaja že nekaj let nepoklicano varuštvo nad odvetniki, ne bo zamudil te prilike, da skrbi vsaj za dobro voljo odposlancev, ki se imajo zbrati na Dunaju. In res. Ravnokar izdalo je justično ministrstvo ukaz na sodnike, naj vplivajo na odvetnike, da ne bodo vlagali več tožb zaradi motenja posesti, ampak takoj meri-torične tožbe in ne več prošenj za vknjižbo zvršilnih zastavnih pravic, ampak za prodajo. Ko smo culi to, domnevali smo, da je že predpust, pa je le advent. Če smo prav poučeni, obstoji v državnem zboru celo nekaka »zveza« odvetnikov, ki so državni poslanci, če ta zveza nima moči, pojasniti g. Kleinu stališče vsaj toliko, da bi mu prešlo veselje do takih neumestnih šal, potem naj se gospodje delegatje ne trudijo na Dunaj. Škoda za potnino.
— „Kakor oni rekö". Bilo je nekaj dni pred zadnjimi deželnozborskimi volitvami, ko je prišel nekdo po opravkih v neko župnišče. Kje je bilo, to je postranska stvar. Župnik, seveda nasprotne stranke, vendar konciljanten in prijazen mož tudi napram  političnim   nasprotnikom, razgo-varjal se je z došlim o tem in onem. Med pogovorom pride  v  župnišče več župlja-nov, ki navzočega moža niso poznali. Ko se  je pričel  znova pogovor,  hotel  se je župnik nekoliko pošaliti, češ, mož, ki so ga našli v župnišču, je kandidat in tega bodo volili.   »Kakor oni rekö«, bil je odgovor  navzočih   kmetov.   Na župnikovo vprašanje, če ga poznajo, od kod in kaj da je, so ti zanikali. »In.vendar ga bodete volili?« vpraša župnik. Zopet isti odgovor: »Kakor oni reko«. Zdaj jim je župnik razložil, če tudi ga radi ubogajo; vendar toliko bi morali vedeti, kdo da je, kaj in od kod da je, in če je sposoben za ta posel ali ne. Morate se zavedati svojih pravic ter voliti res sposobne in za blagor ljudstva res unete može, ne mačka kar v žaklju kupiti.  Tako, če tudi ne ravno s temi besedami, bil je pouk župnika svojim nevednim ovčicam.   Tu imamo zopet sijajen dokaz zavednosti ljudstva, vsled katere je volilo kandidate dr. Žlindra stranke. »Narod je govoril«, upijejo ti besni der-viši, ne vedo pa, — pač dobro vedo —
- da je farovž govoril in ne zavedno ljudstvo, to je bilo z nami, oziroma ni volilo. No, pa tudi nevedno analfabetično maso bode prej ali slej solnce obsijalo, zavedlo se bo svojih pravic in tedaj bodo res, prosti od vsakega upliva, gotovo pa v naprednem duhu volili. Tudi ta čas pride gotovo, kajti naprednega toka ne ustavi nobena moč več — tudi spoved-nica ne.
— Deželnozborske volitve na Goriškem. Deželnozborsko volilno gibanje se je otvorilo z jako značilno ouverturo, to je, s k a z e n s k o preiskavo proti desni roki dr. Gredolčiča, klerikalnemu kandidatu Klavžarju. Ta Klavžarje znana oseba. Mož igra že delgo vrsto let neko posebno vlogo v javnem življenju goriških Slovencev. Ni še dolgo tega, kar je Klavžar šel kot dež. uradnik v pokoj. Zdaj bi se rad vrnil v ljube mu prostore dež. urada in sicer kot deželni odbornik. Mož ni neumen. Zase je znal vedno skrbeti. Ker je Klavžar nastopil kot klerikalni kandidat in sploh razvil veliko agitacijo v prid klerikalne stranke, ga je »Soča« prav na rahlo in kraj vsega na-
sprotja jako obzirno okrcala. Klavžar je radi tega vložil ovadbo radi žaljenja na časti in prouzročil hišno preiskavo. Uredništvo »Soče« je za svoje trditve nastopilo dokaz resnice ter prosilo v svrho, da zbere ves materijal, štiri tedne odloga. Preiskovalni sodnik je to vendar popol noma naravno in upravičeno prošnjo takoj odbil in zahteval nemudoma materijal in priče. Klavžarju s tem ni bilo nič po-magano. Uredništvo »Soče« je, uklonivši se sodnikovi zahtevi, podalo materijal samo za štiri točke izmed onih, ki jih hoče dokazati, a že te štiri točke so zadostovale, da je drž. pravdništvo odredilo sodno p o s to p a n j e p r o t i klerikalnemu kandidatu Ernestu Klavžarju radi hudodelstev po-neverjenja in goljufije.
— Na pokopališču pri Sv. Krištofu je včerajšnji veter razsvetljavo grobov močno oviral. Zbog tega se ista tako popoldne kakor tudi o mraku ni mogla razviti kakor druga leta. Le v svetilkah so luči gorele brez motenja. Ljudstva se je tudi letos na pokopališču trlo. Za red pri vhodu in izhodu skrbela je straža. Petje »Slavca« in »Ljubljane« je bilo vrlo dobro, in privabilo na prostor obilo poslušalcev. Grobovi in rakve so bile tudi letos kaj lepo okrašeni s cvetlicami, venci in trakovi kakor tudi s svečami in manjšimi lučicami. Eni bolj, eni manj, mnogo pa jih je bilo seveda tudi neokrašenih in nerazsvetljenih — pozabljenih! . . .
— Vedno oderuštvo. Na tisoče in tisoče Jjudi je včeraj obiskovalo grobe drazih ranjcih. A tudi pri ti svečani priliki cula se je marsikaka kletev na račun tistih cerkvenih krogov, ki imajo pokopališče v rokah. Vzrok zabavljanju in preklinjanju je dalo dejstvo, da se je silno zvišala neka pristojbina. Doslej je moral, kdor je hotel, da se kak grob ne pre-koplje, plačati za običajno perijodo 7 let znesek 10 kron. Zdaj pa se je ta pristojbina zvišala, in sicer prav oderuško visoko, namreč, na 2 5 kron. Merodajni krogi, ki imajo pokopališko upravo v rokah, mislijo pač, da kdor ne more toliko utrpeti, naj pusti da se grob prekoplje, saj je za siromaka tako dovolj, če 7 let v miru počiva. Zadeva obuja, kakor smo že rekli, veliko in opravičeno nevoljo in bi bilo popolnoma umestno, ako bi se stvar sprožila v občinskem svetu.
— Slovenska delniška pivovarna. Opozarjali smo že na »Ljubljanske kreditne banke« poziv na vpisovanje delnic za prvo delniško pivovarno. Ako se danes k tej stvari vračamo, storimo to zato, ker se nam zdi, da je ta korak »Ljubljanske kreditne banke« za nas Slovence, ki še nimamo velike industrije, neprecenljivega pomena. Vsaj je pričakovati, da ne ostane samo pri tem podjetji, temveč da »Ljubljanska kreditna anka« o printer ne m času in ob ugodnih razmerah poprime iniciativo še za kako drugo veleindustrijsko podjetje. Vodstvo banke je v previdnih in vseskozi zanesljivih rokah; to nam daje poroštvo, da sloven skemu občinstvu priporoča in bode priporočala samo taka podjetja, katerih ren-tabiliteta je brezdvoma. Zato naj pa oni, ki hočejo dobro naložiti svoj denar in ki žele, da jim donaša — morebiti celo dvakrat ali trikrat — več, ko v hranilnicah ali posojilnicah, pridno segajo po delnicah prvega slovenskega delniškega pivovar-niškega podjetja.
— Petošolska idila. Iz Kranja se nam piše: Bilo je nekje v peti šoli. Ako se govori o peti šoli, potem takoj misli vsak na petošolsko ljubezen. Na zavodu pa, kjer se je zgodila naša kratka povest, se vsled stroge versko - nravne vzgoje še ni razvil v petošolskih srcih pregrešni čut ljubezni. Nadebudna mladina si dela kratek čas z nedolžnimi šalami. Uro ima ravno gospod ravnatelj. Sicer še manjka dobrih deset minut do desete ure, a fantom je postalo dolgčas. Kakor en mož ustanejo vsi pokonci. Dobri direktor, misleč, da je že zvonilo, pobere šila in kopita, zlobna mladina se pa vdere za njim. Na hodniku zapazi ravnatelj, da še ni toliko ura in zato vpraša slugo, zakaj je tako zgodaj zvonil. Mož ga začuden pogleda in mu pove, da sploh še ni zvonil, in da bo šele zvonil. Sveta jeza se poloti mogočnega direktorja, bliski lete iz njegovih oči in mogočno grome njegova usta.
Kakor toča padajo besede na hudobneže. Požene jih nazaj v razred, in za kazen jih pridrži tamkaj do četrt na 11. uro. Prav jim je tem »nesnagam«. Morala storje te je ta: Nesnage ve! direktorja — Ne sme se imet' za »Pepeta«.
— Rspertoir slovenskega gledališča. Jutri, v nedeljo sta dve predstavi: popoludne ob pol 3. uri »Mlinar in njegova hči«, — zvečer pa opera »Carmen«. — V torek, 7. t. m. prvikrat v sezoni opera »Glumači« in veseloigra »V civilu«. — V četrtek, 9. t. m. Baluckega veseloigra »Klub samcev«.
— Slovensko gledališče. Včeraj na god Vseh svetnikov se je igrala kakor običajno vsako leto Raupachova žaloigra »Mlinar in njegova hči«. Gledališče je bilo razprodano.
— Glasbena Matica". Danes ob pol 8. uri zvečer in v pondeljek 4. novembra zvečer ob istem času (ob pol 8. uri) je v dvorani »Glasbene Matice« velika skupna pevska vaja moškega in ženskega zbora za I. letošnji veliki koncert, kateri bo v četrtek, dne 14. novembra. Izvajalo se bo pri tem koncertu največje Beethovenovo delo za zbor in or bester »Miss a so lern ni s«. Pevci in pevke naj se točno in polnoštevilno udeležuje teh skupnih vaj, da bo mogoče tako veličastno in težko klasično delo kakor je Beethove-nova »Missa solemnis« z mogočnim utisom in sijajno izvajati.
— Slovensko umetniško društvo je imelo v soboto večer svoj občni zbor, na katerem sta bila izvoljena predsednikom gosp. ces. svetnik prof. Iv. Franke in podpredsednikom g. dr. Mi-ljutin Z ar ni k. Več prihodnjič.
— Janko Kalan -j-. V starosti 46 let umrl je včeraj v Radovljici višji davčni nadzornik, gospod Janko Kalan. Pokojnik ni bil samo odličen uradnik, ampak tudi zvest in značajen narodnjak, tudi v časih, ko je bilo to vsakemu uradniku v veliko škodo. V mlajših letih je pokojnik tudi na slovstvenem polju poskušal. Spisal je več podlistkov za »Slov. Narod« in preložil več iger za »Dramatično društvo«. Bodi vrlemu možu ohranjen prijazen spomin!
— Za Prešernov spomenik.
Odboru za postavljanje Prešernovega spomenika, oziroma gospodu županu Ivanu Hribarju kot njega načelniku, došel je od obrtnika, ki neče biti imenovan, znatni prispevek dveh sto kron s pripomnjo, da daruje ta znesek kot hvaležno priznanje velikih zaslug, kateri si je pridobil gospod župan za pospeševanje obrtništva.
Izrekajoč zavednemu obrtniku tem potom svojo iskreno zahvalo, izraža odbor za postavljanje Prešernovega spomenika željo, naj bi plemeniti čin neimenovanega obrtnika našel posnemalcev med domoljubnim našim obrtništvom. —
— Afera Wallburg. V zadevo Wallburgov je zapleten tudi neki Makso Staudinge r. Sodišče sumi, da je ta Staudinger ponaredil tisti dokument, na čigar podlagi zahtevajo Wallburgi 12 milijonov in njih rodu primeren naslov. Staudinger je rodom iz Gradca, 30 let star in v ponarejanju pisav jako izvežban. Glasom tiralnice, ki se je izdala, je pobegnil v Curih, a kakor se čita ga je policija že aretovala. Okolnosti kažejo, da je Staudinger pač ponarejalec omenjenega dokumenta, a glavno ulogo pri celi aferi igrajo židovski ©deruhi. Ti imajo Wallburge popolnoma v rokah, ne samo Ernesta Wallburga, ki je bil zadnja leta človek brez eksistence, ampak tudi njegovo sestro Klotildo pl. Simics. Pri židovskem agentu se je dobil ponarejeni dokument in ravno te dni je bilo v listih citati o pravdi radi neke menice, ki jo je podpisala Klotilda pl. Simics. Podpisala je menda menico 6000 kron s pogojem, da se jej plača 400 K. Gotovo imajo židovski oderuhi še dosti tacih menic v rokah in so ti oderuhi tisti, ki bi radi odrli blagajno cesarske rodovine. Ernest Wallburg in Makso Staudinger sta se lani nekaj časa mudila v Ljubljani in iskala dokazil, da je bila mati Wallburgov poročena z nadvojvodo Ernestom. Da so Wallburgi res otroci umrlega nadvojvode Ernesta, ki je mimogrede omenjeno dne 4. aprila 1899 v Arku v jako revnih razmerah umrl, o tem se ne dvomi. Drugo
uprašanje pa je, če so Wallburgi zakonski ali nezakonski otroci nadvojvode Ernesta. V tem oziru bo pač poleg druzih pričevanj merodajno tudi pričevanje ljubljanskega kanonika g. Zamejca, čigar brat je bil oni vojaški karat in je po trditvi Wallburgov poročil njihovo mater z nadvojvodo Ernestom. Sploh kažejo razne okolnosti, ki jih z ozirom na tekočo preiskavo ne smemo objaviti, da bo ta obravnava veleinteresantna v mnogih ozirih. Ako so Staudingerja res že aretovali, se utegne ta obravnava vršiti že v prihodnjem zasedanju ljubljanskega porotnega sodišča, to je, prve dni meseca decembra.
— Iz Mengša se nam piše: Umrl je tukaj v svojem rojstnem kraju 30. okt. zvečer, upokojeni učitelj g. Franc Česnik, 61 let star. Zadnja leta služboval je v Ovčjaku (Schiillein) v kočevskem okraju. Naj v miru počiva!
— Zmerni frančiškani. Iz Kamnika se nam brzojavlja: Danes so zopet dobili ubogi frančiškani en vagon vina. Kmet pij vodo, da boš zveličan.
— Postojinski salonski orkester priredi v nedeljo, dne 17. novembra v čitalnični dvorani v Vipavi koncert v prid ubogim šolskim otrokom vipavskim z jako zanimivim vsporedom. Ker ta orkester izvaja vse točke precizno in ker je še povsod, koder je nastopil, žel veliko hvalo in priznanje, opozarjamo že sedaj vse prijatelje godbe in šolske mladine v Vipavi in okolici na ta zabaven večer. Vspored se pozneje objavi.
— ,,Slovensko društvo" s sedežem v Mariboru priredi svoj redni občni zbor v sredo dne 13. listopada 1901 ob 3. uri popoldne v restavraciji Narodnega doma v Mariboru s sledečim dnevnim redom: 1. Odobrenje zapisnika. 2. Poročilo presednika in blagajnika. 3. Volitev novega odbora. 4. Slučajnosti. Odbor vabi k obilni udeležbi.
— Promet na lokalnih železnicah je bil meseca oktobra dokaj živahen, vendar tovorni ne tako obil kakor meseca septembra.
— Stavbna in javna dela. Ob Sodnijski cesti so ta teden novo hišo odvetnika dra. Val. Krisperja dogradili do strehe. Pri justični palači so zidarska dela od zunaj z malo izjemo že končana, znotraj tega poslopja je pa še marsikaj izvršiti, in sicer: stopnjišče v prvem in drugem nadstropju, polaganje tal je po nekod že v tiru, v porotni dvorani je dodelana galerija, v dvorani sami pa se čaka delo slikarjev, mizarjev, podobarjev in dr., centralna kurjava se prej kot ne vpelje še to zimo, in so v to svrho posamezni deli že pripravljeni. Izvršiti so v raznih prostorih še nekatera zidarska dela, istotako ste. klarska in ključarska. Dovršeni pa so večinoma že vsi kaznenski objekti. Zgradba kanala se nadaljuje in bo do konca novembra ob ugodnem vremenu končana. Kakor čujemo, se preselijo sodnijski uradi in državno pravdništvo v novo poslopje meseca maja prihodnjega leta, kaznenci pa nemara že prej. Zbog tega se bodo v Cojzovi hiši sedanji uradni prostori adaptirali za stanovanja privatnih strank, katerih se je že zdaj več kot preveč zgla-silo. Hiša je sicer prostorna, ali kaj zaleže 15 ali 20 stanovanj pri sedanjem pomanjkanju v mestu! — In koliko je v Ljubljani cenih stavbišč, kjer bi se dalo zidati marsikako privatno poslopje! — Pri jubilejskem mostu postavili so pretekle dni ob levem bregu leseno ograjo, da bo vožnja tudi za vozove omogočena. Pri poslopju mestne dekliške šole pri Sv. Jakobu polože v kratkem tlak. Zgradba kanala od Zaloške ceste do mestne jubilejske ubož-nice je končana. Delavcev je že nekaj zapustilo Ljubljano. Tovarniško poslopje Ed. Schimnitza na Krakovskem nasipu je orne-tano in ograjni zid dodelan. Spomladi prične tovarna z izdelovanjem parketov, notranja nje oprava pa se izvrši že po-pred. Zadnje dni so po mestu na raznih krajih poškodovani asfaltni trotoar popravili in prenovili.
— Električna cestna železnica v Ljubljani. S 1. novembrom 1.1. se prično izdajati dijaške (i) mesečne (i) karte (listki) po 4 K in 6 K. Karta (listek) za 4 K daje pravico, peljati se vsak dan enkrat tja in nazaj; karta (listek) za 6 K pa pravico, peljati se vsak dan dvakrat tja in nazaj po določeni progi. Določena proga se konča s postajališčem
ki je najbližje stanovanju, oziroma uSnemu zavodu dijaka.  Izdajejo se dijaške (i) me sečne (i)  karte (i)  (listki) vsak  dan  v pisarni   električne   cestne  železnice proti izkazu pravilno   izpolnjene legitimacijske karte, ki  se dobi brezplačno.   Vsaka di jaška  mesečna  karta se glasi na ime in se odvzame,  če  se zlorabi   kakorkoli si bodi, osobito, če se vozi ž njo kaka oseba, na  koje ime ni izdana karta. Veljavnost teh  kart (listkov)   ugasne   zadnjega dne vsakega  meseca.   Za karte (listke\ ki se vzamejo  tekom   meseca, je plačati polne zneske.   Vsako mesečno dijaško karto je treba  vsakokrat   brez   posebnega zahte-vanja  pokazati  sprevodniku; kontrolnim organom pa le na zahtevanje. Za odvzete in poizgubljene karte (listke) se ne plača nikaka odškodnina.   Dnevne   znamke, ki se ne  uporabijo, ugasnejo.   Za imejitelje dijaških   mesečnih   kart   (listkov) veljajo smisloma  tudi   določila  obratnega reda. Obratno   vodstvo   si   pridržuje pravico, premeniti predstoječa določila.
— Prostovoljno gasilno društvo je imelo včeraj ob osmih zjutraj v stolni cerkvi mašo za umrle svoje člane
— 5400 konj za Angleže pe ljali so od četrtka večer do danes trije posebni tovorni vlaki skozi Ljubljano do Trsta, kjer bodo ukrcani na parobrode. Večina teh  konj pade prej kot ne v plen
— Burom v roke, ostale pa dobe Angleži
— za golaž! Vsaj Ljubljančanje take žele.
— Tujci v Ljubljani.   V Ljubljanskih  hotelih  in gostilnah je bilo me seca oktobra letos 17-10 tujcev; 160 manj kot prejšnji mesec, a 220 več kot v istem lanskega leta.
— Mestna kopel. Od dne 6. do 19. oktobra do 5. oktobra t. 1. oddalo se je v mestni ljudski kopeli vsega skupaj 808 kopel, in sicer za moške 652 ^prsnih 442, kadnih 210), za ženske pa 156 (prsnih 28, kadnih 128).
— + 4°R kazal je včeraj popoldne toplomer na prostem. Praznik Vseh svetnikov je bil vsled ostre burje že prav zimskega značaja. Danes v jutro pa smo imeli slano in samo 1° R nad ničlo.
— Koncert meščanske godbe bo jutri nedeljo 3. novembra ob 8. uri zvečer v gostilni »Miramar« na Starem trgu. Vstopnina 15 kr.
' Jules Verne, veleslavni francoski pisatelj, je zdaj popolnoma oslepel ; narekuje ravno svoj stoti roman.
* Nemški cesar in poslanik Ketteier. Cesar je ustanovil v novi cerkvi v Shanghaju altarsko okno in sicer v spomin v Pekinu umorjenega nemškega poslanika Kettelerja.
* Duhovnik — morilec. Iz Grzy-malova poročajo: V sosednjem kraju je grško-katoliški duhovnik ustrelil nekega orožnika. Trdi se, da je bila kriva umora neka ljubezenska afera, drugi pa pišejo, da nesrečni duhovnik ni bil trezen.
Predsednik Roosevelt in zamorec Washigton. V južnih državah Amerike se še vedno ne morejo pomiriti duhovi, ker je president Roosen-velt povabil na obed pedagoga in pisatelja zamorca Washingtona. Radi tega dejstva se agituje proti predsedniku in se razširjajo agitatorične razglednice.
' Boj med belimi in črnimi Američani. V Balltownu v američanski državi Louisiani se je vnel 28. t. m. boj med belimi in črnimi. Ubiti so bili 3 beli in ubitih 30 zamorcev. Neki zamorec, kateremu so hoteli zapreti gostilno, je ustrelil dva uradnika. Neki zamorski pridigar je hotel na množico streljati, a ustreljen je bil sam, predno je mogel puško sprožiti. Nato se je vnel boj. Zamorci so streljali iz gostilne tako dolgo, da so beli zažgali poslopje. Ko so zamorci bežali, so bili zabodeni ali zadavljeni vsi. Boj se je druzega dne nadaljeval. Šele tedaj so prišli vojaki in napravili red.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 2. novembra. Običajna sobotna seja ministrskega sveta se danes ni vršila. V obče se sodi, da se ministrska kriza, ako obstoji, reši šele, ko se vrne cesar na Dunaj. Cesarjev po-vratek je določen na 7. t. m.
Dunaj 2. novembra. Poroča se, da hoče vlada ustanoviti češko vse-
učilišče na Moravskem, a samo v Kro-mčrižu ali v Prostejovu, kar pa Cehi odklanjajo, češ, da tudi oni zahtevajo, naj se nemško vseučilišče premesti iz Prage v kako provincijalno mesto.
Dunaj 2. novembra. Veliki knez Mihael Nikolajevič je dospel sem in imel dolgo posvetovanje z grškim kraljem.
Gradec 2 novembra Italijanski visokošolci so imeli danes shod, na katerem so demonstrirali za ustanovitev italijanskega vseučilišča v Trstu ter zahtevali, da naj se v Italiji pridobljenim diplomom pripozna popolna veljavnost tudi v Avstriji.
Praga 2. novembra. Listi nadaljujejo svojo polemiko zoper Körber-jevo ministrstvo. „Nar. Listy" pravijo, da se je ministrstvo razkrinkalo kot strankarsko nemško ministrstvo „Hlas Naroda" pravi, da igra vlada s Čehi hazard.
Rim 2 novembra. „Avanti" trdi, da je papež prav nevarno bolan.
Pariz 2. novembra. Francosko turški konflikt je zadobil resnejše lice. Jedna devizija sredozemske eskadre je odpotovala v Levanto. Ta divizija šteje dve oklopnici, dve križarki in tri tor-pedovki. Kam je namenjena še ni po vedano, listi sodijo, da v Smirno, in dostavljajo, da ima nalogo okupirati ta važni pristan in k njemu spadajoči te ritorij za toliko časa, da Turčija ugodi zahtevam Francije
Berolin 2. novembra. „Rheinisch-westphälischo Zeitung" poroča, da je kruto postopanje Angležev provzročilo splošno revolucijo v Kaplandiji. Zlasti je uplivalo to, da so Angleži oborožili zamorce, ki zamorejo zdaj ropati in moriti kolikor hočejo.
London 2. novembra Kitchener poroča, da so Angleži bili pri Bethalu težko poraženi. Buri so jih naskočili z veliko silo in jim vzeli dva topa. 8 častnikov in okrog 60 vojakov je bilo ubitih, 13 častnikov in 156 vojakov ranjenih. Polkovnik angleškega oddelka je v b tki padel.
Narodno gospodarstvo.
Mizarska zadruga v Solkanu pri Gorici, njen pomen, razvoj in njeno delovanje.
(Konec.)
Zaveza zadruge je omejena. Vsak zadružnik mora vplačati 12 kron pristopnine in 300 kron deleža ali naprej ali pa v tedenskih obrokih po najmanj 2 kroni tako, da vplača v treh letih pristopnino in delež. Pristopnina ostane takoj zadružno premoženje in gre v rezervni zalog. Naprej plačane deleže obrestuje se po 5°/o koncem vsakega zadružnega leta. Deleži ki so vplačani v obrokih, se pa ne obrestujejo prej, dokler niso popolnoma vplačani.
Zadruga posluje sedaj v polnem obsegu komaj pol leta. Ustanovila si je uzorno zalogo raznega pohištva v Sol« kanu pri Gorici, kjer se prekupci kakor tudi privatne stranke oglašajo že prav pridno. Vrhutega ustanovila je pod lirmo: Anton Cernigoj, Via Piazza vecchia (Ro-sarso 1) v Trstu svojo lilijalko ter isto založila najbogatejše. Iz Trsta do Alek-sandrije pa je samo še en korak. In tudi do tega bode prišlo, kajti ustanoviti si zalogo direktno v Aleksandriji je jeden glavnih ciljev, katere si je stavila »Mizarska zadruga«. Da bode uspevala ista izborno, to sem utemeljeval že v uvodu, navajajoč doslovno poročila izbornega poznavalca tamošnjih trgovskih razmer dr. Pečnika. In s tem bode našemu solkanskemu mizarju pomagano sila mnogo. Mož potom zadruge prodaja svoje izdelke direktno stranki v Aleksandrijo in ostale kraje na Jutrovem, s tem je rešen vseh židovskih pijavk. To vse uvidevajo dobro tudi drugi mizarji izven Solkana in oglašajo prav pridno svoj pristop v zadrugo, katera jim nudi vse prilike prodati svoj izdelek dobro in zanesljivo. Ugodne denarne zveze »Mizarske zadruge« z domačimi denarnimi zavodi, omogočijo istej izplačevati blago, katero jej dovažajo zadružniki, v gotovem takoj, tako da odpade za zadružnika s tem tudi vsak riziko, In koliko je za vsakega rokodelca vredno, če dobi za svoje blago brez zamude  denar takoj v gotovini, to bode
uvidel pač vsak obrtnik sam. Vsaj so ravno manjše ali večje svote, katere mora naš obrtnik, ki pa sam denarno ni po sebno dobro podkovan kreditirati strankam, jeden glavnih vzrokov, če mu hira obrt. Trgovec, kjer kupuje on suro vino, pritiska nanj in zahteva denar takoj Obrtnik bi tudi plačal, če bi mu plačali odjemalci redno, a ker to ni, zaostaja vedno bolj in bolj. Naravna posledica nerednemu plačevanju pa so visoke obresti, tožbe itd. Tega torej so naši solkanski mizarji sedaj prosti. A ne samo to! Neumornemu delovanju njihovega organizatorja g. dr. Turni se je posrečilo dobiti v najem vodno moč in potrebne prostore ter ustanoviti v Solkanu tik navadnih de lavnic posamezuih mojstrov zadružno tovarno, ki je ravnokar dobila vse potrebne nove stroje in prične delovati v par dneh. Mizarji dobivali bodejo iz tovarne posamezne kose ter iste potem doma sestavili v celoto. In tako se bode izdelovalo potom tovarne pohištvo, ki bode jednotno v modelu in izdelku, kar sedaj, ko izdelujejo delo izključno le rokdelci večinoma brez strojev, ni bilo mogoče.
To bi bil torej splošen obris namena in delovanja »Mizarske zadruge« v Solkanu tik Gorice. Zadruga ustanovljena ni po znanem kranjskem kle rikalnem receptu v strankarske namene marveč jedino le v blaginjo rokodelcev, katere je že ve-večinoma rešila iz rok čilutskih oderuhov. In kljub temu blagemu namenu oblajali so to zadrugo goriški klerik alni listi. — Ne oporekajo sicer njenega blagodejnega delovanja, hrulijo jo pa kljub temu, češ saj je isto ustanovil — dr. T uma. Ne opravijo seveda nič —- in to jih peče.
Našim rojakom pa priporočamo to zadrugo, ki bode postala za razvoj naše domače obrti in trgovine v najkrajšem času eminentnega pomena. Vsakdo kdor rabi kako pohištvo, obrne naj se zaupno do iste, — postrežen bo gotovo dobro in ceno. Dore Vernik.
— Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. V mesecu oktobru t. 1. je bilo vloženo pri »Ljubljanski kreditni banki« na hranilne knjižice in na tekoči račun 649.844 K 40 h, vzdignjenih pa 501.584 K 42 h. Skupno stanje vlog je bilo koncem meseca oktobra 2,853 215 K 60 h.
— Mestna hranilnica ljubljanska. Meseca oktobra 1901 uložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 833 strank 309.569 K 78 h, 773 strank pa dvignilo 491.065 K 24 h.
Darila.
Upravništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila In Metoda. Gosp. dr. Josip Barle, c. kr. notar v Kozjem 10 kron. — Iz nabiralnika v gostilni Mikuževi v Ljubljani 16 kron. — Skupaj 26 kron. — Živeli!
Za Prešernov spomenik. Gosp. dr. Josip Barle, c. kr. notar v Kozjem 10 kron. — N. N. v Ljubljani v Mikuževi gostilni 1 krono. — Go-spica Ivanka Mikuž nabrala 12 K 40 vin. — Skupaj 23 kron 40 vin. Živeli!
Za dijaško kuhinjo v Kranji. Gospa Marija Grasselli porojena Krisper v Ljubljani namesto venca na krsto svoji umrli nečakinji Anici Kri-sperjevi v Kranju 20 kron. — Srčna hvala!
I. Izkaz za leto 1900/1901 darovalcev ,,Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaju".  Slavni deželni zbor kranjski 400 K
— G. Fran Kalister, znan slov. mecen v Trstu je društvu daroval 6000. K, — z naredbo, da se ta svota kot glavnica naloži in da se razdele samo letne obresti. — SI. hranilnica in posojilnica v Ptuju je darovala 1500 K, — si. hranilnica v Mariboru in goriška ljudska posojilnica po 100 K, kmetska posojilnica ljublj. okolice v Ljubljani 60 K, — in gospa Ana Šabec v Trstu 50 K. — Gosp. dru&tv. ustanovnik in drž. posl Ivan Plantan je izročil 40 K, — katere so darovali gg drž. posl.: dr. Andr. Ferjančič, Oskar Gabršček, Iv. Plantan in dr. Iv. Tavčar. — Gosp. društv. ustanovnik in drž. posl. Viljem Pfeifer je nabral 170 K, katere so darovali: Neimenovana dobrotnica 40 K,
g. dr. Jos. Unterlugauer v Gradcu 20 K in gg drž. poslanci: vitez Hugo Berks, dr. Ant. Gregorčič, dr. Mir. Ploj, Viljem Pfeifer, Al. Pogačnik, Fr. Povše, Fr. Robič dr. Iv. Šušteršič, Iv. Vencajz, Jož. Žičkar in dr. Ig. Žitnik po 10 K. — Gospod dr. Ed. Volčič, c. kr. sod. tajnik v Novem mestu, je nabral in poslal 140 K. — Darovali *o: gospod dr. Karol Slane 10 K, — g. dr. Ed. Volčič 4 K. — Po 5 K: gg. dr. Jak. Schegula, dr. Vlad. Žitek;
— po 3 K: gg. dr. Pet. Defranceschi, Fr. Jeraj, Val. Oblak, dr. Alb. Poznik in J. Wester; po 2 K! gg. Dolinšek BI., Gandini V., Graselli L., Guzelj A, Levičnik V., Markič M, dr. Mayer, Medved Jos,. Mencinger J., Munda J, Novak F., Ogoreutz Jos., Ogoreutz R, dr. Pajnič E., Perko Fr., Pfeifer J, Rizzoli Em, Rozman K, Rozman V., Seidl Fr., Skale O., Skalicki A., Skopal H, Šumer dr., Tavčar Jos.. Vadnjal Fr., Vidic Fr., Vrbnik A., Vojska VI., dr. Weibl, - po 1 K: gg. Dekleva Fr., dr. Dolenc M., Frankovič A., Klemenčič J. in Premrov S.
— po 30 K so darovale si. posojilnice: brežiška, černomalJ8ka, v Makolah, po s t on j sk a, v Šmarjah pri Jelšah in vranska. — po 20 K: gg. prevz. mil. knezoškof lavantinaki dr. Mih. Napotnik v Mariboru (društveni ustanovnik), Globočnik pl. So-rodolski Ant. c. kr. vlad. svet. v p., dr. Homan
Aloja. dvorni in sod. odvetnik in stud. j ur. FranC. Sesek na Dunaju, si. posojilnice v Framu, v Logatcu, v Konjicah, v Gor. Radgoni in na Vrhniki. 12 K: g. dr. Vlad. Globočnik plem. Sorodolski, c. kr. dvorni svetnik na Dunaju, — po 10 K: gg. dr. Babnik Janko, c. kr. minist, tainik na Dunaju, dr. Brumen Ant. odv. v Ptuju, Gednih Ant. župnik sv. Duh pri Ločah. Kremžar Alojz mag. svet. v p. na Dunaju, dr. Lastavec Franc Wittin-gau, Pleteršnik Makso c. kr. šol. svet v Ljubljani Sežun Žiga c kr. kontrolor in Stritar Jos ces. kr. prof. na Dunaju, Zupančič Jak. c. kr. gimn. supl. v Ljubljani. — po 6 K: gg. Karba Ajojzij c kr. pošt. azist. in dr. Jos. Mantuani st. aman-nensis na Dunaju, Ferd Seidl c. kr. realčni prof. v < iorici in Zamejic Andrej kanonik v Ljubljani. Najiskrenejša zahvala za toliko blagih darov. -Darove za to društvo sprejema društveni blagajnik gosp. dr. Klem. Seshun, dvorni in sodni odvetnik na Dunaju, I. Singerstr. 7. — Za odbor podpornega društva za slovenske visokošolce na Dunaju: Jak. Pukl, predsednik. Dr. Fr. Vidic, tajnik.
XLIX. izkaz o darilih za Prešernov spomenik.
Prenos . . . 28974 K 56 vin. Hribar Ivan, župan prispevek za
mesec julij............. BO —
Fjrbas Filipina v   Mariboru za
„Moja deca"............ 20 „ — „
Dr.  Bezjak J.   v   Mariboru za
„Moja deca"............ 20  n — n
Podkrajšek Fran v Rajhenburgu
za „Moja deca1-.......... 20 —
Premrov Lud. v Gorici za „Moja
deca"................ 20  „ — „
Bogataj   Fran   v   Kobaridu za
„Moja deca"............ 20 „ —
Klun Štefan v Ljubljani...... 4      — "
Dva Dolenjca, ki sta se pobratila
pri „roži".............. io  . —
Dolničar Fr, v Trbovljah, nabral
ob priliki obiska gospoda župnika Bajca iz Amerike..... 5  „ 60
Konjar J. v Motniku........ 2  „ —
Žagar Drag. v Ljubljani...... 5  „ — "
F. T. v Ljubljani.......... 5„ —
Šavnik K. v Kranji za ,,Moja deca"      20  3 — J| Stiasny Lj., nabral v gostilni P.
Weinbergerja v Zagorju pri Savi     32 , 01 „ Brelih Peter v Cirknem ......       6  „ —
Dr. Zamik Miljutin......... 40  , — _
Hribar Ivan, župan, prispevek za
mesec avgust in september . .    100  „ — „ Domicelj iz Zagorja za „Moja deca-'       4  „ — Sterle 0.   v Zagorju za „Moja
deca"................ 10  „ —
Skupaj . . 29398 K 16 vin
Dr. Josip Stare,
blagajnik.
Razširjeno domače zdravilo.  Vedno .
povpraševanja po „Moll ovem francoskem ž^*"^« in soli" dokazujejo uspešni vpliv tega zdravil:; zlasti koristnega kot bolesti utešujoče, dobro znar antirevmatično mazilo. V steklenicah po K 1 90. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo le k A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik na DUXAJI, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrec av htevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 4 2—15)
Premočna  eiHttlla  mo  «Uotll J Iva.
Zategadelj vporabljaj čistilno sredstvo, katero ne moti postranskih učinkov. To sredstvo ne predru-gači prebavljanja, temveč ga obudi inv krepi; imenuje se dr. Rone balzam za želodec iz lekarne B. Fragnerja, c. kr. dvornega dobavitelja v Pragi. Dobiva se tudi v vseh tukajšnjih lekarnah. Glej inserat! a II (13)
Dež. gledališče v Ljubljani.
Stev. 19. Dr. pr. 1128.
V nedeljo, 3. novembra 1901.
Popoldanska ljudska predstava ob znižanih cenah. Zarrtek ob url.
Mlinar in njegova hči.
Žaloigra v 3 dejanjih. Spisal E. Raupach, posl -venil Fr. Malavašič. Rožiser Adolf Dobrovolny. Štev. 20. Dr. pr. 1129.
Zaeetek. ob '/,*. url. Opera!        Tretjikrat v sezoni: Opera!
Opera v 4 dejanjih Po noveli P. Merimeea spisala H. Melhac in L. Halevy.   Vglasbil Georges Bizet. Kapelnik Bogumil Tomaš.   Režiser Josip Noll i.
Blagajni« s« odpre ob 7. ari. — ZtloUk ob tli%. iri. — lonec i b 10. tri.
Prt predstavi sedaluja orkester »I. c. In kr. pah. polka Leopold II. it. n.
Prihodnja predstava bode v torek, 5. novembra Opera „Glumaci" in ..Nemški ne znajo'1. Spisal Jakob Alešovec
Meteoroiogično poročilo.
VUIna nad morjem 308 3 m. Srednji ».'»eni tlak 78« 0 na
Okt. 1	Cas opazovanja	.Stanje barometra v mm.	Temperatura v °C.	Vet rovi	.1 Nebo
31	9. zvečerj	7421	77	sr. szahod	oblačno ' g
1	7. zjutraj 2. popol.	745 2 7453	4 4 sr. vzjvz. del. jasno ™ 7 8 p.m. jvzh. del. oblač. 3*		
»	9. zvečer	7473	18	ar jvzhod	jasno   j S
2.	7. zjutraj 2. popol.	7480 7465	15 81	sr. s vzhod sr. svzhod	jasno jasno g
Srednja temperatura četrtka in petka: 8 6' in 47°, nor-male: 740 in 7*1*.
Dunajska borza
dne 31. oktobra 1900.
Skupni državni dolg v notah   .... 9850
Skupni državni doli v srebrn .... 9835
Avstrijska zlata renta....... 118-65
Avstrijska kronska renta 4° „   .... 95*50
Ogrska zlata renta 4° „ ....... 118 55
Ogrska kronska renta 4(/...... 93*05
avstro-o grške bančne delnice   .... 1000 —
Kreditne delnice......... 818 —
London vista.......... 239 05
Nemški državni bankovci za 100 mark. 117*15
BO mark............ 23 42
20 frankov........... 19 03
Italijanski bankovci........ 9240
a kr. cekini........... 1131
Priloga ..Slovenskemu Narodu" St 252, dn6 2. novembra 1901.
Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom prijateljem in znancem tužno vest, da je Bogu Vsemogočnemu dopadlo v njegovem nezapopadljivem sklepu našega preljubljenega soproga, oziroma očeta, gospoda
Janka Kalana
c. kr. višjega davčnega nadzornika
danes ob pulu 1. uri ponoči, previdenega s sv. zakramenti za umirajoče, v starosti 46 let, poklicati v boljše življenje.
Pogreb dragega ranjcega bode v nedeljo, dne 3 novembra ob 4. uri popoludne.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v farni cerkvi v Radovljici.
Predragega ranjkega priporočamo v blag spomin, (2409)
V Radovljici, 1. novembra 1901.
Lpnpoldina Kalan. soproga. — TI i I a n.  Zofija,  Danica, Pavel,
otroci.
Zahvaia.
Žalostni   rodbini  Kreut/er in Her ga nt izrekati za izkazano iskreno
sočutje ob času smrti nepozabne soproge, dobre matere, stare matere, gospe
Marije Kreutzer
svojo najprisrčnejšo zahvalo. Osobito pa se zahvaljujemo za krasne vence, poklon-jene spominu drage ranjke, gg. pevcem za ganljivi žalnici pred hišo žalosti in ob odprtem grobu, gg. gostilničarjem, ki so blagi ranjki svetili in nosili vence, slednjič vsem za zadnje spremstvo na pokopališče. (2407) V Ljubljani 2. novembra 1901.
I
Zahvala.
Povodom bolezni in smrti naše preljube hčerke, oziroma sestre in tete, gospodične (2400)
Anice
izkazalo se nam je od vseh strani toliko odkritega sočutja, in nepozabni ranjci toliko ljubezni, da se čutimo dolžne, izreči za to in za mnoge ji darovane pozdrave v cvetkah, kakor tudi za obilno udeležbo na njeni zadnji poti najtoplejšo zahvalo.
Posebno pa se zahvaljujemo slavnemu vodstvu dekliške Bole, njenim ljubeznivim sovrstnicam in vsem, ki so predrago nam pokojnico že med boleznijo obsipali z ljubeznivostmi, in ji izkazali slednjič še zadnjo čast.
V Kranju, dne 31. oktobra 1901.
Žalujoča rodbina Krisperjeva.
lüss-Staufer-jev klej
P
■ v tobolrih in steklenicah
■™     večkrat odlikovan z zlatimi in srebrnimi svetinjami, s katerim se lahko zlepijo zlomljene stvari, ima na prodaj Fran Möllmann v IJ ubija nI. (611-18)
Čokolada
Paris 1900. Cirand Prix.
(23-41)
Povsod na prodaj.
Cacao
I
OstlBOK-
ijino
Brata Eberl
im
1842.
Ljubljana, Frančiškanske ulice 4.
Pleskarska mojstra c. kr. drž. is e. kr. priv. 45 jnlne železnice.
Slikarja napisov.
Stav bin.ska in pohištvena pleskarja.
Prodaja oljnatih barv, lakov In firnsžev
na drobno is na debelo.
Velika izbirka dr. Sohoenfeld-ovih.
barv ▼ tubah za akad. slikarje.
Zaloga
vsakovrstnih oopiöev sa pleskarje, slikarja in zidarje, itedilnega mazila za hrastova pode, karbollneja itd.
Posebno priporočava si. obcinstm najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo sa likanj*
bobnih tal pod imenom „Rapldol". Priporočava se tudi al. občinstva z« vse v najino stroko spadajoče delo v mestn in na de£eli kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
Pri otročjih boleznih
potrebujejo se Cesto kisline preganjajoča sredstva in zatorej opozarjajo zdravniki zaradi milega vplivanja svojega na
MSI
Ikalitna. kislina
katero radi zapisujejo pri želodčevi kislini, škrofeljnih, krvici, otekanji žlez i. t. d., ravno tako pri katarih v sapniku in oslovskem kašljl.
(Dvornega svetnika Löschner-ja monografija o Giesshüb'-Slatini.) (25—2)
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih Spece-rijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
do 300 goldinarjev na mesec
lahko zaslužijo osobe vsacega stanu v vseh krajih gotovo in pošteno brez kapitala in rizike s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbe na: Ludwig Österreicher, Vili., Deutschs gasse 8, Budspsst. (2394—1)
MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETO.
LETNIK XXI. (i901). Izhaja po 41/, pole obsežen t veliki osmerki po eden pot na mesec v zvezkih ter stoji vse leto 9 K ao h, pol leta 4 K 60 h, četrt leta a K 30 h. 50 Za vse neavstrijske dežele n K ao h na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 80 h.
,»Narodna Tiskarna" v Ljubljani.
V poslopju meščanske "bolnice.
Vstop s sadjarskega trga. — (Pogačarjev trg.)
Umetniška razstava I. vrste. Fotoplastično potovanje po celem svetu v polni istini.
Ta teden od 3. novembra do 9. novembra 1.1.
Carigrad.
Velezanimiv pogled po prirodi, plastika in perspektiva. Lahko umljiv, velevažen in dober zemljepis.  Vsi predsodki izginejo, kdor je prvič obiskal to panoramo. Otvorjrno vsak. dan, tudi ob nedeljah In  praznikih,  od  9. ure zjutraj do 9. ure zvečer. (2410) Vstopnina za odrasle -tO h, za otroke, dijake in vojake do narednika tO h.
Tovarna pečij :
in raznih prstenih izdelkov ■
Alojzij Večaj
v Ljubljani, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki Stradon št. 9
priporoča vsem zidarskim mojstrom   in stavbenikom
svojo veliko zalogo najmodernejših pre-čanih ter barvanih prstenih
I>eöiJ
in najtr poznejših
štedilnih ognjišč I
i
lastnega izdelka, in sicer ru-javih, zelenih, modrih, sivih, belih, rumenih i. t. d., po
na|nlzjlh eenah. Ceniki brezplačno in pošt-(1260)   nins prosto. (21)
Žrebanje, 16. novembra!
Glavni dobitek
K 70.000 K 90.000
■e dobe pri (2408)
ljubljanski kreditni banki v tjubljani.
Promese k ogrskim hipotečnim srečkam ä K 4 Promese k zemeljskim kreditnim srečkam a K 4
Meščanske godbe
-<m oddelek m*
5uire jutri i> nedeljo, 3* n0~ uembra v gostilni (2406)
„Jlfliramar".
Začetek ob 7» 8. uri zvečer. Vstopnina 15 kr.
Mlad trgovski pomočnik
se sprejme v trgovino z mešanim blagom.
Istotam sprejme se tudi dolf lo« katero je že trgovine vajeno.
Ponudbe je pošiljati v Škocijan pri Mokronogu pod J. S. št. 6. (2406—1)
„Ljubljanska kreditna banka" loče
spretnega, slovenskega in nemškega jezika popolnoma zmožnega
korespondenta.
Rellektantje, kateri znajo tudi hrvatski ali laški in so absolvirali trgovsko akademijo ali kako srednjo šolo, imajo prednost. Plača po dogovoru.
Ponudbe z dokladi naj se pošiljajo do 10. novembra t. I. ..Ljubljanski kreditni banki". (2399—1)
Ces. kr. avstrijski €fš državni železnici.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. oktobra 1901. leta. Odhod ls Ljubljano juž. kol. Proga čez Trhlz. Ob 12. ari 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussee. Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. mri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selz tnal v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak t Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljnbno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zell ob jezera, Inomost, Bregenc, Curia, Genevo, Pariz, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare Prago, (direktni voz I. in II. razreda), Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Ob 10. uri zvečer osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franaensfeste, Inomost, Monakovo. (Trst-Monakovo direktni vozovi I in 11. razreda.) — Proga T Novo mesto in v Kočevja. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj, ob 1. uri 5 m popoludne, ob 6. ari 55 m zvečer. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga ii Trbiža. Ob 3. ari 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Monakovega, Inomosta, Francens-festa, Solnograda, Linea, Steyra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, (Monakovo-Trst direktni vozopi I. in II. razreda). — Ob 7. ari 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Prage, [direktni vozovi I. in II. razreda), Bndeievio, Solnograda, Linea, Steyra, Pariza, Geneve, Čuriha, Bregenca, Inomosta Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 41 m popoludne osobni vlak s Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 8. ari 51 m zvečer osobni vlak s Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga ls Novega mesta in Kooevja. Osobni vlaki: Ob 8. ari in 44 m zjutraj, ob 2. ari 32 m popoludne in ob 8. ari 35 m zvečer. — Odhod is LJubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. ari 5 m popoludne, ob 6. ari 50 m zvečer, ob 10 uri 5 m le ob nedeljah in praznikih v oktobru, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobra — Prihod v Ljubljano drž. kol. is Kamnika. Mesar i vlaki: Ob 6. un 49 m zjutraj, ob IV uri 6 m dopoludne ob 6. ari 10 m zvečer in ob 9 uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. (1393)
Is6e se
malo stanovanje
s sobo in kubinjo za takoj ali v enem mesecu. (2403—1)
Gostilna in prodajalna
na deželi se da takoj ali pa z novim letom v najem. Več pove Fran Lipah, posestnik v Dobrunjah št. 67, pošta Hrušica pri Ljubljani. (2402—1)
G. J. Steingaesser & Comp,
Miltenberg ob Meni, Bavarsko
želo ponudbo na
smrekove semenske
storže
v celih vagonih.
(2365 -2)
Holandsko-ameriška proga Rotterdam-New-York.
Prihodnje odplutbei
7. nov.   Statendam    11-oo dopoldne. 14. nov.   Rijndam        300 popoldne. 21. nov.   Potsdam      8-30 dopoldne. 28. nov.   Maasdam      2-30 popoldne. Paraiki na 2 vijaka 12.500 ton.
Rotterdam 8302 ton, Statendam 10.320 ton, Potsdam 12.500 ton. (2211—4) Cene v prvi kajiti od 264 K naprej 1 izprista-drugi kajiti od 228 K     „    j niSča 111. razred 197 K 40 h z Dunaja. Pisarne na Dunaj i: Za kajite: I., Kolowratrlng 10;
za ni. razred: IV., Weyringergasse 7 A. Avstr. podružnice v Brnu, Inomostu in Trstu.
Čudovita novost!
325 komadov za 1 gld. 95 kr-
Krasna ura z jako lepo verižico, točno idoča, za katero se daje dve letna garancija. Va-likolepa Laterna maglca s 25 krasnimi podobami. 1 jako fina kravatna igla 8 simili bri-ljantom, 1 krasen kolije iz orient-biserov, patentni zaklep, najmodernej&i nakit za dame, 1 fin usnjati mošnjiček, jako elegantni nastavek za smotke, 1 garnitura ff. double-zlatih manšetnih .in sraj-čnih gumbov, 1 ff. žepni nožec, 1 ff. toaletno zrcalo, belg. steklo v etuiju, 20 predmetov za dopisovanje in Se 200 raznih komadov, vse, kar se potrebuje v hiši. Krasnih 325 komadov z uro, ki je sama tega denarja vredna, pošilja proti postnemu povzetju za 1 gld. 95 kr. razpoSiljalnica
S. Kohane, Krakovo,
postno predalo 99,
(2392—1) Ako ne ugaja, se denar vrne.
Dobre cenene nre
s 3letnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom
HANNS KONRAD _
tovarna za ure In eksportna hiša zlatnln
Most (Brüx) CVsko. Dobra nikelnasta remontoarka . . gld. 3 75 Prava srebrna remontoarka. ...   „ 580
Prava srebrna verižica....... „   1 20
Nikelnasti budilec.......... „  195
Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medalje razstav ter tisoč" in tisoč priznalnih pisem.   (2611—92)
ItS"   Ilustrovnn* katalog tamtonj in poštnine prttmto.
j.^ir Alojzij Erjavec j.Pzor
čreljarski mojster v Ljubljani, Crevljarske ulice 3.
Po večletni skušnji, kakor tudi po dovršenem strokovnem tečaju v Ljubljani c. kr. tehnolo-gičnega obrtnega muzeja na Dunaju mi je mogoče vstrezati vsem zahtevam svojih p. n. naročnikov. Priporočam se prečaatiti duhovščini in si. občinstvu za obilno naročevanje raznovrstnih obuval. Delo je ceno, pošteno in trpežno. V zalogi so razna mazila, voščila za črno in rujavo obuvalo, ter razne potrebščine sa to obrt. 45 Ive se shrinjujejo. — fuijn naredil« uj m priient mm.
Josip Oblak
umetni in galanterijski strugar
na CSUncah št. 9%
fiilijalka: Šelenburgove ulice št. 1
priporoča svojo veliko zalogo strajrareklh del laitnrca Izdelka.
Sprejema vsakovrstna naročila ter jih izvršuje hitro, ceno in kulantno. Istotako izvršuje vsakovrstna popravil« v jantarju, morski peni, kosti, rogu, lesu itd. 45
MODERCE natančno po životni meri
za vsako starost, sa vsaki život in v vsaki faooni @   S§>   @   S8>   ®   priporoča   ®   <§&   ®   <ü ®
UCUDII/ l/CUnA v Ljubljani, Glavni trg
nLNnllV IVCNU/t « ® štev. 17. m ®*
Skladišče zi modno blago, pozamentrlje, trakove, oipke, svileno blago, perilo, e, a a a e klobuk« sa dama, tkana In kratka roba na debelo In drobno. • a m a m
Pekarija in slaščičarna
Jakob Zalaznik
Stari trg št. 21
Tu se dobiva 4krat na dan sveže, ukusno, zdravo In slastno pekarsko pecivo, vseh vrst kruh na vago, prepečenec (Vanille-Zwiebak), kakor tudi
Sörzen kruh^S
hlebčki po tO, 15 In ** kr.
V slasčlčarnlcl postrezarn z najfinejšim nasladnlm pecivom in s finimi pristnimi likerji ter a Vermouth-vlnom. Posebno opozarjam na fine Indijanske krofe in napolnjene zavitke. 45
S/^Y
63
fp
Pod Trančo it. iL
Veliko zalogo
*    % Q priporoča
yh\^^J. Soklič.
"S »« oouvjj. pod JTt)
Dragotin Košak
K zlatar *
45 Ljubljana, Prešernova ulice št. 5,
Velika zaloga
razne zlatnine
In prstanov.
Popravila in vsa v mojo stroko spadajoča dela se ceno in točno izvrse*
Ljubljana, Židovske ulice štev. 4
Velika zaloga obuval
lastnega Izdelke se dame, gospode In otroke
Jo vedno na Izbero. p
VsskerSna naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in sasnamennjejo.  Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlatt. 45
minulimi aaaaaaaaaaaaa
45 § rrvf
Josip Reich ►
likanje sukna, barvarija in > kemična spiralnica ► Poljanski nasip — Ozko ulico it, 4 >
se priporoča srn vsa v to stroko spadajoča a> 45 dela.
Postreiba todna. — Oeae nizke. '
Fran Detter
LJUBLJANA, Statvi trg 6t. 1.
45 Prva in najstarejša zaloga
šivalnih strojev.
Tu ee dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam Bvoje izvrstne slamoreznlce in mlatilnlce, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. — Ceniki zastonj In poštnine prosti.
Avgust Repič, sodar
Ljubljana, Kollzejske ulioe štev. 16
(tt Trnove asa.) izdeluje, prodaja in popravlja vsakovrstne
IWT sode TM)
45
po najnižjih eenan.
Eupuje ln prodaja staro vinsko posodo. | ~*>iSk e^^SBQxV'^'goc^Q^   ooc eocjsoraj^sKc eocie»'aais
Ign. Fasching-a vdove
45 ključavničarstvo
Poljanski nasip st. 8 (Relchova hlia)
priporoča svojo bogato zalogo
sledilnih ognjišč
najpreprostejših kakor tudi najfinejših, z žolto medjo ali mesmgom muntiranib za obklade z pečnicami ali kahlami Popravljanja hitro In
po ceni. Vnanja naročila se hitro izvrse* immm > « mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm
(571-34)
Kdor trpi na padavi bolezni, kröu ali drugih nervoznih bolestih, naj zahteva brošuro o tem. Dobiva se brezplačno in poštnine prosto v Sehwanen-Apothckr, Frankfurt a./lU.
Eckertovažlahtna kupa
(ZEdelra-u-te) (871—15)
—JI* dij etični
L  naravni liker
iz planinskih zelišč, destiliran, prijetnega okusa, želodec krep-čujoč. Na lovu ali pri Izletih vodi primešan izborno okrepča-len. Najbolje priporočeno domače sredstvo.
Češ. kralj. dež. priv.
tovarna za likerje
AltMart, Gradec.
Jos. Leuz
trgovina z deželnimi pridelki na debelo.
Bleseljeva cesta št. 1.
Kupujem po najvišjih cenah
suhe jedilne gobe, sejalni želod, posušen želod, divji kostanj, dobro seno za konje, češmin in sveže smrekove _storže._(2333-2)
Veliki krah!
New-York in London nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se
mi povrne gld. 6-60 in sicer: 8 komadov najfinejših namiznih nožev s
pristno angleško kl inj o; 6 kom. amer. pat. srebrnih vilic iz enega komada;
8 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlie; 12 kom. amer. pat srebrnih kavnih žlic; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemalniea is juho;
1 kom. amer. pat. srebrna zajemalniea za mleko;
6 kom. ang. Viktoria časic za podklado;
2 kom. efektnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čaj; 1 kom. najfin. sipalnice za sladkor.
49 komadov skupaj samo arid. «-CO.
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moCi sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6*60. Ameri-čansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na
wilfa«l*&wl slepariji
zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
svatbeno in priložnostno darilo
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo. Dobiva se edino le v (2116—40)
A. HIRSCHBERG-a
Eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blaga
na Dunajl II., Rembrandtstr. 19 M. Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju,
ali če se znezek naprej vpošlje. Čistilni prašek za njo lO kr. Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina). Izvleeel* Iz pohvalnih pisem.
Bil sem 8 pošiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen. Ljubljana. Oton Bartnach, c. in kr. stotnik v 27. pešpolku.
S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen. Tomaž Rezane, dekan v Mariboru.
Ker je Vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno.
Št. Pavel pri Preboldu. Pr. Kanile Böhm, okrožni in tovarniški zdravnik.
•v f « v
Frlciittiiu naravna
istrska vina
pošiljata po nizki ceni     (2010—1B)
Rebec & Zalaznik, Pulj.
i i
Odda se v najem ali na račun
i I. januvarjem 1902 že čez 30 let
na najboljšem prostoru nahajajoča se
na deželi, s pripravnimi velikimi prostori, kegljiščem, senčnatim vrtom ter ledenico. Gostilna leži sredi trga, ki je postaja južne železnice, s sedežem okrajnega glavarstva, predilnice in topilnice. (2345—4) Ponudbe na upravništvo »Slov. Nar.«.
Specijalna trgovina za fenro
Edmund Kavčič
f LJubljani, Prešernove nlloe, nasproti pošti
priporoča
kavo Santos dobrega ukusa po gld. 1— kilo n    IVellgherry aromatično-
krepkega okusa.....„   T40 „
yy     Plraldj najfinejega okusa    „   160 „ Poštne poslatve po 5 kil franko. Vsakovrstno špecerijsko blago v najboljši kakovosti (12-213; Glavna zaloga J. Klauer-jevega „Trlflava".
Vsak dan sveže
pristne
t
in vsako soboto sveže
ice za peči
(2382—2)
J. Buzzolini
v Špitalskih ulicah štev. 9.
Lastni izdelek. ~WI
Povsod
tudi v najneznatnejsih krajih iščem spretne in prizadevne osobe, ki si po prevzetju nekega zastopstva morejo
S — SO kron na dan prislužiti.
Pouudbe z natančnim popisom sedanjega posla naj se pošiljajo na: „H. Scbalek Dunaj, Wollzeile 11. (2276-3)
iša
v Hradeckega predmestju št 23
v kateri se nahaja že nad 30 let trgovina s kislim zeljem, krompirjem in drugimi deželnimi pridelki, se radi smrti gospodarja proda iz proste roke.
Zraven hiše je tudi lep sadni vrt, Golovec, 2 veliki skladišči, klet, šupa, 4 travniki, gozd in hlev za živino. (2376—2)
Proda se vse skupaj ali pa samo hiša.
Natančneje poizve se istotam.
V aruj svojo ženo!
5C* viako rodbino najratatjš.j rknj«go t otroških udrrabiuJ |i»oč   s»hT»b>i.ni   p;,mi poi,-^ liakr.trio   M  ao Tin.  t ar.tr ■nuakah (odprto 70 Tin.) goapa A Kaiipu. Berlin S. \V   aao IAn-
<Un.tr«.e 6« (:912-17)
Red Star Line, Antwerpen
v Ameriko.
Prve vrste parobrodl. — Naravnost brez prekladanja v New York in v Philadel-phljo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladiji. — Nizke vozne cene.
Pojasnila dajejo:
Red Star Line, 20, Wiedener Gürtel, na Dunaji
ali (1115-19)
Ant. R.ebek, konc agent
v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 34.
Stanje hranilnih vlog:
Rezervni zaklad
nad 300.000 kron.
Mestna hranilnica ljubljanska
na Mestnem trgu
zraven rotovža
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoludne in jih obrestuje po 4 od sto ter pripisuje ne vzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zara-čunila vlagateljem. (mm-m»
ffägT Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Poštno-hranilnione sprejemnice se dobivajo brezplačno.
Saale»
2."
X{v^/11 ^»^ jii jii Jii jf. jf. jii fR.«i«i Jiim^^mmm^m m m m i» m m
f epo prcdivo
kakor tudi
vse druge deželne pridelke
ter
vsako množino suhih gob
kupu|ja) na|dra£|e
•finlon 3(olenc
trgovec v Celji na Štajerskem.
fJaV Kdor ima kaj blaga, naj naznani ceno in kakovost. (2182 H
Pri zlcznli. akrofelnlli, unrlrak bolezni, kožnih Izpuščajih, protlnu, revmmlzmu. pri boleznin v vratu In na pljučih, «tarem knwlju, za slabotne malokrvne otroke priporočam svoj povsod znani In priljubljeni In od zdravnikov veliko priporočani 2106-4)
Lahnsen-ov jedoželeznati
jetri^i trau
(salo lz lilloi II» Jeter),
Ta Jako dobri in vspešno vplivajoči Jetrni tran presega po svoji zdravilni moči vse slične izdelke in novelSa zdravila. Okus jako fin in mil, zato ga jemljo radi veliki in mali brez gabenja ter ga lahko prenašajo. Zadnje leto se je porabilo kakih 80.000 steklenic, kar najbolje izpričuje njegovo dobroto in priljubljenost. Mnogo priznanj in zahval Cena 3 in 6 K, zadnja količina se priporoča za daljäo uporabo. Ozira naj se pri nakupu na tvrdko tovarnarja apotekarja ljahu*en-a v Bremah. V EJiittlJani se dobiva v lekarni pri ,,Mariji pomagaj, na Resljeu cesti št. 1, pri „Orlovi lekarni' , na Jurčičevem trgu St 2, v lekarni pri „Angelju", Dunajska cesta št. 4, lekarna pri ,,*la-tem jelenu", na Marijinem trgu in lekarna pri „Jednorogu'° na Mestnem trgu.
Čudež iz Švice.
Podpisana firma pošlje vsaki osobi kateregakoli stana proti poštnemu povzetja za ceno, kakor je še ni bilo v trgovskem avvtu, to je za samo
2 broni 60 vin,
carine prosto, izvrstno, 24 ur toöno idoöo
uro TjgSQ
s triletnim jamstvom. Vrha tega dobi vsak naročiteij elegantno, fino faconirano verižico brezplačno priloženo. Ako bi ara ne ugajala, se jo premeni ali pa se vrne denar. Pošilja te are jedino le (2401)
zastopstvo za švicarske ure v Krakovu z,
poštno predalo št. 29. ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^
Klobase
a mesene pečene! jetrne, rižove, krvave mmmmmmmmmmammtä dobivajo se a a vsako soboto in nedeljo sveže asa« a a v gostilni a » a os 9
,pri Cenkarju'
a v Gradišči a kjer se dobiva ■■■■■ pristen
in stara brzanka. Na izbero so tudi dobra stara vina na debelo a a a a a in na drobno, a a m a a
Za mnogobrojen obisk se priporoča gostilničar
(2164-6)
prosekar
Franc Slatnar.
A.F
Učenca
sprejme
J. Peternel, urar na Bledu.
Slovenščine in nemščine zmožen ima
prednost. 2375—3)
Odlikovan m kolajno na pariški razstavi leta IttOO.
vrsto 215e"2
tamburic
roča tvrdka
Sijepušin
V NiMkli
n;t Hrvatskem.
Ilustr. ceniki
■e po.šiljttjo m« Eahleto franko.
RONCEGNO
najmočnejša naravna, arsen in železo sodržujoča mineralna voda
priporočana po prvih medicinskih avtoritetah pri
anemiji, klorosi, poltnih, živčnih in ženskih boleznih, mal-ariji itd.
Pitno zdravljenje uporablja se celo leto.
Zaloga v vseh trgovinah z mineralno vodo in v lekarnah. (1906—9)
S. Goldschmidt & sin
r
Odlikovan s kolajno na h udu- J pestanskl razstavi leta ~|
Prrnosllna šteti 11 na oajnjlšea v navadni opremi, kakor tndi z emajlom, porcelanom, z ma-:■ 'lično opažbo, za hiSna gospodinjstva, ekonomije, gostihie in zavode. — Dobivajo se lahko po vsafci renomirani trgovini z železnino. — Kjer ni zastopa, se naravnost pošilja. (923—27)
Vsak dan
surovo maslo
(Theebutter) priporoča       ("2047—8j
DF1. n^er^cirLgrer
trgovina s špecerijskim blagom
Sv. Petra cesta st. 44.
Glasbeno orodje
priporoča
Adolf Stowasser & sin v Gradcu.
Trobila in godala
Izpričane dobrote za nizko eeno.
Popravlja se hitro, dobro in cenö.
Novi ceniki brezplačno. (1995—8)
Stranka brez otrok išče s febru-varjem ali majem 1902
stanovanje.
Isto mora imeti tri sobe, kopalno in poselsko sobo, kuhinjo, shrambo, klet in podstrešje. (2364 —3)
Ponudbe naj se pošljejo pod A- B. na upravništvo »Slov. Naroda«.
I Kašelj utolažijo
preizkušeni in fino okusni (2344 ~2)   Kaiserjevi b
prsni bonboni.
rt"T J t% notarxko overovljenih J i ni I sprl«rval J m m«* i za motov i- I TU %Mprli pri kaslju, hrlpa-vostl, katarju in zattllzenju. Mestu teh ponujano naj se zavrne! Zavoj 20 in 40 vin. Zalogo imajo : Mr. Pr. Mardetschlaeger v Ljubljani, v orlovi lekarni poleg železnega mostu: pri Ubaldu pl. Trnköczyju In v dež. lekarni Milana Leusteka v Ljubljani. V Novem mestu v lekarni S- pl. Sladojevič.
potovalec sc išče.
Potovalec, ki je pri špecerijskih trgovinah na Kranjskem, Južnem Štajerskem in v Istri dobro poznan, ki je razun nemškega jezika tudi slovenščine zmožen in če mogoče tudi laški govori, še mlad in neoženjen, vendar pa resnoben in zgovoren, najde v večjem zavodu dobro preskrbitev. (2393)
Natančneje ponudbe s Ia. izpričevali pod šifro L. A. na Rudolfa Mosse, Dunaj.
Največja in najstarejša zaloga
glasovirjev.
Usojam si cenjenemu p. n. občinstvu v Ljubljani in okolici naj-uljudneje naznaniti, da sem bil radi nakupa glasovirjev in pjjanin osebno na Dunaju pri najzanesljivejših tvrdkah; blajco Je došlo.
Priporočam svojo veliko izbero glasovirjev k nakupu in izposo-jiln. Dalje se priporočam kar najbolj kakor izveden strokovnjak k ubi-ranju in k popravljanju glasovirjev.
S spoštovanjem (1954 —9)
Ferd. ZDrsigra/tiri.
obiralec glasovirjev, zapriseženi cenitelj c. kr. okrajne sodnije v Ljubljani. Postajališče cestne železnice.     Florijanske ulice 50.     Postajališče cestne železnice.
I
Pouk v plesanju.
Svojim velecenjenim znancem kakor tudi p J udaneje javiti,  da  pridem  v ponedeljek, % ter vpeljem svoj zasebni pouk v plesanju v hotelu
j
| (2395)
n. občinstvu si usojam naj-dne 4. novembra zopet v Ljubljano,
,,pri Slonu".
Julij
autorisovani plesalni učitelj.
\
» i i i i
•k
M
m
M
Prednaznanilo.
Usojam si tem potom najuljudneje naznaniti, da bom ^仫b-w»«1.
staroznano pivovarnarsko
f restavracijo Perles i
v Prešernovih (Slonovih) ulicah.
Moje dolgoletne izkušnje kot blagajniški natakar v najvefjih zavodih in zadnja leta kot restavrate"r v Švicariji, omogočujejo mi, da vsirežem vsestranskim zahtevam.
Prizadeval si bom, da z izbornlml Jedili In pljai-umi zado-
voliin popolnoma svoje cenjene goste.
Tudi se dobe jetrne, krvave in pečene mesene klobase.
Za mnogobrojen obisk prosim
z velespoStovanjem
Jric Jtovak
(2373-3) restavrater
v restavraciji Perles in v Švicariji.
1
&
^^^^.^^^  i  i  i  j  i  i  j  j  t  t  t  t  T  T  T  T  T T
■v
Založena 1847.
-Sni Založena 1847. |
Tovarna pohištva J. J. NAGLAS
v Ljubljani 45
Zaloga in pisarna: Tovarna s stroji:
Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan št. 8-10
priporoča po najnižji ceni:
oprave za spalne sobe, oprave za jedilne sobe,  oprave za salone, žimnate mo-droce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd.
(101—73)
pristnih Jos. Reit-hoffer sinov
Pneumatik
katere nudim po Isti ceni. kakor tovarna.
Pristne švicarske žepne ure, budilke, stenske ure, verižice, prstane itd. itd. Namizne oprave (Besteck).
Najboljši šivalni stroji.
Najnižje cene In jamstvo!
Z vsem spoštovanjem
Styria, francoskih Peugeot-, Austria-koles.
urar in trgovec, na Mestnem trgu št. 25, nasproti rotovža.
Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
. Cassermann
krojač za civilne In raznovrstne uradniške uniforme
In poverjeni zalagatelj ces. kr. untf. blagajne dri. železnlo uradnikov
Ljubljana, Šelenburpve ulice št. 4
se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje civilnih oblek in nepre močljlvlh havelokov po najnovejši fa-coni in najpovoljnej&ih cenah. Angleško, francosko in tuzemsko robo ima na skladišču.
Gospodom uradnikom se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor: sablje, meče, klobuke itd., gospodom c. kr. justič-nim uradnikom pa za izdelavanje
talarjev in baretov. 45
Darila za vsako priliko! Frid. Hoffmann
= urar = v Ljubljani, Dunajska cesta
priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst
žepnih ur
zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobre do najfinejše kvalitete po nizkih cenah.
iTOTTOOtl
v žepnih in stenskih arah so vedno v zalogi. 46 Popravile ae Izvršujejo najtočneje.
i Optični zavod
i J. P. GOLDSTEIN
11   Ljubljana, Pod trančo 1
t   I      priporoča svojo veliko zalogo
II vsakovrstnih očal, lovil skih in potnih daljno-|l gledov, kakor tudi vseh Ml optičnih predmetov.
Pl Zaloga fotografičnih aparatov.
XIMI Vsa v to stroko spadajoče popravila Hal   ,n vnanja naročila točno In oeno.
_ _45
n 'T^fT^r^rT ™ " tF ^ff^^ff^^F"
Su<nenih ostankov vedno veiko v zaogi.
1A1
T
Za jesensko in zimsko sezono
se priporoča trgovina s suk-nenim, platnenim in manufak-xxx turnim blagom x <.x x
45
T
Hugo Ihl
XXXI Ljubjani x x x v Špitalskih ulicah it. 4.
Vzorci na zahtevanje poštnine prosto.
97
1112
16
■u. .ilUiiilllllüll.llllU
Delniška družba združenih pivovaren v Žalcu in Laškem trgu v Ljubljani.
prospekt.
Zvesta svojim v lanskej okrožnici navedenim načelom, pričenja Ljubljanska kreditna banka" po svojem enoletnem obstanku, v katerem je prav dobro uspevala, svojo prvo akcijo v večjem obsegu; namreč ustanovitev ^Delniške družbe združenih pivovaren v baleta in Laškem trgu v 1 Jubljttnl*».
Posrečilo se nam je skleniti s posestnikom obeh imenovanih pivovaren pogodbo, ki nam omogočuje spremeniti obe podjetji, katerih izdelki so na Južnem Štajerskem in — zadnji čas tudi na Kranjskem splošno priljubljeni, v delniško družbo.
V to svrho ukrenemo potrebne korake, da dosežemo od vlade dovoljenje za ustanovitev delniške družbe pod imenom:
»Delniška družba združenih pivovaren v Žalcu in Laškem trp v Ljubljani",
katere namen bi bil, obe pivovarni od sedanjega posestnika gospoda Simona Kukeca v Žalcu kupiti in nadalje voditi.
Pivovarna v Žalcu je izdelala po uradnem zapisniku v času pivovarna v Laškem trgu pa v istem času
od 1. oktobra 1898 do 30. septembra 1899 hI 8 935.— hI 10.780.—
»   L.      »      1899 » 30.        »        1900 » 6.590— » 11.970.—
»  1.      »      1900 » 30.        »        1901 » 6.396.—, » 11.270.—
torej v obeh pivovarnah v zadnjih treh letih povprečno na leto 18.GS3 hektolitrov piva. Skupna mera oben objektov znaša
6 ha 26 ar 17 m2, od katerih pripada na Žalec 1 15   ,,  16   ,, , in na Laški trg
5   „     11   h    1 .
Na tem površju zavzamejo poslopja v Žalcu 33 ar in 14 wta9 v Laškem trgu pa 47 ar in 50 m3.
Glede cenitve obeh objektov obrnili smo se do gospoda Bohumila Stanka, pivovarnika in predsednika velike delniške pivovarne v Nusljah pri Pragi, nadalje do gospoda Jana Novak-a, družabnika tvrdke Novak & Jahn, tovarno za opravo pivovaren v Pragi Bubna, katera oba uživata najboljši sloves v čeških pivovarniških krogih.
Oba gospoda odzvala sta se radovoljno našemu povabilu ter se mudila meseca junija poleg dveh naših zaupnikov v Žalcu in v Laškem trgu, ogleduje si natanko obe pivovarni. Iz njunega strokovnega poročila posnemamo sledeče:
Pivovarna V Žalcu je urejena za letno izdelavo §000 hI piva.
Varnica je napravljena za 40 hI litja in zelo praktično izvedena; potrebno vodo daje vodnjak v pralnici in je kakovost te vode za izdelavo piva izvrstna.
V kvasilnici je dvajset sodov za kvašenje ä 20 hI; kleti za zalogo imajo pa prostora za 2800 hI. Sladarnice so tri manjše podzemeljske in jedna večja nadzemeljska.
Po nazoru izvedencev se letna produkcija piva v Žalcu z malimi investijskimi stroški lahko zviša na 15.000 hl. V ta namen morala bi se na že reservovanem prostoru sezidati nova sladarnica in popolniti klet za zalogo po načrtu, ki je že izgotovljen.
Pivovarna V JLašk.eni trgu ima varnico za 70 hI litja, in novo dosti dobro izpeljano kvasilnico s 24 sodi za kvašenje. Kleti za zalogo imajo prostora za 4500 hI, so v dobrem stanju in opremljene s primernimi ledenicami. Sladarnica je na levem bregu reke Savinje v hiši, v katerej je tudi pivovarniška restavracija.
Potrebno vodo dajo trije studenci, katerih dva sta na lastnem svetu, tretji glavni in najvišje ležeči pa na tujem svetu; vendar je vporaba istega zemljeknjižno zavarovana.
Pri sedanji uredbi kvasilnice in kletij za zalogo se lahko sklepa na letno najvišjo produkcijo ll.OOO lil: vendar bi bilo po nazoru gospodov izvedencev mogoče s primernim zvekšanjem kletij in z napravo nove sladarnice v neposredni bližini glavnih objektov zvišati produkcijo do 25.000 hI.
Glede plodonosnosti obeh pivovaren si dovoljujemo na kratko sledeče navesti:
Cena izdelovanja piva v obeh pivovarnah pride povprečno na K 15.90 za 1 hI (v tej ceni so obseženi že vsi stroški za režijo in amortizacijo) prodajna cena je pa 19.93 : tedaj ostane pri vsacem hetolitru K 1.1."» dobička, pri čemer se niti ne računa, da je za pivo v steklenicah cena veliko večja.
Kakor spredaj navedeno, znaša letna poprečna produkcija obeh pivovaren 1§.653 hI. Ako se vpošteva 12" Otno osušenje, ostaja za prodajo 46.495 hI piva in to množino je računati pri sestavljanju kalkula za plodonosnost podjetja.
Na podlagi predidočih številk in nameravanega delniškega kapitala v neobhodno potrebnem znesku 600.000 bi se že pri neiz-premenjeni produkciji obrestoval delniški kapital z 11.3%, ter sta naša izvedenca trdno prepričana, da poslovni uspehi obeh pivovaren s spredaj navedeno izpremembo in spretnim vodstvom postanejo še mnogo ugodnejši.
Gospoda izvedenca cenita obe pivovarni s posestvom vred, nadalje vštevši vso opravo, sode za zalogo in prevažanje, vendar brez fundusa instruetusa na 500.000. Fundus instruetus, pivo, slad in hmelj bilo bi posebej vpoštevatij
Gospod Simon Kukec, posestnik tvrdke S. Kuketz, se nam nasproti zavezuje, da prepusti novi delniški družbi obe svoji pivovarni v Žalcu in v Laškem trgu z vso opravo, kakor spredaj navedeno, nadalje z vsem fundusom glasom dveh inventarijev, katera imamo v rokah, za skupno svoto K 550.000 in se izjavlja pripravljenim udeležiti se z jedno tretjino delniškega kapitala pri novi delniški družbi.
Z ozirom na to, da se bode moralo prevzeti tudi pivo in zaloga druzega blaga še posebej, zvišal se je delniški kapital na H. OOO.OOO. razdeljen v 3000 popolnoma vplačanih se na imejitelja glasečih delnic po K 200, od katerih prevzame 1 „ to je lOOO delnic ä K 200 tedaj za K 'iOO.OOO. gospod Kukec kot plačilo, tako da ostane za subskripcijo samo SOOO delnic a K 900*
Priglasila za delnice podjetja pod tvrdko:
„Delniska družba združenih
v Žalcu in v Laškem trgu v Ljubljani"
2.)
1902 po 4%;
sprejema
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
od 20. olrto"bxsL <3.o "všteTTŠI iS. ziOTrezscLtora, t, 1. (2286-3)
in veljajo za subskripcijo naslednji pogoji: Vsak subskribent dobi glasom svoje prijave pripadajoče delnice v nominalni vrednosti, to je a K 200.
Pri subskripciji se mora vložiti za vsako podpisano delnico H #© Kavcije, katera se obrestuje od dne vplačila do 31. marca ostalih 14 IGO je plačati po prejemu oblastvenega dovoljenja za ustanovitev te delniške družbe v obrokih, katere bode določila »Ljubljanska kreditna banka«.  Ako bi se ostali znesek vplačal po 31. marcu 1902, je zavezan vsak subskribent plačati ob enem 5°'„ tekočih obresti od tega dneva naprej.
3. ) Delnice so udeležene užc pri poslovanji od 31. marca 1909 nadalje.
4. ) V slučaju, da bi kak subskribent v določenem roku ostalih K 160 z odpadajočimi obrestmi pri blagajni »Ljubljanske kreditne banke« ne plačal, konča njegova pravica do subskribiranih delnic, ter je »Ljubljanska kreditna banka« opravičena razglasiti, daje vplačana kavcija zapadla.
5. ) Po dovršenem uplačilu subskribovanih delnic bodejo se iste izročile gospodom delničarjem z tekočim dividendnim kuponom opremljene in na imejitelja se glaseče delnice.
6. ) Po preteku za subskripcijo določenega roka in po dovršenej razdelitvi bode »Ljubljanska kreditna banka« obvestila subskribente, koliko delnic je odpadlo na njihove prijave.
7. ) Ako bi se nameravana delniška družba iz katerega vzroka koli najdalje do 1. oktobra 1902 ne ustanovila, je »Ljubljanska kreditna banka« zavezana pri njej vplačane kavcije s 4°0 obrestmi od dne vplačila p. n. subskribentom vrniti, s čemer se pravica do izročitve delnic in zaveza k prejemu taistih konča.
Ljubljana, dne 19. oktobra 1901.
Cjubljanska kreditna banka.
,,i:ii:.:.-iiiiiiiriiii!iiiB!iP!in!ihi;iii!!iiii!!mi m
'•MM|i||!1H|l|!!"i:il!|l;i:i
m
iimiuiiMPi'i'itiiiiiii 'iiilli ■ illiiiii||iiiiiiiiii'i'it'tii|iiii!||>' ■ iMiiniii'iiiiMi'iip-ii'n'iii!"■ llh'iiM|iiMii'"i!»iiiim
8285
Prodaja in razposojevalnica glasovirjev in harmonijev.
Sv. Petra cesta 6. X-ö-io/bljstrxsi Sv. Petra cesta 6.
Največja zaloga glasbenega orodja.
Zastop dvome tvrdke bratov Stingl na Dunaju.        \ \
Ubiralec glasovirjev v glasbenih zavodih: »Glasbena Matica" ter „Filharmonicno društvo" (2231—4) v- Ljubljani.
Častna dclalnlca za popravljanje.
Najboljše črnilo sveta!
Kdor hoče obut al o ohraniti lepo ble&čeCe in trpežno, naj kupuje
Fernolendt čreveljsko črnilo
za svetla obutala samo
(24-41)
Fernolendt creme za naravno usnje.
Dobiva se
C. kr.
pnv.
p o v sodi.
tovarna ustanovljena 1832. leta na Dunaji.
Tovarniška zaloga: Dunaj, I., Schulerstrasse št. 21.
Radi mnogih posnemanj brez vrednosti pazi naj se natančno na moje ime
g? St. Fernolendt. 55
1 gostilne.
Ijudno naznanjava vsem svojim cenjenim obiskovalcem kakor tudi
spoštovanemu občinstvu, da sva se preselila iz
grelsetove gostilne v Streliških ulicah
v gostilno „pri Jfrvatu
na Dolenjski cesti št. 5
ter se priporočava v daljno naklonjenost
Z vsem spoštovanjem
J rančiška in avgust pavšek.
M
(23S9 - 2}
Živiienska zayarovalnica v Gotha.
s
Stanje zavarovanj dne 1. septembra 1901:
801 Vi milijonov mark.
Bančni fondi 1. septembra 1901: 2631 „ „
Dividenda v letu 1901: 29 do 128%, letne normalne premije, po starosti zavarovanja.
K pristopu vabi
(422-10 Ed. Mahr.
]VajiKYFstxiejši? priznan o najboljši
jekleni plugi na 1, 2, 3 in 4 str-gala, brone za travnike in mah, členka ste in diagonalne, krožčasti ali gladki jekleni poljski valji, se-jalni stroji „Agricola", originalni amerikanski rerižasti sečni stroji za travo, deteljo in žito, g rublje za seno in žetev, obračala za seno, patentov oni sušilni pristroji za sadje in zelenjavo itd. Stiskalnice za grozdje in sadje, kakor tudi za druge namene, mlini za sadje in grozdje, stroji za mečkanje grozdja (Trauben rebelmasehinen) stiskalnice za seno in slamo, za ročno go-nitev, stoječe ali prevozne, slamo-rezni stol s patentov an im vrtilnim krožnim mažitnikom, z lahkim hodom, prihrani se kakih 40°/, moči, prenosne štedilnokotlene peci, pa-
rilniki za klajo, izbiral-niki, strgala
za koruzo, mlini za debelo moko, rezalnice za repo, naju o ve j še
čistilnice za žito, mlatilni-ce spaten to vati im vrtilni m krožnim mu tilnikom za gonitev z roko, vlom t i (geplom) ali s paro, vitli (gepli) za vprego 1— (» uprežnih žival i j, Hamodelavne patentovane trtne brizgalnice ,,Si-phonia" za uničevanje grintovca in krvnih uši, kakor tudi vse druge gospodarske stroje izdeluje po najnovejši, nagradeni konstrukciji
layfarth &. Co.
c. in kr. izključno pat. tovarna gospodarskih strojev, železolivnic,
parnih fužin. (2282—2)
Ustanovljeno 1872.    Dunaj II/l Taborstrasse št. 71.     750 delavcev.
Nagrajena več kakor s 450 zlatimi, srebrnimi in bronastimi kolajnami na vseh večjih razstavah.
Natančne kataloge in nebrojna priznalna pisma gratis.  Zastopniki in preprodajalci se iščejo.
A 137/1/5
(2397)
tt sklicevanje ostalinskih upnikov.
C. kr. okrajna sodnija v Ribnici poživlja vse upnike, kateri imajo kaj terjati iz zapuščine dne 15. julija 1901 brez oporoke umrlega Jožefa Koširja, posestnika iz Travnika štv. 122, občina Loški-Potok, da naj se dne 19. novembra t. 1.
oglase pri c. kr. notarju g. Ignacu Gruntarju v Ribnici, ter svoj zahtevek napovedo in dokažejo, ali do tega dne svoje prošnje tusodno pismeno vlože, sicer bi do zapuščine, ako bi s poplačanjem naznanjenih terjatev pošla ne imeli nobene pravice več, razun, kolikor jim pristoja kaka zastavna pravica.
C. kr. okrajna sodnija Ribnica
dne 30. oktobra 1901.
Slaščičarnica R. Kirbisch-a
v Ljubljani *
Fave di inorti, vsesvetniske
priporoča prav posebno
£ Kongresni trg
štruce, pince, potice, j ako fino pecivo k čaju, suhor, karlovarske oblatke, vafelne, veliko izb er o najboljšega in najfinejšega peciva, torte in bonbone; dalje najboljši kompot in marmelado, najfinejši čaj, rum, arak, konjak, najfinejše likerje, razna desertna vina, kakor tudi vina iz c. kr. dvorne kleti na Dunaji. (2313-4) Vsakovrstna naročila za mesto in zunaj se izvršujejo najskrbneje in točno.
Štv. 27C9.
Jubilejske ustanove.
Podpisana zbornica razpisuje za leto 1901 oseninafst Cesar FrnilC JIoxcfovili ustanov ■ 8 po 50 kron in 10 po 20 kron za onemogle obrtnike vojvodine Kranjske, in pet cesarice Elizabete ustanov po 40 kron, za onemogle uboge vdove kranjskih obrtnikov.
Prošnje naj se pošljejo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani do 30« novembra t« 1. Priloži naj se jim od župnijskega in občinskega urada potrjeno dokazilo, da je prositelj obrt samostojno izvrševal, da sedaj zaradi onemoglosti ne more več delati in da je ubog, oziroma da je prositeljica onemogla uboga vdova bivšega samostojnega obrtnika.
V Ljubljani, dne 29. oktobra 1901. (2404)
Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko.
I Na Najvišje povelje Njega & c. in kr. apost. Veličanstva.
XXXIV. c. kr. državna loterija
za civilne dobrodelne namene v tnstranski polovici.
Ta loterija,
edina, ki je na Avstrijskem dovoljena po postavi.
obsega 16.404 dobitke v gotovini, v skupnem znesku 442.900 K.
Glavni dobitek:
200.000 kron v gotovini..
Srečkauje se vrši nepreklicno 12. decembra 1901 IÖT  Srečka stane  1 krono. ~3g£Q
Srečke se dobivajo v oddelku za državne loterije na Dunaju III., sprednja Zollamtsstrasse 7, v loterijah, tabačnih trafikah, davkarijah, brzojavnih in železniških uradih, me-nalmcah i. t. d. Načrti srečkama za kupovalce brezplačno. (2308—1)
Srečke se pošiljajo poštnine proste.
C. kr. dohodna loterijska direkcija.
Oddelek za državne loterije.
Važno!   Za Važno! gospodinje, trgovce, živinorejce.
Najboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, f otoerrafiene aparate in potrebščine, klrurglčna obvezila vsake vrste, sredstva za desinfekcijo, vosek in paste za tla itd. — VeLka zaloga najfinsjšega ruma In konjaka. — Zaloga svežih mineralnih tod In solij za kopei. 45
Oblastv. konces. oddaja strupov.
posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, soliter, enejan, kolmož, krmilno apno i. t. d. Vnanja naročila izvršuj o o se točno in solidno.
Drogerija ß nton KanC
Ljulljana, Seleirturgove ulice it. 3
F*. F, Kmfm
45
urar, trgovina z zlatnino in srebrnino
Ljubljana, Stari trg št. 28
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih evlearsklh žepnih In stenskih ur. Nikelnasta remontoar ura. ... od gld. 1*90. Srebrna cilinder remontoar ura „ B 4*—. Trgovina vseh optlenlh predmetov t očal, barometrov, termometrov, daljnogledov. Popravila bs izvršujejo .natančno in z Jamstvom.
Anton Presker
krojač in dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov
Ljubljana, Sv. Petra cesta 16
priporoča svojo veliko zalogo
gotovih oblek za gospode in dečke, 45 jopic in plaščev za gospe,
nepremočljivih havelokov itd.
Obleke po meri se po
najnovejših uzorcih in po najnižjih cenah solidno in najhitreje izgotovljajo.
Prodaja na drobno in debnio. Ceniki brezplačno.
Klobuke
najnovejši facone
priporočam p«
J. S. Benedikt
45
Ljubljana, Stari trg, tik moje " glavne prodajalne na voglu.
»Angleško skladišče
Ljublana
vogal Sv. Petra in Resljeve ceste št. 3
Ljubljana
prodaja že seda) po
znižanih božičnih cenah.
V celih vagonih po 100 meter-sklh stotov s Skal nudi
Brikets
vagon blizu 22000 kom. za 140 K.
Premog v koscih
za 32 kron
na vse železniške postaje, izvzemši one na progi Spodnji Dravograd-
Celje,        (2099- 6)
Škalski rudokop za premog
Velenje (Juž. Štajersko.)
M. L. Barborič
v Jt ovem mestu
glavni trg v hiši g. pl. Fichtenau-a
priporoča svojo zalogo raznovrstnega blaga po najnižji ceni. Na izbero ima: ovrat nlke, kravate, srajce, rokavice, nogavice, predpasnike, bluze, spodnja krila, zimske čevlje, galoše.
Nadalje fine mufe, male in velike boe, baržun, svilo itd., sploh vse v to stroko spadajoče reči za lišp in pripravo za šivilje in krojače. (2284—3
Najboljša uporaba
Kar največ In najfinejšega
surovega * * * masla!
l^-f— Le mogoče, če se •j^VjSJK* mleku odvzame ii ^-^       smetana po
Alfa-Separator-ju.
500 prvih priznanj;
v Parizu 1900 „Grand-Prix".
iu milijona laciti strojev v rabi!
Uravnujejo se pasterizerske naprave za transport mleka.
Se lahko prenaša na planino.
Vsi drugi stroji za mlekarstvo*
Popolne oprave za dobivanje sirotke na roko in parno moč.
♦ •   Načrti   proračuni.   • o»
(470)    Akcijska d.užba (3ß)
Alfa-Separator
Dunaj, XVI. Ganglbanergasse 29.
Ceniki, poučne brošure brezp lačno.
Odda se
(2385 - 2)
trgovin z mešanim fal&goi
v večjem okraju pod dobrimi pogoji.
Kje? pove upravni.štvo »Slov. Nar.«.
Sloveči profesorji zdravilstva in
zdravniki priporočajo
kot   /• loiltf
in (tU »/hii-
JhJoc«-, dalje kot |»rrliMY-
IJ t*nje in <«*-
li'xiin od-
prtje poßpe
^ tinkturo
lekarnarja Piccoli
v Ljubljani
dvornega založniki Nj. Svetosti papeži
Sujoče sredstvo posebno onim, tci trpe" na navadnem
U'l*-WIl«'lll
Razpošilja se proti povzetju v Skatljicah po IL 12 in veö stekleniCic. (1368-4H)
Op. Rose balzam I
HEHn>  za želodec -4BBBBHI
iz lekarne MH
1B.F!IAG.\KU-Jiirl>rnsl |
je že več kakor 30 let občno znano domače zdravilo slast vzbujajočega, pre-bavljanje pospešujočega in milo odvaja-jočega učinka. Prebavljanje se pri rednem uporabljanju istega sredstva okrep-čuje in obdržuje v pravem teku.
SVARILO! ~3M Vsi deli anbalaže imajo zraven stoječo postavno
deponovano varstveno znamko.
(■lavna zaloga:
ek arna B, Frcgrerja v Prag,c l&Äjr*
,.j»rä rrnrm orlu-
Praga, Mala Strana, ogel Nerudove ulice.
Velika steklenica 2 K, mala 1 K. ——i Po pošti razpošilja se vsak dan. == Proti vpošiljatvi K 256 se pošlje velika steklenica in za K 160 mala steklenica na vse postaje avstro-ogerske monarhije poštnine prosto. Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske. V Ljubljani se dobiva pri gg. lekarjih: G. Piccoli, U. pl. Trnköczy, M. Mardet-a Schläger, J. Mayr. (1742-26
gl
Smrekove storže
kupuje po najvišji ceni (2357-3)
Ivan Majdič v Kranju.
Kmetska posojilnica ljubljansko okolico
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Knezovi hiši, na Marije Terezije cesti št. 1
obrestuje hranilne vloge po
4Vlo
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama ca vložnike plačuje. Uradne ure: razun nedelj in praznikov vsak dan od
8.—12. ure dopoludne. (2603—44)
Poštnega hrani I ni onega urada štev. 828.406. Telefon štev. 57.
v Zgornji Šški l#2t**tfaM    ün^BHl  v ZšornJ' Šišk pri Ljubljani.     f liilUl     1311 rtUI    pri Ljubljani.
se priporoča slavnemu  p. n. občinstvu za izvrševanje kompletnih sobnih pohištev, kakor tudi posameznih komadov hišne oprave po vzornih načrtih v najmodernejšem slogu. (2396-1)
Tudi se ondi nahaja v zalogi že gotovo pohištvo iz orehovega  lesa, jako  lepo  izgotovljeno  in  po zelo ———-      nizkih cenah. - -
Franja meršol ig;
priporoča svojo bogato zalogo pričetih in izvršenih ženskih ročnih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških potrebščin, ter
raznega drobnega blaga — vse po zelo zmernih cenah. (1331-20) Monograml in risarije se v poljubnih boj ah in slogih vvezujejo na vsa-keršno blago. — Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip NollL
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
3