Primorslu
Št. 101 (14.847) leto L
—• ■''TOTI HNFVNIK le začel izhaiati v Trstu 13.
A A
£ ŽNICA
60090S01
Hranilna pisma
koraki vašega gospodarjenja
JE 1 P-P»132
75 BANCA D! CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
ČEDAD - Ul. Ristori 28 • Tel. 0432/731190
1300 LIR
POSINMA PlAČANA V GOTOVN SPED. IN ABB.POST.GR. 1/50%
PETEK, 15. APRILA 1994
Gorica: po starem, čem slabše
Marko Marinčič
Troedina koalicija Kartela svoboščin bi ob ponovitvi rezultata, ki so ga gibanje Forza Italia, Severna liga in, loCeno, Nacionalno zavezništvo dosegli na političnih volitvah, dobila na občinskih volitvah v Gorici absolutno večino s 55 odstotki glasov. Matematika pa se vedno ne ujema s politiko. Med programi teh sil so tudi velike razlike, na občinskih volitvah igrajo važno vlogo lokalne teme in kandidati, začenši z županskim.
Demokratična Gorica torej še ni izgubila tekme za občino, Čeprav je jasno, da ne bo lahko zajeziti vse bolj arogantne desnice. Te že itak majhne možnosti uveljavitve odprte in demokratične Gorice pa so se vCeraj še zmanjšale po odločitvi Ljudske stranke, da se odpove povezavi s silami centra in levice, ki so oblikovale transverzalno zavezništvo. Taka koalicija bi - Ce bi seveda izbrali uglednega županskega kandidata - lahko bila alternativa desnici.
Toda voditelji Ljudske stranke te možnosti Gorici ne nameravajo ponuditi. Vklenjeni ostajajo v vizijo permanentno vladajočega centra (in sebe v njem) in zavračajo logiko bipolarnosti, ki jo prinaša večinski sistem. K sodelovanju snubijo gibanje Forza Italia in mu ponujajo izbiro med dvema opcijama: centri-stiCno, ki bi - tudi po ljudeh, ki spet silijo v ospredje - v novi preobleki oživljala stare pet-strankarske koalicije, ali desničarsko, ki bi ponovila zmagovito koalicijo na političnih volitvah. V prvem primeru bi nadaljevali po starih tirnicah, v drugem nas najbrž Čaka še slabše.
Tolaži nas le še zelo tanka nit upanja, da vodici ne bodo nasedli staremu ali prastaremu v novi preobleki. Goriški katoličani imajo demokratične in solidarnostne korenine, ki segajo globoko v preteklost in se nikakor ne ujemajo z divjim liberizmom nove desnice. Bodo ta in drugi odprtejši deli družbe znali kljub Ljudski stranki najti v povezavi z levico kandidata in program, ki bo ponudil Gorici alternativo? Do 12. junija bo to izredno
bo namreč volilna kampanja le kronika napovedane smrti.
težko, a druge izbire ni. V nasprotnem primeru
RIM / DANES SE NA PRVI SEJI PO VOLITVAH SESTANETA POSLANSKA ZBORNICA IN SENAT
Irene Pivetti in Marco Scognamiglio kandidata večine za predsednika
\/ poslanski zbornici razpolaga desničarsko zavezništvo z zadostno večino, v senatu pa ne Polemike zaradi izbire kandidatov, v vrstah večine pa v glavnem le dolžnostno zadovoljstvo
RIM - Po dolgotrajnih pogajanjih med komponentami je Kartel svoboščin vCeraj zjutraj dokončno izbral kandidata za predsedstvi senata in poslanske zbornice. Za predsedstvo senata bo tekmoval predstavnik Forza Italia prof. Carlo Sognamiglio, za predsedstvo zbornice pa se bo potegovala mlada predstavnica Lige Irene Pivetti. Dokončni dogovor so vCeraj zjutraj dosegli liderji treh glavnih komponent Kartela Silvio Berlusconi, Umberto Bossi in Gianffanco Fini.
Izbiri kandidatur sta izzvali plaz kritik opozicije in senator južnotirolske SVP Roland Riz je vCeraj popoldne sklical sestanek vseh skupin, da bi preveril, ali je vsaj za predsedstvo senata mogoCe izoblikovati kandidaturo, ki ne bi bila tako izrazito strankarsko profilirana. Toda poskus je spodletel, kar je prispevalo k novemu naelektrenju klime. O tem priCa rezek Bossijev odgovor, da ga »prav niC ne briga«, Ce bi Sognamiglio v tekmi za senat poražen. Pa tudi v zbornici kandidatura Irene Pivetti ne navdušuje niti vseh komponent desnega zavezništva. Marco Pannel-la Pivettijevi očita »nekaj protisemitskih poudarkov« (na te očitke so se sklicevali tudi Židje, ki so kritizirali to izbiro), liberalec Alfredo Biodi, ki se je tudi sam potegoval za predsedstvo zbornice, pa meni, da se s tako nekvalificiranim kandidatom šibi prestiž parlamenta.
Včeraj pa sta odstopila z mest notranjega in zunanjega ministra Nicola mancino in Beniamino Andreatta, ki sta bila izvoljena za načelnika parlamentarnih skupin Ljudske stranke. Toda vlada je zavrnila njuna odstopa, ker bo v kratkem morala v celoti vrniti mandat.
Na 2. in 3. strani
IRAK / TRAGEDIJA OB 1RASKO-TURŠKI MEJI
Američani pomotoma sestrelili dva ameriška helikopterja
Piloti ameriških lovcev so mislili, da gre za iraška helikopterja v prepovedanem zračnem prostoru - 12 smrtnih žrtev
IRBIL, VVASFUNGTON - Dve ameriški letali vrste F-15 sta pomotoma sestrelili dva ameriška helikopterja. »Okoli 15.30 po tamkajšnjem Času sta letali vrste F-15 pomotoma sestrelili dva helikopterja vrste Blackhavvk, ki sta nato strmoglavila približno 56 kilometorv od Irbila,« so sporočili v Pentagonu. Ameriški predsednik Bill Clinton je novinarjem pred Belo hišo povedal, da je bilo v helikopterjih najmanj 20 ljudi. »Menimo, da je bilo v helikopterjih 12 elanov posadke, vemo pa tudi da je bilo poleg njih še nekaj ljudi,« je povedal Clinton. Ameriški obrambni minister William Perry je dejal, da so bili v dveh helikopterjih poleg ameriških Častnikov, še dva britanska, en francoski
in drugi častniki iz zavezniških držav. Da sta med žrtvami dva Britanca je potrdil tudi britanski obrambni minister Malcolm Rifkind, ki je na obisku v Pentagonu. V Parizu so sporočiti, da je bil na enem od helikopterjev tudi francoski Častnik. Helikopterja sta letela v okviru akcije za zaščito kurdskega prebivalstva na severu Iraka ki poteka že od konca zalivske vojne oziroma od aprila 1991, letati pa sta nadzorovli spoštovanje prepovedi letenja severno od 36 vzporednika. Poveljnik ameriških oboroženih sil general John Shalika-shviti je dejal, da sta pilota ameriških letal menila, da gre za iraške helikopterje vrste Hind in ju sestrelila z najmanj dvema raketama. V bližini inci-
denta je bilo tudi ameriško izvid-niško letalo Awacs. Sprva so iz Ankare sporočili, da sta helikopterja sestrelili dve iraški letali. Iraška agencija Ina, ki jo sprejemajo v Nikoziji, je prenesla sporočilo visokega iraškega predstavnika, ki je zatrdil, da iraške oblasti o incidentu na severu države ne vejo ničesar. Predstavniki iraških Kurdov so še pred incidentom povedati, da so imeti napovedan sestanek z ameriškimi, francoskimi, britanskimi in turskimi Častniki, ki so biti iz mesta Zakho namenjeni v Salahud-din.
Skupina izvedencev je že prispela na kraj nesreče in doslej našla 12 trupel, ki pa jih še niso uspeti identificirati. (Reuter, AFP)
V Nemčiji nižje obresti
FRANKFURT -Nemška centralna banka Bundesbank je sklenila, da bo zmanjšala obrestno mero za Četrt odstotka. Eskomptna mera je od danes 5 odstotkov, lombar-dna mera pa 6, 50 odstotka. Nemški banki so slediti osrednji zavodi Avstrije, Belgije, Nizozemske, Danske in Švice, banca dtitalia pa še ne.
Na 28. strani

TURČIJA
SIRIJA
Zakho
Mosul*
Smer
helikopterjev
Akurah
IRAN

Kraj
sestrelitve
36. vzporednik
IRAK

_________ZADNJA VEST_______________
Pri Rimu preprečili atentat na skesanca
RIM - Karabinjerji so sinoči preprečili bombni atentat v neposredni bližini Rima. Upravnik bencinske črpalke je ob cesti opazil tri z dračjem pokrite sumljive zavoje in je obvestil karabinjerje, ki so bombo razstrelili. Eksplozijo so slišali veC kilometrov daleC.
Zaenkrat še ni mogoCe ugotoviti, kdo je bil tarča atentata. Preiskovalci vsekakor menijo, da je bila bomba namenjena mafijskemu skesancu Salvatoreju Contomu, ki stanuje v bližini in ki se je vsak veCer po tistui cesti vraCal domov. Vendar tega karabinjerji še niso potrdili in bo treba verjetno počakati na konec preiskave. Vsekakor naj ba na kraju našli tudi delce naprave za daljinsko sprožitev bombe.
Danes v Primorskem dnevniku
Srečanje SKGZ-Severna liga
Problemi sodelovanja ob meji in zaščite manjšine so bili v središču pogovorov na videmskem srečanju med delegacijama SKGZ in Severne Lige- ■
Stran 3
Delavci Sv. Marka pri županu
Delavce Tržaškega arzenala sv. Marka je vCeraj sprejel tržaški župan Illy in jih ob navzočnosti občinskih odbornikov in načelnikov svetovalskih skupin pozval k realizmu.
Stran 5
Nogomet: italijanske ekipe najuspešnejše
V evropskih nogometnih pokalih so imele doslej največ uspeha italijanske ekipe. Inter in Parma sta finalista pokala UEFA oziroma pokala pokalnih zmagovalcev, Milan pa je v polfinalu pokala prvakov.
Stran 26
Trgovci in vojna na Balkanu
Tržaški trgovci upajo v hitri konec vojne na Balkanu, sicer pa opozarjajo, da je dotok kupcev odvisen tudi od odnosa, ki ga ima mesto do njih.
Stran 27
RIM / KARTEL SVOBOŠČIN JE IZBRAL SVOJA KANDIDATA, OPOZICIJA PA NAPOVEDUJE OSTER SPOPAD
Senat bo danes prizorišče bitke med večino in opozicijo
RIM - Kopja se bodo lomila v senatu. Visoki dom italijanskega parlamenta bo danes prizorišče bitke, od izida katere bi lahko bila odvisna tudi kandidatura Silvia Berlusconija za mandatarja za sestavo nove vlade. Novoizvoljena senat in poslanska zbornica se bosta namreč danes sestala na prvi seji, glavna točka dnevnega reda pa je izvolitev predsednikov. Kartel svoboščin, ki je izbral vCeraj svoja kandidata - predstavnika Forza Italia prof. Carla Scognamiglia za senat in mlado predstavnico Severne lige za poslansko zbornico - se bo pomeril z opozicijo, ki bo nastopila s svojimi kandidati. V zbornici ima Kartel svoboSCin absolutno večino in možnost, da bi Pivettijeva prodrla je precejšnja, medtem ko v senatu Kartel nima večine. O predsedniku senata bo zato odločalo Četrto glasovanje, ki je balotaža med najbolje uvrščenima kandidatoma.
Spopad bo oster, ker bo šla - Ce se stvari ne spremenijo - vsa opozicija v Čelni spopad s Kartelom svoboščin. To je pokazalo tudi včerajšnje popoldansko srečanje med zastopniki vseh političnih skupin, za katerega je dal pobudo senator Južnotirolske SVP Roland Riz. Riz se je odločil za to potezo, da bi preveril, ali je mogoče v senatu izvoliti predsednika, ki ne bi bil samo izraz enega ali drugega tabora, paC pa bi bil odraz širše palete sil in bi zato predsednik »super partes«, ki bi za vse - večino in opozicijo - jamstvo nepristranskosti. Toda prizadevanje za dogovor je spodletelo, ker je opozicija podprla dosedanjega predsednika Givannija Spadolinija, ki mu najodločneje nasprotuje Severna liga.
Zelo verjetno je zato, da bosta za predsedstvo senata tekmovala prof. Scognamiglio kot kandidat Kartela svoboščin, na drugi strani pa Giovanni Spadolini kot kandidat opozicije. Bitka pa bo v marsičem lahko vplivala na usodo bodoCe vlade, kajti Ce bi kartelu svoboščin ne uspelo prodreti, bi zaCel parlamentarno pot s pekočim porazom, poleg tega pa bi njegova vlada v senatu stalno izpostavljena prepihu. Zato je prav bitka za senat odločilnega pomena za desno zavezništvo.
Kartel je po dolgem dogovarjanju Sele vCeraj opoldne uradno izbral svoja kandidata. O moC-nosti zbližanja stališč se je govorilo sicer že v sredo zveCer, vendar tedaj še niso bila presežena vsa nasprotja. Dokončni dogovor so vCeraj v uradu Belusconijevega odvetnika in novopečenega senatorja Cesareja Previ-tija dosegli liderji treg
glavnih komponent Kartela, Silvio Berlusconi, Umberto Bossi in Gian-franco Fini. K dogovoru je prispeval tudi predstavnik Lige Francesco Enrico Speroni, ki je vCeraj dopoldne umaknil lastno kandidaturo za predsednika senata. S tem je odprl pot sporazumu in izbiri prof. Carla Scognamiglia, ki naj bi v namenih Kartela zbral poleg glasov večine tudi nekaj glasov opozicije. Toda že omenjeni sestanek, ki ga je sklical sen. Riz, kaže, da se to ne bo zgodilo. Liga se je tako zadovoljila s kandidaturo za predsedstvo poslanske zbornice, ki je po Ustavi tretja funkcija v državi. In za kandidata določila mlado Irene Pivetti.
Izbiri pa nista izzvali samo ostrih kritik opozicije. Tudi v večini marsikdo ni bil zadovoljen. Predvsem Krščanski demokratski center, ki je raCunal vsaj na predsedstvo poslanske zbornice, ostal pa je praznih rok. Pomisleke pa Irene Pivetti vzbuja tudi Marcu Pan-nelli, po katerem je »preblizu katoliškim integra-listom, zato pa na predkocilskih stališčih in tudi s protisemitskimi poudarki«. Pa tudi lider Severne lige je pod veCer krepko ohladil dopoldansko odločno podporo kandidaturi prof. Scognamiglia. Kaj pa se lahko zgodi, Ce bi bil poražen, so silili vanj novinarji. »Absolutno me ne briga, ni mi mar...« je bil odrezav »senatur«.
Skratka bitka je Se odprta in zgodilo bi se lahko še marsikaj.
Vojmir TavCar
Rektor univerze Luiss »sposojen« politiki
RIM - »Sprejemam kandidaturo, ker mi tako narekujeta dolžnost in Cut odgovornosti.« Profesor Carlo Scognamiglio, ki ga je Kartel svoboščin kandidaral za predsednika senata, je bil na poti iz Milana v Rim, ko je bila njegova kandidatura uradno potrjena. Med telefonskim pogovorom z novinarji ni skrival zadovoljstva, ker so mu kolegi izkazali tolikšno zaupanje, obenem pa je pripomnil, da je »ekonomist in zato morda primernejši za druge zadolžitve«.
Rektor rimske univerze Luiss, ki je bil pred dvema letoma prvič izvoljen v senat kot neodvisen na liberalni listi in ki je v zadnjem Času postal eden od glavnih gospodarskih izvedencev Berlusconijeve parlamentarne ekipe, je izrazit primer profesorja, ki je bil izposojen politiko in ki to začasnost spreminja v stalnost.
Znanci in prijatelji ga opisujejo kot simpatičnega in iskrenega Človeka, ki je strokovno podkovan in ki je med vsemi predstavniki Forza Italia najbolj izkušen, obenem pa tudi dokaj blizu tradicionalnemu establishmentu in centrom oblasti. Kot je zapisal v kratki biografiji za Na-vicello (publikaciji, ki objavlja kratke profile vseh parlamentarcev), ima za sabo veC kot 50 strokovnih publikacij, po nalogi bivšega zakladnega ministra Guida Carlija pa je pripravil prvi naCrt za privatizacijo državnih podjetij, ki sta ga nato osvojila Giuliano Amato in Piero Barucci. Sedi v uprav-
nih svetih številnih podjetij (bil je podpredsednik založniške hiše Rizzoli-Corriere della sera, sedaj pa predseduje podjetju BuUdtalia) in je znan v gospodarskih krogih, širša javnost pa ga je spoznala med volilno kampanjo, ko je bil eden na številnih televizijskih oddajah glavni antagonist sedanjega proračunskega ministra Luigija Spavente.
Carlu Scognamigliu je Kartel svoboščin naložil nelahko nalogo, da s svojim ugledom in osebnostjo pridobi v senatu poleg glasov Kartela (ki nima absolutne večine) Se podporo senatorjev drugih skupin in tako zagotovi dovolj glasov sebi za izvolitev, a tudi vladi, da ne bi v senatu izpostavljena stalnemu prepihu. (VT)
Resnobna predsravnica katoliškega integralizma
RIM - Na vprašanja novinarjev je odgovarjala resno in tiho, navidez mirna. In tudi pred televizijskimi kamerami ji ni uSel niti nasmešek. Irene Pivetti, ki jo je kartel svoboščin izbral kot kandidata za predsednico poslanske zbornice, se ni izneverila liku mlade, a kljub temu stroge predstavnice Severne lige in lombardijskega katoliškega integralizma.
Samo nekaj minut prej se je v preddverju zbornice za trenutek spozabila, ko je zvedela, da je njena kandidatura dokončno prodrla. »Lepo ste mi jo zagodli,« je ganjena in z nasmeškom na ustnicah ustavila pogajalca Lige Roberta Maronija. »Res lepo, vrgli smo te v vodo in sedaj se boš morala naučiti plavati,« jo je zavrnil Maroni. »Upam, da mi bo uspelo, vsekakor pa smo v Božjih rokah,« je vidno ganjena in Se nasmejana odgovorila mlada poslanka.
Toda ganjenost je trajala le nekaj trenutkov, nasmešek na ustnicah pa je splahnel še prej. Irene Pivetti je takoj spet nadela svojo resno masko in zaCela odgovarjati na vprašanja novinarjev. Pri tem je poudarila, da je njena kandidatura izraz večinske koalicije, glasov drugih političnih sil pa vsekakor ne bi zavrnila.
Irene Pivetti se je rodila pred 31 let v Milanu. Diplomirala je iz sodobne literature na milanski Katoliški univerzi in bila med animatorji gibanja katoliških študentov. Nato je ubrala novinarski poklic in bila je urednica Ilustriranega leksikona italijanskega jezika. Politično se je
približala Severni ligi in skupaj s sen. Giuseppom Leo-nijem vodi Ligino katoliško konzulto. V zbornico je bila prvič izvoljena pred dvema letoma.
Ce bo njena kandidatura prodrla, bo najmlajši predsednik poslanske zbornice v italijanski povojni zgodovini in eden najmljaših predsednikov parlamenta v svetu na sploh. Prevzela bo mesto, ki so ga zasedli vidni predstavniki italijanskega političnega življenja (od Giovannija Gronchija do Sandra Perti-nija, od Pietra Ingraa do Nil-de Jotti in Giorgia Napolita-na), vendar kaže, da je primerjava ne plaši. »Vem da sem zelo mlada,« je včeraj rekla, »vendar se hitro uCim.« (VT)
OB URADNEM ZADOVOLJSTVU PREDSTAVNIKOV VEČINE
Več kritik kot pohval na račun predsedniških kandidatov
Pravi plaz kritik na račun Pivettijeve in njenega domnevnega integralizma in celo antisemitizma - Opozicija obljublja bitko v senatu
RIM - Predstavniki desničarskega bloka izražajo zadovoljstvo nad imenovanjem, ki je v resnici marsikoga razočaralo: predvsem v Severni ligi, ki je do zadnjega zahtevala zase predsedstvo senata. Nad osebnostjo Carla Scognamiglia sicer nima nihče pripomb, niti v vrstah opozicije (kjer pa napoveduje bitko za alternativno kandidaturo, ki bi lahko zbrala Širšo podporo), medtem ko so agencije vCeraj kar bruhale izjave iz raznih strani proti kandidaturi mlade Irene Pivetti za funkcijo, ki so jo v preteklosti opravljale prestižne osebnosti, od Sandra Pertinija do Nilde lotti.
Opozicija oporeka kandidaturam Kartela svoboščin predvsem zato, ker ni prodrla tako imenovana »institucionalna« kandidatura, ki bi jo podprl širok krog ne samo večinskih sil. »Gre za hudo napako,« je mnenje Maria Segnija, liderja Pakta za Italijo. »Zamudili smo veliko priložnost. Sklep Kartela je sicer legitimen, zdi pa se mi bolj vezan na inte-
rese nekega bloka kot na širše interese države.«
Tudi tajnik DSL Achille Occhetto je negativno komentiral kandidaturi: »V poslanski zbornici ji bomo zoperstavili našo kandidaturo, Čeprav ima večina moC, da izvoli svojega kandidata. V senatu pa se bomo borili, ker izvolitev Scognamiglia ni prav nic gotova.« Bolj piker je bil predstavnik SKP sen. Cossutta: »Izbira se mi ne zdi resna.« Pierluigi Castagnetti, predstavnik Ljudske stranke in bivši ožji sodelavec Mina Martinazzolija, pa je izrazil prepričanje, da Pivettijeva in Scognamiglio v resnici nista prava kandidata Kartela svoboščin in ne bosta izvoljena. Vsekakor Ljudska stranke ne bo glasovala zanju, tudi zato, ker ju je Kartel imenoval, kot Ce bi bil gospodar parlamenta in države.
Samo predsednica Ljudske stranke Rosa Russo Jervolino je iz vrst opozicije pozitivno komentirala izbiro, pri Čemer pa dodala, da ne gre za politično, ampak zgolj osebno
oceno.
Toda najbolj kritičnih ocen je bila deležna, kot reCeno, kandidatura Irene Pivetti za predsednico poslanske zbornice. Najbolj strupen komentar je dal zeleni Massimo Scalia: »Odkar je Kaligula proglasil konja za senatorja, se ničemur veC ne Čudim«. Zelo kritičen pa je bil tudi Marco Pannella, ki bi moral sicer vstopiti v novo večino (nekateri ga celo napovedujejo kot novega zunanjega ministra), a ne bo volil za Pivettijevo, »ker je blizu integrali-stom, ima prekoncilska stališča, povrhu pa še kaže poudarke antisemitizma.«
Obtožba antisemitizma prihaja tudi iz vrst opozicijskih sil, kjer spominjajo na polemiko,-ki jo je Pivettijeva svoj Cas sprožila proti milanskemu »Zidovskemu dokumentacijskemu centru. Po mnenju skupine progresisticnih poslank Pivettijeva ne bo znala »zajamčiti verski mir, omikano sožitje in spoštovanje manjšin«.
POLITIKA / Z IZJEMO SKP IN PSI
Progresisri se v parlamentu ne bodo ločevali
RIM - Poslanci in senatorji, ki so bili izvoljeni 27. in 28. marca na listah pro-gresistov, bodo v obeh vejah parlamenta imeli enotni skupini. Izjemo bodo predstavljali edinole parlamentarci SKP in PSI, ki pa nameravajo tesno sodelovati z glavnino levice v parlamentu.
Do tega sklepa je prišlo vCeraj na zasedanju v nekem rimskem hotelu, ki se ga je udeležilo vseh 213 poslancev in 122 senatorjev, izvoljenih na listah progresistov. LoCenim parlamentarnim skupinam so se odpovedali DSL, zeleni, Demokratsko zavezništvo, Orlandova Mreža in krščanski socialci. Kot je poudaril elan vodstva DSL Massimo D’Alemma, je odločitev za skupni parlamentarni skupini logična
posledica skupnega nastopa na volitvah. Kot reCeno, pa se s tem niso strinjali predstavniki SKP in PSI, pa Čeprav iz različnih razlogov. Prvi so menih, da bi brisanje razlik v levici pomenilo krajšnico, ki ne vodi nikamor, drugi pa se niso Čutih, da bi socialistično tradicijo tako rekoC ukinih.
Omenimo naj, da se je pojavil tudi že kandidat za predsednika skupine progresistov v poslanski zbornici. To naj bi bil dosedanji predsednik poslanske zbornice Gioigio Napohta-no. Vrste progresistov pa je vCeraj nekoliko razgibala vest, ki je prišla iz Milana, po kateri Nando Dalla Chiesa zapušča Orlandovo Mrežo, in sicer z namenom, da bi prispeval k gradnji »nepostkomuni-stiCne« levice.
RIM / PRVO ZASEDANJE NOVIH ZBORNIC POSVEČENO IZVOLITVI PREDSEDNIKOV
Danes se začne nova zakonodajna doba
Varnostni ukrepi pred vhodom v palačo Montecitorio, kjer zaseda poslanska zbornica (telefoto AP)
RIM - S prvim zasedanjem senata in poslanske zbornice se bo danes Uradno zaCela XII. zakonodajna doba, s katero naj , bi Italija tudi formalno prestopila iz prve v drugo republiko.
Novi parlament, prvi, ki je bil izvoljen pretežno z večinskim volilnim sistemom, je v primerjavi s prejšnjimi korenito prenovljen. VeC kot polovica poslancev in senatorjev je povsem novih, nove so stranke, za katere so kandidirali in novi bosta vlada in večina, ki bosta vodili državo, saj bo v njiju prvič zastopana tudi skrajna desnica. Toda vse-rnu novemu navkljub se je uvod v drugo republiko 1 . povsem zgledoval po obredih in prijemih prve. Dolgi in naporni sestanki, nekateri javni, drugi tajni, za izbiranje kandidatov za predsedstvi senata in poslanske zbornice, prerekanje, prepiri, nategovanje vrvi in konCno kompromisne rešitve. Vse po scenariju, ki je bil že uveljavljen, ko so na italijanski politični sceni kraljevali Ciriaco de Mita, Giulio Andreotti, Amaldo Forlani, Bettino Craxi in ko je bil vsak uvod v novo mandatno dobo naprezanje vrvi in iskanje kompromisov med de-, rnokrscanskimi strujami in socialistično stranko.
Protagonisti so bili tokrat drugi (lider Forza Ita-lia Silvio Berlusconi, vodja Severne lige Um-berto Bossi, koordinator Nacionalnega zavezništva Gianfranco Fini), predstava pa je bila podobna. Najprej srečanja pribočnikov, ki naj bi pripravili teren in nato »srečanje na
vrhu« treh glavnih voditeljev, ki so vCeraj dopoldne v uradu odvetnika Cesareja Previtija dosegli dokončni sporazum. Prizorišče srečanja je bilo sprva tajno, ko pa so ga novinarji »izvohali«, se je pločnik kaj kmalu napolnil s kronisti, fotoreporterji in televizijskimi snemalci, ki so naskočili tri liderje ob koncu sestanka. In v gneči, v kateri tudi varnostniki treh politikov niso skoparili s komolci, je eden od novinarjev obležal nekoliko obtolčen na tleh. NiC hudega menda, razen malo strahu.
Poleg gneče na pločnikih pa je srečanje med Bossijem, Berlusconijem in Finijem omogočilo tudi kompromis o kandidaturah. Za predsednico zbornice se bo potegovala 31-letna Irene Pivetti, ki je doslej pri Ligi vodila katoliško konzulto, za pred-
sedstvo poslanske zbornice pa bo tekmoval rektor univerze Luiss, ekonomist Carlo Scognamiglio.
Najtežjo nalogo ima prav Scognamiglio, ker Kartel svoboščin v senatu nima večine in ker pravilnik dopušča samo štiri glasovanja. Za izvolitev v prvih dveh krogih je potrebna absolutna večina senatorjev, za izvolitev v tretjem krogu absolutna večina prisotnih, medtem ko je Četrti krog balotaža med najbolje uvrščenima kandidatoma. Kartel svoboščin upa, da bo s kandidaturo prof. Scognamiglia pridobil dovolj glasov za njegovo izvolitev, obenem pa tudi razširil večino, tako da ne bo vlada v senatu stalno na prepihu.
S kandidaturama Scognamiglia in Pivettijeve so sile Kartela svoboščin dosegle kompromisno rešitev. Severna liga se je
odpovedala predsedstvu senata (kaže, da je Ligine-mu kandidatu Francesco Speroniju krepko nasprotoval predsednik republike Oscar Luigi Scalfa-ro) in se »zadovoljila« s predsedstvom poslanske zbonice, ki je po pomenu tretja funkcija v državi. Nacionalno zavezništvo se iz politične oportunosti ni potegovalo za nobeno od teh dveh mest, praznih rok pa je ostal Krščanski demokratski center, desno krilo bivše Krščanske demokracije, ki se je pridružilo Kartelu svoboščin.
Vprašanje pa je, ali bo ta kompromis zadostoval za utrditev pozicije Kartela svoboščin. Ni skrivnost, da si je predsednik Scalfaro želel potrditev dosedanjega predsednika senata Giovannija Spado-linija, ker bi bil nadstrankarski. Na ta naCin bi
lahko Scalfaro lažje zaupal Silviu Berlusconiju premierski mandat. In Berlusconi se je potegoval za Spadolinija, toda zaradi ostre opozicije Lige je moral pristati na kompromisno rešitev.
Sedaj se zastavlja vprašanje, ali bo Scogna-migliu uspelo zbrati dovolj glasov za izvolitev in za razširitev vladne koalicije. Ce se bo to zgodila, bo vlada Kartela svoboščin imela tudi v senatu zagotovljeno večino in mirnejšo plovbo. V nasprotnem primeru, Ce Scognamiglio ne bi prodrl, bi se parlamentarna pot za desno koalicijo zaCela s porazom, ki bi lahko postavil v dvom tudi Berlusconijevo kandidaturo za premiera. Odgovor bo znan najpozneje jutri - po tretjem ali Četrtem glasovanju.
Vojmir Tavčar
SREČANJE DELEGACIJ SKGZ IN SEVERNE LIGE
Meja naj bo dejavnik miru in stičišče kultur
Poudarjen pomen sodelovanja s Slovenijo v obojestransko korist - Vloga manjšin
VIDEM - V Vidmu sta se na sedežu Severne lige sestali delegaciji Slovenske kulturno-go-spodarske zveze in deželne Severne lige, ki sta ju vodila predsednik Klavdij Palčič in senator Roberto Visentin.
Predstavniki SKGZ so vodstvu Severne lige obrazložili položaj in pričakovanja slovenske narodnostne skupnosti, katere osnovna vprašanja ostajajo tudi na prehodu v »drugo republiko« nerešena. Manjšinska problematika bo torej skupno z vprašanjem sožitja v obmejnih krajih neizbežno eden izmed problemov, ki se jih bo moral pospešeno lotiti novoizvoljeni italijanski parlament.
Delegaciji sta soglašali z oceno, da je potrebno tako v deželi Furlaniji-Julijski krajini kot v vsedržavnem merilu utrjevati zavest, da je položaj obmejnih krajev ključnega po-
mena za stabilno in Čedalje bolj odprto mejo, ki naj omogoča splošen razvoj sodelovanja med Italijo in Slovenijo v obojestransko korist.
Po zatonu ideoloških pregrad, ki so v preteklosti prepogosto zavirale razvoj sosedskih odnosov, je povsem logično -je bilo reCeno na srečanju - da je treba iskati novih poti, ki bi zagotavljale pogoje za nemoten pretok blaga in dobrin, ter tako iz meje dolgoročno ustvariti resurz, ne pa problem. Meja naj bo tako dejavnik miru in ustvarjalno stičišče različnih kultur.
Na srečanju je bila v tem okviru podčrtana vloga manjšin, slovenske v Italiji in italijanske v Istri, ki ju je treba obravnavati kot vitalen in povsem naraven vezni člen v odnosih med sosednjima državama ter sestavni del okolja, v katerem prebivata in delujeta.
Klavdij Palčič
Sen. Roberto Visentin
Predsednik deželne vlade Travanut optimist o usodi koalicije
TRST - Predsednik deželnega odbora Renzo Travanut (DSL) je kljub volilnim izidom, ki niso nagradili deželne politične koalicije, kolikor toliko optimist nad usodo svoje vlade. Napadi in kritike, ki jih je doživela koalicija takoj po volitvah, so po njegovem mnenju sad propagande bolj kot jasnih političnih kritik. Travanut je ta staliSCa zagovarjal na sinočnji okrogli mizi v tržaškem krožku Gambrinus, kjer je po začetnem uvodnem posegu odgovarjal na vprašanja publike.
Predsednik Travanut je pozval stranke in Širšo javnost, naj ocenjujejo delo deželne uprave na osnovi konkretnega dela in ne skozi strankarska oziroma ideološka očala. Izrazil je upanje, da bo koalicija, ki je v deželni skupščini manjšinska, vzdržala pred političnimi pritiski in da bo lahko še nekaj časa nadaljevala svoje delo in izvajala svoje programske obveze. Do kdaj bo lahko to delala, pa Travanut seveda ni mogel napovedati.
OGLEDALO
Antifašizem ne le kot miselna kategorija
J
Ace Mermoua
VroCa italijanska debata o bodočih manifestacijah ob 25. aprilu (dnevu osvoboditve Italije) vzbuja različne misli in občutke. Nisem zgodovinar, vendar tu ne gre le za neko zgodovinsko resnico. V pričujočem Članku se bom izognil tudi perečemu vprašanju, kaj pomeni danes revizija preteklosti. Dejstvo je, da preživlja Evropa trenutke, ko vsaka nacija globoko zajema iz svoje preteklosti, se do nje ponovno opredeljuje, obuja mite in tudi zle duhove. Vse ima svoje razloge, vendar me ob besedah fašizem in antifašizem pretrese predvsem nekaj zelo aktualnega, otipljivega in vidnega. Zato sem prepričan, da ima antifašizem danes svoj smisel, ki pomeni veC kot disput o naši bližnji preteklosti. Fašizem kot Cisto določen zgodovinski pojav je za mojo generacijo že podedovan spomin. V takratne dogodke se želim poglobiti s tisto distanco, ki je nemogoča za generacijo, ki v nespeCih nočeh še sliši krike iz Rižarne. Obstaja pa tudi moj (nas) antifašizem, ki ni le miselna kategorija, ampak trpek občutek in nanj mislim opozoriti.
■ Skrbi me vedno večja količina nasilja, ki vsak dan znova eksplodira v naši skoraj neposredni bližini, plaši me nasilje, ki se kopici med nami in v nas. Predvsem pa me pretrese spoznanje, da se vse to dogaja na »normalen« način in da se vse to nasilje vključuje v normalne življenjske ter civilizacijske tokove in procese. Naj-veCja strahota tega stoletja ni nasilje kot tako, saj obstaja že od zore človeštva. Strahotni pa so poskusi, da neko nasilje, neki masaker predstavimo znotraj logike normalnih procesov. Konec koncev lahko razumemo tudi balkansko vojno kot predvidljivo posledico razpada določenega sistema, kot sad neke civilizacijske »nedoraslosti« in kot spopad skoraj plemenskih interesov. S tem si »zrela« Evropa in Evropejci umijemo roke in dušo; k temu dodamo se nekaj pietete do beguncev in »tamkajšnja« vojna že ni več naša stvar. To je naša tragična zmota, kot je tragična zmota podzavestno ali zavestno prepričanje, da se lahko tamkajšnjemu in tukajšnjemu nasilju izognemo z nekimi lahkotnimi, skoraj ludiCnimi vrednotami. Individualizem, osebni uspeh, »kupi zlata« in »koža gladka« so šibek urok proti kipečemu nasilju, netolerantnosti in izključevanju drugih. Vesele sanje o krizi, ki jo bodo zasenčile luCi uspeha, so mizema utvara bogatih in ubogo upanje revnih. Sam po sebi se mi ponuja paradoksalen primer, ki na žalost utemeljuje moj pesimizem.
V živem spominu hranim emotivno reakcijo Trsta ob nasilni smrti Saše, Marca, Daria in pozneje Mirana. Vidim dolge vrste občanov pred deželnim sedežem RAI, vidim množico, pred katedralo sv. Justa, sliSim besede preprostih ljudi, ki vrejo iz dna srca. V žalosti upam, pa se ti v nekaj tednih vse prevrže. Danes vedno isti, stari in od sovraštva zaslepljeni del Trsta ponovno ploska izjavam »novih« politikov, ki pravijo, da noCejo Slovenije v Evropsko unijo, da je treba zaustaviti pogajanja o nadgradnji Osimskega sporazuma, da je vprašanje mej odprto. Tokrat nimajo podpore kakih italijanskih nostalgikov, ampak vodilnih mož države. Kakšna pieteta vendar! To so podobni razlogi, zaradi katerih so padli moji kolegi.
Nasilna je tudi drobne vsakodnevna praksa: odpusti, človeško razvrednotenje neuspešnih, prepotentni medčloveški odnosi, netolerantnost do drugačnih ali samo do tistih, ki mislijo drugače. Nasilni so revansizmi in populizmi, nasilna je tekmovalnost, ki želi brcniti tekmeca z igrišča. Celo prenosni telefoni so nasilni, ko jih ne potrebuješ za delo, ampak vrtiš v restavraciji številke samo zato, da daješ slutiti sosedom, koliko sveta obvladaš (to je seveda najmanjše in najbolj banalno nasilje, vendar vsebuje vse znake 'nadvlade’).
Proti vsem tem in drugim oblikam nasilja se ne moreš zoperstaviti z lahkoto bivanja, z nezavezujoCim odnosom do življenja, z medlimi in hipnimi vrednostnimi lestvicami. Tu je potreben antifašizem kot zavezujoč pakt, kot prepričan pristanek na globoko etično zasnovano družbeno in medčloveško pogodbo. Te pa ni brez tolerantnosti, brez spoštovanja drugega, brez solidarnosti do tistih, ki niso »uspeli«. Ni ga namreč boga, ki bi nam podaril deželo, kjer so vsi uspešni in potešeni; kjer je volja do moCi utihnila, ker smo je prijetno siti. To je lahko danes moj antifašizem, ki- prihaja iz spomina na to, kar je fašizem bil, iz izkušenj, kar fašizem je in iz skrbi za to, kar morda fašizem bo. Ni me strah, da bi se komu zdel podoben kakemu katastrofisticnemu intelek-tualCiCu. Dajmo, izključimo iz našega miselnega obtoka temaCne misli, podrimo slutnje in sanje, oprimimo se banalnega pragmatizma, ki se zrcali v (zafrkljivem) geslu »Imeti danes, nemudoma, sedaj«. Kaj bo potem jutri? Odgovora ne bi prepuščal zvezdam, ampak previdneje smiselnemu in neretoriCnemu antifašizmu.
STANDREŽ / SEJA DEŽELNEGA GLAVNEGA ODBORA ZSKD
Za sodelovanje z matico brez ideoloških usedlin
»Manj politike in ideoloških razhajanj, več resnično človeških in življenjskih odnosov« - Nives Košuta deželna tajnica Zveze
STANDRE2 - Odnosi ter splošni kulturni pretoki med zamejstvom in matično Slovenijo ne potekajo tako, kot bi morali in kot bi zahtevale razmere. Prevečkrat se ti odnosi omejujejo na stike med političnimi vrhovi, to sodelovanje pa je prepojeno z ideološkimi usedlinami, ki omejujejo oziroma negativno pogojujejo normalne odnose med manjšino in matico. To stališče je prevladalo na seji glavnega odbora Zveze slovenskih kulturnih društev, ki je bila posvečena prav težavam v odnosih znotraj slovenske .ljubiteljske kulture.
Ljudi, ki so angažirani v naših kulturnih društvih gotovo zanima, kaj delajo in kaj menijo Kučan, Janša in Peterle, ne sprejemajo pa dejstva, da se vse skupaj omejuje na tako, kličemo jo izključno politično oceno odnosov. Mnoga zamejska kulturna društva in skupine namreC, kljub težavam, še vedno vzdržujejo zelo tesne in žive stike z ljubiteljsko kulturo v ma-
NOVICE
tiCni domovini. Večkrat veC zaleže kulturni nastop, sodelovanje med šolami ali športna prireditev kot obisk te ali one politične delegacije v Ljubljani, je bilo slišati v razpravi, kjer so mnogi ugotovili, da v Sloveniji žal moCno pada zanimanje za življenje Slovencev izven meja matične države.
Slovenci v Italiji pa naredimo premalo, da bi to zanimanje naraslo in da bi se, vsaj znotraj ljubiteljske kulture, vzpostavili res normalni in naravni odnosi. Od tod obveza Zveze slovenskih kulturnih društev, da resno vzame v poštev nezadovoljstvo, ki vlada med kulturnimi delavci nad tem, kako se razvijajo odnosi z matico. Nelahko nalogo, da sledi tej aktualni problematiki, je glavni odbor Zveze poveril Rudiju Pavšiču.
Na seji glavnega odbora, ki jo je vodil predsednik Ace Mermolja, so dopolnili sestavo deželnega vodstva ZSKD. Predsednika pokrajinskih odborov za tržaško in vi-
demsko pokrajino sta Boris Pangerc in Luisa Cher, deželna tajnica Zveze pa je Nives Košuta. Predsednika za Goriško pa bodo izvolili v prihodnjih dneh.
V Standrežu je tekla beseda tudi o stikih in o sodelovanju med včlanjenimi društvi, ki niso najboljši. V razpravi je marsikdo ugotovil, da večkrat manjka tudi osnovno komuniciranje med društvi, zato je bilo sklenjeno, da se tudi v Trstu, podobno kot v Go-rici^poskrbi za notranje glasilo ZSKD. Na seji so tudi izrazili zadovoljstvo, da je naš dnevnik zaCel objavljati nedeljsko prilogo "Ljudje in kultura". To nedvomno pomeni korak naprej na poti učinkovitejšega informiranja o naši ljubiteljski kulturi, kulturni delavci pa ne morejo biti na noben naCin zadovoljni, kako o našem kulturnem vsakdanu poročajo na skupnih kulturnih straneh Primorskega dnevnika in Republike.
Edvvard
Luttvvak
na
obisku v Vidmu
VIDEM - Edward Luttwak, gospodarski svetovalec ameriškega predsednika Clintona (pa tudi štirih prejšnjih predsednikov), je bil vCeraj v Vidmu, kjer si je ogledal obrate podjetja Solari. Podjetje, ki se ukvarja z elektroniko, je šele pred kratkim s pomočjo deželne finančne družbe Friulia prebrodilo hudo finančno krizo. »Prav mala in srednja podjetja, kakršno je Solari,« je dejal Luttvvak, »imajo uspeh v ZDA, kjer so nasprotno propadla velika podjetja, tista, ki so imela podporo politične oblasti.« Luttvvak je tudi zaželel, da bi Solari lahko povečala svoj izvoz v Združene države.
KRUT / RUBRIKA
Peticija za novo avtonomijo Furlanije - Julijske krajine
VIDEM - Delegacija »Odbora za novo avtonomijo dežele Furlanije - Julijske krajine« je vCeraj obiskala predsednika deželne vlade Renza Tra-vanuta in mu orisala vsebino peticije, naslovljene na italijanski parlament, ki se zavzema, da bi naši dežele priznali posebne pristojnosti glede na njeno geopolitično pozicijo in na njeno vlogo tudi na mednarodni ravni. Peticija zahteva predvsem sodelovanje dežele pri pogajanjih s sosednjimi državami glede gospodarskega, znanstvenega, tehnološkega, kulturnega in drugega sodelovanja, prav tako naj bi deželi priznali pristojnost pri urejanju vprašanj, ki zadevajo zaščito etničnih in jezikovnih manjšin ter valorizacijo krajevnih jezikov, kultur in tradicij.
Fabrisova na čelu pete svetovalske komisije
TRST - Peta svetovalska komisija deželnega sveta je vCeraj izvolila za novo predsednico Silvo Fabris. Predstavnica Severne lige nadomešča Fiordeliso Cartelli, ki je bila izvoljena v senat.
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510,-fax 0463-318506
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1253244 int. 38, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formam. IVA 19%
Cena; 1.300 LIT-50 SIT
PrednaroCnina za Italijo: 300.000 LIT velja do 31. L 1994 Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: meseCna 1.500 SIT, plačljiva preko DISTR1EST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG
Ob odprti meji tudi nova občinska knjižnica
TRST - Jutri dopoldne bodo predani namenu prostori, v katerih bo sedež dolinske občinske knjižnice. Gre za zgradbo, ki je sicer že dalj časa dokončana kot dogradnja poslopju občinskega gledališča France Prešeren v Boljuncu in sosednjega sprejemnega središča za park doline Glinščice. Občinska uprava je v tem Času poskrbela za nakup delne opreme, ki ga je omogočil tudi prispevek iz deželnega sklada. Na razpolago pa je tudi nekaj knjig. »V prvi vrsti gre za zapuščino besedne ustvarjalke Erne Muser, ki nam jo je posredovala Narodna univerzitetna knjižnica v Ljubljani,« pojasnjuje dolinski odbornik za kulturo Aldo Stefančič. »K temu se dodajajo še nekatera književna dela, zbirko pa mislimo v kratkem izpopolniti: najprej s priročniki, raznimi leksikoni in enciklopedijo, nato pa še s sodobnejšimi deli.«
Namen občinske uprave je tudi dejansko odprtje knjižnice, ki naj bi po predvidevanjih bila na razpolago občinstvu dvakrat tedensko. Zaenkrat jo bo neposredno upravljala Občina Dolina, govori pa se tudi o možnem sodelovanju s pristojnimi ustanovami.
Z jutrišnjo slovesno otvoritvijo občinske knjižnice se obenem začenja letošnja pomladanska izvedba odprte meje, pobude, ki jo je krajevna občinska uprava prvič izvedla leta 1981 ob
mednarodnem seminarju o Dolini GlinšCice po zamisli tedanjega župana Edvina Švaba. »Odprta meja je pobuda, ki ima trajno vrednost od vsega začetka. Prvo leto je doživela neverjeten uspeh, vzbudila je zanimanje res velikega kroga ljudi, ki so bogato doživljali ta poskus preseganja državnih mej.« Po mnenju tedenjega dolinskega župana je še posebno danes, ko se meje sicer podirajo, a tudi nevarno postavljajo, odpiranje važno. »Danes je to vprašanje razuma in srca, a tudi lastne istovetnosti, ki mora biti v svojem odpiranju svobodna, ne pa ogrožena.«
Mejna prehoda v Prebenegu in v Botacu bosta odprta tudi v nedeljo, jutrišnje srečanje v občinskem gledališču v Boljuncu pa bo tudi pomembna priložnbst za razgovor med krajevnimi upravitelji in višjimi pristojnimi oblastmi o razvojnih možnostih bogatega naravnega okolja GlinšCice. V ta namen se bodo udeleženci sprehodili tudi po stezi prijateljstva.
Ob vsem tem pa bo jutrišnje srečanje še posebej posvečeno preteklega januarja tragično preminulemu soobCanu Saši Ota. V spomin na njegovo dragoceno družbeno-kulturno vlogo bo občinska uprava (tudi na predlog nekateih krajevnih društev) izročila družim odličje prijateljstva.
Damjana Ota
Predsednica Nevenka Pečar o ciljih in nalogah krožka KRUT
Tudi po zadnjem obenem zboru je bila za predsednico krožka KRUT potrjena strokovna delavka Nevenka Pečar, v razgovoru s katero smo dobili celostno predstavo o tej organizirani strukturi, katere korenine segajo kar nekaj let nazaj.
»KRUT je ustanova, ki je bila ustanovljena pred 15 leti v Trstu kot krožek za rekreacijsko udejstvovanje. Leta 1992 si je ta krožek zagotovil pravni status in je obdržal naziv, ker ga paC v tej obliki pozna širši krog porabnikov. Danes se krožek prvenstveno ukvarja z rehabilitacijo in zdravst-veno-svetovalno službo. Ta služba sloni na veC operaterjih in vsak izmed teh dejavnikov mora odigravati svojo vlogo. Sestava opertivne strukture je dokaj razčlenjena in strokovno obarvana: poleg osebe, ki je zadolžena za organizacijsko plat, in administrativne moči, sodelujejo tudi izvedenci za varstveno-socialno-zdravstveno problematiko, tako da smo ustvarili socialno-varstveno svetovalno službo in vsak Cas bo stekla zdravniška svetovalna služba. Vsi ti operaterji sestavljajo nekak mozaik, zaključeno celoto, ki je operativna in uspešna le, Ce vsakdo doprinese svoj delež«.
Kateri so efektivni in potencialni porabniki tega servisa?
»Ob ustanovitvi so se storitev in uslug posluževale v glavnem starejše osebe. Danes se populacija porabnikov krepko spreminja, njihova starost se niža, na krožek se obračajo tudi mlajši moški in ženske nad 40. letom, ki imajo specifične potrebe. Veliko interesentov se poslužuje te službe, da dobi nasvet, na kateri center naj se obrnejo za rehabilitacijo. V pravcatem labirintu socialnih, zdravstvenih in varstvenih javnih in tudi zasebnih struktur se ljudje težko znajdejo in zato se obračajo na krožek za svetovanje«.
Na ta organizem gravi-
BRUNO MAGLI
IZREDNA PRODAJA PO ZNIŽANIH CENAH
TRST - Trg Unita cTItalia 3
KRT
Rehabilitacija in varstveno svetovalna služba
tirajo verjetno v prvi vrsti bolniki in pacienti?
»Na KRUT se obračajo osebe, ki imajo večinoma določene zdravstvene in kronične težave. Vendar pa namen krožka je, da bi pri ljudeh privzgojil Cut za širše tolmačenje tega pojma: vsakdo naj bi preventivno veC vlagal v svoje zdravje, preden pride do patoloških obolenj, ki jih je nato težko ali nemogoče odpraviti. Npr. uradnik presedi ves delovni urnik, gospodinja prebije nic koliko ur na nogah, kmet, obrtnik in trgovec ima specifične obremenitve	ob
opravljanju svoje dejavnosti: njihov organizem je nenaravno izpostavljen kvarnim vplivom delovnega okolja. To s Časom pripelje do konkretnih obolenj. Ta nenaravna stanja povzročajo določene bolečine, ki jih večina podcenjuje, dokler se ne z leti pojavi faza kroničnega obolenja: s preventivnimi posegi in sredstvi bi lahko omilili ali celo preprečili te deformacije. PoseCi moramo prej, da imamo rezultate kasneje. Zdravje moramo obvarovati kot eno osnovnih vrednot in od dobrega poCutja je odvisna tudi kvaliteta življenja. Vsakdo naj torej da nekaj nase«.
Kam pa, ob ugotovljeni potrebi po medicin-sko-rehabilitacijskem posegu, napotite svoje oskrbovalce?
»Paciente usmerjamo pretežno v zdravilišča v Sloveniji (Krkine enote v Strunjanu, Šmarjeških in Dolenjskih toplicah), v katerih je omogočeno zdravljenje vseh obolenj, ki se pojavljajo pri delovnem Človeku in pri starejši osebi, ki je navadno že kroniCar. Preden pacienta napotimo, priporočamo, da se predhodno posvetuje ali z družinskim zdravnikom ali pri zdravniški svetovalni službi v okviru KRUT-a, ki bo zaCela delovati maja po enkrat tedensko (izmenično ob torkih in sredah). Na to službo se lahko obrne kdrokoli in preko konzulence pridobi pravilno usmeritev v rehabilitacijske strukture. Na ta aspekt pacienti navadno posvečajo premalo pozornosti: ni namreC res, da je vsako zdravilišče primerno za vse bolezni. Ce ni prave usmeritve zdravljenja, se lahko to v par mesecih negativno obrestuje«. (B)
GOSPODARSKA KRIZA / TR2AŠK1 ZUPAN PROTI TOLAŽILNIM DEMAGOGIJAM
ODPORNIŠTVO / PRIREDITEV
llly pozval delavce Arzenala k realizmu
Predavanje o bratih Miani
Nocoj bo občinski svet sprejel skupno resolucijo
SKP poziva na manifestacijo v Milan
»Obredni izrazi solidarnosti ne koristijo nikomur. Realnosti je treba Pogledati v obraz in napraviti vse in samo to, kar je realistično mogoče storiti za rešitev ali vsaj omejitev krize Arzenala sv. Marka.« Tako je rekel tržaški župan Riccardo II-V. ko je včeraj opoldne skupno z občinskimi odborniki in načelniki svetovalskih skupin sprejel na tržaškem županstvu delegacijo delavcev arze-lana.
Kot že vrsto dni so delavci Sv. Marka tudi včeraj Sli na ulice v obrambo svojih delovnih mest. Kot znano, vsedržavni načrt Fincantieri predvideva, da bi v samem tržaškem arzenalu oklestili 333 delovnih mest od skupnih 438. V bistvu bi s tem za-
prli oddelek za ladijske gradnje in kvečjemu ohranili oddelek za popravila. Vodstvo Fincantieri je v preteklih dneh sindikalnim predstavništvom že večkrat povedalo, da pač naročil za nove gradnje ni, delavci pa se s tem odgovorom nikakor niso hoteli sprijazniti in so zahtevali, naj Fincantieri preusmeri v Trst vsaj nekaj dela iz svojih ladjedelnic v drugih mestih oziroma naj njeno vodstvo prizna, da se je tržaški arzenal znašel v sedanjem položaju zaradi njegove nesposobnosti. Delavci so s svojim protestom za zdaj dosegli le to, da se je tržaški prefekt obvezal, da bo posredoval za čim prejšnje sklicanje sestanka, ki naj bi se ga poleg vodstva Fincantieri in
sindikatov udeležili predstavniki vlade, Dežele FJK in Občine Trst, da bi skupno preverili, ali obstajajo alternativne rešitve.
Delavci so včeraj zjutraj demonstrirali najprej pred Palačo pomorstva, potem pa so šli še pred tržaško županstvo. Tu je župan z odborniki in načelniki sprejel njihovo' delegacijo šele po več kot enournem čakanju, in to, kot uvodoma rečeno, z vse prej kot mehko tolažilnimi besedami. Konkretno je predlagal, naj delavci vzamejo na znanje, da v Trstu ni možnosti za nove ladijske gradnje. To pa ne bi smelo pomeniti, da bi kdo od 333 delavcev, ki so bili doslej pri njih zaposleni, ostal na cesti, saj je zanje
predvidena ali predčasna upokojitev ali zaposlitev v tržiški ladjedelnici. Za delavce, ki so zaposleni pri popravilih, pa je tržaški župan predlagal privatizacijo. V ta namen bi lahko Fincantieri brezplačno predala arzenal tržaški občini, ki bi potem posredovala za ureditev zasebnega lastništva, delavci sami pa bi lahko ustanovili tudi zadrugo. »To so konkretne možnosti. Ce želite, bi seveda lahko spet šli tarnat v Rim, kot že tolikokrat doslej, toda rezultati bi bili isti kot doslej, se pravi nični,« je dejal Illy.
Zupanova izvajanja so sindikalno predstavništvo, ki so ga sestavljali Burlo, Nemaz in Sica, precej presenetila. Predstavništvo je vsekakor poudarilo, da bi se ne smeli kar tako sprijazniti z zaprtjem oddelka za ladijske gradnje in da bi tržaški župan moral tudi javno ožigosati vodstvo Fincantieri, ki da je odgovorno za sedanjo krizo. Na sestanku so se vsekakor dogovorili, da bo občinski svet nocoj kot prvo točko na dnevnem redu obravnaval osnutek resolucije, ki ga bodo skupno sestavili predstavniki delavcev in načelniki svetovalskih skupin, sicer pa bo tržaški občinski svet posvetil krizi celotnega javnega industrijskega sektorja na Tržaškem posebno sejo 29. t.m.
Omenimo naj, da je o krizi tržaškega gospodarstva včeraj tekla beseda tudi na srečanju med predsednikom Dežele Travanutom in visokim funkcionarjem IRI Gio-vannijem Gambardello.
Po sredinem pričevanju o nesmiselnih in nečloveških grozotah v Bosni in Hercegovini, ki jih je iznesel urednik sarajevskega Oslobodenja Zlatko Dizdarevič, bo Krožek Ercole Miani priredil danes spet zanimivo in predvsem aktualno srečanje. Na sedežu Studia Phi v Ul. S. Michele 8 bo zgodovinar Galliano Fogar spregovoril o bratih Ercoleju in Micheleju Miani.
Spregovoriti o bratih Miani v času pred 25. aprilom in predvsem v obdobju, ko skušajo nekatere italijanske sile postaviti pod vprašaj pomen antifašističnega boja, je dokaj dobrodošlo. Ercole in Michele Miani sta bila protagonista odporništva v Julijski krajini. Ercole, po katerem nosi krožek Miani tudi ime, je bil poveljnik italijanskih partizanskih enot Giustizia e liberta, njegov brat Michele je bil prvi tržaški župan po osvoboditvi. O njiju bo govoril profesor Galliano Fogar, zgodovinar in vodja Deželnega zavoda za zgodovino osvobodilnega gibanja v Furlaniji-Julijski krajini, ki je bil - skupno z Erco-lejem Mianijem - med ustanovitelji tega inštituta.
Udeleženci srečanja si bodo lahko ogledali razstavo slik o 13-letnem delovanju krožka Miani, krožek pa je že napovedal naslednjega gosta. To bo palermski javni tožilec Giancarlo Caselli. Datum njegovega prihoda v Trst bodo zaradi varnostnih razlogov objavili šele nekaj dni pred srečanjem.
Ob 25. aprilu gre zabe-
ležiti poziv Stranke komunistične prenove za udeležbo na vsedržavni manifestaciji v Milanu v bran ustave. SKP bo organizirala vrsto avtobusnih izletov v Milan v okviru manifestacije, prav tako pa bo poskrbela za rezervacijo mest na vlakih. Tisti, ki bi se želeli udeležiti milanske manifestacije naj rezervirajo sedeže na telefonski številki SKP 639109 ali 634000, na sedežu stranke v Ul. Tara-bocchia 3 pa lahko tudi prispevajo v sklad, da bi omogočili udeležbo na manifestaciji tudi mladim in brezposelnim.
Ob milanski manifestaciji je izdala svoje tiskovno sporočilo tudi tržaška sekcija PSI.
Tržaški socialisti menijo, da pripada 25. april
Kdor se bo od jutri dalje poročil po civilnem obredu na tržaški občini, se ne bo več vzpenjal po stopnicah poslopja v palači Costanzi do majhnega »poročnega urada«, svatje pa ne bodo s svojo živahno in veselo razigranostjo več motih uslužbencev in resnosti drugih bližnjih občinskih uradov. Od pojutrišnjem bodo dvilne poroke na Obdni potekale v posebej opremljeni občinski dvorani na Trgu zedinjenja Italije, bivšem sedežu Banco di Napoli.
Tržaški občinski odbor se je pred dvema letoma odločil za to rešitev, saj so
»vsej demokratični Italiji« in se ne zoperstavlja nikomur. Ne predstavlja volilne revanše, a tudi ne sme v pozabo, ker pomeni vrnitev svobode, demokracije in miru po tolikih letih vojne. Kdor tega noče priznati, stremi po spreminjanju zgodovine. Ne smemo namreč pozabiti, dodaja tiskovno sporočilo PSI, da prav iz osvobodilnega boja izhajajo tiste vrednote, na katerih temelji italijanska ustava. Zato socialisti me-nijo, da bi moralo biti praznovanje Dneva odporništva priložnost za obsodbo vsake vrste nasilja, kar pa še ne pomeni, da bi morali revidirati zgodovino in legitimirati obdobje, v katerem sta prevladovala nasilje in diktatura.
postale poroke v palači Costanzi »nevzdržne«, in to tudi zato, ker je odstotek civilnih porok v Trstu zelo visok. Uprava je določila za nov »poročni sedež« prostore, ki jih je opustil Banco di Napoli; projekt za opremo je poverila arhitektinji Sereni Del Ponte.
Prve pare v novi dvorani bodo poročili župan H-ly, odbornik Gnani in svetovalca Malafronte in Sul-li. Ob porokah bo dovoljen prihod na Trg pred občinsko palačo po enega »reprezentančnega avtomobila« za vsak poročni par.
Z včerajšnjega srečanja na županstvu
SVATBE / OD JUTRI DALJE n
Civilne poroke v Trstu odslej v občinski palači
OBRTNIŠTVO / TEČAJ
NAŠI KRAJI / JAVNA DELA GLOBOKO IN VSESTRANKO POGOJUJEJO ŽIVLJENJE V VASI
V veljavi novi varnostni predpisi za grelne naprave
Pred kratkim so stopile^v veljavo nove norme, ki zadevajo varnost pri nastavljanju termičnih in drugih grelnih naprav. Novi predpisi so vnesli zaskrbljenost med inštalaterje in druge operaterje s tega delovnega področja, obenem pa so sprožili val vprašanj tudi med samimi klienti.
Tržaška trgovinska zbornica je na željo vseh prizadetih delovnih organizacij tega sektorja že pripravila dve zasedanji na temp novih varnostnih predpisov, z namenom, da bi na njih analizirali in »osvetlili« besedilo novih norm. Po teh predhodnih srečanjih bo 6- maja stekel tečaj za inštalaterje, na katerem bodo izvedenci podjetja Aries, ki deluje v sklopu tržaške trgovinske zbornice, obrazložili udeležencem, kaj rnorajo storiti, da bodo naprave, ki jih bodo nastavili na novo odgovarjale varnostnim predpisom. Kdor bi se želel udeležiti tečaja, naj to sporoči podjetju Aries na Borznem trgu 14 (3. nadstropje, soba 310), tel. št. 6701220 in 6701281. Vpisovanje zapade 2. maja.
Jutri kongres zveze obrtnikov CNA
Vsedržavna zveza obrtnikov CNA bo imela jutri v Trstu svojo skupščino. Na kongresu, ki se bo začel ob 9.30 v kongresnem centru Tržaškega razstavišča, bodo razpravljali predvsem o težavah, s katerimi se morajo že nekaj let soočati obrtniki in majhni podjetniki. Skupščine se bodo udeležili predstavniki gospodarskih, družbenih in političnih sil. Ob koncu zasedanja bodo člani izvolili novega predsednika, novega tajnika in podpredsednike.
Napeljava plina in vode v Trebčah
Na pokrajinski cesti Opčine-Bazovica se nadaljujejo dela za napeljavo plina in vode. Kopači in bagri že cel mesec delajo na področju Trebč. Do teh dni je bil zaradi del za promet zaprt odsek pokrajinske ceste med trebenskim trgom in Padričami, zdaj pa je odsek med trgom in športnim igriščem na severozahodni strani vasi. Vse to seveda močno vpliva na življenje v vasi, pa tudi izven nje, saj je pokrajinska cesta Opčine-Bazovica vendarle druga najpomembnejša prometnica na Vzhodnem Krasu.
Po načrtih tržaškega občinskega podjetja ACE-GA bi morah v tej fazi metan napeljati do trebenske-ga igrišča, tako da bi bile z njim oskrbovane Bazovica, Padriče in Trebče; k Banom in v Gropado pa bi morali plinsko omrežje raztegniti šele v čez čas. Ob tem pa ACEGA prenavlja tudi vodovodno omrežje, ki gre od Trebč do Bazovi-
ce. »Tudi to drugo delo je nadvse potrebno. Pomislite, vodovod, ki ga sedaj uporabljamo, je še vedno tisti, ki nam ga je zapustila stara Avstrija,« nam je dejal predsednik treben-skega jusarskega odbora Florindo Carli, ki delom po vasi stalno sledi.
To skrbno nadziranje je nadvse upravičeno, saj se je že večkrat izkazalo, da bi v nasprotnem primem ne prišle v zadostni meri do veljave koristi in potrebe vasi. Tako se je treba prav posegu predsednika tre-benskega jusa zahvahti, če bo plin po hišah (vsaj nekaterih) že to zimo, in ne šele leta 1996. V prvotnih načrtih je bilo namreč predvideno, da bi dekompresijsko kabino za trebensko plinsko omrežje napravili šele čez čas, tako da bi samb omrežje ne bilo takoj uporabno. Zanimanju predstavnika trebenske srenje gre tudi zasluga, da se avtobusna proga ACT zdaj ne prekine v Trebčah, temveč
da avtobus obide vas po avtocesti in se ustavi na tre-benskem trgu, pa tudi pri avstocestnem križišču na drugi strani vasi.
»O teh problemih smo na začetku tega meseca govorili na srečanju, ki so se ga udeležili nekateri predstavniki avtobusnega podjetja ACT in rajonskega sveta s predsednico Mora-
vo na čelu. Na njem sem med drugim lahko ugotovil, da Trebenci doslej nismo imeli pokrite avtobusne čakalnice zato, ker bi jo po varnostnih predpisih morali zgraditi na pločniku, ki pa ga ni. No, upam, da bo prav to srečanje pripomoglo k ureditvi in pločnika in čakalnice,« nam je dejal Carli.
Dela za napeljavo plina in vode pa imajo tudi vrsto negativnih posledic. Zaradi zapitih cest med drugim trpijo vaške gostilne in trgovine, ni pa izključeno, da bodo odpadli celo poletni prazniki na odprtem, ki jih prirejajo krajevna društva in organizacije. To bi bil zanje tudi hud financ! udarec.
NOVICE
MNENJA SLOVENSKIH OBČINSKIH SVETOVALCEV
V	nedeljo spet sejem antikvarjata
Kot vsako tretjo nedeljo v mesecu bo tudi jutri v tržaškem starem mestu tradicionalni sejem antikvarjata in rabljenih predmetov. Občinska uprava je v ta namen odredila prepoved vožnje in parkiranja jutri ves dan v Ul. Malcanton, na Trgu Granatieri, v Ul. delle Beccherie, v Ul. del-le Ombrelle, v Ul. del Ponte, na Starem trgu, v 'Ul. dei Rettori, del Rosario, della Torre in na Melem trgu.
Opčine, zgodovinski oris župnije
eV dvorani Hranilnice in posojilnice na Opčinah bodo jutri, ob 17. uri predstavili knjigo »Opčine, zgodovinski oris župnije«, ki jo je napisal prof. Ivan Artač. Pobudnik tega zanimivega kulturnega dogodka je Župnijski pastoralni svet župnije sv. Jerneja na Opčinah.
Razstava umetnikov iz držav AlpeJadrana
V	PalaCi Vivante na Trgu Papeža Janeza XXIII. bodo jutri, ob 18. mri odprli razstavo umetnikov Alpe Jadrana. Razstavljena bodo dela 24 umetnikov iz Italije, Hrvaške, Češke in Madžarske. Razstavo prireja tržaško esperantisticno združenje.
Odložili proces proti Minnitiju
Antonio Minniti, bivši podpredsednik Ustanove za industrijsko cono (EZIT), se bo pred sodnika za predhodne preiskave vrnil 16. maja. Za odložitev se je zavzel njegov odvetnik. Mirmitija obtožujejo sodelovanja pri izsiljevanju v zvezi z gradnjo greznične mreže v Žavljah, doslej pa je proglašal svojo nedolžnost in je tudi zaprosil za skrajšani postopek. Prav zato mu sodijo posebej, medtem ko bivšemu tajniku PSI Alessandru Pe-relliju ter bivšemu goriškemu občinskemu odborniku Pier Raimondu Cappelli (KD) sodijo po običajnem postopku. Minniti je že pričal na procesu proti omenjeni dvojici, in sicer kot osumljenec prekrška, ki je povezan š tistim, za katerega morata odgovarjati prav Perelli in Cap-pella.
)
Težka obsodba za turškega državljana
Predlanskega junija so agenti finančne straže med pregledom nekega torovnjaka v novem pristanišču odkrili veliko količino heroina: bilo ga je kar za 14,7 kg, a skupaj s snovmi, ki jih običajno primešajo mamilom, je vseh 60 hlebov tehtalo 29,566 kg. Med pregledi je šofer, 38-letni Hasan Gurleyen, uspel pobegniti in za njim se je izgubila vsaka sled. Ce bo padel v roke policiji, pa ga ne Čaka nic dobrega. Tržaško sodišče (predsednik Mario Trampuš) ga je včeraj v odsotnosti obsodilo na 15 let jeCe ter 100 milijp-nov lir globe. Javni tožilec De Nicolo je zahteval še hujšo kazen, 22 let jeCe ter pol milijarde lir globe. Med drugim je dejal, da bi mamilo zadoščalo za »zastrupitev« milijona ljudi.
»Illyjeva uprava dosledno izvaja vse svoje obveze«
Ljudsko stranka lojalno na strani uprave - Dobri obeti za naprej
Tržaška občinska uprava dobro opravlja svoje delo in uživa lojalno podporo politične koalicije Ljudske stranke, DSL in Zavezništva za Trst. To je ocena treh slovenskih svetovalcev - Andreja Berdona, Igorja Dolenca in Petra MoCnika - ki so prepričani, da bo odbor dosledno nadaljeval na začrtani poti in da bo, razen velikih presenečenj, izpeljal celotno zakonodajno dobo. Upravnih in tudi političnih težav sicer ne manjka, a tudi ne volje do dela.
»Takoj po parlamentarnih volitvah so se zadeve rahlo zaostrile, Ljudska stranka pa je takoj izkazala popolno lojalnost Illyju«, je mnenja Berdon, ki dodaja, da bi morebitna nezaupnica županu privedla naravnost do volitev. O tej možnosti se sploh ne govori, tudi zato, ker so predvčerajšnjim svetovalci treh večinskih strank potrdili zavzeto podporo tej upravi. Svetovalec SSk v Zavezništvu za Trst je zadovoljen z dosedanjim (štirimesečnim) delom odbora. Občinski svet je brez posebnih težav odobril proračun in sedaj se pripravlja na revizijo statuta in na odobritev novega regulacijskega načrta.
To so pomembne upravne zadeve, da ne govorimo o novem, spoštljivem odnosu, ki ga Illy ima do Slovencev in do Slovenije. Sel je na obisk v Ljubljano in v Koper, naredil je take korake, o katerih smo s Staffierijem lahko samo sanjali, podčrtuje Berdon.
»Občinska uprava dela in je aktivna«, naglasa Dolenc (DSL), ki je prepričan, da se Ljudska
stranka ne bo izneverila svojim obvezam. Bolj problematično bo najbrž na Dežeh, a to je druga zgod- * ba. Dolenc meni, da na delovanje odbora in občinskega sveta prevečkrat gledamo z oCali prejšnjega volilnega sistema ter da se še nismo sprijaznih z novostmi, ki jih je uvedla nova volilna zakonodaja. Delo odbornikov je strogo ločeno od dejavnosti svetovalcev, Illy in večinska koalicija pa sta vzpostavila dober "modus viven-di“.
»Tristrankarska večina je sestavljena iz strank in iz ljudi, ki imajo različna mnenja in ki različno ocenjujejo stvari. A to je popolnoma normalno in naravno, notranja dialektika predstavlja zato obogatitev, ki lahko samo krepi odbor«, dodaja slovenski svetovalec DSL, ki je vsekakor prepričan, da bodo Illy in upravitelji kos svojim zahtevnim nalogam.
»Illy je že kot županski kandidat stalno poudarjal, da ne bo delal Čudežev in da nima Čarobne palice za rešitev vseh številnih težav in problemov. Obračun tega prvega obdobja pa je dober in spodbuden za še nadajnje uspešne korake«, poudarja Močnik. Tudi on je prepričan, da bo Ljudska stranka, ki se je iznebila svojih desničarskih komponent, tudi v prihodnosti, kot doslej, podpirala Illyja. Vse težave in odprta vprašanje je tristranska koalicija doslej reševala kolegialno in tudi učinkovito. Vse kaže, da bo tudi ,v bodočnosti tako. Važen preizkusni kamen za odbor bo sedaj napovedana
Peter MoCnik
revizija občinskega statuta. V tem sklopu bo tekla beseda tudi o rabi slovenščine ter o splošnem odnosu občinske uprave do manjšinskega vpraša-
Na Katinari so operirali tržaškega škofa Lorenza Bellomija
V bolnišnici na Katinari so vCeraj operirali tržaškega škofa Lorenza Bellomija. Zdravniška kirurška ekipa, ki jo je vodil prof. Aldo Legge-ri, mu je odstranila ulkusno tkivo na želodcu, za katerim je visoki cerkveni dostojanstvenik bolehal že nekaj časa. Poseg je popolnoma uspel.
Tržaški škof bo ostal sedaj še nekaj dni na zdravljenju na oddelku za intenzivno nego v katinarski bolnišnici, kot je običajna praksa ob tovrstnih kirurških posegih.
Igor Dolenc
nja.
Prav statut je bila osrednja tema skupščine svetovalcev Ljudske stranke, DSL in Zavezništva za Trst. Illyjeva uprava je
Andrej Berdon
v zvezi s tem predložila svoje predloge, večinske sile so predložile nekatera dopolnila, s svojimi sugestijami pa se je oglasila tudi opozicija.
Nad 6 tisoč znamk o lepotah Grčije
V palači Costanzi bodo jutri odprli filatelistično razstavo z naslovom Grške lepote na znamkah, ki jo prirejajo muzej Revoltella, mestni muzej zgodovine in umetnosti in združenje Italija-GrCija. Na razstavi bo na ogled nad 6 tisoč znamk na grško tematiko iz zbirke filatelista Ermelita Marterre (levo na sliki D. KrižmanCiCa z včerajšnje predstavitve razstave). S tem se bo zaključil sklop manifestacij o odnosu med grško kulturo in našim mestom.
USPEŠNA PREISKAVA KARABINJERJEV
Osmerica se je z mamili oskrbovala v Sloveniji
Vpletenih 25 oseb - Sodelovanje s slovensko policijo
Preiskava, ki so jo karabinjerji iz Istrske ulice uvedli že januarja, je obrodila sadove, saj se je za zapahi znašlo osem preprodajalcev in uživalcev mamil. Z izjemo dveh deklet so vsi ostali že imeli opravka s pravico, bodisi zaradi mamil kot običajnih prekrškov.
Karabinjerji so posumili, da je nekaj narobe, ko so na mejnih prehodih skoraj vsak dan opazili vedno iste znane obraze (šlo je za uživalce mamil), ki so hodih v sosednjo Slovenijo. Odločili so, da jim sledijo, istočasno so priceh kontrolirati telefonske pogovore, poslužili so se tudi filmskih in fotografskih posnetkov. Ugo-^ tovih so, da je v »promet« vpletenih precej oseb, naštefi so jih skoraj 25. Nekatere so takoj po prehodu meje ustavih in pregledali: sum je bil povsem upravičen, saj so pri njih našli heroin. Bil je vedno enake kvahtete in Čistosti, kar pomeni, da jih je v Sloveniji oskrboval vedno isti Človek, ki so ga prav tako identificirah. Zaplenjeni heroin ima obliko kamna, Čistost dosega 40%, medtem ko Čistost tistega v prahu, ki je običajno na tržišču, dosega okrog 10-12%.
Na seznamu aretiranih so se znašli: Fe-derico Pohlen (29 let, Ul. Sbisa 3), Giorda-
no Bertossa (32 let), Roberto Vretenar (23 let), Claudia Lenoci (26 let), Dario Brajco-vic (22 let), Sara Tence (21 let), Rita Can-talupo (21 let) in Barbara Brun (26 let). Razen Rite Cantalupo in Barbare Brun so vsi že bili na seznamu varnostnih sil.
Pozornost preiskovalcev je bila že dalj Časa osredotočena na Bertosso in Pohle-na, ki sta tržišče oskrbovala tudi s precejšnjimi količinami mamil. Iz Slovenije pa je heroin v glavnem prinašala Leno-cijeva, ki se je pri tem posluževala pomoči raznih uživalcev mamil, tako da je stalno menjavala avtomobil. Preprodajalci so bili tudi zelo previdni, saj niso prinesli veC kot dva grama naenkrat: v primeru, da jih ustavijo, bi paC trdili, da gre za osebno rabo.
Karabinjerji so izraCunah, da so doslej v Italijo vnesli in preprodali okrog 500 gramov, kar zadošCa za 5 tisoč doz in za kar so vnovčili 50 milijonov lir.
Preiskavo vodi namestnik državnega pravdnika Federico Frezza in glede na to, da je vanjo vpletenih precej oseb, so možna še nadaljnja presenečenja. Vzpostavih so tudi sodelovanje s slovensko policijo, da bi aretirali osebo, ki je osmerico oskrbovala z mamilom.
PRVI GOST PROF. KMECL Z LJUBLJANSKE UNIVERZE
Zanimiv ciklus predavanj o slovenskem romanu
Na Visoki šoli za modeme jezike tržaške univerze (Ul. D’Alviano 15) se je vCeraj pričel ciklus zanimivih predavanj, ki jih je organizirala prof. Marija Pirjevec, profesorica na omenjeni šoli, in na katerih sodelujejo oz. bodo sodelovali prof. Matjaž Kmecl, prof. Janko Kos ter prof. Helga GlušiC.
Prof. Matjaž Kmecl, predstojnik oddelka za slavistiko na ljubljanski univerzi, je vCeraj držal prvo od treh predavanj, in sicer o zgodovini slovenskega romana Kot nam je pojasnil, bodo vsa tri predavanja v bistvu o nastajanju oz. o klasičnem obdobju slovenskega romana. Nekaj podobnega torej, kar je že lani pravzaprav predaval na neki drugi fakulteti (naslednji njegov veCer bo 21. t.m., tretji pa 28. tm.). Prof. Janko Kos bo v
Trst prišel 5. maja (govoril bo o Cankarjevem romanu), prof. Helga GlušiC pa 12. maja (Sodobni slovenski roman od ekspresionizma do prvih povojnih let).
Prof. Kmeclja smo vprašali, Ce so kakšna podobna predavanja oz. zamenjave predvidene v Ljubljani.
»Dobro bi bilo,« je odvrnil, »a zaenkrat se nismo nic takšnega dogovorih.«
Kaj bi povedali o poznavanju slovenskega romana, kulture nasploh s strani italijanskega sveta, zlasti tržaškega? Je to poznavanje enakovredno?
Ce gre za Slovence, zelo gotovo, to je normalno poznavanje, verjetno celo
nad poprečjem slovenskega znanja te vrste nasploh. Seveda, od Italijanov pa ni dosti pricakovah v takem primem.
So predvidene še druge podobne pobude?
Mislim, da je ta-le kar osebna pobuda prof. Pirjevčeve. Ne vem pa, Ce obstajajo še kakšne druge take pobude. Mislim, da ima prof. Pirjevčeva, odkar predava na teh fakultetah na tržaški univerzi, oz. na tej šoh, ves Cas goste z raz-ličnih strani, od Dunaja pa do Ljubljane in še od kod drugod.
Ste že predavali v italijanskih krogih ?
V italijanskem ambien-tu ne. Tam je nekako, bi rekel, glavni predavatelj Ciril Zlobec, ker tudi zelo dobro govori italijansko. Mene ni treba. Ponavadi hodim v nemški prostor, ko gre za kaj takega
V PRENOVLJENEM PROTIFAŠISTIČNEM DUHU
Vsepovsod potekajo priprave na proslavljanje 25. aprila
Mnenja in pozivi predsednika in tajnika pokrajinskega odbora ANPI
»Na spomenike našim padlim za svobodo ne smemo pozabiti« (Foto KROMA)
»Ce je bilo prav in potrebno, da smo se vsako leto spomnili s svečanostmi in proslavami državnega praznika 25. aprila, je letos to proslavljanje še neprimerno pomembnejše«.
Tako poudarjata predsednik in tajnik pokrajinskega odbora VZPI-ANPI Arturo Calabria in Dušan Košuta, ki sta tudi elana Vsedržavnega sveta te organizacije.
»V teh dneh potekajo vsepovsod priprave na letošnje proslave. Nekaj jih je že bilo v nekaterih krajih Italije, kot na pri-rner v kraju Alfonsine v bližini Ravenne. Tu smo počastili 49-letnico osvoboditve in padca fašizma in 50-letnico odporništva z veliko manifestacijo, na kateri sem govoril kot predstavnik VZPI-ANPI, poleg mene pa so govorili še župan Alfonsine in predstavnik vojske. V prihodnjih dneh me Čakajo še številne okrogle mize in predavanja na šolah«, nam je povedal Calabria, ki je spomnil, da bo osrednja manifestacija ob 25. aprilu v Rimu in bo letos imela še poseben značaj spričo teženj, ki so se pojavile zlasti po volitvah na italijanskem političnem prizorišču, da bi izvotlili pomen odporniškega gibanja.
Na Tržaškem bo kot Vsako leto osrednja svečanost dne 25. aprila dopoldne v Rižarni, edinem nacističnem uničevalnem taborišču v Italiji. V italijanščini bo na njej govoril prof. Elio
Schillerjev nered čustev zAspesijevoin Aldom Busijem
V Rossettiju uprizarjajo te dni Schillerjevo dramo Kovarstvo in ljubezen v režiji Nan-nija Garelle.
Vzporedno potekajo srečanja z raznimi kulturniki o glavnih temah Schillerjevega dela. Danes ob 17. uri bo v politeami Rossetti srečanje z naslovom »Nered Čustev in kodeks očetov«, udeležili pa se ga bodo Na-talia Aspesi, Aldo Busi, Nanni Garel-la, Carlo Muscatel-lo in Franco Rotel-li. Debata bo obravnavala razne vidike sodobne družbe, predvsem tiste, ki se navezujejo na krizo vrednot ter nezmožnost vzpo%tavljanja pristnih človeških odnosov med ljudmi.
Apih, v slovenščini županja zgoniške občine Tamara Blažina, predsedoval bo prefekturni komisar tržaške pokrajine dr. Mazzurco, ki je v tej svoji funkciji tudi predsednik Odbora za obrambo vrednot odporništva in demokratičnih ustanov. Na svečanosti bo nastopil tudi Tržaški partizanski pevski zbor P. Tomažič.
»Vemo«, je dejal Dušan Košuta, »da so svečanosti v tržaški Rižarni vedno zelo občutene. Toda letos bi se je moralo udeležiti Cim vec ljudi, saj preživljamo v državi težke Čase. Politični trenutek tu pri nas zahteva še posebno pozornost in budnost. Zato je pomembno, da se vsi antifašisti in demokrati ponovno strnemo v obrambo naCel, ki so jih zagovarjali in branili partizanski borci in antifašisti in ki veljajo še danes: boj za mir v svetu, za enakopravnost vseh narodov, za svobodo, za demokracijo«.
Svečanosti v Rižarni se bo udeležila tudi delegacija iz Postojne, ki prihaja vsako leto ob tem Času v naše mesto, da položi venec na stavbo v Ul. Ghega, kjer so nacisti, na stopnišču, obesili tudi veC Postojnčanov, ki so bili zaprti v koro-nejskih zaporih. Delegacijo bo vodil predsednik skupščine iz Postojne Josip Bajc.
»Pa še eno svečanost naj posebej omenimo« nam je povedal Košuta. »V Križu, ob glavni cesti
Pijem, torej sem? - po obliki naslov spominja na Descartesovo filozofsko dognanje. Dejansko pa gre za knjigo goriske-ga zdravnika Antona Prijatelja, ki jo danes popoldne, ob 17.30 Slovensko zdravniško društvo predstavlja javnosti v prostorih Tržaške knjigarne. Knjiga je dragocen prispevek k vsesplošnemu obveščanju, kaj ahkohol je in kaj iz človeka ta sicer žlahtna tekočina lahko napravi, kot dr. Jože Felc opozarja v svojem predgovoru k izdaji. Gre torej za izčrpen zapis informacij in obenem poučen priročnik o alkoholizmu. Izogiba se togim izhodiščem obravnave tega problemskega pojava, knjiga je torej prej informativna kot podučeval-na. Poleg pregleda sedanjega stanja ponuja Prijateljeva knjiga tudi veliko podatkov o tem, kako so se ljudje že v
proti Nabrežini, bomo namreč odkrili obnovljeno ploščo domačinoma Josipu Košuti in Ivanu Grudnu. Ze petkrat so fašistični vandali to marmornato ploščo razbili. Sedaj izdelujejo v kraju San Pier dTsonzo bronasto plošCo, na kateri bo manjša ploščica, kjer bo v slovenščini in italijanščini napisano število oskrumb omenjenega spominskega obeležja.«
»Moramo povedati, da je letos veliko zanimanje za vse svečanosti ob 49-letnici 25. aprila. Naše združenje prejema številna pisma in solidarnostne izjave, ki poudarjajo, da mora imeti tokratno proslavljanje vse drugaCen pomen in prizvok, kot so ga imele proslave prejšnja leta, ko so že postale nekakšen ritual. Smo v Času, ko mora priti spet do izraza
starih časih otepali s problemom zasvojenosti. Vsekakor je Pijem, torej sem? dragocen pripomoček tudi tistim, ki se s problemom ne srčeujejo na dramatičnen in tragičen način.
O avtorju in knjigi bo na današnji predstavitvi spregovoril dr. Bernard Špacapan, (dam)
naš antifašizem in postati vodilo, sestavni del naše vsakdanjosti, torej obramba vseh tistih vrednot, ki bi morale vladati svetu in utrjevati temelje, na katerih mora sloneti vsaka država, vsaka demokracija«.
Zanimanje za letošnje proslave in velika občutljivost antifašistov do vseh pojavov obujanja fašizma, do brisanja in potvarjanja zgodovine kažejo, da antifašizem še ni preživel in da je napočil Cas, da pride protifašistični duh ponovno do izraza, da ponovno izpričamo svojo navezanost na vrednote odporništva in osvobodilnega boja, na ideale, ki so z njima povezani in so nam danes, bolj kot kdajkoli, potrebni.
»Na našem območju je okrog 70 spomenikov in spominskih obeležij, po-
Jutri opoldne bo na Plečnikovih Zalah v Ljubljani pogreb dolgoletne profesorice na slovenskih šolah v Trstu dr. Vilme Kobal. Izdihnila je v torek na oddelku za intenzivno nego Doma za upokojence v Sežani, kjer je bila zadnjih nekaj mesecev, potem ko je huje bolehala od lanske jeseni.
svecenih padlim za svobodo. Nanje ne smemo pozabiti. Pred vsakega položimo vsaj šopek cvetja, pred vsakim se ustavimo s spominom na tiste, ki so padli v boju za boljši svet. Naše geslo ob tokratni obletnici bo obramba vrednot antifašizma in italijanske ustave, ki je izšla iz zmage nad fašizmom. To morajo občutiti tudi mladi, katerim morda nismo povedali dovolj o naši zgodovini, o tem, kaj sta nacizem in fašizem pomenila, koliko gorja in smrti sta povzročila in kaj vse je moral napredni svet storiti in žrtvovati, da smo lahko zaživeli svobodno, v duhu demokracije. To bogastvo moramo še naprej braniti in šCititi»so bile zaključne besede našega razgovora s Calabrio in Košuto.
Profesorica Kobalova se je rodila leta 1912 v Istri, kjer je bil oCe orožnik, po razmejitvi pa se je družina, ki je izhajala z Vipavskega, preselila v Ljubljano, kjer je dokončala učiteljišče in pedagoško. Maja 1945 se je z valom beguncev umaknila na Koroško, od koder so jo potem selili v italijanska taborišča, konec oktobra 1945 pa je bila med šolniki, ki so obnavljali naše šolstvo pod zavezniško vojaško upravo. Poučevala je na nižji srednji šoli pri Svetem Jakobu, pozneje na srednji šoli pri Svetem Ivanu, in sicer slovenščino, nato je bila profesorica filozofije in pedagogike na tržaškem slovenskem učiteljišču. Svojo diplomo je nostrifi-cirala na katoliški univerzi v Milanu s študijo o Slomšku. Družine si ni ustvarila, tako da je živela za slovensko šolo. Upokojila se je pred dobrim desetletjem.
Dva prostora za Sirijo
Naše bralce obveščamo, da sta se zaradi bolezni prijavljenih sprostila dva prostora na našem potovanju v Sirijo. Odhod bo 23. aprila, povratek pa 1. maja. Morebitne interesente, ki so v posesti potnega lista, prosimo, da se zglasijo v uradih turistične agencije Aurora v Ul. Milano 20.
Občni zbor Društvene gostilne na Proseku
V prostorih Društvene gostilne na Proseku se bodo daqes ob 20.30 zbrali dani tega zadružnega gostinskega obrata, ki bo prihodnje leto slavil 90-let-nico ustanovitve. Poleg poročil upravnega in nadzornega odbora bodo dani, kot predvideva društveni statut, izvolili tudi nov 7-danski odbor, ki bo upravljal društveno gostilno na Proseku za dobo dveh let.
PREDSTAVITEV KNJIGE
Pijem, toiej sem? Zanimiv pogled v svet vinske kulture
DANES POGREB V LJUBLJANI
V Sežani umrla zaslužna Solnica dr. Vilma Kobal
VCERAJ-DANES
Danes, PETEK,
15.	aprila 1994
NASTA
Sonce vzide ob 6.20 in zatone ob 19.51 - Dolžina dneva 13.31 - Luna vzide ob 8.43 in zatone ob 00.14.
Jutri, SOBOTA,
16.	aprila 1994
BERNARDA
VREME VČERAJ: temperatura zraka 14,9 stopinje, zračni tlak 1012,9 mb, veter 19 km na uro ju-govzhodnik, vlaga 58-od-stotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 11,9 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Alessio Francese, Stefania Fonzari, Davide Sforza, Gabriele Bellanti, Martina Crevatin, Stefano Gherdol.
UMRLI SO: 84-letna Ni-colina Fma, 78-letna Maria Cherbavaz, 78-letni Giuseppe Kresevic, 80-letna Marta Picciulin, 80-letni Nedo Zuccoli, 72-letni Giuseppe Starace, 87-letna Aurelia Ranzato.
□ LEKARNE
Od ponedeljka, 11., do nedelje, 17. aprila 1994.
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 ter od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
UL Oriani 2 (tel. 764441), Miramarski drevored 117 - Barkovlje (tel. 410928).
BOLJUNEC (tel. 228124)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. Oriani 2, Miramarski drevored 117 (Barkovlje), Trg Cavana 1.
BOLJUNEC (tel. 228124)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Cavana 1 (tel. 300940).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TE-LEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
Darčitu in Danili se je pridružila
Ingrid
Srečnima starSema čestita, bodoči mali članici želi vse najboljše
SKD Cerovlje Mavhinje
	
□	ČESTITKE
Dvigni BORIS, dvigni Boris kupico! Abraham pomagal ti jo zvrnit bo! Se veliko skupnih praznovanj ti iz srca želi klapa iz Prebenega.
Danes FEDERIKA bo 1. svečko ugasnila in vseh bo razveselila. Želimo ji, da bi bila srečna in vesela teta Marta, Bruno, nona Ika in družina Mauro.
Na ljubljanski univerzi je z odliko diplomirala ANASTAZIJA KORŠIČ.
Novemu arhitektu iskreno čestitajo Fabjana, Kristina, Robert in Andrea.
□ OBVESTILA
SKD I. GRUDEN sporoča, da se je pričelo vpisovanje v poletno središče
ZFV ZAV, ki bo od 18. do
30.	julija na igrišču SD Sokol v Nabrežini. Prijavnice dobite pri učiteljicah vrtcev in šol. Za pojasnila tel. na št. 200620.
ZADRUGA ”NAS KRAS” vabi člane na redni občni zbor, ki bo v prvem sklicanju dne 17. aprila, ob 20. uri, v drugem sklicanju pa v ponedeljek, dne 18. aprila 1994 v Kraški hiši v Repnu.
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL
(tel. 573141) sporoča, da je v teku vpisovanje za POLETNO SREDISCE v Trstu, za letovanje na PTUJU (do
31.	maja), letovanje v PORTOROŽU (do 11. junija) in v ZELENEM CENTRU v Vrhpoljah.
TRŽAŠKA KNJIGARNA in SLOVENSKO ZDRAVNIŠKO DRUŠTVO vabita danes, 15. t. m., ob 17.30 v Tržaško knjigarno na predstavitev knjige dr. Antona Prijatelja »Pijem, torej sem«. O avtorju in knjigi bo spregovoril dr. Bernard Špacapan.
ZAKAJ SMO KRITIČNI DO DRUGIH, kako nas kritičnost ovira v življenju in kako jo lahko obvladamo. Delavnica bo jutri, 16. t. m., od 13.45 do 19. ure v Dolini. Vodita Viljam in Jožica. Za informacije tel. št. 227041.
TEČAJ SHIATZU - japonska masaža stopal za hrbtenične težave in proti prehladnim boleznim bo v nedeljo. 17. t. m., od 9. do 13. ure v Domu na Brdini na Opčinah. Prijave na tel. št. 381006 v večernih urah.
ŽUPNIJSKI PASTORALNI SVET župnije Sv. Jerneja z Opčin vabi na predstavitev knjige »Opčine, zgodovinski oris župnije*, ki jo je napisal dr. Ivan Artač.Predstavitev bo v dvorani Hranilnice in posojilnice na Opčinah jutri, 16. t.m., ob 17. uri.
SKD CEROVLJE -MAVHINJE priredi skupaj s krajevno skupnostjo Gorjansko v nedeljo, 24. t. m. pohod prijateljstva Mavhinje - Gorjansko. Zbirališče ob 10. uri v trgu v Mavhinjah. Na meji bo govor predstavnikov občinskih oblasti, v Gorjanskem bomo postregli s kosilom, sledil bo kulturno zabavni program. Po želji bo za po-vatek deloval avtobusni prevoz. Za informacije tel. na St. 299335 od 19. do 20.
ure.
V	CERKVI SV. JERNEJA V BARKOVLJAH bo jutri, 16 t.m., ob 20.30 koncert nabožne glasbe zbora Ja-cobus Gallus, ki bo, pod vodstvom Janka Bana, izvedel gregorijanski in protestantski koral ter vrsto skladb tržaških in tujih avtorjev. Vljudno vabljeni!
V	DRUŠTVU SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu bo v ponedeljek, 18. t. m., gost večera dr. Guido Botteri, urednik zbirke Civilizacija spomina založbe Studio Teši. Govoril bo o načrtu zbirke in še posebej o obeh Študijih, ki sta jih napisala Boris Pahor in Alojz Rebula. Srečanje bo v Peterlinovi dvorani s pričetkom ob 20.30.
PRISPEVKI
V	spomin na Franca Rojca daruje Boris Bandi z družino 50.000 lir za Društvo Slovencev miljske občine.
V	spomin na starše Karmelo in Rafaela Breclja ter na Dragico in Jožefa Pelana darujeta Anita in Pino Pe-lan 500.000 lir za Slovensko tržaško popevko.
V	spomin na svakinjo Valerijo daruje Marija Daneu 20.000 lir za Zadrugo Ban.
Ob obletnici smrti brata Rudolfa Malalana, ki je padel v borbi 14. aprila 1945, daruje brat Stane 50.000 lir za UNICEF.
Ob 16. obletnici smrti Maria Debellija daruje družina 100.000 lir za SPDT.
V	spomin na brata Naceta in Frančka daruje sestra Polda 100.000 lir za MPZ Igo Gruden iz Nabrežine.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Samuel Beckett
NE JAZ in POSLEDNJI TRAK
(enodejanki)
IGRATA LUČKA POČKAJ IN GOJMIR LEŠNJAK Jutri, 16. aprila, ob 20.30 v Mali dvorani gledališča ”F. Prešeren" v Boljuncu
SLOVENSKO STALNO 5<i(p® GLEDALIŠČE
Moliere
ZDRAVNIK PO SILI
Režija: Zvone Šedlbauer
Danes, 15. t. m., ob 20.30 uri Abonma red F
SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ulica
sv. FraitfSka 20/11
SLOVENSKI KLUB in KROŽEK ISTRIA
prirejata v sodelovanju s klubom ISTRA iz Kopra srečanje s pisateljem MARJANOM TOMŠIČEM. Sodelujejo Jasna Čebron, Milan Gregorič, in Marino Vocci.
Danes, 15. aprila, ob 18. uri v dvorani ACU
(Trst, Ul. sv. Frančiška 4)
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA
CIKLUS PREDAVANJ O SODOBNI SLOVENSKI KNJIŽEVNOSTI
BORIS PATERNU
Pogled na sodobno slovensko poezijo
Predavanje bo danes, 15. aprila 1994, ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20.
SKD Igo Gruden
vabi na predavanje
o domačih zdravilnih zeliščih in o bioenergiji.
Gost večera bo dr. Jože Tomažinčič.
Predavanje bo danes, 15. t. m., ob 20.30 v župnijski dvorani.
TRŽAŠKA KNJIGARNA in SLOVENSKO ZDRAVNIŠKO DRUŠTVO
vabita
danes, 15. aprila, ob 17.30 v Tržaško knjigarno na predstavitev knjige dr. ANTONA PRIJATELJA
HPM» tomej §em?
O avtorju in knjigi bo spregovoril
dr. BERNARD ŠPACAPAN
IVAN
GRBEC
Skl l»I VI
KD IVAN GERBEC
vabi na
PREDSTAVITEV PESNIŠKIH ZBIRK MARIJA CUKA IN BORISA PANGERCA
ki bo v društveni dvorani danes, 15. aprila, ob 20. uri.
Nastopil bo 2PZ Ivan Grbec.
____________Vljudno vabhem!
KINO
ARISTON -	17.15,
21.00	»Schindler’s list«, r. Števen Spielberg.
EXCELSIOR - 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »My Life -.Questa mia vita«, i. Michael Keaton, Nicole Kidman.
EXCELSIOR AZZURRA
- 16.45, 18.30, 20.15,
22.00	»Maniaci sentimen-tali«, i. Ricky Tognazzi, Barbara De Rossi.
NAZIONALE 2 - 16.15, 18.15,	20.15,	22.15
»L’amico d’infanzia«, r. Pupi Avati.
NAZIONALE 3-16.15,
18.15,	20.15, 22.15 »Del-laMorte DellAmore«, i. Rupert Everett, Anna Fal-chi.
NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »II giardino segreto«, r. F. F. Coppola.
GRATTACIELO
16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Get Away«, prepovedan mladini pod 14. letom.
MIGNON -	16.30,
19.00, 21.45 »II rapporto Pelican«, r. Alan J. Paku-la, i. Julia Roberts, Denzel VVashington.
EDEN - 15.30 - 22.00 »Barbarella, i caldi istinti di una ninfomane di lus-so« porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL -16.30, 18.20,
20.15,	22.10 »Sister Act 2: piii svitata che mai«, i. Whoopi Goldberg.
ALCIONE -17.00, 19.30, 22.00 »Nel nome del padre«, r. Jim Sheri-dan, i. Daniel Day-Lewis, Emma Thompson.
LUMIERE -	17.30,
19.50, 22.10 »II cielo so-pra Berlino«, r. Wim
PUBLIEST
Tel. (040) 7796611 oglasi - obvestila: 8.30-12.30
osmrtnice - sožalja: 8.30-12.30
13.30 -17.00 (razen sobote)
VVenders. Jutri: »Tra cielo e terra«.
RADIO - 15.30 - 21.30 »La signora dei cavalli«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
M PRIREDITVE
GLASBENA MATICA TRST - Sola M. Kogoj vabi na pedagoško uro danes, 15. t. m., ob 17. uri v Gallusovi dvorani. Nastopil bo Črtomir Siškovič, violina in Emanuele Ar-ciuli, klavir (M.Kogoj -Preludij, Andante, 7 skladb za violino in klavir in Kogoj-Jež Portret). Vabljeni!
KD ROVTE-KO-LONKOVEC, Ul. Monte Sernio 27, vabi v soboto,
16.	t.m., ob 20. uri na veCer z dramsko skupino KUD Domovina iz Ospa z veseloigro v narečju Toneta PartlijiCa “Slikar v tolmunu".
SKD TABOR - Openska glasbena srečanja - V nedeljo, 17. t.m. v Prosvetnem domu na Opčinah s pričetkom ob 10.30 bo na sporedu tretji koncert pomladanskega niza. Nastopajo Tom Hmeljak (vibrafon, marimba), Pietro Sponton (vibrafon, marimba) in Beatrice Zonta (klavir). Na sporedu P. Creston, B. Mohlenhoff, S. Jordan in B. Bartdk. Preživite z nami prijetno glasbeno matinejo.
SK BRDINA vabi vse elane, atlete in simpatizerje na zaključni družabni veCer in nagrajevanje atletov, ki bo jutri, 16. t. m. v Domu Brdina na Opčinah od 19.30 dalje.
V SLOVENSKEM KULTURNEM KLUBU- Ul. Donizetti 3 bo jutri, 16. t. m. predavala prof. in prevajalka Diomira Fabjan -Bajc o BOGASTVU DVOJEZIČNOSTI. Začetek ob 18.30.
GODBA NA PIHALA iz Ricmanj vabi v nedeljo,
17.	t.m., ob 18.30 v Babno
hiSo-Ricmanje na KONCERT dna flavta-harfa, Nastopa Ettore Michelaz-zi, učitelj flavte na glasbeni šoli v Ricmanjih in Ta-tiana Doniš, harfa. Na sporedu: Zecchi, Bertho-mieu, Bondon, Spohr in Hilse. Vabljeni !
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV pod pokroviteljstvom Predsedstva Dežele Furlanije Julijske krajine in Vlade Republike Slovenije vabi na slovesni zaključni koncert 25. zborovske revije PRIMORSKA POJE ’94 v nedeljo, 17. t. m., ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu. Slavnostni govornik bo minister za kulturo Republike Slovenije Sergij Pelhan. Nastopajo: MoPZ Fantje izpod Grmade iz Devina, Zenski učiteljski pevski zbor Tolmin,-MePZ Sv. Stefan iz Vipave, DPZ Vesna iz Križa, Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec iz Ljubljane, MePZ Primorec -Tabor.
g_____________IZLETI
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV obvešča, da je na razpolago še nekaj mest za izlet v Ribnico in Kočevsko Reko. Vpisovanje je možno na sedežu v Ul. Cice-rone 8 v dopoldanskih urah, tel. št. 360324.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi na voden celodnevni izlet v šavrinsko Istro v nedeljo, 24. t. m. Vpisovanje pri odbornikih ali v uradih Slovenske prosvete, Donizettijeva 3 od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro.
H ŠOLSKE VESTI
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - Tajništva Trst in Gorica obveščata, da so razpisane nove pokrajinske lestvice za začasno namestitev upravnega in tehničnega osebja na šolah, veljavne za triletno obdobje (š.l. 1994/95, 1995/96 in 1996/97). Lestvica za pomožno osebje (sluge, varuške, itd.) je zaprta od 1. 1989; v to lesvi-co se lahko ponovno vključi le osebje, ki je bilo že na lestvici pred tem letom in želi izpopolniti podatke. Rok za vložitev prošenj zapade 23. aprila. Obrazce dobite na sedežu sindikata, ul. Carducci 8, Trst, tel. št. 370301, vsak ponedeljek od 17.30 do 18.30, torek, od 11.30 do 13. ure, sredo 15.30 od 17. ure in četrtek, od 9.30 do 11. ure.
KD F. VENTURINI
gostuje SKD Slavec in otroški vrtec Ricmanje z
RICMANJSKIM
DOMAČIM
VEČEROM
danes,
15. t. m., ob 20. uri v Kulturnem centru A. D. Miro pri Domju
LICEJ F. PREŠEREN
obvešča, da bodo roditeljski sestanki (z uvodnim srečanjem s svetovalko Kristino Martelanc) po sledečem razporedu: v ponedeljek, 18. t. m., ob 17.30 za prve in druge razrede znanstvenega liceja (A, B, C) ter za vse razrede višje gimnazije in klasičnega liceja ter v torek, 19. t. m., ob 17.30 za tretje, Četrte in pete razrede znanstvenega liceja.
MALI OGLASI
OSMICO na Brjah pri Komnu odpira Milan Ko-smina od 16. do 25. t. m. Vabljeni!
OSMICO ima odprto Mario Zobec v Zabrežcu. ToCi belo in črno.
OSMICO ima Jurij Stu-belj v Sempolaju.
OSMICO ima odprto Frandoli v Slivnem.
OSMICO je odprl Maks v Samatorci.
OSMICO sta prvič odprla Milko in Nevenka v Saležu -
Bajti. Vabljeni.
OSMICO bo imel odprto do 17. aprila Milic v Zagradcu.
OSMICO odpre Lorenzi Zvonimir - Lonjer. Toči belo in črno vino.
PRODAM motor ja-maha XT 600, letnik 87 z 31.000 prevoženih km, v dobrem stanju. Tel. St. 229237.
PRODAM 1.900 kv. m velik vinograd v Pod-lonjerju. Tel. v večernih urah na St. 569357.
UNIVERZITETNA Študentka nudi lekcije iz angleščine. Telefon 229234.
UNIVERZITETNA študentka nudi lekcije iz francoščine in angleščine. Telefon 200051 v večernih urah.
NAŠLA sem zlat prstan na Korzu Italia v Trstu, tel.St. 369989.
DOKTORICA ekonomije nudi lekcije iz knjigovodstva, trgovinstva, matematike, prava, ekonomije, blagoznanstva in angleščine za vse stopnje po zmerni ceni. Telefon (040)232101.
TISKARSKO podjetje isce operaterje za offset stroj. Pismene ponudbe na: PUBLIEST - Ul. dei Montecchi 6 , 34137 TRST pod šifro ”Offset“.
IŠČEMO osebo za varstvo starejše osebe. Tel. St. 200393.
IŠČEMO hišno pomočnico, ki ima izkušnje z dojenčkom. Plača po dogovoru. Pišite na Publiest, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod geslo “Pridne roke".
ZDRAVA HRANA! Ne
obotavljaj se. Teža ni veC problem. Kolesterol, celulitis, kopičenje maščobe krvni pritisk, zobna gniloba in druge bolezni ne bodo več ogrožale zdravja! Zajamčen uspeh. Tel. št. (0481) 882172 ob uri obedov.
PODJETJE ARSAL prireja v hotelu Triglav v Sežani razstavo svojih pripomočkov za zdravo spanje in zdravo prehrano. Razstava vam bo na ogled od danes, 15. t. m. do 24. aprila v popoldanskih urah.
GORICA / JUTRI V KULTURNEM DOMU
Jubilejna revija Primoiska poje
No koncertu priznonjo zborom ZSKD
Z uvodnim koncertom v slikoviti podzemski dvorani Postojnske jame se je začela letošnja, jubilejna zborovska revija Primorska poje, na kateri sodeluje nad sto skupin z obeh strani meje. Epilog bo pevska manifestacija v organizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev in Združenja pevskih zborov Primorske imela v nedeljo v tržaškem Kulturnem domu, kjer bodo prisotni tudi predstavniki slovenske vlade in deželne uprave, ki je pokrovitelj manifestacije.
Eden od 19 koncertov bo v goriškem Kulturnem domu in to jutri ob 20.30. To je drugič, da se Primorska poje pojavi v mestu, saj je pred nekaj tedni zborovski veCer pripravila Zveza slovenske katoliške prosvete v Katoliškem domu.
Jutrišnji koncert bo posebej slavnosten in to ne samo zaradi 25-letnice revije same, marveC tudi zaradi dejstva, da bo to prva veCja kulturna manifestacija po odprtju Kulturnega doma. Zaradi obeh dogodkov, jubilejne revije in ponovnega odprtja kulturnega središča, so pri Zvezi slovenskih kulturnih društev skleni-
KINO
GORICA
VTITORIA 18.00-21.30 »Schindler’s list«. Rež. Števen Spielberg, igrajo Liam Neeson, Ben King-sley, Beatrice Maccola. Dobitnik 7 Oskarjev. Ozvočenje Dolby stereo.
CORSO 18.00-22.00-22.00 »Rapa Nui«. Kevin Costner.
TRŽ3C
COMUNALE 18.00-20.00-22.00 »Per amore, solo per amore«.
□ OBVESTILA
OBČINA SOVODNJE
sporoča, da bo vpisovanje psov v občinske sezname jutri, 16. aprila, od 9.00 do 10.30 pred občinsko telovadnico v Sovodnjah.
DIJAŠKI DOM S..KOSOVEL iz Trsta organizira letovanje v Portorožu od 1. do 11. avgusta in na Ptuju od 1. do 15. julija. Možnost vpisa v Dijaškem domu v Gorici, tel. 533495.
li, da se na večeru oddolžijo vsem pevskim skupinam, ki delujejo v okviru zveze na Goriškem.
Ni treba namreč posebej poudarjati kulturne vloge zborovskih skupin, ki tudi na Goriškem združujejo veliko ljudi, prijateljev petja in neumornih kulturnih navdušencev. Marsikje prav pevski zbor predstavlja tisto jedro, okoli katerega se razvija Širša kulturna dejavnost. Na jutrišnjem večeru bodo priznanja dobili moški in dekliški zbor Jezero iz Doberdoba, moški zbor Andrej Paglavec iz Podgore, mešani in otroški zbor Oton Zupančič iz Standreža, So-vodenjska dekleta in moški zbor Skala iz Gabri j.
Primorsko poje v Kulturnem domu bodo oblikovali moški zbor Andrej Paglavec iz Podgore (na sliki na letošnji Prešernovi proslavi), moški in mešani zbor Zora iz Kostanjevice na Krasu, moški zbor Matajur iz Klenj, Mešani zbor Skala iz Gropade, oktet Dogo-vic, komorni dekliški zbor iz Ilirske Bistrice in mešani zbor Primorje iz Ajdovščine. (R.P.)
a PRIREDITVE
SKRD JADRO vabi na srečanje z Bernardom Bressanom iz Gorice, ki bo prikazal zanimive diapozitive na temo: Farder-ne, otoki norveškega morja poleg Islandije. Predavanje bo nocoj ob 20.15 na sedežu društva v Romjanu. Vabljeni!
H RAZSTAVE
V	LIKOVNI GALERIJI
kina Vittoria na Travniku je do 15. maja na ogled skupinska razstava osmih umetnikov iz Furlanije -Julijske krajine z naslovom Presenze. Razstava, ki jo prireja skupina Exit, je na ogled po umiku delovanja kinodvorane.
V	GALERIJI KATOLIŠKE KNJIGARNE v Gorici je do 22. aprila na ogled prva samostojna razstava mladega goriške-ga slikarja Hermana Kosiča. Ogled je možen po umiku knjigarne.
S___________IZLETI
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO prireja od 31. maja do 7. junija 8-dnevni izlet na Portugalsko z obiskom Porta, Fatime, Coimbre, Lizbone. Polet z aviohom iz Milana (do Milana bo avtobus). Informacije in vpis na sedežu društva v ulici Croce 3 18. in 20. aprila od 10. do 11. ure. Zaradi rezervacije poleta je nujno, da se interesenti prijavijo Cimprej.
UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA priredijo od 23. do 29. aprila 7-dnev-ni izlet na Sardinijo, Sicilijo in v Kalabrijo. Na voljo je še nekaj mest. Prijave Cimprejpri Mili (v trgovini).
PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi Člane primorskih in drugih slovenskih planinskih društev, da se udeležijo izleta v španska gorovja (Sierra de Gre-dos in Sierra Nevada). Izlet bo od 16. do 28. avgusta 1994. Prenočišča v campingih. Pri dveh avtobusih je na voljo še okrog 15 mest. Informacije na tel. 0038665-23030 ob torkih in Četrtih od 15. do 18. ure, ob ponedeljkih, sredah in petkih pa od 8. do 10. ure.
SPD GORICA vabi v nedeljo, 17. t.m., na pohod na Globočah nad Kambreškim. Hoje do vrha bo dobre tri ure (možna je tudi krajša varianta). Zbirališče na Travniku do 8. ure. Prevoz z lastnimi sredstvi.
LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
OBČINSKA 2 pri Sv. Ani, Ul. Garzarolli 154, tel. 522032
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
OBČINSKA 1, Ul. Te-renziana 26, tel. 482787
POGREBI
Danes ob 11. uri Mar-co Villani iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče.
GORICA / PRIPRAVE NA VOLITVE
RAZSTAVE / V NOVI GORICI
NOVICE
Ljudska stranka gleda na desno
Ne transverzalcem, s Forzo Italia pa...
Marko Marinčič
Valentin Stanič pesnik in pionir našega alpinizma
Ogled le do konca tedna
Goriška Ljudska stranka je predsinoči zavrnila stegnjeno roko, ki so ji jo ponujali transver-zalci za Se tako neobvezujočo obliko sodelovanja na občinskih volitvah, kot bi bila skupna podpora nekemu nadstrankarskemu županskemu kandidatu. Ta možnost je po propadu pogajanj za kako tesnejšo volilno povezavo za občinske volitve bila še poslednje upanje, da bi odprtejše in demokratične sile našle skupen jezik spričo zelo konkretne nevarnosti uveljavitve desnice.
Ljudska stranka si je Vzela nekaj časa za premislek, predsinoči pa je njeno občinsko vodstvo odločilo. Vztrajali bodo pri centristični opciji, četudi se je ta izbira izkazala za porazno na nedavnih političnih volitvah. Strah, da bi izgubili lastno politično istovetnost in se utopili v nekem levičarskem kartelu (čeprav je gotovo omejevalno označevati transver-zalce preprosto za levico, saj sega ta skupina vse do centra) sili Ljudsko stranko v to, kar mnogi opazovalci že označujejo kot politični samomor. Samostojni nastop bi ob ponovitvi rezultata s političnih volitev (okrog 18% glasov) namreč Ljudski stranki ne zagotavljal niti uvrstitve v ba-lotažo, kaj še končno zmago. Nasledniki KD, ki je še pred nekaj leti imela skoraj absolutno večino v občinskem svetu, bi se v tem primeru morali za-
dovoljiti le s peščico svetovalcev brez vsakega vpliva na mestno upravo.
Goriški voditelji Ljudske stranke imajo sicer tudi drugačne načrte. Upajo namreč, da jim bo uspelo izkoristiti razlike znotraj ti. “pola svoboščin” in skleniti zavze-ništvo z delom desnice. Konkretno bi to pomenilo dogovor s Forza Italia in morda s Severno ligo, izven tega sporazuma pa naj bi ostala skrajna desnica. Prihodnji tedni bodo pokazali, ali so ti programi stvarni in uresničljivi. Goriški somišljeniki Forza Italia, ki so prav predsinoči z velikim praznovanjem v Berlusconijevem stilu in
s starorimskimi lovorikami ovenčali svojega senatorja Ettoreja Romolija, se namreč javno še niso izrekli o kandidaturah in zavezništvih za občinske volitve. V tem mladem gibanju sodelujejo novi in stari politiki različnih gledanj, zato je še težko reči, če se bodo odločili za desno ali nekoliko bolj sredinsko opcijo.
V pričakovanju, da izberejo, napoveduje Ljudska stranka, da bo do prihodnjega tedna pripravila svoj program za občinske volitve, kandidatno listo in, če ne bo širšega dogovora za skupno kandidaturo, tudi izbrala svojega županskega kandidata.
Se nekaj dni bo v knjižnici v Novi Gorici odprta razstava, ki so jo postavili ob 220-letnici rojstva velikega goriške-ga narodnega buditelja, pesnika, vzgojitelja in alpinista Valentina Staniča.
Rodil se je v času velikih gospodarskih in družbenih sprememb v avstrijskih deželah, ki jih je začela uvajati cesarica Marija Terezija, nadaljevala pa njena sinova, zlasti Jožef H. Valentin Stanič - Cerovškov Balant -spada med najpomembnejše osebnosti na Goriškem pred letom 1848. Z njim se pravzaprav začenja kulturno prebujanje goriških Slovencev. V Gorici je Stanič živel skoraj trideset let, od leta 1819 do svoje smrti leta 1847. V Gorico je prišel po posredovanju škofa Jožefa Wallanda, ki ga je imenoval za kanonika goriškega stolnega kapitlja zaradi zaslug na področju dušnega pastirstva in pri pouku mladine. Po prihodu v Gorico je bil imenovan tudi za vrhovnega Šolskega nadzornika za goriško škofijo, za referenta za šolstvo pri deželni upravi v Trstu itd.
V Gorici, kjer je izdal tudi pesniško zbirko Pe-sme sa kmete ino mlade ljudi (1822) in nekaj drugih knjig, je naredil veliko dobrega zlasti na socialnem področju. Bil je med glavnimi, če ne glavni pobudnik ustanovitve (1840) gluhonemnice v Gorici. Kot izredno podjeten in uspešen, predvsem pa zmeraj pripravljen pomagati ljudem v stiski, se je Stanič
izkazal na Banjšicah in v Ročinju, kjer se služboval pred prihodom v Gorico. Poskrbel je za, zidavo šole, za izdelavo šolskih klopi in drugih potrebščin, kmetom bil na razpolago z nasveti za umno kmetijstvo, predvsem pa si prizadeval za splošno izobraževanje’ podeželskih otrok.
Staniča (po njem je poimenovan planinski dom pod Triglavom) lahko upravičeno štejemo med začetnike modernega evropskega alpinizma. Čeprav se je rodil v ozki dolini med gorami (Bodrež pri Kanalu), so ga gore osvojile šele med študijem v Salzburgu. V nekaj letih (od 1795) je obiskal številne vrhove v okolici mesta pa tudi dlje.Tako se je leta 1800 povzpel celo na Gros-sglockner, leta 1808 je bil na Triglavu, obiskal je pomembne vrhove v Julijcih. Pomembno je tudi, da je skoraj vse vzpone tudi opisal in so to danes dragocena sporočila o naravi, ljudeh, običajih v Alpah pred dvesto leti. O Staniču -prvem alpinistu v Vzhodnih alpah je pisal Evgen Lovšin leta 1956.
Ob 220-letnici rojstva (točna obletnica je sicer že za nami, saj se je rodil 12. februarja 1774) prirejajo v njhgovem rojstnem kraju kar nekaj prireditev. Med drugim bo sredi maja planinski pohod, ki ga prireja planinsko društvo iz Kanala. Primeren uvod predstavlja razstava, ki je še ta teden (odprli so jo 30. marca) odprta v novogoriški knjižnici Franceta Bevka.
OKUPACIJA SLOVENIJE
Knjiga dr. Ferenca
Predstavitev danes ob 17.30 na Pokrajini
V pokrajinski sejni dvorani bodo danes ob 17.30 predstavili knjigo slovenskega zgodovinarja dr. Toneta Ferenca z naslovom “La provin-cia Ttaliana'di Lubiana”. Gre za skoro 600 strani debelo knjigo originalnih italijanskih dokumentov iz let 1941 in 1942, ko si je Mussolinijeva Italija priključila jugozahodno polovico Slovenije in tam vzpostavila tako imenovano ljubljansko pokrajino. Dokumenti so primemo komentirani. Poleg tega pa je tudi še zajeten uvod, ki ga je napisal prof. Tone Ferenc, ki prikazuje takratno dogajanje na Slovenskem. Knjiga je tudi fotografsko bogato dokumentirana.
Knjiga je prevod slovenskega originala, ki je izšel pred nekaj leti. Izdal jo je videmski Furlanski inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja. Danšanja predstavitev v Gorici bo prva v načrtovanem nizu predstavitvenih srečanj. Knjigo bodo predstavili ravnatelj videmskega inštituta prof. Alberto Buvoli, novinar Marko Waltritsch in avtor dr. Tone Ferenc.
Danes prvo iz niza predavanj o vzgoji k varstvu okolja
Goriška pokrajinska uprava pripravlja niz srečanj o problematiki varstva okolja, zlasti še o pridobivanju zavesti o tem vprašanju. K sodelovanju so povabili strokovnjake Delavnice za ambientalno vzgojo, deluje v sklopu centra GETA. Pri organizaciji pa sodeluje tudi šolsko skrbništvo v prepričanju, da je odgovornejši odnos do okolja mogoče doseči le s sistematskim vzgojnim pristopom v šoli. V ta namen pa je potrebna ustrezna priprava učnega osebja. Prvo srečanje bo danes ob 18. uri v konferenčni dvorani pokrajinskega muzeja na gradu. Govorila bosta Anna Maria Selva in Fabio Raimo na temo Ambientalna vzgoja v šoli. V petek, 22. trn., bo predaval Federico Vianello in sicer o izkušnjah, ki so jih na tem področju zabeležih v Venetu. Zadnji petek v aprilu pa bo v dvorani muzeja na gradu okrogla miza.
%
Zdravniški pregledi za športnike bodo odslej cenejši
Pokrajinski predsednik olimpijskega športnega združenja CONI Giorgio Brandolin se je odzval na vrsto pritožb športnih združenj in klubov na račun plačevanja zdravniških pregledov za športnike. Za vsakeg športnika so po normalnem zdravniškem pregledu morah plačevati t.i. “ticket" v vrednosti 70.400 lir. Pokrajinski predsednik CONI se je zato z dr. Faziom pri predsedstvu Krajevne zdravstvene enote iz Gorice dogovoril, da bodo odslej športniki za zdravniške preglede, ki so potrebni za športno delovanje, plačevali samo 25 tisoč lir.
Slovenski dijak med finalisti na matematični olimpiadi ’
Dijak 5. razreda slovenskega oddelka zavoda ITI Galilei v Gorici Igor Povše se je uvrstil v vsedržavni finalni del matematične olimpiade, ki bo v Ce-senaticu. Tekmovanje, ki ga vsako leto prirejajo po višjih srednjih šolah, predvideva vrsto selekcij. Igor Povše je bil že februarja prvi na svoji šoli, pred kratkim pa je prišla vest, da je s 85 točkami (na 100) osvojil prvo mesto tudi v pokrajinskem merilu. Na drugo in tretje mesto sta se uvrstila Adriano Marmora z 62 in Andrea Olivieri z 61 točkami. Odličen rezultat zagotavlja Povšetu mesto med 300 vsedržavnimi finalisti. Povedati gre, da je slovenski dijak že lani sodeloval na tem finalu in se uvrstil okrog 70. mesta. Letos računa seveda na izboljšanje te že vsekakor zavidljive uvrstitve.
Ranjen med žaganjem drevesa
Včeraj zjutraj je prišlo okrog 9. ure v bližini mejnega prehoda Mimik do nesreče pri delu. 36-letni Luciano Cosson iz Krmina, kjer stanuje v ulici Bose di Sot 2, je na bregu ob cesti žagal drevo, ko mu je zdrsnilo in je padel več metrov niže. Pri tem se je huje poškodoval po obrazu. Očividci so poklicali pomoč. Na mesto nesreče je kmalu priletel helikopter reševalnega centra 118 in tudi reševalno vozilo iz Krmina, s katerim so ranjenca so odpeljali v goriško splošno bolnišnico, kjer so ga pridržali na nevrološkem oddelku. Pri padcu si je Cosson na več mestih ranil obraz, zlomil nosne kosti, dobil lažji pretres možganov. Zdravil se bo najmanj 30 dni.
GLASBA / ROCK KONCERT
Peta gonška noč rockerjev
No dobrodelnem večeru skupine iz 60. let in njihovi mladi nasledniki
Jutri bo Gorica ponovno postala prizorišče priljubljenega rock koncerta “Notte Rock 5”. Ze iz imena večera je moč razbrati, da gre za peto izvedbo revije, na kateri vsako leto nastopi večje število goriških rock skupin. Kot je že v navadi, bodo tudi tokrat levji delež odigrali že nekoliko “osiveli” ansambli, kar pomeni, da se bodo na odru športne dvorane UGG (s pričetkom ob 21. uri) predstavili glasbeniki, ki so dokaj uspešno bogatili goriško glasbeno sceno v 60. in na začetku 70. let. Razen redkih izjem, večina teh skupin nima stalnega oz. rednega delovanja. Zberejo se le nekajkrat letno, v glavnem na dobrodelnih koncertih.
Prijavilo se je devet skupin, sedem starih in dve mladi. Zgodovino goriškega rock-a in beat-a bodo predstavljali Do-nald Duck Band, I Mene-strelli, II Punto, Otis Group, I Fantasmi, Mo-saik 5 ter po nekajletni odsotnosti starosta goriških rockerjev Gigi Lo Re s svojo skupino. Bodočnost pa bosta predstavljali skupini Sygma 5 in Glass Of Zurkhisch. Izkupiček bo šel časopisu LTnformatore della vista, ki se bavi z vprašanji slepih in slabovidnih oseb. Večer bosta vodila Francesca Marcozzi in Giuliano Al-merigogna. Cena vstopnice znaša 12.000 lir in jo je mogoče nabaviti na raznih prodajnih mestih v Gorici. (VIP)
UNIVERZA / 20. IN 21. APRILA
V Gorici dialog PL0 ■ Izraelci
Prišel bo tudi Arafatov svetnik
Študentje diplomatskih ved iz Gorice prirejajo 20. in 21. aprila seminar na temo Perspektive miru na Bližnjem Vzhodu. Seminar je prvenstveno namenjen slušateljem fakultete za diplomatske vede, a je odprt vsem, ki jih tematika zanima. Ponudil bo priložnost, da si štu-dentje-bodoči diplomati od blizu ogledajo, kako diplomatski pogovori dejansko potekajo. Na go-riški univerzi se bosta namreč srečala in podala svoje poglede na reševanje krize v Palestini Abu Sharif, osebni svetovalec vodje OLP Vaserja Arafata in Izraelec David' Cassuto, podžupan Jeruzalema.
Na seminarju bodo obravnaval vse vidike problematike na Bližnjem
Vzhodu, politične, ekonomske, sociološke, zgodovinske, verske in kulturne. Prišli bodo vidni judovski in arabski predstavniki, mednarodni izvedenci, univerzitetni profesorji, ki proučujejo judovski in arabski svet, predstavniki vlad nekaterih arabskih držav, zgodovinarji, sociologi in diplomati. Obravnavali bodo težave pri izvajanju sporazuma med Izraelci in Palestinci in tudi odnose med Izraelom in Vatikanom. Ne bodo obšli niti teme človekovih pravic v tem delu sveta. Na srečanju bo sodelovalo tudi nekaj vidnih italijanskih novinarjev, ki poročajo iz Bližnjega Vzhoda. Začetek seminarja bo 20. aprila ob 9. mi na go-riški univerzi.
PISMO UREDNIŠTVU
Progresistični kartel mora zajeti najširši lok sil od centra do levice
V teh dneh se v Italiji veliko razpravlja o napakah progresističnega kartela, ki ni uspel zmagati, čeravno se je ta zmaga še pred nedavnim zdela stoodstotna. Med razloge neuspeha sodi po moji oceni dejstvo, da so progre-sisti, ali vsaj njihov odločilni del, zaverovani v lastno moč in ob pretrdni povezavi z nekaterimi komunističnimi gibanji in strankami, pokazali premalo prožnosti in razumevanja do tistega centra, ki je demokratičen, solidaren in pripravljen na pobude reformistične vsebine. To je progresiste drago stalo. Stalo jih je vojno, čeravno so bili nekateri boji uspešni (porast konsenza DSL in SKP). Ge želimo gledati naprej prepričani, da obstojajo možnosti za uspeh demokratičnega bloka - v ta kontekst spadajo tudi občinske volitve v Gorici - se bo treba znebiti starih kalupov. Demokratični blok bo zmagal le, če se v njem prepoznavajo vse sile od centra (laičnega in katoliškega), do reformistov in zmerne levice.
S sestavo progresističnega kartela se
je začelo razmišljati v to smer, na žalost pa se je še vedno uporabljalo stara in neuporabna sredstva (včasih tudi osebe) za prepričevanje ljudi. To je naloga, ki čaka vse, ki se prepoznavamo v tem sedaj še teoretskem demokratičnem polu, ki pa se edini lahko zoperstavi desničarskim silam. To je naloga vseh nas, v prvi vrsti pa sile, ki je najmočnejša v tem polu, Demokratične stranke levice.
Kar zadeva perspektive za občinske volitve, te niso najbolj rožnate tudi spričo dejstva, da se Ljudska stranka obrača proti desni. Tudi zaradi tega bi kazalo na najbolj pameten in pragmatičen način sestaviti omizje, ki bi še zoperstavilo možni premoči pola svoboščin. Poiskati bo treba županskega kandidata, ki bo izraz novih hotenj in daleč od starih strankarskih logik. Le tako bomo imeli kanček možnosti, da bodo na goriški občini prevladale demokratične in solidarnostne sile.
S spoštovanjem
Rudi Pavšič
TO
Petek, 15. aprila 1994
SLOVENSKA KRONIKA
_____TOLMIN / ALJAŽEVA FONDAC1JA_
Tolminska • slaba
vest države
Regija tudi v prihodnje ne bi smela preveč trpeti
Nastajanje novih občin in njihovo morebitno povezovanje v pokrajine narekujeta tesnejše povezovanje ljudi znotraj določenega naravnega prostora. Takšen primer je tudi Triglavski narodni par k, ki zajema območja treh, v prihodnosti pa se vec občin. Kako doseči enotnost, je eno od vprašanj, ki se ga je lotila tolminska skupščina na včerajšnji seji.	,
______KOPER / OBALNI IZVRŽNI SVET_
Uskladili investicije
v vodooskrbo
\/ Ljubljani nepravično določajo najemnine
Izvršni svet skupščine Obalne skupnosti je na včerajšnji seji spet obravnaval lansko poslovanje Rižanskega vodovoda in predlog letošnjih investicij na področju vodne oskrbe. Predlog so uskladili v vseh treh obalnih občinah in ga bodo posredovali obalni skupščini.
V skladu z alpsko konvencijo so lani predstavniki občin Jesenice, Radovljica in Tolmin 1. julija v Vratih ustanovili Aljaževo fondacijo. Nastala je iz potrebe po enotni in celoviti ohranitvi alpske oziroma podtriglavske naravne in kulturne dediščine. V prvi vrsti je namen Aljaževe konvencije (ime je dobila po nekdanjem dovškem župniku Jakobu Aljažu) skrb za življenje ljudi v tem predelu. Ne slovenska in ne prejšnja država, pod katero je bil sprejet zakon o TNP, namreč do-
slej ni uresničila obveznosti, ki jih je sprejela z ustanovitvijo narodnega parka. V najvecjem delu parka so življenjske razmere še vedno zelo težke. Tamkajšnje ljudi omejujejo razne, pogosto tudi nesmiselne omejitve. V alpskih predelih so življenske razmere že same po sebi veliko težje kot drugod, še težje pa postanejo, Ce so »začinjene« z omejitvenimi zakoni.
Te misli se predvsem na »primorski« strani TNP ponavljajo že od ustanovitve parka. Lep primer za to
predstavlja Trenta. V zadnjem Času se je nad njeno prebivalstvo zgrnilo veliko nevšečnosti: zapleti z gradnjo male hidroelektrarne na Krajcarci, zastoj pri gradnji informacijskega središča TNP, zaprti hotel Orel in planinska koca Zlatorog, ogroženost ceste proti Bovcu zaradi skalnatega plazu pod hribom Jerebica.
V tolminski občini podpirajo Aljaževo fondacijo. Strinjajo se, da mora postati »slaba vest« države, a tudi spodbujevalec izvajanja vseh sprejetih obveznosti. Zlasti se zavzemajo (tako kot na gorenjski strani), da bi ji novi zakoni o dohodnini, fondaci-jah in drugem Cim prej omogočili delovanje, kot ga poznamo iz Evrope.
Vojko Cuder
Letošnji proračun bo imel luknjo
KOPER - Občinski izvršni svet je na včerajšnji seji sprejel predlog letošnjega proračuna. Prihodki so predvideni v znesku 1954 milijonov tolarjev, odhodki pa naj bi znašali 1977 milijonov, Zaradi primanjkljaja v višini 21,6 milijona tolarjev bodo morali biti porabniki prora-Cuna letos previdni pri porabi proračunskega denarja. Za naložbe je predvidenih dobrih 243 milijonov tolarjev, od katerih bo šla večina za gradnjo šol, vodovod in kanalizacijo.
Na seji so sprejeli tudi program javnih del v občini. Po tem programu bodo brezposelni, ki se bodo vključili v ta program, opravljali predvsem dela na področju socialnega skrbstva in ko* munalna opravila, kot so CišCenje divjih odlagališč odpadkov in urejanje zelenih površin. Vrednost letošnjega programa je 5 milijonov tolarjev. (B. V.)
Program določa nadaljevanje gradnje višinskega vodovoda in primarnega vodovodnega sistema za dolgoročno zagotovitev oskrbe z vodo na obalnem območju, poleg tega pa tudi pričetek odplačevanja mednarodnega posojila. Skupna vrednost letošnjega programa je okoli 1.664 milijona tolarjev. Člani IS so imeli na dnevnem redu tudi delo gasilcev. Sprejeli so lansko poročilo in letošnji program dela Obalne gasilske zveze ter letni program poklicne gasilske brigade Koper. V Obalni gasilski zvezi deluje 16 gasilskih društev, med katerimi je bilo najstarejše, GD Piran, ustanovljeno
leta 1888. Ta društva imajo skupaj 956 elanov, od katerih so 403 operativni gasilci. Na seji IS so sprejeli osnutek letošnjega proračuna Obalne skupnosti. Iz deleža dohodnine obalnih občin in drugih prihodkov naj bi se vanj nateklo 251 milijonov tolarjev. Dobrih 79 milijonov bodo porabili za program požarnega varstva, preostala sredstva pa za upravne organe in službe, ki delujejo v vseh treh obalnih občinah. Obalni izvršni svet je dobil tudi predlog za dopolnitev razpisa za oddajo kmetijskih zemljišč v najem. Zaradi tega razpisa, ki ga je objavil Sklad kmetijskih zemljišč in go-
zdov RS, koprska kmetijska svetovalna služba protestira, " ker naj bi najemniki v slovenski Istri plačevali za 20 odstotkov večjo zakupnino kot v drugod Sloveniji. Kmetijska svetovalna služba dokazuje, da naravni pogoji v teh krajih ne omogočajo toliko večje produktivnosti zemljišč, saj je suša v Istri vsakoletni pojav, ki bistveno zmanjšuje količino pridelkov. Izvršni svet je podprl te pripombe in bo opozoril kmetijsko ministrstvo, da so v Ljubljani zaradi nepoznavanja tukajšnjih razmer napačno ocenili višino zakupnin, ki bi bile še sprejemljive. Na Obali so opozorili, da so bile nekatere odločitve tako neživljenjske že ob sprejemanju zakona, ki je vsa ta zemljišča predal v upravljanje ljubljanskim birokratom.
Boris Vuk
________ILIRSKA BISTRICA / O DELU IZVRŠNEGA SVETA______________
Telefonija in skrb za čistejše okolje
S telefonskimi priključki in odvozom odpadkov so pokrili celotno ilirskobistriško občino
SEŽANA / ZBOROVSKO PETJE
Na reviji je nastopilo kar devet otroških zborčkov
Izvršni svet je na konferenci za tisk postregel z nekaterimi podatki o svojem delu in rezultatih v minulem letu.
Na področju gospodarstva je ilirskobistriška vlada skrbela predvsem za razvoj lokalne gospodarske infrastrukture, saj je ta osnovni pogoj za razvoj drobnega gospodarstva in turizma. Na natečaj za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih področij za sofinanciranje lokalne gospodarske infrastrukture je prijavila dva programa. Za gradnjo vodovoda v Podgori je dobila 21,8 milijona tolarjev,
za priključitev telefonov na Velikem Brdu (s čimer je zdaj s telefoni pokrita celotna občina) pa skoraj 6 milijonov tolarjev. Na natečaju za komunalno infrastrukturo so dobili 17 milijonov tolarjev za sofinanciranje kanalizacije v Šembijah ter dodatna sredstva za vodovod Po-dgora. Izvršni svet je tudi dosegel, da je republiška uprava za ceste zagotovila denar za urejanje trase regionalne ceste Pivka -Podgrad v višini 30 milijonov tolarjev. Iz sklada za demografsko ogrožena področja so dobili še 5 milijonov tolarjev, ki jih bodo
namenili zagotavljanju ustreznih razmer za delovanje drobnega gospodarstva in turizma. Ta denar so namenili petim različnim programom: storitveni in gostinski dejavnosti, trgovini ter programu gojenja gob.
IS trenutno izdeluje ureditveni naCrt za obrtno industrijsko cono Trnovo, kjer že potekajo dela na objektih in komunalni ureditvi območja, ki jih opravljajo najemniki sami. Občina je najemnikom na osnovi pologa omogočila pridobitev posojil v višini 20 milijonov tolarjev. Pri sanaciji ekoloških žarišč je
občina lani dosegla, da je v stečajni postopek podjetja Tok uveljavila terjatev za sanacijo Globovnika. Novi lastniki Toka morajo zdaj to odlagališče industrijskih odpadkov očistiti. Od letos naprej je je na območju celotne občine organiziran odvoz odpadkov, kar omogoča resen pristop k sanaciji divjih odlagališč.
Omenimo še dve pomembnejši nalogi s področja družbenih dejavnosti. A. Žnideršiča v Ilirski Bistrici spomladi, šola v Kuteževem pa Cez dve oziroma tri leta.
Mateja Godejša
Inštitut za ekološki inženiring iz Maribora je pripravil strokovne podlage in prednostni seznam možnih lokacij za postavitev regijskega centra. Za prvi dve možni lokaciji (Oreška brda in Ošljak) bosta v kratkem pripravljena idejna projekta, zdaj pa Čaka občine najtežji del skupne naloge - prepričati javnost, da bo regijski center za ravnanje z odpadki v svojem okolju tudi sprejela. O tem so se vCeraj predstavniki IS občin Vrhnika, Logatec, Cerknica, II. Bistrica, Sežana in Postojna pogovarjali s strokovnjaki mariborskega instituta za ekološki inženiring. Ti so jim
V Kulturnem centru Srečka Kosovela se je na občinski reviji otroških in mladinskih pevskih zborov, ki jo je pripravila ZKO Sežana, predstavilo 9 otroških zborov iz Tomaja, Hrpelj, Pliskovice, DivaCe, Štanjela, vrtca, male šole glasbene šole, OS Sežana ter Cekinčki in OS Komen.
Preseneča, da kljub dobrim pevcem na velikem območju občine ni slišati mladinskih zborov, čeprav vemo, da je Sežana nekoč imela kakovosten mladinski pevski zbor, ki je ponesel svoj sloves vse do Celja.
»Na začetku sezone je treba opraviti izbor progra-
predstavili program postopka za izbiro CERA, na podlagi katerega bosta občini Postojna in II. Bistrica (tu sta namreč prvi dve izbrani lokaciji) razpisali javni natečaj za izvedbo tega postopka.
Cilj postopka, ki ga bodo s sodelovanjem županov in predsednikov IS obeh občin izvajale izbrane strokovne organizacije, je doseči prepričanje javnosti, da tak regijski center tudi nujno potrebujemo. Postopek predvideva sprejem potrebnih prostorskih aktov in odlokov v občinskih skupščinah. Zadnja naloga izvršnih svetov pred začetkom gradnje centra - ta naj bi se začela marca
ma, kajti pogosto se dogaja, da se pesmi ponavljajo iz revije v revijo. Letos imate na Sežanskem zelo dobre pianiste - korepetitorje, zlasti bi pohvalila mag. Vladimirja Babina, ki se je zelo dobro ujel in spremljal zbore. Mlade pevce, starše in druge obiskovalce ter ljubitelje zborovskega petja je na reviji pozdravil David Terčon, predsednik ZKO Sežana.
Jutri se v kulturnem domu obeta revija Primorska poje, na kateri bodo sodelovali MPZ Kanal, 2PZ Tabor Opčine, MPZ Kraški bori Štanjel, MePZ Divača, MPZ Mirko Filej Gorica in MePZ Standrež. (O. K. S.)
prihodnje leto - je sprejem aktov o načinu izvajanja javne službe in izbira investitorja. Inštitut si je postopek zamislil v štirih etapah, najpomembnejša je prva, v kateri bodo v obeh občinah projekt izčrpno predstavili javnosti. Od njenega odziva bo namreč odvisno, kako hitro bo center zaživel. Dogovorili so se, da bodo soglasja k predlaganemu programu, ki bo osnova javnega razpisa, občine predložile v 14 dneh, takoj zatem pa bosta Postojna in II. Bistrica pripravili omenjeni razpis. Ugotovili so tudi, da bo tako pomemben in finančno izdaten projekt morala vsaj delno podpreti tudi država. Vse dosedanje obveznosti iz pogodbe so namreč v enakih deležih plačevale oziroma jih še vedno plačujejo občine.
Mateja Godejša
Vse več
samostojnih
podjetnikov
SEŽANA - Sežanska obrtna zbornica je za svoje elane (na Sežanskem je blizu 800 obrtnikov, vključno z obrtniki, ki opravljajo svojo deja- ■ vnost- v popoldanskem času) pripravila posvet o preoblikovanju obrtnikov v samostojne podjetnike. Posvet naj bi poskrbel za dodatno informiranost številnega članstva, saj obrtnike sicer obveščajo s pomočjo mesečnega glasnika Obrtnik Poleg tega je obrtna zbornica svoje člane seznanila z novostmi takoj po izidu zakona o gospodarskih dru-žbali. K sodelovanju so povabili gospoda Pavleta Sadovnika, namestnika sekretarja pri Obrtni zbornici Slovenije, ki je sodeloval pri izdelavi zakona o gospodarskih družbah in predloga obrtnega zakona. Udeležencem, bilo jih je več kot sto, je pojasnil številne novosti, ki jih prinaša nova zakonodaja o preoblikovanju obrtnikov. Poudaril je, da se mora preoblikovanje zaključiti do konca maja. Ce bo do 31. 5. sprejet obrtni zakon, bodo redni obrtniki samodejno postali samostojni podjetniki. Seveda pa se bo zadeva zapletla, Ce obrtni zakon do tega roka ne bo sprejet. V tem primem se bodo morali obrtniki sami priglasiti na sekretariatu za gospodarstvo oziroma republiški upravi za javne prihodke, izpolniti priglasitve-ni list in zaprositi za preoblikovanje.
(O. K. S.)
Saj je bil že čas
Nekdanji Titov trg (Foto: Artur Lipovž)
AJDOVŠČINA, VIPAVA - Ajdovska Lani se je Tito na predlog KS AjdovšCi-skupšCina bo na prvi seji obravnavala na s sklepom skupščine uradno »uma-predlog sveta krajevne skupnosti Vipa- knil« tudi z glavnega ajdovskega trga, va o preimenovanju Titovega trga, nadomestil pa ga je prejšnji nosilec Lo-vključno s Podskalco ob izvirih reke vric. Da se maršal na trgu dobro počuti, Vipave, v Glavni trg. Stroške zamenja- čeprav ga Ajdovci ne marajo, dokazuje ve hišnih tablic v višini 20 tisoč tola-	napisna tabla, ki še kar vztraja na sta-
rjev naj bi poravnali iz proračuna. Po-	rem mestu. Le kaj je ena tabla proti ve-
stopek preimenovanj se je začel že lani. čnosti, bi lahko dejali. Artur Lipovž
POSTOJNA / REGIJSKO ODLAGALIŠČE ODPADKOV
Kako za skupen projekt pridobiti širšo javnost?
Naredili so prednostno listo možnih lokacij
Predstavniki šestih občin krasko-notranjske regije, ki so že leta 1991 podpisale dogovor o gradnji skupnega odlagališča odpadkov, so se vCeraj ponovno sestali na seji projektnega sveta. Dogovorili so se o nadaljnjih korakih pri pripravah na gradnjo centra za ravnanje z odpadki (CERA).
POLPRETEKLA ZGODOVINA / KNJIGA DOMAČINA BORISA KURETA
GOSTOVANJE / VESELA PROMLAD
Bogota preteklost Ricmanj in Loga
Avtor je hotel prikazati nacionalno in kulturno življenje
Slovenska pesem v Veliki Britaniji
Velikonočno darilo slovenskim rojakom, ki živijo v Bedfordu in Rochdalu
Današnji, »nedeljski« °biskovalec Ricmanj ne bi prisodil tej-breski vasi drugačne preteklosti od tiste, ki je zaznamovala sosednje vasi. In vendar so Ricmanje v 18. stoletju, potem ko je sv. Jožef obeležil s Čudežem svojo prisotnost v ric-nianjski cerkvi, zaslovele v babzburški monarhiji bot pomemben romarski braj. Na pragu 20. sto-lotja, ko so baročne oblike pobožnosti že zamrle, pa je tomaselje ponovno stopilo v ospredje. Ricmanj-ska afera, ki jo je sprožila zahteva ricmanjske skupnosti po rabi slovenskega jezika v bogoslužju, je odmevala v vsej habz-burški monarhiji. Prestop v unijatsko cerkev, upor proti dolinskemu dekanatu, tržaškemu škofu in Posvetnim oblastem, ki so ga podpirale, kaže na nepokornost, žilavost in narodno zavednost Ric-rnanjcev.
Hkrati pa bi lahko trdili, da so splošna dogajanja, tako v 18. stoletju potridentinske oblike pobožnosti, na začetku 20. stoletja pa trenja med sekularizacijskimi procesi in ostalimi tradicionalne družbe, povzročila v tej vasi burne in neobičajne odmeve. Kot je bilo Življenje Ricmanjcev prežeto s svetim v 18. stoletju, tako je nacionalno uravnavalo življenje ricmanjske skupnosti na prehodu iz 19. v 20. stoletje.
Krajan Boris Kuret, raziskovalec breške zgodovine, se je v knjigi, ki je izšla z naslovom »Ricmanje in Log« v zbirki Breg skozi Cas, oddolžil svoji rojstni vasi, njeni
Marta Verginella
č:a>>
Boris Kuret
RICMANJE m LOG
preteklosti in vsem tistim Ricmanjcem, ki so s svojim delovanjem pripomogli k razvoju politiC-nokulturnega življenja v njej. Kuret nam v svojem delu razkriva bogato kulturno delovanje ricmanjske vaške skupnosti ter nas seznanja s prvimi narodnimi buditelji in pobudniki zadružništva. Na preteklo življenje v svoji vasi gleda z dovolj širokega gledišča, kulturno in družbeno življenje Ricmanjcev v drugi polovici 19. stoletja in v prvih
dveh desetletjih 20. stoletja obravnava v sklopu nacionalnega, političnega in kulturnega delovanja tržaških in istrskih Slovencev.
Z bogatim izborom arhivskega gradiva, Časopisnih virov, ustnih pričevanj in fotografskega gradiva avtor osvetljuje delovanje ricmanjskega zbora. Bralnega in pevskega društva Slavec, Posojilnega in konzumnega društva, Posojilnega in hranilnega društva, Konzumnega društva, Vza-
jemnega društva za zavarovanje govedi in ricmanjske podružnice Narodne delavske organizacije. Posebno pozornost posveča duhovnikom, učiteljem in narodnim veljakom, ki so znotraj njih delovali.
Kmetova monografija razkriva bolj in manj znane segmente krajevne polpretekle zgodovine. Kot pripominja pisec spremne besede, Milan Pahor, se je avtor »lotil raziskave po ljubiteljski poti«, vendar lahko pristavimo, da je tudi raziskovanje nepoklicnega historiografa nadvse pomembno, zlasti takrat, ko razkriva manj znane segmente krajevne polpretekle zgodovine in zapolnjuje tiste nezanemarljive praznine, ki ostajajo hvala nemarnemu odnosu tistih, ki bi morali poskrbeti, da bi bila zgodovinska dediščina naših krajev primemo raziskana in poznana. Kuretu je šlo za to, da bi Cim popolneje osvetlil nacionalno in kulturno življenje Ricmanj in Loga. S tem namenom je tudi marljivo zbral gradivo v tržaških, slovenskih in hvraških arhivih.
Zal avtor ni poskrbel za popoln aparat opomb in se je pri razbiranju gradiva in preteklosti ponekod zadovoljil s pre-? semplicistiCnim in pristranskim tolmaCanjem zgodovinskega dogajanja. Vendar te pripombe ne zmanjšujejo rezultata njegovega truda, niti noCejo načeti drugih interpreta-cijskih vprašanj, ki bi sodila v okvir stroke in hi-storiografskih metodoloških prijemov.
Ne, napovedan zbor ob devetih pred Finžgarjevim domom na Opčinah ni bil prvoaprilska potegavščina, saj je 1. aprila ob napovedani uri tu zares Čakal avtobus, ki je popeljal 40 mladih openskih pecev in skupino spremljevalcev na ljubljansko letališče Brnik. Od tu se je nekaj čez dvanajsto trideset dvignilo letalo DC 9 družbe Adria Airways, ki je po pičlih dveh urah leta pristalo na londonskem letališču Heatrow. In že smo sedeli v angleškem avtobusu, ki nas je odpeljal v predmestje London Čolne}', kjer smo se nastanili v zavodu Spec Centre.
Tako se je pričelo petdnevno gostovanje MPZ in MeMPZ Vesela pomlad v Veliki Britaniji, kjer naj bi se srečali s tamkaj živečimi slovenskimi izseljenci. Zal ti niso najbolje organizirani v društvih, kot so denimo v Nemčiji ali Belgiji. Srečujejo se dvakrat letno - za skupno praznovanje božica in velike noCi. Veliko pa se jih zbere tudi na Slovenskem dnevu, ki ga izmenično prirejajo v 40 km od Londona oddaljenem Bedfordu in v Rochdalu pri Manchestru.
Prav v teh krajih so nas pričakali slovenski -zdomci na velikonočno soboto in na praznik velike noCi. V Bedfordu smo skupaj obhajali velikonočno bogoslužje v ukrajinski cerkvici, ker svoje cerkve tu živeči Slovenci pac nimajo. V Rochdalu pa smo skupaj oblikovali velikonočno sveto mašo, kateri je sledil koncert. Našim pevcem se je takoj na začetku posrečilo vzpostaviti tisto nevidno vez s poslušalci, ki pripomore k Čustvenemu zbližanju. Poslušalci so slovenskemu petju sledili občuteno in doživeto. Slovenska, predvsem domaCa ljudska pesem, ki so jim jo prinesli pevci MPZ in MeMPZ Vesela pomlad ter glas harmonike, iz katere je mladi umetnik Denis No-vato izvabljal zdaj otožne zdaj razigrane melodije, sta globoko ganila poslušalce. Prehitro se je koncert prevesil v zaključni del, ko je nastopil trenutek zahval in medsebojnega obdarovanja. Najprej je spregovoril zborovodja Franc PohajaC, nakar so mlade pevke izročile nekaj simboličnih daril: domači kolaC z velikonočnimi pirhi, kamnit umetniški izdelek Pavla Hrovatina, lepljenko s fotografskim prikazom vasi OpCihe, komplet knjig zamejskih avtorjev ter po nekaj izvodov zborove kasete in brošur z prikazom petnajstletnega delovanja Vesele pomladi. V imenu gostiteljev je spregovoril g. Stanislav Cikanek, edini
poverjeni duhovnik za Slovence v Veliki Britaniji in soorganizator našega gostovanja. Nato je predstavnik navzočih rojakov izročil priložnostno darilo. Po zaključni pesmi Hvala je zadonela še Zdravljica, nakar se je srečanje nadaljevalo v nekoliko bolj sproščeni obliki. Žal nas je Cas priganjal. Veliko prezgodaj smo se morali posloviti od prijaznih gostiteljev, kajti pred nami je bila 350 km dolga povratna vožnja v London Colney.
Z obiskom pri Slovenskih rojakih je bil izpolnjen glavni namen gostovanja MPZ in MeMPZ Vesela pomlad v Veliki Britaniji, zato so si pevci sedaj lahko privoščili še ogled najveCjih londonskih znamenitosti. Trafalgar Square, Piccadilly Circus, Whi-tehall, Parlament in VVestminstrska opatija, slikovita ceremonija ob zamenjavi straže pred Buckingamsko palaCo, sprehod po najslavnejšem londonskem mostu Tower Bridge, ogled zaklada angleške krone v prenovljenih prostorih nekdanje viktorij-ske vojašnice Waterloo Block ter voščenih figur v muzeju Madame Tussaud’s Waxwork in bližnjega Planetariuma, bežni ogled obeh katedral, pohajkovanje po živahnem Covent Gardenu in večerni obisk kitajske Četrti Chinatovvn - vse to je do zadnjega kotička napolnilo dneve našega bivanja v slavnem velemestu. Se skupna spominska slika pred enim od simbolov mesta, znamenitim stolpom Clock Tower z Big Benom, in komaj še nekaj Časa je preostalo za skok v enega od znamenitih pubov ter za nakup spominčkov v slovitem londonskem Harrodsu. A bolje tako, saj bi nakupi v tej znameniti veleblagovnici, kjer lahko kupiš vse, od igle do slona, prav gotovo do dna izpraznilo naše že tako izsušene žepe.
Tudi za sprehod in kratek oddih v katerem od Čudovitih londonskih parkov ni bilo veC Časa, pa tudi ne ugodnega vremena. Bežni pogled iz avtobusa na zelene površine Hyde Parka in kratko prečenje St. James’s Parka sta bila dokaz, da je pomlad prispela v London sicer že v marcu, z aprilom pa so se povrnile zimske temperature, leden dež in silen veter. Kar prijetno je bilo spet sesti v letalo in poleteti nazaj proti Ljubljani. Sneg je sicer nanovo pobelil tudi naše gore, kljub temu pa nas je ob pristanku na domačih tleh sprejelo toplejše in prijaznejše naročje.
Majda Danev
ROCK GLASBA / VČERAJ START V BOCNU
Brian Adams na pohodu
V ponedejek bo koncertiral v športni palači v Trevisu-V Italiji prodal še 700.000izvodov svoje zadnje plošče
Aleš Waltruch
Glasbena pomlad nam v teh dneh ponuja prvo od številnih srečanj z velikani rock glasbe, ki se bodo tja do septembra ustavili v Italiji.
Včeraj je namreč v Bocnu štartala serija devetih koncertov, ki jih bo kanadski glasbenik Brian Adams imel v Italiji. Velikemu številu nastopov na italijanskih tleh je botroval izjemen uspeh, ki ga je v zadnjih dveh letih petintridesetletni kitarist žel tudi pri nas. Adams bo v okviru turneje nastopil v ponedeljek, 18. aprila v športni palači v Trevisu, kjer bo najbližji koncert. Vstopnice za ta večer so skoraj razprodane, v Benettonovi palači
se bo zbralo veC kot 5.000 mladih.
Adams se je pojavil na glasbeni sceni pri komaj šestnajstih letih v kanadskem Vancouverju. Pri dvajsetih je kar štiri mesece koncertiral po ZDA. Leta 1982 je nastopal na koncertih skupin Kinks, Loverboy in Foreigner, istega leta je izdal tudi svoj prvi album, You Want It You Got It. Album Cuts Like A Knife iz naslednjega leta mu je prinesel izreden uspeh v domovini. Severnoameriško tržišče je leta 1984 osvojil s ploščo Reckless (deset milijonov prodanih izvodov), ki je morda njegovo najboljše delo. Pesmi kot Summer of 69,
Kids wanna Rock, Hea-ven so danes med najbolj priljubljenimi hiti kanadskega kantavtorja.
Adamsova glasba je mešanica pristnega rocka in melodičnih balad z dobrimi besedili, ki
govorijo v glavnem o njegovi mladosti in vsakdanjem življenju, pogosto s šCepcem ironije. V
zadnjih letih se je lotil tudi socialnih vprašanj in tudi v zasebnem življenju je precej angažiran v dobrodelnih in naravovarstvenih organizacijah. Večkrat so ga imenovali za kanadskega Springsteena, s katerim je sicer zelo dober prijatelj.
Leta 1985 se je pojavil tudi v Evropi. Nastopil je na turneji s Tino Turner (s katero duetira v eni skladbi Tininega live albuma) in posnel ploščo Reckless.
V zadnjih letih je zaslovel predvsem z melodičnimi baladami. Znane so predvsem pesmi (Everything I Do) I Do It For You in Ali For
Love, ki sta tudi glasbena motiva filmov Robin Hood in Treh mušketirjev ter hit Plase Forgi-ve Me.
Njegov zadnji album, So Far, So Good (vsebuje najbolj znane Adamsove uspešnice), je v Italiji prodal že preko 700.000 izvodov, po tej turneji pa bo presegel celo mero milijona prodanih plošC, kar je v zadnjih letih v Italiji uspelo le redkim glasbenikom. Na koncertu v Trevisu, ki se bo pričel ob 21. uri, bomo v dveh urah lahko poslušali pristno rock glasbo, ki jo bo Brian Adams izvedel v spremstvu svoje običajne skupine.
12
Petek, 15. aprila 1994
SVET
ZDA / KORENINE NARAŠČAJOČEGA NASILJA
Američani so si
zaželeli diktature
VVASHINGTON - Za osemnajstletnega Michaela Faya, ki v singapurskem zaporu Čaka na bičanje, se je zavzel sam ameriški predsednik Bill Clinton. Udarci z bičem so tako boleči, da se žrtev ponavadi onesvesti že po enem ali dveh, brazgotine pa bodo nesrečneža vse življenje spominjale na singapurski sodni sistem. Mladenič iz Ohia si je prislužil kruto in bolečo kazen, ker je s pršilom prebarval nekaj avtomobilov. Organizacija Amnesty International, ki nadzoruje zaporne sisteme po vsem svetu, je zgrožena zaradi Michaela Faya in drugih petsto ali Šesto ljudi, ki jih vsako leto prebičajo v Singapurju. Toda Američanom, nekoč najbolj razvpitim individualistom na svetu, za katere je bila zasebnost svetinja - in kaj je zasebnejse od človekovega telesa? - se Michael Fay ne smili.
Singapurske veleposlaništvo in Časopise so zasuli s pismi in telefonskimi klici, v katerih soglašajo z bičanjem kot kaznijo za vandalizem. Američani so ogorčeni zaradi kriminalcev, ki so njihova mesta spremenili v prava bojišča državljanske vojne, noči pa v omejene zaporne kazni do jutranje zore. Tisti, ki ogrožajo, so velikokrat mlajši od osemnajst let.
Senatorjem, ki ta teden na Capitol Hillu razpravljajo o novem zakonu za boj proti kriminalu, ne bo treba veliko razmišljati. Cim strožji bo zakon, ki ga bodo sprejeli, bolj zadovoljni bodo njihovi volil-ci, novembrske volitve za številna mesta v parlamentu pa so bliže, kot je videti. Predsednik Clinton zato lahko računa na sprejem svojega predloga kazenskega zakona, ki bo na ulice poslal sto tisoč novih policistov in zagotovil dolgoletno kazen za vse trikratne nasilne prestopnike. Zdaj lahko Američani samo jezno opazujejo, kako oblasti zaradi prepolnih zaporov in »dobrega vedenja« po nekaj letih spuSCajo na prostost večkratne morilce in posiljevalce. Mnogi med
njimi kmalu ponovijo svoja dejanja.
Kaj je narobe z Ameriko, se sprašujejo tisti, ki se še spominjajo zlate in varne svobode v mestih, predmestjih in na avtocestah pred dvema ali tremi desetletji. Novinarji javne televizijske družbe so pred nekaj dnevi obiskali ameriški Detroit in kanadski Toronto, mesti s podobnimi socialnimi razmerami in podobno stopnjo nezaposlenosti. V obeh mestih je brez zaposlitve 12 odstotkov za delo sposobnega prebivalstva, toda v ameriškem Detroitu je Šestkrat veC umorov in drugih nasilnih dejanj. Krivo naj bi bilo tisto določilo v ameriški ustavi, ki dovoljuje veliko svobodnejši nakup strelnega orožja kot v Kanadi, kjer policisti natančno preverijo vsakega prosilca. Poleg tega ima Kanada veliko razvitejši sistem socialne varnosti od Amerike, ki prisega na kar se da poceni državo in Cim manj obremenjeno podjetništvo. Medtem ko v ZDA potekajo vroCe razprave o zdravstvenem zavarovanju za vse državljane, za Kanadčane preprosto poskrbi država. Nic Čudnega, da se počutijo veliko varnejše.
Drugi najpomembnejši razlog za nasilje, ki vlada na ameriškh ulicah, so mamila. V Chicagu so oboroženi spopadi med gangsterskimi tolpami samo v zadnjih nekaj tednih zahtevali nekaj deset življenj. Sefi podzemlja, ki so pred letom dni sklenili premirje, so se spet sprli zaradi razpečevanja drog. Med razpečevalci in žrtvami je v ameriških velemestih največ afriških Američanov in drugih obarvanih prebivalcev. Sociologi razlagajo, da so ti moški v 70. letih pretrgali vezi s svojimi družinami, ko so jih v velemesta privabile privlačne in dobro plačane industrijske službe. Toda med gospodarsko krizo v 80. letih so se med prvimi znašli na cesti, brez podpore družine in brez državne socialne mreže, ki bi poskrbela zanje. Zato mnogi nasprotujejo predlogu novega zakona proti kriminalu, ki ga je pripravil predsednik Clinton. Nasilje na ameriških ulicah ima po njihovem mnenju globlje korenine od bolne duševnosti zakrknjenih kriminalcev.
Drugi opozarjajo, da predsednikov predlog zakona ne govori samo o zapiranju morilcev in novih policistih na ulicah. Ce bodo zakon sprejeli v parlamentu, bo država plačala številne poboljševalne in preventivne programe, da bi preprečila rojevanje novih kriminalcev. Toda država ne zmore vsega. Ali Američani že vzgajajo nove zloCince? Znani politiki, zdravniki, vzgojitelji in poslovneži so pravkar zaključili obsežno triletno raziskavo, ki slika ameri-
OBLETNICA IZKRCANJA V NORMANDIJI
Izdelovanje spominkov je zelo donosen posel
CAEN - Armada trgovcev s spominki se je skupaj s svojimi vodicami po britju znamke Izkrcanje, z velikanskimi količinami šampanjca Petdesetletnica in neznansko količino stekleničk, napolnjenih s finim peskom nomiandskih obal, že izkrcala v Normandiji, da bi pravočasno požela dobičke, ki si jih obeta od uradne proslave 50-letnice zavezniškega izkrcanja 6. junija 1944. »Saj vendar nismo v Lourdu,« se ogorčen iz dneva v dan pritožuje Philippe Chapron, direktor spominskega muzeja v Bayeuxu, Id mu različni trgovčiči vztrajno ponujajo »vsakovrstne predmete«. Poleg že običajnih majic in čepic z napisom »Day D« se številni muzeji, turistične agencije in trgovine s spominki otepajo s poplavo različnih predlogov, kako naj bi obeležili znamenito petdesetletnico. Od različnih poslikanih krožnikov do obeskov za ključe in umetelno oblikovanih slaSCic, manjka samo še padalec, ki bi skočil z vrha zvonika stolnice v Caenu. »Seveda je treba misliti na donosnost, zato ni mogoče sprejeti Česarkoli,« zatrjuje Jean-Yves Andre, ki vodi trgovino spominkov v spominskem muzeju v Caenu, ki pa med obilico predlogov, s katerimi ga zasipavajo vsak dan, zaenkrat Se »ni odkril Se nic izvirnega, z izjemo nekaj
razglednic«. V okolici pa medtem že cveti prodaja »pravih Čelad«, ki naj bi bile menda stare pol stoletja, a v resnici izvirajo kvečjemu iz vietnamske vojne. Jimmy, kot se imenuje najbolje založena ameriška trgovina v Caenu, si je za to priložnost izmislila svoje posebne, avtorsko zaščitene napise, Id bodo na vseh majicah, Čepicah in pepelnikih, kolikor jih bodo za to priložnost izdelali v Normandiji. Posebej za to priložnost bodo naredili tudi veliko Število kovinskih »račk«, s katerimi so se prebivalci ponoči zahvaljevali zavezniškim padalcem. Ta spominek se je že uvrstil med obvezne rekvizite, brez katerih slovesne proslave 50-letnice zavezniškega izkrcanja ne bo mogoče zapustiti. Pravzaprav bo slo vse za med: eden od proizvajalcev šampanjca bo moral odšteti kar 4500 dolarjev in potem Se po 60 centov za vsako prodano steklenico zgolj zato, da bodo nalepke lahko nosile uradni podpis Komiteja za izkrcanje, ki mu v Bayeuxu predseduje Rajmond Triboulet -prav tisti, ki ga je general de Gaulle imenoval za prvega podprefekta na ozemlju osvobojene Francije. Tudi caensko vrtnarstvo se je obvezalo, da bo mestne parke in zelenice zasadilo z novo vrsto vrtnice, ki se seveda imenuje - Petdesetletnica. (AFP)
sko prihodnost s temačnimi barvami. Ce ima prav newyorška ustanova Car-negie, milijoni ameriških otrok odraščajo brez temeljne zdravstvene oskrbe, ljubečega varstva in intelektualne spodbude - in zato brez pravega upanja, da bodo odrasli v odgovorne in zdrave ljudi. Strokovnjaki trdijo, da so za nemoten razvoj človekove osebnosti najpomembnejša prva tri leta življenja. Številne ameriške matere pa so preobremenjene s službami, revne, neizobražene ah preprosto Čustveno nesposobne pravilno poskrbeti za svoje otroke, ki so jih rodile premlade in prekmalu. Med razvitimi industrijskimi državami so ZDA na dnu lestvice, ki države razvršča po kakovosti zdravstvenega zavarovanja za vse prebivalce, številu državnih vrtcev in dolžini porodniškega dopusta. Hkrati pa je na vrhu lestvice, ki meri število samskih mladoletnih mater, ki ne znajo poskrbeti niti zase, kaj šele za otroke.
Američanom se Michael, ki ga v Singapurju zaradi vandalizma čaka bičanje, ne smili
Američani se tako bojijo kriminalcev, da so zaceli dvomiti celo v svojo družbeno ureditev. Se pred desetletjem bi vsak pošten American prisegel, da je njegova država najboljša na svetu. Danes pa z naklonjenostjo poslušajo celo singapurskega veleposlanika, ko govori o prednostih mirne in urejene azijske družbe. Ugledni komentatorji opozarjajo, da v Singapu-
rju vlada diktatura in da dovoljenje državnim organom za telesno kaznovanje pripelje do mučenih, pohabljenih in ubitih nasprotnikov režima in političnih zapornikov. Toda Američani se počutijo kot zaporniki, Čeprav pri njih ni diktature. Milijoni so talci zločincev, ki vladajo v mestih in se počasi selijo tudi v predmestja. Strokovnjaki opozarjajo, da se bo položaj
morda še poslabšal. Najnovejše raziskave namreC kažejo, da umore spodbuja tudi izjemno tekmovalna ameriška družba. Kar polovico množičnih umorov so zagrešili razočarani delavci, ki so jih v službah tako razbesneli, da so prijeli v roke avtomatsko puško. .Ameriška podjetja pa vsak dan ponujajo manj socialne varnosti.
Barbara Kramžar
LENINGRAD-SANKT PETERSBURG


Tržne reforme so za mnoge hujše kot nemška blokada
SANKT PETERSBURG - Po več kot petdesetih letih se mnogi Se spominjajo dogodkov iz časov nacističnega obleganja tedanjega Leningrada. Med trimesečno nemško blokado je umrlo več kot milijon in pol ljudi. Moskva je vedno poudarjala, da je odpor meščanov nekakšen simbol nepremaglivosti sovjetskega človeka. Oblast je po vojni zanikala obstoj kanibalizma in namernega ubijanja ljudi. Kakih 400 tisoč preživelih Leningraj-Canov se Se spominja Časov izpred skoraj pol stoletja.
»NekoC sem šla na delo in na cesti je ležalo truplo, pokrito s Črno odejo. Ko sem jo odkrila, sem opazila, da je bilo telo brez nekaterih mehkejših delov,« je povedala 68-le-tna upokojena učiteljica Zinaida Pavlova.
»Nekdo je odrezal mesnate dele telesa,« je povedala Pavlova.
Spominja se, da so izčrpane ženske in otroci umirali kar na ulicah. V hudih zimskih dneh je na dan umrlo tudi 5000 ljudi. Tisti, ki so obleganje preživeli - »blokadniki«, zdaj priznavajo, da so živeti v strahu pred različnimi tolpami, ki so ponoči napadale ljudi in jim kradle bone za hrano. Ljudi pa so ubijati tudi zato, da so jim odrezati nekatere dele telesa. Ce so kriminalce ujeti, so jih takoj obsoditi na smrt in kazen tudi izvršili.
»Na utici sem opazil žensko truplo. Bilo je povsem golo in videl sem, da je ženski nekdo odrezal prsi - seveda, da bi jih pojedel,« je izjavil neki preživeti LeningrajCan.
Na razstavi v Sankt Petersburgu naj bi podobne dogodke, ki so ostati ovekovečeni na slikah, komentirati drugače. Na ogled je tudi stika, ki prikazuje okrvavljeno žensko: ranjena je v glavo, v njeni neposredni bližini je opaziti senco bežeCe osebe.
Slika ima naslov »Ukradli so ji
kupone za kruh«.
»Leta 1942 me je na utici okradla neka ženska. Pri sebi sem imela kupone za kruh za vso šestčlansko družino,« je povedala 55-letna Frie-da Volina. V Času nemške blokade je bila Se otrok.
»Ko sem se zavedla, sem bila brez škornjev, jopica in kuponov. Imela sem srečo, da sem sploh ostala živa,« je dodala Volina.
V najhujSem obdobju, ko je bilo mesto povsem odrezano od sveta, je vsak meščan dobil na dan 125 gramov kruha. LeningrajCani so stradati in se hraniti z vsem, kar je bilo užitno.
»Edina hrana, ki je bila na razpolago, je bilo lepilo - mati ga je kuhala skupaj z vodo in travo,« je povedala Volina.
»V Leningradu je bilo ogromno podgan. Hranile so se s trupli, ki jih je bilo na pretek. Prav podganam se je v teh hudih Časih zelo dobro godilo.«
Neka anekdota, ki je nastala med ljudmi, ki so preživeli nemško blokado, pravi, da so danes upokojenci, ki komaj živijo z nizkimi pokojninami, pravzaprav v enako hudem položaju.
»Po vsem, kar smo narediti za domovino, nam sedanjost prav nic ne prizanaša,« je izjavila Paulina Setin-kino, 71-letna upokojenka, ki si je morala najti dodaten vir zaslužka -na utici prodaja cenene cigarete, da si lahko kupi košCek mesa.
»Oblast nas ne mara veC, ker smo nekoristni,« je žalostno rekla in zajokala. Nekateri blokadniki celo pravijo, da jih je nemška blokada manj prizadela kot sedanje gospodarske reforme.
»Za kruh smo morati Čakati od treh zjutraj, vendar pa je bilo v nekaterih pogledih bolje kot zdaj. Takrat smo vsaj vedeti, da bomo nekaj dobili in da bo poceni,« je izjavila 85-
letna Panfina Jegorova.
»Zdaj so trgovine dobro založene, a kaj, ko je vse tako drago.«
Jegorova je oblečena v ponošen Cm plašC. Namenjena je na mestno pokopališče Piskarovjskoje.
»Moj mož je bil ubit leta 1944, vendar ne vem, v katerem skupnem grobu je pokopan,« je vzdihnila.
»Ce bi vedela, kje so zakopani njegovi posmrtni ostanki, bi jih izkopala in jih pokopala dmgje. Redno obiskujem grobove svoje družine.«
Nekateri še vedno ne verjamejo, da so med obleganjem delovale roparske tolpe. O kanibalizmu noCejo ničesar vedeti in pravijo, da so trupla shranjevali v nekaterih ■zgradbah.
»Kako je mogoče, da je bilo takrat veliko manj nejevoljnih ljudi? Zdaj so se nekateri povsem spremeniti in postati zveri,« meni Valentina Leon-tijeva, ki posluša koncert za preživele prebivalce nemške blokade.
»MogoCe smo izgubiti vsakršno upanje. Ko se vraCam v mesto, Čutim nekakšno bolečino,« je dodala.
Sovjetski zgodovinarji so vedno poudarjati, da je vojski uspelo januarja 1944 prebiti nemško blokado. Veterani pa pravijo, da je bila njihova vojska preveč neodločna in da je zato padlo na tisoče vojakov. Aleksander Jakovlev, svetovalec nekdanjega sovjetskega predsednika Mi-haila Gorbačova, je bil med boji huje ranjen. Pravi, da niso sedanje razmere nic boljše.
»Živimo v Času barbarstva. Nobena stvar ni vredna človeškega življenja. NiC se ni spremenilo. Ljudje se še vedno med seboj ubijajo,« je izjavil skupini znanstvenikov, ki raziskujejo mestno preteklost.
»Mislimo, da se stvari obračajo na bolje, vendar pa se motimo,« je dodal Jakovlev.
David Ljunggren / Reuter
ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA / KER MU ZARADI DEVETIH MILIJARD MARK DOLGOV GROZI NEIBE2EN STEČAJ
S svojim begom je Jurgen Schneider pahnil v obup banke in delavce
Reševanje podjetja bo zelo težavno, ker je Deutsche Bank vso zadevo že prijavilo sodstvu
BONN - Nemški nepremičninski mogotec Jurgen Schneider je ta teden izginil brez sledu in pustil svoj gospodarski imperij na robu stečaja zaradi dolgov, ki znašajo 9 milijard mark (skoraj 9 tisoč milijard lir). Medtem ko v Frankfurtu napovedujejo srečanje 50 kreditnih bank, da bi pripravili načrt, s katerim bi bilo mogoče rešiti Schneiderjevo podjetje, pa je včeraj na zahtevo denarnega zavoda Deutsche Bank frankfurtsko državno pravdništvo sprožilo sodno preiskavo. Deutsche Bank je torej sodu izbila dno, saj jo je Schneider po njenih trditvah opeharil za 415 milijonov mark. To vsoto mu je banka posodila za gradnjo prestižnega trgovskega centra Zeil v središču Frankfurta.
Zaskrbljenost je pri nemških gradbenih podjetjih in bankah na višku in celo kancler Kohl je med kabinetno sejo izjavil, da je »zelo zaskrbljen« zaradi primera Sch-
neider. Minister za gospodarstvo Rexrodt je sporočil, da ho osebno posegel. V nevarnosti je usoda na stotine manjših in srednje velikih gradbenih podjetij, ki so od Sch-neiderja dobila vrsto naročil, v primeru stečaja Schneiderjevega podjetja pa bi se lahko znašla v hudih težavah, kar bi ogrozilo na tisoče delovnih mest. V samem Leipzigu bi lahko ostalo brez dela kar 5.000 oseb.
V ponedeljek zvečer je vodstvo podjetja Jurgen Schneider Ag sporočilo, da se je lastnik podjetja iz zdravstvenih razlogov nenadoma umaknil iz poslovanja. Z njim je izginila tudi njegova žena Claudia. Pred veliko nočjo je 59-letni Schneider, ki je bil do nedavnega uspešen, sposoben in eleganten podjetnik, tesnemu sodelavcu zaupal, da namerava v Toskano. Nekateri trdijo, da se je umaknil v Brazilijo, da bi zbežal pred goro dolgov, ki po prvih ocenah znašajo 9 mi-
lijard mark, medtem ko znaša njegovo nepremičninsko pre-možnje približno 4 milijarde mark. Kaže, da je s Schneiderjem izginilo tudi njegovo likvidno premoženje. Podjetnik se je znašel v škripcih zaradi gospodarske recesije, ki je povzročila padec cen nepremičnin in torej tudi najemnin. V Frankfurtu je cena poslovnih prostorov padla z 90 na 40-50 mark na kvadratni meter. Podjetje je zabredlo v težave, ker z investicijami ni iztržilo pričakovanih vsot.
»Delo bo izgubilo na tisoče delavcev« je zapisal naslov čez celo prvo stran dnevnik Bild. V podnaslovu pa je pomenljivo napisal: »Krik jeze se razlega po Nemčiji. Kje je lopov?« Tega ne ve nihče. Najprej so omenjali Toskano in Bazilijo kot verjetni zatočišči, včeraj pa sta že krožili imeni dveh karibskih otokov - Barbados in Martinipue, kjer je letoval z ženo, otrokoma in telesnima stražarje-
ma vsaj dvakrat na leto. Seveda je vsakič poletel tja s svojim zasebnim reaktivcem, ki bi ga sedaj zaman iskali na frankfurtskem letališču. Morda pa je v svoji vili ob Luganskem jezeru, ki jo je leta 1992 kupil za 5 milijonov švicarskih frankov? Ugibanja se vrstijo druga za drugo, vse pa je jasno, da je Jurgen Schneider za seboj skrbno zabrisal vsako sled.
Bild je včeraj poskušal prikazati manije tega »uspešnega« nepremičninskega mogotca, ki z lasuljo prikriva plešo, obut je samo v čevlje Gucci za 600 mark, nosi kravate Hermes, ure Cartier in pije le vino Chianti. Njegova vila Andreae v Konigsteinu pri Frankfurtu je pravi dvorec, ki ga je stal 5 milijonov mark. Notranjost krasijo štukature, marmor, avtorska platna in vzhodnjaške preproge, vse to pa varujejo najsodobnejše elektronske varnostne naprave, ki so stale 1 milijon mark.
Jurgen Schneider, ko je bil na višku svoje moči (AR)
Michael Fay bo moral pod palice
SINGAPUR - Polemika med Singapurjem in ZDA o usodi 18-letnega ameriškega študenta Michaela Faya, ki bi moral pod palice, je dosegla vrelišče. Po predsedniku Billu Clintonu, ki je kazen ocenil kot pretirano za manjši vandalski prekršek (študent je z barvo premazal nekaj avtomobilov), po pozivih kongresa in vseh ameriških časopisov je včeraj za razumevanje osebno prosil singapurske oblasti tudi nekdanji predsednik Bush.
Kot kaže, pa vse to ne bo zaleglo. Za Faya so potrdili kazen tudi na prizivnem procesu, tako da bi se ga lahko sedaj usmilila le predsednik ali pa vlada. Singapurski novinarji so medtem že odgovorili na ameriške časopisne napade o »srednjeveški obliki mučenja« in o »diktaturi, ki sloni na strahu«. Pri tem niso imeli dlak na jeziku, svoje ameriške kolege so obtožili hinavščine, ker hočejo le rešiti zadnjo plat svojega državljana in ne vidijo kaosa in kriminala, ki vladata v ameriških mestih.
RUSIJA / NEKDAJ PONOS
Gospodarska kriza pesti tudi ruske železnice
MOSKVA - Transibirska železnica, ki od začetka stoletja povezuje Rusijo z Daljnim vzhodom, je prvič v svoji zgodovini v škripcih. V težavah so sicer ruske železnice nasploh, to pa zaradi vse večjega primanjkljaja.
Vlak je v Rusiji še vedno najvarnejše prevozno sredstvo (leta 1993 samo 7 mrtvih, v letalskih nesrečah pa kar 222 mrtvih). Tudi v blagovnem prometu se poslužujejo skoraj izključno železnice (76, 7 odstotkov). Kljub temu je železniški prevoz že več kot eno leto v hudi krizi. Lani so železnice prvič imele primanjkljaj, v prvem trimesečju letos pa se je stanje še poslabšalo, saj so železnice v nekaj mesecih imele kar za 200 milijard
rubljev izgube. V istem obdobju je število potnikov upadlo za 10 odstotkov. K temu je pripomoglo zvišanje cen vozovnic. Vozovnica iz Moskve v najvzhodnejše mesto Vladivostok (11 tisoč km dolga pot) stane 197.600 rubljev, več kot povprečna mesečna plača.
Največji problem je v tem, da državna in zasebna podjetja preprosto ne plačujejo stroškov za prevoz blaga. Dolg znaša kar 1.800 milijard rubljev in je od decembra narasel za 590 milijard. »V bistvu so železnice zadnjih 5 mesecev delale brezplačno,« je izjavil minister Fadejev, ki je dal razumeti, da bodo lahko kmalu potovali z vlakom samo najpre-možnejši.
ŠVICA / PO POŽARU AVGUSTA LANI
Leseni most v Luzernu so že popravili in znova odprli
Gasilcem lanskega 17. avgusta 1993 ni uspelo rešiti znamenitega luzernskega mostu Kappellbrucke (Telefoto AR)
LUZERN - Otvoritve prenovljenega luzernskega mostu Kappellbrucke, najstarejšega lesenega mostu v Evropi, se je včeraj udeležila množica 15.000 oseb. Čeprav je minilo samo 8 mesecev, kar je hud požar delno uničil zgodovinski most, so ga Švicarji že popolnoma obnovili in ponekod celo nanovo postavili. Slikovita otvoritvena prireditev je trajala cel dan. Meščani, turisti in politični predstavniki so nestrpno čakali, da bi se med prvimi mogli sprehoditi po 200 m dolgem mostu, ki že 6 stoletij pelje iz starega dela mesta čez reko Reuss. Množica je na obeh bregovih reke in na oknih ter balkonih bližnjih stavb že od devetih čakala na začetek prireditve, ki se je s pregovorno švicarsko točnostjo pričela točno ob desetih.
Most, ki so ga postavili leta 1333, je skoraj popolnoma zgorel 17. avgusta ponoči. Požar je najbrž povzročil cigaretni ogorek. Kappellbrucke je nekakšen pokrit lesen predor, na sredini katerega so v 14. stoletju zgradili tudi osmerokoten kamnit stolp. Svetli trami iz sveže borovine in jelovine, s katerimi so obnovili most, sedaj vidno izstopajo. Neizgoreli del mostu sta namreč čas in požar hudo očrnila, menijo pa, da se bo razlika v barvi čez kako leto izbrisala. Most so obnovili s srednjeveškimi mizarskimi postopki. Federacija je kar tekmovala pri finansiranju restavriranja, ki je stalo približno 3 in pol milijarde lir.
NOVICE
AVSTRIJA / ZASEDAL ZVEZNI SVET SOCIALDEMOKRATOV
Večinske stranke proti postavitvi dvojezičnih napisov
DUNAJ/ŽELEZNO - Socialdemokrati in Ljudska stranka sta na zadnji seji pristojnega parlamentarnega pododbora sklenili, da se vprašanje postavitve dvojezičnih (nemško-hrvaških) krajevnih napisov na Gradiščanskem zaenkrat odloži. Proti tej odločitvi je ostro protestirala poslanka zelenih, gradiščanska Hrvatica Terezija StojsiC. V tiskovni izjavi elanom odbora iz vrst SPO in OVP očita, da igrajo dvojno igro, saj so se predstavniki obeh omenjenih strank na deželni ravni izrekli za postavitev dvojezčnih napisov, na Dunaju pa zdaj onemogočajo uresničitev manjšinskih pravic, zapisanih v sedmem členu Austrijske državne pogodbe. Kot smo poročali, je poleg vidnih pohtikov iz vseh deželnih pohticnih strank nad 1000 občanov podpisalo peticijo za takojšnjo postavitev dvojezični krajevnih napisov na narodno-meša-nih ozemljih na Gradiščanskem. Čeprav je Avstrijska državna pogdoba bila podpisana leta 1955, na Gradiščanskem do danes niso postavili niti en dvojezičen krajevni napis, razpravo o po-stavitivi tabel pa je v zadnjih letih aktualizirala prevsem hrvaška mladina. V okviru mirnih akcij so v nekaterih krajih postavili dvojezične table, ki pa so po nekaj dneh spet izginile.
Bančna ustanova Raiffeisen nadaljuje s svojo ekspanzijo
DUNAJ - Centralna banka avstrijske Raiffeisenove ustanove (RZB) nadaljuje svojo ekspanzijo v nekdanjih državah vzhodnega bloka. Po izjavah svojega vodstva je RZB v preteklem Času na vzhodu nadpovprečno dobro zaslužila, zato naj bi letos pospešno nadaljevali izgradnjo poslovalnic hčeri bančnega podjetja na Madžarskem, Češkem, Slovaškem in Poljskem. Najbolj je napredovala madžarska hčer Unic-banka, ki je z 69 odstotki v lasti RZB in ki bo letos izplačevala dividendo 30 od-stotkov.NaCrtovana je tudi otvoritev novih predstavništev Raiffeisen Zentralbank (RZB) v Kijevu in v Bukarešti. V Albaniji bo RZB prevzela nalogo prestrukturiranja tamkajšnje agrarne banke. Druga vodilna avstrijska banka Creditanstalt .(CA) je medtem sporočila, da je na Češkem dobila licenco za vodenje komercialne banke.
Evropska unija ne ogroža identiteto avstrijskih živil
DUNAJ/BRUSELJ - Avstrijska identiteta na področju živil bo po načrtovanem pristopu k Evropski uniji (EU) zavarovana z enakopravnostjo 23 avstrijskih imen za raznovrstna živila. To je med drugim ena izmed podrobnosti v ta teden predstavljeni pristopni pogodbi. Avstrijska inaCica nemškega jezika za mnoga živila (in ne samo za ta) pozna lastne - v mnogih primerih v Času »multikulturne« avstroogrske monarhije ustaljene - izraze, ki se popolnoma razlikujejo od ustreznih izrazov v NemCiji.Na pobudo potroških združenja in zdravstvenega ministrstvu so strokovnjaki pregledali živilska kodeksa Avstrije in EU ter dokumentirali razlikujece se oznake za raznovrstna živila. 23 avstrijskih domačih izrazov (npr. za krompir, mleko, meso, raznovrstne zelenjave) bodo zdaj kot enakovpravne upoštevah tudi v živilski zakonodaji Evropske unije.
Jasen in priporočilni »da« za pristop k Evropski uniji
Vrani1zkyje oh/oril volilni boj - OVP ne bo dala »uraden« proglas
Ivan Lukan
DUNAJ/INNSBRUCK -Predvolilni boj za referendum o Evropski uniji se je zaCel: Socialdemokratska stranka (SPO) na Čelu s kanclerjem Vrani-tzkym je vCeraj potrdila svoj »da« ki Evropski uniji ter hkrati izdala pričakovanega priporočilnega volilnega proglasa, v katerem poziva Avstrijke in Avstrijce, naj 12. junija pri ljudskem glasovanju o Evropski uniji glasujejo za pristop Avstrije. Jasen sklep je sprejel zvezni svet SPO, drugi najvišji organ stranke, na svojem zasedanju v tirolski prestolnici Innsbruck.
Predsednik socialdemokratov in zvezni kancler Franz Vranitzky je ob
sklepu oz. (soglasno sprejeti) resoluciji dejal, da gre za povabilo, izrečeno avstrijskemu prebivalstvu, »da podpira pot evropske integracije. SPO pa nikomur hoCe predpisati, kaj naj 12. junija stori v volilni celici. Vra-nitzky je na tiskovni konferenci še posebej izpostavil, da je vsaka bojazen, da bi Avstrijci s pristopom k EU izgubili svojo identiteto, neutemeljena. Nadalje je predsednik SPO ugotovil, da bo Avstrija tudi kot elan EU ostala nevtralna države in tudi ne bo sodelovala v vojnih konfrontacijah.
Medtem ko je kocka pri socialdemokratih tako rekoč padla, se razprava o
Jasen«da« k EU: presednik SPO in kancler Vranitzky.
vprašanju uradnega pri- odklanja priporočilo porocilnega proglasa zno- OVP. S tem je prevzel traj Ljudske stranke na- Haiderjevo argumenta-daljuje. Njen predsednik cijo, ceš da so volilci in vicekancler Erhard Bu- »zreli, da sami odločajo, sek je izjavil, da osebno kako je 12. junija treba
glasovati«. S to argumentacijo pa je znotraj stranke sprožil kontroverzno razpravo. Predsednik mo-Cne zveze delojemalcev znotraj OVP, Hbchtl, je javno nasprotoval Buse-kovi izjavi in glasno zahteval jasen in pozitiven proporoCilni volilni proglas, kot je to včeraj storil koalicijski partner SPO. Busek je to vCeraj ponovno odklonil
Kot smo že obširno poročali, so se za - toda negativen - priporočilni proglas volilcem izrekli avstrijski Zeleni, Haiderjevi svobodnjaki pa so na izrednem kongresu stranke pretekli teden v Beljaku izrekli proti takim priporočilom, 85 odstotkov delegatov pa je podprlo Haiderjev »ne« k Evropski uniji.
KOROŠKA / ODPRLI SEJEM »PROSTI CAS '94«
Od dopusta do avtomobila
CELOVEC - VCeraj so v koroški prestolnici uradno odprli sejemsko prireditev pod geslom »Prosti Cas ’94«. Na 40.000 kvadratnim metrov razstav-Ijalne površine se predstavlja nad 500 podjetij iz Avstrije in inozemstva, sejem pa bo odprt do nedelje, 17. aprila dnevno od 9. do 18. ure, zabava-višle pa do polnoči.
Dnevno se bo v okviru sejma, na katerem prica-jujejo nekaj desettisoC obiskovalcev (direkcija raCuna tudi s številnimi obiskovalci iz Slovenije in Furlanije-Julijske krajine), zvrstilo v povprečju
skoraj različnih 30 prireditev, sejemska ponudba pa je nadvse bogata in raznolika; - od potovanja in dopustov, igre in športa, zdravstva in rekreacije, gradnje in brkljanja in še drugih možnosti aktivnega oblikovanja prostega Časa. Posebna atrakcija sejma bo zagotovo veliki avtomobilski salon z najnovejšimi modeli raznih avtomobilskih firm ter razstava starejših letnikov.
Vstopnina za odrasle znaša 65 šilingov, za mladino in skupine pa 35 šilingov. Dostop v zaba-yvišCe je prost.
Najhitrejši športniu avto na svetu: Jaguar XJ 220.
Koroško gostovanje na Dunaju
DUNAJ - Mladinska gledališka skupina Skocijan bo v soboto, 16. aprila, ob 14.30 uri, nastopila s svojim odrskim komadom »Princeska in svinjski pastir (Hans Christian Andersen, režija Peter Militarov) na dunajskem gledališču »Theater Brett«.
Na odrski užitek vabita Slovensko kulturno društvo »Ivan Cankar« in Klub slovenskih študentov in študentk na Dunaju.
KOROŠKA / KDO BO NOVI DEŽELNI GLAVAR?
Bo Ausserwinkler izvoljen s »tiho« podporo svobodnjakov
SPO in FPO, pri Čemer bi socialdemokrati za dobo 1994 do 1997 privolili v ustanovitev mega-referata za gospodarstvo in finance, ki ga naj bi opravljal novi deželni svetnik in velepodjetnik Rogner.
Za primer, da sta se SPO in FPO sporazumeli za tak scenarij, do pogovorov med SPO in OVP sedanjega deželnega glavarja Zernatta potemtakem ne bi veC prišlo, Zer-nattu pa bi s tem bili šteti tudi dnevi v"funkciji deželnega glavarja.
Slednji se je namreč s svojim stališčem, da je on edini resni kandidat za funkcijo koroškega de-
aktivno glasovali za kan-	- op. ured.) pa naj bi bili:	tem najmočnejši stranki	želnega glavarja, sam po-
didata SPO, toda s svojo	skrajšanje legislaturne	avtomatično pripadla	stavil v out ter pospešil
prisotnostjo pri glaso-	dobe za dve leti (torej	funkcija deželnega gla-	morebiten sporazum med
valnem postopku zagoto-	predčasne volitve leta	varja, ter sporazum o raz-	socialdemokrati in svo-
vili za izvolitev potrebno 1997 - op. ured.) z oboje- delitvi referatov med bodnjaki. Ivan Lukan
CELOVEC. Pogajanja o novem koroškem deželnem glavarju so v odločilni fazi. Včeraj pozno zvečer - po našem redakcijskem zaključku - se je zaCel morda že odločilen Četrti krog pogajanj med socialdemokrati in svobodnjaško stranko, pred srečanjem obeh delegaciji pa je bi^o slišati, da je Haiderjevi FPO resno pripravljena, da omogoča izvolitev socialdemokratskega kandidata Michaela Aussertvinklerja za novega deželnega glavarja.
Pogoji za »tiho« podporo svobodnjakov (nekateri poslanci FPO ne bi
Bo Haider omogočil izvolitev AusserMnklerja (levo)? dvotretjinsko navzočnost stranko obvezo, da bi po-
AUA - LUFTHANSA
Ne bo nič s kooperacijo?
737 milijonov šilingov izgube
DUNAJ - Pogajanja o kooperaciji med letalskima družbama Aus-trian Airlines (AUA) in nemško Lufthanso so očitno bila neuspešna. Prestojništvo nemške zrakoplovske družbe naj bi namreč na svoji današnji seji sprejelo sklep o preklicu kooperacijske ponudbe. Zastopnik AUA je nato odgovoril, da je avstrijska letalska družba slej ko prej zainteresirana nad kooperacijo in menil, da pogajanja še niso dokončno propadla.
Medtem je podjetje Austrian Airlines objavilo tudi poslovni zaključek za leto 1993. Izgube letalske družbe so - kljub redukciji pri
osebju in drugih varčevalnih ukrepov - dosegle rekordno višino 737 milijonov šilingov. Potom razveze nekaterih rezerv pa da je uspelo znižati bilančno izgubo na približno 500 milijonov šilingov. Kot so predstavniki AUA še povedali, se je število potnikov v letu 1993 zvišalo za 1,8 odstotkov, poslovni promet pa je nazadoval za 1,4 odstotka.
Neuspeh pri pogajanjih z Lufthansa bi lahko pomenil nadaljnjo zaostritev skrajno napetega položaja, kajti načrtovana avstrijska rešitev (AUA, Tyrolean Airlines in Lauda Air) prav tako še ni sklenjena.	(I.L.)
KOROŠKA
Trg je letos gostitelj koroških Slovencev
• CELOVEC/TRG - Biro za slovensko narodno skupnost pri deželni vladi prireja 2. Kulturni teden koroških Slovencev v mestu Trg, približno 25 kilometrov severnoza-hodno od Celovca.
Teden, ki bo trajal od 18. do 22. aprila, bo v torek v zastopstvu zveznega kanclerja, ki bo ta Cas na obisku v ZDA, odprl pravosodni minister Michalek. Slovenci se bodo predstavili- z glasbo (Lipuš, Filipič, zbori »Rož«, »Danica«, »Kralj Matjaž«, »Les Trois Ar-ts«), likovno umetnostjo (Oman), ljudskim izroči- • lom (razstava Ziljska noša) in literarnim branjem (Oswald). O slovenskih koreninah v imenih v okraju Trg pa bo spregovoril Heinz Dieter Pohl.
	Pomoč je nepregledna in ne
	daje pričakovanih rezultatov
	Neusklajenost spodbuja vrtičkarstvo v razvojnih politikah
Slovenija že 23 let načrtno usmerja svoj regionalni razvoj s podporami, namenjenimi manj razvitim območjem. Toda po vseh teh letih je sila težko podati verodostojno oceno, kako učinkovite so bile te spodbude. 2e površna analiza pa pokaže, da manj razvita območja niso postala nic bolj razvita, Se veC, demografski kazalci na teh območjih so tudi vse prej kot ugodni. Kje je vzrok?
Tradicionalna regionalna politika, ki je v Sloveniji še vedno prevladujoča, kot osnovni razvojni problem utemeljuje pomanjkanje kapitala in kvalificirane delovne sile. Hkrati pa sedanja slovenska regionalna zakonodaja pozna le en tip manj razvitih območij. To so pretežno kmetijska območja z večjim deležem kmečkega prebivalstva, ki so demografsko ogrožena. Naša zakonodaja ne pozna območij v industrijskem upadanju, ki bi potrebovala pomoč za strukturno prilagajanje svoje zastarele in' okolju pogost škodljive industrije, prav tako ni celovito urejena pomoč obmejnim območjem.
Neusklajenost različnih razvojnih spodbud vodi v uveljavljanje različnih vrtičkarskih razvojni politik, ki skušajo ohraniti status quo ali pa povzročijo nenadzorovano prevlado ene gospodarske panoge nad drugimi. Rezultat: na ta način se v manj razvitih območjih ohranja gospodarska struktura, ki zaradi globalnih gospodarskih sprememb v državi pod vplivom mednarodnih ekonomskih tokov postaja tudi vse bolj ranljiva. Tako usmerjena regionalna politika predstavlja instrument za zaščito manj razvitih regij pred mednarodno konkurenco, saj podjetjem z raznimi subvencijami desetletja zmanjšuje
proizvodne stroške in jih dela vse bolj odvisne od državne pomoči. ZaCaran krog torej.
Glavna značilnost intervencij v gospodarstvo je pomanjkanje skupnih izhodišč pri oblikovanju sektorskih politik državnega intervencionizma, zlasti pa njihova neusklajenost med različnimi vladnimi resorji, ki z razvojnimi sredstvi upravljajo in jih razdeljujejo. Svetovalec vlade na ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj Niko Vla-dimirov pravi, da je zaradi
tega praktično nemogoče dobiti podrobnejšo predstavo o realizaciji in učinkovitosti teh ukrepov in njihovem vplivu na skladnejši regionalni razvoj Slovenije.
Sredstva iz državnega proračuna se zdaj uporabljajo za naložbe in investi-
frastmkture), naložbe v kmetijstvo ter demografsko ogrožena območja, za subvencije in transferje v gospodarstvu, za socialne transferje, povezane z aktivno politiko zaposlovanja (presežni delavci, pospeševanje novega zaposlovanja, usposabljanje invalidnih
Državne intervencije v slovensko gospodarstvo so precejšnje, a nepregledne, saj jih je po ugotovitvah ministrstva za ekonomske odnose in razvoj kar 40 vrst. Te intervencije so v letu 1992 predstavljale 5,8 odstotkov bruto domačega proizvoda, v letu 1993 pa že 6,3 odstotke. Probleme, ki se pojavljajo v regijah z zastarelo strukturo industrije, ekonomska politika obravnava predvsem kot težave posameznih podjetij ali gospodarskih panog. Reševati jih skuša z raznimi oblikami posamičnih intervencij, ki so se pogosto pokazale kot povsem neučinkovite.
cijsko vzdrževanje v gospodarstvu (naložbe v javna podjetja na področju cest, železnic in druge in-
oseb), za poravnavo obveznosti gospodarstva in za sanacijo bank.
Vrsta teh ukrepov ima
sicer tudi regionalno dimenzijo, ki pa je zgolj naključna, saj ne vpliva na odločitve o razdeljevanju sredstev. Proračunskega denarja, namenjenega izključno skladnejšemu regionalnemu razvoju demografsko ogroženih območij, pa je po drugi strani v Sloveniji razmeroma malo -12 dolarjev na prebivalca. V evropskih državah na podobni stopnji razvitosti so ta sredstva neprimerno večja. Leta 1990 je Irska za svoja manj razvita območja namenila 97 dolarjev, Portugalska 37, Španija 50 in Grčija 39 dolarjev na prebivalca. Nasprotno pa so proračunske subvencije v slovensko gospodarstvo v primerjavi s temi državami dokaj visoke.
Borut Meško
(Nadaljevanje jutri)
100 r
Izdatki za manj razvita
območja na prebivalca
(v US dolarjih)
A - Irska B - Španija C - Grčija D - Portugalska E - Slovenija
Vir:
European Regional Incentives 1991, Journal of Regional Policy, 1993
OROŽJE / KUČAN PISAL DRNOVŠKU
Kdo se je okoriščal z orožjem?
Obrambno in notranje ministrstvo noj poročata o delu
LJUBLJANA - »Ob nespornem dejstvu, da so bila v Republiki Sloveniji v okviru takratnega predsedstva republike leta 1991 in 1992 sprejeta politična staliSCa, da je potrebno pomagati novonastalim državam Hrvaški ter Bosni in Hercegovini v obrambi pred srbsko agresijo tudi z orožjem, kar je bilo tudi v interesu obrambe Slovenije, oCitno obstoji v javnosti tudi močan dvom, da pri tem ni šlo samo za pomoč, ampak tudi za trgovino z orožjem in vojno dobičkarstvo posameznikov.«
Tako je zapisano v uvodu komaj štiri dni starega pisma, ki ga je predsednik države Milan KuCan poslal predsedniku vlade Janezu Drnovšku in v katerem mu predlaga, naj vlada sprejme sklep in naloži tako obrambnemu kot notranjemu ministrstvu, naj podata celovita poročila o teh dejavnostih, po potrebi pa naj to storijo tudi vsi drugi državni organi. KuCan meni, da bo vlada razumela nujnost celovitega reševanja te problematike z orožjem, ki po njegovem mnenju zasluži obravnavo tudi v državnem zboru, da se končno razšCi-stijo dvomi o tem, kaj se je s pomočjo omenjenim državam dejansko dogajalo, se razkrile morebitne nepravilnosti. Vsi odgovorni pa naj bi politično, kazensko in sicer odgovarjati, Ce bo ugotovljeno, da za to obstaja zakonita podlaga.
Predsednik KuCan v pismu premieru navaja tudi vprašanja, ki so danes še vedno odprta, Čeprav se z njimi ukvarjajo sodišče, dr-žavnozborovska komisija in tudi kriminahsti. »Odprto je,« piše, »ali je šlo pri uresničevanju sprejetih političnih stališč o pomoči tudi za trgovino z orožjem, kateri organi, oziroma kdo v njihovem imenu je pri tem sodeloval, kakšna materialna in finančna sredstva so bila pridobljena, kako so se uporabila, kdo je
bil s tem seznanjen, kdo je to nadzoroval.« Milan KuCan zato predlaga, naj poročila ministrstev vladi vsebujeta vrsto in količino orožja ter vojaške opreme, način nudenja pomoči in kar je s tem povezano. LoCeno naj se prikaže pomoC, ki je bila dana v orožju, opremi in drugih vojaških sredstvih, s katerimi je razpolaga Slovenija od tiste pomoči, ki je bila v tranzitu po vseh možnih poteh. Navede naj se tudi, kako se je poslovalo s finančnimi sredstvi, prek katerih računov doma in v tujini, kdo je o tem odločal in kdo je to nadziral ter v kakšnih dokumentih je vse to izkazano. Nenazadnje, ali je o poteku pomoči z orožjem Hrvaški ter Bosni in Hercegovini bila obveščena vlada Republike Slovenije oziroma kdo v njej.
V pismu Janezu Drnovšku Milan KuCan prav tako zagotavlja, da je tudi sam pripravljen dati na razpolago vse dokumente, ki jih ima o tej problematiki urad predsednika republike. Pismo zaključuje s prepričanjem, da bi tak celovit pristop v veliki meri prispeval h korektnemu ugotavljanju relevantnih dejstev in k umiritvi javnega mnenja glede na to, ali je pri tem morebiti šlo za nezakonito ravnanje in korupcijo državnih organov ter posameznikov v njih.	p. M.)
____________VLADNA KOALICIJA____________
Nastaja nova koalicijska pogodba
LDS in SKD usklajujeta triintrideset tem
LJUBLJANA - Vladna trojica še vedno nadaljuje pogajanja o morebitni novi sestavi koalicije in vladnega kabineta. Včeraj, dan potem, ko je predsedstvo združene liste praktično soglasno sklenilo, da bo ta stranka tokrat ultimativno zahtevala enakopraven status za vsa Štiri dosedanja ministrstva, se je predsednik vlade Janez Drnovšek srečal s predsednikom liste Janezom KocjanCiCem.
_______DIPLOMATSKA KRONIKA____
V sodelovanju z Italijo za zdaj še brez težav
Švedska odpira častni konzulat v Sloveniji
ZL je tudi že sestavila pogajalsko skupino, ki naj bi z delegacijo LDS sestavljala morebitno novo koalicijsko pogodbo. Vendar se pogajanja med obema strankama na tej ravni sploh še niso začela. PaC pa sta nekakšen osnutek pogodbe že spisali delegaciji LDS in SKD. V njej naj bi obe stranki določili pravila igre za prihodnje leto dni. Predvidenih je nekaj načinov koordinacije, s katerimi naj bi obvezali poslance k večji disciplini in ki bi obenem zagotavljali boljšo in pravočasno obveščanje parlamentarcev o vladnih proje-
ktih. V drugem delu pogodbe so določeni vsebinski sklopi, s katerimi naj bi se v prihodnjem letu ukvarjala vladna dvojica. Stranki sta sestavili nekakšen seznam prioritet - od tistih tem, pri katerih ena ah druga stran ne more odstopiti, tistih, pri katerih so še mogoča pogajanja in tistih, kjer kompromis ni mogoč. Podobno metodo iskanja skupnih točk in tistih »tabu« tem, ki se jih ža mir v vladi ne bodo lotevali, se je takrat še Četverica koalicijskih partneric lotila lansko jesen ob pogajanjih o aneksu h koalicijski pogodbi, ki so
ga stranke podpisale zato, da bi brez večjih težav lahko sprejele letošnji proračun. Takratni dogovori so seveda po odhodu socialdemokratov postali brezpredmetni, v morebitni novi, manj številčni vladni zasedbi pa bi bila trdna »disciplinska« in vsebinska pravila silno pomembna. Seveda pa je pred podpisom tovrstnih aktov nujen političen dogovor, ki pa ga trojica še vedno ni sklenila. V tem smislu je bolj verjetno, da se bodo stranke najprej uskladile o novi kadrovski razdelitvi resorjev, predvsem gospodarskih, Sele potem pa o morebitnih skupnih »programskih opredelitvah«. Politični dogovor pa se - kot navajajo vladni viri - ne bo zgodil zelo kmalu, saj je najmanj za dve stranki (LDS in SKD) Cas Se vedno najbolj zanesljiv zaveznik.	(T. S.)
NEODVISNOST
V vodstvu sindikata tudi
Alenka Orel
LJUBLJANA - Iz sindikata Neodvisnost- KNSS so sporočiti, da je svet sindikata na svoji konstitutivni seji izmed dvanajstih elanov predsedstva za podpredsednico izvolil Alenko Orel. Svet Neodvisnosti-KNSS je sprejel program dela za kratkoročno obdobje s poudarkom na sklenitvi nove splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo in socialnem paktu. Predsednik Neodvisnosti-KNSS France Tomšič je Člane sveta seznanil o zadrževanju in zavlačevanju pogajanj s strani Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Svet je za kandidatko za varuha človekovih pravic predlagal pravno svetovalko Neodvisnosti Ireno Virant, ki ima po njihovem mnenju veliko zaslug pri neposredni zaščiti delavčevih pravic.	(MIG)
LJUBLJANA - V začetku prihodnjega tedna prihaja na obisk v Slovenijo švedska zunanja ministrica Margaretha af Ugglas. Na slovenskem zunanjem ministrstvu pričakujejo, da bo obisk še utrdil dobre odnose med državama, švedska ministrica pa bo ob tej priložnosti tudi sveCano odprla Častni generalni konzulat Švedske v Sloveniji.
Častni konzul Švedske v Sloveniji bo Kazimir Živko Pregl, ki mu bodo ob obisku af Ugglasove izročili eksekvaturo, s Ci-iher bo tudi uradno dobil potrebna poblastila. Ministrica Ugglasova bo med sprehodom po Ljubljani obiskala tudi galerijo Equma, kjer si bo ogledala dela skupine Irvvin, ene
od sestavnih delov Nove slovenske umetnosti, ki bo v kratkem razstavljala na Švedskem.
Kljub nekaterim neprijaznim glasovom iz sosednje Italije je videti, da (vsaj za zdaj) meddržavno sodelovanje poteka brez
Kazimir Živko Pregl bo častni konzul Švedske v Sloveniji
težav. Mešane komisije in delovne skupine dobro sodelujejo in se redno sestajajo; prihodnji teden je predviden sestanek komisije za premoženjsko-pra-vna in politična vprašanja, v kratkem pa se bodo sestale še kultumo-zgodo-vinska komisija ter delovni skupini za medije in manjšini. Delovna skupina za medije, ki se sestaja prvič, bo skušala predvsem doreci sodelovanje pri ustvarjanju radijskih in televizijskih programov za manjšini.
Slovenski zunanji minister bo prihodnji teden odpotoval na Portugalsko, osrednja tema pogovorov s tamkajšnjim zunanjim ministrom pa bo seveda vključevanje Slovenije v Evropsko unijo.
Boštjan Lajovic
KULTURA
Petek, 15. aprila 1994
NOVO NA ODRU
Marjan Pungartnik:
Vodni mož in lepa Polona
Krstna uprizoritev, Lutkovno gledališče Maribor, režija Pavel Polak, lutke, scena, kostumi Ivan AntoS, igrajo Karla GodiC, Metka Jurc, Maksimiljan DajCman, Davorin Kramberger, Danilo Trstenjak, premiera nocoj ob 19.30 v Lutkovnem gledališču Maribor, predviden zaključek predstave ob 20.10, vstopnice po 250 tolarjev (izven), gledališki list brezplačen, predstava nima odmora.
Besedilu koroškega pisatelja Marjana Pungartnika Vodni mož in lepa Polona je za osnovo pohorska legenda o nastanku dveh studencev pod pohorsko frato Leni-že. Tam je nekoč stala mogočna domačija, kjer je živela dekla, lepa Polona. Ko jo je videl Vodni mož, ki je skrbel za pohorske vode, se je zaljubil vanjo; v pravi podobi se ji ni mogel približati, zato mu je Vodna mati nadela podobo mladeniča Gregorja, ki je Sel na LeniZe za hlapca. Ker pred Polono v ljubezni ni mogel ničesar skrivati, ga je doletelo, da se je spremenil v studenec. Vodna mati je uslišala prošnjo Polone, da je tudi njo spremenila v studenec, ki se je zbl z Gregorjevim. Od žalovanja za lepo Polono in hlapcem Gregorjem so se ljudje z Leniž raztepli po svetu, mogočna domačija pa je opustela in propadla... V legendi se tako zlivata žalost za izginulim svetom in brezpogojna ljubezen, v besedilu za odrsko priredbo pa ji je avtor dodal niz pesmi, ki so jih prepevali doma in so ga kakor popotnica spremljale v življenju - poetično besedilo, namenjeno tako odraslim kot otrokom.	(M.T.)
Podobnikova razstava kozolcev
LONDON - V Prince Wales’s Institute of Architecture bo od 11. do 29. aprila Rafael Podobnik razstavljal fotografije kozolca pod naslovom Kozolec in landscape (Kozolec v pokrajini). Organizatorji razstave bi radi na ta na- j Cin vzpodbudifi obiskovalce k razmišljanju o tej ogrože- j ni stavbni formi, značilni za Slovenijo, nam je sporočila ' Jana Valencie, Betts and Valencie Consulting, London.
GLASBA / SKLENJENI KONCERTI V GALERIJI SOU
Dobri koncertanti, primerni sporedi ■ kaj pa v prihodnje?
V Galeriji ŠOU sta nastopila tudi harfistka Mojca Zlobko in flavtist Cveto Kobal
LJUBLJANA - V ponedeljek se je na Kersnikovi 4 konCal še zadnji, sedmi iz letošnjega cikla koncertov v Galeriji ŠOU, ki jih skupaj pripravljata Študentska organizacija Univerze v Ljubljani in Glasbena mladina Slovenije.
Nastopila sta harfistka Mojca Zlobko in flavtist Cveto Kobal s posebej pripravljenim koncertnim sporedom, v katerem sta bili ob skladbah Benedetta Marcella, Aleša Strajnarja, Bacha in Josepha Laube-rja za flavto in harfo tudi dve slovenski noviteti, ki sta tokrat doživeli krstno izvedbo. To sta Iva Petriča Fantasy for many strings and one harph player in Igorja Krivokapiča Melos za flavto solo. Skladbi sta nastali lani na željo obeh koncertantov.
V ciklu Koncerti v Galeriji SOU, ki jih predstavljajo kakovostni koncertanti ter večinoma posebej pripravljeni koncertni sporedi, so v tej sezoni nastopili tudi ansambel
Strings Only iz Zagreba, Ali Capone Štrajh Trio iz Ljubljane, madžarska folk skupina Makvirag, Zagrebški kvartet saksofonov s kontrabasistom Miljenkom Prohasko, Slovenski kantorji in kvintet Jazz Brass iz Ljubljane. Roman Ravrič iz Glasbene mladine Slovenije je po zaključku cikla koncertov v Galeriji SOU dejal, da je koncertni cikel, ki je letos potekal prvič, uspel predvsem zaradi primerno izbranega programa koncertantov. »Odziv občinstva je bil primeren galerijskemu prostoru, ki sprejme okrog sto obiskovalcev. Nekoliko slabši obisk je bil na koncertu kvinteta Jazz Brass iz Ljubljane, za kar pa ne najdem pojasnila. Morda zato, ker gre za nov ansambel v slovenskem prostoru, pa čeprav so v njem sami ’stari mački’, ali pa je Ljubljana premajhna za tovrstne džez koncerte. O novi sezoni koncertov v Galeriji SOU za zdaj še nismo razmišljali.«
Tanja Fajon
mm
mi
Novi album Avia Banda
Ljubljanska skupina Avia Band je te dni pri Založbi kaset in ploSč RTS izdala svojo drugo kaseto z naslovom Al’ hočeš me al’ ne. Nekaj kasneje bo v samozaložbi izšla tudi kompaktna plošča, na kateri bo Se pet posnetkov s prejšnjega albuma Vse luči. Nosilna pesem nove kasete je Pandorina skrinjica, eno od pesmi pa bo skupina poslala na natečaj za letošnje Melodije morja in sonca.
Novi CD skupine Califomia
Kranjska skupina Califomia je po kaseti izdala še kompaktno ploščo Vdihni globoko. Enajstim pesmim s kasete so na CD dodali še dva nova posnetka - Golobar in Kdo smrdi. V zadnji so zbrali refrene nekaterih slovenskih uspešnic in spremenili njihov pomen. Na TV Slovenija že predvajajo spot uspešnice Avtomat.
Čokoladica
Skupina Malibu je izdala novo kaseto z naslovom Čokoladica. Devet od desetih pesmi bo s celotnim programom prejšnje kasete Slovenija Grand Mix (venčki slovenskih uspešnic) izšlo tudi na kompaktni plošči. Skupina iz Ilirske Bistrice je na novi kaseti sodelovala s skladateljem Andrejem Bašo iz Reke, kjer je februarja v njegovem studiu AB nastala večina posnetkov.
Plošča predelav Georgea Michaela
Londonski pevec in skladatelj George Michael je trenutno v studiu, kjer producira posnetke za album z naslovom Trojan Souls (Trojanske duše). Na tej plošči se bodo znašle njegove skladbe, ki pa jih bodo izvedli drugi, znani izvajalci. Michael bo album izdal pri založbi Wamer Bros., medtem pa je še vedno zapleten v dolg in zelo drag sodni proces s svojo sedanjo založbo Sony. S Sonyjem ga veže pogodba za nadaljnjih nekaj let, vendar jo hoče Michael prekiniti, predvsem zaradi slabega odnosa sefov te založbe do svojih izvajalcev.
»Nova« plošča Jimija Hendrbca
Založba Polygram je izdala še enega v vrsti posthumnih albumov s posnetki kitarista in pevca Jimija Hendrbca, ki je umrl pred več kot dvajsetimi leti. Plošča nosi naslov Blues, na njej pa je pet do sedaj neobjavljenih posnetkov in šest že objavljenih, a vseeno redkih skladb. Med pesmimi izstopajo Red House (Rdeča hiša), Once I Had A Woman (Nekoč sem imel žensko) in predvsem Bom Under The Bad Sign (Rojen pod slabim znakom).
Album in video Vanesse Paradis
Ena najbolj priljubljenih francoskih pevk, ki je uspela po vsej Evropi, dvajsetletna Vanessa Paradis, je pred dnevi izdala najprej koncertni album, nato pa še videokaseto, na kateri so zbrani vsi videospoti iz njene šestletne kariere. Koncertni album, posnet na lanskem nastopu v pariški dvorani 01ympia, nosi preprost naslov Live (V živo). Na plošči je poleg njenih največjih uspešnic tudi nekaj novih skladb. Ena od teh je tudi njena predelava starega hita Marianne Faithfull, As Te-ars Go By (Ko solze tečejo).
Pripravil: M. M.
IZŠLO JE / PLOŠČE
Pavla Uršič
Recital - harfa (Založba Obzorja Maribor p.o., 1994) CD, resna glasba, 55 minut. Prodaja DZS Knjigama in papirnica, Šubičeva 1A, Ljubljana, Muzikalije, Trg francoske revolucije 6, Ljubljana, 1.638 SIT.
»Glasba, s katero se ukvarjam, je moto mojega življenja. Najprej harfa, ob tem pa me nič manj ne veseb vse, kar sem, ali pa še počnem v zvezi z glasbo, «pravi akademska glasbenica, harfistka Pavla Uršič, ki ima za seboj nad 700 recitalov, solističnih koncertov z raznimi komornimi ansambli, filharmoničnimi, radijskimi ter drugimi orkestri doma in na tujem. Pot jo vodi po italijanskih mestih, Nemčiji, Nizozemski, Avstriji, Češki, Švici in Španiji. Veliko igra v duu z zagrebško flavtistko Tinko Muradori. Njen prvi »pravi« vstop v samostojno koncertno dejavnost pa je bil Ze leta 1961 s koncertom na Dubrovniških poletnih igrah. Desetletje je bila prva harfistka Slovenske filharmonije, nato vrsto let v Simfoničnem orkestru RTV Zagreb, kjer je živela devet let. Prejela je več nagrad in priznanj za svoje umetniške dosežke. Skladbe na tej plošči je posnela leta 1992. Želela je predstaviti tri različne
stile igranja na harfo v delih (G.F. Handel, S. M. Rousseau	C.
Debussy, A.E. Zabel, O. Respighi, M. Tournier, C. Salzedo), ki sodijo v »železni repertoar« njenih koncertnih turnej.
(T.F.)
Petar Ugrin
Ljubljana Jazz Selection (RTV Slovenija, Založba kaset in plošč, 1994); CD; džez; 40 minut; prodaja DZS knjigama in papirnica, Šubičeva 1A; 1.716 SIT.
Emotivna in melodična improvizacija je zaščitni znak Petra Ugrina in plošča Ljubljana Jazz Selection najbolj izraža prav to. Petar Ugrin v zadnjih letih pogosto nastopa na vseh znanih evropskih džez festivalih in radijskih postajah. Sicer pa je študij violine in trobente končal na ljubljanski Akademiji za glasbo, za tem pa uspešno nastopal kot član orkestra Slovenske filharmonije. Kmalu se je priključil Big Bandu RTV Slovenija, kjer kot solist trobentač in dirigent deluje še danes. Poleg Žige Goloba (akustični bas) in Karla Novaka (električni bas) sta na tem CD še dva znana slovenska džez glasbenika, dolgoletna sodelavca in prijatelja Petra Ugrina, mariborski pianist Dejan Pečenko in ljubljanski bobnar Drago Gajo. CD Ljubljana Jazz Selection s trobentačem Petrom Ugrinom, sicer nagrajencem Prešernovega sklada v letu 1993, obsega pester izbor džezovskih skladb: Old country, Solar, Summer ’42, Triste, Night in Tunisia, The child is bom,

im Sdeeli«!
South West. Za večino skladb na tem CD je aranžmaje napisal Petar Ugrin, za dve skladbi pa Drago Gajo in Dejan Pečenko, ki je tudi avtor zadnje skladbe s CD plošče South West.
(T.F.)
Lačni Franz
Zadnja večerja (Hebdon, 1994); CD m kaseta; 48 min; rock; naprodaj v vseh bolje založenih trgovinah; 1.900 SIT.
Lačni Franz je ena od redkih preživelih skupin, ki so tvorile slovenski rock v osemdesetih letih: Pankrti, Sokoli, Buldožerji, Martin Krpan. Franzi so tri leta počivati, zdaj pa se vračajo s čisto rock ploščo, kakršne že dolgo niso posneti. Zadnjih nekaj albumov je trpelo za simptomom pretirane in nespretne produkcije, ki je uničila tako lepe pesmi, kot je bila recimo Tam bi rad bil pokopan. Albuma Sirene tulijo in Tiha voda zato navkljub nekaj izvrstnim skladbam nista bila tisto, kar se pričakuje od skupine s takšnim ugledom, kakršen krasi Franze. Zadnja večerja pomeni načrten povratek k osnovni rock glasbi, ki temelji na kitari, basu, bobnu in klavirju. Zaradi precejšnje glasbene kompleksnosti plošča sicer ne bo dosegla kakšnih gromozanskih naklad (kar v slovenskih razmerah pomeni vse, kar je več kot deset tisoč primerkov), zato pa skupini vrača njen rockovski ugled in upanje, da najboljša leta vendarle niso povsem minila. Cinično-temačni Predinovi teksti pa hkrati dokazujejo, da se njegov talent le ni povsem izgubil v raznih komercialnih igricah tipa Sonček je in ti si skuštrana ati Gate na glavo pa dva svinčnika v nos. Poslušajte Vedno iste fa-ce, Veter iz Casablance in Azro,' pa vam bo vse jasno.
(M.M.)
Deep Forest
Deep Forest (Sony, 1993); CD; 58 min; etno-tehno; distribucija in prodaja: DOTS records, podhod Plave lagune, Ljubljana; 2.400 SIT.
Deep Forest je projekt, ideja, ki je nastala v glavi francoskega klaviaturista Michela Sanche-za. Koncept je naslednji: zbral je izvirne napeve afriških plemen iz Senegala, Kamenma in Burundija ter Pigmejcev in jih podložil s sodobrtimi ambientalno-plesnimi elektronskimi zvoki. Poudarek je na čistosti in neokrnjenosti glasbene dediščine Afrike, s čimer se je Sanchez izognil klasičnemu načinu zanimanja zahodnjakov za tovrstno glasbo, ko v njej iščejo samo navdih za svojo muziko, ki pa je na koncu napolnjena z idejami nepodpisanih afriških avtorjev. Deep Forest, ki ni primer še ene od oblik kulturnega imperializma in kolonializma, je tudi zato prejel podporo Unesca ter dveh cenjenih muzikologov, Huga Zempa in Shime Arona. Sanchez je na album tako uspel prenesti duha neokrnjenih afriških gozdov, prepolnih pripovedk, legend, čarovnij, urokov in seveda svojih afriških prebivalcev. Deep Forest v tem trenutku širom sveta žanje velike uspehe. Plošča je nominirana za nagrado
Grammy, v Britaniji, Franciji in Nemčiji pa je med prvimi desetimi na lestvici najbolje prodajanih plošč. Največji hit je skladba Sweet Lullaby, ki ji sledijo Forest Hymn in Savana Dance.
(M.M.)

f 4
M . J|P
K' ^
Predsednika obeh Matic (Foto: B. P./ B+D)
LITERATURA / VEČER HRVAŠKE KULTURE V CANKARJEVEM DOMU
Duhovne meje se ne pokrivajo z državnimi
LJUBLJANA - V klubu Cankarjevega doma se je v sredo zveCer dogajala izjemno zanimiva kulturna prireditev. 2e sam »pristop« je obljubljal velik dogodek, saj je osebje omenjene ustanove za vstop v dvigalo zahtevalo vstopnice, ki jih je bilo treba (kljub dejstvu, da je bila prireditev brezplačna) dobiti po duhamomem Čakanju pred blagajno. Pa nic zato - hrvaškim gostom smo tako dokazali, da tudi »razvitejše« demokracije trpijo od administrativnih posebnosti.
Večer hrvaške kulture je kljub »proceduralnim« zapletom privabil glede na medij literarnega večera neverjetno Število poslušalcev. In ne zaman: lahko smo se namreč iz prve roke podučili o kulturnem utripu naše sosednje države - in to karseda objektivno, saj so gostje »pozabili« na uradna državna stališča in nastopili predvsem kot kulturniki. Po predstavitvenem nagovoru predsednika slovenskega
pena Borisa A. Novaka sta poslušalce pozdravila hrvaški veleposlanik v Sloveniji Miljenko Žagar in Kapetanovič, predsednik Hrvaškega kulturnega doma. Jože Mahnič, predsednik Slovenske Matice, je obudil spomine na plodno sodelovanje obeh’Matic, ki datira v 30. leta. Takrat se je namreč dogajalo celo to, da je slovenska Matica izdajala v Ljubljani knjige hrvaških avtorjev v hrvaščini, v Zagrebu pa
so v slovenščini izhajala dela »nezaželjejiih« slovenskih piscev. Hrvaški kolega in predsednik ustrezne ustanove, pisatelj Vlado Gotovac, pa se je na pozdrave odzval s prijaznim govorom o delu Hrvaške matice. Gotovac je poudaril, da je v Evropi malo narodov, v katerih so pisatelji in kultura odigrali tako veliko vlogo v političnih prehodih, opozoril pa je tudi na dejstvo, da je Hrvaška stičišče srednjeevropske in mediteranske duhovne atmosfere, ki se je obenem oplajala z bizantinskimi in islamskimi vplivi. Gotovac je obenem predstavil revijo Vijenac - izdaja jo prav Hrvaška matica - ki je obenem »glasilo skupne drame in boj proti mo-
žnosti, da vojna poenostavi svet in življenje.« Na Vijenac se je naslonil tudi glavni urednik revije Slobodan Prosperov -Novak, profesor na zagrebški univerzi in predsednik hrvaškega pena, ki je simpatično pripomnil, da gre za »prvo predstavitev časopisa v inozemstvu«, obenem pa je povedal, da je Vijenac na Hrvaškem naletel na hladen in nezaiteresiran sprejem. Z anekdoto o splitski postavitvi Hamleta, ki je potekala brez »protidržavnega« govora, ob omembi v Vijencu pa so gledališčniki obtožili revijo protidržavnega delovanja, je Prosperov -Novak konkretno pokazal na uredniško politiko časopisa. Pesnik in prevajalec Nikica Petrak je
prebral nekaj »za starejšega pesnika žaljivo starih« pesmi iz leta 1980, v katerih je nenadejano nakazal vojne strahote, ki so in se še dogajajo v sosednji državi, nastopila pa je tudi pesnica in prevajalka Šibila Peklevski.
Večer hrvaške kulture v Cankarjevem domu je tako potekal v izjemno kulturni in glede na duhovno širino nastopajočih skorajda »profesorski« atmosferi - in mimo kulturnega užitka opomnil razumnike na obeh straneh meje, da se velja do sosednje države obnašati spoštljivo vsaj (če že ne pristneje) do mere, s katero merimo kulturni utrip in zgodovino najbližjih sosednjih držav.
Tone Vrhovnik
Izbran
Zlobec
Rimska založba Ta-scabili Econoici Ne-wton je 137. zvezek svoje zelo popularne zbirke 100 strani 1000 lir (nizka cena ji vsekakor zagotavlja uspeh na trgu) posvetila februarja ljubezenski poeziji. Pod naslovom Mesec ljubezni (Luna d’amore) je pesnik Luciano Luisi zbral in prevedel na stotih straneh sto pesnikov v skladu s podnaslovom te zanimive antologije »Najlepše ljubezenske pesmi vseh časov in vseh dežel«. V ta izbor je med največja pesniška imena vseh časov uvrstil - kot edinega Slovenca - tudi Cirila Zlobca. Njegov ljubezenski sonet je Luisi briljantno prevedel in ohranil vse značilnosti izvirnika.
Delo Cirila Zlobca je v Italiji dobro znano, v italijanskem prevodu so pri različnih italijanskih založbah izšle že tri njegove pesniške zbirke, uredil pa je tudi prvo antologijo jugoslovanske poezije, v kateri so bili pesniki posameznih narodov ločeni med seboj. Za izdajo prve v Italiji objavljene pesniške zbirke Cirila Zlobca Vračanja na Kras (Ritomi sul Carso, Panda Edizioni, 1982) je posredoval in našel založnika Spagnioletti -italijanski založnik, kritik in pesnik. Zlobec je v Italiji dobil precej nagrad in priznanj za svojo poezijo in prevode italijanske poezije v slovenščino:
V pripravi je še en prevod njegove poezije, ki poteka vzporedno z nastajanjem novih pesmi. Nova pesniška zbirka bo v slovenščini izšla verjetno prihodnje leto, italijanska izdaja pa bo morda sočasna. .
Vanda S traka
POPULARNA GLASBA / KONCERT C. HADEN QUARTET WEST
Na Zahodu nič novega
Haden je ubral pot brez amplitud (Foto: B. Velikonja/ B+D)
LJUBLJANA - Gallusova dvorana Cankarjevega doma (11. aprila). Zadnjo skladbo pred dodatkom, torej finale koncerta, je Charlie Haden zaCel s tistim ponavljajočim se basovskim akcentom, ki je tako dvoumno zarezal v lagodni tok jazza ob koncu petdesetih let.
Z eno samo razliko: ozračje žalostinke, ki jo je sprožil basist, ni zazvenelo - naj so se spremljajoči glasbeniki še tako trudili - kot v legendarni izvedbi kvarteta Ornetta Colemana, s katerim je Haden posnel Lonely VVoman. Kako pristopiti k standardu, ki je med najbolj preigravanimi že iz časov njegovega nastanka, kako sploh interpretirati takšno skladbo, Colemana, Parkerja? Haden je s kvartetom West ubral pot, po kateri hodi zadnja leta - nepretencio-zno, dovršeno, odigrano na »poustvarjalski« ravni, brez amplitud. Nič več tveganja, lastnega jazzu, s katerim je svoj-čas razbijal standarde. Haden seveda ostaja prvovrsten glasbenik nežnih poudarkov, člani v kvartetu so vselej kos nalogi. Vse so odigrali v zgledni, a preveč rutinski maniri, da bi koncert popeljali k presežkom. V primerjavi z lanskim nastopom se je tokrat Haden predstavil v bolj dodelani, premišljeni podobi, mučno dolge sole je vendarle stisnil na minimum, ki ga dopušča sedanja usmeritev jazzovskega bop poustvarjalca. Tenorski saksofonist Ernie Watts, hvaležen instrumentalist z dokaj visokim tonom, ki spominja na Younga, je imel svoje dobre trenutke, saj mu melodične skladbe v
srednjem tempu očitno ležijo. Larance Marable je soliden, »z vsemi žav-bami namazan« bobnar, ki pa bi si lahko privoščil več energičnih vpadov. Pianist Alan Broa-dbent je bil prijetno presenečenje koncerta, saj ima sposobnost menjave razpoloženj iz sola v solo, iskanje harmonij in krhko barvanje igranja drugih članov.
Hadenova predstava je morda trenutno med vodilnimi mainstream skupinami, z vso natančnostjo, simpatično raznolikostjo repertoarja (od Parkerja, latino skladb, do umirjenih balad), a ostaja daleč od vznemirljivega Charlieja Hadena, ki je toliko dal jazzovski glasbi v preteklih letih, skorajda desetletjih.
Nikakor pa ne moremo mimo oglaševanja koncerta kot jazzovskega dogodka leta. Saj smo šele na začetku aprila! Na voljo sta dve razlagi. Prva bi lahko bila ta, da se je Cankarjev dom tako rekoč odpovedal jazzovskim koncertom do konca leta oziroma, da mu ni uspelo pridobiti kakšnega bolj odmevnega ali izzivalnega imena. Sodeč po napovedi govorca na jazz koncertih, temu ni tako. Torej ostane le druga razlaga, da je po mnenju Cankarjevega doma Hadenov kvartet dejansko ena vodilnih jazzovskih zasedb, ki v tem letu krožijo naokoli. Temu pa velja z vso ostrostjo ugovarjati, saj lahko že za maj napovemo vsaj dve zasedbi z Druge godbe, ki po aktualnosti, pa tudi po izvedbeni plati prekašata »dogodek leta«. Razen, če ti niso rezervirani le za Gallusovo dvorano?
Ičo Vidmar
Nagrajeno Vardevanje angelčka
TRST-V ponedeljek, 11. aprila so tu podelili priznanje slovenskemu pisatelju Tonetu Brulcu za njegovo delo Vardevanje angelčka, ki je lani izšla pri založbi Mihelač. To je bila že 31. nagrada Vstajenje, ki jo vsako leto podeljujejo slovenskim zamejskim in izseljenskim avtorjem. Vardevanje angelčka je delo zamejskega Slovenca, ki je začel ustvarjati šele v svojih poznih zrelih letih, knjiga pa ob izidu ni bila deležna posebne pozornosti. Komisija za podelitev nagrade Vstajenje, v kateri je sodeloval tudi pisatelj Alojz Rebula, pa je menila, da si avtor in njegovo delo zaslužita priznanje. (V. S.)
Razstava Nives Millin v Art Gallery v Ronkah
Art Gallery 90 iz Ronk, ki je v letošnji sezoni gostila ze celo vrsto priznanih umetnostnih fotografov (med njimi tudi Barbaro Jakše, Lada Jakšo in Anito Kranjc), bo v nedeljo posvetila razstavo fotografskim delom Nives Millin, po rodu z Reke, ki pa živi in ustvarja v Trstu. Ukvarja se izključno z barvno fotografijo geografsko opisnega značaja. Na sliki njen posnetek starega Devinskega gradu.
SVET
JUŽNOAFRIŠKA REPUBLIKA / NEUSPEH MEDNARODNE MISIJE
Posrednika se vračata domov
Kissingerju in Carringtonu je spodletelo
JOHANNESBURG - Mednarodna posrednika, nekdanja zunanja ministra ZDA in Velike Britanije Henry Kissinger in lord Carrington, sta se odpovedala posredništvu v sporih med Afriškim narodnim kongresom (ANG) in stranko Inkhata, ker nočeta usklajevati morebitnega novega datuma prvih večrasnih vohtev v Južnoafriški republiki.
Generalni sekretar ANG Ramaphosa je izrazil obžalovanje, vendar je krivdo za propad posredniške misije pripisal Inkhati, ki se volitev ne namerava udeležiti in zahteva samostojnost Kwazuluja. ANG, ki naj bi na volitvah tudi zmagal, vlada in Inkhata se niso dogovorili, kakšna je naloga posrednikov. Lord Carring-ton, ki je že napovedal, da
bo zapustil Johannesburg, je na vprašanje, kdo je kriv za propad morebitnega posredništva, dejal: »Razlike med glavnimi strankami so posledica dolgoletnih sporov. 2e sami so skušali premostiti razlike. Zdaj ni čas, da bi kogarkoli krivili. Vprašanje je, kako naprej.«
Čeprav se je njihova pot v Južnoafriško republiko sprevrgla v farso, nihče od posrednikov ni javno izrazil negodovanja. Le Kissinger je bil videti nekoliko razburjen, ko je dejal, da so v Johannesburg prispeli, misleč, da načelno velja dogovor, kaj je njihova naloga
»Vsi smo prišli z namenom, da bi prispevali k večrasni družbi v Južnoafriški republiki. Upamo, da bo Južnoafriška republika dosegla svoje cilje v miru in da bodo prizade-
NOVICE
Hudi boji v Ruandi
KIGALI - Se zadnji belgijski vojaki so v četrtek nameravali zapustiti ruandsko glavno mesto, saj se je ultimat upornikov, da morajo vsi tujci zapustiti Ruando, počasi iztekal. Toda letališče, na katerem so se zbrali belgijski vojaki in še zadnji tujci, so začeli obstreljevati z raketami. Tako bodo morali Belgijci, kot kaže, po kopnem do Bujumbure v sosednjem Burundiju. V Kiga-liju pa so že drugi dan potekali hudi boji med pripadniki uporniške domoljubne fronte in vladnimi silami. Delavci človekoljubnih organizacij so povedali, da vladne sile še naprej izvajajo množične pokole ne samo v Kigaliju, temveč po vsej državi. (Reuter)
Prevrat v Lesotu
MAŠERU - Uporniški vojaki so ubili podpredsednika vlade v Lesotu in ugrabili štiri ministre, so povedali zahodni diplomati v tej mali kraljevini, ki leži znotraj območja Južnoafriške republike. Sprva so sporočili, da gre za državni udar, vendar zahodni diplomati trdijo, da gre za upor v delu vojske. Južnoafriško zunanje ministrstvo v Pretorji je sporočilo, da ne bo priznalo nobene vlade, ki bi bila vzpostavljeno s silo. (Reuter)
Novo zaostrovanje med Rusijo in Ukrajino
SEVASTOPOL - Ukrajinske oblasti ladjam črnomorskega ladjevja niso dovolile vpluti v Odeso, od koder so hotele evakuirati nekatere častnike tega ladjevja. Ukrajina je namreč v torek skupini častnikov črnomorskega ladjevja dala možnost, da prisežejo zvestobo Ukrajini ali pa zapustijo položaje. Ruske oblasti, ki se hočejo izogniti novemu incidentu s Kijevom, so ladjam ukazale, naj zaplujejo v pristanišče Donuzlav severozahodno od Krima. Pri poveljstvu črnomorskega ladjevja je posredoval celo ruski zunanji minister Pavel Gračov, da ladje, ki so bile po trditvah Kijeva oborožene in v bojni pripravljenosti, niso odplule proti Odesi. (AFP)
Žirinovskega ni bilo v Zagreb
ZAGREB - Vladimir Zirinovski, voditelj ruske Liberalnodemokratske stranke, v četrtek ni prispel na obisk v Zagreb, kot je bilo napovedano. Žirinovskega ni povabila nobena državna ustanova in njegov morebitni obisk bi bil zasebne narave, saj tudi na ruskem veleposlaništvu o tem niso bili obveščeni. Kot kaže, je Zirinovski spremenil načrte in iz Pariza odšel v Moskvo. V Zagrebu naj bi mu ljudje pripravljali 'iskreno dobrodošlico’, in sicer z gnilimi paradižniki in jajci. (D. P.)
vanja mnogih nagrajena z mirnim .prehodom v popolno neodvisnost,« je dejal Kissinger. Nekdanji ameriški zunanji minister ni zavrnil možnosti, da bi se sedem pogajalcev vrnilo v Johannesburg, če bi najpomembnejše stranke odpravile dosedanje nespravljive razlike.
Lesley Wroughton / Reuter
Posrednik Kissinger in Mandela (Telefoto; AP)
Manolič ustanovil novo stranko
ZAGREB - Hrvaške politične kroge je v četrtek vznemirila novica, da se bo javnosti kmalu predstavila nova politična stranka, ki naj bi jo sestavljal precejšen del sedanjih članov HDZ. Predsednik Hrvaških neodvisnih demokratov je postal Josip Manolič, obenem predsednik Zupanijskega doma sabora. Manolič je že objavil, kako potekajo priprave na ustanovitev stranke, ki naj bi vladajočo HDZ zamajala celo do te mere, da bi nesporni prvak hrvaške politične scene izgubil parlamentarno večino.
Poleg donedavnega Tudmanovega sodelavca Manoliča se bodo menda v organizaciji znašli tudi predsednik predstavniškega doma sabora Stipe Mesič, vodja pogajanj s Srbi Slavko Degoricija in še približno deset poslancev.
Neodvisni demokrati naj bi imeli po lastnih ocenah dvajset sedežev v predstavniškem domu parlamenta in sedem ali osem v županijskem. Glede na to, da je od 138 poslancev predstavniškega doma 85 članov HDZ, bi torej ob napovedani izgubi dvajsetih sedežev vladajoča stranka resnično ostala brez večinskega glasu. Pristaši nove stranke hrvaškemu predsedniku očitajo predvsem dosedanjo politiko do BiH, obenem pa tudi odnos do vprašanja človekovih pravic in svobode medijev.
Poslanci HDZ v županijskem domu so predsedniku tega telesa, Manoliču, poslali poziv za skhc izredne seje, na kateri bi na Tudmanovo zahtevo Manoliča zamenjali. Vendar pa ta zasedanja ne namerava sklicati in trdi, da je na Hrvaškem že zavladala vladna kriza ter da so nove volitve domala pred vrati.
Okrog Tudmana se je zbral t i. hercegovski lobi na čelu z obrambnim ministrom SuSakom, ki se mu predsednik ne želi odreči niti po katastrofi v zagrebškem vojaškem skladišču.
Manoliča in njegove predstavlja zagrebški lobi, ki je s hercegovskim že od nekdaj v sporu. Manoliču se pridružuje več vplivnih imen, med katerimi je denimo general Spegelj, z neodvisnimi demokrati pa menda simpatizirata celo nekdanji premier Gregorič in sedanji vršilec te funkcije Valentič. Močnejše opozicijske skupine podpirajo Manoliča, čeprav želijo iz tovrstnih spopadov in razpada HDZ potegniti kar največ koristi. Opozicija v svojih vrstah sicer noče gledati nekdanjih članov HDZ, zelo pa si prizadeva za naklonjenost volilcev.
Tudman na vse to gleda z narejenim prezirom in zagotavlja, da mu bodo neodvisni demokrati »pobrali« največ en odstotek članstva. V govoru pred poslanskim klubom HDZ je dejal, da gre le za »burjo v kozarcu vode«. Manoliču je očital, da se je opredelil zgolj za antifašizem, ni pa doumel politike HDZ o spravi med partizani in ustaSi. Predsednik neodvisnih demokratov in njegov kolega Mesič pa Tudmana posredno obtožujeta zaradi koncentracijskih taborišč v Herceg-Bosni...
Javnost medtem z nestrpnostjo pričakuje novinarsko konferenco vodstva nove stranke, na kateri bo tudi uradno objavljen seznam imen tako pomembnega članstva. Sele takrat bo postalo jasno, kdo je imel prav oziroma kakšen bo v prihodnje hrvaški sabor.
Darko Pavičič
O čem pišejo drugje po svetu
O vojni v Bosni
»Ravnanje Washingtona kompromitira rusko sodelovanje z Zahodom in je prišlo kot nalašč radikalni nacionalistični opoziciji predsednika Jelcina. Lahko si predstavljamo, kako sta ruska in ameriška zunanja politika razjezili Ziri-novskega. Kako lahko ruski predstavniki pri takšnem odmevu na letalski napad podpišejo Natovo Partnerstvo za mir? Ali je splet dogodkov prav v tem, da prepreči podpis in Rusijo potisne na stranski tir?« (Moskovskije novosti)
»Izsiljevanje, s katerim srbske oborožene sile pritiskajo na modre čelade in delavce človekoljubnih organizacij, je v tej fazi povsem predvidljiva igra. Dve leti je mednarodna skupnost odlagala posredovanje v Bosni pod pretvezo, da bi bili njeni možje preveč ogroženi. Zato ne preseneča, da se Srbi poigravajo s tem starim strahom in prepričujejo svet, da so Vojaki miru’ zdaj njihovi talci.« (Le Monde, Pariz)
»Dozorelo je. To bi lahko rekli za zadnje mesece igre mačk in miši, ki jo Srbi igrajo z mednarodno skupnostjo, njenimi posredniki, pogajalci in pomočniki OZN, da o osvajalski vojni sploh ne govorimo. Vendar sta 'hišni zapor’ za vojake OZN in miniranje sarajevskih dovoznic - Sadam naj bo priča - povsem novi dejstvi. Naj se Srbi brez odpora pustijo pretepati Natu? se sprašujejo večni dvomljivci. Naj svet večno gleda morilce, je odgovor. Ne, mejo so že davno prekoračili, zdaj svet ni več svet. Kdor napenja uho proti Moskvi, kdor se je sprijaznil z nerodnostjo Nata pri Gorazdu, je prišel do zaključka: tudi po sarajevskem uspehu bo v žepih še veliko stisnjenih fig.« (Die Presse, Dunaj)
O Bližnjem vzhodu
»Rabin in Arafat sta se zapletla v opravičevanja; ministrski predsednik zaradi desnega krila in priseljencev na zasedenih ozemljih, voditelj PLO zaradi militantnih muslimanov. Ce v naslednjih tednih ne bosta zgladila razlik, bo mirovni proces najverjetneje prekinjen in z njim vsakršna politična prihodnost. (...) Rabin mora zbrati ves pogum in razkriti svoj načrt za prihodnost židovskih priseljencev... Kot voditelj krhke koalicije lahko dolgo zavlačuje pomembne odločitve. Dlje ko jih bo odlašal, ožji bo manevrski prostor, ki ga zaenkrat še ima.« (Daily Telegraph, London)
»Vedno več Palestincev je prepričanih, da ima sporazum o Gazi in Jerihu že v osnovi napake in da se Izraelci na vse kriplje trudijo, da bi sporazum popolnoma obrnili sebi v prid. Izraelcem očitajo, da poskušajo prehitevati čas. Tako so začeli oblikovati vojaške varovalne enote tik pred Jerihom, čeprav se še niso dogovorili o mejah te enklave. Prav tako narašča število Palestincev, ki menijo, da so pogajanja na sedanji osnovi povsem neuporabna. Vedno glasnejši so glasovi, naj že 'končajo to iarso‘ in iznajdejo 'povsem novo palestinsko strategijo‘za dosego miru.« (DerBund, Bern)
»Izrael je edina demokracija na svetu, kjer ni nikogar, ki ne bi izgubil bližnjega: sina, brata, očeta, moža ali prijatelja. Ko so v spomin na 18 tisoč izraelskih vojakov, ki so izgubOi življenje od leta 1948 do danes, zatulile sirene, se je zgodil nov atentat, tokrat v Haderi. Ljudje so obstali sredi ulice, vozniki sredi avtocest in križišč so stopili iz avtomobilov. Vsem so tekle solze bolečine in besa. Le teden dni pred tem se je odvijal podoben prizor... Bomba v Afuli je spomine na preteklost nenadoma zlila s sedanjostjo. (...) Po prvem atentatu Arafat ni dajal izjav. Po drugem je vendarle zbral dovolj poguma, da se je prikazal v javnosti. To je za voditelja, katerega slike visijo v mnogih uradih in domovih, precejšnje tveganje. Arafat je okrepil svojo vlogo protagonista, pogajalca, primernega za Rabina.« (La Stampa, Rim)
IZRAEL / DAN NEODVISNOSTI
Vojaška parada in poostrena varnost
Arafat je obsodil atentat v Haderi in napovedal svoj obisk v Moskvi
JERUZALEM - Praznovanja ob 46. obletnici ustanovitve države Izrael so potekala pod strogimi varnostnimi ukrepi zaradi napada pripadnikov skrajnega gibanja Ham as v Haderi pred dvema dnevoma, ki so se tako že drugič maščevali za pokol v Hebronu. Atentat v Haderi je obsodil tudi vodja PLO Jaser Arafat, ki se je po telefonu pogovarjal z izraelskim pre-mierom Rabinom. Arafat bo na povabilo ruskega predsednika Borisa Jelcina 19. in 20. aprila na obisku v Moskvi.
Ker je Hamas napovedal nove akcije, so v vseh mestih v Izraelu povečali število policistov, minister za promet pa je voznikom avtobusov naročil, naj pregledajo svoja vozila, saj sta bila zadnja napada izvedena
prav v avtobusih ah na avtobusnih postajah. Precej pohcistov je tudi v Haderi, kjer so pokopali pet žrtev zadnjega napada, med katerimi so večinoma otroci.
Izraelci so ustanovitev države praznovali včeraj, čeprav je država nastala 14. maja 1948, ko je potekel britanski mandat nad Palestino, OZN pa je takratno ozemlje razdelila med Palestince in Izraelce. V Tel Avivu so pripravili vojaško parado, v kateri so sodelovala letala, helikopterji in padalci, nad Jeruzalemom pa je poletela eskadrilja lovcev F-16. Na plažah v Tel Avivu in na severu države so oblasti prepovedale kopanje, ljudje so lahko obiskali oporišča izraelske vojske, največ pa se jih je odpravilo na piknik.
(AFP, Reuter)
Pregled zadnjih nemirov v Izraelu
V nemirih po podpisu izraelsko-palestinskega mirovnega sporazuma o palestinski avtonomiji v VVashingtonu lani 13. septembra je bilo ubitih 154 Palestincev in 42 Izraelcev. Najhujši napadi so bili:
6. december:-oborožen Palestinec je v bližini židovskega naselja Kiryat Arba streljal na tovornjak ter ubil očeta in sina.
25. februar: Baruch Goldstein, v Ameriki rojeni židovski priseljenec iz Kiryat Arba, je v Grobnici patriarhov v Hebronu na Zahodnem bregu streljal na muslimanske vernike in ubil 30 Palestincev. V spopadih med izraelsko vojsko in Palestinci po pokolu je bilo ubitih več kot 30 Palestincev.
■
28. marec: šest Palestincev, pripadnikov Fataha, so v Jabaliyi na okupiranem območju Gaze ubili pripadniki tajne izraelske enote.
■
6. april: podtaknjena avtomobilska bomba je v Afuli v Izraelu ubila sedem Izraelcev. Odgovornost za napad je prevzelo islamsko odporniško gibanje Hamas. Palestinski voznik avtomobila je umrl v eksploziji.
■
13. april: v bombni eksploziji na avtobusni postaji v Haderi v Izraelu je bilo ubitih šest Izraelcev. Odgovornost je prevzela organizacija Hamas.
LIBANON
Sredozemsko / moije
Hadera
Tel Aviv Jeruzalem
rr
Obrn,
Gaze
-z k 4
.-Zah. J
f/s?4
/// JORDANIJA'
Reka Jordan
i- Jeriho
25 km
SAUD. ARABIJA
Arabsko —A morje
AP/Carl Fox
SVET
Petek, 15. aprila 1994
BOSNA IN HERCEGOVINA / SRBI VSE BOLJ PREDRZNI DO PRIPADNIKOV ZN
Zajeli ali zaustavili 200 vojakov in opazovalcev
Srbi so se s tankom pripeljali na demilitarizirano območje
BEOGRAD, SKOPJE, SARAJEVO - V Gorazdu je po trditvah predstavnikov ZN razmeroma mimo, zato pa je iz ure v uro bolj negotov položaj predstavnikov modrih Čelad v Bosni in celo Srbiji, saj so zaceli nanje izvajati silovit pritisk.
Okrog njihovih oporišč v vsej BiH so postavili mine. Do četrtka so zajeli ali zadržali v hišnem priporu že 200 vojakov ZN in opazovalcev. 2e v sredo po-
poldan se je po Sarajevu spet razlegalo pokanje ostrostrelskih pušk, na predstavništvo Visokega komisariata ZN za begunce v Beogradu pa so odvrgli dve steklenici z vnetljivo tekočino. Včeraj zjutraj je srbsko topništvo na tuzelsko letališče in mesto izstrelilo štirinajst granat. Za zdaj ni podatkov o morebitnih žrtvah.
V Sarajevu je ostrostrelec hudo ranil nekega fran-
coskega pripadnika modrih Čelad. Skupina srbskih vojakov je s tankom pridrvela v Krivoglaviče v dvajsetkilometrskem demilitariziranem območju, kjer enota modrih Čelad nadzoruje del pred tedni predanega srbskega orožja, in zahtevala, naj jim ga vrnejo.
Ob tem pa se diplomatska in besedna vojna še kar nadaljujeta in izhoda iz slepe ulice za zdaj Se ni videti. »Leteči« ruski diplomat Vitalij Curkin se je včeraj vrnil na sestanek s srbskim predsednikom Miloševičem, da bi ga seznanil z najnovejšimi mirovnimi predlogi. Kakšni so ti predlogi, še ni znano, saj naj bi najprej uredili razmere v Goraždu. Morda gre za ameriški predlog o oblikovanju demilitariziranega območja tudi okrog Gorazda, tako kot so naredili v Sarajevu, o katerem je novinarjem govoril tiskovni predstavnik State de-partmenta Mike McCurry. Curkin po pogovorih z Miloševičem ni povedal nic novega, CeS da mora srbska stran proučiti najnovejše predloge. Po njegovem mnenju bi morala svetovna organizacija ukiniti sankcije zoper Srbijo, kar že ves Cas zahteva tudi srbski predsednik Miloševič, saj
naj bi tak ukrep še najbolj pripomogel k uspehu mirovnih prizadevanj.
Generalni sekretar ZN Butros Gali, ki je v sredo le nekaj ur po Jelcinovem odhodu prispel na tridnevni obisk v Madrid, je dejal, da se svetovna organizacija ne bo obotavljala znova uporabiti letal Nata zoper Srbe v BiH, Ce ti ne bodo prenehali napadati zaščitenih območij. Kritiziral je tudi Jelcinovo jadikovanje o tem, da ni bil pravočasno obveščen o nedeljski akciji nad Goraždom: »Varnostni svet ZN je soglasno sprejel resolucijo -Rusija je Članica omenjenega telesa ZN - ki daje generalnemu sekretarju mandat za uporabo letalskih napadov, Ce oceni, da so vojaki ZN ogroženi.«
Poveljnik modrih Čelad v Makedoniji general Tryggve Tellefsen pa je napovedal, da bodo od ponedeljka dalje v Skopje zaCeh prihajati novi ameriški vojaki, prišlo naj bi jih približno 170, da bi tako nadomestili švedske, ki bodo odšli v Bosno. Ameriški predsednik še ni pripravljen poslati vojakov v BIH, ustregel pa je Galijevi prošnji za pošiljanje vojakov v Makedonijo.
(Reuter, AFP, dpa)

General Rose nima enostavnega dela (lelefoto: AP)
igfo Mirovne operacije Združenih narodov v aprilu 1994
Od leta 1948 je svetovna organizacija sprožila skupno 33 operacij. Trenutno jih poteka 17:
UNOMUR 1993- SB UNTS0 1948- SRB UNOMIG1993-
UNAMIR 1993-	« UNFICYP1964-	1'n UNDOF1974-
UNMOGIP 1949-
Ji
\
jf^ |
:::il

UMIKOM 1991-UNIFIL 1978-
UNOMIL1993- l ! UNOSOM I11993-
UNOMUR
(opazovalska misija ZN v Ugandi in Ruandi)
UNAMIR
(podporna misija ZN v Ruandi)
UNMIH
(misija ZN na Haitiju)
ONUSAL
(opazuovalska misija ZN v Salvadorju)
MINURSO
(misija ZN za referendum v Zahodni Sahari)
UNTSO
(misija ZN za nadzor premirja)
Sinaj, Egipt, Bejrut
UNFICVP
(mirovne sila ZN na Cipru)
UNPROFOR (zaščitne sile ZN)
Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Makedonija
UNAVEM2
(2. nadzorna misija ZN v Angoli)
ONUMOZ
(operacija ZN v Mozambiku)
UNOMIG
(opazovalska misija ZN v Gruziji)
UNDOF
(razmejitveno-opazovalne sile ZN)
UNMOGIP
(skupina vojaških • opazovalcev ZN v Indiji in Pakistanu)
UMIKOM
(opazovalska misija ZN za Irak in Kuvajt)
UNIFIL
(začasne enote ZN v Libanonu)
UNOMIL
(opazovalska misija ZN v Liberiji)
UNOSOM 2
(2. operacija ZN v Somaliji)
Vir: Združeni narodi AP/Tom Holmes
PISMO IZ PEKLA
Zahod mora zaustaviti Srbe v BiH tudi zaradi Žirinovskega
Kemal Kurspahič
KilISli
SARAJEVO, VVASHINGTON - Zahod je s Srbi konCno spregovoril v edinem jeziku, ki ga razumejo - s silo. Seveda pa ostaja zaenkrat uganka, kako bosta dva letalska napada zveze Nato na srbske položaje okrog Gorazda vplivala na usodo obleganega »varnostnega območja«.
Bodo Srbi ustavili ofenzivo in se umaknili na položaje, ki so jih zasedali pred 30. marcem ali bodo nadaljevali s pobijanjem 65 tisoC civilistov, kolikor jih je v mestu, med njimi pa je kar polovica ubežnikov z drugih območij, kjer so se.osvajalci lotevali etničnega CišCenja? Bodo sprejeli pozive in se odločili za pogajalsko mizo napraviti konec dvoletni vojni ali se zaradi »agresije na srbski narod«, kot sami pravijo posredovanju, raje maščevali nad mirovnimi enotami Združenih narodov?
Karkoli se bo že zgodilo, za uporabo sile v Goraždu je bil res skrajni Cas, in to iz veC razlogov. Uradno so ameriška letala napad izvedla, da bi zaščitila dvanajst (12) mednarodnih opazovalcev, ki so jim okrog glave frcale srbske granate, po besedah generalnega sekretarja Združenih narodov Butrosa Galija pa tudi, da bi preprečila pokol civilistov na območju, ki ga je Varnostni svet svetovne organizacije razglasila za varovano in varno.	^
V manj kot štirinajstih dneh, odkar je vojska bosanskih Srbov sprožila ofenzivo, je bilo v nesrečnem Goraždu ubitih veC kot 150 ljudi, ranjenih pa najmanj 600. In vendar obstaja Se en, bolj splošen, a nic manj pomemben razlog, da se je Nato odločil za akcijo. Ce bi namreč območje pod nadzorom Združenih narodov padlo in bi bili njegovi prebivalci prepuščeni na milost in
nemilost okupatorju, bi mar inštitucije, kot sta Svetovna organizacija in Nato, sploh še imele kakšen pomen ali verodostojnost v svetu? Ce bi vojski Republike Srbske dopustili, da z genocidom dokončno »reši« vprašanje mest, katerih varnost naj bi zagotavljale mirovne sile, bi mar to ne bila nekakšna zelena luC za nacionalistične voditelje »tipa Zirinovski« ter njihove zamisli o spreminjanju meja in ustvarjanju novih imperijev na raznih koncih Stare celine?
Gotovo je tudi realnost teh pomislekov sprožila nedavno demonstracijo odločnosti in moCi. Kako resne vojaške grožnje vplivajo na razmišljanje srbskega vrha, se je nedvoumno pokazalo že v sarajevskem primeru/ Bolj ko se je bližal iztek ultimata Severnoatlantske zveze, bolj zagrizeno so bosanski Srbi umikali svoje topništvo iz okolice prestolnice.
Pravšnja zmes diplomatskega pritiska in groženj z uporabo sile utegne delovati tudi tokrat. Predsednik Clinton ima v mislih tri poteze, ki naj bi jih od srbske strani izsilili zahodni zavezniki: ustavitev ofenzive na Gorazde, umik enot na izhodiščne položaje ter vrnitev srbskih predstavnikov za pogajalsko mizo, kjer bi ustrezen vojaški poduk verjetno »pomagal« delegaciji s Pal najti skupni jezik z ostalimi.
Da bi mirovni proces, v katerem je Wa-shington z oblikovanjem bosansko-hrvaške federacije dosegel ohrabrujoč uspeh, zaživel in se ugodno iztekel, bo treba bosanske Srbe prepričati, naj se pridružijo skupni državi. Ustava le-te zagotavlja popolno enakopravnost na individualnem, narodnostnem in verskem področju, mednarodni nadzor in zaščito, visoko stopnjo avto-
nomije posameznih kantonov ter pravično delitev moCi na zvezni ravni.
Mednarodna skupnost ima nedvomno na razpolago dovolj učinkovitih sredstev, s katerimi lahko »okrepi« sodelovanje Srbov. Na diplomatski ravni bi jim morala dati jasno vedeti - da svet ne bo nikdar legaliziral rezultatov, kaj šele same politike etničnega CišCenja, osvajanja tujih ozemelj in nasilnega spreminjanja meja in da torej nimajo druge možnosti, kot da iSCejo rešitev znotraj mednarodno priznane države Bosne in Hercegovine.
Gospodarsko - ne bi smelo biti nobenega dvoma, da ukinitve sankcij proti tako imenovani Zvezni republiki Jugoslaviji ne bo, dokler bodo Srbi delovali v nasprotju z mednarodnim pravom in ureditvijo.
Vojaško - Ce politični in gospodarski argumenti ne bodo zalegli, bo Svetovna organizacija pac prisiljena seCi po omejeni uporabi sile, kot je to storila v primeru Sarajeva in Gorazda. Poleg tega bi se mogla in morala odločiti za ukinitev embarga na uvoz orožja v Bosno, da bi se lahko napadena država sama branila in, Ce ne bo šlo drugače, osvobodila z enakimi sredstvi, s kakršnimi je bila osvojena.
Nezakonita in nemoralna je zamisel, da bi od srbske strani zahtevali le vrnitev neznatnega delčka okupiranih območij ali ji celo »poklonili« nekaj bosanske zemlje v zameno za strpnejša stališča pri pogajanjih s Hrvaško. Tako ravnanje bi opravičilo in upravičilo neznosne zločine, zagrešene v imenu Velike Srbije, obenem pa usodno ogrozilo bosansko-hrvaški sporazum in spodbudilo ozemeljske stremuhe drugod po Balkanu in Vzhodni Evropi.
NOVICE
Črnogorci se nočejo odreči zunanjemu ministrstvu
PRIŠTINA - Zunanji minister Črne gore Mio-drag LekiC je v pogovoru za najnovejšo številko albanskega tednika Zeri, ki izhaja v Prištini, povedal, da so zamisli nekaterih beograjskih političnih krogov, ki zagovarjajo regionalizacijo ZRJ, za Črnogorce preprosto nesprejemljive.
Minister poudarja, da Črna gora ni ena izmed srbskih držav, temveč skupnost državljanov, ki v njej živijo. Ti pa so se med zadnjim popisom prebivalstva 63-odstotno opredelili kot Črnogorci, kar po Lekičevem mnenju dodatno potrjuje upravičenost Črnogorske državnosti.
Sef diplomacije v Podgorici je zagotovil, da se njegova vlada ne namerava odreci pravici do lastnega ministrstva za zunanje zadeve, kljub že pol leta starim zahtevam srbskih oblasti, ki menijo, da mora biti za vodenje zunanje politike pristojna izključno zvezna vlada. LekiC je ponovil, da je že večkrat prišlo do precejšnjega nestrinjanja med Beogradom in Podgorico, ter omenil julijsko odločitev jugoslovanskih oblasti, da naženejo s Kosova misijo KVSE. Takrat je bil sklep sprejet brez posveta in proti volji Črnogorske vlade.
Na vprašanje o zvezah med Podgorico in Rimom je minister odgovoril, da je Italija paC naravni most, ki Črno goro povezuje z Evropsko unijo. Tej pa se želi majhna balkanska republika Cim bolj približati.	Blerim Shala

MOSKVA - Vrhunsko srečanje Skupnosti neodvisnih držav
LITOMISL (Češka) - Vrhunsko srečanje predsednikov Nemčije, Avstrije, Poljske, Republike Češke, Slovaške, Madžarske in Slovenije
RIM - Prvo zasedanje novega italijanskega parlamenta
SOFIJA - Obisk nemškega zunanjega ministra Klausa Kinkla
MOGADIS - Konferenca somatskih frakcij
ATENE - Neformalno srečanje ministrov za turizem Evropske unije
SLOVENSKI	PROGRAMI
IT SLOVENIJA 1	
09.00
09.20
09.45
12.20
12.50
13.00
13.05
14.05
15.50
17.00
17.10
18.00
18.45
19.10 19.30
20.10 20.35
22.20
22.45
23.15
00.05
02.00
Video strani
Mladi Sherlock, 3/9 del angleške nadaljevanke
Van Gogh, pon. francoskega filma
2e veste
Poslovna borza
Poročila
Umetniški večer, ponovitev:
Ob tisočletnici slovenskega pismenstva
Aliča, evropski kulturni magazin
Kam vodijo naše stezice, oddaja TV Koper-Gapodistria
TV dnevnik 1
Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike Regionalni studio Koper Lingo, tv igrica Risanka
TV dnevnik 2, vreme, šport Forum
Beck, nizozemsko-belgijski film, 1992
Igrajo: Jan Decleir, Els Dottermans, Warre Borgmans, Jakob
Beks in drugi; režija Jacob Bijl.
Dnevnik 3, VPS 2220
Sova
Ko se srca vnamejo, 18. del ameriške nanizanke Škandal
Odletel bom, 13/16 del ameriške nadaljevanke Grenka zmaga
Bolečina ljubezni, dansko-švedski film, 1992 VeCno nezadovoljstvo Video strani
ST SLOVENIJA 2
16.00
16.30
17.30 18.00 18.45
19.30 19.56 20.05 21.10
22.10
23.00
00.20
Video strani Eurosong '94:
Predstavitev popevk, 1. del
Sova, ponovitev
To je ljubezen, 6/19 del angleške nanizanke Poroka
Odletel bom, 12/16 del ameriške nadaljevanke Izgubljene bitke Znanje za znanje:
Učite se z nami: Borza in borzništvo
Dnevnik 2
Šport
Večerni gost: Jože Ciuha Oci kritike
Pripravil Iztok Premrov
Solo recital Philipa Glassa v Cankarjevem domu, 1. oddaja 3. tekma finala konCnice DP v košarki (M):
Smelt Olimpija - TAM Bus, posnetek iz Ljubljane Video strani
A KANALA
07.00
07.15
12.00
12.15 13.00 13.10 13.50 14.30 14.45
15.15 15.20 15.35 16.05
17.45
18.30 19.00
19.20
19.30 20.10
20.20
22.05 22.35 22.55
23.05 00.35 00.40 02.20
Borza dela Video strani Na velikem platnu
Luc svetlobe, ponovitev 144. dela ameriške nadaljevanke A-Shop
Magnetoskop, ponovitev
Prva dela: Ron Howard, oddaja o režiserjih
Borza dela
CMT
Spot tedna
Na velikem platnu
Drakula, ponovitev 7. dela
Tekma z vetrom, pon. ameriškega filma
Igrajo: Steve Guttenberg, Barbara Barrie, Randy Quaid. Mark
L. Taylor, Lisa Eilbacher in drugi; režija VValter Grauman.
LuC svetlobe, 145. del ameriške nadaljevanke
Ameriških 10, glasbena oddaja
Poročila
A-Shop
Pozitiv +, glasbena oddaja
Teden na borzi
Na begu, ameriška drama
Prva dela: Martin Scorsese, oddaja o režiserjih
Poročila
A-Shop
Šolski dnevi Toma Brovvna, ameriška komedija Spot tedna Erotični film Video strani
8 KOPER
18.00
Slovenski program
mMP KOROŠKA
19.00
Zvezna dežela danes
£ RAI 1
RETE 4
SH Koper
DtO
Hrvaška 1
	Jutranja oddaja Unomat-		Nan.: Družina Bradford,	
	tina, (7.00, 8.00, 9.00)		8.00 nad. Piccola Cene-	
	dnevnik, gospodarstvo		rentola	
	Dnevnik, 9.35 nan. Cuori		Variete: Buona giomata,	
	senza eta, 10.00 dnevnik		vmes 9.15 nad. Valenti-	
	Film: I tre che sconvolse-		na, 10.00 Guadalupe,	
	ro il West (vestern, It.		11.00 Febbre d’amore,	
	’69), 11.00 dnevnik		11.45 Maddalena, 12.30	
	Nan.: Blue jeans		Antonella, 14.00 Sentie-	
	Vreme in dnevnik		ri, 15.00 Primo amore,	
	Nan.: La signora in giallo		15.30 Principessa, 16.00	
	Dnevnik in aktual. ted-		Camilla, vmes (11.30,	
	nik TG 1 Week end		13.30) dnevnik	
	Dok.: Kvarkov svet		Kviz: La verita, vmes	
	Nan.: Saranno famosi		(17.30) dnevnik	
	Mladinska oddaja Uno	IrjRn	Rubrika o lepoti	
	per tutti, vmes variete	IH! H	Aktualno: Luogo comune	
	Solletico, risanke in na-		Funari News, vmes	
	nizanke		(19.00) dnevnik	
	Nan.: Zorro		Nad.: Beautiful	
	Dnevnik, informacije o		Film: Figli di un dio mi-	
	prevoznosti cest		nore (dram., ZDA ’86, i.	
	Nan.: In viaggio nel tem-		W. Hurt, M. Matlin),	
	po (i. Scott Bakula)		vmes (23.45) dnevnik	
	Variete: Grazie mille!!!		Pregled tiska	
Film: Titolo di studio -Norino (kom., ZDA ’85, i. Art Carney, L. Birman) Aktualno: Signori, si par-te!, vmes (23.00) Ore 23 Aktualno: Sredozemlje Dok.: Velike razstave Dnevnik in vreme Dok. DSE Sapere Film: L’uccello dalle pralne di cristallo (It. 70)
RAI 2
Dok.: V kraljestvu narave Oddaja za najmlajše Dnevnik Euronews Nam: Lassie, 9.30 II medico di campagna Nad.: Quando si ama Dnevnik 2 Variete: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo in vreme
Nad.: Santa Barbara, 14.45 Beautiful Aktualno: I suoi primi 40 anni (vodi E. Sampo) Dnevnik Kronike v živo Dnevnik, 17.05 Odprti prostor
Pogum življenja Športne vesti Aktualno: In viaggio con Sereno variabile Nam: Hunter - Član e fa-miglie
Vreme, dnevnik, šport Aktualno: I fatti vostri (vodi Giancarlo Magalli) Aktualno: Potebujem te Dnevnik in vreme Potrebujem te Filmske novosti Pogum življenja Dresura
^ RAI 3
BI Jutranja odd.: L’altrarete ^ Kulturni dnevnik Tortu-■ ga, 9.30 dok. Zenith Ifi™ DSE Parlato semplice Dnevnik ob 12-ih TGR E - O gospodarstvu Dove sono i Pirenei? Deželne vesti,dnevnik TGR Italija
Šport: Derbv, 15.25 košarka
DSE Alfabete TV, 17.00 Faraonovo oko Znanstveni dnevnik Dok.: Geo
Šport, Insieme, vreme Dnevnik, deželne vesti L’approfondimento, Blob, Una cartolina Film: Rocky 5 (dram., ZDA ’90, i. S. Stallone) Dnevnik in vreme Aktualno: Milano, Italija, 23.45 Diritto di replica Dnevnik, pregled tiska in vreme
Fuori orario: film L’a cu-leo della morte (’90)
CANALE 5
Na prvi strani Variete: Maurizio Costan-zo Show (pon.)
Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi puotidiani Nad.: Beautiful Kviz: Sara vero?
Agenzia matrimoniale Otroška oddaja Dnevnik TG 5 - Flash Kviza: OK il prezzo e giustoi, 19.00 La ruota della fortuna (vodi Mike Bongiomo)
Dnevnik TG 5 Striscia la notizia Variete: Scherzi a parte (vodijo Teo Teocoli, M. Boldi, P. Prati)
Variete: Gommapiuma Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (24.00) dnevnik
Sgarbi quotidiani
ITALIA 1
Otroški variete
Nanizanke
Variete: Benny Hill
Avtomobilizem Fl
Odprti studio
Fatti e misfatti
Nam: Licia, doke Licia
Otroški variete
Odprti studio
Varieteja: Non h la RAI,
16.00 Smile
Nam: I ragazzi della pra-teria, Agli ordini papa Šport studio
Nam: Povver Rangers, 18.30 Bayside School, Genitori in blue jeans Odprti studio Radio Londra Variete: Karaoke Film: Double impact - La vendetta finale (pust., ZDA ’91, i. G. lewis) Film: Fast Food (kom., ZDA ’89, i. M. Pollard)
TELE 4
19.30, 23.05 Dogodki in odmevi
Film: Vizietto americano j Gospodarska stran

MONTECARLO
18.45, 20.25, 23.00 Dnevnik, 13.30 Šport Film: L’appartamento dello scapolo (kom., ’62) Aktualna odd.: Domino Glas. kom.: Mai di sabato signora Lisistrata
Euronews - TV novice »Meridiani« - aktualna tema, ponovitev Achtung Baby! - oddaja o kulturi
Slovenski program: Studio 2 - mozaična oddaja
Primorska kronika TV dnevnik
Čarobna svetilka, otroški program:
Azzurro Quotidiano; Prvenci: Oliver Stone, am. dokumentarna serija Stanje stvari - mladi Odprte strani, oddajo pripravlja Rosan-na T. Giuricin V ospredju, avtor Bruno Agrimi TV dnevnik Juke Box,
glasbena oddaja v živo, vodi Alex Bini
Dobro jutro Poročila Otroški program Pogled skozi okno Religija Nemški jezik Izbor iz tujega programa: Moja knjiga o džungli Lonsko polje: Ptice Sandokan, 13/26 del risane serije Poročila TV-koledar
Divja vrtnica, 69/199 del mehiške nadaljevanke Prava igralca, 11/14 del angleške humor, serije Ciklus filmov Jamesa Stevvarta:
Mož iz Laramieja, ameriški film,1955 Igrajo: James Stevvart, Arthur Kennedy, Cathy O’-Donnell in drugi; režija Anthony Mann. Monoplus
Family Album, 25/26 del
Poročila
Mali veliki svet
Alpe - Donava - Jadran
Hrvaška danes
Poročila
Kolo sreče
Santa Barbara, 688. del ameriške nadaljevanke Dnevnik 1 Šport
Zabavnoglasbena oddaja
Latinica
Poročila
Trije asi, dok. oddaja
Avstrija 1			Slika na sliko Poročila v angleščini
			Zelo star mož z veliki pe-
			
	Čas v sliki		rutmi, spansko-kubanski film
	Pri Hmctablovih		
	Petrova zabava, pon.		
	Ladijski kuhar ima mor-		
	sko bolezen, angl. komedija	0*0 Hrvaška 2	
	Domače reportaže		
	Cas v sliki		
	Mi		TV-koledar
	Družinske vezi		Sandokan, pon. 13/26 de-
	Dr. Kulani-zdravnik na		la risane serije
	Havajih		Četrti rajh, pon. 4., za-
	Pogledi od strani		dnjega dela južnoafr. na-
	Otroški program		daljevanke
	Smrkci		Duh po pomoti, ameriški
	VroCa sled, serija		film
	KremenCkovi		Vojne v miru, 2/12 del
	Wurlitzer		dokumentarne serije
	Cas v sliki		Risanka
	Mi		Dnevnik
	Kralj nageljnov, serija		Beverly Hills, 90210, 5.
	Cas v sliki		del amer. nadaljevanke
	Šport		Madonna, 1/2 del kon-
	Faust, 1/6 del nemške se-		certa
	rije		Peta hitrost
	Pogledi od strani		Delo na Črno, 21/27 del
	Bruc, ameriška kriminal-		ameriške nanizanke
	na komedija		Igrajo: Bruce Willis, Cy-
	Cas v sliki		bil Shepherd, Allyce Bea-
	Zadnje potovanje Clari-		sley in drugi.
	dona, ameriški film		Hit Depo
	Poročila		Video strani
	TisoC mojstrovin		
Madžarska
EIMPAvstrija 2			
			Cez dan
			
	TisoC mojstrovin:		Riviera, serija
	Juan Gris: Zajtrkovalna		Dallas, 173. del serije
	miza		Igra
	Lipova ulica, serija:		Opoldanski zvon
	Jajčni rumenjak		Gospodarski poročeva-
	Leonardo		lec
	Cas v sliki da capo		Ponovitve oddaj:
	Ne dam se zapeljati, ital.		Usode;
	komedija		Nemščina
	Oblikovalka narava, 2/6		RdeCi poni, ameriški
	del dokumentarne serije		film
	Pri Hmctablovih:		Vaška TV, pon.
	DomaCa sredstva in drugi		Dnevnik
	strupi		DomaCe naloge
	Milijonsko kolo		Priložnost mladim
	Zvezna dežela danes		Letni kolobarji
	Cas v sliki		Teka, koristni napotki
	Kultura		Okno
	Osamljena princesa, do-		Pravljica
	kumentarna oddaja		Volitve
	Trailer, oddaja za ljubite-		Dnevnik
	lje filma		Dallas, serija
	VeCerni studio		Panorama, svetovna po-
	Cisto nora TV		litika
	Robert Johnson		Halo petek!, program
	Četrta dimenzija		Prvi krog. 1. del tv filma
7m	Manhattan Gable		Dnevnik BBC
TV SLOVENIJA 2	18.45
ZNANJE ZA ZNANJE, borza in borzništvo	
Posamezniki in podjetja lahko poslujejo z vrednostnimi papirji, ki kotirajo na borzi, le preko pooblaščenih borznih posrednikov, ki imajo sedež na borzi. O tem kako, kdaj in kaj kupiti na Ljubljanski borzi bodo posredniki spregovorili v šesti oddaji.
AMALGAMI
Kaj so AMALGAMI, koliko časa jih v zobozdravstvu že uporabljajo in kako jih dobijo, vam bo v petkovi rubriki ZDRAVJE NAŠE NAJVEČJE BOGASTVO spregovoril dr. Matjaž Rode.	_____
r*'*
TV SLOVENIJA 1
20.35
BECK,
nizozemski barvni film, 1992
Scenarij: Maj Sjowall in Per Wahloo; režija: Jacob Bijl; fotografija: T. Erisman; glasba: L de Boer; igrajo: Jan Decleir, Els pottermans, Warre Borgmans, Jakob Beks.
Po literarnih predlogah švedskih pisateljev Sjdwalla in Wahl66ja je nastalo kar nekaj filmov, saj sta pisca zanimivih in napetih kriminalk, značilnih tudi po poglobljeni predstavitvi likov, po njihovi zanimivi vsakdanjosti, ki v spletu okoliščin postane zanimiva za literaturo in seveda tudi za film. Takšen je tudi njun kriminalističen roman Zaklenjena soba, ki so jo Nizozemci ekranizirali pod naslovom BECK, z imenom junaka pripovedi policijskega inšpektorja Martina Be-cka. Ko smo zapisali o značilni zanimivi vsakdanjosti, ta opredelitev pomeni, da avtorja kriminalističnega zapleta ne iščeta v izjemnem, zločin se pripeti sredi življenja in vanj so v spletu okoliščin na takšen ali drugačen način vpleteni povsem povprečni ljudje, ki bi jih le težko označili kot junake. Tako tudi inšpektor Beck ni filmski junak ameriškega žanrskega kova, temveč policijski inšpektor, ki ob uporabi intuicije in logičnega sklepanja razrešuje tudi tako zapletene primere kot je primer zaklenjena soba.
Po dolgotrajnem okrevanju po hudi strelni rani se Martin Beck, policijski inšpektor srednjih let vrne na delo na oddelek za umore antvverpenske policije. Beck je na čelu oddelka že vrsto let in po rekonva-lescenci se loti kriminalističnega primera, ki pravzaprav nikogar ne zanima. Gre namreč za truplo ustreljenega starega moškega, ki so ga našli v sobi zakljenjeni z notranje strani. Beck ne verjame v splošno sprejeto teorijo, da je možakar napravil samomor. Loti se preiskave temeljito, upoštevajoč vsako podrobnost, ki bi utegnila pojasnjevati okoliščine smrti. Pri preiskavi naleti Beck na Monito, mlado ločenko z otrokom, ki se je zapletla s fotografom Wa-termanom, prekupčevalcem z mamili in orožjem. Beck začne po njenem pričevanju povezovati na videz nepovezljive podrobnosti in dogodke in iskri-stalizira se skrbno načrtovana roparska akcija. Razreševanje tega kriminalističnega problema bo za Becka pomenilo poleg samopotrditve tudi možnost za drugačen start v življenje po hudi preizkušnji, ki jo je prestal, ko je bil nevarno ranjen.

TV SLOVENIJA 2
20.05
JOŽE CIUHA, večerni gost
Čeprav slovenski umetnik Jože Ciuha že precej let dela in živi v Parizu, je v galerije prvega reda prodrl šele lani, po navdušenem članku znanega francoskega likovnega kritika, ki je duhove slike odkril v neki prodajalni. Aprila letos bo odprl veliko razstavo v elitni galeriji Le monde de Tart, ki bo njegova dela razstavila na dvatisoč kvadratnih metrih.
Z gostom se bo pogovarjal Aleksander Čolnik.

TV SLOVENIJA 2
21.10
OCI KRITIKE, pripravil Iztok Premrov
Oddaja, ki je kot vselej namenjena vrednotenju, ocenjevanju različnih umetniških dogodkov, se tokrat začenja z oceno treh filmov, ki so bili nominirani za Oskarje in nekateri bili tudi nagrajeni: Schindlerjev seznam. Klavir in V očetovem imenu. Med zanimivimi gledališkimi predstavami smo 'izbrali Nepredvidljive posledice iz Slovenskega ljudskega gledališča v Celju. Priljubljeni pisatelj Feri Lainšček je nedavno izdal svoj novi roman Ki jo je megla prinesla, zato se bomo ukvarjali tudi z njim. Med temami iz likovne umetnosti in njenega izročila smo v oddaji ocenilii najprej dve zanimivi knjižni 'izdaji, manjšo - Vodnik po zbirkah Pokrajinskega muzeja Celje in zajetnejšo, izčrpno knjigo Marije v slovenski umetnosti doktorja Leva Menašeja. Oceno likovnih dogodkov v slovenskih galerijah začenjamo z retrospektivo del Rudolfa Kotnika v Mariboru.
	KANAL A	23.05
	ŠOLSKI DNEVI TOMA BROVVNA, ameriška komedija
Zgodba se dogaja v viktorijanski deški šoli in v nasprotju s strogim redom v šoli prikazuje veselo življenje Toma Browna. Režija: Robert Stevenson.	
	MMTV
	KANAL 62, eksperimentalno oddajanje programa
Danes, 15. aprila, prične zasebna televizija MMTV z oddajnjem rednega vsakodnevnega programa. MMTV oddaja v eter prek 62. kanala s Krima. Signal lahko spremljajo prebivalci osrednje Slovenije, predvsem iz ljubljanske kotline, na Gorenjskem do Radovljice, na štajerskem do Trojan, na Primorskem do Postojne, na Notranjskem do Cerknice ter na Dolenjskem do Trebnjega in Kočevja.
TV SLOVENIJA 1 / NOCOJ OB 00.05
Večno hrepenenje in nezadovoljstvo
BOLEČINA LJUBEZNI, dansko-švedskifilm, 1992
Scenarij in režija: Nils Malmros; fotografija: Jan VVeincke; glasba: Gunnar Moller Pedersen; igra-jo:Anne Louise Hassing, Soren Ostergaard, Birthe Neumann, VVaage Sando, Anni Bjom; Berlin 93.
Režiser filma BOLEČINA LJUBEZNI, nastal je v dansko Švedski produkciji, sodi med zanimivejše danske filmske ustvarjalce. Velik uspeh je imel eden njegovih prvih filmov Lars Ole 5C, za katerega je dobil vrsto festivalskih priznanj.
V filmu Bolečina ljubezni, ki so ga 1993. leta predvajali v tekmovalnem sporedu Berlinskega festivala, se vidi, da je Nils Malmros Študiral medicino, saj se film ukvarja z duševnostjo, dejanja in Custovanja glavne junakinje kažejo na duševno motenost, ki je tudi naklonjenost Kirstenine-ga najbližjega okolja ne more preseči in ji s svojo ljubeznijo in upoštevanjem prej Škoduje kot pa pomaga.
Torej, Kirsten obiskuje zadnji letnik srednje Sole in na videz se njeno življenje prav nic ne razlikuje od življenja njenih vrstnikov - od življenja bi rada iztržila Cim vec, tako v ljubezni kot v delu. Od Časa do Časa se zaljubi, toda te zveze niso nic resnega. Se najbolj se ogreje za svojega profesorja So-
rena, toda v srednji Soli je to le simpatija na daljavo. Kirsten obkroža eno samo razumevanje - razumevanje staršev, razumevanje sošolcev in vendar se le s težavo sooCa z odraslim življenjem.
Pravzaprav ji vsi pomagajo, sama pa je vse bolj negotova in nezadovoljna, hkrati pa tudi zahtevna. Ko konca Solo za negovalke se znova sreCa z nekdanjim profesorjem Sorenom, tokrat se odlo-
či, da ga bo dobila zase in to za vsako ceno. To ji tudi uspe in kmalu začneta živeti skupaj s Kirstenim nezakonskim otrokom vred.
Toda tudi to ne pomeni konca Kirstinega nezadovoljstva s katerim obremenjuje vse svoje bližnje. Zanje pomeni ljubezen do Kirsten neprestano bolečino in soočanje z njenim večnim nezadovoljstvom, ki se utegne končati tudi tragično.
!Hmš, M mmavm
MMTV (62, kanaD
05.00	Video strani; 07.00 Panorama; 17.00 Program Discovery; 19.00 Obvestila in napoved filmov; 19.10 Risanka; 19.20 Bravo Maestro; 19.30 TV Akvarij; 20.05 Avtodrom, test Renault Tvvingo; 20.20 Astral Factor, am. triler; 21.55 Video strani;
23.00	Program Discovery; 01.00 Adutt Channel
MUSIČ TELEVISION
09.00	Video; 12.00 The Soul; 13.00 Greatest Hits;
14.00	Video; 16.30 Coca Cola Report; 16.45 MTV v kinu; 17.30 Diai MTV; 18.00 Musič Non Stop; 20.00 Greatest Hits; 21.00 Most VVanted;
22.30	Beavis & Butthead; 23.00 Ponovitve
SKY ONE
07.00	The DJ Kat Show; 09.40 Risanke; 10.30 The Pyramid Game; 12.00Sally Jessy Raphael; 13.30 E Street; 14.00 Bamaby Jones; 15.00 A Man Cal-led Interpid, 1/6 del; 16.00 Drugačen svet; 16.45 DJ Kat Show; 18.00 Star Trelc 19.00 Paradise Be-ach; 19.30 E Street; 20.00 Reklame, serija; 20.30 M.A.S.H.; 21.00 Rokoborba; 22.00 Crime International; 22.30 Videnja; 23.00 Ponovitve
PRO 7
11.40 Pri Huxtablovih; 12.10 Agentka s srcem; 13,05 Hotel; 14.00 Dinastija; 16.00 Popolna tujca; 16.35 Risanke; 17.55 Parker Lewis; 18.25 Naš hrupen dom; 18.55 Drugi svet; 19.25 Pri Huxtab!o-vih; 20.00 Poročila; 20.15 R.O.B.O.D.O.G., am. kom.; 22.10 Renegade; 23.00 Poročila; 23.10 Robocop, am. akcij, film
PREMIERE
07.00	Romeo; 11.30 Pesti-za svoje pravice se moraš boriti, am. film; 14.00 Romeo; 16.50 Nihče je ne odnese živ, am, triler; 18.20 Osumljeni, angl. triler; 20.00 Poročila; 20.15 Usodno poželenje, am. psih. triler; 22.05 Cvek
EUROSPORT
09.00	Formula 1, trening za VN Tihega oceana, prenos z Japonske; 10.00 Jahanje; 11.00 Tenis, magazin; 11.30 Nogomet; 13.00 Formula 1, pon.; 14.00 Avtomobilizem, tunizijski rally; 14,30 Motorji, magazin; 15.30 Snowboard; 16.30 Ho-kej-NHL liga; 18.30 Motociklizem, magazin;
18.30	Motosport International; 19.30 Športna poročila; 20.00 Formula 1. VN Tihega oceana, posn.; 21.00 Avtomobilizem; 22.00 Boks, dvoboji profesionalcev
SATI
09.00	Ponovitve; 13.30 Ladja zaljubljencev; 15.25 Alf; 16.00 Vesoljska ladja Enterprise; 17.00 Pet krat pet; 17.30 Regionalna poročila; 18.00 Pojdi na vse!; 19.00 Poročila; 19.30 Kolo sreče; 20.15 Ghostbusters ll.-izganjatci duhov, am, komedija; 22.25 Nogomet
RTL
09.05 Serije, ponovitve; 12.00 Opoldanski magazin; 14.10 Umor je napisala, serija; 17.00 Kdo je šef?; 17.30 Strašno prijazna družina; 18.00 Družinske vezi; 18.45 Poročila; 19,10 Eksplozivno; 19.40 Dobri Časi, slabi Časi; 20.15 Domača melodija; 21.15 Pri Stanglu, nemška serija; 21.45 Smejte se, humoristična oddaja; 22.15 Kako, prosim?; 23.15 Gottschalk; 00.00 Poročila
RTL 2
05.30-16.55 Ponovitve serij; 16.55 Družina Robinson; 17.50 Umik; 18.20 Nasmehnite se, prosim; 18.55 Poročila; 19.00 Puščavska vročica, 1/8 del nemške serije; 20.00 Poročila; 20.15 Mrtvec se vrne, am. vestern; 21.45 Poročila; 22.00 Trije očenaši za štiri barabe, ameriški vestem
SKY MOVIES
17.00	Mrs. 'Arris Goes To Pariš; 19.00 Archer;
21.00	The Opposite Sex; 23.00 Shattered
MOVIE CHANNEL
17.00	Each Dawn I Die; 17.00 Uttle Norse Prince Valiant; 19.00 Stompin' At The Savoy; 21.00 Steel Justice; 23.00 Gladiator
FILMNET +
16.00	K-TV; 18.00 Brother Future; 20.00 Rush;
22.00	Julia Has Two Lovers
SUPER CHANNEL
05.30 Verska oddaja; Novice; Gospodarstvo; Super Shop; 18.00 Današnje novice; 19.00 Poročila; 19.30 Kultura; 20.00 Frontalno; 21.00 Moto šport; 22.00 Poročila; 22.30 Gospodarstvo; 22.45 Market Wrap; 23.00 Jay Leno Show
CNN
06.00-23.00 VVorid News; 07.30 MoneyUne; 11.30 Wortd Report; 12.30 Business Report; 13.30 Business Day; 14.30 Business Asia; 15.00 Larry King U-ve; 17.30 Cnn & Co; 20.00 World Business To-day; 21,00 International Hour; 23.00 VVorid Business Today Update; 23.30 Shovvbiz Today
Slovenija 1
4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30,
8.00,	9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 18.00,
19.00.	21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio Ga-ga; 10.30 Pregled tiska; 11.05 Petkovo srečanje in Glasbena oprema; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila;
15.00	Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki In odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.30 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci;
20.00	Oddaja za pomorščake; 20,30 Slovencem po svetu; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 23.05 Ut. nokturno.
Slovenija 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30,
10.30,	11.30, 12.30, 14.30,
16.30,	17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.00 Gospodarski vestnik; 8.40 Rekreacija; 9.10 Koledar prireditev; 11.00 Country glasba;! 1.15 Minute za naš jezik; 11.35 Obvestila;
11.50 Vreme; 13.00 Val 202; 14.00 Drobtinice;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.40 Petkova centrifuga;
17.15	Nedeljski izlet; 17.50 Šport; 19,30 Stop pops;
21.45	Igra; 22.20-23.00 Koncert; Muddy Waters.
Slovenija 3
9.00.	10.00. 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Izobraževalni program; 10.05 Izbrana proza ; 11,05 Reprize in soočanja; 12.05 Igramo in pojemo; 13.40 Galsb. tradicija; 14.05 Gymnasium; 15.00 Šanson; 16,05-Od uverture do plesa; 16.45 Likovni odmevi; 17.00 Solistični koncert; 18,05 Lohengrin (R. VVagner); 20.00 Koncert Slov. filharmonije;
22.05	Igra; 23.00 Šestnajst strun; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30. 13.30.
14.30	Poročila; 12.30,
19.00	Dnevnik; 6.00 Glasba, koledar; 6.30 Osmrtnice: 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Ever-green; 8.00 Modri val;
8.15	Vsak dan je dober dan; 9:00 Servisne Informacije, prireditve; 9.20 Vreme za konec tedna;
9.45	Mnenjsko rešeto;
11.00	Hladno toplo vroče; 12.30 ©poldnevnik; 13.00 Jagode in podoknice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.35 Amerika, velika odkritja malih ljudi;
17.30	Primorski dnevnik;
18.00	Amerika, 2. del; 19.30-23.15 Večerni program Modrega vala RK;
23.15	Nočni program RS.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30,
13.30,	14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 7.05 Dobro jutro, otroci; 8.00 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Aktualnosti; 9.32 Bilo je nekoč; 9.40 Izbrali ste; 10.00 Pregled tiska;
10.05	E. Gallefti; 10.35 Ze-liščarstvo; 11.00 Kulturna oddaja; 12.00 Romagna mia; 13.00 Glasba po
željah; 14.05 Zgodovina in turizem; 16.00 Modri val;
18.00	Igra; 18.45 Folk .
R. Glas Ljubljane
5.15,	7.15, 10.15, 13.15,
14.15,	17.15, 19.15 Novice; 7.25 Vreme; 8.15 Napoved; 9.25 Kam danes v Ljubljani; 11.00 Anketa;
12.00	BBC Novice; 12.15 Šport; 13.55 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.10 Spoznajmo se; 16.25 Nagradna uganka; 17.00 Anketa; 17.55 Špeckahla; 18.30 Oddaja BBC; 20.00 Maribora; 22.00 Rockoteka.
Radio Kranj
9.00,	14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.40 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Tema dneva: Zen; 10,40 informacije - Zaposlovanje;
12.30	Osmrtnice, zahvale;
13.00	Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.20 Ko sem še majhen bil; 19.20 Večerni program do 24.00.
Radio Maribor
6.00,	8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00,
15.00	Poročila; 17.00,
19.00	Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska;
7.00	Kronika; 9.05 Štajerske miniature; 10.05 Evropa; 11.45 Infoservis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco; 14,05 Kadar boš na rajžo šel; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Zeieli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 17.45 Šport;
19.30	Glasba; 20.00 Petkovi akvareli; 22.00 Zrcalo dneva - Nočni pr,
Radio Študent
11.00	Rec Rec News;
12.00	Borzni parket (pon.); 14.00 OF (24 ur-info); 15.30 Kinoburger;
17.00	Joculator tedna;
19.00	Tolpa bumov: Stab-bing Westward; 20.00 Radio ropot; 22.00 Idealna godba; 0.30 Satelit.
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00.
17.00	Poročila; 7.20 Postne pesmi, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Dopisnice z najbližjega vzhoda; 8.40 Potpuri; 9.00 Iz studia z vami: 9.15 Odprta knjiga: Most na drini (I. Andrič, r. Marko Sosič, 33. del);
10.30	Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Primorska poje; 13.20 Orkestri; 13.30 Za smeh in dobro voljo; 13.45 Narodno-zasbavna glasba; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Od Milj do Devina; 15.00 Nekaj minut z...; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Pianist G. Devetak;
18.00	Kulturni dogodki;
18.30	Slov. lahka glasba; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30	Poročila; 10.00 Matineja; 17.00 Odd. o živalih Venus (vsakih 14 dni);
19.00	Operetni svet.
Radio Koroška
18.10-19.00 Kulturna obzorja.
Med kronologijo in fikcijo -strategija historičnega mišljenja
Oto Luthar. Med kronologijo in fikcijo - strategija historičnega mišljenja (predgovor Rudi Rizman); Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana 1993, Zbirka družboslovje 1993/7; 214 strani, cena: 2.3OO,0OSIT + 5%p.d.
Ce je mogoče življenjske energije kake stroke meriti z nekoliko pozitivističnimi vatli, potem bi težko prezrli količino metodoloških vprašanj, s katerimi se spoprijemajo raziskovalci. Skratka, dokler specialistične metodike niso sklenjene v različne kroge, smemo domnevati, da gre za »mlado« vedo ali vsaj »nov veter« znotraj ustaljenih disciplin. In pričujoča knjiga mladega slovenskega zgodovinarja Ota Lutharja zagotovo sodi v slednjo zvrst strokovne literature. Knjiga pravzaprav ha novo prikazuje razvoj različnih zgodovinskih metod ter pomen ključnih zgodovinskih del in zgodovinarjev, Id so kakorkoli zaznamovali razvoj zgodovinske vede, pri čemer se zlasti skrbno analizira najnovejše anglo-saksonske, fiancoske in nemške šole zgodovinopisja - z mnogimi sestopi v obnebje filozofije zgodovine. Z nic manjšo ljubeznijo pisec kritično analizira tudi razvoj slovenskega zgodovinopisja, ki tvori nekakšno jedro njegove razprave. Hkrati pa knjiga ni suhoparno branje, s kakršnim se pogostoma srečujemo pri tovrstni literaturi, temveč dinamično besedilo, prežeto s poetiko pisca, ki ga takšno udejanjanje naravnost osrečuje.
Zato je Rudi Rizman v predgovoru zlahka napisal tudi tole: »Oto Luthar je v pričujoči knjigi, opirajoč se na številne mednarodne razprave v zadnjem Času, zgodovinarjem, pa ne samo njim, ker ima njegovo prizadevanje hočeš nočeš tudi očitne vecdiscipli-name implikacije, zastavil številna vprašanja, ki se jih večini izmed njih dosedaj ni zdelo bodisi vredno bodisi spodobno zastaviti. Seveda seje vedno mogo-
“'KRONOLOGIJO
"FIKCIJO
□TO LUTHflR
Ce izogniti neprijetnim vprašanjem in ne dvornima, da se jim bo najverjetneje večina, ki so ji namenjena, tudi izognila«
Morda bodo bolj kibernetično usmerjeni intelektualci pogrešali še kakšno v prihodnost zazrto poglavje, podporo nevronskih mrež za zgodovinske raziskave, ah radikalnejše problematiziranje časa kot posebne filozofsko-zgodovinske kategorije - nekakšno zgodovinopisno analogijo s pojmovanjem »utripajočega« Riemannovega prostora v fiziki, spremenljivostjo Časovnih meril -, Čeprav bi takšen postopek v sedanjosti ze pomembno presegal prag znanstvenosti same. Ne nazadnje pa je pričujoče besedilo mogoCe brati - z malo domišljije - tudi kot odprto za tovrstne izlete.
Podajmo se torej na avtorjevo pot od Prospera do Tyrella, polno pravcatih Prosperov, ki so podobno kot Scottov junak iskali odgovore na podobna vprašanja: »od kod prihajamo, kam gremo, koliko nam je še ostalo«, ki obenem niso hoteh, da bi pretekli trenutki kot »solze v dežju« ostali »izgubljeni v času«. Ali v Lutharjevo govorico: »Prvič in predvsem pomeni drugačno pisanje, po možnosti brez invencije nacionalnih mitov. Drugič, pomeni prepisovanje, predelovanje na podlagi vedno novih kategorij in pojmov zunaj ustaljenih stilov; kamor pa gotovo spada tudi poziv k metaforičnemu pisanju, k prevajanju v drugačno govorico, kajti le-tako je pisanje zgodovine povezano tudi z užitkom. Konec koncev, kaj pa je pisanje zgodovine, ce ne užitek (?!).« Pri tem moram pripomniti, da Lutharjev »proizvod užitka« ni nic manjši užitek za bralce, ki jih zanimajo Prosperova vprašanja. V tem smislu ni moC soglašati s pesimističnim podcenjevanjem vrednostne dojemljivosti slovenskih bralcev, kajti silovito premeščanje ideoloških aparatur je že doseglo tisto mero, ko se bodo morale sprostiti nove energije pozitivnega znanja, kamor spada tudi Lutharjeva poetika zgodovinopisne »radoživosti«.	Branko Ziherl
ZANIMIVA ZNANOST (22) / FENOMENOLOGIJA ZVOČNIH ANALIZATORJEV
Šepet planeta
Zaljubljeni žolnji samec prireja za svojo izbranko pravi tolkalski koncert, pri čemer kot instrument uporablja suhi les
Med Čutilom za vid in Čutilom za sluh je bistvena razlika: le malo živali se lahko sveti, medtem ko ima ogromna večina živali, ki slišijo, specialne organe, s katerimi napolnjujejo svet z zvoki življenja. V današnjem Času žal ni veC mogoče zadovoljivo rekonstruirati razvoja sposobnosti uporabe zvočnih signalov. Lahko pa vsaj domnevamo, da se je zvočni analizator pojavil zaradi potrebe po zaznavanju zvokov, ki jih odajajo žrtve in sovražniki.
Ko so dobile ušesa, so lahko živali po tej poti srejemale informacije tudi od svojih bližnjih sorodnikov. A tovrstni signali niso prinašali zgolj sporočil o tem, kaj v tem Času poCnejo elani družine ali jate, ampak so nudili tudi določeno predstavo o tem, kaj se dogaja v širši okolici. Od te točke je bil samo še korak do aktivnega pošiljanja zvočnih signalov svojim sorodnikom. Domnevamo torej lahko, da so živali razvile sposobnost proizvajanja zvokov zaradi vzajemnega sporočanja. Da bi žival lahko dovolj natančno reproducirala tovrstne zvoke, jih je morala seveda dobro slišati: zato so se organi za proizvodnjo zvoka razvijali vzporedno z organi za njihovo sprejemanje.
Najpopolnejšo zvoCno napravo imajo ptice in sesalci. Njihov glasovni organ, ki deluje po principu gibanja zraCne mase, lahko oddaja široko paleto zvokov. Vendar narava ni obdarila vseh živali v enaki meri; nekatere je preprosto obšla, zato so
ostale neme. Da bi kljub temu dale svoj prispevek k splošnemu morju zvokov, so številne brezglasne živali izumile povsem originalne naCine za zvoCno izražanje občutkov. Hudsonska sova se naprimer oglaša z gromkim šklepetanjem kljuna. Kljunaški virtuozi lahko s svojim roževinastim instrumentom priredijo prave pravcate koncerte. Zvoki, s katerimi se oglašajo štorklje, zelo spominjajo na tleskanje kasta-njet. S široko spremenljivim ritmom in jakostjo zvoka nas lahko štorklje razveseljujejo s prekrasnimi serenadami. Nekatere ptice pa se niso zadovoljile zgolj s kljunom. Zaljubljeni žolnji samec prireja za svojo izbranko pravi tolkalski koncert, pri Čemer kot instrument uporablja suhi les, jerebi-Cji samec pa na drobno tolče s krilci - štirideset-krat v minuti.
Insekti nimajo glasovnega aparata, zato za proizvajanje zvokov ponavadi uporabljajo trenje. Kobilica drsa z nožico po svojih trdih krilih. Cricki proizvajajo zvok s trenjem gornjih krilc. Na površini krila imajo 150 trikotnih prizem in štiri prepone, katerih vibracija ojaCuje zvok. Ni torej Čudno, da nimajo ušes na glavi; Črički imajo organ ..za sprejemanje zvokov na kolenu, kobilice pa pri dnu nogice.
Ribe proizvajajo zvoke s trenjem luskin na škrgah. Zelo zanimivo zgradbo zvočnega organa ima rečni ostriž, še zlasti razvitega pa imajo ribe pevke in morski petelini. Zvoke proizvajajo s pomočjo zra-
Boris Sergejev
enega mehurja; vibracije njegovih zidov povzročajo kontrakcije posebnih bo-bnastih mišic.
Mnoge živali proizvajajo zvoke med gibanjem. Beketanje gozdnega kljunača, ki je vzletel, nastane zaradi vibracij krmnih peres na repu; na tak način se oglaša samo v Času posebnega leta med parjenjem. Zoprno brenčanje komarjev, zaradi katerega se Človek v pričakovanju uboda nehote naježi, seveda ne pomeni opozorila v smislu »spuščam se na vašo kožo«; brenčanje povzroča premikanje njegovih kril. Komar bi bil v trenutku pristajanja na žrtev bržCas najraje tiho kot miš, a mu ne uspeva.
Zelja po razumevanju živalske govorice je obstajala že v prvih dneh obstanka človeštva. Vrači, znanstveniki, slikarji in pisatelji so se velikokrat vraCali k tej zanimivi temi. Živalskemu jeziku so posvečene številne knjige. Večina teh del je danes žal že pozabljena, med njimi tudi »Abeceda živali«, ki jo je spisal znameniti angleški pisatelj Charles Dickens. To je bilo poslednje delo slavnega mojstra besede.
Z navadnim opazovanjem ni bilo mogoče deši-frirati signalov, ki jih izmenjujejo živali. Znanost se je s tem problemom lahko pobliže pozabavala šele takrat, ko so se pojavile aparature, ki so omogočale, da se živalski razgovori zabeležijo, večkrat reproducirajo in vsestransko analizirajo.
Raziskave so pokazale, da je namen signalov zelo različen. Eni služijo kot signal za zbiranje, drugi kot signal za nevarnost, s tretjimi se živali obveščajo o najdišču hrane, s Četrtimi se privabljajo spolni partnerji. Melodične, očarljive pesmi naših ptic pevk najpogosteje obveščajo o tem, da je gnezdo že zasedeno.
Ni pa še do konca pojasnjeno, zakaj so ptičje in žabje pesmi, ki v resnici vsebujejo zelo malo informacij, tako zelo sestavljene in lepe glasbene stvaritve. Sposobnost za petje je prirojena reakcija, vendar se morajo ptice, ki želijo peti pravilno, tega šele naučiti. Ptic, ki ni niti enkrat slišal petja svojih sorodnikov, nikdar ne bo postal dober pevec. Ni nenavadno to, da so se ptice sposobne učiti, marveč to, da posedujejo dober okus. Nikdar se namreč ne dogaja, da bi dobri pevci prevzemali slabe pevske navade, ponavadi je prav obratno: slabi pevci se učijo od dobrih. S tem pojasnjujemo dejstvo, da so na nekem področju samo dobri, na drugih pa samo slabi pevci.
Jezik živali ni tako zelo siromašen kot so menili sprva. Se zlasti bogat je jezik bitij, ki živijo v velikih skupinah. Znanstveniki so celo pri kokoših, ki jih imamo za neumne, odkrili okrog 30 besed -signalov. Za vsako živla-sko vrsto je značilna njihova lastna kombinacija signalov; vrste, ki so razprostranjene po zemeljski krogli, pa se delijo celo na posamezne »nacionalnosti« - ali natančneje
povedano: jezikovne skupine. Vrane, ki živijo v ZDA, nikakor ne razumejo francoskih vran, Crmo-morski delfini pa se ne spoznajo na jezik svojih sredozemskih bratov.
Po drugi strani pa zveri, ki pripadajo povsem drugim vrstam, a živijo skupaj, delno prisvajajo signale svojih sosedov -še zlasti signale, ki obveščajo o nevarnosti. Signal za preplah, ki ga s svojim hrešCanjem pošilja sraka, je razumljiv vsem stanovalcem okolnih gozdov in polj. Tega signala ne presliši niti okoren gospodar tajge - medved, niti strah in trepet usurij-skih gozdov, progasti lepotec tiger. In za nameček: med pticami najdemo celo poliglote. VeC jezikov obvladajo zlasti ptice selivke.
Glasovi posameznih živalskih vrst se razlikujejo v tolišni meri, da je njihove lastnike pogosto lažje identificirati po glasu kot po Čemerkoli drugem. Poznavalec ptic lahko po ptičjem petju nepogrešljivo določi, kateri vrsti določena ptica pripada, medtem ko se krepko namuči, preden jo bo uvrstil, ko taisto ptičko drži v dlani. Velika razlika v glasovih ima svoj globok smisel. Zelo podobne ptice nikdar nimajo hibridnih potomcev, saj se prepoznavajo po identičnih zvočnih signalih. Tak pomen imajo tudi pesmice številnih insektov. Celo komarji prepoznajo svoje prijateljice po piskanju, značilnem za vsako vrsto, odvisno pa je od frekvence mahanja s krilci.
(B. K.)
totemistična in kimrška terapija
PljuCna embolija je resno stanje in zahteven medicinski problem, še posebej Ce je masivna. Skupina iz Berlina je v študiji zajela 37 bolnikov z masivno poljuCno embolijo, ki so bili šokirani; 13 je bilo deležnih embolektomije, t.j. kirurškega zdravljenja, 24 bolnikov, ki niso mogli biti takoj operirani, pa je bilo zdravljenih inter-nisticno s trombolizo. Ker je masivna pljučna embolija urgentno, akutno nastalo stanje, zdravniki v študiji niso dosledno vztrajali pri scintigrafskem in ehokardio-grafskem dokazu pljučne embolije. Pljučno embolijo so opredelili na podlagi nenadnega težkega dihanja, srene nestabilnosti, šoka, znižanega parcialnega tlaka kisika v krvi, ehokardiografskega pregleda in povečanega tlaka v pulmonalni arteriji ah povišanega sisitolicnega tlaka v desnem ventriklu. Ce je bila možna operacija, se jo opravili, Ce ne, pa so izvajali medikamen-tozno zdravljenje. Operativno je bil izveden sreni »bypass« in pulmonama arterio-tomija z embolektomijo, spodnja vena ca-va je bila vedno stisnjena. Postoperativno so bolniki dobivah heparin. Bolniki, ki so bili zdravljeni medikamentozno, so najprej dobili v boloso 20 mg alteplaze neposredno v desni preddvor, nato pa še 100 mg alteplaze v infuziji v teku dveh ur. Temu je sledila še terapija s heparinom. Ves Cas
so bili vsi parametri delovanja pod kontrolo in kirurška ekipa v pripravljenosti v primem, Ce bi medikamentezna terapija bila nezadostna. Terapijo so šteli za uspešno, Ce so prej navedeni parametri ponovno dosegli normalne vrednosti. V skupini s kirurško metodo je bilo uspešno ozdravljenih 10 bolnikov {67 odstotkov) bolnikov. Pet medikamentozno zdravljenih bolnikov je imelo sekundarno pljučno embolijo, pri štirih je bila potrebna celo kirurška intervencija. Pri enem kirurško zdravljenem bolniku je prišlo do nepopravljive okvare možganov, pri enem medikamentezno •zdravljenem bolniku pa do krvavitve v možgane. Pri skoraj tretjini kirurško obravnavanih bolnikov je prišlo do septikemi-je. Podatki, zbrani v raziskavi, so pokazah, da medikamentozno zdravljeni bolniki veliko pogosteje doživijo ponovno pljuCno embolijo, imajo višjo smrtnost in večjo nevarnost resnih in velikih krvavitev. Na drugi strani pa kirurška terapija terja primerno opremljeno in izurjeno ekipo, ki mora biti na voljo 24 ur na dan, kar pa ni vedno in povsod mogoCe. Napotek bi bil: Cimprej zaCeti s trombolitiCno terapijo, v primem pa, da se naknadno odločimo za kirurško obravnavo, jo še vedno lahko prekinemo in njene učinke nevtraliziramo.
-MKjr- The Lancet
Konferenca o jedrski varnosti
Društvo jedrskih strokovnjakov Slovenije bo od 17. do 20. aprila letos v tesnem sodelovanju z Inštitutom Jožef Stefan priredilo mednarodno konferenco PSA/PRA and Severe Accidents ’94. Konferenca bo potekala v modrem salonu ljubljanskega hotela Union, udeležilo pa se je bo blizu sto strokovnjakov za vprašanja jedrske varnosti iz dvajsetih držav. Predstavili bodo več kot petdeset referatov s področja verjetnostnih varnostnih analiz in analiz hipotetičnih težkih nezgod v jedrskih elektrarnah. Tridne-vno srečanje bo predvidoma odprl Rado Bohinc, minister za znanost in tehnologijo Republike Slovenije, med Častnimi govorniki in vabljenimi predavatelj pa bodo tudi dr. Pekka Silvennomen, predsednik European Nudear Society (evropskega združenja društev jedrskih stroko-vnjakov), Eduardo Gonzalez, podpredsednik španske uprave za jedrsko varnost, dr. Georges Berthoud, priznani francoski strokovnjak za analizo nezgod v jedrskih elektrarnah, dr. Novak Zuber, eden izmed pomembnejših znanstvenikov na področju termohidravlicnih znanosti in dolgoletni sodelavec ameriške Nudear Regulatory Com-mission, ter dr. George Apostolakis, eden od začetnikov in vodilnih strokovnjakov na področju verjetnostnih varnostnih analiz v ZDA in v svetu. Najvažnejši cilji konference so: predstaviti najnovejša dognanja s področja verjetnostnih varnostnih analiz in analiz težkih nezgod v jedrskih objektih; opredeliti strategijo razvoja stroke v prihodnje; podpirati mednarodno znanstveno in strokovno sodelovanje na področju varnostnih analiz in analiz težkih nezgod; predstaviti Slovenijo kot deželo, v kateri gojimo znanost s tega področja na svetovni ravni. Udeleženci konference se bodo ukvarjali z različnimi vidiki jedrske varnosti, od globalno-strateških pristopov pa vse do Cisto konkretnih rešitev s skupnim imenovalcem: zagotoviti varno obratovanje jedrskih objektov.
Borut Mavko(DJSS-NSS)
GLEDALIŠČA
SLOVENIJA
tjUBUANA
Cankarjev dom, tel.: oei/ 222-815
V	ponedeljek, 18. aprila, ob 20. uri: P. Shaffer ' LETICIJA IN LUŠTREK (SD).
Drama sng, tel.: oei/221-511
Danes, 15. aprila, ob 18. uri: W. Shakespeare -Kralj HENRIK'IV., za abonma dijaški 1 po-■ Poldanski.
soboto, 16. aprila, ob 19.30: G. Feydeau -DAMA IZ MAKIMA, za izven in konto.
Mala drama
Danes, 15. aprila, ob 20. uri: F. Boyer - ALI Bog LAJA? za izven.
V	soboto, 16. aprila, ob 20. uri: M. Jesih - LJUBITI, za izven.
OPERA, tel.: 061/331-950
V	soboto, 16. aprila, ob 19. uri: G. Verdi - RI-GOLETTO, za izven in konto.
V	ponedeljek, 18. aprila, ob 15. uri: J. Strauss nu. - NETOPIR. Razprodano!
MGL, tel.: 061/210-852
panes, 15. aprila, ob 18. in 21. uri: L. Jagodic-M.P0kom-B. Tadel - KLINIKA TIVOLI d.o.o. Razprodano!
V	soboto, 16. aprila, ob 19.30: M. Camoletti -PRIDI GOLA NA VEČERJO. Razprodano!
V	ponedeljek, 18. aprila, ob 19.30: R. Harwood - GARDEROBER, za abonma Študentski B.
LGL, tel.: 061/314-789
V	soboto, 16. aprila, ob 11. uri: Svetlana Makarovič - KORENČKOV PALČEK, za izven. Ob 18. uri: Evelina Umek - MAČJA SOLA NI PRAVA SOLA, za izven.
V	nedeljo, 17. aprila, ob 20. uri: Luka Paljetak - BAJKA O KRALJEVIH ČEŠNJAH, premiera, zaizven.
šentjakobsko gledališče,
tel.: 061/312-860
Danes, 15. aprila, ob 19.30: P. Ustinov - KOMAJ DO SREDNJIH VEJ, za izven.
V	soboto, 16. aprila, ob 17. uri: D. Totheroh-A. Jelen - UKRADENI PRINC IN IZGUBLJENA
princeska, za izven.
- KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/ 332-288
Danes, 15. aprila, ob 21. uri: VARIETE gledališča Ane Monro.
KD SPANSKI BORCI, tel.: 061/1404-183 Danes, 15. aprila, ob 20. uri: Bernard Slade -OB LETU OSOREJ.
BOHINJSKA BISTRICA
V	soboto, 16. aprila, ob 20. uri: v domu Joža Ažmana predstava ARZENIK IN STARE ČIPKE. Gostovanje Loškega odra iz Škofje Loke.
CELJE
SLG, tel.: 063/ 25-332
V	soboto, 16. aprila, ob 21. uri: oder Herberta Gruna, Howard Barker - NEPREDVIDLJIVE POSLEDICE.
V	ponedeljek, 18. aprila, ob 10.30: C. Goldoni-A. Rozman - SLUGA DVEH GOSPODOV, za abonma Srednja ekonomska Sola III Celje.
' Predstava bo Se ob 15.30, za abonma 4. Šolski in izven.
KRANJ
PGK, tel.: 064/222-681
Danes, 15. aprila, ob 19.30: Ray Cooney -ZBEZI OD ŽENE, za izven in konto. Razprodano!
V	soboto, 16. aprila, ob 19.30: Igor Torkar -REVIZOR ’93. Razprodano!
MARIBOR
LGM, tel.: 062/26-748
Danes, 15. aprila, ob 19.30: Marjan Pungartnik - VODNI MOZ IN POLONA, premiera. Predstava bo se v nedeljo, 17. aprila, ob 11. uri, za izven.
OPERA, tel.: 062/221-206
V	soboto, 16. aprila, ob 19.30: balet J. Strauss -PLES KADETOV, premiera, za red premierski in izven. Predstava bo Se v nedeljo,17. aprila, ob 17. uri, za red nedelja in izven.
V	ponedeljek, 18. aprila, ob 19.30: Stein-Bock-Harnick - GOSLAČ NA STREHI, za red rumeni. Predstava bo Se v torek, 19. aprila, ob isti uri, za abonente in izven.
NOVA GORICA PDG, tel.: 065/25-326
Danes, 15. aprila, ob 20. uri: A. Strindberg -OCE, za red petek zeleni in izven. Predstava bo Se v soboto, 16. aprila, ob isti uri, za red sobota zeleni in izven.
FURLANIJA-JULUSKA KRAJINA
I8SI
Kulturni dom
SSG - Danes, 15. t.m., ob 20.30 [red F) pono-itev Molierove komedije »Zdravnik po sili«, jutri, 16 t. m., ob 20.30 ponovitev Krleževe drame »V agoniji«. Režija Boris Kobal.
Verdi - Dvorana Tripcovich
Od 23. t. m. do 8. maja bo na sporedu Rossinijeva opera »Pepelka« (La Cenerentola). Režija Lii Jia. Predprodaja vstopnic za pred-?teyo pri blagajni Dvorane Tripcovich (9-12
Gledališče Rossetti
Tržaški velesejem - Paviljon F (vhod na Trgu De Gasperi)
Danes, 15. t. m., ob 20.30 (red petek) »Intrigo e amore« F. Schillerja. Režija Nanni Garella,
nastopajo Ottavia Piccolo in Virginio Gazzo-lo. Predstava v abonmaju: odrezek St. 8.
V teku sta predprodaja vstopnic in rezervacije za Pasolintjevo »II porcile«, ki bo na sporedu od 27. do 29. t. m. Predstava v abonmaju: odrezek 5V (v izbiri med petimi zelenimi). Gledališče Cristallo-La Contrada Danes, 15. t.m., ob 20.30 komedija L. Piran-della »Cepiča s kraguljčki«. Nastopa skupina, Teatro Stabile iz Catanie - Turi Ferro in Ida Carrara, režija Turi Ferro..
Ponovitev jutri, 16. t. m., ob 20.30 in v nedeljo, 17. t. m., ob 16.30 (zadnja predstava).
BOUUNEC
Gledališče F. Preseren-mala dvorana
SSG gostuje jutri, 16. t.m., ob 20.30 z enodejankama »Ne jaz» in »Poslednji trak« Samuela Becketta. Režija Mario Ursic.
KOROŠKA
CELOVEC: Mestno gledališče - danes, 15. t. m., ob 19.30 »Die gelieote Stimme« - »La voix hu-ntaine«.
BELJAK: Studijski oder (Kellertheater) - Juhi, 16 ;• m., ob 20. uri - G. Fillei »Daleth« - plesni teater.
ŠENTRUPERT: Občinski center, bivši Volkski-n°: V Četrtek, 20. t.m., ob 20. uri - »Spominska Prireditev« - ob obletnici pregona Slovencev.
ŠENTJANŽ: v Stari Soli: danes, 15. t.m., ob 20. uri - Filmski večer, ki ga organizba Film Mladje Koroške dijaške zveze.
ŽVABEK : v gostilni Lukner: danes, 15. t.m., ob 20. uri - Predavanje z diapozitivi »Kompostiranje organicnih odpadkov*.
TINJE: v Domu prosvete bo danes, 15. in juhi, 16. t. m., ob 13. uri »Seminar za cerkvene pevke in pevce«.
RAZNE PRIREDITVE
SLOVENIJA
Ljubljana
CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815
Praznik danske kulture:
V	ponedeljek, 18. aprila, ob 19. uri: predavanje dr. ANETTE DOCHVVEILER - Nova danska umetna obrt in dizajn, o oblikova-nju nakita, keramike, tekstila in stekla.
V	torek, 19. aprila, ob 18. uri: komorni koncert jutlandskega instrumentalnega seksteta DET JYSKE ENSEMBLE. Program: Nielsen, Hoejsgaard, Mozart. Ob 19. uri: otvoritev razstave Nova danska umetna obrt.
filRKNJCA
knjižnica jožeta udovica,
Razstava knjig v mednarodnem letu druži-je na ogled do 20. aprila v vrtcu Cerknica.
Maribor
V	ponedeljek, 18. aprila, bo otvoritev razstave tujih knjig, ki je nadaljevanje ljubljanskega Frankfurta po Frankfurtu. Razstava
bo na ogled do 22. aprila.
SEŽANA
KC SREČKO KOSOVEL, tel.: 067/ 73-355
Danes, 15. aprila, ob 16. uri: iluzionist MIRAN CANAK in spomladanske čarovnije. Ob 20. uri: veCer solospevov JURIJA REJE -tenor, MILIVOJA SURBEKA - klavir, za vokalni abonma in izven.
V soboto, 16. aprila, ob 20. uri: Primorska poje ’94. Sodelovali bodo zbori MPZ Kanal ob Sod, 2PZ Tabor Opčine, MPZ KraSki bori Štanjel, MePZ Divača, MPZ Mirko Filej Gorica in MePZ Standrež.
ŠKOFJA LOKA
Danes, 15. aprila, od 15. do 17. ure: LIKOVNO USTVARJANJE MLADIH NA MESTNEM TRGU. Ob 17. uri: otvoritev razstave MED ODSEVI LINIJ IN OBLIK v Mali galeriji Zigonove hiše. S kulturnim programom se bodo predstavile osnovne Sole škofjeloške občine.
FURLANIJA-JU LUSKA KRAJINA
let
Gregorčičeva dvorana
Danes, 15. t. m., ob 18. uri prvo predavanje iz ciklusa o sodobni slovenski književnosh. Boris Paternu bo spregovoril na temo »Pogled v so-
dobno slovensko poezijo«.
Visoka Sola za modeme jezike (Ul. Alviano 15)
V četrtek, 21. t. m. in v sredo, 28. t. m., ob 17. uri t na temo »Prvo
Danes, 15. aprila, bo ob 18. uri v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici na Krki otvoritev razstave fotografij O kostanjeviškem gradu BARBARE VIDER
Ob otvoritvi razstave bodo dani Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja odigrali dramo Kri in košute Damirja Zlatarja Freya
	mil
SLOVENIJA	
LJUBLJANA
MODERNA GALERIJA, Tomšičeva 14
Ražstava'ANTONVJA GORMLEVJA - Evropsko poljeje na ogled do 24. aprila.
BEŽIGRAJSKA GALERIJA, Dunajska 31
Razstava FRANCETA GRUDNA.
GALERIJA COMMERCE, Einspielerjeva 6
Razstava olj ALOJZA KONCA je na ogled do 29. aprila.
GALERIJA VISCONTT FINE ART KOLIZEJ, Gosposvetska 13
Razstava objektov in kolažev JIRIJA KOLARJA je na ogled do 30. aprila.
GALERIJA ILIRIJA, Tržaška 40 Razstava slik VIDE FAKIN je na ogled do 28. aprila.
GALERIJA SLOVENIJALES, Dunajska c. 22
Razstava SAVA SOVRETA je na ogled do 30. aprila.
GALERIJA ZALA, Gosposka 7
Razstava slovenskega impresionista MATEJA STERNENA je na ogled do 27. aprila.
KNJIŽNICA BEŽIGRAD, Glinškova ploSCad
Razstava oboskih ilustracij slikarke ROZE PIŠČANEC je na ogled do 17. maja.
RAZSTAVIŠČE CICERO DELO, Dunajska 5
Razstava karikatur ALJANE PRIMOŽIČ je na ogled do 5. maja.
VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65
Razstava slik KARLA ZELENKA je na ogled do 26. aprila.
JELOVŠKOV SALON, Zaloška 61
Razstava prostorsko-barvne instalacije SKENDE-RJA BAJROVICA in RdeCe sence zvoka KARLA AHAČIČA je na ogled do 30. aprila.
AJDOVŠČINA
PILONOVA GALERIJA, Prešernova 3
Razstava skulptur in risb ZMAGA POSEGE je na ogled do 27. aprila.
CELJE
GALERITA SODOBNE UMETNOSTI,
Tro rplkldh knP7nv Q
Razstava risb in slik METKE KRAŠOVEC je na ogled do 12. maja.
DOMŽALE
LIKOVNO RAZSTAVIŠČE DOMŽALE
Prodajna razstava akvarelov slikarja SEADA CER-
. KEZA je na ogled do 22. aprila.
KOSTANJEVICA NA KRKI
LAMUTOV LIKOVNI SALON
Danes, 15. aprila, bo ob 18. uri otvoritev razstave fotografij BARBARE VIDER.
MENGEŠ
RAZSTAVIŠČE ORANZERIJA, Šolska 4
Samostojna razstava instrumentov IGNANCA ZALETELA je na ogled do 17. aprila.
MARIBOR
SALON ROTOVŽ, Trg Borisa Kraigherja 3
Razstava slik in risb ŽARKA VREZCA je na ogled do 23. aprila.
NOVINARSKI KLUB, Vetrinjska ul. 30 Razstava ROMEA ŠTRAKLA Strip je na ogled do 21. aprila.
NOVO MESTO
DOLENJSKI MUZEJ, Muzejska 7
Razstava MARIJE MOJCE PUNGERČAR je na ogled do 2. maja.
PIRAN
MESTNA GALERIJA,Tartinijev teg 3
Razstava Zimski likovni salon ’94 je na ogled do začetka maja.
MEDUZA 2, Cankarjevo nabrežje 7
Razstava risb HERMANA PEČARIČA je na ogled do 6. maja.
TRŽIČ
PAVILJON NOB
Razstava PIERA CONESTABA Barvni signali je na ogled do 9. maja.
ŠKOFJA LOKA
GALERIJA FARA
Danes, 15. aprila, bo ob 19. uri otvoritev razstave grabk Študentov 4. letnika likovne pedagogike z naslovom IGRA STRUKTUR. Razstava je na ogled do 12. maja.
GALERIJA IVANA GROHARJA, Mestni trg 37
Danes, 15. aprila, bo ob 19. uri otvoritev razstave slik APOLONIjE SIMON.
LOŠKI MUZEJ
Danes, 15. aprila, bo ob 12. uri otvoritev razstave UČNA URA MINERALOGIJE - Svet mineralov nekega rudnika.
ŽIRI
GALERIJA SVOBODE ŽIRI
Razstava slik DUŠANA SEDEJA je na ogled do 24. aprila.
FURLANIJA-JU LUSKA KRAJINA
TRST
Kulturno združenje Mysotis
Do 24. t. m. bo na ogled razstava slikarja Ah Ceh Chilam.
Muzej Revoltella
Na ogled je razstava Vidiki - Punti di vista.
Galerija Cartesius
Do 21. t. m. je na ogled razstava slikarja Gio-vannija Duiza na cvetlično temo.
Galerija Al Bastione
Jutri, 16. t. m., ob 18. uri otvoritev razstave ruskih slikarjev Natalie Tsarkove in Alexan-dra Sergheeva.
Galerija Bernini
Jutri, 16. t. m., ob 18. uri otvoritev razstave G. Tonetta, L. Rocchetto Carli in M.G. Zoppas Žito.
OPČINE
V dvorani HPO je na ogled razstava ob 340-letnici rokopisov župnije sv. Jerneja.
KOROŠKA
DUHAJ
Galerija Rondula - Se juhi je na ogled razstava slik Valentina Omana.
CELOVEC
V	Galeriji Ritter razstavlja do 29. maja Haim Steinbach. ‘
V	Deželni galeriji fBurggasse 8) razstavljajo Ju-lius Deutscnbauer (do 1. maja); Heimo Zobemig (do 29. maja); Haim Steinbach (do 29. maja). Galerija Slama: na ogled je razstava Jiirgena Hu-berja in Giinterja Kempfa.
BEGUNJE
Galerija Avsenik- na ogled je razstava »Misel in korenine«.
ROŽEK
V	Galeriji Sikoronja razstavlja do 17. t. m. Drago Druskovic.
TINJE
V	galeriji Tinje je na ogled razstava slik Milana Volovska iz Argentine.
BOROVLJE
Galerija v gradu: do 8. maja je na ogled razstava slikJosefaTichyja.
SLOVENIJA
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815
Danes, 15. aprila, ob 19.30: koncert ORKESTRA SLOVENSKE FILHARMONIJE, za oranžni abonma I in H.
V	soboto, 16., in v nedeljo, 17. aprila, ob 19. uri: letni nastop učenčev srednje glasbene in baletno sole v Ljubljani (LD).
OPERA SNG, tel.: 061/331-950
V	soboto, 17. aprila, ob 20. uri: koncert EVE LINDEN s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija.
GORNJA RADGONA Danes, 15. aprila, ob 17. uri: v OS Gornja Radgona občinska revija oboskih in mladinskih pevskih zborov.
GRAD DOBROVO
V	petek, 15. aprila, ob 20.30: koncert HAVDNOVE AKADEMIJE.
KAMNIK
SREDNJA SOLA RUDOLFA MAISTRA
V	soboto, 16. aprila, ob 20. uri: koncert FANTJE NA VASI.
MARIBOR
KAZINSKA DVORAN A
Danes, 15. aprila, ob 20. uri: koncert IBRICE JUSICA, za izven.
PTUJ
Danes, 15. aprila, ob 19.30: v Viteški dvorani na ptujskem gradu koncert IGORJA GRASSELLIJA - prva violina, TATJANE SPRAGAR -druga violina, MATJAŽA SEKNETA - viola, IGORJA MITROVIČA - violončelo in MILKA BIZJAKA - Čembalo.
RADOVUICA
Danes, 15. aprila, ob 20. uri: v avli sole Antona Tomaža Linharta koncert mešanega pevskega zbora Anton Tomaž Linhart.
TRBOVLJE
Danes, 15. aprila, ob 19.30 v poročni dvorani gradu koncertni večer s citrami in KATARINO GUZEJ.
VELENJE
Danes, 15., in 16. aprila, v Glasbeni Sob revija oboskih in mladinskih pevskih zborov občine Velenje.
FJK
TRST
Gledališče Rossetti
Tržaško koncertno društvo: v ponedeljek, 18. t. m., ob 20.30 bo na sporedu zadnji koncert. Nastopil bo orkester Festivala iz Brescie in Bargama.
Gledališče Miela
Prihodnji koncert v organizaciji Zadruge Bonavrentura bo v petek, 22. t.m., ob 21. uri nastopila skupina Roberto Giotti Blues Band.
Tržaški jazzovski krožek: v ppjiedeljek, 18. t. m., ob 20.45 bo nastopil pevec Pilil Guy ob spremljavi skupine Blues Gang Daria Lombarda. Evangeličanska cerkev (Largo Panfili)
V	nedeljo, 17. t. m., ob 21. uri koncert »Verdi sinfonietta« pod vodstvom Francesca' Mandera. Na programu Coral, Haydn, Grieg.
Pivovarna Forst
V	torek, 19. t.m., ob 20.30 bo na sporedu glasbeno srečanje z naslovom »Tržaški avtorji«, ki ga prireja bžaska pokrajina.
BBC Club (Ul. Donota)
Danes, 15. t. m., ob 21. uri nastop skupine ska Ripidi.
Vila Revoltella.
V	nedeljo, 17. t. m., ob 17.30 bo v cerkvi S. Pasquale nastopil zbor Goro Hortus Musicus.
MILJE
Gledališče Verdi
Jubi, 16. t. m., ob 20.30 bo nastopil Victor Lewis Quintet.
GORICA
Katoliški dom
V	nedeljo, 17. t. m. ob 11. uri bo nastopil Komorni orkester dežele Furlanije-Julijske krajine. Dirigent Romolo Gessi, pri klavirju Francesca Ceccarello in Barbara Popazzi.
AJDOVŠČINA
Danes
22.DOSP
Danes bo v AjdovSCin 22. Dijaško obmejno srecaje primorske (DO-SP), katerega se bo udeležilo preko 500 dijakinj in dijkov z obeh strani mjeje. Program bo dokaj pester, saj bo vseboval kulturni, literarn in likovni del, okroglo mizo, srečanje mentorjev ali sodelavcev Šolskih glasil, ravnatejev in seveda športni program. Športniki se hodo tokrat pomerili v ženski odbojki, dijaki bodo merili moCi v malem nogometu, tek Cez trn in stm bo v obeh konkurench ter v orientacijskem pohodu s tričlansko mešano ekipo. Zadnja leta je Športni program nekoliko skrčen, ker je imel organizator vedno hude težave pri izpeljavi tekmovanj glede na omejen Cas, pa tudi finančno breme ni bilo lahko, a sedaj nastopajo samo re-
prezentance posameznih mest ali pa okolij, kot denimo italijanske šole na slovenski obali.
Bržkone pa je najboj važno dejstvo, da DOSP Se naprej živi in da se srečujejo mlade generacije iz Idrije, italijanskih in slovenskih Sol Gorice, slovenskih in italjanskih sol Obale, Sežane, Vipave, Postojne, Tolmina, Trsta (žal samo slovenskih višjih Sol), drugič zapored Klasičnega liceja iz Čedada ter seveda oganizatorja Srednje šole Veno Pilon in Ajdovščine. Glede na dejstvo, d nastopjo reprezentnce mest bo konkuenca še toliko hujša. Zamejski dijakinje in dijaki so se doslej vedno dobro odrezali, kot denimo lani v Tolminu, ko so odbojkarice zmagale, nogometaši pa so bili veC kot dobri peh.
(G. Furlanič)
Obvestila
JKCUPA
Jutri, 15. t.m., ob 20.30 bo na sedežu JK Cupa srečanje z Maurom Pelaschierjem, znanim olimpijskim prvakom, skiperjem Azzurre in udeležencem zadnje regate Whit-bread. Vljudno vabljeni vsi elani in prijatelji.
SKBRD1NA
vabi vse elane, atlete in simpatizerje na zaključni družabni večer in nagrajevanje atletov, Id bo v soboto, 16. t. m. v Domu Brdina na Opčinah od 19.30 dalje.
SK DEVIN
prireja v nedeljo, 17. t.m. tradicionalni pohod Mirko Škabar, od Praprota do Repna. Odhod iz Praprota od 8.30 do 10. ure. Udeleženci se vpišejo na Startu. Nagrajeni bodo najstarejši/a, najmlajši/a, najštevilčnejša skupina in najštevilčnejša šola. Poskrbljeno bo za topel obrok in za povratek na Start. Informacije Bruno tel. 200236.
SZ SLOGA - planinski odsek
vabi elane in prijatelje v nedeljo, 17. t. m. na pohod za memorial iyi. Škabarja. Zbirališče od 8.30 do 10. ure v Praprotu.
ODBOJKA / ČLANSKA POKRAJINSKA PRVENSTVA NA GORIŠKEM
Dekleta 0lympie štiri kola pred koncem že v D ligi
IM D: Naš prapor uspešen po petih porazih - Olympia KO s Coldinijem
1. MOŠKA DIVIZIJA
Caldini - Oljrmpia 3:0 (16:14,15:11,17:15)
OLVMPIA: Lutman, M. in N. Pintar, Komjanc, Breganti, Sfiligoj, Špacapan, Seni.
Po zmagi proti Tomani je 01ympia spet dosegla nekoliko nepričakovan poraz proti ekipi, ki je imela na lestvici manj točk. Samo srečanje je bilo sicer zelo izenačeno, trajalo je poldrugo uro, in prav bi se bilo lahko zgodilo, da bi zmago slavila Ol vmpia, ki je bila delnemu uspehu najbližja v tretjem setu, ko je bila zaključno žogo pri rezultatu 15:14. Razloge za poraz treba iskati v nepro-domosti napada v končnicah setov.
NaS prapor - Corridoni 3:1 (15:8, 11:15, 15:2, 15:12)
NAŠ PRAPOR: Mikluš, BevCar, V. JuretiC, Boškin, LegiSa, Paulin, KoreCiC, Devetak, Kovic.
Po petih zaporednih porazih je Naš prapor spet prišel do točk. Tokrat je končno spet zaigral učinkovito, predvsem pa borbeno, kot na začetku sezone. Pohvalo si tokrat zaslužijo zlasti mlajši igralci, podajalca Mario KoreCiC in Aljoša Devetak ter center Guido Kovic.
OSTALI IZIDI 16. KOLA: Valprapor SoCa Espego - Intrepida 3:0, Mossa -Quarin Viaggi 1:3, Acli Ronke - Fossalon 3:1, Lib. Turriaco - Torriana 3:1.
VRSTNI RED: Lib. Turriaco 30, Quarin Viaggi Kr-min 26, Valprapor SoCa Espego 24, Mossa Candoli-ni 20, Naš prapor 18, 01ympia 14, Caldini 12, Corridoni, Torriana in Intrepida 10, Acli Ronchi 8, Fossalon 6. (Quarin Viaggi
in Caldini imata tekmo manj, Valpprapor SoCa Espego ima dve tekmi manj)
1. ZENSKA DIVIZIJA
Azzurra - Oljrmpia 0:3 (12:15, 5:15,13:15)
OLVMPIA:	Princi,
Buffoni, H. in K. Corsi, M. in V. Cemic, Sošol, Capoc-chiani.
Z zmago proti Azzurri so dekleta Oljrmpie kar štiri kola pred koncem prvenstva že dosegle napredovanje v D ligo. Drugouvrščeni Staranzano je namreč izgubil proti Farri in ima tako že osem točk zaostanka za 01ympio. Go-riCanke imajo povrhu tako dober količnik v nizih (izgubile niso niti seta!), da bi ostale prve, tudi Ce bi v vseh preostalih tekmah izgubile s 3:0, kar pa se seveda ne more zgoditi. Nasprotno cilj igralk je zdaj ta, da sklenejo prvenstvo nepremagane.
Varovanke trenerke Kristančičeve so tako dosegle uspeh, ki so ga v bistvu za-
sledovale že tri leta, lani pa se jim je napredovanje resnično izmuznilo za las. V letošnji sezoni pa je bila njihova absolutna premoč očitna že od vsega začetka in marsikdo meni, da bi ta ekipa lahko že letos Častno zastopala barve svojega društva tudi v D ligi.
01ympia bo lahko napredovanje proslavila že danes, ko se bo na domačem igrišču, s pričetkom ob 20. uri, pomerila z Moraresejem.
OSTALI IZIDI 14. KOLA: Acli Ronchi - Libb. Cormons 3:1, Farra - Staranzano 3:1, San Luigi -Corridoni 2:3, Morarese -Lib. Villesse 3:0. IZIDA 13. KOLA: Lib. Villesse - Azzurra 3:1, Corridoni - Morarese 3:0.
VRSTNI RED: Oljrmpia 28, m Staranzano 20, Farra, Acli Ronchi in Corridoni 14, San Luigi 12, Lib. Villesse in Morarese 10, Lib. Cormons in Azzurra 8. (Acli in San Luigi imata tekmo manj)
2. ŽENSKA DIVIZIJA
Grado - Dom Imsa 3:1 (15:0,13:15,15:6,15:11)
DOM IMSA: Tomšič, Lando-Musina, Kovic, Tronkar, Humar, Kocina, Mozetič.
Domovke so v Gradežu potegnile krajši konec predvsem po lastni krivdi. Res je, da so nastopile v okrnjeni postavi, toda vseeno so prehitro vrgle puško v koruzo. Po katastrofalnem začetku so sicer osvojile drugi niz, vendar so nato spet popustile, kar so gostiteljice spretno izkoristile. V prvem letošnjem obračunu s tem nasprotnikom so dmovke v Gorici zmagale s 3:1, zato je bil tokrat poraz še nekoliko bolj grenek.
Kljub porazu ostaja Dom Imsa še naprej v boju za drugo mesto (to je za napredovanje). Treba je sicer povedati, da so prvenstvo zaceli brez večjih ambicij, pokazalo pa se je, da v ničemer ne zaostajajo za ostalimi ekipami v ligi. Zal
Olympia v 1. ženski diviziji še ni izgubila niti seta (foto Studio Reportage)
pa kaže, da se dekleta tega ne zavedajo prav dobro, sicer bi bili lahko njihovi dosedanji rezultati še boljši.
2e danes bodo domovke gostile Libertas iz Korpiv-nega. tekma b v telovadnici Kulturnega doma, s pričetkom ob 19.30.
OSTALI IZIDI 8. KOLA: Torriana - Pro Romans 2:3, Lib. Capriva - Lancia 3:0, Intrepida Mariano - Pieris 3:1.
VRSTNI RED: Piers 14, Intrepida Mariano 10, Lib.Capriva, Grado, Pro Romans, Torriana in Dom Imsa 8, Lancia 0.
Valprapor Soča Espego prati Edilcuoghiju
Prvi nasprotnik Valprapor a SoCe Espego na meddeželni fazi odbojkarskega prvenstva »dečkov« bo nic manj kot Edilcuoghi iz Ra-venne (drugouvrščeni iz Emilije in Romagne), na finalu, M bo 24. in 25. aprila v Bocnu, pa bosta sodelovah še še-sterki Volksbank iz Brbcna (prvak Bočna) in Sisleyja iz Trevisa (prvak Veneta).
Naraščajniki spet danes
Danes bo v sovodenj-ski občinski telovadnici še Četrti troboj v sklopu pokrajinske faze odbojkarskega prvenstva naraščajnikov. Pričetek ob 17,30. uri. Vrstni red po treh kolih: Soča Valprapor 18, 01ympia 7, Valprapor SoCa 2.
ODBOJKA / PRVENSTVO NARAŽCAJN1C NA GORIŠKEM
JADRANJE / NA GARDSKEM JEZERU
Sovodenjke so se oddolžile Dom: dve tekmi, štiri točke
Olympio se je Farri v tretjem setu zelo dobro upirala
V zimskih razmerah je bila potrebna vztrajnost
V hudi konkurenci najboljši Spinazzola - A. Pincin deseti na selekcijah za DP- Konec tedna regata Pro Sailing Academy
NARASCAjMCE
Skupina A
Staranzano - Posojilnica Sovodnje 1:2 (14:15,3:15,15:9)
POS. SOVODNJE: Zuccarino, Danie-lis, Zulian, Terpin, Tomšič, Paulin, Vižintin, Devetta, Marega, K in V. Batistič, Bello.
Sovodenjke so se oddolžile Staranza-nu za poraz iz prvega dela prvenstva V prvih dveh setih so pokazale dobro odbojko in Ce bodo v prihodnjih kolih ponovile takšno igro, se jim obeta še kakšen uspeh. V prvem setu so Sovodnje že vodile s 14:11, nato pa set tesno dobile, kljub nekaterim napakam v napadu. V drugem setu so bile naše odbojkarice nezadržne, pomagal pa jim je tudi nasprotnik, ki je popustil. Spremenjena postava v začetku tretjega seta ni bila kos Staranzanu, ki je povedel 8:5. Sovodenjke so reagirale, vendar je bilo že prepozno in so tako zaradi izgubljenega seta zamudile priložnost, da bi Staranzano dohitele na lestvici. Važno pa je predvsem to, da so zmagale in dobro igrale.
01ympia - Farra 0:3 (6:15, 2:15, 11:15)
OLYMPIA: Sfiligoj, Benedetti, Hlede, Perše, Cetul, Domi, Pipan, Petejan, Kle-de, Di Dio.
Proti prvouvršCeni Farri je bilo težko pričakovati, da bi Oljmpia dosegla kaj veC kot Časten poraz. Zanimivo je, da se je naša šesterka najbolje odrezala v 3. setu, ko so na igrišče stopile vse menjave in s svojim odličnim nastopom resnično presenetile samega trenerja Jerončiča. Oljmpia igra iz tekme v tekmo bolje. V vseh elementih kažejo napredek, ker pa napada še niso specifično vadile, za zdaj še ne morejo kljubovati večini ostalih šesterk v skupini. Bodo pa zagotovo bolj učinkovite v prihodnji sezoni.
OSTALI IZIDI 11. IN 12. KOLA: Farra - Fincantieri 1:2, Lib. Cormons - Staranzano 3:0, Sovodnje - Oljmpia 3:0, lib. Gorizia - Fincantieri 0:3.
VRSTNI RED: Fincantieri in Farra 27, Lib. Cormons 18, Lib. Gorizia 15, Staranzano 11, Posojilnica Sovodnje 9, Oljmpia 1.
Skupina B
Pieris - Dom Korotan 0:3 (4:15,10:15, 5:15)
DOM IMSA: KocjandC, Uršič, Drioli, Ambrosi, Kristančič, Scarpin, Marvin.
Domovke so v Pierisu po dobri igri dosegle zasluženo zmago. Dobro so sprejemale servis, tako da je bil tudi napad dokaj učinkovit. Slah je bil samo začetek drugea seta, ko je Pieris vodil 8:0, drugače pa je bila premoč GoriCank očitna. Za zbrano igro zaslužijo pohvalo vse igralke.
Pred tem gostovanjem so se domovke doma pomerile tudi še z Lucini-com in po zmagi v prvem setu izgubile z 2:1 (15:5, 8:15, 12:15), predvsem, ker trenerka Suzy Čeme ni imela na voljo nobene menjave.
OSTAU IZIDI 11. IN 12. KOLA: Lu-dnico - Lib. Villesse 3:0, Rems - Azzurra 0:3, Torriana - Volley Club Monfelco-ne 3:0, Azzurra - Torriana 2:1, Villesse -Reris 2:1.
VRSTNI RED: Torriana in Azzurra 27, Ludnico 16, Dom Imsa 13, Reris 8, Vol-ley dub Monfelcone 6, Lib. Villesse 5.
Od 31. marca do 3. aprila je bil na Gardskem jezeru mednarodni miting, katerega se je udeležilo kar 526 tekmovalcev iz desetih držav. Zimske temperature (tudi pod 5 stopinj Celzija) in moCan veter (od 8 do 10 m/s), ki je iz tukaj značilnega »pe-lerja« (severni veter) prehajal v popoldanskih urah v »oro« (južni veter), so organizatorjem ob tolikšni udeležbi povzročile veliko težav.
Budilka ob petih zjutraj, 12 ur jadranja ter celo 20-dnevnih startov, ki so bili zaradi tisočih vzrokov tudi razveljavljeni, so za naše najstnike predstavljali peklenske pogoje in prav zato gre vsem upravičeno spodbudna pohvala za izredno vztrajnost. Okrnjena Cupina ekipa je zbrala le zadovoljive rezultate (Matija Spinazzola je konCal na 154. mestu), medtem ko se Sirena regate ni udeležila.
Mitingu so na jezeru od 3. do 6. aprila sledile zaključne selekcije za državno oz. svetovno prvenstvo. Alessio Pincin (JK Cupa) je kljub močnemu vetru (nad 10 m/s) prve tri
preizkušnje odlično izpeljal, saj se je prebil do 10. mesta v konkurenci 80 tekmovalcev, žal pa je v nadaljevanju nekoliko popustil in konCno pristal le kot 37. Johana Križnic (JK Cupa) je bila za moCan »peler« nekoliko prelahka, vsekakor pa je svoj potencial dokazala s 4. mestom zadnje preizkušnje, ko je veter padel na 5 m/s (6. med dekleti, skupno 46.).
Iz Garde so se naši jadralci preselili v Gradež, kjer je v nedeljo, 10. aprila, bila prva trofeja Rotary in kot podatek lahko povemo, da se je med 77 tekmovalci najbolje izmed naših odrezal Alessio Pincin, ki se je uvrstil na 8. mesto.
Aprilski prenatrpan program pa se še nadaljuje, saj bo že to soboto Pro Sailing Academy (Lošinj) izvedla drugi internacionalni miting. Dve Cupini jadralki sta si nastop izborili na kvalifikacijah in tokrat ju bomo tudi osebno spremljali ter o njunih dosežkih neposredno poročali. (Aleks Domeniš)
KOŠARKA / OSMINA FINALA KONČNICE ZA NASLOV
NOVICE
0 četrtfinalistih bodo odločala tretja srečanja
V sinočnjih povratnih srečanjih štiri zmage domačih ekip
PISTOIA - Buckler, Glaxo, Stefanel in Scavolini bodo morali počakati do sobote oziroma nedelj, da bodo zvedeli, proti komu bodo v torek igrali prvo Četrtfinalno srečanje v končnici za naslov italijanskega košarkarskega prvaka. Sinočnja povratna srečanja osmine finala so se namreč končala z zmagami ekip, ki so v torek izgubile in tako se bo vse odločalo na odločilnih tretjih tekmah, kjer pa bodo domačini Benetton, Recoa-ro, Filoforo in Pfizer.
Morda je Se najbolj presenetljiv poraz Recoara z Eleconom v Desiu. Milančani so želeli po vsej sili vprašanje uvrstitve v Četrtfinale rešiti že po dveh srečanjih, da bi tako lahko privoščili nekaj odmora Djordje-viču, ki že dolgo sam poriva milansko barako naprej, vendar jim to ni uspelo. Desio je po izenačenem srečanju slavil s 86:83,
najzaslužnejši za zmago pa je bil Davis s 37 točkami. American je bil za obrambo Recoara neustavljiv, imel pa je tudi izreden odstotek pri metu (13:18). Na drugi strani je tokrat »zmanjkal« DjordjeviC, ki je od vsega začetka zaigral izredno živčno in je samo v zadnjih minutah srečanja, po dolgem sedenju na klopi, pokazal, kaj zna. Pri Re-coam so bili tako najboljši Porta-luppi, Riva in Pessina, pri Desiu pa ob Davisu Se Pastori in Alberti.
Tudi Benetton je računal na uspeh v Pištoli, toda zaradi izredno nihajoče igre ekipe iz Tre-visa včerajšnja zmaga Kleenexa s 100:90 ni presenetljiva. Najbolj zanesljivo zmago je sinoči dosegel Bialetti proti Pfizerju. Domačini so stalno vodili in na koncu zelo prepričljivo slavili s 102:76. Precej napetemu dvoboju pa so bili gledalci priča v
Vareseju. Novopečeni prvoligaš Cagiva s Komazcem na Čelu je presenetljivo gladko obračunal s Filodorom (83:73) in napovedal, da tudi v nedeljo v Bologni na odločilnem tretjem srečanju ni brez možnosti. Na tekmi v Vareseju je prišlo tudi do incidentov med navijači obeh ekip, zaradi Cesar se je drugi polčas zaCel z zamudo.
V nedeljo se bo zaCel tudi »play out«, ki bo odločil, kateri dve ekipi bosta tudi v prihodnji sezoni igrah v Al ligi. Dvanajst ekip je razdeljenih v dve skupini v Al ligo pa vodi samo prvo mesto v skupini. V rumeni skupini so Teamsystem Fabriano, Olitalia Siena, Baker Livorno, Francorosso Turin, Clear Cantil in Floor Padova, v zeleni skupini pa Newprint Neapelj, Campe-ginese Reggio Emilia, Onyx Ca-serta, Telemarket Forli, Banco Sardegna Sassari in Monini Ri-
mini. Ekipe bodo tekmovale po ligaškem sistemu.
Pari prvega kola (v nedeljo, ob 18.30): Teamsystem - Olitalia, Baker - Francorosso, Clear -Floor, Newprint - Campeginese, Onyx - Telemarket, Banco Sardegna - Monini.
Elecon - Recoaro 86:83 (44:39)
ELECON: Gattoni 14, Ansalo-ni 4, Davis 37, Pastori 10, De Raffaele 2, R. Alberti 8, Gros, Embry 11, Vettorelh, Fantaccini
RECOARO: DjordjeviC 15, Portaluppi 18, Ambrassa, Sco-nocchini 2, Meneghin, Riva 18, Tabak 12, Pessina 18, Alberti, Rotasperti.
PM: Elecon 15:21, Recoaro 14:19; 3T: Elecon 5:11 (Gattoni 0:2, Davis 5:7, De Raffaele 0:1, Gross 0:1), Recoaro 9:18 (DjordjeviC 1:3, Portaluppi 4:5, Ambrassa 0:2, Sconocchini 0:1, Meneghin 0:1, Riva 4:6).
Disciplinski ukrepi deželne nogometne zveze
Na rednem tedensku seznamu kaznovanih igralcev je tudi nekaj nogometašev slovenskih klubov. V promocijski ligi zaradi Četrtega opomina Primorje v nedeljo ne bo moglo računati na Andreo Auberja, medtem ko imata v 1. amaterski ligi tako Vesna kot Zarja po enega kaznovanega nogometaša. Zaradi Četrtega rumenega kartona bosta morala teden dni počivati Niko Sedmak (Vesna) in Paolo Tognetti (Zarja). V 2. AL so bili zaradi ponovnih opominov s prepovedjo igranja na eni tekmi kaznovani Paolo Hmeljak (So-vodnje), Maurizio Zacchigna in Giuseppe Padoan (oba Kras). Kar tri tekme kazni pa je dobil igralec Gaje Mario De Pace, ki je po drugem rumenem kartonu žalil sodnika.
Danes igra za vas Totocalcio
2
1	X
2
1	X
2
1
1 X X
1	X 2
2
1
1 X 2 X 2
Aleks Domeniš (letnik 73) se je jadranju posvetil pred šestimi leti, ko je opravil prvi tečaj v razredu optimist, v naslednjih letih pa je barve Cupe že branil na raznih regatah (razred 420 in laser). S časom se je posvetil trenerstvu in zdaj vodi tečaje v razredu optimist. V lanski sezoni je igral tudi košarko pri Domu, najrajši pa sledi avtomobilizmu. Prejšnji teden je Martin Vremec pravilno napovedal kar 11 izidov.
Aleks
Domeniš
Atalanta - Napeli Cremonese - Torino Foggia - Genoa Juventus - Lazio Lecce - Reggiana Milan-Udinese Parma - Cagliari Roma - Piacenza Sampdoria - Inter Bari - Cesena Pescara - Venezia Pistoiese - Como Sora - Trapani
KOŠARKARSKA PROMOCIJSKA LIGA / DERBI PRELOŽEN
Kontovelci s prvim na lestvici Lahka naloga za Dom in Breg
Derbi med Cicibono in Sokolom prenesli za 10 dni - Kontovel v gosteh s Ferrovioriom, Dom doma z Viliessejem, Breg proti zadnjeuvrščeni Albi
Matej Pečanac - novo ime Doma (Foto Kroma)
Jutri je na sporedu 23. kolo košarkarskega promocijskega prvenstva, od naših petih predstavnikov pa bodo tokrat igrale le tri okipe, saj je federacija morala derbi med Cicibono in Sokolom preložiti na kasnejši datum, ker je telovadnica Ervatti zasedena. V tržaški skupini bo pred izredno zahtevno nalogo Peterka Kontovela, ki se bo v gosteh spoprijela s pr-vouvršCenim Ferrovia-dom, na Goriškem pa bosta tako Dom kot Breg igrala na domačih tleh in obe naši ekipi sta proti nizkou-VršCenima nasprotnikoma nesporna favorita. Domov-ci bodo gostili Villesse, Brežani pa zadnjega na razpredelenici, moštvo Albe iz Krmina.
DERBI PREL02EN ZA t0 DNI: Ker je jutri popoldne s pričetkom ob 18.30 na sporedu tudi tek-nra državnih kadetov Bor Radenska - Benetton Tv,
Minibasket: borovci uspešno začeli turnir »Prvi koši«
UniveritA Popolare -Bor 14:16
BOR: Kneipp 5, Sosič, Tenze, Ruzich, Nadli-Sek 2, Kralj 9, Novak, Udovič, Perossa, Cela-Qo, Slavec.
Na svoji prvi tekmi Li-bertasovega turnirja «Prvi koši« v miniba-sketu so borovci tesno, toda zasluženo v gosteh premagali ekipo Universita Popolare.-Vsi borovci zaslužijo pohvalo za zvrhano mero požrtvovalnosti.
bo zadnji letošnji derbi med slovenskimi ekipami, Cidcibona - Sokol, odigrali šele naslednji ponedeljek, 25. t.m., v telovadnici Ervatti, s pričetkom ob 20.30.
KONTOVEL: S štirimi zaporednimi zmagami so se Kontovelci oddaljil od spodnjega dela lestvice in tudi ujeli skupino ekip, ki se bori za peto mesto, v zadnjem delu prvenstva pa bodo Furlanovi fantje pred zelo težkimi preizkušnjami. Jutri bodo Kontovelci skušah na vse načine zaustaviti zmagoslavno pot Ferroviaria, ki je že od začetka sezone v vrhu, Čeprav so »železničarji« le redkokdaj poka-zali izredno igro. V prvem delu prvenstva so se Ci-vardi, Turk in ostali zelo uspešno upirali temu nasprotniku in vse do 35. minute tudi vodili, nekaj zgubljenih žog in zgrešenih prostih metov pa je preprečilo, da bi zmaga ostala doma. Ferroviario, ki je tudi zmagal zadnje štiri tekme, je takrat slavil s 76:72.
DOM:	Mianijevi
košarkarji imajo veliko priložnost, da ohranijo drugo mesto na lestvici, saj bodo doma igrah proti šibki postavi Villesse, ki je s 14 točkami šele na desetem mestu, v prvem delu prvenstva pa je tesno premagala domovce, ki se bodo jutri hoteli seveda oddolžiti za poraz (78:76). Goriški košarkarji, ki imajo odprto serijo štirih zmag, si predvsem proti takim nasprotnikom ne smejo privoščiti spodrsljajev, saj sta Ardita in Pom takoj za petami in lahko le upata, da domovci ostanejo praznih rok. Ardita bo v tem kolu
prosta, Pom pa je proti Domu obakrat zgubil, tako, da bi tudi z istim številom točk na lestvici še vedno zaostajal za našimi predstavniki. Trener Miani tudi tokrat nima težav pri sestavi moštva, saj je tudi Orzan, ki se je na zadnji tekmi rahlo poškodoval, že okreval. Med tednom so domovci vrnili obisk Ciciboni in odigrali prijateljsko tekmo.
BREG:	Po prvem
uspehu na gostovanju, imajo Brežani lepo priložnost, da zabeležijo nov uspeh, saj bodo doma igrali proti AJbi iz Krmina, ki je doslej osvojila le štiri točke in je razumljivo tudi na zadnjem mestu te skupine. Cancianijeva ekipa ima torej priložnost, da na lestvici ujame Villesse in Isontino, obenem pa se
mora Albi tudi oddolžiti za poraz iz prvega dela prvenstva, ko je Alba slavila
s 96:86.
NAPOVEDI - Na pomoč nam je priskočil Novogoričan Matej PeCanac (letnik 73), ki že peto leto brani barve Doma. Lani je odigral prvo sezono s člansko postavo, letos pa je bil že večkrat med najzaslužnejšimi za uspehe goriške peterke.
Dom - Villesse +15 (matehvrinner: V.Jarc; nad pričakovanjem:	S.Pri-
možič)
Breg - Cormons +12
(matchvvinner: B.Kneipp; nad pričakovanjem: I.Fi-lipcic)
Ferroviario - Kontovel
+2 (matchvvinner: S.Turk; nad pričakovanjem: W.Da-neu)
Vanja Jogan
Konjske dirke
piše: Giorgio Plettersech
V Neaplju je Sea Cove nepremagljiv Na galopu v Milanu se obeta zanimiv boj
1.	dirka (Neapelj): Sea Cove (skupina 1) je praktično nepremagljiv na tej dirki, toda posebno pozornost prav gotovo zaslužita še Super Darbi (X) in Uconn Don (2);
2.	dirka (Neapelj): Mc Clucky (X) je pred kratkim na podobni dirki že zmagal, v skupini 1 pa opozarjamo na ameriškega konja Winky’s Goal, ki debitira v Italiji, medtem ko bo Giant Force (2) skušal popraviti slab vtis na prejšnji dirki;
3. dirka (Neapelj): Mint di Jesolo (X) je fevorit, v boju pa sta tudi Oronte (1) in Mettelo Om (2), ki lahko preseneti
vse;
4.	dirka (Modena); Olim-pia Gd (2) je kljub temu, da starta 20 m bolj zadaj, ena najresnejših kandidatk za zmago.
Dobra nasprotnika pa bo imela v večkratnem zmagovalcu Ovolo Jetu (1) in Ocagmu (X);
5.	dirka (Rim): Defendente (2) je na zadnji dirki pokazal dobro formo, nič slabša pa v tej konkurenci nista Vallaton (X) in Saddleback (1);
6.	dirka (Milan): Mandarina Duck (1) ima v nižji kategoriji vse možnosti za uspeh. Ce bo teren mehak, ima dobre možnosti Bobbiate (1), pozabiti pa ne smemo na Triplice (2).
Dirka tris
NASI FAVORITI: 10. Punc’n’run, 3. Classic Barrera, 2. Wabash Valley;
DODATEK ZA SISTEMI-STE: 11. Song for Europe, 19. Aknaden, 16. Executive Špirit
	
L — prvi	1
drugi	X2
2. — prvi	X
drugi	12
3. — prvi	X
drugi	12
4. — prvi	2
drugi	XI
5. — prvi	2
drugi	XI
6. — prvi	X
drugi	12
NOGOMET / CICIBANI
Primorje zelo uspešno nastopa na dveh turnirjih
Mlajši cicibani proti Sant' Andreo dosegli kar 13 golov
Cicibani Primorja v teh dneh sodelujejo na dveh turnirjih. Eden poteka v Cervinjanu, drugi pa je pokrajinskega značaja. Doslej je ekipa Primorja odigrala štiri srečanja (na vsakem turnirju po 2) in štirikrat zmagali. Na turnirju v Cervinjanu so najprej odpravili Paludese s 3:0, nato pa še selekcijo TržiCa in okolice, ki nastopa pod imenom Scoiattoli z 1:0. Na obeh srečanjih so igrali solidno, posebej pa velja pohvaliti vratarja Furlana, strelca vseh golov Furlana in Cipriana. V nedeljo se bo Primorje pomerilo z domaCo ekipo Muscoli, za uvrstitev v deželni finale pa ProseCanom zadošča že točka.
Na turnirju »Scaraboc-chio« pa je Primorje najprej z zelo dobro igro v drugem delu premagalo
v gosteh Staranzano z 2:0, nato pa še Monete-bello, kjer pa je bila zmaga precej lažja, o Čemer priča tudi končni rezultat 5:0. V skupini s Primorjem je še SanfAn-drea, s katerim pa se bodo cicibani Primorja pomerili v ponedeljek na Proseku.
DOSEDANJI REZULTATI
Turnir v Cervinjanu
Primorje - Paludese 3:0 (1:0); strelec: Tomizza 3
Primorje - Scoiattoli 1:0 (0:0); strelec: Tomizza
PRIMORJE: Furlan, Pilat, Antonini, Cipriano, Švara, Tomizza, Pucer, Milic, KrižmanCiC, Sne.
Turnir Scarabocchio
Staranzano - Primorje 0:2 (0:0); strelca: Ferluga in Tomizza
Montebello - Primorje 0:5 (0:3); strelci: Tomizza in Del Gaudio po 2, An-
tonini.
PRIMORJE: Furlan, Pilat, Ferluga, Antonini, Tomizza, Mulnar, Pucer, Švara, kante, Sne, Del Gaudio.
Mlajši cicibani
SanFAndrea - Primorje 1:13 (0:5)
STRELCI ZA PRIMORJE: Stoka, Pipan in Treu po 3, Sicardi in Do-roteo po 2.
PRIMORJE: Claudio, Kante, Stoka, Sicardi, Pipan, Doroteo, Treu, Furlan, Rebula.
Primorje je imelo ves Cas veliko terensko premoč, saj se je praktično igralo samo na en gol. Priložnosti so se vrstile druga za drugo in konCni rezultat bi bil lahko še višji. Pohvalo zasluži vsa ekipa, posebej pa Se vratar Claudio, ki je opravil svoj krstni nastop.
NOVICE
Smrt italijanskega motociklista na rallyju po Tuniziji
KS AR GHLANE - Francoz Hubert Auriol (citroen
phane
etapo raUyja po Tuniziji, ki pa je minila pod vtisom smrtne nesreče italijanskega motociklista Angela Cavandolija Med avtomobilisti v skupni uvrstitvi vodi Finec Salonen (citroen ZX), pri motociklistih
se nato zaradi smrti Cavandolija, ki vozi za isto ekipo (Ktm), odločil, da ne nadaljuje z dirko.
Seleševe tudi v Parizu ne bo
PARIZ - Organizatorji Grand Siam turnirja v Parizu so sporočili, da Monika Seleš najverjetneje ne bo nastopila na turnirju, saj nekdaj prva igralka sveta še vedno ni psihično pripravljena za vrnitev na teniška igrišča. Kaze, da Seleševa kljub izrednim željam in svojim prizadevanjem ne bo nastopala še vsaj nekaj mesecev.
Bo Magic še trener Lakersov?
EMGLEVVOOD - Nekdanji košarkar Magic Johnson se bo še v tem tednu odločil, ali bo tudi v prihodnji sezoni sedel na klopi L. A. Lakersov. Johnson je za Časnik L. A. Times povedal, da bi nenehna potovanja lahko poslabšala njegovo zdravstveno stanje.
Ugodne razmere za maxije
SOUTHAMPTON - Na peti etapi jadralne regate Whitbread okoli sveta je še vedno v vodstvu novozelandski W-60 Yamaha, ki ima pred drugouvrščenim Winstonom prednost 50 milj, evropski W-60 Intram Justitia pa zaostaja še za dodatni dve milji. Yamaha ima tako praktično prednost štirih ur, v skupni razvrstitvi pa ima zdaj prednost ene ure. Skiper Lavvrie Smith na Intrumu je dejal, da so imeli neverjetno smolo, saj so kar vec ur tičali v popolnem brezvetrju pod velikim Cmim oblakom. Razmere ob vzhodni brazilski obali pa so bolj ugodne za jadrnice razreda maxi, ki so zaostanek za Ya-maho v zadnjih urah zmanjšale. Se naprej vodi švicarski Merit Cup pred novozelandskim Endea-vourjem, zaostanek za Yamaho pa znaša 22 milj.
Švica še vedno neporažena
K0BENHAVEN - Na svetovnem prvenstvu v
______NOGOMET / EVROPSKI NOGOMETNI POKALI_
Doslej najbolj uspešne italijanske enajsterice
Inter in Parmo že v finalu, možnosti pa ima še Milan
vanjem pa
aeli Švicarji
ni, Danci, ki so po prvi tretjini celo vodili, a jim je na koncu zmanjkalo moCi za presenečenje. Poljaki so brez težav visoko premagati slabe Romune, v
pa so Japonci brez io tako z Romuni v medsebojnem srečanju pomeriti za obstanek v dru-gotigaški konkurenci. Rezultati 5. kola: Švica - Danska 2:1 (0:1, 2:0, 0:0), Poljska - Romunija 10:2 (3:0, 3:1, 4:1), Kitajska - Japonska 2:14 (0:5,1:5,1:4), Latvija - Nizozemska?
Lestvica:
1.	Švica
2.	Latvija
3.	Poljska
4.	Danska
5.	Japonska
6.	Nizozemska
7.	Romunija
8.	Kitajska
47; 5 50: 3 27:16 24:14 28:31 15:24 8:38 8:76
10
8
8
6
4
2
0
0
RIM - Italijanski klubi so lani nastopiti v finalu vseh treh evropskih nogometnih pokalov in nato osvojili pokal UEFA (Juventus) in pokal pokalnih zmagovalcev (Parma), medtem ko je moral Milan priznati premoč 01ympiquea iz Marseilla v pokalu prvakov. Letos so na dobri poti, da vsaj ponovijo lanski uspeh, saj sta Inter v pokalu Evropske nogometne zveze in Parma v pokalu pokalnih zmagovalcev že v finalu, Milan pa se bo v polfinalu (eno samo srečanje 27. aprila) doma pomeril s francoskim Mo-nacom in glede na doslej pokazane igre so Capellovi varovanci izraziti favoriti za uvrstitev v finale.
V	drugem polfinalu pokala prvakov bo Barcelona gosttia portugalski Porto.
V	španskem prvenstvu Barcelona za vodilnim Depor-tivom pet kol pred koncem zaostaja za tri točke, ki jih bo zelo težko nadoknadila. Zato ostaja Barceloni samo še pokal prvakov, v katerem je doslej od vseh ekip pokazala najveC. V šestih tekmah je Barcelona oddala le dva remija v prvih treh kotih, nato pa je igrala vse bolje in v povratnih srečanjih premagala vse tri nasprotnike v skupini. Zato so Spanci proti Portu izraziti favoriti, v primeru zmage nad Portugalci pa imajo najbrž tudi v finalni tekmi, 18. maja v Atenah, veC možnosti kot zmagovalec srečanja Milan - Monaco.
V	ostalih dveh pokalih sta favorita italijanski ekipi.
V	pokalu UEFA je Inter z uvrstitvijo v finale v veliki meri rešil drugače katastrofalno sezono. Salzburg je sicer vsega spoštovanja vreden nasprotnik, ki je na poti do finala izločil vrsto re-
r NBA / RADJA 20 TOČK IN 14 SKOKOV
Lakersi zamudili vlak Chicago v izredni formi
Pri Orlandu Magic boksarski dvoboj stari - mladi
NEW YORK - V prvenstvo NBA sta konec rednega dela in pričetek konCnice (26. t.m.) vse bližja, v zadnjih dneh pa se je razblinil še en dvom, saj so Lakersi zgubiti vse štiri zadnje tekme, Denver pa je zmagal v San Antoniu in si praktično zagotovil zadnje razpoložljivo mesto v Zahodni skupini. Na vzhodu ima Char-lotte še nekaj teoretičnih možnosti (Miami ima 4 zmage vec), ostala imena protagonistov končnice pa so že znana in boj poteka samo še za Cim boljše izhodiščne položaje.
Na Vzhodu je v najboljši formi Chicago, ki je ima že devet zaporednih zmag in je skupno z Atlanto in New Yorkom v boju za prvo mesto, na Zahodu pa le Houston še drži ritem Seattla, Portland in Golden State pa skušata ujeti Utah, ki je na petem mestu.
In še nekaj vesti: igralci Orlanda so se pred Časom med treningom skregati in stepli, ker so starejši očitali mlajšim (0’Neal, Hardaway in Scott), da se zlasti proti šibkejšim nasprotnikom ne trudijo dovolj. Kaže, da je obračun imel dober učinek, saj je Orlando od takrat zmagal kar 5 od šestih tekem. Tudi pri Phoe-nixu je prišlo do kreganja in nesoglasij, sprožil jih je Charles Barkley, ki je prvič, odkar igra s Sunsi, pričel drugi polčas na
klopi, Čeprav je ekipa zgubljala za 13 točk. Trener VVesthpal je po tekmi dejal, da Barkley že nekaj Časa ni v najboljši formi, »Sir« Charles pa je pripomnil, da se trudi kljub temu, da fizično ni v redu in klopi ne zasluži.
Torek: Chicago - New Jersey 111:105 (Pippen 25, KukoC 7 točk, 3:9 v metu, 3 skoki in 1 asistenca v 17 minutah); Houston - Minnesota 98:89 (Olajuvvon 42; Rider 28); Denver - Phoenbc 102:107 (Rauf 25; K.Johnson 25); Cleveland -Mihvaukee 119:91 (Brandon 22); Clip-pers - Seattle 101:116 (Wilkins 26; Gill 26); Lakers - Golden State 117:128 (Smith 22; Webber, Mullin in Owens po 25); Utah - Sacramento 126:91 (K.Malo-ne 21; Richmond 20); Portland - Dallas 107:108 (Drexler 28; Jackson 24).
Sreda: Phoenbc - Lakers 117:88 (Ce-ballos 29, Barkley 20 točk in 20 skokov; Smith 22); San Antonio - Denver 78:83 (D.Robinson 32; Rogers 18); Miami -Chicago 90:96 (Pippen 27); Atlanta - Cleveland 110:95 (Blaylock 19); Boston -Detroit 109:96 (Brown 21, Radja 20 točk in 14 skokov); Mihvaukee - New Jersey 105:107 (Newman 21); Philadelphia - Indiana 87:115 (Weatherspoon 19; Scott 21).
Vanja Jogan
nomiranih nasprotnikov, vendar pa je malo verjetno, da bo Inter Četi »Ota maksi-mala« dopustil še eno presenečenje. Finalni srečanji bosta na sporedu 26. aprila in 11. maja, najprej bo domačin Salzburg, povratno srečanje pa bo v Milanu.
V pokalu pokalnih zmagovalcev ima Parma vse možnosti, da ubrani lanski naslov. Ekipa trenerja Scale je v prvenstvu, kjer je premoč Milana prevelika, nekoliko popustila in je vse sile usmerila v pokal pokalnih zmagovalcev. To se ji je doslej obrestovalo, zadnji nasprotnik Parme 4. maja v Kopenhagnu,londonski Arsenal, pa je vsega spoštovanja vreden nasprotnik, ki bo poskušal vse, da z zmago v finalu vrne vsaj del že moCno omajanega ugleda otoškega nogometa.
»Res« Koemana (Barcelona, levo) in Klinsmanna (Monaco)
Danes polfinale, v sredo finale EP do 21 let
Nogometne upe gosti Francija
MONTPELLIER -Danes bosta v Mon-tpellierju (Francija - Italija) in Nimesu (Portugalska - Španija) na sporedu polfinalni nogometni srečanji finalnega dela evropskega prvenstva za reprezentance do 21 let. Zmagovalca se bosta za naslov evropskega prvaka pomerila 20. aprila v Montpellierju, istega dne pa bo v Nimesu tudi srečanje za 3. mesto.
Glavno novost polfinalnih tekem predstavlja uvedba novega pravila »sudden de-ath«, kar pomeni, da se bo v morebitnih podaljških srečanje končalo takoj, ko bo ena od ekip dosegla zadetek. Ce zadetkov ne bo, bodo o zmagovalcu odločale enajstmetrovke.
AVTOMOBILIZEM / V NEDELJO PRVA VELIKA NAGRADA FORMULE 1 V A1DI
Schumacher takoj vsem pokazal zobe
Senna na novem dirkališču, ki ni vsem pogodu, zaostal za več kot sekundo
AIDA - Druga Velika nagrada voznikov formule 1 v letošnji sezoni bo prva dirka na dirkališču, ki še nikoli ni gostilo voznikov formule 1. Dirkališče TI, kar je kratica za Tanaka International, se nahaja v bližini vasice Aida, dve uri vožnje iz Osake. Tako kot Autopolis - dirkališče blizu Kumamota na otoku Kjušu - se TI nahaja globoko v gorovju in je obdan z gozdovi. To mu daje poseben Car, saj je kraj prekrasen za turiste, vendar je prava mora priti do njega.
Dirkališče si je omislil Hajime Tanaka, lastnik treh igrišč za golf na Japonskem. O lastnem dirkališču je zaCel razmišljati potem, ko si je leta 1986 ogledal dirko 24 ur Le Mansa. Tanaka-san je kot mož dejanj dojel, da bi na svojem dirkališču rad imel dirko formule 1, zato je se je pogovoril s podpredsednikom FIA Bemiejem Ec-clestonom. Kmalu so zaceli z deti in leta 1990 so na Tl-ju prvič pripravili dirko. Junija 1993 je Tanaka z Ecclestonom in EISA podpisal petletno pogodbo za Veliko nagrado Tihega oceana.
Čeprav je dirkališče izredno lepo urejeno, ima tudi nekaj pomanjkljivosti.
Vozniki, menedžerji moštev, VIP in FISA so nameščeni v motetih ob progi, mehaniki, novinarji in gledalci pa se morajo voziti v Aido ati Okayamo. To ni prav lahko, saj so ceste zelo ozke in ovinkaste. Zato je policija občasno uvedla enosmerni promet samo za avtobuse. Ker ni možno parkirati avtomobilov za 100 tisoC gledalcev, jih bodo avtobusi prepeljati do proge in spet nazaj.
K sreCi pa se voznikom ni treba ubadati s temi težavami in se lahko osredotočijo na dirko. Pri Wil-liamsu-Renaultu bodo skušati popraviti slab vtis z dirke v Braziliji, ko je Da-mon Hill zaostal za cel krog za Michaelom Schumacherjem. Se zlasti zato, ker je bilo pričakovati, da bo VVilliams premagoval druge, takšnega poraza pa niso doživeli vse od Velike nagrade Avstrije leta 1986, ko je zmagovalec Alain Prost premagal drugouvrščenega Alboreta za cel krog. Ni treba posebej poudarjati, da je bilo moštvo Benetton-Ford najbolj veselo na letalu iz Sao Paula. Niso dokazati samo, da so ob pravem trenutku prišli na vrh, temveč tudi, da so najvecji tekmec vsem moštvom. Fordov motor
Zetec-R je hiter, zmaga na prvi dirki pa je nekaj posebnega. Schumacher je bil včeraj v Aidi na zasebnem testiranju spet najhitrejši. Ayrtona Senno je prehitel za 1.2 sekunde. Nemec je za en krog na 3, 703 kilometra dolgem dirkališču potreboval eno minuto in 11.307 sekunde, 1.265 sekunde manj od Brazilca v Wiltiamsu. Anglež Damon Hill v drugem Wiltiamsovem dirkalniku je bil tretji z 1:12.601. Schumacher je bil zaradi dobre predstave zelo zadovoljen. »Moj avtomobil je šel zelo dobro, saj je tudi dirkališče dobro. Pravo veselje je dirkati na njem. Ozko je in najvecji problem bo promet. Zelo sem zadovoljen s prvim treningom, ki je potrdil prednost, ki jo imamo pred Wil-tiamsom, vendar to nic ne šteje, dokler se ne bodo zaCele prave kvalifikacije. Proga je dobra, težko pa je prehitevati. Za uspeh bo ta teden potrebna dobra strategija,« pravi Nemec. »Avto je na počasnih zavojih nestabilen in prav tukaj je Benetton najboljši. V tem imajo najveCjo prednost. Mislim, da pri tem ne moremo narediti veliko. Dirkališče je spolzko in počasno, tako da je avto
Za Gerharda Bergerja je proga v Aidi preozka, prekratka, preveč dolgočasna...
zelo lahek in zaradi tega je hitrost na ovinkih majhna,« je povedal razočarani Senna.
»Dirkališče ima nizek profil. Je prav zabavno, toda mislim, da bo zelo lahko ustaviti nekoga, ki te bo skušal prehiteti med dirko,«.je dejal Hill.
Samo eden izmed vseh 28 voznikov je že vozil na tej progi. To je Roland Rat-zenberger iz moštva Sirotek. Pred tremi leti je Avstrijec vozil športni avto-mohil: »Proga je ozka in za voznike nekaj podobnega kot Monte Carlo, vendar brez zidov.«
Na Četrto mesto se je uvrstil Mika Hakkinen (1:13.169), sledijo Schumacherjev moštveni kole- • ga Jos Verstappen (Nizozemska, 1:13.703), Brazilec Christian Fittipaldi z Arrovvsom (1:13.727) in Ferrarijev voznik Gerhard Berger (Avstrija, 1:13.773), Nemec Heinz-Harald Frentzen s Sauber-Merce-desom pa je z 1:13.867 pristal na sedmem mestu. Novo dirkališče ni pri vseh dirkačih naletelo na odobravanje. Karl Wend-tinger je progo poimenoval Miška Miki, pa tudi Bergerjeva ocena proge ni bila preveč prijazna: »Preozka, prekratka, preveč dolgočasna. Ker ni možno prehitevati, bo odločilen trening.«
Jordanov dirkalnik bo v Aidi namesto kaznovanega Eddieja Irvina vozil Japonec Aguri Suzuki. Ferrari je v Braziliji zasedel tretje mesto, toda vsi se strinjajo, da imata za to veC zaslug izvrsten voznik Jean Aleši in sreCa, kot pa dejstvo, da bi imeti dober avtomobil. »Moramo biti hitrejši še za eno sekundo,« pravi njihov konstruktor Jean Todt. Alesija, ki si je na testiranju v Mu-gellu poškodoval vratna vretenca, bo nadomestil testni voznik Nicola Larini.
a m.)
PORTUGALSKA / 31. KONGRES ITALIJANSKIH TURISTIČNIH DELAVCEV
Zveza potovalnih agencij zahteva jasen poseg vlade
Turizem mora postati os celotnega italijanskega gospodarstva
PET- P0N- T0R' SRE- ČET-					
162 , d:	>9,9 162	!0,1	16i			13,4
	V	r			
95	2,3	94	8,8	95	3,1	95 MB—	3,2	95	3,8
D					
VILAMOURA - Potovalni agenti bodo zahtevali od nove vlade jasno zarisan načrt za turizem in bistven poseg, ki naj celotno področje spremeni v »nosilno os vsega gospodarstva«. Do tega sklepa so prišli na 31. kongresu Italijanske zveze potovalnih in turističnih Podjetij (Fiavet), ki se te dni odvija v Vilamouri v Algarveju na jugu Portugalske.
Fiavet, zveza, ki združuje 2.500 italijanskih potovalnih agencij, namerava vladi predlagati, naj ovrednoti turizem, prepove divje stavkanje, pospeši boljše odnose z letalskimi družbami, poskrbi za evropsko zakonodajo, ki bi upošte-
vala resnične potrebe turistične ponudbe, omogoči intenzivnejšo turistično izmenjavo in primemo ukrepa proti agencijam, ki ne izpolnjujejo pogojev za delovanje. Fiavet je tudi predlagala enoten nastop pri prenovljenem Enitu in proti neprepričljivim pobudam kot je, na primer, pobuda Confindu-strie.
Predsednik zveze Battista Fode-raro je poudaril, da je po odpravi ministrstva za turizem zmanjkala ustanova, ki bi lahko odločala na tem področju, ki se nahaja v ne-prenehni krizi. Foderaro je tudi zahteval prepoved stavkanja turističnih delavcev med prazniki in
nasplošno v tistih mesecih, ko se ljudje množično odpravijo na potovanje (podobno kot se že dogaja na področju prevozov). Velik problem je tudi vprašanje izpolnjevanja pogojev za poslovanje. V zvezi s tem namerava Fiavet cim-prej predložiti vladi in parlamentu »priročnik za zaščito profesionalnih potovalnih agencij«. Foderaro je še zlasti podčrtal, da celotno področje potrebuje »moCno politično vodstvo«. Potovalni agenti so razočarani zaradi ustanovitve odseka za turizem pod vodstvom ministrskega sveta ter nad stališči Confin-dustrie, kjer so se nenadoma začeli zanimati za turizem, ki so ga dolga
leta zanemarjali. Kritični so tudi do državnih železnic, ki bi morale spremeniti svoj način poslovanja. Foderaro se je končno še pritožil, ker potrošniška združenja pritiskajo na Evropsko skupnost in zahtevajo za turistične agente vse bolj neugodne pogoje.
Poleg problemov političnega značaja, je Fiavet letos na svojem kongresu obravnavala vprašanje kulturne dediščine. To je bil delno poklon Lizboni, ki je letos Evropska prestolnica kulture. Tema 31. kongresa potovalnih agencij je bila namreč »Fiavet, Italija-Portugal-ska: most med kulturo in turiz-
Moody’s ohranja mnenje o Italiji
RIM - Moody’s zaenkrat še ne bo spremenil svojega mnenja o Italiji. Ameriška agencija za oceno gospodarstva tujih držav bo, kljub ugodnemu trendu italijanskega gospodarstva, počakala na sestavo nove vlade in na njene odločitve. Po mnenju Vincenta Truglie, ki pri Moody’su odgovarja za Italijo, je ključno vprašanje še vedno javni dolg, ki ga bo morala država nekako omejiti. Po mnenju ugledne ameriške agencije bo javni dolg naraščal kljub dosedanjim prizadevanjem Ciampijeve vlade. Potrebni bodo torej novi ukrepi.
^TRGOVINA NA DROBNO / POGOVOR Z ANDREJEM UDOVIČEM
Doliv tujih kupcev je v veliki meri tudi stvar odnosa mesta do njih
Mladi trgovec, član SDGZ, upa v hitri konec vojne na Balkanu
Geografska lega, zgodovinski in socialno ekonomski vzvodi so Trstu kot stičišču prometnih in gospodarskih tokov na meji med »zahodno civilizacijo« in balkanskim oziroma srednjeevropskim območjem pripisali vlogo vabljivega emporija, katerega del gospodarskih interesov tradicionalno gravitira okrog drobne trgovine. Krvavi vojni konflikt na območju nekdanje Jugoslavije je drastično zavrl dotok kupcev in zmanjšal obseg trgovskega prometa, kar je seveda spravilo iz tira in potisnilo na rob Preživetja nic koliko malih trgovinskih operaterjev.
Rusi most oziroma »Ponte-rošo« je v Trstu neke vrste baza teh poslov in zato smo se pozanimali pri mladem podjetniku Andreju Udoviču (na sliki - foto KrižmanCiC), ki upravlja prav na tem trgu trgovino z oblačili in perilom, kakšen je trenutno trgovski utrip na tržaškem trži-Sču in ali so kupci iz Madžarske in Poljske, ki zadnje Čase Vse bolj množično zahajajo v Trst, zapolnili vrzeli in prinesli novo »linfo« obubožanemu trgovinskemu sektorju.
»Res je, da prihaja v Trst veliko madžarskih kupcev, vendar se Ustavijo le v Terezijanski Cletrti (-med železniško postajo in glavno Pošto) in sploh ne pridejo do Pon-teroša, tako da jaz in moji kolegi ne iztržimo niti počenega groša od teh odjemalcev. K nam zahajajo zlasti Hrvati - predvsem z dalmatinskega območja - ki so bili posebno v velikonočnem obdobju precej številni. Povpraševanje je osredotočeno v glavnem na bolj ceneno blago: zaslužek je tako skromnejši, vendar pa kupci nabavljajo večje količine tudi za sorodnike in prijatelje, tako da posel še kar teče.«
Med odjemalci imate gotovo tudi tržaške kupce. Se pozna kaka razlika, ki je posledica krize in manjše kupne moCi družin?
»Tržaški klienti so nam ostali zvesti in nisem .opazil kake spremembe pri nakupovnaju tako glede količine kot kakovosti, ker pri nas najdejo sorazmerno nizke ce-
ne. Tako da je v teh Časih naša ponudba še zanimivejša in konkurenčna obenem.«
Sicer pa je glavna teža kupčij tradicionalno slonela na »turistih« iz bivše Jugoslavije.
»Tržaška trgovina na drobno je cvetela zlasti na račun kupcev iz jugoslovanskih republik. Vsi si želimo, da bi se razmere v kriznih območjih Cimprej umirile, ker bi se tako tam spet povečala turistična žetev in bi spet začel krožiti denar, od Cesar bi tudi tukajšnja trgovina na drobno imela korist. V revnejših balkanskih republikah nimajo zadostne izbire blaga in zato bodo vedno gravitirali na Trst. V Sloveniji pa so razmere drugačne in kupcev je od tam bolj malo.«
Ah vse pogostejše prometne zapore mestnega središča - torej prav območja okoli Ponteroša - vplivajo na dotok kupcev?
»Prav gotovo! Opazili smo, da
ljudje ne najdejo prostora za parkiranje in se zato odpeljejo drugam. Tudi parkirnina je odloCno previsoka in malokdo si lahko privošči, da odšteje 25.000 lir za celodnevno parkiranje. S tem denarjem si raje kupi par kavbojk. Se vedno se na žalost dogaja, da iz vrste nepravilno parkiranih avtomobilov odpeljejo najprej tiste s tujo registrsko tablico, kar je slaba vizitka in turistična promocija Trsta. Prav to je po mojem ključni problem, ki bi ga morali v Trstu Cimprej rešiti v prid kulturnega odnosa do obiskovalcev in sploh turistov. Urediti bi morali veC parkirišč, znižati ceno parkirnine (v nekaterih bližnjih mestih je cena nižja, na primer samo 400 lir na uro), zagotoviti primerne sanitarije in druge strukture za kolikor toliko udobno počutje obiskovalcev. Toda dostojna ureditev bi predstavljala najboljšo promocijo za Trst, ne le za trgovce, temveč za vse gospodarske branše.«
Vi, gospod Udovič, imate kot Član sekcije za trgovino na drobno pri SDGZ priložnost analizirati razmere s svojimi kolegi, ki trgujejo z drugimi artikli. Kriza se verjetno izraža v različnih odtenkih na posameznih gospodarskih področjih: kateri resor je po vašem mnenju najbolj izpostavljen in najbolj Čuti posledice tega zastoja?
»Verjetno smo najbolj prizadeti prav trgovci z oblačili, ker so druge dejavnosti manj odvisne od zunanjih dejavnikov. Tudi mi delamo z domačimi klienti in kupci izza meje so v tem - upajmo prehodnem obdobju - le nek dopolnilni člen. Vsekakor pa menim, da vojna ne bo trajala v nedogled in zato sem prepričan, da se bodo kmalu zvedrila tudi naša obzorja.«
Rožice trenutno na drobnotr-govskem »vrtu« trenutno še ne cvetijo, a Čutiti je bližanje Časa brstenja in pogajanja popkov...
Pogovarjal se je Boris Simoneta
CCT
CERTIFICATI Dl CREDITO DEL TESORO
■	CCT so obveznice s koriščenjem 1. aprila 1994 in zapadlostjo 1. aprila 2001.
■	Obresti so izplačljive ob koncu vsakega polletja. Prvi obrok, 4,50% bruto, bo izplačan 1. oktobra 1994. Vsota nadaljnjih obrokov se bo spreminjala na osnovi bruto donosa enoletnih obveznic BOT s poviškom premije 0,30 na semester.
■	Obveznice so dodeljene po proceduri, ki je namenjena bančnim ustanovam in drugim finančnim operaterjem, brez osnovne cene.
■	Dejanski čisti donos prejšnje prodaje CCT je znašal letno 8,03%.
■	Cena, ki bo iznešena na dražbi in efektivni donos bosta objavljena v časopisju.
■	Zasebni varčevalci lahko rezervirajo obveznice pri okencih zavoda Banca dTtalia in pri bančnih zavodih do 13.30 dne 15. aprila.
*
■	Obveznice CCT se koristijo s 1. aprilom: ob vplačilu (20. aprila) bo treba plačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do takrat dozorele obresti. Te bodo zasebniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku.
■	Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena
nikakršna provizija.	^
■	Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir.
■	Podrobnejše informacije nudijo banke.
GOSPODARSTVO IN FINANCE
Petek, 15. aprila 1994
Nekateri rudniki bodo lahko dobili državno posojilo za obnovo (Foto: J. Suhadolnik / B+D)
ALBANIJA / AGENCIJA ZA PRESTRUKTURIRANJE NAPOVEDUJE STEČAJE
Zastarelih podjetij ne bodo niti skušali rešiti
Zaprli bodo podjetja z izgubami in odpravili državno podporo
TIRANA - Albanska agencija za prestrukturiranje podjetij (ERA) se je odločila, da bo zaprla tista industrijska podjetja, ki imajo izgubo, in ukinila subvencije za precej državnih podjetij. Po besedah predsednika Grigorja Dhaskalija agencija pričakuje, da bodo tri velika podjetja razglasila stečaj, Štirinajst drugih pa bo še naprej dobivalo državno podporo, dokler se ne prilagodijo tržnim razmeram.
Nadaljnjih 15 koncernov bo prav tako prejelo državno podporo, vendar zato, da bodo prenehali s proizvodnjo. Podjetja, ki zaposlujejo več kot 300 delavcev in katerih premoženje presega 500 tisoč dolarjev, v Albaniji uvrščajo med velika podjetja. Skoraj vsa uporabljajo zastarelo vzhodnoevropsko ali kitajsko tehnologijo. V minulih Štirih mesecih je ERA, oborožena s pooblastili vlade, brskala po knjigah največjih podjetij in na tej osnovi v sodelovanju s strokovnjaki Svetovne banke pripravila pregled cen. »Ocenili smo njihov finančni položaj in skušali začrtati, kaj se bo na tržišču zgodilo z njihovimi izdelki,« je povedal
Dhaskali. »Ugotovili smo, da ne bo mogoče rešiti proizvodnje natrija in polivinilklorida v Vlori, kakor tudi ne obrata za proizvodnjo niklja in kobalta v Elbasanu,« je dejal. Dhaskali je povedal, da so stroški proizvodnje niklja za 50 do 60 odstotkov nad svetovnim cenovnim povprečjem. Zato je ERA predlagala, da gre ta proizvodnja v stečaj. »Za ta podjetja ni nobenega zdravila, ker je njihova tehnologija preveč zastarela in so pregloboko zabredla v izgube,« je še dejal. Nekoliko boljše možnosti ima štirinajst drugih podjetij. Ce se bodo ravnala po načrtih, ki jih je pripravila ERA, bodo lahko začela črpati posojila iz državnih skladov v višini 18 milijonov dolarjev ter posojila za tehnično pomoC v višini 400 tisoč dolarjev, ki jih je zagotovila Svetovna banka. ERA lahko v skladu s smernicami spremeni posojila vseh štirinajstih podjetij v delnice, jamstva za tehnično pomoč pri lastninjenju ter v kratkoročna premostitvena in gotovinska posojila. Med temi podjetji so trije rudniki premoga, rudnik bitumna, obrat za proizvodnjo nitratov v Fieriju, tek-
stilna tovarna v Beratu, tovarna za predelavo volne v Tirani, žebljama v Kavaji, tovarna čevljev v Korci ter opekarna, tovarna fosfatov in električna topilnica v Elbasanu. Pričakujejo, da bo tovarna stekla v Kavaji znova začela delati maja, potem ko je ERA zagotovila jamstvo v višini 285 tisoč dolarjev. Proizvodna zmogljivost te tovarne je milijon kvadratnih metrov stekla, pri čemer ima že zagotovljeno tržišče za 750 tisoC kvadratnih metrov. Petnajst drugih podjetij, večinoma s področja lahke industrije, pa se bo moralo preusmeriti in prilagoditi tržišču. Pri tem je Dhaskali omenil, da so nekatera grška, italijanska in turška podjetja že pokazala zanimanje za tekstilno industrijo, Italijani pa se zanimajo tudi za proizvodnjo pohištva. ERA bo omenjena podjetja upravljala do leta 1996, takrat pa bo morala sprejeti odločitev o tem, da jih zapre ali olastnini oziroma ustanovi mešana podjetja. Dhaskali je še povedal, da v nobenem od omenjenih podjetij »albanske države ne zanima njen dosedanji delež«.
(Reuter)
HRVAŠKA / VLADA O SIVI EKONOMIJI
Delo na črno je močno razširjen vir zaslužka
Vlada je sivo ekonomija upoštevala v BDP
ZAGREB - Po mnenju dela hrvaških ekonomistov se hrvaško gospodarstvo duši v tako imenovani sivi ekonomiji, ki gre mimo vseh nadzornih mehanizmov, davčnih sistemov in vladnih programov in polni žepe posameznikov ter nevarno izpodjeda državo. Tisti, ki so manj nagnjeni k paniki, soglaSajo, da siva ekonomija vsekakor obstaja, vendar ne ogroža resno hrvaškega gospodarstva. So tudi taksni, ki v sivi ekonomiji v vojnih razmerah vidijo nekakšen »ventil«, zlasti v njenem blažjem delu, s katerim se državljani ukvarjajo zgolj zato, da bi preživeli. Toda nad kolikšnim delom svojega gospodarstva hrvaška država pravzaprav nima nobenega nadzora?
Da bi hrvaška vlada delno ublažila vtis, da gre za preveliko javno porabo, je ob predlogu proračuna za leto 1994 (dokazljivemu) družbenemu proizvodu dodala oceno obsega sive ekonomije. Vlada ni natančno določila, kolikšen je njen delež, saj je ta zajet v celotnem družbenem proizvodu, katerega vrednost je 17 milijard nemških mark. Toda časopis City Trusta Poslovne analize je objavil podatek, da je celoten hrvaški družbeni proizvod v letu 1993 znašal 11 milijard mark. Ce v ta podatek ni všteta siva ekonomija in če domnevamo, da v letu 1994 ne bo prišlo do večje rasti družbenega proizvoda, lahko sklepamo, da je
vlada letošnjo sivo ekonomijo ocenila v vrednosti 6 milijard mark. To pa je kar 35 odstotkov hrvaškega družbenega proizvoda v letu 1994!
Zdaj seveda sledi vprašanje, ali je to malo ali veliko? Za tolažilno primerjavo lahko v Eco-nomistu pregledamo podatke za druge države. Siva ekonomija v grškem družbenem proizvodu zajema 30 odstotkov, v španskem 25 in v italijanskem 20 do 22 odstotkov, na Japonskem in v Švici pa ta delež predstavlja le 4 odstotke družbenega proizvoda. Očitno je delež sive ekonomije tem večji, čim bolj nerazvita je država. Osupljiva je nedavna ocena župana Reke Slavka Liniča, da v tem mestu verjetno kar 15.000 ljudi dela na črno. Reška mestna skupščina, skoraj povsem nemočna pri tem pojavu, je menila, da bi se »morale z njim ukvarjati tudi državne službe«.
Toda v splošnem gospodarskem neredu je državi zelo težko spraviti v red sivo ekonomijo, saj je ta posledica gospodarske zmede. Ob koncu prejšnjega in v začetku letošnjega leta se je začela hrvaška vlada z akcijo, imenovano Stibra, ostro boriti zoper vsakovrstno tihotapljenje. Uspeh je presegel vsa pričakovanja, saj so zaplenili cele tovornjake neprijavljenega blaga, velikanske količine deviz in nekaj deset avtomobilov s sumljivo dokumentacijo. Pri tem pa ocenjujejo, da tudi ta uspešna vladno-
policijska akcija ne more spremeniti veC kot 5 do 10 odstotkov sedanje nezakonite ekonomije v zakonito. Poleg tega ugotavljajo, da je vzporedna oziroma neprijavljena gospodarska dejavnost večplastna. Razteza se od banalnih opravil, ko kak upokojenec prepleska stanovanje ali pospravi hišo, in različnih popoldanskih obrtnikov, ki delajo na črno, do resnih prekrškov neplačanih carin in davkov in najbolj drastičnih oblik, med katere sodijo prostitucija ter trgovina z mamili in orožjem.
Darko Pavicič
VZHODNOEVROPSKO GOSPODARSTVO / POROČILO ZN
Stopnje inflacije so še vedno visoke
Poročilo gospodarske komisije pri ZN napoveduje enoodostotno rast tudi v Sloveniji
ŽENEVA - Vzhodna Evropa utegne v letu 1994 doseči enoodstotno rast svoje proizvodnje, so napovedali Združeni narodi. Toda analitiki pri Gospodarski komisiji za Evropo (ECE) so hkrati opozorili, da je zelo malo možnosti za rast proizvodnje v Rusiji, ki je močno prizadeta s tako imenovano »paradizo makroekonomske politike«. Tudi druge republike nekdanje Sovjetske zveze bodo Se naprej doživljale globoko gospodarsko recesijo, saj se njihovi trgovinski odnosi z Moskvo Se naprej poslabšujejo, ugotavlja letno poročilo ECE z naslovom Gospodarski pregled Evrope 1993/94
Celotna proizvodnja v vzhodni Evropi se je lani skrčila za približno tri odstotke, pol manj kot v letu 1992, ugotavlja to dvesto strani dolgo poročilo, ki so ga pripravili analitiki ECE. »Proizvodnja v vzhodni Evropi se utegne v letu 1994 povečati za skromen odstotek rasti, kar pa bi tudi pomenilo prvo leto rasti po padcu nekdanjega sistema. Veliko več možnosti
pa je, da se bo obseg proizvodnje vse do konca leta 1994 še naprej krčil v Rusiji in večini držav, ki sestavjajo SND,« ugotavlja omenjeno poročilo. ECE, ki ima svoj sedež v Ženevi, napoveduje 4-od-stotno rast na Poljskem ter okrevanje gospodarstva v Sloveniji in na Češkem, kjer naj bi stopnja rasti znašala en odstotek oziroma dva. Napovedi za Madžarsko so razvr-
ščene na lestvici, po kateri naj bi šlo za nadaljnje upadanje proizvodnje, hkrati pa tudi za blago okrevanje, medtem ko naj bi strog gospodarski program, za katerega se je Romunija dogovorila z Mednarodnim denarnim skladom (MDS), po napovedih te študije Romuniji letos omogočil ničelno gospodarsko rast. Velika notranja gospodarska neskladja bodo v Bolgariji in na Slovaškem še naprej generirala stagnacijo gospodarstva oziroma nadaljevanja trendov padajoče krivulje. Inflacijske stopnje in proračunski primanjkljaji so še vedno visoki in omejujejo vladne politike posameznih držav, ki morajo večino svojih sil osredotočiti predvsem v tej smeri. V
NEMČIJA / DENARNA POLITIKA
Bundesbanka objavila rekorden dobiček
Na včerajšnjem rednem sestanku je nemška centralna Panka spet znižala obresti
FRANKFURT - Nemška centralna banka Bundesbank je znova presenetila tržišča in analitike, saj je v Četrtek, neposredno po rednem zasedanju v Frankfurtu, znižala svoji ključni obrestni meri za Četrt odstotne točke. Lombardno obrestno mero je znižala s 6, 75 na 6, 50 odstotka, diskontno pa s 5, 25 na 5 odstotkov. Slednjo je nazadnje znižala 17. februarja, in sicer za pol odstotne točke, lombardne obrestne mere pa takrat ni spremenila.
tako menil, »da se bo naraščanje denarne mase, ki so ga povzročali izjemni dejavniki v začetku leta, umirilo v prihodnjih mesecih«. Na novinarski konferenci pa je Tiet-meyer podčrtal, da bo Bundesbanka zaradi naraščanja obsega denarja v obtoku (M3) še naprej vodila politiko zniževanja obrestnih mer. Kazalec M3 je po Tietmeyerjevem mnenju najpomembnejši.
Predsednik Bundes-banke Hans Tietmeyer je pojasnil, da so hoteli z znižanjem obrestnih mer predvsem umiriti položaj na finančnih tržiščih. V izjavi, ki jo je Bundesbank objavila neposredno po svojem zasedanju, je zapisala, »da je Svet centralne banke pri tej odločitvi že upošteval močno zmanjšane možnosti, da bi se inflacija znova povečala«. Svet Bundesbanke je prav
Nemška centralna banka se za zategovanje ali popuščanje svojih monetarnih vajeti pri obrestnih merah običajno odloča v skladu z denarnim agregatom M3 in inflacijsko stopnjo.
Po Tietmeyerjevem mnenju bodo drobnopro-dajne cene v drugem semestru letošnjega leta padle pod 3 odstotke na letni ravni; marca so znašale 3, 2 odstotka. Cilj, ki si ga je Bundesbanka zastavila za letošnje leto, je, da se drobnoprodajne cene na letni ravni ne bi smele povečati za več kot dva odstotka. V četrtek je Bundesbanka objavila tudi podatke o svojem rekordnem dobičku, ki zna-
ša 18, 83 milijarde mark (11 milijard dolarjev). Skoraj v celoti, 18, 26 milijarde mark, ga bo prenesla v blagajno zvezne države. (AFP)

SKB BAJDU B.0.
teh gospodarstvih na prehodu je brezposelnost še vedno največji gospodarski in družbeni problem. V srednji Evropi v povprečju dosegla 14 odstotkov aktivnega prebivalstva ter po vsej verjetnosti med 5 in 10 odstotki v Rusiji, navajajo analitiki ZN.
Poročilo ECE tudi ugotavlja, da bo položaj v Rusiji še vedno precej drugačen od tistega v vzhodni Evropi. Ključni problem za Moskvo bo, ali bo mogoče premagati »paralizo makroekonomske politike« in se tako približati možnosti za oblikovanje soglasja o nekaterih ključnih točkah z MDS, zlasti pri zmanjševanju inflacije in proračunskega primanjkljaja. MDS je pod pritiskom IVashingtona in njegovih zaveznikov, naj prevzame jamstva za Rusijo, prejšnji mesec prižgal zeleno luč za 1, 5 milijarde dolarjev visoko posojilo po dogovoru z Moskvo o tem, kakšen naj bi bil načrt preobrazbe gospodarstva. »Ce bo doseženo ciljno zmanjšanje proračunskega primanjkljaja in če bo res prišlo do znižanja subvencij državnim podjetjem, utegne oboje privesti še do večjega padca proizvodnje, ki bo vsaj za šest do sedem odstotkov nižji od tistega, ki ga zdaj napoveduje vlada,« opozarja študija ECE. »Ce pa cilj o znižanju proračunskih primanjkljajev ne bo dosežen, se bodo s tem zmanjšale tudi možnosti za kakršnokoli pomembnejše znižanje inflacijske stopnje, zaradi česar bo ogrožen tudi stalen dotok sredstev iz skladov MDS,« ugotavlja študija ECE.	(Reuter)
GOSPODARSTVO IN FINANCE
Petek, 15. aprila 1994
—----
MENJALNIŠKI TEČAJI
14. april 1994
menjalnica	Nemška marka (tečaj za 1 DEM)		Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS)		Italijanska lira (tečaj za 100 ITD	
	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
_A banka Ljubljana	78,57	79,15	11,11	11,22	8,10	8,29
Janka Noricum d.d., t: 133-40-55	-	-	-	-	-	-
Janka Vipa NG, t: 065/ 28-511	78,56	78,78	11,10	11,20	8,13	8,25
Jund Ljubljana, t: 18-51-318	78,70	79,00	11,00	11,25	7,90	8,30
Game 2 us* Je/: 06 M 1&-92-635, od 8-15, sob od 9-12	78,56	78,80	11,11	11,18	8,10	8,30
.Creditanstalt Nova banka LJ	78,50	79,00	11,08	11,23	8,00	8,35
.Jom caffe Domžale*!: 715-199	78,55	78,90	11,15	11,23	8,10	8,35
Jros Ljubljana*, t: 13-17-197	-	-	-	-	-	-
Jjda, od 7-/9, sob od 7-14'	78,71	78,81	11,14	11,17	8,25	8,30
Jdila Sečovlje* t: 066/ 79-048	78,40	78,72	11,05	11,20	8,03	8,18
Jlirika Ljubljana (WTC)	78,67	78,70	11,16	11,17	8,23	8,25
Kompas Hertz Celje* Jel: 063/26315, od 7-19, sob od 7-13	78,60	78,85	11,11	11,17	8,10	8,23
Kompas Hertz Velenje* -Je/: 063/ 855552, od 7-15, sob od 7-13	78,55	78,85	11,11	11,17	8,10	8,23
Kompas Hertz Idrija* Jel:065/ 71-700, od 7-15, sob.od 7-13	78,60	78,90	11,11	11,17	8,10	8,23
Kompas Hertz Tolmin* Jel: 065/81-707, od 7-15, sob od 7-13	78,55	78,85	11,11	11,17	8,07	8,23
Kompas Hertz Bled* Jel: 064/77-180, od 8-12,17-19, sob od 7-13	78,60	78,90	11,11	11,17	8,10	8,23
Kompas Hertz Nova Gorica* Je/: 065/28-711, od 7-19, sob od 7-13	78,65	78,85	11,11	11,17	8,10	8,23
Kompas Hertz Maribor* Jel: 062/225252, od 7-19, sob od 7-13	78,45	78,65	11,11	11,17	8,10	8,23
JJeditna banka Maribor d.d.*	77,85	78,80	11,06	11,20	8,12	8,32
Jj splošna banka Celje	78,20	79,30	11,05	11,22	7,98	8,26
Jjudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009	78,50	78,92	11,12	11,24	8,10	8,29
-Jibertas Koper* t: 066/ 37-110	78,50	78,90	11,10	11,20	8,10	8,30
JJadai NG*, t: 065/ 23-083	78,55	78,75	11,10	11,20	8,13	8,25
Jliprom Ljubljana t: 12-61-092	78,65	78,75	11,14	11,19	8,20	8,25
Jloštna banka Slovenije*	77,23	78,75	10,82	11,18	7,99	8,28
JJblikum Ljubljana, t: 312-570	78,71	78,74	11,15	11,17	8,24	8,26
-Jublikum Celje, t: 063/ 441-405	78,50	78,93	11,11	11,17	8,12	8,27
-Publikum Maribor, t: 062/ 222-675	78,40	78,69	11,12	11,17	8,08	8,29
-Publikum Robič, t: 065/ 85-983	. 78,40	78,70	11,08	11,19	8,00	8,10
-Publikum Mozirje, t: 063/ 83f-842	78,60	79,03	11,14	11,24	8,10	8,29
-Publikum NM, t: 068/ 26-094	78,40	78,85	11,10	11,20	8,00	8,15
-Publikum Kamnik, t: 061/832-914	78,60	78,93	11,11	11,19	8,12	8,28
-fublikum Tolmin, t: 065/ 82-180	78,55	78,73	11,13	11,19	8,11	8,23
.Jublikum Sevnica, t: 0608/ 82-822	78,65	78,98	11,11	11,20	8,05	8,19
-Fublikum Šentilj, t: 062/ 651-355	77,35	78,90	10,85	11,21	8,08	8,29
Publikum Sentjur/CE, t: 063/ 743-174	78,50	78,90	11,09	11,16	8,10	8,24
Publikum Trebnje, t: 068/ 45-670	78,65	79,10	11,11	11,21	8,08	8,26
-Publikum Žalec, t: 063/ 715-114	78,40	78,99	11,10	11,17	8,11	8,25
.Jhalabv Koper, t: 066/ 25-688	78,50	78,70	11,10	11,16	8,12	8,25
SKB d.d.*	78,50	79,15	11,05	11,25	8,10	8,33
SHP Kranj, t: 064/ 223-700	78,60	78,85	11,12	11,20	8,10	8,28
-S4KB d.d. Ljubljana	78,57	78,89	11,10	11,20	8,10	8,33
Jentours Domžale	78,65	78,95	11,12	11,21	8,15	8,30
JJK Ljubljana, 1:061/444-358	78,70	79,20	11,13	11,25	8,20	8,33
J/fiimo Ljubljana, t: 212-073	78,62	78,75	11,14	11,17	8,22	8,28
Tečaj velja danes: * Zaračunavajo provizijo: * *
NASLOVI MENJALNIC
A banka Ad., Ljubljana, Slovenska 50, 61000 Ljubljana,
del. Cas: 7.30-18.00, sobota 7.30-12.00, tel.: 061/320044, feks: 061/302-640
Banka Noricum d.d. Trdinova 4, 61000 Ljubljana, del.
Cas: 9.00-12.00 in 14.00-16.30, sobota 9.00-12.00
Banka Vipa AA, Kidričeva 7, 65000 Nova Gorica, del.
Cas: 7.30-18.00, sobota 7.30-12.00
Bund Ao.o., Smartinska 152, 61000 Ljubljana, del. Cas:
8.00-17.00, sobota 8.00-13.00
Creditanstalt - Nova Banka AA, Ljubljana, Kotnikova 5 (Center Ledina), 61000 Ljubljana, del Cas: 9.00-16.00, sokola zaprto, teL: 061/1321-174, feks: 061/1325-295 Conre 2 us Ad., Hertz Ljubljana, Celovška 206, 61117 Ljubljana
Kompas Hertz Bled, Ljubljanska 7,64260 Bled Kompas Hertz Celje, Mariborska la, 63000 Maribor kompas Hertz Idrija, Lapajnetova c., 65280 Idrija • kompa Hertz Maribor, V. Kraigherja 3 (Hotel Slavija), 82000 Maribor,
Kompas Hertz Tobnin, Trg MarSala Tita 3,65220 Tolmin
Kompas Hertz Velenje, Stari trg 36,63320 Velenje Komas Hertz Nova Gorica, Delpinova 12, 65000 Nova Gorica
Oom-cafle Ao.o., Ljubljanska 112, 61230 Domžale, del. Cas: 8.00-18.00, sobota 8.00-12.00 Eros d.o.o., Trg OF 6, 61000 Ljubljana, del. Cas: 7.00-1900, sobota 7.00-14.00
Grahek Ao.o., menjalnica Idila Sečovlje, Podpadno 1, 86333 Sečovlje, del Cas: 8.00-16.00, sobota 8.00-14.00, tel: 866/79-048
Kreditna banka Maribor AA, V. Kraigherja 4,62800 Maribor, del. Cas: 8.00-17.00, sobota 8.00-11.00, tel: 062/223-311, feks: 062/224-333,224-371 EB sploSna banka Celje, Vodnikova 2 63000 Celje, deL Cas: 8.00-18-00, sobota 8.00-12.00, teL: 063/431-000 feks: 063/28-200
Ljudska banka AA, podružnica Ljubljana, Miklošičeva 30, 61101 Ljubljana, del. Cas: 8.00-18.00, sobota 8.00-12.00
Libertas Ao.o. Koper, LjubljanskaSa, 66000 Koper, del. Cas: 8.00-19.30, sobota 8.00-13.00, nedelja in prazniki 9-00-11.00
Menjalnica Ilirika Ljubljana, Dunajska 156 (VVTC), 81000 Ljubljana, teL: 061/1688-204,1688-205, del. Cas: 7.30-18.00, sobota 8.30-13.00,
Menjalnica Hida, Pogačarjev trg 1 (pokrita tržnica Lju-Mjana)
Menjalnica Madai Nova Gorica, Gradnikove brigade 45, 65000 Nova Gorica, debi Cas: 9.00-18.00, sobota 9.00-13.00
Niprom Ljubljana, Cankarjeva 11, 61000 Ljubljana, del. Cas: 8.00-16.00, sobota 8.00-12.00 Postna banka Slovenije AA, Čopova lla, 61000 Ljubljana, del. Cas: (na vseh postnih okencih po Sloveniji) 7.00-
19.00,	sobota 7.00-13.00, teL: 061/125-3050, feks: 061/12-53-202
Publikum AA Ljubljana, Komenskega 28,61000 Ljubljana, del. Cas: 8.30-13.30 in 14.00-19.00, sobota 8.00-13.00, teL: 061/312-570, feks: 061/1331-050 Publikum Žalec, Titov trg 2, 63310 Žalec, del. Cas: 8.00-
15.00,	sobota zaprto
Publikum Šentjur, Ljubljanska 30,63230 Šentjur pri Celju, deL Cas: 8.00-15.00, sobota 8.00-12.00 Publikum Novo mesto, Prešernov trg 4,68000 Novo mesto, del. Cas: 8.00-13.00 in 14.00-17.00, sobota 8.00-12.00 Publikum RobiC, mejni prehod, deL Cas: 9.00-21.00, sobota 9.00-21.00
Publikum Kamnik, Glani trg 14,61240 Kamnik, deL Cas:
8.30-	18.00, sobota 8.30-12.30
Publikum Mozirje, Trg OF 3, 63330 Mozirje, del. Cas:
8.00-	15.00, sobota zaprto
Publikum Celje, Miklošičeva 5,63000 Celje, del. Cas: 8.00-
18.00,	sobota 8.00-12.00
Publikum Trebnje, Baragov trg 1,68210 Trebnje, deL Cas:
7.30-	15.30, sobota zaprto
Publikum Sevnica, Kvedrova37,68290 Sevnica, del. Cas:
8.00-	16.00, sobota zaprto
Publikum Maribor, Partizanska!?, 62000 Maribor, del.
Cas: 8.30-18.00, sobota 8.30-12.00
Publikum Šentilj, Strihovec 17, 62212 Šentilj, deL Cas:
8.30-	16.30, sobota 8.30-12.00
Publikum Tobnin, Trg 1. maja 8,65220 Tobnin, deL Cas:
8.00-	13.00 in 16.00-19.00, sobota 8.00-12.00
Shalaby Ao.o. Koper, Zupančičeva 41,66000 Koper, del. Cas: 7.30-19.30, sobota 7.30-13.00,
SKB banka AA Ljubljana, AjdovSdna 4, 61000 Ljubljana, del. Cas: 9.00-12.00,14.00-17.00, sotota 9.00-12.00, teL: 061/1332-132, feks: 061/314-549 Slovenska hranilnica in posojilnica Kranj p.o., Likozarje-va 1,64000 Kranj, del. Cas: 8.00-16.00 Slovenska zadružna kmetijska banka A A, Ljubljana, Miklošičeva 4, 61000 Ljubljana, deL Cas: 6.30-17.00, sobota
7.30-	12.00, teL: 061/1253-251,1253-192,1254-176, feks: 061/219-396,216-886
Tentours, Domžale, Ljubljanska 80,61230 Domžale, del. Cas: 7.30-19.00, sobota 9.00-12.00, teL: 061/711-229, 715-577, feks: 061/713-705
UBK banka d.A Ljubljana, Tržaška 116, 61111 Ljublja-nan, p.p. 87, del. Cas: 9.00-16.00, sobota zaprto Upimo Ljubljana, Šubičeva 1 (ploščad), 61000 Ljubljana,
del. Cas: 8.30-18.00, sobota 8.00-12.00
MENJALNICA HIDA 061/ 1-533-535
BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista št. 073 z dne 14. 4.1994-Tečaji veljajo od 15. 4. 1994 od 00.00 ure dalje
				ZA DEVIZE		
država	šifra	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
Avstralija	036	avstr, dolar	1	97,3403	97,6332	97,9561
Avstrija	040	šiling	100	1116,7579	1120,1183	1123,4787
Belgija	056	frank	100	381,7180	382,8666	384,0152
Kanada	124	dolar	1	97,6466	97,9404	98,2342
Danska	208	krona	100	2007,2107	2013,2505	2019,2903
Finska	246	marka	100	2436,6485	2443,9804	2451,3132
Francija	250	frank	100	2298,0061	2304,9209	2311,8357
Nemčija	280	marka	100	7855,0884	7878,7246	7902,3608
Grčija	300	grd	100	—	53,8148	53,9762
Irska	372	funt	1	—	193,3833	193,9634
Italija	380	lira	100	8,2455	8,2703	8,2951
Rep. Hrvaška	385	hrv. dinar	100	—	2,1000	—
Japonska	392	jen	100	128,9806	129,3687	129,7568
Nizozemska	528	gulden	100	6999,5122	7020,5739	7041,6356
Norveška	578	krona	100	1811,7761	1817,2278	1822,6795
Portugalska	620	escudo	100	76,8464	77,0776	77,3088
Švedska	752	krona	100	1694,5783	1699,6773	1704,7763
Švica	756	frank	100	9324,7755	9352,8340	9380,8925
Velika Britanija	826	funt šterling	1	198,1996	198,7960	199,3924
ZDA	840	dolar	1	134,4477	134,8523	135,2569
Evropska unija	955	ECU	1	152,0196	152,4770	152,9344
Španija	995	peseta	100	96,7354	97,0265	97,3176
Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo.
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov
Banke Slovenije na dan 15. aprila 1994
št. dni do zapadlosti	veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM	cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)		tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT)			
		(A) tolarski del	(B) devizni	skupaj del	APOEN	(A) tolarski del	(B) devizni del	skupaj
1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 10. MAJA 1994:				1,500,000	796,006	785,116	1,581,122
25		106,1342%	104,6821%	105,4081%	150,000	79,601	78,512	158,112
			
13. APRIL 1994			
država	banka	nakupni	prodajni
Avstrija	Posojilnica Pliberk	8,50	9,00
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla	8,80	9,20
Avstrija	Posojilnica Borovlje	8,50	9,10
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	9,00	9,50
Avstrija	Posojilnica Ločilo	8,80	9,20
Italija	Kmečka banka Gorica	12,00	12,50
Italija	Tržaška kreditna banka	11,95	12,50
		
14. APRIL 1994	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1608,00	1654,00
nemška marka	944,00	964,00 '
francoski frank	274,50	283,70
holandski gulden	836,90	862,30
belgijski frank	45,60	47,05
funt šterling	2374,00	2445,00
irski šterling	2297,60	2367,30
danska krona	239,90	247,50
grška drahma	6,40	6,60
kanadski dolar	1170,00	1204,00
japonski jen	15,60	16,10
švicarski frank	1115,00	1148,90
avstrijski šiling	133,60	137,60
norveška krona	216,80	223,30
švedska krona	203,30	209,30
portugalski escudo	9,20	9,50
španska pezeta	11,60	12,00
avstralski dolar	1160,00	1195,20
madžarski florint	11,00	15,00
slovenski tolar	11,95	12,50
hrvaški dinar	0,15	0,22
		
14. APRIL 1994	v Ul	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1608,00	1663,00
nemška marka	944,00	966,00
francoski frank	274,00	284,00
holandski gulden	837,00	857,00
belgijski frank	45,60	47,10
funt šterling	2375,00	2445,00
irski šterling	2300,00	2370,00
danska krona	240,00	247,00
grška drahma	6,40	6,90
kanadski dolar	1170,00	1205,00
švicarski frank	1120,00	1142,00
avstrijski šiling	133,60	137,60
slovenski tolar	12,00	12,50
			
16. APRIL 1994	v DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	-	1.711	-
francoski frank	-	29.255	-
nizozemski gulden	-	89.108	-
belgijski frank	-	4.859	
španska peseta	-	1.231	-
danska krona	-	25.553	-
kanadski dolar	-	1.243	-
japonski jen	-	1.642	- "
švicarski frank	-	118.710	
avstrijski šiling	-	14.217	
italijanska lira	-	1.049	-
švedska krona	"	21.573	-
				
Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 15. aprila 1994 od 00.00 ure dalje				
			ZA DEVIZE	
država	valuta	enota	nakupni	prodajni
Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: TeCaji so ol trenutne tečaie na tre	šiling frank marka lira funt dolar (virni. Pri kor iu deviz oz. r	100 100 100 100 1 1 ikretnih [ joseben	1127,69241 2320,5066 7932,0000 8,3262 200,1402 135,7641 x>slih |e možno odsl doaovor.	1129,8250 2324,8949 7947,0000 8,3420 200,5187 136,0209 'opanje glede na
banka	valuta	nakupni	prodajni
Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je	DEM DEM nožno odstc	79,23 79,32 panje.	79,40 79,47
Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 15. aprila 1994 od 00.00 do 24. ure			
banka	valuta	nakupni	prodajni
A Banka Creditanstalt - Nova banka Bank Austria UBK banka SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, UT in CHF so dola veljavni tečajnici Banke Slovenije, pri drugih va oziroma zmanjšano za 0,25odstotne točke, T do ECU = 30,000 na dan. Pri večjih prilivih In nal-* Banke, ki objavljamo tečaje, se zavezujemc nem tečaju in v skladu s tekstom, ki dopolnjuje	DEM DEM DEM DEM DEM Ceni na podle utah pa Je razi ečaji veljajo zc •upih se tečaj kupovati in pogoje nakup	79,32 79,35 79,27 79,25 79,30 g! srednjih tečaj« ■nege Banke Slov« odkup prilivov joioči v sporazum zadajati tujo vale a ali prodaje.	79,47 79,45 79.44 79,42 79.45 3V po trenutno jnije povečano prodajo deviz IU, ito po objavlje-
			
14. APRIL 1994	v URAH		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	—	1633,390	—
ECU	—	1845,730	—
nemška marka	—	953,810	—
francoski frank	—	278,940	—
funt šterling	—	2409,580	—
holandski gulden	—	849,840	—
belgijski frank	—	46,347	—
španska pezeta	—	11,748	—
danska krona	—	243,630	—
irski funt	—	2344,240	—
grška drahma		6,511	—
portugalski escudo	—	9,341	—
kanadski dolar	—	1186,190	
japonski jen	—	15,668	—
Švicarski frank	—	1132,330	—
avstrijski šiling	—	135,580	—
norveška krona	—	219,990	—
švedska krona	—	205,670	
finska marka	—	295,770	—
avstralski dolar	—	1180,940	—
		
15. APRIL 1994	v ŠILINGIH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	11,8000	12,3000
kanadski dolar	8,6000	9,0000
funt šterling	17,4000	18,2000
švicarski frank	819,5000	849,5000
belgijski frank	33,6500	34,9500
francoski frank	202,0000	210,0000
holandski gulden	615,0000	639,0000
nemška marka	690,1000	716,1000
italijanska lira	0,7170	0,7570
danska krona	176,0000	183,0000
norveška krona	158,5000	165,5000
švedska krona	148,0000	155,0000
finska marka	213,0000	223,0000
portugalski escudo	6,7500	7,1500
španska peseta	8,4500	8,9500
japonski jen slovenski	11,3000	11,7000
hrvaški dinar	-	-
| Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute.		
PROSTI ČAS IN RAZVEDRILO
Petek, 15. aprila 1994
POTOPIS
IZLET ZA KONEC TEDNA
Dežele polnočnega sonca (2i)
Srce Stockholma je ulico Drottningoton
Slovenska obala je v hladnih dneh najlepša ^
V Fiesi nas le streljaj od obale preseneti sladkovodno jezero
Na žalost smo bili na skoraj dvourni vožnji razočarani nad vodičko, ki je sicer znala dobro angleško in nemško, a je bil njen naglas tako nemogoč, da smo le s kombiniranjem obeh jezikov lahko kaj razumeli.
Obiskali smo tudi trenutno rezidenco kraljeve družine, kamor je Silvia -žena Švedskega kralja -odpeljala svoje otroke, ker ji ogromna palača sredi mesta iz varnostnih razlogov ni všeč. Ta je namreč danes povsem v rokah turistov.
V Stockholmu je kar šestinpetdeset muzejev, tako da lahko prav vsak najde muzej s svojega interesnega področja. Tudi vinski je med njimi.
Živžav na ulicah Stockholma
Stockholm je je tipična evropska metropola, ki zadovolji vsakega sladokusca nočnega življenja.
Nešteto je gledališč, varietejev, barov in diskotek. Glasbeniki, ki igrajo v stockholmskih nočnih lokalih, so res mojstri svojega poklica.
Podnevi so ulice najbolj polne v strogem, zelo modernem središču mesta. Sprehod po Drottnin-gatanu - dolgi ulici za pešce, ki je speljana iz strogega trgovskega centra do otoka, na katerem so rezi-denCne in državne palače - je prava paša za oci in ljubitelje nakupovanja. A v glavnem se vse vrti ob enem najveCjih stockholmskih trgovskih centrov, Ahlens City.
Sodec po ljudeh, ki jih sreCaS na ulicah, lahko mirno reCeš, da je mesto svetovljansko. V natrpani glavni ulici namreč ljudje z vseh koncev sveta prodajajo razne drobnarije in prikazujejo svoje umetelnosti. Skupine, ki igrajo na ulicah, pa so se nam zdele precej boljše od ve-
čine slovenskih, ki za velike denarje nastopajo po hotelih in restavracijah.
Nedaleč od tega vrveža je majhno pokopališče, na katerem v skromnem grobu leži eden najveCjih politikov tega stoletja - nepoboljšljivi socialdemokrat Olof Palme. Pokopan je le nekaj sto metrov stran od mesta, kjer je umrl pod streli neznanega atentatorja. Prizorišče atentata je veC mesecev označeval ogromen kup cvetja, tokrat pa ni bilo ničesar, kar bi spominjalo na ta dogodek. Opazili pa smo, da so po Palmeju poimenovali sosednjo ulico.
Zadnja etapa po Švedski
Zadnjo veC kot 600 kilometrov dolgo etapo skozi Švedsko od Stockholma do Helsingborga na jugu smo prevozili prav hitro. Na njej je namreč največ dograjenih avtocest.
Robert Gorjak (Se nadaljuje)
Stockholm (Foto: Miroslav Bertoncelj)
.
NOSTRADAMUS
'B© ^[iir
IM TI R ITMKSl RIKR
Kvartina Vffl. 34
V	Lyonu lev bo zmagovalec,
izdaja in v strminah Jure krvavi metež.
V	tisočih se zbira Orientalec.
Mrtev v Lyonu pade papež.
Ta kvartina bi kljub svoji skrivni govorici težko bila bolj izrecna, Čeprav »lev« ni identificiran: ta beseda bi se lahko nanašala tako na nekoga, ki ima leva za svoj emblem (npr. Anglija), kot na astrološko znamenje (v tem primeru bi bila bitka datirana s poznim po-
letjem). Glede na Nostradamusovo nagnjenje do besednih iger bi morali upoštevati vsako kombinacijo. Ta »lev« bi lahko bil celo rival papeža Janeza Pavla II. in/ali njegov naslednik.
V Jurah bo krvava bitka, verjetno z zavojevalci, ki poskušajo prodreti v dolino Rona. Za papeža - pa naj bo zmagovalec ali ujetnik - pa to nima veC nobenega pomena. Po nesreči ali naklepu umre v Lyonu ali blizu njega.
Kvartina V. 46
Ko bo iz Sabine izvoljen kandidat,
se bodo kardinali sprli in spopadli.
Proti njemu veliko bo debat.
Rim bodo s silami albanskimi napadli.
Ker ta kvartina očitno Se nima zgodovinske izpolnitve, jo moramo interpretirati v kontekstu bodočega papeža, ki prihaja iz severozahodne Četrti Rima. Toda kvartina V. 49 namiguje, da bo dejansko prišel iz Sabinarja ali Sabinanga v Španiji ali celo iz Sabinasa v Mehiki oziroma Sabine v Teksasu.
»Albanski« lahko prihajajo iz Albe, Albensa ali celo Britanije (Albi-on). »Rim« prav tako lahko pomeni ali mesto, bodisi rimsko cerkev, Vatikan ali samega papeža. Drugi detajli pa se slabse ujemajo kljub sporom, ki so jih imeli v cerkvi glede kontrole rojstev.
Zato je mogoCe, da kvartina napoveduje sporno izvolitev novega papeža v Času velikh nemirov, ko je Rim napaden iz Albanije. Seveda takoj pomislimo na vzhodnjaško invazijo, kar pomeni, da moramo upoštevati tudi vse druge kvartine na to temo.
Ker čudoviti svet morskih živali in rastlin ob rtu Madona ni prav lahko dostopen, si bo treba pomagati drugače. Nedaleč od Tartinijevega trga je Akvarij Piran (odprt od 10. do 13. ure in od 14. do 19. ure). V njem si lahko od blizu ogledamo nekatere ribe in druge živali iz Piranskega zaliva. Čeprav je akvarij nekoliko »starodaven«, so srečanja z barvitimi prebivalci morja zelo privlačna.
V Piranu tudi ne moremo mimo Pomorskega muzeja Sergeja Mašera (9-12, 15-18, ponedeljek zaprto), ne da bi si ogledali njegove zbirke. Se posebno zanimiva je predstavitev solinarstva v Piranskem zalivu, ogled Strunjanskih ali Sečoveljskih solin pa je možno nadaljevanje izleta oziroma samostojni izlet.
Do Strunjanskih solin lahko pridemo iz Pirana pes ob obali, vendar je to skupaj z ogledom mesta že preveč za en sam dan. Zato je morda dovolj
sprehod do Fiese, ki leži na slabe pol poti do solin. Izpod cerkve sv. Jurija drži do Fiese prijetna sprehajalna pot, ob kateri se kaže slikovita posebnost tega dela obale: strma flisnata stena, ki pada skoraj naravnost v morje.
V Fiesi preseneti tik ob obali sladkovodno jezero, nad katerim je še manjše jezero zapuščenega videza. Obe jezeri sta nastali v kotanjah, ki sta ostali po odkopu gline; včasih je bila v Fiesi namreč opekarna. Tako le nekaj metrov loCi dve povsem različni življenjski okolji. Za hrbtom nam Sumi morje, pred nami pa je s trstičjem obrasla obala jezera, ob kateri bomo lahko videli tudi kakšnega kačjega pastirja. Ge. bi jih znali ločiti med seboj, bi našteli veC kot dvajset vrst! Osemnajst jih živi samo tukaj in nikjer drugje.
Ta nenavadni kraj sladke in slane vode je kot nalaSC za prijeten popoldanski počitek, kjer je tudi ob večerih še vedno dovolj miru. V poletnem
Obala v zalivu Pacug
Kvartina X. 65
O, mogočni Rim, spet v ruševinah,
ne le zidovi, marveč ljudje.
Prizadet v prezira polnih besedah,
ki njihov mec ti prebode srce.
Glede na jasnost in neposrednost te kvartine se zdi Cisto mogoCe, da jo sam Nostradamus razume tako, kot da se nanaša ne na rimsko cerkev, marveč na samo mesto in z njim na ves sveti rimski imperij. »Meč« v zadnji
vrstici je prav tako mogoCe misliti v dobesednem pomenu. Toda Ce je tako, potem bi bil on sam najboljši razlagalec svojih vizij. Omenili smo že, da besede in stavke rad prevaja v konkretne podobe, ki razlagalca zlahka zapeljejo. Moje mnenje je, da prerokba govori o koncu papeštva kot glavne verske moCi, ki je posledica ostre - politične, moralne ali teološke - kritike v knjigah in medijih.
(Konec - več o prihodnjih 50 letih preberite v knjigi, ki izide 1. junija)
u
H
Z
J
M
0
o
a
z
PREROK VSEH PREROKOV
NOSTRADAMUS, naslednjih petdeset let
Knjiga izide 1. junija 1994
Obseg: 280 strani; format 12 x 20 cm; cena: 1390 SIT
Cena v prednaročilu: 890 SIT
Naročam........ izvodov knjige Nostradamus,
naslednjih petdeset let po prednarocniski ceni 890 SIT. Znesek bom poravnal v 8 dneh po prejemu položnice.
Ime in priimek / naziv podjetja:...................
Naslov: ...............................
I I I I I I
EMSO:	Podpis:
Naročilnico pošljite na naslov NI A d.o.o.. Slovenska 54, Ljubljana, s pripisom »Nostradamus«
Na piranskem obzidju (Vse fotografije:-Dario Cortese)
času, ko se napolnijo po- seveda popolnoma dru-
Citniški domovi in priko- gaCe.
lice v kampu ob jezeru, je Dario Cortese (Konec)
Strunjanske soline
Danes goduje
Peter Gonzales
Peter Gonzales se je rodil med leti 1180 in 1196 v španski plemiški družini.
Pod vplivom palencijskega škofa, s katerim je bil v sorodu, se je odločil za duhovniški poklic. Čeprav ni za to Čutil nobenega notranjega nagnjenja. Kmalu je bil imenovan za stolnega dekana. To ga je tako prevzelo, da je svojemu imenovanju hotel dati tudi zunanji poudarek. V sijajnem spremstvu je jezdil skozi mesto, pri tem pa se je konj nenadoma splašil in ga vrgel v blato. Ljudstvo se mu privoščljivo smejalo, sam pa je v padcu videl prst božji, ki ga je kaznoval za njegoVb nadutost in Častihlepnost.
Po tem dogodku je odšel v samoto, nato pa stopil v dominikanski red. Bil je zgleden redovnik in odličen pridigar. Večji del noči je preCul v molitvi, podnevi pa poučeval vernike. Ko je zanj slišal kastiljski kralj, ga je poklical na dvor in zahteval, da je vedno v njegovi bližini.
Na dvoru je živel prav tako asketsko kot v samostanu. Zaradi tega so mu dvorjani pripravljali spletke. da bi ga osramotili, vendar jim ni uspelo. Ko so najeli pocestnico, da bi ga zapeljala, se je Peter vpričo nje ulegel v žerjavico, vendar se ga ogenj ni prijel.
Gez nekaj let je zapustil dvor in se odpravil med revno ljudstvo. Se posebej je skrbel za versko poučevanje mornarjev, h katerim je hodil kar na ladje.
Umrl je 15. aprila leta 1246. Se danes velja za zavetnika španskih mornarjev, upodabljajo pa ga ležečega na plašen sredi ognja.
(Vir: Leto svetnikov)
PROSTI ČAS IN RAZVEDRILO
Petek, 15. aprila 1994
IZ STARIH ČASNIKOV
LABIRINT ZNANJA
Rdeči lasje so vedno veljali za nekaj posebnega
Rimski vojščaki so svojim izvoljenkam prinašali rdeče lase Germank
V spektru sonCne sve-”°be ima posebno mesto •'deta barva. V tisočletja j*°lgem obdobju partiar-bata - ta se po ocenah nekaterih izteka - so si žen-ske, da bi ugajale moske-jau svetu, barvale svoje lase z rdečo barvo. Samo v srednjem veku so se Sanske bale biti rdecela-ske, saj je pretila nevar-n°st, da jih proglasijo za Čarovnice. To pa je tedaj Pomenilo neizbežno smrt na grmadi.
Slovenski Časnik Jutro je leta 1939 v Članku pod aaslovom »Rdečelaske v Zgodovini« seznanil svoje bralke z željami njiho-vjh predhodnic po rdečih laseh. RdeCi lasje so veljali vedno za nekaj po-i sobnega, zlasti kot zna-aienje moči, pravi avtor prispevka.
Rdeči lasje kot vojna trofeja
Ni Čudno, nadaljuje, da so dame v starem Rimu potrosile veliko denarja, da so prišle do taksnih rdečih las, iz katerih so la-suljarji izdelovali drage lasulje. Ce je hotel rimski vojščak prinesti svoji izvoljenki z vojnega pohoda kaj posebnega, ji je prinesel rdeCe lase Ger-manke, lahko preberete v Jutru. Germani so bili namreč večinoma rdečelasci, še doda avtor in nadaljuje svojo zgodbo z renesanso.
Tizianov! in Holbeinovi portreti
V tej dobi je slovel beneški slikar Tizian, in sicer z rdeCo barvo svojih ženskih portretov, ki so jo tudi poimenovali Tizia-novo rdeCe. Portreti nje-
gove hčere Lavinije, katere lasje so imeli poseben odtenek v purpurno rdeči, so bili vedno visoko cenjeni. Tu naj dodamo, da so njegove sijoCe, žareče barve, ki so postale v kasnejših delih pridušene in poduhovljene, odločilno vplivale na nadaljno usodo evropskega slikarstva. Z odtenkom purpurno rdeCe, nadaljuje svojo razlago avtor Članka, je naslikal tudi cesarja Karla V, gospodarja dveh svetov, v Cigar kraljestvu ni sonce nikoli zašlo.
Hans Holbein mlajši -dvomi slikar Henrika VIII - je z rdečimi lasmi naslikal tudi portret omenjenega angleškega kralja. Tistega torej, nadaljuje svojo pisanje avtor, ki se je tako »ovekovečil« s svojim razmerjem do žensk. Nato
Tudi Henrik Vili, je bil rdečelasec
omeni Se Napoleona in pravi, da je malokomu znano, da je imel ta Korzičan v svojih mladih letih ognjejo rdeCe lase in da je imel takšno brado tudi Bismarck; Barbarossa, cesar
RdeCebradec pa že s svojim imenom pove, kakšen je bil.
»Izmed lepih žensk, ki so očarale moške s svojimi rdečimi lasmi, je postala posebno slavna lah-koživka ’lady’ Hamiltonova, ljubica lorda Nelsona,« piše v članku, ki ga avtor zaključi z razmerami v mračnem srednjem veku. »Rdečelase ženske, ki so jih tako cenili v starem veku in ki imajo mnogo občudovalcev tudi danes, pa so bile v srednjem veku v veliki nevarnosti. Cerkev in posebno jezuiti, so jih namreC proglašali za Čarovnice. Dekle, ki je prišlo s takšnimi lasmi na svet, je lahko pričakovalo, da bo končalo na grmadi.«
Marjeta Smolnikar
Kviz »Labirint znanja« je na sporedu vsak torek od 20. do 21.30 na valovih Radia Glas Ljubljane (100.2 in 99.5 MHz), v njem pa lahko sodelujete le s prijavnico, ki jo objavljamo na tej strani.
Izpolnite prijavnico, jo izrežite in nalepite na dopisnico oziroma dajte v kuverto ter pošljite na naslov RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana. Ce boste izžrebani, se bo v torek zvečer pri vas oglasil telefon in nežni glasek bo rekel: »Halo, tukaj Labirint znanja...«. In potem boste odgovarjali na lahka in težka vprašanja, ki jih zastavljata Alenka Sivka in Tomaž Sršen. Pravilni odgovori pa prinašajo Čeden kupček denarja...
A TE
Ime in priimek^
Telefonska številka: Naslov:___________
Glasbena želja:.
Prijavnico pošljite na naslov:
RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana, za LABIRINT ZNANJA
Horoskop
zapisal
B. R. K.
OVEN 21.3. - 20.4: Skorajda pokali boste od zdravja, vaša delovna in umska energija pa bo tolikšna, da vas bo malone razneslo. Ne bojte se eksplozije - Čaka vas polet.
BIK 21.4. - 20.5.: Se malo, pa bo na vaše polje posijalo spomladansko sonce v vsem svojem sijaju in toplim. Dotlej pa se boste paC še malce lovili in tipali v megli.
H

DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Polni boste čudovite pomladanske energije, zato boste venomer bolj ali manj aktivni. Ko ne boste dejavni telesno, pa bo zagotovo razgiban vsaj vas um.
RAK 22. 6. - 22. 7.: Medtem ko na običajnih področjih ne bo omembe vrednih sprememb in doživetij, se bodo v vašem ljubezenskem gnezdecu odvijali pravi aprilski vremenski obrati.

UEV 23.7. - 23.8.: Znova vas bo prežela stara strast po višavah, zato boste povsem odrinili pridobitve svojih minulih razmišljanj. A odrinjeno ni hkrati tudi pozabljeno.
DEVICA 24.8, - 22.9.: SooCeni boste z nevarnostjo izgube nečesa dragocenega, zato se boste nadvse potrudili, da bi dragocenost zadržali. Premočan prijem jo lahko zlomi.
m
TEHTNICA 23. 9. - 22. 10.: Marljivi boste kot mravljica, zato vam bodo nadrejeni zaupah neko nadvse pomembno nalogo. Ne boste se ji Čutih kos, zato se boste sprva nekoliko upirah.
ŠKORPIJON 23. 10. - 22. 11.: Spoprijeti se boste morah s svojim notranjim vrazickom, ki vam bo na vsak naCin želel zmešati štrene. Upirali se mu boste z vsemi štirimi.
STRELEC 23. 11. - 21. 12.: PoCasi se boste umirili; pristah boste na trdna tla realnosti ter se zaceli ubadati s starimi, nerešenimi zadevami. Ste se zmeraj prepričani, da jim niste kos?
&
KOZOROG 22.12. - 20.1.: Počutili se boste veC kot odlično, zato lahko pričakujete lahkoten in uspešen dan. Ne posegajte torej preveč vanj, da se ne sprevrže v težko moro.
VODNAR 21. 1. - 19. 2.: Zagrabila vas bo sla po ustvarjanju; obšla vas bo nepremagljiva umetniška žilica, ki se ji bo vse bolj pridruževala znanstvena izumiteljska naravnanost.
RIBI 20. 2. - 20. 3.: Na trenutke boste povsem brez volje in idej. Ne boste vedeli, kako naj izpolnite svoje proste ure, čeprav vas bo po drugi strani Čakal kup neopravljenih zadev.
KRIŽANKA
Vodoravno:
1. ime pevke Juvan, 4. jelki podoben iglavec zmernih predelov severne poloble, katerega posebnost so strupene iglice, 8. francoski filozof in matematik (Rene), 11. del prebavnega trakta, 12. prevozno sredstvo na nožni pogon, 13. antično ime reke Guadiane, 14. enovalentni radikal iz ogljika in vodika, 15. ime nekdanjega albanskega predsednika Alie, 17. ime slovenske filmske igralke Rine, 18. delavec na ladji, 20. streha, obok ali strop polkrožne oblike, 23. makedonsko kolo, 24. jezik Judov v Nemčiji, 28. španski kmečki tribun (Pedro Juan), 30. zvezda, ki nenadoma? zažari in ugasne, 31. grški mitološki kralj v Atenah, ki se je vrgel v po njem imenovano morje, 32. staroveška država ob Evfratu in Tigrisu, 38. sladek agrum, 35. nekdanji francoski teniški igralec (Yannick), 36. kitajski budizem.
Navpično:
1. eno od imen ameriškega književnika Poeja, 2. tri zadete številke pri loteriji, 3. Mohamedova veroizpoved, 4. kemijski znak za tantal, 5. prebivalke evropske otoške države, 6. stoti del tolarja, 7. Tolstojev roman, 9. ime italijanskega slikarja Tura, tudi Cosme, 10. delavec, ki koplje sol, 16. velika kosmata muha, zajedalec goveda, 19. eno od imen nemškega pesnika Rilkeja, 20. rahel skupek vlaken, 21. tropski ciklon, 22. kos lesa, pripravljen za kurjenje, 25. planinska koCa pod Triglavom, 26. ime slovenske slikarke Kobilce, 27. rotilec duhov pri nekaterih neevropskih ljudstvih, 29. vrsta žita z belimi ali rožnatimi cvetovi, 34. vzdih.
1	2	3		4	5	6	7	
8			9					10
11				•	12	>		
13				•	14			
15				16	•	17	*	
			18		19			
20	21	22						
23			•	24		25	26	27
28			29	•	30			
31				•	32			
33				34				
	35					36		
•neg ‘ifeofvi ‘Bujrepueui ‘meta ‘[eSg ‘eaou ‘eteg ‘siprl ‘oio ‘etodrof ‘leuiom ‘erj ‘znneg ‘tpa ‘seuy ‘opit ‘opS ‘sepreosag ‘esp ‘pa :ouAeiopoy\
Aausara
ŠAH
a b c d e f g h
Kavalek - Martinovi) / Sarajevo 1968
Lovski par belega je ob podpori trdnjav in dame pripravil napad na Črnega kralja, ki se skriva v oslabljeni ro-kadi in že misli na beg na damino krilo. Toda beli, ki je na potezi, mu to na učinkovit naCin prepreči. Topovske salve belega uničijo Cmo obrambo!
Rešitev naloge
Ze prva poteza belega l.Tg6:! preseneti Črnega! l...Sg6: 2.Lg5 Df3: Črni je spoznal, da je v lovu na kralja ogrožena črna dama. /na 2...Df7 3.Dh2 Lh8 4.Lg6: Dg6: 5.Dh8:+ Kf7 6.Th7+ Ke8 7.Te7+ z zmago belega/ V partiji je še sledilo: 3.Lf3: Tf3: 4.Dh2 in črni se je vdal!
a b c d 6 f g h
Kuijpers - Pomar / Enschede 1964
Z napadom Črnega kmeta na belo damo se je Črni za trenutek oddahnil, saj je pričakoval umik dame in okrepitev obrambe svojega kralja. Toda beli, ki je na potezi, ne razmišlja o umiku, temveč
krene v odločilen napad na Črnega kralja. Kako je bil pri tem uspešen, pa potrjuje spodnja analiza!
Rešitev naloge
Kar celo trdnjavo žrtvuje beli za napad na nasprotnikovega kralja.l.Th7+! Kh7: 2.Df7:+ Kh6 3.Thl+ Kg5 4.Dh7! Odlična pripravljalna poteza! Slabše je 4.Sd5? SfB in čmi se reši težav. 4...Kf6 5.Sd5+ Ke6 6.Sc7+ Kf6 7.Dh8+ Kg5 /na 7...Kf7 8.Th7mat/ 8.Dh4 mat. Črnemu tako po žrtvi trdnjave ni bilo rešitve!
Silvo KovaC
Pisalo se je leto 1938
Bilo je v Smiglovi zidanici
2e na začetku tridesetih let se je nacistična stranka (nacionalnosocia-listiCna delavska stranka Nemčije) s svojim karizmatičnim voditeljem Adolfom Hitlerjem zaCe-la strmo dvigati.
Množične podpore ni dobivala le pri razočaranih brezposelnih ljudeh po mestih, temveč tudi od velikega kapitala, ki je videl v njeni nacionalistični politiki jez proti širjenju boljševiške revolucije. Z letom 1932 so postali nacisti največja stranka v Reichstagu, leto kasneje pa je bil Hitler že kancler nemškega rajha. Ob koncu desetletja sta se združila totalitarizem in tehnologija in vse zmogljivosti modeme industrijske države so bile vprežene v uresničitev »dokončne rešitve«.
Organiziran odpor zoper fašistično nevarnost se je naglo širil tudi v Sloveniji. V Smiglovi zidanici se je 16. aprila začela 1. konferenca komunistične stranke Slovenije, ki se jo je udeležil tudi Josip Broz Tito. Konferenca je potekala v izrednih razmerah, ki so nastale po priključitvi Avstrije k Nemčiji. V vseh razpravah je prevladovalo vprašanje organiziranega odpora zoper fašistično nevarnost. Sprejeti sklepi so izražali veliko zaupanje v ljudske množice ter samozavest slovenskega naroda.
PREBLISK
Ko bi se človek lahko rodil Sele po smrti svojih sovražnikov!
Jerzy Lee
Petek, 15. aprila 1994
VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE
EVROPA / VEČINOMA OBLAČNO_________________ ALPE JADRAN / SPREMENLJIVO, PADAVINE
Vremenska slika:
Nad Sredozemljem se poglablja območje nizkega zračnega pritiska. Frontalni val se zadržuje nad Al-pami, pred njim priteka k nam z južnimi vetrovi topel in vlažen zrak.
				
topla fronta		hladna fronta		okluzija
C A
srediSie sredisee ciklona anticiklona
OBLAČNOST
DEŽ/SNEG mm na dan
pod 10%
4 *
pod 5
44 **
10-30% I 5-10
«4« ***
30-50%	10-30
*444****
30-60
444 ***
nad 60
nad 10 m/s

Sonce bo vzšlo ob 5.17, zašlo pa ob 18.48. Dan bo dolg 13 ur in 31 minut Luna bo vzšla ob 7.38, zašla pa ob 23.12.
RAZMERE NA CESTAH
Od 13. maja bo zaradi popravila cestiSCa delna zapora magistralne ceste Ptuj - Ormož na odseku v Spuhlji. Od 14 aprila velja tudi delna zaprta magistralne ceste Maribor - mejni prehod Šentilj.
FURLANIJA-JK
Piancavallo	cm
Fomi di Sopra	—/— cm
Zoncolan	-/—on
Trbiž	-Z- cm
Nevejsko sedlo	80/300 cm
Sauris	“/- cm
VENETO	
Sappada	30/70 cm
SNEŽNE RAZMERE
SLOVENIJA
Kanin
Krvavec
M. Pohorje
Pokljuka
Rakitna
Rogla
Soriška planina Velika planina Vogel
do 240 cm do 90 cm do 100 cm do 70 cm 40 cm do 100 cm do 110 cm do 60 cm do 185 cm
Povsod v visokogorju, Se posebej v Julijskih Alpah, je velika nevarnost snežnih plazov.
Danes: ob 6.25 najnizje -45 cm, ob 12.54 najvisje 18 cm, ob 17.54 najnizje -10 cm, ob 23.55 najvisje 35 cm.
Jutri: ob 7.04 najnizje -39 cm, ob 13.50 najvisje 13 cm, ob 18.30 najnižje -3 cm, ob 24.24 najvisje 27 cm.
Slovenija: Na vzhodu bo Sosednje pokrajine: V Italiji spremenljivo, drugod pre- in ob severnem Jadranu bo težno obkano. Na zahodu, oblačno in deževno, drugod jugu in v osrednji Sloveniji bo spremenljivo oblačno in bo občasno deževalo.	večinoma suho.
V Sloveniji: Prevladovalo bo Obeti: Tudi v nedeljo bo ob-oblačno vreme z občasnimi lačno s padavinami, padavinami, ki bodo pogostejše v zahodni in južni Sloveniji.
TEMPERATURE	
ALPE JADRAN	
včeraj ob 8. in ob 14. uri	
LJUBLJANA		8/15
TRST		11/16
CELOVEC		4/14
BRNIK		6/13
MARIBOR		7/16
CEUE		7/18
NOVO MESTO		8/16
NOVA GORICA..	10/16
MUR. SOBOTA		7/16
PORTOROŽ		12/17
POSTOJNA		7/13
ILIRSKA BISTRICA.	9/14
KOČEVJE		6/14
CRNOMEU		8/17
SLOV. GRADEC..	5/15
RATEČE		1/10
VOGEL		0/1
KREDARICA		-71-5
VIDEM		8/16
GRADEC		4/15
MONOŠTER		7/15
ZAGREB		8/18
REKA		11/13
	
TEMPERATURE	
PO EVROPI	
včeraj ob 8. in ob 14. uri	
HELSINKI		4/13
STOCKHOLM		4/13
MOSKVA		2/14
BERLIN		6/H
VARŠAVA		6/14
LONDON		3/11
AMSTERDAM		4/11
BRUSELJ		5/H
PARIZ		4/H
DUNAJ		6/11
ZuRICH		4/7
ŽENEVA		5/13
RIM		11/16
MILAN		9/22
BEOGRAD		8/18
BARCELONA		.6/18
ISTAMBUL		11/29
MADRID./.		3/20
LIZBONA		11/23
ATENE		10/22
BUCAREST		6/16
MALTA		9/17
PRAGA		3/6
SVET / SLIKA PRi SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE
Ameriška visoka moda ljubi enobarvna oblačila
Modni kreatorji ponujajo ameriškim kupcem letos predvsem enobarvne obleke. Orno večerno obleko je na nevvjorski reviji predstavil Kelvin Klein, rdečo svileno kratko obleko pa Shaarzi. (AP)
Hitler in Evropa sta uničila »edinstveno« angleško kuhinjo
LONDON - Angleška kuhinja je v tujini vedno veljala za izredno slabo, sedaj pa je skoraj povsem izginila, in to po zaslugi samih Angležev, ki se sicer že kesajo. Nic veC zavitkov iz drobovine, pudingov iz svinjske maščobe, brezbarvnih enolončnic; okus Angležev se je popolnoma spremenil. Danes se zgledujejo po tujini.
Ugledni Časopis The Times je prizadeto opozoril, da je Velika Britanija edina omikana država brez lastne tradicionalne kuhinje, za to pa je kriv najprej Hitler, nato pa Evropa, ki je na angleški otok prinesla testenine, pizzo, Česen, polže in vino. »Naše navade je popolnoma spremenil val jedi, ki
nimajo nobenega opravka z našo zgodovino in so nam odvzele pomemben del naše kulture,« je zapisal Times. Po mnenju tega Časopisa je bila angleška kuhinja, ki so se ji v tujini tako posmehovali, v resnici odlična. »Bila je edinstvena in je odražala naš stil življenja in naš znaCaj. Danes nosimo na naše mize samo grozljivo mešanico jedi, ki jih imajo ljudje radi samo zato, ker menijo, da so eksotične.«
Kar 90 odstotkov jedi, ki jih danes jedo v Vehki Britaniji, je odkrila šele zadnja generacija. Angleži se danes navdušujejo za melancane, paradižnike in parmezan, po mnenju Timesa so poštah turisti v lastni kuhinji.
S kondomi za kunce in druge domače živali. je osvojil ves svet
PARIZ - Ko je 39-letni Michel Chanson zaCel proizvajati male kondome za kunce, so se mu vsi smejali, danes pa je v bistvu pravi monopolist za živalske kondome. Vse se je začelo z neuspehom njegovega podjetja Velatex v Langeacu pri Parizu, ki je proizvajalo navadne kondome. Zaradi azijske konkurence mu je grozil steCaj. Prekinil je že proizvodnjo, delavcem poslal odpovedna pisma in zaCel iskati kupce za ogromne količine gume, ki jo je hranil v skladišču. Tedaj pa se je spomnil, da bi lahko kondomi odigrali povsem drugačno vlogo. Namesto da bi preprečevali oploditev, bi lahko v njih zbirali semenčice za umetno oploditev živali. Najprej je poskusil srečo s kondomi za kunce. Po izrednem uspehu je prešel na kondome za žrebce, bike, ovne in kozle. Naročila so dobesedno deževala, z njimi pa tudi dobički. Te je s pridom vložil v proizvodnjo dud za umetno hranjenje jegnjicev in telet, tako da njegovo podjetje letno izdela tudi do pol milijona takih dud.
Volk samotar moli župana v Waideck-frankenbergu
BONN - Oblasti v nemškem VValdeck-Frankenbergu so ujele volka samotarja, ki ga bodo bržkone ubili. Zupan tega mesteca pri Kasslu Horst Bokemeier je povedal, da je volk zunaj svojega naravnega habitata in zato ogroža domaCe živah. Volk samotar je skoraj gotovo prišel v Waldeck-Frankenburg iz vzhodne Evrope. Ze lani so na Brandenburškem ob meji s Poljsko opažih volkuljo z mladici.
Vsak čas bo v prodaji izreden plastičen kondom
LONDON - Neko britansko podjetje, ki izdeluje kondome, je včeraj napovedalo, da bo po začetnem poskusnem obdobju na ameriškem tržišču v prodaji prvi plastični kondom. S posebno tehnologijo so iz navadnega poliuretana uresnicih izredno elastičen kondom, ki je dvakrat odpornejši od gumijastega, tako da je lahko še tanjši in zato skoraj nezaznaven. Kot je povedal dr. Richard Arnold, je novi kondom brez vonja in ne povzroča alergij. V prodaji bo v ZDA že prihodnji mesec s trgovskim imenom Duron, v Evropi pa šele prihodnje Teto. Cena še ni znana, a bo bržkone »super« kot njegove lastnosti.
Zaradi bolh prekinili proces
LONDON - Sodnik Graham Hume v britanskem Exeterju je moral na zahtevo dveh porotnic prekiniti sodno obravnavo, ker sta opazili, da ima eden od porotnikov bolhe. Se več, na pisno zahtevo obeh žensk je razpustil poroto in zahteval imenovanje nove.
Figov list »spraskaj in gledaj«
JOHANNESBURG - Tudi sramežljiv Sgov list lahko služi, da podjetni založnik obide strogo južnoa&isko cenzuro. Ce pa ta figov list lahko spraskamo, je uspeh zagotovljen. Pikantna revija Scope je tako prekrila vse strateške dele gole 24-letne Angležinje Ade-le Croft s figovimi listi v tehniki »spraskaj in gledaj«.
Prava maroška »fantazija« v čast udeležencem Golta
MarSški	S® v f/farakošcj izvedli »'fefifiag}©# v	©cttio 6^5