55
2 2001 XXXII VZGOJA IN
IZOBRAŽEVANJ
Slavica Bragato, Neva Pahor ; Nataša Skrt - Leban
v
Osnovna šola Ivana Roba Šempeter pri Gorici
delavnice ustvarjalnosti za
UČENCE RAZREDNE STOPNJE
Na Osnovni šoli Ivana Roba v Šempetru pri Gorici
imamo delavnice ustvarjalnosti že od šolskega leta
1988/89. Takrat smo se na šoli odločili, da namenimo
več časa učencem, ki nimajo težav pri pridobivanju učne
snovi ali se v čemerkoli odlikujejo. Ker je bil tedaj pouk
še zelo storilnostno naravnan, so delavnice delovale
sproščujoče, saj so učence usmerjale v načine in oblike
dela, kjer so lažje pokazali svojo kreativnost ter se v
manjših skupinah bogatili z idejami in izkušnjami
drugih udeležencev skupine. V delavnice smo na
pobudo učencev vabili vse učence razredne stopnje, saj
so bile ponujene vsebine in oblike dela zanimive in
privlačne. Strokovna javnost, ki smo ji tedaj predstavili
svoje delo, je sprejela naš prispevek z odobravanjem.
Enako velja tudi za starše in učence.
Pred dvema letoma se nam je ponudila priložnost,
da poglobimo svoje izkušnje z vključitvijo v državni
projekt Spodbujanje nadarjenih učencev osnovne šole,
ki ga je vodila svetovalka Zavoda RS za šolstvo Tanja
Bezič. S projektom smo želeli povečati občutljivost
učiteljev razredne stopnje pri spremljanju, odkrivanju,
identifikaciji ter spodbujanju razvoja nadaijenih učencev
ter izdelati in preveriti pripomočke za spremljanje učen¬
čeve ustvarjalnosti in nadarjenosti. V projektu smo želeli
izdelati nove vsebine delavnic za učence tretjega razreda.
Izhajali smo iz Žagarjeve opredelitve pojma
nadarjenosti in iz Renzullijevega modela nadarjenosti,
po katerem dosežemo visoko storilnost in nadarjenost
pri posamezniku, če so izpolnjeni trije pogoji: visoke
specifične ali splošne sposobnosti, ustvarjalnost in
osebnostne lastnosti ob ustrezni motivaciji ter
spodbudah okolja.
Ugotovili smo, daje program delavnic v prvem in
drugem razredu primeren, v tretjem in četrtem razredu
pa smo začutili, da primanjkuje nalog, pri katerih bi
lahko učenci sami ugotovili, kako se lotevajo reševanja
problemov, kaj jih pripelje do rešitve, kaj jih ovira pri
delu, kako sodelujejo v skupini...
Uvodne ure v vseh razredih od prvega do četrtega
namenjamo ugotavljanju ustvarjalnosti učencev.
Za začetno motivacijo najpogosteje uporabljamo
socialne igre, nato pa z nestrukturiranim materialom,
kot so npr. nedokončane risbe, izdelki iz šeleshamerja,
zgodbe iz naključno izbranih slik ... učenci poskušajo
narediti izdelek, ki bi bil čim bolj nenavaden, mu
pripisati nenavaden naslov, funkcijo ipd.
Svetovalne delavke damo učiteljicam in mentoricam
delavnic ustvarjalnosti vprašalnik, v katerem ocenijo
učenčevo ustvarjalnost in nadarjenost v šolski situaciji.
V tretjem razredu učenci doma izpolnijo vprašalnik
o preživljanju prostega časa, s katerim ugotovimo
otrokove interese ter način izkoriščanja prostega časa.
V tem razredu opravimo v dogovoru s starši še preizkus
Ravenovih progresivnih matric, s katerim merimo
splošne sposobnosti učencev.
Učence prvega in drugega razreda delimo na manjše
skupine glede na interese, ki jih izrazijo na uvodnih
srečanjih. Skupina se srečuje v knjižnici enkrat na
teden, dokler ne konča projekta, ki si ga zastavi.
V preteklem letu so učenci dali pobudo za teme Sonce,
Vodni svet, Vesolje, Izmišljanje pravljice, Narava in
živali, Atlas, Mala šola letalstva, Pisanje dnevnika idr.
Učence tretjega razreda delimo v dve skupini
(vsak razred razdelimo približno na polovico) na
podlagi pridobljenih rezultatov že omenjenih vpra¬
šalnikov, testa, opažanj in drugih podatkov. V eno
skupino uvrstimo učence, ki so potencialno nadarjeni,
v drugo skupino pa ostale. Z obema skupinama
izvajamo podoben program, le da so naloge, kijih
zastavimo »nadarjenim« učencem zahtevejše.
Skupni cilji programa delavnic ustvarjalnosti:
• spoznavanje samega sebe in krepitev pozitivne
samopodobe,
• spodbujanje učenčeve ustvarjalnosti,
• usmerjanje učencev v razmišljanje o lastnih
strategijah pri reševanju problemov, v razvijanju
logike in problemskega mišljenja,
• oblikovanj e metodologij e spremlj anj a učenčeve
nadarjenosti in ustvarjalnosti.
UVODNE URE V PRVEM IN DRUGEM
RAZREDU, KI JIH IZVAJAMO S CELOTNIM
RAZREDOM
Ni lahko ocenjevati ustvarjalnosti posameznika,
saj se ta pojavi nenačrtno in jo težko ustvarimo v
umetnih razmerah. Temelji na divergentnem mišljenju,
katerega pogoj je delo v sproščenem ozračju, brez
pritiskov in časovne stiske, kar ni mogoče vselej
zagotoviti v razredu. Kljub težavam pa učitelji vedo,
da nekatere oblike dela ali nekatere teme bolj
>
LU
a
O

spodbujajo otrokovo ustvaijalnost kot druge. Pomembno
je, da učenec začuti, daje pestrost idej in predlogov
zaželena.
CIU ZAČETNIH DELAVNIC
Ugotoviti, kateri učenci dajejo neobičajne, duhovite
odgovore. Naloge zajemajo likovno, besedno in
tehnično področje.
V/ I ^ C 8
Učenci imajo na voljo kartončke (lahko nalepke),
na katerih so narisane črte različnih oblik in kombinacij.
Naloga učencev je, da element na svoji predlogi skušajo
čimbolj duhovito vplesti v svojo risbo. Svojemu izdelku
dajo naslov. Mentor ovrednoti učenčev izdelek glede na
različna merila.
Učenci dobijo šest pravokotnih trikotnikov, kijih
skušajo oblikovati v smiselno kompozicijo. Na izdelek
lahko dodajajo še elemente s svinčnikom, barvicami,
flomastri. Izdelku dajo naslov. Podobno kot pri prvi
nalogi mentorica ovrednoti učenčev izdelek.
Mentorica razdeli učencem tri sličice nepovezane
vsebine. Iz sličic skušajo sestaviti smiselno zgodbo.
Zaradi različnega predznanja pisanja učencev
v 1. razredu (delavnice izvajamo v novembru)
smo izbrali metodo pripovedovanja. Učenčevo zgodbo
posnamemo na magnetofon. Mentorica nato prepiše
magnetofonski zapis in da učencem njihove zgodbe
v ponovno branje. Zgodbi dajo nenavaden naslov.
V drugem razredu učenci svojo zgodbo zapišejo
in ji dajo naslov.
Primer izpeljave projekta Jamarstvo, ki gaje vodila mentorica Sonja Mozetič z učenci drugega razreda.

G
VZGOJA IN IZOBRAŽEVA 2001 XXXII
Izpis
o
na računalnik
in iskanje zanimivih podatkov
na internetu
: • I■!
: : :
Ogled filma o netopirjih
V, z ;- : : • ;
Človeška ribica
Likovna upodobitev netopirja ali
človeške ribice V
ji' ji jjjj HiPtpp :: j
- pripovedujejo o lastnih doživetjih in
izkušnjah, kijih imajo v zvezi z jamami
- uvajanje v delo z računalnikom
- spoznavajo različne vrste informacij
- spodbujanje iskanja informacij prek
raznih medijev tudi doma
- spoznajo življenje in navade netopirjev
- urijo se v pomnenju
- z metodo miselnih vzorcev obnovijo
in uredijo znanje, ki so ga pridobili analiza
- zbirajo podatke v knjižnici in doma
o človeški ribici in se medsebojno
dopolnjujejo
- iz že znanih informacij sklepajo in
povezujejo osnovne značilnosti o
življenju in lastnosti človeške ribice
- razvijajo domišljijo in so pri delu
ustvarjalni in kreativni
- svoje likovne izdelke prikažejo v
šolski avli in se s tem potrjujejo
- razlagajo pomen čistih voda v jamah
in predvidijo odvisnost človeka od
narave - zaslutijo, daje človek
odvisen od narave
- ugotavljajo, kako nastanejo in kakšne
vrste kapnikov poznamo
- izmenjujejo izkušnje
- si jih ogledajo na različnih slikah
- iz poskusa sklepajo, daje nastanek
kapnikov povezan s topljenjem
apnenca v vodi
- učenci z znanjem, ki so si ga
pridobili, operirajo in sestavljajo
rebuse, uganke o jamah
- izvedejo kratek kviz o jamah in ga
predstavijo staršem
- skupaj s starši si ogledajo jamo,
znanje nadgradijo in uživajo v
čudovitih zakladih jame
sinteza
sinteza,
vred¬
notenje
sinteza
V spodbujanje pozitivne
naravnanosti do učenja,
umetnosti, ...
V ustvarjanje pozitivne klime
v skupini
V spodbujanje učencev, da
izrazijo, predstavijo svoje
ideje, predloge, pripombe,
rešitve, zamisli... pred
skupino
V zadovoljuje svoje potrebe po
priznanju s strani vrstnikov
oziroma skupine
.fffTfT
razvijanje ustvarjalnosti
razvijanje kognitivnega področja
cilji s čustvenega in socialnega področja, kijih nenehno dopol
njujemo v učnem procesu
ULJ
m
a,
N
Po uvodnih delavnicah, ki jih izpeljemo z vsem
razredom, začnemo izvajati program delavnic
ustvarjalnosti za tretji razred. Program se loči od
programa prvega in drugega razreda po tem, da
učencem tretjega razreda ponudimo pripravljene
vsebine s področja reševanja miselnih problemov,
besednega ustvarjanja in učenja socialnih spretnosti.
Naloge smo povezali v skupen Vesoljski projekt.
Za motivacijo smo uporabili zgodbo o obisku bitja

yy
m
M
<
oč,
SL
N
>
UJ
S
a
2001 GOJA IN
IZOBRAŽEVANJE
drugega planeta, ki bi nas rado spoznalo, učenci pa bi
želeli kar največ informacij o vesoljcih.
Namen prvih ur Vesoljskega projekta je spoznavanje
samega sebe in drugih udeležencev skupine.
1. ura - MI
Učence prosimo, naj si predstavljajo, da sodelujejo
pri zelo pomembnem vesoljskem projektu. Zamislijo
naj si, da so iz vesolja prišli znaki, ki so potrdili,
da na nekem planetu obstajajo inteligentna živa bitja.
V Združenih narodih so znake prevedli in ugotovili,
da tuja bitja zanimajo podatki o naši Zemlji in
Zemljanih. Na Zemljo bodo prišli predstavniki
tujih bitij, da nas čimbolje spoznajo.
Na mizo postavimo koš za smeti, tako da bo dno
Zgoraj. Povemo, da je to bitje z drugega planeta
(vesoljec), ki ga zanimajo ljudje na Zemlji. Prišel je v
našo skupino, ker bi rad spoznal učence te skupine —
stvari, ki so jim skupne, in tudi razlike med njimi.
Z našim dovoljenjem bo te podatke prenesel svojim
prijateljem na drug planet.
Učenci se najprej predstavijo. Povedo svoja imena.
V nadaljevanju se dogovorimo, da vesoljcu
predstavimo našo zunanjost.
Prvi učenec se uleže na dolg list papirja. Sošolec,
ki je z njim v paru, naredi obris njegovega telesa.
Učenec se nato uleže poleg obrisa. Njegov sošolec
doda na obris podrobnosti - doriše obrazne poteze,
barvo las, obleko ...
Vlogi nato zamenjata in naredita obris drugega
sošolca v paru ali naredita najprej oba obrisa in
vzporedno dodajata podrobnosti.
Učenci izdelke dokončajo in izrežejo pri urah
likovne vzgoje.
Pripomočki: mehke voščenke, zvitek papirja,
škarje. Izdelke razstavimo v razredu, na zadnjem
panoju.
2. ura - STATISTIČNA OBDELAVA PODATKOV
Učenci izvlečejo en listek, na katerem je zapisano
vprašanje. Zastavijo vsakemu sošolcu, ki ga srečajo na
sprehodu po razredu.
Učenci se ob glasbi sprehajajo po razredu. Ko glasba
utihne, poiščejo najbližjega sošolca in ga vprašajo:
L V kakšni barvi se dobro počutiš?
2. Na kaj pomisliš ob besedici »lepo« ?
3. Kaj bi rad delal s prijateljem/prijateljico ?
4. Kateri poklic bi rad opravljal v prihodnosti?
5. Kaj ti je pri tebi najbolj všeč?
6. Na kateri svoj uspeh si najbolj ponosen?
7. Kaj te razveseli?
8. Katera žival ti je najbolj zanimiva?
9. S kom bi šel v vesolje, če bi te vesoljci povabili s
seboj na izlet?
10. Kaj bi vzel s seboj, če bi te vesoljci povabili na
izlet v vesolje ?
11. Kaj bi najraje našel v čarobnem kovčku?
Odgovore lahko zapisujejo na kartonček, na katerem
so zapisana imena članov skupine.
Učenci naredijo povzetek odgovorov in jih
statistično obdelajo. V preglednici prikažejo odgovore
in njihovo frekvenco (koliko otrok je dalo isti ali
podoben odgovor). Pri tem morajo odgovore sošolcev
združevati v skupne kategorije.
Vsak učenec poroča, kakšne odgovore je dobil na
svoje vprašanje. Učenci ob poročanju predstavijo
odgovore z naj večjo frekvenco, odgovore, ki so jim bili
najbolj zanimivi ipd.
Pripomočki: delovni listi, pisala.
3. ura - TO SEM JAZ
Učenci dobijo list papirja (A4).
Nanj zapišejo svoje ime, ga okrasijo ter narišejo in
zapišejo ob njem tisto, kar imajo najrajši (igrače,
predmete, jedi, zanimanja, dejavnosti, s katerimi se
ukvarjajo v prostem času, zbirke, osebe, živali...).
Narišejo in zapišejo predvsem tisto, po čemer se
razlikujejo od drugih sošolcev in sošolk.
Učenci prilepijo list na obris, ki so ga naredili
prejšnjo uro. List lahko tudi obrežejo.
Na koncu ure si ogledajo izdelke vseh udeležencev
skupine.
Pripomočki: barvice, škarje, lepilo, kolaž.
4. ura - POVZETEK
Vesoljcu predstavijo informacije o učencih,
udeležencih skupine.
Učenci sedijo v krogu in si podajajo govorečo palico.
Uporabljamo jo pri vseh urah, ko učenci poročajo.
Učenec, ki hoče skupini nekaj sporočiti, vzame
govorečo palico. Ostali ga poslušajo. Ko sporočilo
dokonča, poda palico dalje.
Tako kot so bili prvo uro v parih, sedaj predstavljajo
drug drugega. Sošolec lahko o svojem sošolcu doda
kakšen podatek, ki je zanj značilen. Dodajajo lahko le
pozitivne podatke.
Vesoljci bodo ugotovili, da smo Zemljani zelo
različni kot osebe, četudi smo si po zunanjosti
podobni.
Ob zaključku delavnic -
Učenci izdelajo vesoljsko ladjo, na katero zapišejo
skupen moto skupine.
Moto oblikujejo na podlagi stvari, ki so jih poročali
drug o drugem in so značilne za vso skupino. Moto naj
bi vesoljcem nudil prvo predstavo o njenih članih.
Svoje obrise nato obrežejo in jih nataknejo na
vesoljsko ladjo. O

59
VZGOJA IN IZOBRAŽEVAN JvE 2 2001 XXXII
Vsebina je povzeta in prirejena po priročniku Prvi
koraki, metodični priročnik za poučevanje človekovih
pravic, Amnesty International Slovenije.
Podrobneje smo dolgoletne izkušnje predstavili v
publikaciji Delavnice ustvarjalnosti, model izvajanja
literatura
Tanja Bezič et al.: Spodbujanje razvoja nadarjenih učencev
osnovne šole. Zavod RS za šolstvo, Ljubljana 2001.
Tanja Bezič et al.: Nadarjeni, šola, šolsko svetovalno delo.
Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 1998.
delavnic v prvem in drugem razredu smo opisali v
knjigi Nadarjeni, šola, šolsko svetovalno delo, poročilo
o izkušnjah v projektu Nadarjeni učenci v osnovni šoli
pa je objavljeno v zborniku Spodbujanje razvoja
nadarjenih učencev osnovne šole.
Slavica Bragato, Neva Pahor, Nataša Skrt Leban: Delavnice
ustvarjalnosti. Zavod RS za šolstvo in šport, Ljubljana,
1992.
Tamara Maleševič
v
Osnovna šola Šmarje pri Jelšah
UJ
m
•j.
<
SOBOTNA ŠOLA KOT SREDSTVO IN
CILJ ODKRIVANJA IN IDENTIFIKACIJE
NADARJENIH OTROK
N
ODKRIVANJE IN UGOTAVLJANJE
NADARJENIH UČENCEV
Ob koncu vsakega šolskega leta vsi učitelji
imenujejo nadarjene učence izmed tistih, ki so jih
poučevali. V približno istem času vpišemo na komisiji
za šolske novince v razvid nadarjene otroke male šole
glede na priporočila vzgojiteljic. Tako zagotovimo
otroku večkratno možnost, da bi bil v osmih letih
šolanja predlagan za obogatitveni program za
nadarjene otroke naše šole.
Učitelji izpolnijo vprašalnik za odkrivanje nadarjenih
učencev, ki vsebuje naslednje rubrike:
L Imenujte nadarjene učence, katere ste poučevali
v tem šolskem letu, in zapišite njihove
lastnosti, po katerih ste jih prepoznali kot
nadarjene.
2. Imenujte učence, za katere menite, da sodijo
med nadarjene, kijih težje odkrivamo
(prihaja iz nestimulativnega okolja, ima slab
učni uspeh, vedenjske ali osebnostne motnje).
3. Ali katerega izmed nadarjenih učencev uvrščate
med izjemno nadarjene in ga predlagate za
individualno delo?
4. Ali bi katerega izmed nadarjenih učencev celo
predlagali za akceleracijo oz. preskok razreda?
>
S
o
O