L8IB XL!V.
--- Inserati:
DuostolpcK potUviBta (72 mm airoka in 3 mm visoka ali ujo
prostor) za onkrat . . . . po 33 v za ilva- in vočkrat . . £5„ pri večjih naročilih primeren popust po dogovoru.
• Poslano: :==; Enostolpna petltvrsta po 00 vin.
Izhaja vsak dan, izv: emšl nedelje in praznike, ob 5. uri pop.
Redna letna priloga vozni red
Posamezna Številka 10 vinarjev*
M124.	V LMaotv torek, 30. matu m
== Velja po pošti:
Za celo leto naprej . . K 26'— za en meseo „ . . „ 2'20 za Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . . K 24'— za on meseo „ . „ 2'—
V	upravi prejeman mesečno „ 1-80
= Sobotna izdaja: s
za oelo leto......K T—
za Nomčljo oeloletno . „ 9'— ?a ostalo inozemstvo. „ 12'—
tki" Uredništvo je v Kopitarjevi nlioi štev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen Ust za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi ulici št. 6. — Račun poštno hranilnioe avstrijske št. 24.797, carske 20.511, bosn.-herc. št. 7563. — Upravntškega teleiona št. 188.
Vojske z Milo.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 29, maja. Uradno se poroča:
V	utrjenem prostoru Asiago so prekoračile naše čete pri Roani dolino Assa, vrgle sovražnika pri Canovi in se razpro-
l strle na strminah, ki leže na južni in vzhodni strani doline... Druge sile so vzele pri Monte Interrotto višine severno od Asiaga. Bolj proti severu od tam se nahajajo v naših rokah Monte Zebio, Monte Zingarella in Corno di Campo bianco. V zgornjem delu doline Posina so pregnali naši Italijane po trdovratnih bojih iz niih postojank zahodno in južno od Bettale.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
XXX
Težišče zadnjih dogodkov zadnje nedelje je bilo na severni črti utrjenega prostora Asiago, kjer je italijansko vojno vodstvo upalo ustaviti naše prodiranje. Z osvojitvijo oklopne utrdbe na Monte Campalon-go so naši pretrgali zve'.o med Asiagom in Arsierom v dolini spodnje Asse in z zavzetjem višinskega ozemlja neposredno vzhodno od srednje doline Asse (Monte Meata in Monte Moschicce) je bil uspešno uveden napad proti pasu utrdb severne in severozahodne črte.
V	nedeljo so vzele naše čete zahodno od Assiaga mostišče Roana. Na to so potisnile sovražnika čez Asso, ga porazile, kljub temu, da je zastavil rezerve pri Canovi in potisnile svoje črte na višine jugozahodno od Asiaga. Prav tako odločno so napadle utrjeni vrh na Monte Interrotto. S tem so že raztrgani deli pasa utrdb okoli Asiaga.
V	dolini Posine je sovražnik z znatnimi ojačenji skušal ljute protinapade. Končno jc bil vržen tudi iz postojank zahodno in južno od Bettala; kraj sam je že nekaj dni v naših rokah.
Laško uradno poročilo.
Rim, 26. majnika. Sovražnik je doživel sinoči zopet neuspeh v dolini Lagarina,
LISTEK.
Os!av|e, mrivi m.
General se je začudil nekoliko, ko sem se mu prijavila. V njegovem odseku sem itak že videla vse.
»In Oslavje?« sem vprašala.
»Tja ne smete. Tam vas lahko ustrele.«
»Ali tudi častnikov in moštva ni tam?«
»So; hm!« General je vstal in stopil k telefonu. »Jutri ob šestih vam je na razpolago vodnik.«.
Kakor k Podgori je držala iudi tu preko Soče brv k nasprotnemu griču, ki se dviga nad mestom. Severno podgorskemu griču se dviga skoro do iste višine in v isfi črti oslavski grič. A kako drugačen je!
Podgora je kakor živa straža Gorici, a Oslavje je mrtvo. Da je hrib lahko mrtev, tu se vidi na zgledu. Da vojna ubija ljudi, to vidimo že dve leti in smo se temu privadili. A ubijati hribe, to jc nekaj tako grozovitega, da komaj preneso človeški živci.
Kadarkoli in odkoderkoli si človek ogleduje goriško okolico, najsi glasen in v veseli družbi — ko se pomakne daljnogled, proti severozanadu, kakor hitro se imenu-Oslavje, ugasne blesk razposajenih oči.
O.-' tvje!« Navzoči se soogledaio in vse umolkne.
kjer je napadel trdovratno in ljuto naše črte med Adižo in Vallarso. Po običajni ljuti pripravi s topovi je uničil mirni, dobro merjeni ogenj naših čet goste množice sovražnika, ki so napadle Corni Zugna in prelaz Buole. Med Vallarso in Posino se položaj ni izpremenil. Med Posino in Asti-co so izpraznile naše čete, ko so odbile napad, vsled ljutega osredotočenega ognja s topovi prednjo postojanko na desnem krilu naše bojne črte ob Astico. V prostoru pri Asiago je napadel sovražnik včeraj naše postojanke vzhodno od Val d'Assa. Bojevali so se cel dan do večera z menjajočo se srečo, ob tej uri se še bojujejo. V dolini Sugana je napadel sovražnik ponoči na 24. t. m. večkrat Monte San Michele, a smo ga vselej odbili s težkimi izgubami zanj. Lasten oddelek pehote in alpincev je prepodil s sijajno presenetljivim napadom sovražnika od naših postojank na strminah levega brega Maso. Na ostali bojni črti običajen ogenj sovražnega topništva. Odbili smo male, demonstrativne napade na zgornjem Butu, na strminah Podgore in v odseku gore sv, Mihaela. Sovražni letalci so metali bombe na Caltrano, Thiene in na Latisano, kjer so povzročili nekaj izgub na življenju ljudi in malo škode. Lastna skupina Capronijev je metala bombe na sovražne postojanke med dolino Torra in Val d'Assa, Na kraški planoti, nad Kostanjevico, je prisilil naš letalec so vražno letalo vrste zmaja, da se je moralo hitro izpustiti na tla.
27. maja. Splošno se včeraj položaj ni izpremenil. Odbili smo male napade sovražnika v Valle dei Milini (Vallo di Ledro) proti Seravalle, ob sedlo Boule in v odseku Posina, kjer je uničil naš ogenj dve stotniji s strojnimi puškami.. Na planoti Asiago silovito delovanje sovražnega topništva z Monte Verena. Nadaljeval se je včeraj boj na naših črtah vzhodno od Val d'Assa. Popoldne so se umaknile naše čete v redu iz najsprednejšili postojank na Monte Civaro. Včeraj dopoldne so napadli oddelki sovražnika naše postojanke vzhodno od Val di Ca-lamento. Naši junaški alpinci so vzdržali napad in so izvedli nato protinapad, za-
Kdor ne pozna okolice, se lahko moti v gričih pred mestom, Oslavje si zapomni takoj. Sredi vzklile, cvetoče, opojno pisane prirode se šopiri rumen madež. Rabiti moramo besedo »rumen«, ker prave označbe za to barvo nimamo. Še-le naša kultura je izumila to barvo, ki jc nekako v sredi med barvo ilovice in mrtvaške polti, med barvo čreslja in žvepla. Bledobna sc sveti iz pisanega okvirja, kakor luknja v okolici, kakor škrba v sicer lepem zobovji. Tudi oni v soški armadi, ki niso bili nikoli na Oslavji, je poznajo, vsi poznajo cerkveno brdo z Oslavja, mrtvi hrib.
Cesta je bila izkopana tu globoko v zemljo. Nekod pač drži na cilj, nevidna sovražniku, zgrajena ponoči z nepopisnim trudom. Po nji se pride lahko do podnožja rSriču brez nevarnosti in skrbi, a tudi vidi se nikamor ne. Potem se dvigne, zareže v pobočje, ki ni drugega kot vodni naplav, a zdajci se dospe sredi rezervne postojanke, kjer sedi moštvo pred zakloni in se solnči. Globoka tišina se razgrinja, in da ni treba preko krvnih sledov in mimo šrapnelskih puščic, bi se človek niti ne domislil, kje da je. A nenadoma prejenja cesta pri poslednji razstreljeni hiši — više j?ori niti razvalin ni več — in pred človekom ni drugega kot jarki: dostopni jarki, strelski jarki, kritja, rovi. Tu sc vendar na površini nc sme napraviti koraka, ker bi sovražnik videl vse. Oslavski grič nc stoji prost kakor Podgora, tudi nima tako ostrega grebena. Sovražne postojanke pri Sv. Florjanu in na Sabotinu se dvigajo nad njim kakor nad krogom nizkih gričevij in
dali so sovražniku strašne izgube in mu vzeli približno 100 ujetnikov in dve strojni puški.
Sovražnik je napadel v odseku Krn naše postojanke ob Vrajcu ponoči na 25. t. m.; posrečilo se mu je, da je trenutno prodrl.
Ko so došle naše rezerve, smo sovražnika vrgli, prepustil nam je 40 ujetnikov in dve strojni puški.
Na visokem Butu in v oseku Plave je delovalo topništvo.
Sovražna letala so metala bombe na lagune pri Gradežu, povzročile niso nobene škode ne ljudem in ne blagu.
Lastna skupina letal je metala bombe na skladišča v Kotju v Ziljski dolini in jih je zrušila.
Cesar nadvojvodu Evgenu.
Dunaj, 26. maja.. (K. u.) Cesar je izdal sledeče lastnoročno pismo:
»Ljubi gospod nečak nadvojvoda Evgen! V hvaležnem pripoznanju Vaših kot poveljnika zmagovite vojne skupine dopri-nešenih odličnih zaslug Vam izražam Svoje sebno pohvalno priznanje. Dunaj, dne 24. maja 1916.
Franc Jožef, m. p.
Na fronti pri Gorici.
Goriško, 28. maja 1916.
Zadnje dni je na fronti krog Gorice zopet nekoliko mirnejše. Danes predpoldne so se vršili v smeri proti Sv. Mihaelu ljuti boji z močnim artiljerijskim ognjem težkih topov.
Krog Gorice in v Gorici sami je promet civilnega prebivalstva vsled večjega mirovanja laških topov nekoliko bolj živahen. Vkljub temu skoraj ne mine dneva, ki ne bi zahteval med ljudstvom novih žrtev. V petek zvečer je padla 15 cm laška granata v ulico Coccevia, ubila enega otroka in nekaj oseb ranila.
Prvi smoter na južnem Tirolskem dosežen,
28. maja. Vojni poročevalci javljajo: Naše čete so vzele včeraj pri Arsiero oklop-no trdnjavo Cornolo in pri Asiago utrdbo ki zapira Val d'Assa. Naše čete, ki so se udeležile teh operacij, so delovale tako,
vsako gibanje zapazi sovražnik. Ves promet se mora torej omejiti na jarke in tako je vsa skupina teh brd prevrtana z omrežjem lukenj, votlin in rovov. »Jarek« se jama v tem labirintu komaj da imenovati, zakaj ta zemlja je mrtva in kopati ni mogoče več v nji. Izpremenila se je v prah, moko, sipino, ne sprijema sc več, nc drži se več ogrodja, ogrodja sploh nima več. Znano nam je, da najmočnejši mož mrtev nc more stati na nogah. Da jc mogoča tudi zemlja, ki se ne drži ničesar več, to jc pokazala vojna. V tej zemlji ni mogoče pokopavati mrličev, ker jih vrne. V nji ni mogoče postaviti žičnih ovir, ker ne drži pokonci opor. Nanjo ni mogoče opreti deske, voda sc ne odteče na nji, a tudi po-sreba je ne. Ničesar neče storiti več ta zemlja; — mrtva jc.
Usodi moštva se komaj da primerjati ta usoda. Usoda te zemlje jc pretresljiva. Koliko mož je umrlo tukaj — koliko jih leži še tod okrog — da ima vsaki od njih mater, ženo, hči ali nevesto, komu je še do tega. Čudovita sebičnost, ki jo je razse-jala vojna in jo žanje sedaj, jc rodila v vseh borilcih posebno čustvo, da se vsakdo oklepa življenja tem silneje, čim več popada tovarišev okrog njega. Ta vse premagujoča volja do življenja v očigled smrtnemu boju tovariševemu je kriva, da se lažje pride preko gorja, lažje, kot si bodo mislili naši potomci. Menda je vojna sploh mogoča le radi lega v boju sc rode-čega in rastočega brezčutnega ncusmilje-nja, ki no izkušnjah sedanje vojne otopeva vedno boli oko borilčevo. čim več sc ko-
da jim ni enakih in da je naravnost velikansko, kar so storile. Vojna povestnica ne pozna takih uspehov, ki bi se dosegli v tako kratkem času in tako hitro; upoštevati se mora le, kako težavne da so bile te operacije. Naše vojno vodstvo je računalo, da bodo naše čete izvedle velika junaštva, toda kar so storile, je prekosilo vse nade, Ni se moglo pa računati, da bodo dosegle tako hitro uspehe. Dozdaj se še ni nikdar zgodilo in se tudi pričakovalo ni, da bi naša pehota in naše topništvo tako hitro premagalo stalne trdnjave sovražnika, kakor je to izvedlo, V zgodovini naše vojske spada med najlepša junaštva ta strašna naglica naših operacij. Po teh drznih činih se morajo čete odpočiti; okrepčati se morajo; ker je življenje vsakega človeka drago in vsaka kapljica krvi sveta, se zelo čuvajo ti najdragocenejši zakladi. Predpogoj je, da se more razpolagati s težkimi topovi. Seveda je zelo težavno v gorah prevažati topove. Prvi smotri našega prodiranja so doseženi. Naše čete so vdrle v utrjena prostora Arsiero in Asiago. Zveze sovražnika so tako pre' ogrozili, kakor se je pričakovalo.
29. maja. Vojni poročevalci pišejo: Naše čete so zopet prodrle lep kos pota proti Asiago. PZri Rodanu so vzele vzhodno strmine ob dolini in se tam razprostirajo. Premagane so vse utrdbe na Monte Interotto; naši so vzeli veliko važnih vrhov v okolici Asiago,
Oklopne utrdbe sc rušile, kot da M >''•; zgrajene s peskom,
Budimpešta. Posebni poročevalec Pester Llovda« izvaja o prodiranju proti Italijanom: Poznam zemljo ired :.>•.. -,-isko 't Adiško dolino, ko sem služil pri v nji.', iii. V naši državi so višje gc c, nc . Tujem, da bi bile kje tako strfešno raz -rine, kakor tu, kjer pridobi v;;-'; dr -i naša ofenziva znatno na prostoru. Ns ši ■ :i polki so bili vedno odlična čsla.	ar-
mada je bila vedno navajena, da je izpeljala izredna dela, toda v zadnjih 14 dneh so prekosili vsa pričakovani:-.. D .-a ' > ina že sc vojskujejo neprestano na zasneženih visokih planotah in na čerea, r-,-c* nnčiti
piči pred njim siromaštva, nesreče in }';!o-zote. A biti priča temu, kako umiva ;>ri-I roda, tega ne prenese nihče, in oslavski grič jc bil ubit, mrtev je, kakor toliko ljudi na njem.
V jarkih stoji voda ponekod pol metra visoko. Moj spremljevalec nic prenese preko najhujših mest. A kmalu clospeva do še hujših in tedaj zacopotam naravnost v mlako. Pozneje niti čutila nisem več, ako sem se do kolen pogrezala v kalužo, da so tako luščile težke kepe ilovice od škornjev, mi je celo olajšalo hojo. Da se more na Oslavje, je največ odvisno od obuvala, Seveda tudi od živcev.
Zakaj na svetu so ljudje, ki nc preneso mrliškega smradu. Seveda oni polki, ki branijo Oslavje, so se navadili nanj.
Meni so svetovali, nnj vzamem forma-lina seboj. Pozabila sem ga, a ni mi bilo žal. Zakaj ako hočem pripovedovati svetu, kako ljudje, živi ljudje stanujejo rncscce in mcsecc skupaj z mrliči, tedaj moram vsa? enkrat dihati ž njimi isti zrak.
A zdi se mi, da sem preslabotna, da bi pisala vtise. Pogled jc pretežak. Navadno mi pripoveduj?jo ljudje vsega različnega, navadno opazujem, poslušam, pazim, skoro nehote. Tu ini ni mogoče. Saj sc komaj zavedam, da živim. Moj vodnik me opozarja na to in ono, ne razumem ničesar. Groznica me drži v krempljih. Oslavje, mrtvi hrib mi stiska srcc.
Čisto spredaj sc ustavimo pri prisluškujoči straži. Veliki oddelki jarkov so čisto brez moštva, nikjer ne trpi hrib po-
q[flianl'fl	mn^n pn nt	J""-. * 1. q _
morajo hudournike. Z vsakega novega vrha, z vsake čeri se mora vreči sovražnik v boju moža z možem. Z naskokom so se polastili zopet trdnjave, na katero so bili Italijani ponosni in so bahali, da je nczavzemljiva. Posadke naše bojne črte pri Lusern, Vezena in na Dosso del Sonno so bile celo leto izpostavljene težkim topovom in mnogim velikim napadom sovražne peiiote, a njih hrabrosti in vztrajnosti iazročenih utrdb niso prepustile sovražniku. Italijanske oklopuie utrdbe so se pa zrušile šc pred naskokom naših vojakov liki peščeni gradovi.
Kaj bo začel Cadorna?
Bern, 29. maja. Polkovnik Stegemann piše v »Bundu«: Avstrijska ofenziva, ki jc izstopila iz južne Tirolske, gre vztrajno proti trdnjavama Asiago in Arsiero. Svoja krila vleče polagoma za seboj in da jasno spoznati, da se za napadalnimi skupinami vrše velika premikanja, ki imajo namen spraviti močnejše sile iz ozkega, pa globokega operacijskega prostora v ospredje. Napad se širi, zato skuša italijansko vojno vodstvo prostor Asiago-Arsiero-St. Anto-nio za vsako ceno držati, pima pa zato več popolnoma prostih rok,,kep Avstrijci napadajo tudi v dolinah Adiže, in Brente, da bodo mogli na krilih učinkovati na severne armade, katere so dovedli Italijani v varstvo Asiago-Arsiero-Schio. Ker je padla tudi oklopna utrdba, morejo Avstrijci že obstreljevati Asiago in lArsiero kakor tudi dolinska pota, po katerih skušajo Italijani privesti svoje rezerve. Vprašanje je, koliko težke artiljerije so mogli v visokem gorovju spraviti za seboj, da bodo lahko drugi de! ofenzive artiljeristično uvedli. Če se bo Cadorna omejil na organizacijo obrambe, ali če o segel po obsežnih protiodredbah r.ivnega značaja, se še ne more spoznan. Ker razpolaga Cadorna i ugodnimi zvezami, je gotovo, da bo ali pa je že uvedel vsaj sistematično obrambo. Končno je umljivo, da svojih rezerv ni imel v ozkih dolinah, marveč daleč zadaj, in mora ofenzivo šele razviti.
Zgornji Italiji žuga nevarnost.
Rotterdam. Vojaški strokovnjak lista >Rotterdamscher Courant« sodi: Če se posreči Avstrijcem, da ne premagajo le težav ozemlja, marveč tudi trajne italijanske obrambne črte in če zasedejo železnico Videm — Treviso — Padova — Verona, morajo Italijani izprazniti severno Italijo, da^ jih ne odrežejo. Italijani so že opozarjali;, večkrat na to nevarnost in zato niso pošiljali čet na Francosko.
Francozi upajo, da zadrži trdnjava Asiago Avstrijce.
Genf. Polkovnik Russet in general 8erthaut upata, da zadrži trdnjava Asiago
, v s in,
Avstrijce, ki morajo vzeti vsak vrh zase, vsaj toliko časa, da more Cadorna dograditi svoje obrambne postojanke.
O nadporočniku Albinu Mlaker (v uradni brzojavki je stalo pomotoma poročnik) si listi šc niso na jasnem, kje je doma. Sinočnji Grazer Tagblatt« piše, da jc sin nadzornika meščanske ubožnice Franceta Mlakarja v Gradcu, današnja izdaja istega lista pa popravlja, da je Mlaker Ptuj ca n. 251etni častnik je sin višjega revi-denta južne železnice v Ptuju g. Mlakerja. Ko jc dovršil šest gimnazijskih razredov v Ptuju, jc šel v kadetnico v Hainburg. Mlaker se je odlikoval že na ruskem bojišču. Neka vest, ki nam je danes došla, pa pravi, da je Mlaker iz Podmelca na Goriškem. Skoro gotovo pa bo resnična vest, da je nadporočnik Mlaker, ki je vdrl v oklopno utrdbo Časa Rotta, iz Ptuja.
Naše izgube v vojski i Laki.
Vojni poročevalci budimpeštanskih listov pišejo: Mogočno delo naših težkih topov je vzrok, da so ostale naše izgube veliko nižje, kakor mora računati ob napadu vsako vojno vodstvo. Zgodilo se je na primer, da je naš polk, ki je vzel z naskokom sovražne postojanke, izgubil le 50 mrtvih in ranjencev. Pribiti se mora, da naše težko topništvo pred napadom na Italijane ni napredovalo naravnost čudovito ne le kvantitativno, marveč tudi kvalitativno in da jc zelo presenetilo. Zaplenjene 28 cm italijanske havbice niso deli topov, ki so jih našli v trdnjavah, marveč so jih osvojile naše čete v odprtih bojih za postojankami italijanske pehote. Po laških poročilih so jih Lahi razstrelili, a zdaj so se že pač tudi Italijani prepričali, da teh topov na njih lastni strani niso razstrelili.
Naše topništvo.
Kakor se poroča iz Milana, so tam razširjene vesti, da ima Avstrija nove topove, kateri naravnost strašno učinkujejo. Najmočnejši zakopi in utrdbe so proti tem novim topovom popolnoma brez vrednosti. Italijanski vojaki, ki se vračajo iz boja, pripovedujejo strašne stvari o avstrijski art.iljeriji, proti kateri je italijanska armada skoro brez obrambe.
Odstavljeni laški generali.
Lugano. Severnoitalijanski listi javljajo: Po prvih neuspehih na južnem Tirolskem so odstavili vse generale, ki niso bili kos svoji nalogi.
Ostra rumunska sodba o Italiji,
Bukarešt. »Moldov/a« objavlja članek, ki zelo ostro obsoja nastop Italije. Pravi: Italija je storila z napovedbo vojske Avstriji, s katero je bila zvezana nad 30 let, največje izdajalstvo, kar jih pozna zgodo-
Naše čete pri Arsieru in Asiagu.
vina. Vsi zofismi nc spravijo s sveta dejstva, da je to storila v svetem samoljubju, upajoč, da si prilasti brez velikega truda tujo last. Račun je pa bil napačen, Italija je izgubila dozdaj pol milijona mož, izdala je 10.000 milijonov, popolnoma je uničila svojo trgovino in obrt in svojo gospodarsko bodočnost za dolgo dobo, da je zasedla nekaj razpadlih in zapuščenih vasi, pusta in zasnežena pobočja, od tam jih pa zdaj pode s težkimi izgubami, List opozarja na veliko zgodovinskih podatkov, po katerih Italijani niso upravičeni do zemlje, ki jo zahtevajo in sodi, da tudi sedanja vojska Italije ne uvrsti med zmagujoče narode.
Anglija pritiska, naj napove Italija Nemčiji
vojsko,
Lugano. Italijanski ministrski svet se bo v svoji prihodnji seji zopet pečal z vprašanjem vojne napovedi Nemčiji na pritisk Anglije.
Proti Salandri.
Lugano, 29. maja. Socijalisti so v zbornici, ki se bo sešla 6, junija, vložili tri interpelacije proti kabinetu Salandra-Son-nino.
GioHtti nastopi v zbornici.
Iz Montreux se javlja: V Rimu govori vse o Giolittiju, Rimski poročevalec lista »•Journal« v Parizu je prosil, naj bi mu GioHtti dovolil razgovor. Odgovoril mu jc, da namerava govoriti v zbornici. Laški listi pravijo: On, ki se vrača, je stopil iz sence, ker ne more dlje molčarti. V Italiji razpuščajo zdaj zadnje nemške tvrdke, ve-lebanke in velika podjetja.
Švicarski župnik Noseda pri naših vojnih ujetnikih na Sardiniji,
Avstrijski vojni ujetniki na negostoljub-nem otoku Asinara so žrtve prve srbske vojne. Njih število je znašalo v Srbiji najprej 75.000 mož; ob prehodu preko Albanije povodom končnoveljavnega srbskega umikanja in raznih bolezni veliko pomrlo, ostale so pa spravili v Drač, odkoder so jih italijanske ladje prepeljale na Asinaro, Težave, da se izboljša usoda naših vojnih ujetnikov, so pa velike; tako jim morajo voziti pitno vodo na posebnih ladjah iz Genove, Doslej si ni upal noben član nevtralnih komisij osebno obiskati ubogih ujetnikov. Ko je župnik Noseda naznanil svoj sklep, da se poda na Asinaro, mu je skušal prejšnji vojni minister general Spingardi odsvetovati, češ, da jc le prenevarno. Vrli tesinski duhovnik pa je trdovratno vztrajal na svojem sklepu in 15. maja 1916 je res prišel na Asinaro, kjer so ga civilne in vojaške oblasti najprijaznejše sprejele, vojni ujetniki pa prisrčno pozdravili. Mudil se je na Asinari 5 dni in delil dušno in telesno tolažbo. Ob Svoji vrnitvi je bil gost nadškofa v Sassari; sedaj je dospel v Rim, kjer bo sprejet v av-dijenci pri sv, očetu.
Bol velikanov.
Pod tem naslovom je priobčil Arnaldo Fraccaroli v »Corriere della Sera« naslednji opis:
S cerkvenega stolpa v Asiagu zadone trije udarci ob zvon. S stolpov drugih vasic, ki se jasno črtajo na visoki planoti Sedmih občin, odgovore v zboru zvonovi v kratkih silnih udarcih. Širna s snegom ovenčana planinska terasa je videti v kristalni jasnosti tega pomladnega jutra kakor posejana s hišami in cerkvenimi stolpi. In vas za vasjo oddaje sporočilo da-Jje, bije plat zvona. Sovražna letala pri-
hajajo! Dan ua dan prihajajo sovražna letala. Na letališču v Persnu se vzpno na ono stran Caldonaškega jezera ob cesti v Trident, prelete pogorja, da poizvedujejo in mečejo bombe.
Dva udarca zvona — prvo znamenje, Prebivalstvo ne izgubi glave: saj gre vse dni tako. A ukrenejo se priprave. Vrata sc zapro, kdor je na cesti, se stiska ob zii dovih, da more v trenotku nesreče zbežati v kako hišo. Kmetje in ženske na poljih se razkrope in puste delo, dokler ne mine nevarnost.
Visoko v solncu se bliska sovražniki Obrambni topovi zagrme. Beli oblački se obešajo na blesteče vozilo. Enkrat so eno sestrelili,..
Vrste tovornih avtomobilov, na tovor* jenih oslov, dolge proviantne kolone slede druga drugi na vseh potih in stezah. Na najvišje gorske vrhove, k fortom v kraljestvu snega morajo spravljati živila in municijo. Tu krog Asiaga in Tonezze so vse gore artiljerijske postojanke, strašno utrjene redute. To je vojna oboroženih velikanov, ki se od daleč iščejo, otipavajo in pobijajo. Črne vrste, ki se pomikajo po be-i lih cestah navzgor in navzdol, se nenadoma ustavijo. Osli, vozovi, motorni vozovi obstoje na potih nepremično, Vozniki so poskakali na tla in se zatekli v dolbine, ki so povsodi vsekane v ta namen v skalne stene. In šele ko je prešla nevarnost, se črno mrgolenje po belih cestah zopet na-< daliujc.
Besna bitka, ki se s kratkimi odmori že enajst mesecev odigrava med temi gorskimi bastijami, postaja sedaj vsled nasilnega čina, ki ga nameravajo Avstrijci v tem odseku, nezaslišano ljuta. Avstrijska ofenziva v Suganski dolini jc v zvezi z nastopom na vicenskem pogorju pri Asiaf gu in Tonezzi. Tu so vrata Italije, tu je zgradila Avstrija svoje najmogočnejše utrdbe, da dvigne vrata na njihovi za nas najšibkejši točki iz tečajev. Orjaški pas utrdb, redut, okopov, mnogoštevilne črte strelskih jarkov in neštete žične ovire je ustvarila tu Avstrija. Fenornenalna bariera! S strmih višin malih, v led in skalo izkopanih opazovalskih postojank vidiš globoko pod seboj, ob vznožju strmih gorskih sten, živozeleno dolino Brente in dalje proti zapadli cesto v Trident, ki se vije krog ne-besnosinjega miru, jezerov Levico in Cal-
donazzo--cesto naših vročih želja, to
cesto, po kateri dovaja sedaj Avstrija vedno nove čete in vedno nove topovske množine.
Avstrijci merijo na Vicensko dolino, čc se dvignejo k zamahu proti visokim planotam Asiaga in Tonezze, proti Campomo-lomu in Costonu d'Arsiero, Ofenziva proti našim postojankam v Suganski dolini ima le preprečiti zvezo naših čet, onemogočiti razbremenilno ofenzivo. In v svojem prodiranju se opirajo na cel venec fortov. Lu-sernski in oni visoko gori na vezzenskem vrhu so skrajne točke avstrijskih črt na višinskem hrbtu doline Assa. Vezzeno v višini 2000 m je njihovo oko, ki ima pregled noter dol v Sugansko dolino, Treba ga je videti od tu doli, kako kraljuje močan in grozeč nad vsemi drugimi vrhovi, da se pojmi vsa njegova važnost. Mi se poganjamo proti njemu s svojimi udarci. UdrH smo vrzel v observatorij tam gori, toda Avstrijci so se zatekli na nasproti ležeče gorske rame v vzidane jamske postojanke in od ondi jih ni pregnati. V sredi te trd-njavske črte sc dviga kvišku fort Busa di Veric, sprednja straža doline Assa. In ob
kor da se včasih pregazi brozgo in postavi posameznih straž, ki stoje na deskah, položenih po nji.
Stražnik se silno začudi ob mojem prihodu. A ne morem reči, da bi me bil oaš vesel. Tu se namreč razloči vsak šum od postojanke do postojanke, tja preko in sem takisto. Mož položi prst na usta in nam razburjen namigne, naj se potajimo nizdolu. Častnik ga vpraša, kako se piše. ^Feder«, In od kod je. »Iz Lvova.« Jaz bi bila rada vedela, kako dolgo mora zdeti tu. »Eno uro,« pravi moj vodnik. »Dve,« popravi naglo stražnik. In nemirni, inteligentni obraz gospoda Fedra se nabere pri tem v tako smešno žalostno očitajoče gube, da moram navzlic vsemu prasniti v smeh.
Torej še smejati se ni nemogoče na Oslavju. Torej sem še živa in tudi še pri pameti menda in pri zavesti. Razum se mi obrača iznova k zemskim stvarem, hrib izgublja do mene svojo moč. Prav hvaležna sem gospodu Fedru.
Baš se hočemo oprezno zopet potisniti nazaj, da ne bi izdali moža, ki bi moral potem prebaviti najbrž kak šrapnelski strel, namenjen nam, ko prihrumi brez ozira na stražo na nas patrulja ter nas meni nič tebi nič aretuje. Poročnik stotnijskega poveljstva je čul, da se gresta častnik in neka dama izprehajat na Oslavje. Pomotoma ni dobil obvestila o mojem posetu, kar navadno vedno javijo pristojnim oddelkom. Moj spremljevalec je prišel komaj iz Galicije in moštvo ga ni poznalo. Da sc v tem kraju pokaže civilna oseba, je neza-siišanost, ki se je ljudem jasno čitala z
obrazov. Še nikoli takega, odkar traja vojna! Tu ne pomaga nobena listina, noben pečat, nobeno pojanilo. Ž njimi moramo, pa je.
Hlinila bi se, ako bi trdila, da mi je bilo prijazno pri srcu. Le obupni izraz na obrazu gospoda Fedra je bil malo smešen. Da je odveč vsako njegovo miganje ob tolikem šumu in nemiru, ki je nastal, to je sedaj spoznal. Udan v božjo voljo nas je spremljal njegov pogled, zakaj morali smo še oditi mu visoko nad glavo in se pokazati v vsi velikosti, ker druge poti ni bilo do poveljstva. Jarek, ki je vodil tja, je zasul včeraj sovražni strel in morali smo pred rojno črto. Čeprav škropi ilovica in voda do pasu, čut lepote se ne gane tu. Meni je naglo razumljivega marsikaj.
Tako vesel, kot bi moral biti kritik skrbnosti prednjih straž in čuječnosti inšpekcijskega častnika, mojemu tovarišu vendar ni bila prav nič všeč. Napisal je na posetnico nekaj besed in jih poslal strogemu poročniku. Seveda sva morala navzlic temu do bližnje straže; ta je odšla in ostala dva moža sta naju vzela v sredo. Bodalo na desni, bodalo na levi, Lahi pa petdeset korakov proč. Bes te plentaj, položaj res ni bil šaljiv.
Vendar sem, dočim sva morala čakati tako zavarovana, dobila še dosti naglo toliko poguma, da sem se ozrla krog in krog. Gledala sem rumeno zemljo, v kateri sem tičala in videla, da ni nobenega praznega koščka. Na majhnem polju, ki sem je mogla prezreti, sem naštela do sto različnih predmetov, dalje nisem štela. Seveda so vsi predmeti razbiti in polomljeni, neka-
teri mole iz površine. Zavitek z obvezami visi razvit prav do mojih nog, tako rumen kot hrib sam. Kos nogavice je iste barve in klobuk se ji prilega prav tako. Meni na levi leži zlomljena lopatica, nad menoj razbito puškino kopito, avstrijske in laške patronske torbe leže okrog. Tudi dve ročni granati, kos žične ovire, cunjc, kosi obleke.
Kot otrok sem pletla vzorčni povoj, vsakih deset vrst drug vzorec. Tak orjaški povoj je Oslavje, Dva metra globoko tiči predmet ob predmetu. Tudi noge in glave, glave in noge.
Mož se vrne. Prosti smo in smemo oditi. Na mestu gospoda Fedra ždi druga straža, Dalmatinec, ki se prav nič ne zmeni za nas. Da bi se čudil o našem prihodu, ali ne bi bilo delo odveč? Mož se tudi ne bi čudil, ako bi udarila granata. In ni eden onih, ki nc morejo prenašati mrliškega smradu.
Italijani ne napadajo več Oslavja. Zdi se, kakor bi jih odganjala groza. Le streljajo še sem in se zabavajo s tem, da pre-rnešavajo brozgo. Njihove granate namreč ne izkopavajo več jam, ker ni ničesar raz-streljivega več. Le mrliče, patronske torbe, razbita kopita in ostalo zbero v drugačne skupine. Tvorba novih skupin« se vrši na Oslavji dan na dan.
Na cerk\enem brdu, na najskrajnejšem grebenu, na poslednjem ostanku za-slule cerkve si odpočijemo nekoliko. Tu je malo bolj suho, zakaj nekaj kamenov granitnega cerkvenega obzidja se še drži na površju, da lahko sedemo nanje. Sem Lahi ne streljajo prav pogostojua, ker vedo, da
jc tu nevtralni pas med frontami, na katerem se ni lahko obdržati. Tako je ostalo gori še nekaj razvalin, katerih še ni pogoltnil hrib, kakor je pogoltnil vse ostalo, kar je imel na hrbtu.
Cvetoče, blaženo selo je stalo nekoč tu. Cerkev v čast božjo in gostilna v telesne potrebe.
Od tu se lahko pregleda pet italijanskih črt, ki jih jc zgradil bivši zaveznik, ki je prihrumel kot odrešitelj, pred še ne-odrešeno okolico. Tako se ukoplje rešitelj pred fronto, katero je nameraval prodreti.
In potem je treba dalje, ure in ure daleč po jarkih, jarkih in jarkih. Kritja ne dajejo nobenega več, vsak strel jih razruši dodobra. Izpoznati sc človek ne more, vsak dan drže jarki v drugo smer, zakaj izkopljejo jih skoro tako naglo, kot jih razrušijo streli. Povsod vidimo lahko uspehe granat, vse razkopljejo do dna in obrnejo s tal na vrh. Varovati sc jih ni mogoče, kogar zadene, zadene. In kdo vidi, kam je zadelo, sc veseli, da danes še ni zadelo vanj. Na mnogih krajih so poskušali zgraditi varnostnih zidov s tramovi, cementom in kamenjem; zaman, razpadli so. Karkoli bi človek rad napravil in zgradil, zastonj, hrib jc mrtev in ni za rabo.
Tega mrliča, ki jc oslavski grič, ne damo iz rok, vedno je trdno v naši posesti. Tako bode pisala zgodovina. A kdo bode pisal, kako je bilo mogoče, da se je obdržalo Oslavje?
Prišedši še-le nizdolu proti Pevmi, smo mogli v zaklone. Tu sem govorila z
vzglavju sc steguje kvišku od vrha do tal z žičnimi ovirami in strelskum jarkt obdani Basson, kakor prava pravcata bastija. Tn"dalje naprej se pomaljajo trdnjavske naprave Wiatza in Oberwiesa, Belvedera, Maltfo Cherla, Somma, Sommo Alta v skoraj neprekinjeni verigi - nepregledno število kolosov, kiklopski zid, la zabranjuje *aše prodiranje ter pospešuje avstrijski pohod v italijanskem ozemlju.	.. .
V divjeraztrgani skalni pokrajini teh (Sorskih vrhov, ki skušajo drug drugega premagati v strašni bojni tekmi med nebom in snegom se izgublja,o nikomur podobne rdeče-žolte oklopne glave gorskih velikanov v sopari oblakov in megle kakor pod čudotvornim pokrivalom premogoenih bajnih junakov. Strahoten je v teni velica-stvu gorskega sveta strašni zid visoko v ozračju ogenj bruhajočih topov m oklap-nih utrdb. In gigantski boj se nadaljuje ob dolgotrajnem pobobnevanju strelnih treskov dan za dnevom.
XXX Italijani in Jugoslovani.
»Frankfurter Zeitung« poroča 28. iz Lugana: Navzlic vsem Pasičevim naporom in izjavam v Petrogradu in Rimu še vedno obstoje stara italijansko-jugos ovanska nasprotja glede interesov. To dokazuje članek posl. Torreja v »Corriere della sera«, ki ne napada samo jugoslovanskih propa-gandistov v Petrogradu, Londonu in Parizu, ampak tudi angleške in francoske politike, ki podpirajo jugoslovansko propagando. Torre pravi, da ti ljudje niso spoznali italijanske pravice in zgodovine in pomena te vojne. Italija mora odločno pobijati prenapete jugoslovanske zaateve in razpoloženje, ki iz teh zahtev nastaja po Evropi glede razdelitve Adrije. Italija se ne more odpovedati svojim zahtevam, ki jih je vedno stavila proti Avstriji, v korist kake bodoče jugoslovanske države, niti ne more dovoliti, da bi se to vprašanje rešilo na podlagi gole statistike. — Vsi ti laski prepiri kažejo: kakor je Italija svoj čas trdovratno oboževala načelo narodnosti, tako ga sedaj dosledno proklinja in zatajuje. (Op. ur.)
Italija izdala 8736 milijonov lir.
Lugano, 30 maja. (K. u.) Profesor
Enaudi je izračunal na podlagi izkaza državnega ministrstva, da. so izdali pred koncem aprila 7.680 milijonov lir, zadnji mesec pr. okroglo 650 milijonov lir. Aprila so ostali dolžni 264 milijonov lir, v gotovini so pa izplačali 142 milijonov lir.
no tam je obstreljevalo istočasno sovražno topništvo odsek postojank, nakar je napadel sovražnik krit z močnim ognjem. Naš ogenj je ustavil napad. Na ostali bojni črti ogenj iopov in pehote in neznatni boji med poizvedovalnimi četami.
RUSKI NAPADI V BESARABIJI IN V VOLINIJI.
29. maja. Vojni poročevalci pišejo: Zdi se, da se ozirajo Rusi na vedno glasnejše zahteve laških in francoskih listov po pomoči in da poizkušajo s protinapadi izboljšati slab položaj zaveznikov. Rusi so poizkušali približati se naši bojni črti v Bes-arabiji. Poizkuse je zadušil ogenj naših topov. Tudi v Voliniji postajajo Rusi živahni. Zbrali so več čet proti armadi nadvojvode Jožefa Ferdinanda, vzidali so več topov, posebno težkih in so poizkušali vzeti na predpolju več opirališč za bodoče napade. Na uspeh sami ne upajo.
RUSIJA IZGUBILA V VOJSKI 17.000 ŽELEZNIŠKIH VOZ.
Solija. »Utro« poroča: Rusija je izgubila v dosedanji vojski nad 17.000 železniških voz, katerih ji ni mogoče nadomestiti.
VELIK POŽAR V PETROGRAJSKI PALAČI RUSKE ADMIRALITETE. Stockholm, 29. maja. V petrograjski palači ruske admiralitete je izbruhnil požar istočasno na glavnih stopnjicah, v arhivu in v sobi za telefon, Požar se je širil strašno hitro. Uradniki so bili grozno preplašeni, ker je uničil požar stopnjice. Petrograjski gasilci so prepozno prišli, ker je bil uničen telefon. Minister mornarice Gri-gorovič je le z veliko težavo ušel smrti. Skočil je iz tretjega nadstropja. Ministrov pomočnik, general Murajev, je močno ožgan. Škoda je velikanska; veliko raznih spisov je uničil požar. Navtični oddelek je popolnoma uničen, kakor tudi arhiv. Pravijo, da je iz maščevanja povzročil požar nek višji uradnik,
ZASEDANJE DUME IN RUSKEGA DRŽAVNEGA SVETA. Petrograd, 29, maja. (Kor. ur.) Duma in državni svet sta pričela zopet zborovati.
Dogodki u Balkonu.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO
Dunaj, 29. maja. Uradno poročajo: Močne ruske sile poizkušajo v zad-r«:ih dneh, da se približajo s strelnimi jarki in s podkopi naši besarabski bojni črti. Ogenj nsšib topov in metalcev min preprečuje vse delo sovražnika. Sicer nič novega,
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl, Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO,
Berlin, 29. maja Wolffov urad: Nič novega.
Vrhovno vojno vodstvo.
RUSKO URADNO POROČILO.
Petrograd, 27. maja. Južno od otoka Dalen je obstreljeval sovražnik naše postojanke z bombami in z metalci min. Rav-
Spopadi ob reki Vardar.
Lugano. »Secolo« iz Soluna: Po primeroma mirnih zadnjih dneh se je zopet razvilo več spopadov na desnem bregu reke Vardar, a večjih podjetij še ni pričakovati.
Grška in boji v dolini Strumice.
Lugano, 29. maja. »Secolo« poroča, da oficielni krogi povelje garniziji utrdbe Rupel, da naj z ozirom na nemško in bolgarsko zahtevo izpraznijo, opravičujejo v tem smislu, da bi vlada drugače kršila nevtralnost. Grška mora Nemcen in Bolgarom priznati prav tiste koncesije, kakor Angležem in Francozom.
XXX
Bosanska kriza.
Z ozirom na Greyev govor izraža dunajski napoluradni »Fremdenblatt« prepričanje, da bi Grey nikdar ne dovolil, da se irsko vprašanje rešuje na kaki konferenci. Za monarhijo bi bil pravi samoumor, če bi se uklonila sklepom konference, v kateri bi Rusija, ki je stala zadaj in hujskala Srbijo, in Anglija, prijateljica in zaščitnica Rusije, odločevali kako daleč da sme iti
Avstrija, ne da bi kršila srbsko suverenost in neodvisnot. Kdor je monarhiji pustil samo izbiro med odpovedjo in vojno, ta je bil njen pravi sovražnik in pravi povzročitelj svetovne vojne, Grey na balkanski konferenci ni bil nepristranski, ampak se je ententa pri tej priliki pokazala v tesno sklenjeni vrsti. Povsod bo imelo zadnjo besedo orožje in s takim umevanjem položaja smo mi lahko zadovoljni.
Pasifovo potovanje.
Kakor poročajo listi, se je srbski ministrski predsednik Pasič vrnil v Solun zelo nezadovoljen z uspehi svojega potovanja. V vseh glavnih mestih štirisporazuma je žel le pomilovanje. V Petrogradu je obljubil zunanji minister Sazonov, da bo Rusija zastavila ves svoj vpliv, da dobi Srbija svoje stare meje, to se pravi meje, katere je imela pred balkansko vojsko, in v najboljšem slučaju še košček Bosne in Hercegovine. Rusija hoče vse storiti, da prepreči, da bi se preostalih 100.000 srbskih vojakov podalo zopet v ogenj in tako žrtvovalo zadnje može Srbije. Sazonov je pa izjavil, da bo v tem oziru naletel na hud odpor pri Francozih in Angležih, ker hočejo preostale srbske čete za vsako ceno pora-siti za stvar štirisporazuma. V Italiji je Pasič dosegel, da sta Salandra in Barzilaj priznala Srbom pravico do pristanišča ob Adriji.
Kruh v Srbiji
»Belgrajske novine« poročajo, da je belgrajsko okrajno poveljstvo dalo popisati in pod zaporo vse mlevske izdelke in žito. Odraščen človek dobi na mesec 9 kg moke ali 12 kg kruha, otroci 4 in pol ali 6 kg.
XXX
Novo ententino nasilstvo proti Grški, Atene, 29. maja. »Nea Himera« poroča; Angleško brodovje je priplulo pred pristanišče Nauplia in je obstreljevalo ter zažgalo tamošnje velike zaloge petroleja.
Nauplia leži ob Argolskem zalivu na vzhodnem obrežju Grške in je eno najvažnejših grških pristanišč. Šteje okoli 10.000 prebivalcev. Na gradu, ki obvladuje mesto, je danes državna kaznilnica.
XXX Požar blizu gradu rumunskega kralja Bukarešt, 29. maja. (Kor. ur.) Opol noči je izbruhnil požar blizu kraljevega gradu Hotročeni v tvornici patronov, ki je povzročil več eksplozij. Kralj je osebno vodil gašenje; požar so pogasili čez dve uri. Velike škode ni; ena oseba je lahko ranjena.
Rumunija in osrednji sili. Bukarešt, 29. maja. Take Jonescuje-vo glasilo pravi, da položaj v Rumuniji danes lahko velja kot pojasnjen. List pravi: Bratianu, ki se je dalj časa pogajal z en
tento, se zdaj obrača k osrednjima silama. Če pa je vedel, da se bo njegova politika tako končala, zakaj pa je dal kopati strelske jarke in zakaj je porabil stotine milijonov, da je imel armado v vojnem stanja
Nova balkanska zveza.
Soiija, 29. maja. »Utro« piše, da je vojaški spor med Bolgarijo, Rumunijo in Grško izključen. Po poročilih iz poučenega vira ni neupravičeno upanje, da si nevtralni sosedi Bolgarije želita s pomočjo osrednjih sil uresničiti svoje narodne ideje.
Boli oo zahodu.
NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 29. maja. Wolffov urad: Sovražne monitorje, ki so se približali obrežju, je prepodil ogenj naših topov.
Nemški letalci so metali uspešno bombe na letališče pri Fournes.
Topniški boj traja z nezmanjšano lju* tostjo dalje na obeh bregovih Moze. Brez truda smo odbili dva slaba irancoska napada na vas Cumieres.
Vrhovno vojno vodstvo.
Francosko uradno poročilo, Pariz, 27. maja ob 3. popoldne. Francozi so napadli ponoči na 26. t. m. na levem bregu Moze postojanke Cumičres vzhodno od vasi, vdrli so po trdovratnem boju v vzhodni del vasi in so vzeli več nemških jarkov severnozahodno od tam. Ljut proti-nad Nemcev jih ni pregnal. Vzhodno od višine 304 so Francozi ponoči z ročnimi granatami nekoliko napredovali.
Na desnem bregu Moze je bil popolnoma odbit drugi napad Nemcev, ki so ga izvedli 26. t. m. ob 6. zvečer na sosedne jarke utrdbe Douaumont. V Champagni so zelo delovali topovi na obeh straneh v odsekih Villesur Tourbe, Tahure in Navarin. Nemci so napadli približno ob 6. zvečer naše postojanke zahodno od ceste v Navarin in so se ustalili v nekaterih malih delih naše najsprednejše črte, naši protinapadi so jih pa popolnoma pregnali iz njih. Na levem bregu Moze boj s topovi, z orožjem bojev v jarkih v gozdu Avocourt in v odseku višine 304. Južnozanodno od Mrtvega moža smo zavzeli nekaj kosov jarka in smo ujeli do 50 sovražnikov. Število ujetnikov med našim napadom na Cumieres se je povišalo na približno 100 mož. Zaplenili, smo tudi dve strojni puški. Na desnem brfcgu traja dalje ljuto obstreljevanje pri Haiidro-mont-Douaumont. V gozdu severozahodno od sela Thiaumont smo podnevi znatnp napredovali. Na Woevre obstreljevanj^ n^ obeh straneh v odseku ob vznožju višin ob Mozi.
28. maja ob 3. popoldne. V Argonih smo zasedli na višini 285 (Haute Chevau-chee) južni rob treh udrtin, ki so nastale po razstrelbi nemških podkopov. Na levem
K bojem za višino 304 in »Mrtvi mož«
ljudmi, vpraševala po takih, ki so se borih
v januarju pri zopetni osvojitvi. Prav veliko jih je bilo, ki so že pet mesecev bili tam, med mrliči na mrtvem hribu.
Oslavje so bili vzeli, kar je splošno znano, meseca novembra Italijani. Vsak uspeh, takisto oslavski, so razbobnah, kar se je dalo. Dne 24. januarja so Oslavje izgubili zopet. Tedaj seveda niso zagnali toliko hrupa. A tudi pri nas se ni dosti pisalo in govorilo o tem. Čisto priprosto smo »zopet vzeli« cerkveno brdo in v Avstro-Ogrski in Nemčiji je bila to stvar, umevna sama po sebi. Jaz pa, ki stojim tu, ne morem razumeti in se vprašujem vedno zopet, kako je bilo to mogoče. Sredi med sovražnikom, v njegovem obličju in pred njegovimi ognjenimi žreli. Kako?
Rada bi izvedela od ljudi, stavim natančna vprašanja, rada bi čula posameznosti, malenkosti, kako se je vršilo, A ne znajo pripovedovati, čeprav bi radi.
Škoda!	....
Lažje je seveda, da lahko s prstom pokaže na okolico. »Tu smo stali mi, tam Lahi.« — Tu — je nizek griček proti mestu, tam — je cerkveno brdo samo. Vmes je ozka, soteski podobna dolinica, tudi ta je vsa razstreljena. Pobočje, obrnjeno vanjo, jc bilo močno utrjeno. Takrat je bil hrib šc živ in jc nosil odre in žične ovire. In preko njih so navalili naši. Kako je bilo?
Vidim, kako bi mi mož ustregel rad.
»Ob petih smo torej odšli, ob šestih
smo bili tam.«
Nadporočnik, ki je poveljeval tu, je izpopolnil opis nekoliko. Predvsem ie bila
velikanska priprava na naval po topništvu, ki je od 3. do 5. iz 108 topov izstrelilo 30.000 strelov na greben. V tem se je zno-čilo in prišel je ukaz, naj naskočimo.
»Doli v soteski,« je povzel sedaj mož, vesel da je našel nit k pripovedovanju, smo že srečali polentarje. Po dvajset, trideset, da, do šestedest jih je bilo skupaj. Kakor prismojeni so bili, jokali in plesali so od veselja, da so bili pri nas. A mi dalje. Kupi mrličev so ležali tam. A mi dalje. Kar smo dosegli živega, smo pobili. Oni pa nas,«
»In ob šestih smo bili tam,« ponovi prvi pripovedovalec,
»In potem?«
»Potem smo se vrnili.«
Nisem razumela in obrnila sem se k častniku, ki naj bi pojasnil zopet.
»Drugega ne vem,« je pristavil mož. »Drugo jutro so me poslali proč. Ranjen sem bil. Vsi smo bili ranjeni.«
Na kapi sem opazila tri rdeče pasiče, ki so pomenili, da je bil mož ranjen trikrat in se trikrat zopet vrnil v službo.
Nadporočnik je potrdil, da po šesti uri zvečer res ni bilo človeka več na Oslavju, Živega namreč — zakaj Lahi so bili vsi mrtvi ali ujeti, naši so zajeli 1150 mož in 53 častnikov — in 1000 mrličev je ležalo tam, med njimi 300 naših. In na te sc je usul laški bobneči ogenj, kot ga ni še čul živ krst. Nihče ni prenesel tega, kdor je poskusil, ni bil dolgo živ.
Dva dni so obstreljevali Lahi grič, a na protinapad si niso upali. Tedaj so napredovali naši zopet, saperji pryu
Saperji, prvi vedno in povsod! Kadar ugledam njihove znake, se mi stori milo. Nikoli več ne bom srečala saperja, da ne bi se domislila Oslavja.
Ob prvem napadu so zasuli saperji sovražne jarke, ki jih je razstrelilo naše topništvo, Pri drugem napadu so vzeli seboj vreče s peskom in šli preko cerkvenega brda tja na sovražno pobočje. Hrib je bil tedaj že mrtev in hoditi se ni moglo več po njem. Tako so se drsali, pogrezali, co-potali dalje, padali v jame, vse v temi, ki so jo razsvetljevale le sovražne žarnice. Na oni plati ni bilo ničesar: nobenega kritja, nobenega jarka, nobene žice. Le luknje, jame in mrliči. Vsak je imel pred seboj dve vreči in tako so se ukopali saperji. Na sovražni plati, v bobnečem ognju.
In potem so prišli za njimi ostali, tik za pehoto telefon. In potem so obdržali Oslavje.
Nekaj mož je bilo, ki so mi pripovedovali le-to, rabeči mnogo manj besed kakor jaz. Eden je menil »tu,« drugi »tam,« in ostalo so mi pokazali s prstom.
Meni so prišle solze v oči in čudili so sc. Kaj pa jc to takega? Saj so že pet mesecev tu in izvršili so dolžnost, so menili,
drugega nič.
Ne moremo dalje, sovražnik strelja. Lahi vidijo vse naše gibanje, njihovi topovi stoje tako blizu, da se razloči odprtine njihovih stališč lahko s prostim očesom, naslika lahko njihove vreče. A streljajo tako po redu, da se iahko počaka in v presledkih poteče preko ozke dolinice. Streljajo baš na pokopališče
Le košček pokopališča moramo preteči v naglici. Od tam dalje izvolimo daljšo pot v Pevmo, ki je varneja: »Varneja« glede naše usode, usoda oslavskega griča je gotova povsem. Italijani ni ne poskušajo več, varujejo se, da bi ga napadali, boje se ga; mrtveca se ne napada več.
Spodaj pa cveto rože, rože, jezero rož. Gorica in okolica deliti v rožnem cvetu, se koplje v rožnem vonju. Sredi rož sem srečala stotnika, s katerim sem bila na Podgori.
»Z Oslavja prihajate?« Obraz se mU je zmračil. Razumela sem ga in čitala njegove misli, ki so bile moje. A dal jim je tudi duška: »Ali bodete našli Oslavju primernih besed? Težkih, spominskih, a pri-prostih besed, ki so vredne Oslavja? Ali jih bodete našli?«
Ne, nisem jih našla. Ne pridejo mi na um, besede, ki bi bile vredne Oslavja. Ali jih je sploh? Morda jih najde kdo drug za menoj, za trideset, petdeset let, ko bodo tudi na Oslavju cvetele zopet rože.
Kdo drug utegne morda s pomočjo teh zapiskov, zapisanih med ognjem, pretresti dušo potomcem s pesmijo o Oslavju. A ker s svojimi besedami nc zmorem, da bi popisala Oslavje, vzamem na pomoč one, ki mi jih je povedal mož, ki je sam pomagal osvojiti cerkveno brdo. Sedaj se mi ne zde več tako prazne in okorne.
Ob petih smo odšli, ob šestih smo bili tam.«
Priprostcjših, skromnejših in vznese nejših besed ni za Oslavje, mrtvi hrib.
Alice Schalek v »N, Fr. Pr.»
Str. 4.N
SLOVENEC, 3ne 3®. mafa 191«.
bregu Moze precej živahno streljanje s topovi iz pokrajine vzhodno od Mrtvega moža.
Na desnem bregu Moze in na planoti NVoevre boj s topovi z odmori. V Alzaciji smo zadržali dva poizkušena napada severozahodno od Wattweilerja in severozahodno od Altkircha z ognjem, ki je zabranil, da sovražnik ni prodrl. Na ostali bojni črti običajen ogenj s topovi.
Ob 11. uri ponoči. V Champagne je ogenj našega topništva povzročil razstrelilo skladišča streliva pri Ville-sur-Tourbe, Ljuto obstreljevanje v celi okolici Mrtvega moža na levem bregu Moze kakor tudi v odseku zahodno od sela Thiaumont na desnem. bregu Moze. Pehota podnevi ni nikjer nastopala. Na ostalem bojišču od č ~ s a do časa streljanje s topovi.
Belgijsko poročilo.
Boj s topovi brez velike ljuiosti na raznih točkah bojne črte.
Angležem primanjkuje težkih topov in strojnih pušk.
London. (K. u.) Lloyd George dela na to, da bi se odpovedali delavci binkoštnim počitnicam. Rekel je, da so zelo slabo učinkovale velikonočne počitnice. Ne gre zgolj za streljivo, marveč za topove, posebno za težke, ki jih nujno zahtevajo, Manjka tudi več sto strojnih pušk.
Angleški državni zbor odgoden.
London, 29. maja. (Kor. ur.) Državni zbor je odgoden do 30. junija.
Anglež: prestavili binkošti na konec meseca julija.
London, 29. maja. (K. u.) Na današnjem posvetu voditeljev municijskih delavcev se je sklenilo, naj se premeste binkošti na konec meseca julija.
Turčija v vojski.
Rii^ko prodiranje proti Bagdadu ustavljeno.
Curih, 29. maja. Ruska vojna poročila priznavajo, da se Rusi pred turškim proti-gibanjem umikajo. Ruska nevarnost za Bagdad in Mosul je odstranjena.
Kje je mir?
'^ilsonov mirovni program.
Wasfeington, 28. maja. (K. u.) Reuter poroča: Včeraj je predsednik Wilson mirovni ligi govoril. Rekel je med drugim:
"Vzroki evropske vojske v tem trenutku niso bistveni. Veliki svetovni narodi morajo priti do dogovora o temeljih njihovih skupnih interesov. Prvič ima vsak narod pravico, da si voli svojo lastno suverenost; drugič imajo tudi majhne države prav tako pravico kakor velike države, da se spoštuje njihova suverenost in nedotakljivost, in tretjič ima svet pravico zahtevati, da je rešen vsakega motenja miru, ki izvira iz napada. Združene države so pripravljene pristopiti vsaki zvezi narodov, ki bi se ustanovila za uresničenje in bram-bo teh ciljev.
Pravo in lastnina Združenih držav sta v tej vojski zelo trpela, in čim dlje bo trajala vojska, tem bolj bodo udarjene. Zato bodi vojske konec. Kakor hitro bi bila končana, bi Združene države imele prav tak interes kakor vojujoči, da bo mir trajen. Če imajo Združene države sploh kako predpravico staviti kak predlog in med vojujočimi nasvetovati mirno gibanje, tedaj je gotov, da si ameriško ljudstvo od svoje vlade želi teh vodilnih načel: 1, Spor med vojujočimi naj se poravna. Kar se tiče ameriških interesov, Amerika zase ne zahteva nič bistvenega, ker pri tem sporu sploh ni stranka. 2. Splošna zveza narodov, da z vso varnostjo ohranijo svetovne prekomorske ceste za skupno neovirano rabo in da preprečijo, da se zopet ne začne vojska, ki bi bila proti pogodbam in katere vzroki ne bi bili popolnoma podvrženi presoji sveta. To je dejansko poroštvo za teritorijalno nedotakljivost in politično neodvisnost.
Ameriški protest Angliji.
Newyork, 29. maja. (K. u.) Ameriška nota glede na nastop Anglije in Francije v zadevah pošte obsega med drugim: Celo v sedanji vojski se je izogibal sovražnik, Nemčija, kar potrjuje spomenica Anglije in Francije, da bi nadlegoval nevtralno pošto celo na krovu vojskujočih se parnikov. To se je posebno pokazalo v slučaju, ko je zarubila parnik »Florida« pomožna križarka Princ Eitel Friedrich««.
Rotterdam, 27. maja. (Kor. ur.) »Times« poročajo, da izjavlja ameriška nota, da Nemčija v tej vojni ni zasegala pošte, tudi ne na ladjah voiujočih se sil.
Kolin, 28. maja. (Kor. ur.) > Kolnische /Ig.- poroča iz Washingtona: Po zanesljivih vesteh ie ameriška nota zelo odločnih besed. Ni še gotovo, ali se odpošlje posebna nota giede blokade Rdečega križa, to-dr pričakujejo take note, ker dežela zahteva odločnega nastopa proti angleški nasilnosti in pošteno nevtralnost.
Nastop proti Angležem v ameriški posla-niški zbornici. New York, 29. maja. (Kor. ur.) V po-slaniški zbornici je vložil Tange resolucijo, ki predlaga, naj se pooblasti predsednik, da se pošilja pošta v in iz nevtralnih pristanišč po državnem tajniku z vojnimi ladjami Združenih držav. Vsako vmešavanje v poštne zadeve naj se kaznuje z vso močjo vojne mornarice Združenih držav.
Poletje, jesen in mir. Geni, 29. maja. Na Clemenceaujevo vprašanje jc Briand v senatovem vojnem odseku povedal, da se pariška konferenca snide komaj koncem junija in se bo pečala z vprašanjem, ali bo do takrat doseženi vojaški položaj zrel za začetek mirovnih razgovorov.
Berlin, 29. maja. Oficiozni »Lokalan-zeiger« piše o mirovnem vprašanju: Ni dvoma, da. mislijo naši nasprotniki pustiti miniti poletje 1916, ker žive v napačnem prepričanju, da se Nemčija pred novo žetvijo zgrudi vsled pomanjkanja živil. Šele ko bodo spoznali to prevaro, tedaj najhitreje to jesen se bo sovražnik vprašal, ali se more na podlagi doseženega vojaškega položaja skleniti mir.
Mirovno posojilo na Francoskem.
Genf. »Temps« in drugi vladni listi na povedujejo novo, veliko francosko posojilo, ki bo zadnie in se bo imenovalo mirovno posojilo.
Ovire miru.
Bern, 29. maja. (Kor. urad.) »Berner Tagblatt« izvaja o Greyevi zahtevi, naj bi priznali osrednji velesili, ki sta na vseh točkah prodrli zmagovito v sovražno deželo, da sta poraženi: Res, za to, da se kaj takega zahteva, je potrebna nesramnost prav posebne vrste, Velika ovira miru je tudi, da je Grey tak Anglež, da razen angleščine ne razume nobenega drugega evropskega jezika in je zato navezan na tisto sliko o sovražniku, ki mu jo naslikajo njegovi neodgovorni podrejeni mu uradniki. Neumljivo je, ker se upajo poznavalci uradne Anglije in Francije, ne da bi trenili z očesom, govoriti, češ Nemčija ugasuje, le potrpeti se mora še nekaj časa in dosegel se bo veliki smoter. Edina temna točka, namreč vprašanje prehrane, ne bo nikdar tako močna, da bi mogla vplivati na uspeh vojske.
Zemljevid Evrope — zemljevid sveta.
London, 27. maja. (Kor. ur.) »West-minster Gazette« piše: Nemška zahteva, da vojaška dejstva govorijo nji v korist, je absurdna. Če Nemčija s svojo, armado iz-preminja zemljevid Evrope, pa so zavezniki s svojimi mornaricami in armadami na novo načrtali zemljevid sveta. Mi lahko vz-držimo blokado, zastavimo nemško preko-morsko trgovino, obdržimo nemško posest in to za vse za manjšo ceno, kakor pa Nemčija za ohranitev Belgije in severne Francije. Mi si ne moremo misliti boljšega nauka za zdivjani militarizem, kakor je spoznanje, da vse njegove osvojevalne in roparske načrte prepreči faktor pomorskega gospodstva, katerega je militarizem prezrl, in da jih izpremeni v poraz. Pa mornarica doseže še nekaj več: Da nam časa, da pripravimo novih sil, ki bodo uničile prehodno zmagovito armado. Paziti moramo, da bomo to prednost izkoristili.
K. IU
Razoa poročila.
Tisza o izstradanju.
Budimpešta, 29. maja. Grof Tisza je odgovoril neki korporaciji, da se vlada resno bavi, da odloči najvišje cene za živila, ne sicer, ker si od te odredbe dosti obeta, ampak v pomirjenje ljudstva, da se vse stori za zagotovitev življenjske preskrbe. Mi smo sedaj oblegana trdnjava in stojimo pred dejstvom brez primere, da hočejo naši sovražniki izstradati 150 milijonov mož, žena in otrok. Ta zločinski namen pa bo sramotno končal. Najbolj grozno je že za nami. V teku leta bomo imeli najbolj bogato letino. Pač nam morejo naši sovražniki povzročiti trpljenje, toda preskrbe nam ne morejo onemogočiti. Grof Tisza zna rabiti lepe in velike besede. Pričakujemo, ali bodo na Ogrskem res priznali, da je cela monarhija glede živil oblegana trdnjava. Na besede naj pride dejanje.
Angleži v naši državi.
Dunaj. Oblasti so preklicale od novembra 1914 obstoječo prepoved, da angleški državljani, živeči v Avstriji, ne smejo pohajati javnih lokalov in da morajo biti ob 8. zvečer doma.
Nemčija in živila.
Berlin, 29. maja. (Kor. ur.) V proračunskem odseku jc predsednik urada za prehrano Batocki izjavil, da si nikakor ne prikriva resnosti položaja in obstoječih težav, vendar je zdrav optimist. Posebno bo podpiral prehranjevanje v velikih množicah. Zaloge bo dal popisati tudi po posameznih hišah.
izpred izjemnega sodiSča.
Vse trpke preizkušnje ga niso predru gačile, France Kotnik, 34 let stari delavec, pristojen v Cerklje, brez stalnega bivališč^ je delomržnež, pijanec in tat, ki je bil vsega skupaj 29 krat zaradi raznih dejanj, med drugimi 10 krat zaradi goljufije, 13 krat zaradi tatvine predkaznovan; končno je bil zaradi tatvine iz navade od tukajšnjega porotnega sodišča na 2 leti težke ječe obsojen, potem se je pa oddal v tukajšnjo prisilno delavnico. Januarja meseca 1915 izpuščen je moral takoj k vojakom, kjer je bil v karpatskih bojih na glavi in nogi težko ranjen. Ko je ozdravil je nastopil zopet vojaško službo, kjer je moral zaradi pijanosti izven službe in drugih pregreškov skoraj nepretrgano sedeti v zaporu, končno so ga superarbitrirali. Vrnivši se domov, beračil je od hiše do hiše, priberačeni denar pa na žganju zapil. Letos koncem februarja je pa vstopil pri posestniku Jerneju Vodetu na Skaručni v službo kjer se je s početka dobro obnašal, ko je pa prišel do denarja, začel je zopet popivati, ter se proti gospodarju nedostojno vedel, nakar ga je ta odslovil iz službe. Od tu naprej je Kotnik krenil zopet na staro grešno pot. Še tisti dan je izvršil drzno tatvino; prišel je namreč popoldne k Frančiški Kosec, posestnici v Polju, ter jo prosil, naj gre z njim na njen skedenj mu pomagat na hrbet naložiti vrečo repe, katero je dobil pri sosedu. Drage volje je to Kosec storila, ne da bi vedela, da je pomagala tatu dva mernika njene repe odnesti, vredne 5 K. Seveda je Kotnik kmalu repo v denar spravil, še isti večer je šel k posestnici Marijani Hubad v Povodje ter v njeni odsotnosti njeni hčeri sporočil, češ, da ga pošlje njegov gospodar Vode in prosi, naj mu posodi dva mernika krompirja, katerega bo v 14 dneh vrnil. Nič slabega sluteč, izročila mu je 48 kg krompirja, katerega je Kotnik takoj prodal, denar pa zapil. Drugi dan je enaki manever poizkusil pri nekem posestniku v Zg. Gameljnah in pri drugem v Pevodjah, češ, da ga pošlje Vode po 1 mernik oziroma pol mernika prosa za seme, katerega pa zaradi sum-Ijivosti ni dobil. Sedaj pa je Kotnik poizkusil svojo srečo zopet s tatvino. Prišel je namreč tisti večer v hlev posestnice Marije Ovčak v Povodjah in prosil, naj se ga pusti v hlevu odpočiti. Hlapec mu je to dovolil, a je po svojem odhodu hlev od zunaj zapahnil. Ko se je pa čez pol ure vrnil, je našel hlev odprt, a o obdolžencu ni bilo ne duha, ne sluha, obenem je pa z njim izginilo 210 K vredno tele, katerega je gnal v Šmartno in ga skušal neki gostilni-čarki prodati, kar se mu pa ni posrečilo. Od tod je gnal tele proti černučam, a tu so ga orožniki dohiteli in ga aretovali. Obdolženec trdi, da je bil tedaj do nezavesti pijan in vsled na glavi zadobljene rane tako zmešan, da ni vedel, kaj da dela. Da temu ni tako, so izpovedale priče, da je moral, ker so bila vrata hleva od zunaj zapahnjena, iskati drug izhod, ter da je psa, ki je pred hlevom stražil, z neko trdo rečjo tako po glavi udaril, da ni mogel dati glasu od sebe. Tudi se je pri prodaji teleta tako obnašal, da je vsak dvom izključen, da bi on to storil v duševni zmedenosti. Zdravniška izvedenca sta prišla do sklepa, da je obdolženec sicer psihično manj vreden alkoholik, da pa o tem ne more biti govora, da bi se ne zavedal dejanj, katerih se ga dolži. Sodišče ga je krivim spoznalo in ga na 5 let težke ječe obsodilo.
Književnost
Naročajte „Slovenca" S
Občno vzgojeslovje z dušesiovnim uvodom. Sestavil Viktor Beže k. B. Občno vzgojeslovje. Drugi snopič. V Ljubljani 1916. Založba »Slovenske Šolske Matice«. Ta drugi snopič zaključuje Občno vzgojeslovje. O šolski vzgoji nam podaje še: Petje v službi umetniške dobe. — Čitanje — vzgojno sredstvo. — O šoli-delavnici. — Šola in dom. V zadnjih šestih paragrafih opisuje gospod ravnatelj, koliko se je zlasti v novejšem času zasnovalo in storilo v šoli in izven šole v prid zanemarjene ali pa duševno in telesno za navadno vzgojo nezmožne mladine pod zaglavjem: Varstvena in skrbstvena vzgoja, obširno razpravljajoč: o vzgoji gluhonemcev, o govornih hibah in njih lečenju, o vzgoji slepcev, o vzgoji slaboumnikov, o vzgoji zanemarjen-cev in o otroškem varstvu in mladinskem skrbstvu.
Šolskemu petju sc po pravici pripisuje velika vzgojilna moč, ker s petjem, če se prav goji, se posebno blaži mlado srce. Otroci imajo posebno veselje za petje, in kar se nauče v šoli, ne ostane med šolskimi stenami, marveč radostno in z nekim ponosom ponavljajo tudi doma, in tako se š,ri. IeP° Pelje med narodom. Šola brez petja je pač žalostna šola. Avtor še posebno priporoča gojitev cerkvenega petja, in to po vsej pravici, ker zahteva že šolski zakon, pa ker je znano, kako zelo rad prepeva naš narod nabožne pesmi. Naj se mu ohrani to plemenito veselje!
Ko govori o čitanju, nasvetuje, kako naj se uporablja čitanka, da bo imelo tudi mlado srce kaj koristi, kako naj se uravnava šolska knjižnica, in kako naj učitelj tudi zunajmed narodom vzbuja veselje za čitanje dobrih knjig.
Za zadnji oddelek — varstvena in skrbstvena vzgoja — jc avtor jako pridno zbiral tozadevno gradivo, zlasti o I. avstrijskem shodu za otroško varstvo leta 1907. Pogrešamo pa natančnejšega poročila o delovanju »Patro-nata« pri Vincencijevi družbi.
Dobrodošel bo marsikomu pridejani slovarček bolj nenavadnih in manj znanih besedi.
Pohvalno moramo še omeniti, da je ta snopič dostojno pisan, povdarja tudi verski moment pri vzgoji (nepotrebna se nam zdi opazka str. 262: »In prav gojitev glasbene umetnosti je bila kakor žarek svetlega solnca mračni srednjeveški šoli, v kateri je sicer neusmiljeno gospodarila palica«. Tudi se nam zdi nekoliko pretirana trditev na str. 271, da je šele zdaj prodrl nazor, da delati mora vsakdo, dočim so prejšnji vekovi smatrali manj ali več delo kot potrebno z 1 o itd. Krščanski nazor o delu je pač vedno isti: Bog je Adamu napovedal že v raju trdo delo in naš Gospod Jezus Kristus sam ga je posvetil v delavnici sv. Jožefa.)
Konjerejcem. V založbi c. kr, kmetijske družbe kranjske je izšla kot XV. zvezek kmetijske knjižnice knjiga »Soseda Razumnika konjereja«, katero je po dr. Steuertu iz nemščine preložil in za naše razmere priredil družbeni adjunkt A. Jamnik. Knjiga je pisana v obliki pogovorov Razumnika s svojimi sosedi. Obsega 167 strani in 77 velezanimivih podob. Vsebina je zelo bogata in poučna. Prav zanimivo je pisano o podedovanju, o raznih boleznih ter razvadah konj in kako jih je zdraviti, oziroma napake odpraviti, o ravnanju s plemenskimi kobilami, dalje o težavah pri porodih, o negovanju kobil in žrebet ob porodu, o krmljenju, vpreganju, podkovanju, o momentih, na katere je paziti pri nakupu živali itd. V knjigi se nahaja vse, kar bi utegnilo zanimati naše konjerejce. Več teh se je izrazilo, da jim
j6 L3 j 'iga Prav dobro Podučilo in jako dobrodošlo razvedrilo. Po vojni se bo treba dobro oprijeti umne konjereje ter bo v ta namen knjiga vsakemu konjerejcu jako dobro služila. Obenem je ista lepo darilo m prijetno čtivo za naše kmečke sinove, ki se nahajajo ranjeni po bolnišnicah m rekonvalescentnih domovih. Za ude c. kr. kmetijske družbe kranjske stane knjiga s poštnino vred 1 K, za neude in v knjigo-trštvu pa 1 K 20 vin. brez poštnine. Naroča se pri c. kr. kmetijski družbi kranjsk! v Ljubljani, Turjaški trg 3.
Dnevne novice.
O + Odlikovanje generalnega guvernerja
. 7®' Vel,kl voiv°da Mecklenburg-Schwe-rinski je podelil generalnemu guvernerju Srbije podmaršalu grofu Salis-Seewisu me-klenburško-šverinski križ 2. vrste za vojne zasluge.
, + Okovana generala. Cesar je podelil Leopoldov red I. vrste z vojno dekoracijo fml. Alfredu Krauss, generalštabne-mu načelniku neke zmagovite vojne skupine v priznanje odličnih zaslug red železne krone I. vrste z vojno dekoracijo generalu pehote Ivanu vitezu pl. Henriquez v priznanje uspešnega vodstva nekega zbora pred sovražnikom.
+ Zvonovi v vojne namene. Dunajski listi javljajo: Nižjeavstrijsko namestništvo je naznanilo knezonadškofijskemu ordina-njatu z dopisom, ki se objavi v dunajskem škofijskem listu, da so seznami zvonov v toliko dovršeni, da se vzamejo zvonovi lahko v najkrajšem času. Formalna rekvi-zicija cerkvenih zvonov se ne izvede, zvonove bodo namreč odkupili proti plačilu potom dogovora. Vojaško poveljstvo poveri prevzetje zvonov kakemu častniku, kakemu črnovojniškemu inženirju ali pa vojaškim uradnikom. Ko se prevzamejo zvonovi, se mora sestaviti zapisnik, obsegajoč kraj in ime cerkve, število prevze-tih zvonov, njih težo, odkupno ceno po enotni ceni 4 krone za kilogram, dalje vojaško oblast, ki nakaže župnemu uradu odškodnino; odpeljavo zvonov odredi vojaško poveljstvo. Centralna komisija za vzdrževanje spomenikov zavzema stališče, da so izključeni od oddaje pred letom 1800 uliti zvonovi. V celoti ostane vsaki cerkvi tretjina cele teže zvonov, dve tretjini se odstopita. Pri zvonovih, ki ostanejo cerkvam, se bo gledalo na to, da nesprejeti zvonovi ostanejo uglašeni.
— Profesor Leopold Koprivšek f. \
Mariboru je umrl dne 28. maja t. 1. po kratki in mučni bolezni g. Leopold Kopriv š e k , c. kr. gimnazijski profesor v p. Blagi pokojnik je bil zaveden Slovenec in izredno dobrega srca. Služboval je najprej kot suplent v Mariboru, potem pa celih 27 let na gimnaziji v Rudolfovem, odkoder se je preselil v pokoj v Maribor. Dosegel je visoko starost 77 let. Naj v miru polival
—	Posredovalnice ?.a delo po vojni so
rborovalc na Dunaju, Splošno se je poudarjalo, da r,e mora obče koristne posredovalnico takoj brez odloga izpopolniti. Izkazi za delo bodo po vojni vsled demobi-lizacije imeli posebno važnost in obsežno delo. Čimprej bo treba poslati domov podjetnike, da lahko pripravijo svoje obrate za takojšnji sprejem delavcev.
—	Odbor Rdcčej-a križa za oskrbo-vanje vojnih ujetnikov, na Dunaju I., Bvand-statte 9, je pred nekaj tedni objavil v časopisih pojasnilo o posojilih Pomožnega društva za nemške in avslroogrske vojne ujetnike v Sibiriji (Tientsin). Ne glede na to prihajajo odboru ne le od zasebnikov, ampak tudi od podružnic Rdečega križa šc vedno vprašanja, ali ni imenovano pomožno društvo sleparsko. Da se odstrani vsak dvom v tem oziru, si usoja zvezno vodstvo na željo oskrbovalnega odbora objaviti tole: »Mnogoštevilni vojni ujetniki v Sibiriji so prejeli od pomožnega društva za nemške in avstroogrske vojne ujetnike v Sibiriji v Tientsin Kini, posojila in jih prejemajo še na dalje. Svojci teh ujetnikov se praviloma obveščajo o tem iz Tientsina in zahteva se, da zneske potom nemške azi-jatske banke v Berlinu (vplačevanje pri Kreditni banki na Dunaju) povrnejo pomožnemu društvu. Saj je le prav in spodobno ter dolžnost hvaležnosti napram plemenitim dobrotnikom, da se ta povračila izvrše karmoč naglo. To tudi priporoča korist ujetih svojcev v Sibiriji, ki se jim tem potom nudi prilika, da se še dalje poslužujejo pomoči tega tako blagodejno delujočega društva.
Letošnji nasadi sladkorne pese znašajo v celi monarhiji 277.600 hektarjev (lani 266.320) ali 4.2 odst. več. Samo na Češkem so obdelali več Moravska in Ogrska pa sta nas prevarali v upanju, da bosta več posejali. Splošno kaže sladkorna pesa izvrstno.
—- Neznani urarli vojaki. Deveta številka tabel s fotografijami neznanih umrlih vojakov in v spremstvu armade se naha-iajočih civilnih oseb se je razposlala na vsa c. kr, okrajna glavarstva na Kranjskem in mestnemu magistratu v Ljubljani, kjer •e vsem prizadetim na vpogled.
—	Nakup plemenskih kobil v Ameriki, C. kr. kmetijsko ministrstvo namerava nakupiti — če se izkaže to kot umestno — v Severni in Južni Ameriki večjo množino plemenskih kobil in jih porazdeliti po naših deželah. Po večini bodo to triinpolletne kobile raznih plemen od 145 pa preko 170 cm visoke. Še preden pridejo kobile na ladje, preišče jih zastopnik našega kmetijskega ministrstva, če so za pleme ali ne. Konjerejcem in kmetovalcem se prodajo kobile dražbenim potom.
li
Zanimiva prepoved. Vrhovni poveljnik generalni polkovnik Kessel je izdal odredbo, s katero se na Braniborskem in v mestnem okrožju Berlina prepoveduje vsako vporabo koles za zabavne vožnje (sprehode in izlete), daije za športne namene.
—	Zvišanje uradniških plač na Ogrskem, Grof Tisza bo ogrskemu državnemu zboru pfltllagal, da se vsem državnim uradnikom zvišajo plače za 25 do 33%.
—	Najstarejši podčastnik naše armade je 86 letni Galičan Mihael Drozdovvski, V armadi je služil svoj čas 20 let, 34 let je bil poštni poduradnik. Kot kirasirski straž-mojster se je udeležil 1859 vojske v Italiji in !. 1864 v Šlezvig Holsteinu. Kot gališki begunec je na Moravskem zopet prostovoljno vstopil v armado, zdaj služi v Przemyslu; njegov oče še živi in je star 114 let.
Do zdravja — z gladom. Znani ameri-kanski pisatelj Upton Sinclair je napisal v »Contempora<ry Rewiew« članek, v katerem pravi: »Deset let sem opazoval bolezni v svoji okolici in sem naposled našel za nje tajno zdravilo — namreč glad! Sedaj sem popolnoma zdrav. Trpel sem leta in leta na glavobolu, na revmatizmu in drugih boleznih, sedaj sem pa zdrav. Zagrešil sem sto in sto napak, poizkusil vsakovrstna zdravilna sredstva, kar mi je kdo svetoval, a vse jc bilo brez uspeha. Nekoč sem sc sestanil s starejšo damo, ki je bila prejšnja leta jako bolna — zdaj pa jc bila zdrava kakor riba v gorski reki. Vprašal sem jo, s kakšnimi zdravili se je zdravila, pa sem zvedel, da s postom. S postom, postom, postom! »Post privede človeka k zdravju!« je trdila dama, Prvi dan res da mi ni post dobro storil, ali polagoma sem se mu privadila; post mi ni delal nobene težave. Pred postom sem trpela mnogo na glavobolu, ki pa je v moje veliko začudenje izginil, ko sem se nekaj časa postila. Glavobol je polagoma ginil. In bila sem bolj čila in bolj pripravna za delo kakor ne veni kdaj. — Sinclair se je tudi postil — celih dvanajst dni — pozneje je pil jabolčni sok in pa toplo mleko, in kar jc na telesni leži izgubil, je naglo nazaj dobil. In čutil se je tako čilega in silnega, kakor še nikdar nikoli poprej. — Pisatelj dr. H. Starwing je izdal v Lipskem knjigo »Wilst du gesund v/erden«, '■ateri popisuje Sinclairove izkušnje. Ta ie prava propaganda zn varčevanje s
hrano, ne da bi se najmanj škodovalo zdravju, V današniih dneh, ko se bo res vse bolj in manj postilo, bi svetovali, naj bi se rečena knjižica kar najbolj razširila med ljudmi.
Večina bolezni prihaja iz »Frifl-landa«, pravi p. Abraham a Sancta Clara. Veliko ljudi preveč je, posebno mesa. Zato pa kaže statistika, da je bilo med malim bolgarskim narodom leta 1912. 3883 stoletnih oseh. To pa zato, ker uživajo Bolgari večinoma zelenjad-no hrano, imajo veliko postov in so nravno čisti. Sedanje pomanjkanj0 mesa bo marsikomu koristilo na zdravju.
Kako je bilo pozimi v Krasnojarsku.
Neki invalidni častnik, ki je prišel iz ruskega ujetništva, je predaval na Dunaju » življenju v Krasnojarsku v Sibiriji. Med drugim je povedal, da so živila v Krasnojarsku čudovito poceni. Eno jajce je stalo tedaj 2 vinarja, funt govejega, prešičevega ali telečjega mesa 8 do 12 vinarjev, oddo-jeni prešiček 2 do 3 krone. Samo mleko je bilo radi pomanjkanja krme drago.
Novo francosko vojno letelo. Preko Curiha se poroča iz Londona: Posebni dopisnik »Daily Expressa« v Parizu, Green-wall, poroča o novem vojnem letalu, katero so ravnokar uvedli v francoski armadi. Iznajditelj, znani konstrukter Louis Bleriot, je vodil dopisnika po mogočnih napravah tovarne za letala pri Suresnes, kjer se gradi tudi novo oklopno letalo, ki nosi ime »Spad« (sestavljeno iz začetnih črk tvrdkinega naslova). Letalni stroj, ki je zelo lahno zgrajen ter ima veliko dvigalito sposobnost, razvija baje 125 milj brzine na uro. Dopisnik javlja, da dela v tovarni 10 tisoč delavcev od 7, ure zjutraj do 7, ure zvečer. Tovarna zgradi vrhu tega vsak dan dva aparata tipa Caudron (dvokrov-nik), ki so določeni predvsem za poizvedovalno službo.
Ruski kopalni vlaki. Ruska vlada .je nabavila za armado na bojišču približno 20 kopalnih vlakov. Vsak vlak ima po 24 ločenih kopalnih celic, prostor za slačenje in oblačenje. Obleka se nemudoma desinficira. Vlaki so električno razsvetljeni. Na vsakem vlaku se more vsak član kopati 2000—3000 mož. Stroški posameznega vlaka znašajo brez perila 10.000 rubljev (21.600 mark) na mesec.
Salto tle]p.jo'v Nemčiji. Iz Kolina poročajo: Preiskava pri mesarju Som-merju jc po raznih skrivališčih odkrila velike množine prikrivanega mesa. Našli so 25.000 funtov dobrega mesov-ja, 5000 funtov slabšega in 9000 funtov popolnoma pokvarjenega. Meso so zaplenili. Nad 18 centov mesa so morali oddati v zverinjak za živali, ker je bilo že pokvarjeno, velik del mesovja so morali pa izročiti konjedercu, ker je bilo že čisto gnilo. Take praktične preiskave bi bile tudi drugod boljše, kakor pa delo z akti.
noči zadela strela; drug za drugim prihajajo počasi iz kraljevstva oblakov.
Cele množice vojakov mrgole tu v dolgih karavanah po neštetih serpentinah, v skalo vsekanih vrtoglavih stezah, dol do širokih cesta njegovih dolin, kjer se začne železnica. In čebelna pridnost vseh teh neštetih človeških množic velja samo tistim par vojačkom, ki čepe gori visoko v snegu v svojih kožuhih.
Ko to vidiš, se naučiš, da najtrši boj ni boj v ognjeni črti: veliko dalje zadaj, kjer strmi kamini padajo v globino, kjer snegovi ob najrahlejši obtežitvi zgrme v prepade, tu se mora boj izbojevati. Tu se zaveš, da je najsrditejši sovražnik, ki ga velja zmagati, strašno in sovražno vstajajoča gora, ki nam nastavlja pasti, nas izvablja v zasedo, pokopava pod svojimi plazovi cele vrste in šotorne tabore, zavaja korakajoče kolone s poti, jim siplje pesek v oči in prepušča zrarznenju tiste, ki jih viharni vrtincc ne odnese v zijajoči prepad kakor suhega dračja.
Zato potrebuje gorska vojna tako neizmernih množic ljudi. Da se pošlje sovražniku v njegovo vražje gnezdo v oblakih par strelov, se morajo zgraditi piramide iz ljudi, ki nosijo na svojem temenu po enega bojevnika. Nepregleden vrvež motornih voz, voz, dvokolesnih voz, oslov in "ljudi mora biti neprestano na potu, da se more končno par nosilcev, sključenih pod svojim grebenom, po žičnih vrveh privleči na vrh do gorske straže, zakopane na najvišji čeri. In zato je umiranje večje v zadnjih četah nego na fronti.
Iz male koče na gorskem pleču se dviga dim. Par vojakov stoji na pragu in javi: »Tristo mož je že napravilo pot skozi včerajšnji plaz, Osli stoje na postojanki številka osem. Gorski blagor!« — »Addiol« In zopet nas objame groza in samota.
Hropeč, prskajoč in poteč se slede osli s svojim bremenom pred njimi idočemu vodniku, Z nemo zvestobo mu slede do smrti. Neredkokrat se zgrudijo od trudno-sti sredi poti. Velikokrat tudi, ako izne-nada zadenejo z naloženjun tovorom ob skalo, izgube ravnotežje in sc pogreznejo v globine, kamor jim ne more slediti niti oko.
»Hitro, pozno bo!« S krplji na nogah se pomikamo drug za drugim ob ledeni steni navzgor, ki se grozeče grmadi pred nami. Navskrižne in poprečne hodnike z dolbinami in presledki je tu ustvaril kramp. Po ozkih in brezkončnih uličicah si izsilimo pot v,kraljestvo bele smrti.
u 15
Luigi Barzini piše v > Corrieru della Sera«;
Krn je na glasu, da vari nevihte, In res so redki dnovi, ko mu obraza ne ohda-jejo oblaki kakor griva. Njegov najvišji vrh, ki se dviga samoten, strm, viseč, naravnost vrtoglavo nad 1200 m globokim prepadom kakor nagnjen stolp, ki se bo zdaj-zdaj zvrnil v globino, tiči skoraj vedno v sivih oblakih,
Solnčna svitloba je oblivala doline, v katerih je dišalo po vijolicah in rododen-dronu, ko smo dospeli do vznožja tajnostne gore, ki je bila kakor običajno pokrita s hudourno kučmo. Vse zveze z višino so bile odreza/ie. Proviamtne kolone niso mogle nastopiti svoje poti na vrh. Plazovi so zaprli poti in strela je v zadnjih 48 urah uničila 11 telefonskih postaj. Nad tristokrat je v eni noči treščilo na vrh. Pravijo, da je to v zvezi z magnetičnimi železnimi rudami, ki jih hrani v sebi Krn.
Šele vojna je prišla na sled strahovom Krna in odkrila duhove tega začaranega vrha, nad katerim kraljuje strela. Moriine in nasilne so mnogokrat njene muhe. Posebno rada topi žice, seka aparate v kosce, kolje podmorske kabljc, o katerih se je pričakovalo, da bodo varnejši nego žice, ustvarja najčudnejše zveze, vsled katerih nenadoma poslušaš pogovore, ki. ti ne gredo nič mari, onesvešča celc oddelke, požre straži čevlje z nog, užge patrcnc v torbi, skače z grmečim treskanjem ocl skale do skale, zažiga povsodi žareče kresove, privablja iz zemlje bliskajoče se ognjene
pramene —--pravo peklensko rogovi-
Ijenje.
Posebno v viharnih nočeh je tu gori kakor bi vraga spustil z verige. Majhnega in slabotnega se čuti tedaj človek ter nem in udan zre v gigantsko bitko gorskih strelov.
Iz Kobarida sem se bil vspel do Drež-nicc, zadnje človeške naselbine na tej gori. Z nevidnih višiih vojaških poslaj,
kakor bi visele v zraku, majhni vozovi z vojaki,
ki se zde,
Ki
urce jih je
na vrvi bi'a po-
lj Poročil se je včeraj g. Mihael Leve c , c, kr. geometer in c. in kr. res, nadporočnik z gospico Angelo V o 1 o v e c , trgovčevo hčerko iz Št. Jerneja na Dolenjskem. Mladi dvojici naše iskrene čestitke!
lj Umrla je nocoj na Mestnem trgu 15 gospa Jerica M i k u s c h , roj. Schiffrer, v 90. letu svoje dobe. Pokojnica je bila mati tovarnarja dežnikov in znana dobrot-nica revežev. Bodi ji blag spomin!
lj Umrla je v Ljubljani na Dolenjski cesti št. 10 gospa Helena H a u p t -man, stara 78 let. Sladak ji počitek!
lj Mrtvec v Ljubljanici, Včeraj v Ljubljanici ob šentjakobskem nabrežju najdeno moško truplo so ignoscirali. Utopljenec je 1. 1859 v Št, Juriju pri Grosupljem rojeni pekarski pomočnik Josip P u c i k a r , stanujoč v Cerkveni ulici št. 21 v Ljubljani, Pri sebi je imel pozlačeno verižico. Pravijo, da je pijan zašel v Ljubljanico. V nedeljo opolnoči je še popival v neki tukajšnji kavarni,
lj Umrli so v Ljubljani: Anton Žafran, uradnik-hiralec, 60 let. — Anton Tanzer, črnovojniški pešec, — Aleksander Vereš, honvedski poddesetnik.
lj Poškodoval se je včeraj popoldne na državnem kolodvoru v Spodnji Šiški 18-letni delavec Alojzij Arhar iz Zapuž pri Zgornji Šiški. Padla so mu vratca na desno nogo ter mu jo tako poškodovala, da je moral v deželno bolnišnico,
lj Pozor! Gostilničarji, kavarnarji, slaščičarji in drugi se opozarjajo, da se bodo prijave za naročitev ledu sprejemale le še do sobote. Prijave se sprejemajo v tržnem uradu, III. hiša, pritličje na levo.
lj Oddaja moke pri mestni aprovizaciji, Za dobavo moke pri mestni aprovizaciji naj se /.glase; jutri v sredo, dne 31. maja trgovci iz Ljubljane; v petek, dne
2.	junija peki in mokarji; v soboto, dne
3.	junija pa okoliški trgovci, vselej ob 8. uri zjutraj, bivša Galletova hiša, I. nadstropje, mestna posvetovalnica.
lj Izdaja dopolnilnih sladkornih izkaznic. V smislu razpisa c. kr. deželne vlade se bodo izdajale na mestnem magistratu ob dopoldanskih uradnih urah na osrednji poslovalnici za krušne karte dopolnilne sladkorne i z k a z n i c c. V teh izkaznicah je porabna množina sladkorja za osebo zvišana za 3/„ kg za dobo štirih tednov. Povišek pa velja samo za osebe, ki so zaposlene kot obrtni pomožni delavci v nepretrganih obratih, dalje za železniško in poštno osobic, ki opravlia vozno službo
oziroma nočno službo po turnusu ter za železniške delavce v nepretrganih obratih. Tega poviška so deležne samo navedene osebe, ne pa tudi njih rodbinski člani. Dobe jih tudi bolniki na posebne prošnje, ki morajo biti opremljene z zdravniškim spričevalom. Če magistrat prošnji ugodi, dobi stranka posebno obvestilo in s tem obvestilom prejme potem na označenem mestu dopolnilne sladkorne izkaznice, ki veljajo samo na Kranjskem in so neprenosne.
lj C. kr. posredovalnica za delo vojnim invalidom na Kranjskem, deželni urad Ljubljana. Dela iščejo: 11 invalidov za lahka dela, 16 za sluge, 12 za portirje, 22 za čuvaje ali paznike, 9 k železniški službi, 18 k poštni službi, 4 za pisarje, 2 za delovodje, 1 za gozdarja, 1 za dninarja, 1 za hišnika, 2 kot skladiščnika, 4 k policijski straži, 3 k finančni straži, 1 za raznašalca časopisov, 1 kot stavbni nadzornik, 1 za kočijaža, 1 za potnika, 1 za mesarskega pomočnika, 1 za mizarja in 1 za risarja. — C. kr. posredovalnica se nahaja v ravna-teljski pisarni c. kr. državne obrtne šole, Gorupova ulica št. 10, I. nadstropje, vrata št. 33.
I j Izkaz v mestni klavnici zaklane živine in vpeljanega mesa oziroma zaklane
živine. Od 14. do 21. maja 1916 se je v klavnici zaklalo: 61 volov, 2 bika, 65 krav, 287 prašičev, 65 telet, 59 koštrunov, 30 kozličev in 2 konja. Mesa se je vpeljalo 1622 kg. Zaklane živine se jc vpeljalo: 2 govedi, 33 prešičev, 61 telet in 11 kozličev.
I j Poizvedovalne pole o stanju brezposelnosti v Ljubljani s podatki za mesec maj jc zanesljivo vposlati do dne 3, junija, mestnemu magistratu (mestna posredovalnica za delo in stanovanja). Obrati kateri nimajo poizvedovalnih pol, jih dobe brezplačno pri mestnem magistratu. Oni obrati kateri bi oravočano ne vposlali poizvedovalnih pol, sc opozarjajo na kazenske posledice.
novice.
Hrvatske, oziroma slovenske šole ^ Istri po dvajsetletnih prošnjah — dovoljene,
Hrvatski list« poroča: Iz Poreča smo dobili uradpo sledeče; »Deželna upravna komisija mejne grofije Istre je dala doslej dovoljenje v smislu § 6 deželnega šolskega zakona z dne 30. marca 1870 P. L. Z. in N. 20, za ustanovitev 40 ljudskih šol v Istri. Starši otrok, kateri so dolžni obiskovati šolo, so žalitev ali že mnogo let v nekaterih slučajih tudi 20 let, da se ustanove te šole. V teh šolah ho hrvatski oziroma slovenski jezik učni jezik, a italijanski oziroma nemški jezik se bo poučeval kot predmet na željo krogov, kateri so dolžni vzdrževali šole.«
Vesela vest iz Gorice. Naše junaške matere, ki so celo leto vztrajale v vojnem ipetežu v našem razstreljenem mestu, so danes oddale prošnjo na c. kr, glavarstvo, naj bi slavnoisto odprlo v mestu šolo za slovensko deco. Zastopnica g. Bavcon Fr. in zastopnik g. Evgen Gor jan sta bila ocl g. glavarja barona Bauma kar najprijazneje sprejeta v dolgo avdijenco. Gosp, glavar, ki je sam oče, se je res očetovsko zavzel za po izobrazbi stradajočo deco in obljubil svojo očetovsko pomoč. Vanj popolnoma zaupamo!
Starašinstvo občine Šempas na Goriškem je v svoji izvanredni seji imenovalo gen, polkovnika eksc. pl. Boroeviča svojim častnim občanom v priznanje in zahvalo njegovih zaslug za obrambo naše domovine in še posebej za srečne vojne odredbe, da naša okolica in občina ni trpela nobenih poškodb od sovražnika. V isti seji sta bila izvoljena častnim občanom tudi visokorodni g. baron B a u m, c. kr, okr. glavar v Gorici, in g, nadkomisar Žnidaršič, voditelj oddelka c. kr. okr. glavarstva v Ajdovščini, v priznanje in zahvalo za njuno uspešno delovanje v blagor občine pri aprovizaciji in podpori domačinov in beguncev, katerih biva v Šempasu in podružnicah te župnije okrog 500.
Deželni šolski svet za Istro. Poroča se, da je deželna upravna komisija imenovala svojim zastopnikom v istrskem šolskem svetu sledeče gospode: c. kr. okrajnega glavarja Rudolfa barona pl. Gorizzuttija, c. k. okr, komisarja Petra Benzona in c. kr. finančnega računskega svetnika Avrelija Sinslerja.
Goričani v Ajdovščini. Danes, v nedeljo, je povodom nabora Goričanov-me-ščanov v Ajdovščini vse živo. Jutri pride na vrsto še ostali del goriških meščanskih nabornikov.
Obletnico vojske z Italijo so proslavili tudi v Pulju. Že vesele vesti, katere prihajajo dnevno s tirolskega bojišča so prebivalstvo izredno navdušile. Vse hiše v mestu so bile v zastavah. Mornarična godba je svirala po ulicah, a meščani so jo povsodi navdušeno pozdravljali.
Vesti z bojišča se pred veliko vojašnico v Trstu sedaj razglašajo tudi v slovenščini.
Zaplemba premoženja. »Osservatore Trieslino razglaša, da jc vojaško sodišče Trstu spoznalo krivim zločina proti vo-tve: Gvida Du Ban. bivšega
j C1S Iv \
lOCi
Ar?
tajnika na tržaškem magistratu, in Gustava Timeus, bivšega ravnatelja mestnega računovodstva v Trstu. Obema pobeglima krivcema se zapleni vse premično in nepremično premoženje.
—	Strela je udarila v hleve štirih posestnikov na Krkužu občina Roč v Istri. Ubila je enega vola, štiri krave, dva osla in eno ovco. Druge škode strela ni naredila.
—	Smrtna kosa. Umrl je gospod Ivan O b e r s n e 1 , posestnik, mesar in večletni bivši župan občine Loke. — Nagloma je umrl v Pulju četovodja Mihael B a i t z,
star 50 let.
—	Umrl je v Metliki erner. lekarnar in veleposestnik na Gerdunu Franjo W o c h a.
Ponikve na Tolminskem. Ko smo lani
konec maja morali zapustiti svoja posestva, nas je nekaj božja Previdnost pripeljala semkaj med jako dobre ljudi. Štejem si v sveto dolžnost, zahvaliti se tukajšnjemu prečastitemu gospodu vikarju Beletu za njegovo skrb v dušnih in telesnih potrebah. Le sam Bog ve, koliko nam je on dobrega storil, ker dela tako, da ne ve levica, kaj dela desnica. Zahvaljujemo tudi tukajšnje občinske zastopnike, ki skrbijo prav po očetovsko za nas uboge pregnance ter skušajo, kar je mogoče, omiliti naš težki položaj s tem, da tudi nam radevolje odstopajo živež, kadar ga dobijo. Zahvalimo tudi tukajšnje prebivalce, ki nam po nizki ceni dajejo potrebni živež. Torej: Bog vam obilno povrni ter varuj pred nezgodami! — Tukaj smo vse poorali, ker nam je prišlo vojaštvo na pomoč; tudi celino smo orali, kar pride za krompir prav. Ako pa vojaštvo ne bi bilo prišlo na pomoč, bi bilo pa šlo silno trdo za obdelovanje. Torej lepa hvala vojnemu poveljstvu. Nas pa obhaja velika žalost, ko se zmislimo na naša lepa posestva, ki jih po-končuje verolomni Lah. Bog daj, da bi ga mogli kmalu ukrotiti, ter da bi prejel zasluženo kazen.	Lepodolski.
—	Po dolgem času se je oglasil. Pri Du-kli je bil lanskega leta 23. marca ujet A 1-bin Vrtovec iz Vel. Žabelj na gorenjem Vipavskem. Do 18. aprila 1915 je vsaki teden pisal, in sicer iz treh ruskih bolnišnic. Nato je izostalo o njem vsako sporočilo. Domači so računali že na njegovo smrt. Sedaj pa je došlo 1. maja od njega iz donecke gubernije sporočilo, da je živ in zdrav in da večkrat piše, le od doma nima nobenega obvestila. To naj bo v tolažbo vsem onim, ki ne dobijo od svojih dragih iz Ruskega nobene vesti. Računati je s tem, da je ruska poštna uprava, na posameznih mestih precej slaba. Zato lc pogum in ne izgubiti upanja!
Za državo.
_ Vzorna naša občina. Poročali smo
že, da je občina Knežak na Notranjskem podpisala vojnega posojila okoli 100.000 K. Ko je bilo vojno posojilo zaključeno, sc je podpisalo natančno 161.500 kron. Za eno občino pač velika svota! Največ zaslug za to vehko svoio iir.a gospod župan Franc Urbančič in tajnik g. Franc C e m i č. Čast jima za to!
—	IV. vojno posojilo v Krškem. V mestu samem se je podpisalo 310.000 K; Občinska hranilnica na svoj račun 10.000 kron in na račun strank 131.000 K; pn poštnem uradu 1.1°.000 K; društvo za oiro-ško varstvo v sodnem okraju Krško jc podpisalo 5000 K. V celem krškem okrajnem glavarstvu se je podpisalo 865.375 kron. Ker v krškem okrajnem glavarstvu ni industrije, tudi ne drugih kapitalističnih podjetij, je gotovo, da je to visoko denarno svoto spravilo skupaj po večini domače kmetsko ljudstvo. Sijajen dokaz za patrio-tično mišljenje in navdušenje dolenjskega
r>ratai-ja!
—	Teden Rdečega križa v Dob^epo-Ijah. Dobrepoljska podružnica Rdečega križa je tudi veliko prioomogla k velikanskemu uspehu, kar r,e tiče nabiranja članov in denarnih prispevkov. Vsega skupaj se je nabralo 1802 K 41 vin. in šteje dosedaj 336 rednih članov, med katerimi jc. tudi nekaj dosmrtnih. Veliko zaslug si je stekel podružnični odbor, ki je sam izvrševal prepotrebno človekoljubno delo po vseh treh občinah Videm, Podgora in Kompolje. K dobremu uspehu je pa največ pripomoglo učiteljstvo šestrazredne ljudske šole, ki je takoj pristopilo kot član k svoji domači podružnici in potem z veliko vnemo in pridnostjo nabiralo člane in prostovoljne doneske od vasi do vasi, od hiše do hiše. Svoj delokrog je razširilo tudi v šoli sami, kjer se je nabralo 68 K 43 vin.
—Bilje. V tednu Rdečega križa se je nabralo v Biljah in Orehovljah potom dekliške Marijine družbe s prodajo znakov 330 K. — Potom Hranilnice in posojilnice v Bilah pri Gorici je bilo podpisanih vojnega posojila 18.000 K.
—	Pri poštnem uradu v Nadanjemselu pri Št. Petru na Krasu se je podpisalo za IV. vojno posojilo 75.500 K.
Iz Šturij. Za četrto vojno posojilo je bilo pri hranilnici in posojilnici v Šturiji podpisane skupne svote 70.000 K in sicer je podpisala hranilnica sama 40.000 K in zasebniki v gotovini 30.000 K.
— Kranjska deželna gasilska zveza (strok. org. dež. odbora) je z vplačilom zneska 100 K postala ustanovna članica Rdečega križa. S posebno okrožnico v »Gasilskem vestniku« je pozvala tudi učlamjena društva, da podpirajo plemenito delo Rdečega križa s tem, da pristopajo tudi ona in posamezni gasilci kot letni člani k Rdečemu križu.
Po prizadevanju ljudske šole na Colu nad Vipavo je bilo podpisanega četrtega avstrijskega vojnega posojila 26,500 K. Če se pomisli, da naši občani ne živijo baš v preobilici, je ta svota naravnost sijajna.. Za »Rdeči križ« je daroval tukajšnji trgovec Anton Rupnik 100 K, ki so se odposlali c. kr. okrajnemu glavarstvu v Postojni.
V Krškem je imel »Teden Rdečega križa« prav znaten vspeh. — Nabralo se je 1021 K 34 h, število članov Rdečega križa pa. je narastlo na 108. Prodajo cvetlic in znakov so oskrbele hospitantinje meščanske šole, ki so v lepih skupinah pod vodstvom nadzorovalnin dam prav marljivo vršile to svojo patrično nalogo. — V celem krškem okrajnem glavarstvu se je nabralo v tednu Rdečega križa 11.493 K 13 vin., število vseh članov pa znaša 1480. — Ob ti priliki se tudi omenja, da se je podružnica Rdečega križa v Krškem, ki je preje iz neznanega vzroka več let brezdelno počivala, takoj po dohodu novega okrajnega glavarja g. Pavla Sveteca na novo organizirala in poživila. Novi odbor pod vodstvom g. okrajnega glavarja jamči za sedanje in bodoče vspešno delovanje v plemeniti službi »Rdečega križa«..
Slovensko katoliško izobraževalno društvo na Lokvici je podpisalo 200 K četrtega vojnega posojila._____
Vojaški pozdravi.
Mnogo srčnih pozdravov pošiljamo s planin slovenski fantje in možje: Četovodja Bračič; poddesetnik Roman Arčon, Renče; Ivan Smrekar, Libušnje pri Kobaridu; Ivan Birsa, Renče; Jožef Tomšič, Sovodnje; Franc Faganel, Šempas; Ignacij Hrast, Se-žid pri Kobaridu. — Slovenski gorski topničarji pošiljamo z visokih gorskih grebenov prisrčne pozdrave našim preljubim stariŠem, sestram in bratom, vsem znancem in prijateljem in posebno našim dragim, nepozabljenim dekletom: Ivan Rutar, Logarsko pri Podmelcu; Franc Žuber, Kred pri Kobaridu; Lovro Burgar, Moste pri K,; Rudolf Žagar pri D. M. v Polju; Jožef Ko-zabeli, Črniče pri Gorici; Štefan Kvasnik, M. na Jezeru, Koroško; Franc Filcjan, Ki-cer pri Ptuju. — Srčno pozdravljamo vse prijatelje in znance slovenski možaki črno-vojniškega bataljona na italijanskem bojišču: Anton Hari, desetnik, iz Dornberga; poddesetnik Mihael Šorli iz Podmelca na Primorskem; Leopold Rogelja iz Vipave; poddesetnik Jožef Hleae s Krasa; Anton Ambrožič iz Ljubljane; Izidor Hlede iz Gorice — vsi odlikovani s hrabrostnimi svetinjami. — Kranjski fantje pošiljajo z visokih tirolskih snežnikov prisrčne pozdrave vsem Slovenkam in Slovencem: Četovodja Franc Pet.rič; desetnik Josip Srakar; desetnik Franc Lesar; Maks Horvat; Andrej Svetek; poddesetnik Anton Kožuh; desetnik Matija Goste; poddesetnik Alojzij Marke!j; poddesetnik Josip Štempihar; poddesetnik Peter Osolnik; Leopold Kar-žič. — Nebroj pozdravov s sinje Adrije pošiljajo slovenski mornarji na Nj. Vel. ladji »Mars« vsem cenjenim Ljubljančanom: Črnko Viktor iz Gorice; Urbič Franc, iz Ljubljane; Obiak Vinko iz Gline; Groznik Stanko iz Hrastnika; Kramžar Ivan iz Hrastnika; Kosmač Josip iz Trnovega; Ru-stija Janko iz Gorice; Švigelj Franc iz Ljubljane; Dobravec Jaka iz Radovljice. — Od reke Stripe, kjer jc zbranih preccj domačinov, pošiljajo prisrčne pozdrave vsem domačim: Četovodja Grmek Ciril, Mariin-čič A., Koren Ivan in tovariši; vsi so zdravi. — Vesele pozdrave pošiljajo t južnega bojišča vsem poštenim kranjskim dekletom: Tone Kokalj, Idrija; Franc Klemene, Ljubljana; Josip Potokar, Ljubljana; Jožef Kovačič, Novo mesto; desetnik Leopold Bregar iz Motnika; Viktor Blažič, Ljubljana. — S sivih planin pošiljajo slovenski fantje in možje-pionirji mnogo srčnih pozdravov vsem domačim fantom in dekletom, možem in ženam: Četovodja F. Rozman z Jesenic; desetnik Fr. Kranjc; poddesetnik J. Hribar; Jakob Jereb; Alojzij Podlipnik; J. Dcžman; J. Urbane; A. Gantar; J. Kern; J. Rangus; F. Čamernik; J. Dobnikar; F. Kimovc; J. Kobe; K. Kurnel; J. Rodešček; F. Knapič; Anton Knez; A. Kumljanc in vsi drugi. — Iskrene pozdrave vsem bralcem in bralkam »Slovenca«, vsem Dobrepoljcem, prijateljem in znancem doma in na bojišču pošiljata z bojnih hribov podlovca: Josip Prelesnik iz Dobre-polja in Vincenc Auer iz Sv. Lovrenca nad Mariborom. — Pozdrav iz Pardubic! Jožef Kolar, Ivan Škrgat, F. Januš, A. L.
EZJICZZCTCZZH_iLJr—ii—i
■■
Naročajte »Slovenca.
I-II-ICZ3IZZ3I_IL-31-II-1
Malo rabljen
pisnim stroj
se proda. Gradišče 15., I. levo. Sprejme se tako)
slaščičarski pomočnik
Kje — pove uprava »Slovenca".
Kostanje« orehov
leseno«
iim—mir—rr"
Ponudbe z ceno in množino (koliko va gonov) je postati tvrdki:
J. Pogačnik, Ljubljana
Marije Terezije cesta 13 (Kotizej). Na ponudbe brez cene se ne ozira.
Proda se dobro ohranjen
I«
I za par konj. Naslov se izve pri upravi lista.
Mostni pogret,nI zavod v T.jublj&ni.
Adolf Miknscb naznanja v svojem in v imenu svoje obitelji žaloalno vest, da je njegova iskrenoljubljena mati, oziroma stara in prestara mati, go.«p;i
Jetti KflikuS
zasebnica
v ponedeljek dne 29. majnika po kratki, mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere v 90 letu svoje dobe mirno preminula.
Zemskl ostanki nepozabne pokojniee se bodo v sredo dne 31. majnika o!) 4. uti popoldne v hiši žalosti Mestni trg St. 15 svečano blagoslovili in nnto položili v rodbinsko grobnico pri sv. Krištofu k večnemu počitku. Sv. mase Zadušnice se bodo darovale v več cerkvah.
V Ljubljani, dne 29. majnika 1916.

Lina Koprivšek naznanja, potrta od velike žalosti, da je ljubi, preblagi mož, oriroma svak, gospod
Leopold KoprioSe
c. kr. gimnazijski profesor o p.
M (
po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, danes ob 3/411. uri ponoči v 77. letu starosti mirno v Gospodu zaspal.
Zemeljski ostanki predragega rajnega se bodo v torek, dne 30. maja, ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Bismarckova ulica štev. 1, prenesli na mestno pokopališče ter tam v rodbinski grobnici položili k zadnjemu počitku.
Sv. maša zadušnica se bode brala v sredo, dne 31. maja, ob 10. uri v frančiškanski cerkvi v Mariboru.
V Mariboru, dne 28. maja 1916.
		|M«|i
		
Oves
se nadomesti z me-lasnimi krmili ki jih razpošilja deželna centrala krmil v Ljubljani, Turjaški trg št. 3, v vrečah po 60 kg. Cena je 35 — K za 100 kg.
^ M
»scrasuiHBMK mmaasiaBtmtimtMKK^
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
„ Tisk: »Katoliške Tiskarne«.	Odaovorni urednik: Jožef Gostinčar, državni poslanec.