|| 11291 glasilo delavcev sozd rudarski elektroenergetski kombin 1119851597 a edvarda kardelja Celje - skladišče D-Per 539/1985 januar 1985 leto XXI št. 1 srečno Dograjevanje organiziranosti v kombinatu Proces dograjevanja dohodkovnih odnosov in samoupravne organiziranosti v našem kombinatu poteka v glavnem skladno s sprejetimi dogovori in rokovnikom aktivnosti. Doslej so sklenjene v glavnem vse aktivnosti, ki smo jih morali opraviti po uspešnem lanskolentnem referendumu, ko smo se odločali o združevanju v DO in kombinat. Tako je zaživela nova samoupravna organiziranost, ko smo skladno z določili Zakona o energetiki in njegovega izvedbenega akta Družbenega dogovora o organiziranosti energetike oblikovali tri delovne organizacije: delovno organizacijo Rudniki rjavega premoga Slovenije, delovno organizacijo Termoelektrarna Trbovlje (tu ni prišlo do organizacijskih sprememb) in delovno organizacijo Rudarska gradbena dejavnost. V teh januarskih dneh pa smo se na referendumih opredelili tudi do sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o združevanju delovnih organizacij v SOZD EGS. Po novi samoupravni organiziranosti, v kateri je poseben poudarek na delovnih enotah, delujejo v okviru naštetih delovnih organizacij naslednje temeljne organizacije združenega dela: TOZD Rudnik rjavega premoga Zagorje, TOZD Rudnik rjavega premoga Trbovlje, TOZD Rudnik rjavega premoga Hrastnik, TOZD Rudnik rjavega premoga Laško, TOZD Rudnik rjavega premoga Senovo, TOZD Rudnik rjavega premoga Kanižarica, TOZD Separacija Trbovlje in TOZD Rudarski šolski center ter delovna skupnost skupnih služb — v sestavu DO Rudniki rjavega premoga Slovenije; DO RGD; TOZD IM D, TOZD Avtoprevoz in TOZD GRAMAT ter DS SS v okviru DO Rudarska gradbena dejavnost; v okviru Termoelektrarne pa delujeta, tako kot prej; TOZD PEE in TOZD VN ter DS SS. V okviru procesa dograjevanja dohodkovnih odnosov in samoupravne organizirano- sti poteka januarja tudi razprava o mikro in makro organizaciji na ravni kombinata in na ravni vseh organizacijskih enot. Komisija, ki je po dolgotrajnem delu (da se je to delo zavleklo ni kriva komisija) izdelala predlog, je pri svojem delu izhajala iz načela ekonomičnosti in racionalnosti z željo preseči podvajanja ali celo multipliciranja administrativnih del ter doseči takšno organiziranost, ki bo zagotovila uresničitev vseh dogovorov in opredelitev ter določitev. Pri vseh dosedanjih aktivnostih, ki jih je vodil sindikat, pa nam ni uspelo doseči upoštevanja dogovor- jenih rokov. Tako je realno pričakovati, da bo komisija za uresničevanje določil Zakona o združenem delu lahko pregledala, uskladila in odgovorila na vse pripombe šele naslednji mesec, se pravi februarja. Pri dosedanji aktivnosti pri dograjevanju organiziranosti kombinata sodi v temeljni okvir te aktivnosti tudi priprava, oblikovanje in sprejemanje vseh samoupravnih splošnih aktov. Vse to lahko strnemo v temeljno ugotovitev: v celoti smo realizirali določilo družbenega dogovora o organiziranosti, ki določa, da predstavlja temeljna organizaci- resi j ja združenega dela v neposrednem pridobivanju premoga posamezna jama, več jam pa, če so na istem pridobivalnem področju upoštevaje pri tem montangeološke ali ekonomske pogoje pridobivanja. Ali povedano drugače: prvič odkar se pridobiva rjavi premog, so v eni delovni organizaciji združeni vsi premogovniki. Vse doslej navedeno pa nas opozarja, da z opravljenim delom in aktivnostmi ne smemo biti v celoti zadovoljni, ali pa da bi sodili, da smo opravili celotno nalogo. Ne, opraviti moramo še vrsto aktivnosti in pričeto delo opraviti do konca. Pred nami je še registracija kot tudi srejemanje vrsje samoupravnih splošnih aktov. Na dosedanjem procesu dogovarjanja organiziranosti so tekle aktivnosti tudi v elektrogospodarstvu pri oblikovanju delovnih organizacij skupnega pomena — DO Inženiring in DO Informatika, delovne skupnosti skupnih služb za vse tri sozde ter Interne banke. Le interna banka je oblikovana in tudi deluje. Ker pa še nista oblikovani obe navedeni delovni organizaciji skupnega pomena, smo se opredelili, da se začasno DS TSO vključi v DO RRPS, njen sektor za AOP pa v delovno skupnost skupnih služb kombinata. Ob tej problematiki gre poudariti, da so realni izgledi, da bo v naslednjih mesecih vendarle oblikovana DO Informatika. Ko ugotavljamo, do kje smo prišli pri dograjevanju organiziranosti v našem kombinatu, moram poudariti, da bo potrebno dosledneje spoštovati pri nadaljnjem procesu opredelitve dogovore in s tem tudi roke. Vsi bomo morali, tako kot so podčrtali na decembrski seji predsedstva problemske konference ZK našega kombinata, pričeti uresničevati dogovorjeno, ne pa vračati razprave k iztočnici. Ta misel oziroma ugotovitev je bila ponovno poudarjena tudi na januarski skupni seji MS ZKS Trbovlje in našega predsedstva problemske konference ZKS. Na koncu naj poudarim, da nam mora sklenjena razprava o makro in mikroorganizaciji dati nov elan in zagon pri uresničevanju procesa dograjevanja organiziranosti v kombinatu, kajti uresničitev je odvisna od aktivnosti slehernega delavca v kombinatu. Janko Savšek Vsako leto v prvih dveh mesecih — januarja in februarja se spominjamo z vso prizadetostjo in spoštovanjem rojstnega dne in dneva smrti velikana našega narodnoosvobodilnega gibanja in revolucije — Edvarda Kardelja. V njegov spomin nosi z vsem ponosom in odgovornostjo svoje ime tudi kolek- Dne 10. februarja 1985 bo minilo šest let odkar smo izgubili Edvarda Kardelja, velikana naše revolucije, (foto: B. Klančar) Edvard Kardelj 27.1.1910 — 10.2.1979 tiv naše sestavljene organizacije združenega dela Rudarski elektroenergetski kombinat Edvarda Kardelja. Naj tudi ob tej priliki vnovič zapišemo nekaj besed in ugotovitev, ki so bile doslej zabeležene na mnogih mestih in izrečene ob neštetih priložnostih. Edvard Kardelj je bil izreden mislec, genialni teoretik naprednega delavskega gibanja, politik in državnik. Njegove knjige spodbujajo k razmišljanju ljudi po vsem svetu in netijo boj za pravičen položaj delavskega človeka za spoštovanje njegovega dostojanstva. Kardeljeva privrženost stvari delavskega razreda in komunistom in njegovo delo sta veliko pripomogla k uspehom, ki jih naša družba uživa danes in jih bo uživala jutri. Bil je silno vztrajen, daljnoviden in optimističen v vsakem težkem trenutku. Njegova na videz šibka postava je v nevarnosti izžarevala okrog sebe silno energijo, tako je bilo v ilegalnih časih stare Jugoslavije, tako je bilo ob pretepanju policije, tako je bilo enainštiridesetega leta, ko so nas mračni tujci potegnili v krvavi vrtinec strastnega odpora in strastne volje po svobodi. Z brezmejno vero v prihodnost je vlival moč okrog sebe v najtežjih časih. Takšen je bil Kardelj ob vsakem času. Bil je generalpolkovnik,narodni heroj in nosilec najvišjih domačih in tujih odlikovanj. Po njem se imenuje univerza v Ljubljani, delovne organizacije, šole, vrtci, vojašnice, karavle. Bil je častni doktor in častni član številnih akademij in univerz. Človeštvu zableščijo resnični geniji na redke čase. Eden takšnih genijev je bil tudi Edvard Kardelj. Uresničevanje dohodkovnih odnosov in samoupravne organiziranosti v SOZD REK Edvarda Kardelja Dne 15. januarja v popoldanskem času je Jože Žitnik, predsednik predsedstva problemske konference v sozd REK EK, poročal na skupni seji Medobčinskega sveta ZKS Trbovlje in predsedstva problemske konference ZKS v REK EK naslednje: Konec minulega leta ali natančneje povedano 22. decembra lanskega leta je predsedstvo problemske konference ZKS SOZD REK Edvarda Kardelja obravnavalo in sprejelo poročilo o realizaciji sklepov problemske konference Zveze komunistov v našem kombinatu o dograjevanju dohodkovnih odnosov in samoupravne organiziranosti. Razumljivo je, da se je to poročilo, kot tudi razprava o njem, ozko povezovalo z uresničevanjem sklepov in usmeritev za delovanje komunistov na področju celotne energetike. Osnovna ugotovitev zadnje seje predsedstva problemske konference našega kombinata je, da smo dosegli kvalitetne premike pri uresničevanju skupno opredeljenih nalog pri dograjevanju samoupravne organiziranosti in dohodkovnih odnosov. Sočasno pa smo ugotovili, da je pred nami še vrsta zahtevnih nalog, ki jih moramo v nadaljnjem procesu dograjevanja še razrešiti. Ob tej ugotovitvi pa moram takoj poudariti, da razreševanje teh vprašanj, pri čemer so najpomembnejši dohodkovni odnosi, ni odvisno od aktivnosti in doslednega uresničevanja sklepov zgolj od komunistov v našem kombinatu, temveč od komunistov v celotni energetiki. Ko sem omenil dohodkovne odnose, bi rad takoj izpostavil osnovni vzrok, ki zavira urejanje tega problema. Namreč, več kot očitno je, da vsem tistim posameznikom ali strukturam, ki želijo ohraniti obstoječe stanje, pridejo prav možnosti različnega tolmačenja in vsiljevanja pojmovanja, kaj so to interne cene. Zato so še vedno odprti problemi in vsa vprašanja okoli njih, pridobivanje in delitev dohodka. O tem je bilo že toliko razprav, da se poraja vprašanje: mar enkrat razčiščeno in dogovorjeno res ni obvezno za vse vodilne in strokovne delavce in kdo daje posameznikom pravico, da si dovoljujejo in vsiljujejo svoje razlage vsem ostalim? Takšna situacija pa ima, razumljivo, svoj odraz tudi v samoupravnih aktih, ki ne morejo zagledati luči sveta. Razumljivo je tudi, da takšna situacija poraja občutke nemoči med člani in negodovanje med delavci. Ne bi se posebej zadrževal in razčlenjeval problematike in vprašanj, zakaj niso uresničeni dogovori o samoupravnem dograjevanju in dohodkovnih odnosih tudi v elektrogospodarstvu, toda opozoril bi, da nikakor ne moremo in ne moremo priti do organizacij skupnega pomena — delovne organizacije Inženiring, delovne organizacije Informatika ter delovne skupnosti skupnega pomena. Zaživela je Interna banka. To pomeni, da krepko zamujamo in da dopuščamo hote in zavestno prekoračitve dogovorjenih rokov. Takšno ravnanje pa ima posledice tudi pri nas oziroma v našem kombinatu. Zaradi takšnega odnosa so bili tudi v našem kombinatu prisiljeni iskati rešitve, ki so na videz v navzkrižju z družbenim dogovorom in s sklepi ter usmeritvami za delovanje komunistov na področju energetike. O tem bom spregovoril kasneje. Komunisti kritično ocenjujemo, da tudi v našem kombinatu ne teče vse tako, kot bi moralo, saj so se in se bodo še vedno pojavljali prikriti, pa tudi odkriti odpori pri samoupravnem in dohodkovnem dograjevanju. Že uvodoma sem dejal, da so doseženi bistveni premiki in uspehi. Rad bi poudaril, da smo uspešno sklenili krog samoupravnega organiziranja in da so sedaj vsi rudniki rjavih premogov organizirani v okviru ene delovne organizacije — v delovni organizaciji Rudniki rjavega premoga Slovenije. V to delovno organizacijo so se kot temeljne organizacije združenega dela vključile dotlej enovite delovne organizacije: Rudnik Kanižarica, Rudnik Laško in Rudnik Senovo. V vseh tozdih ustanavljajo delovne enote. Tako smo dosledno uresničili določilo družbenega dogovora o organiziranju, ki pravi, da temeljno organizacijo združenega dela predstavlja v neposrednem pridobivanju premoga posamezna jama, več jam pa, če so na istem pridobivalnem področju, upoštevaje pri tem montangeološke ali ekonomske pogoje pridobivanja. To združevanje organizacij v energetiki po panogi je rezultat aktivnosti in uspešno izpeljanega junijskega referenduma v minulem letu. Osnova zanj ter samoupravne akte, ki smo jih sprejeli na referendumu, so bile strokovne podlage za dograjevanje družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov v našem kombinatu. Tu moram poudariti, da je bil na osnovi sprejetih zaključkov in usmeritev obeh konferenc ter kontinuiranega dela komisije za uresničevanje določil zakona o združenem delu v prakso in vsestranske aktivnosti koordinacijskega odbora osnovnih organizacij sindikata kombinata, izdelan in sprejet rokovnik aktivnosti za dograjevanje dohodkovnih odnosov in samoupravne organiziranosti, kot tudi že omenjene strokovne podlage za dograjevanje družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov v našem kombinatu. Zaradi nespoštovanja dogovorjenih rokov in spreminjanja mnenj in predlogov, ki so bili vezani na ozke tozdovske interese, smo zamujali pri izdelavi strokovnih podlag in pri oblikovanju vseh ostalih samoupravnih aktov. Tu moram povedati, da osnovne organizacije Zveze komunistov v delu Zasavskih premogovnikov in Rudarski gradbeni dejavnosti niso spoštovale zahtev predsedstva problemske konference o diferenciranem idejnopolitičnem postopku pri obravnavi odgovornosti najodgovornejših komunistov, ki niso v dogovorjenem roku izpeljali dogovorjenih nalog. V kombinatu se ne zadovoljujemo z doslej opravljenim delom. Čeprav je uspešno realizirano oblikovanje ene delovne organizacije za proizvodnjo premoga, druge delovne organizacije za vsa dela za kompleksno izvajanje rudarsko investicijskih del in tretje delovne organizacije za proizvodnjo ter-moelektrične energije v kombinatu, kot tudi racionalizirano izvajanje funkcij na administrativnem in tehničnem področju v okviru sozda, se komunisti zavedamo, da nas čaka še vrsta aktivnosti, predno bomo lahko rekli, da smo speljali proces dograjevanja. Ocenjujemo, da so temeljni vzroki za uresničevanje opredeljenih nalog subjektivne in objektivne narave. Ugotavljamo, da nam pri združevanju elektrostrojne dejavnosti še vedno ni uspelo preseči ozke podjetniške miselnosti, ne uspe nam združevanje avtoprevozništva v okviru tozd Avtoprevoz Zasavje, tako da opravljajo posamezne enote tudi tovrstne usluge oziroma storitve; delavnica hidravlike je začasno še vedno v okviru delovne organizacije Rudniki rjavega premoga Slovenije; elektrostrojna delavnica RŠC je še vedno v okviru tega tozda. Kot je že navedeno v poročilu o realizaciji sklepov, nam je uspelo opredeliti razdelitev osnovne dejavnosti od stranskih in opredeliti izločitev nekaterih stranskih dejavnosti iz kombinata, pri čemer je opredeljeno, da je kamnolom Zagorje glede na metodo odkopavanja premoga sestavni del proizvodnega procesa." Že poprej sem omenil, da smo zaradi neu-resničevanja nalog v energetiki tudi pri nas sprejeli nekatere kompromisne rešitve. Tako je odstopanje, po katerem se delovna skupnost Tehnično strokovnih opravil začasno organizira kot sektor v delovni skupnosti skupnih služb DO Rudniki rjavega premoga Slovenije in da se sektor za AOP — DS TSO organizacijsko vključi v delovno skupnost skupnih služb kombinata, posledica prepočasne realizacije sklepa, da se v okviru energetike organizirata delovni organizaciji Inženiring in Informatika. Vse to vnaša negodovanje in nemir ter odstopanja od verificiranih opredelitev. Na koncu bi rad poudaril, da komunisti v kombinatu ocenjujemo, da terja dograjevanje dohodkovnih odnosov odločnejšo aktivnost Zveze komunistov, ki bo dobila takojšen odraz na poslovodnem in strokovnem področju ter zagotovila zaživitev vsebine dohodkovnih odnosov na vseh ravneh. Kajti vsebina dograjevanja dohodkovnih odnosov, katerih cilj je relativna pocenitev premoga, električne energije, investicijskih del, uslug in izdelkov, še ni zaživela. Ocenjujemo tudi, da morajo subjektivne sile v našem kombinatu dosledneje delovati in vztrajati na spoštovanju sklepov in dogovorov in terjati uresničevanje odgovornosti na vseh ravneh. Z argumentiranim delovanjem članov v samoupravnih, delovnih in sindikalnih skupinah, moramo zagotoviti izpeljavo mikro-organizacije, izdelavo in pravočasen sprejem normativov in meril, ki bodo med drugim zagotavljali tudi dejansko racionalizacijo dela na vseh ravneh. Izredno pomembna naloga je tudi dograjevanje in izpeljava sistema nagrajevanja, kot tudi dograjevanje organiziranosti in oblikovanje delovnih enot v kombinatu. Vso aktivnost moramo nameniti tako nadaljnjemu razvoju premogovnikov, kot tudi aktivnostim za gradnjo vitalnega objekta TE — TO Trbovlje III. Ob vseh aktualnih vsebinskih nalogah bomo morali zastaviti vse sile za izpeljavo prvostopenjskega dohodkovnega sporazuma v energetiki, da bi tako lahko uresničili drugostopenjskega znotraj kombinata. Jože Žitnik Dejali so ... Predsedstvo SFRJ — iz novoletne poslanice: ... Leto 1985 začenjamo z uspehi, ki so pomemben korak na poti premagovanja gospodarskih težav, hkrati pa tudi z obveznostmi, ki od nas terjajo več prizadevanja in doslednost pri izpolnjevanju sprejete politike. V minulem letu sta se močno povečali industrijska in kmetijska proizvodnja. Ustvarili smo suficit v plačilni bilanci. Izpolnili smo finančne obveznosti do tujine. Na novo smo zaposlili več kot 250 tisoč delavcev. Mnoge delovne organizacije se s produktivnim delom, učiunkovitim poslovanjem in kakovostnimi izdelki uspešno uveljavljajo na svetovnem tržišču. Napredovali smo tudi pri znanstvenem in kulturnem ustvarjanju. Minulo leto je potekalo v znamenju vsestranske kritične analize naše družbene prakse in pozitivnih sprememb, k čemur je posebej pripomogla demokratična vsepar-tijska razprava o predlogu sklepov 13. seje CK ZKJ. Pri tej razpravi so kar najbolj široko sodelovali komunisti, delovni ljudje in občani. Bistvo njihovih zahtev se izraža v kritiki nedoslednosti, počasnosti in omahovanja pri izpolnjevanju sprejete politike, pojavov neenotnosti in odpora pri uresničevanju programa gospodarske stabilizacije. Ostrina kritike je posebej naperjena proti birokratsko-etatističnemu zapiranju in de-zintegracijskim tendencam ter proti socialnim razlikam ... France Popit, predsednik predsedstva SR Slovenije: Utrditi moramo delovne in sestavljene organizacije Sedanji čas terja, da na osnovi ustavnega položaja delavca v temeljni organizaciji združenega dela utrdimo delovne in sestavljene organizacije. Pri tem imate vodilni delavci v gospodarstvu veliko odgovornost. Delovno organizacijo lahko utrdite na osnovi jasnih razvojnih programov, ki bodo izvozno naravnani in dohodkovno učinkoviti. Skrbeti je treba za razvoj moderne tehnologije in uvajati sodobno organizacijo dela in proizvodnje. Ustvarjati je treba ozračje, ki bo sproščalo ustvarjalne potenciale vseh delavcev. Na perspektivnih programih in principu minulega dela je treba dobiti podporo delavcev temeljnih organizacij za samoupravno združevanje sredstev za naložbe, od katerih novoustvarjena vrednost se bo poznala tudi v kuvertah tistih delavcev, ki bodo del dohodka — ..minulega dela" — sovlagali. Skupne poslovne funkcije je treba organizirati čim bolj učinkovito, da delavci temeljnih organizacij ne bodo zadrževali teh funkcij v tozdih. Imeti morate zaupanje v proizvodne in kreativne delavce, v njihovo sposobnost, da pametno odločajo o gospodarjenju in razvoju delovne organizacije, o ustvarjanju in delitvi dohodka. Seveda na strokovnih podlagah, ki jih bodo predlagale skupne službe skupno z vami. Na takšnih konceptih boste dobili podporo delavcev, zaupali bodo vodilnim ekipam in pripravljeni bodo uresničevati dogovorjeno. Delovna organizacija sama zase ne pomeni veliko. Proces reprodukcije terja, da se povezuje z drugimi delovnimi organizacijami, v nasprotnem nima realnih možnosti za hitrejši razvoj, za angažiranje znanosti, za vključevanje v mednarodno konkurenco. Pri tem ni najbolj bistveno fizično združevanje v sestavljeno organizacijo. Povezovati se mora na dohodkovnih odnosih po interesih in za uresničevanje skupnih ciljev na načine in v oblikah, ki so racionalni. Z enimi delovnimi organizacijami se lahko povezuje zaradi skupne raziskave trga, z drugimi zaradi skupnega razvoja, gospodarjenja z denarjem, interne banke itd. Dne 1. februarja 1945 je predsedstvo SNOS izdalo odlok o proglasitvi dneva Prešernove smrti za kulturni praznik slovenskega naroda. Osmi februar — dan smrti dr. Franceta Prešerna, slovenskega književnega genija, od takrat dalje vsako leto proslavljamo kot kulturni praznik slovenskega naroda. Ta dan se s proslavami in svečanostmi praznuje po vseh slovenskih prosvetnih in kulturnih ustanovah ter zavodih. V odloku je posebej poudarjeno, da naj pri teh proslavah sodeluje ves slovenski narod. Prešernova pesem je bila pomembna sooblikovalka slovenske narodne in kulturne zavesti. V vsem njenem nadaljnjem razvijanju je bila nenehno izvirnica in vodnica na poti k narodnemu osvobajanju in duhovni samostojnosti. Z vso veličino je Prešernova pesem odmevala tudi med narodnoosvobodilnim bojem. Vlivala je vero vase in v pri- V letu 1985 imajo planiran večji remont v Termoelektrarni Trbovlje. Po izdelanem programu bo trajal remont štiri mesece, in sicer od 1.6. do 30.9.1985. V mešecu oktobru je predvideno poskusno obratovanje po končanem remontu. Toplarna Ljubljana pa ima predviden remont na agregatih in na napravah za razkladanje premoga z začetkom od meseca marca. Ker pa sta to največja porabnika energetskega premoga od rudnikov rjavega premoga Slovenije, se do- Andrej Marinc, predsednik CK ZKS: Zveza komunistov Jugoslavije je del organiziranih subjektivnih sil. Odgovorna je za kontinuiteto revolucije in ne več neposredno za vse tisočere odločitve v sistemu politične demokracije. Delavci, delavski razred in delovni ljudje — samoupravno in politično organizirani — so nosilci upravljanja v družbeni reprodukciji in v družbi. Tako je zasnovan naš ustavno-pravni sistem in sistem odgovornosti, za njegovo vsebino pa se moramo dosledno boriti. Proces odgovornosti se začenja pri konkretnih odločitvah: ko gre za kadrovske odločitve, za investicije, za razporejanje dohodka, za poslovno in ekonomsko politiko, za skladen gospodarski in družbeni razvoj, za upravljanje v družbi preko delegatskega sistema. slovenski kulturni praznik hodnost, v pravičnost boja in v moč slovenske narodne skupnosti, Taka vodnica nam je Prešernova pesem tudi danes, saj z njeno pomočjo odkrivamo temeljne življenjske vrednote, o katerih je pred toliko leti „pe-vec, videc veliki" spesnil nepozabne pesmi. V Prešernovi pesmi se družita globoka in nežna osebno izpovedna vsebina s prodornostjo duha misleca, ki je s svojo genialnostjo znal izmeriti razsežnosti svojega časa in se pogumno zazreti v nepregledne daljave prihodnosti. Njegova pesem je postala „najvišje merilo" slovenske literarne ustvarjalnosti, in to ostaja še naprej. Ostala je pikra in opojna do današnjega dne, ostala je neumrljiva izpričevalka našega hrepenenja po lepoti in človečnosti. Verjemimo in zaupajmo v prihodnost slovenskega naroda, slovenske kulture in slovenskega človeka! Dokončana je preur. bro zavedamo težav, ki bodo nastopile zaradi istočasnosti remontov pri obeh porabnikih. TET je dala svoje potrebe po premogu za leto 1985 610.000 t energetskega premoga, TOL pa 625.000 t ali skupno 1.235.000 t, kar predstavlja skoraj 73 % planirane proizvodnje po letnem programu izkoriščanja premoga za leto 1985 v RRPS. Na pobudo Republiškega komiteja za energetiko SRS je bilo sklicanih več razgovor, katerih so se udeležili predstavniki Re- 8. februar — Proizvodnja premoga z oziroma na remont Termoelektrarne Trbovlje in Toplarne Ljubljana v letu 1985 Delavski svet do Rudniki rjavega premoga Slovenije v mandatni dobi 1984/86. (foto: A. Bregant) publiškega komiteja za energetiko, Termoelektrarna Trbovlje, Toplarna Ljubljana in RRPS z namenom, da čim bolj uskladijo proizvodnjo s porabo zaradi remontov. Rudniki RPS so proučili svoje možnosti, da bi dinamiko proizvodnje čim bolj prilagodili potrebam obeh porabnikov v času remontov. Pri tem se niso mogli popolnoma uskladiti in prihaja do razhajanja za okoli 80.000 t do 120.000 t energetskega premoga, katerega bo potrebno deponirati. Našli so prostor za deponijo premoga na lokaciji površinskega kopa Lakonca. Za izdelavo deponije in za dodatne stroške pri deponiranju premoga se bo še potrebno dogovoriti z Republiškim komitejem za energetiko, ker ta zahteva, da ne zmanjšujemo obsega proi- zvodnje premoga. Razlike v mesečnih potrebah so prevelike, saj znašajo v poletnih mesecih (ko bi morali dajati površinski kopi maksimalno proizvodnjo energetskega premoga) komaj 50 % potreb zimskih mesecev. V jami je tehnološko nemogoče prilagoditi proizvodnjo s tako velikimi nihanji. Rudniki so analizirali vse možnosti in vložili velike.napore, da se čim bolj približajo potrebam. S tem namenom so planirali maksimalne količine komercialnega premoga v času najmanjše porabe energetskega premoga in zmanjšali količine energetskega premoga na minimum. Čeprav bi odkopavali samo čisti komercialni premog, pride 40 % energetskega premoga (prah, med-produkt, suhosejanec). Slednjega je možno nakladati direktno v železniške vagone, ostala dva produkta pri mokrem separira-nju pa odlagati le v deponijo pri elektrarni oziroma direktno odvajati v termoelektrarno, Tako bo rudnik Trbovlje dal 150.000 t komercialnega premoga namesto 50.000 t po srednjeročnem planu, rudnik Hrastnik bo zmanjšal količine energetskega premoga od 85.000 t na samo 45.000 t, rudnik Zagorje pa na 35.000 t. Iz navedenih razlogov so Zasavski premogovniki znižali količinsko proizvodnjo za 120.000 t napram srednjeročnemu planu, obdržali pa jo po toplotni vrednosti. Vse to bo zahtevalo.ogromne napore, če bomo hoteli doseči planirano proizvodnjo po programu izkoriščanja premoga za leto 1985. Toplarna v Ljubljani bo v času remonta naprav za razkladanje in posameznih agregatov zmožna razkladati največ 35.000 t premoga na mesec. Za prevoz te količine energetskega premoga in za redno proizvodnjo komercialnega premoga bo potrebno v poletnih mesecih od 100 do 120 dvoo-snih vagonov na dan oziroma 75 do 90 štiri-osnih vagonov s povprečno težo 40 t oziroma 30 t pri dvoosnih vagonih. Iz vsakoletnih izkušenj pa dobro vemo, kakšni problemi so z dostavo železniških vagonov v tem letnem času, še zlasti pa v jeseni. TET ima ob remontu planirano porabo po 20.000 t premoga na mesec, in to v deponijo, ki pa bo po vsej verjetnosti polna. Po drugi strani pa bo potrebno odlagati na deponijo prah in medprodukt iz težkotekočin-ske separacije, sicer ne bomo mogli proizvajati komercialnega premoga. Iz vsega navedenega lahko zaključim, da bomo v Rudnikih rjavega premoga Slovenije imeli velike težave in morali vložiti velike napore za uresničitev planirane proizvodnje v letu 1985. Jože Herman 1. Proizvodnja premoga (ton) Izpolnjevanje delovnega načrta v času od 1. I. do 31. XII. 1984 TOZD, DO Načrt (v tonah) Doseženo (ton) Razlika - + % Ob dela prostih sob. PH 250.000 214.849 - 35.151 85,9 4.760 PO 200.000 232.876 + 32.876 116,4 4.075 PT 585.000 597.002 + 12.002 102,1 11.973 PKO 270.000 275.143 + 5.143 101,9 4.677 rsc 10.000 ■ — - 10.000 PK Lakonca 185.000 185.130 + 130 100,1 584 DO ZPT 1,500.000 1,505.000 + 5.000 100,3 26.069 RPS 119.700 116.053 - 3.647 97,0 RPK 120.000 131.300 + 11.300 109,4 rpl 40.000 33.000 - 7.000 82,5 SOZD REK EK 1,779.700 1,785.353 + 5.653 100,3 Stran 6 S R E C N O “ Št. 1 — 1985 2. Proizvodnja električne energije (Mwh) TOZD Načrt Doseženo % PEE-PP 25.000 14.279 57,1 PEE-N 545.000 562.052 103,1 KE — - 521 — DO TET 570.000 575.810 101,0 3. Proizvodnja ostalih proizvodov TOZD Letni načrt Doseženo % Gramat — opekarna (enot) 8,300.000 4,880.698 58,8 — kamnolom (m3) 50.000 42.234 84,5 — Avtoprevoz Zasavje (t/km) — 9,005.039 — PKO — kamnolom (m3) 90.000 105.306 117,0 RESD H — toplarna (Mvvh) 29.000 29.060 100.2 4. Storitve (do zadnjega v preteklem mesecu) TOZD Letni načrt Doseženo (1. — XII. 1984) (fakturirana) Odstotek DO ZPT — RESD H (din) 322,795.000 342,845.304,20 106,2 — RESD T (din) 276,313.000 329,390.918,20 119,2 — RESD Z (din) 169,686.000 249,436.918,10 147,0 — PJL (din) 110,026.000 136,673.470,50 124,2 DO RGD — RIG (din) 1,086.449.000 1,188.583.186,35 109,4 — ESMD (din) 185,500.000 328,508.163,55 177.1 137.2 — Avtoprevoz Zasavje (din) 158,000.000 216,807.576,80 Gramat — opekarna (din) 67,500.000 49,934.645,00 74,0 — kamnolom (din) 11,236.000 11,005.940,00 98,0 — gradbena skupina (din) DO TET — vzdrževanje naprav (din) 10,000.000 266,438.093 39,776.985,00 ni podatka 397,8 DO IMD — SIMD (din) 179,560.000 241,971.484,15 134,8 — EIMD (din) 78,500.000 76,831.236,90 97,9 Erika Kavčič Nadaljevanje sanacije v jami Kotredež Sanacijo pod 6. obzorjem v jami Kotredež nadaljujemo po sprejetem programu. Ker na vznožju vpadnika V-77 nastopa izredno močan pritisk zaradi nabrekanja morske gline, po kateri je objekt izdelan, so se gabariti že toliko stisnili, da moramo pospešeno izvajati pretesarjenje tega vpadnika. Najprej smo vpadnik očistili po celotni dolžini, nato tudi napenjalni jašek, v katerem je bilo precej nakopanine, ki je izpadla z gumi traku. Tako smo lahko podaljšali konstrukcijo gumitraku, ki sedaj sega vse do prečnega vpadnika na dnu V-77. Končujemo tudi čiščenje zapolnjenih jamskih prostorov v polju 74 na 4. etaži ter čiščenje smernih prog in odkopov, tako da je sedaj končan prvi del sanacije potopljene jame pod 6. obzorjem. Proizvodnja premoga v letu 1985 bo med drugimi polji potekala predvsem iz polja 74. Zato pa smo že pričeli s pripravljalnimi deli za odpiranje 5. etaže v tem polju. Te priprave izvaja delovna skupina iz TOZD RRP Zagorje, jama Kotredež. Delovna skupina Geološkega zavoda Ljubljana pa trenutno vzdržuje hodnik H-60 jug. Za izpolnjevanje delovnega načrta v prihodnjem letu pa bo potrebno poleg odkopavanja v polju 74 na 4. in 5. etaži pričeti z odkopavanjem tudi v polju 73, in sicer na 1. etaži pod 6. obzorjem. S tem odkopavanjem bomo pričeli v zadnjem kvartalu leta 1985, seveda pod pogojem, da bodo pravočasno izvedene priprave za odpiranje te etaže. Nivo podtalnice v piezometru je na koti — 77,19 in pada povprečno v zadnjem času 4 m na dan. Količina izčrpane vode iz jame Kotredež je na merilu pretoka Vine 10,25 m3 /min. Anton Prebil Problematika proizvodnje in gospodarjenja v letu 1984 v Rudniku Senovo V Rudniku Senovo smo 1984. leto zaključili z mešanimi občutki. Kljub vsestranskim prizadevanjem vseh zaposlenih smo v pravkar zaključenem letu nakopali le 116.053 ton premoga — to je 3 % manj, kot smo si zastavili v delovnem načrtu za leto 1984. Pohvalno in zaskrbljujoče hkrati je dejstvo, da smo to proizvodnjo dosegli z maksimalnimi napori in prizadevanjem vseh zaposlenih — saj so mnogi delavci delali tudi na dan tedenskega počitka, organizirali pa smo kar tri udarniške akcije, ki so vse po vrsti zelo uspele ne samo v pogledu količinskih rezultatov, ampak so prispevale tudi h krepitvi dobrih medsebojnih odnosov, povezanosti med proizvodnimi in neproizvodnimi delavci in povečale občutek pripadnosti kolektivu. Da pa kljub vsem navedenim aktivnostim nismo dosegli začrtanega, obstaja več razlogov, med njimi zlasti pomanjkanje delavcev zaradi upokojitev zaradi povečanih be-nefikacij, slabšanja preskrbljenosti z reprodukcijskim materialom, sočasnega izvajanja investicijskih del, ki tudi v veliki meri otežujejo normalni potek proizvodnje, slabših odkopnih razmer ter daljše transportne poti. Na drugi strani pa nismo uspeli v zadostni meri znižati izostankov z dela, zlasti bolniških izostankov, ki so tudi v bistveni meri vplivali na sam obseg proizvodnje. Kljub vsem težavam pa le ne smemo gledati na stvari preveč pesimistično, saj smo plan, izražen v GJ, vendarle dosegli, celo presegli. Vrednostni odraz poslovnega uspeha je finančni rezultat, ki je razlika med prihodki in odhodki. Na strani celotnega prihodka še niso determinirane vse variable (zlasti to velja za odstotek pokritja pri udeležbi v skupnem prihodku s proizvodnjo električne energije); materialni stroški so kljub racionalizacijam in odgovornemu obnašanju pri delu z delovnimi sredstvi in predmeti dela močno porasli; amortizacija je zneskovno in v rasti zelo skromna — tako da ne zadošča za enostavno reprodukcijo; obrabljenost osnovnih sredstev pa je izredno velika (69,5 %). Celotni prihodek bo sicer večji od planiranega, toda še bolj kot celotni prihodek so porastla porabljena sredstva — pri obeh postavkah pa se kaže v največji meri učinek višjih cen oz. inflacije. Normalno je, da je dohodek večji v OZD z višjo organsko sestavo proizvajalnih sredstev oz. tam, kjer je opremljenost dela s sodobno tehniko in tehnologijo večja in je zaradi tega lahko tudi produktivnost dela večja pri sorazmerno manjšem živem delu in trudu zaposlenih. V premogovništvu nasploh, zlasti pa še v našem rudniku, pa je opremljenost dela s sredstvi zelo nizka, posledica tega pa je tudi nizka produktivnost dela, kljub velikim vloženim naporom in trudu delavcev, ki delajo v izredno težkih delovnih razmerah. Poslovnega leta predvidoma ne bomo zaključili z izgubo, poslovali pa bomo z motnjami, kar pomeni, da ne bomo oblikovali skladov, kljub temu, da se obnašamo disciplinirano na vseh področjih — tako z dogovorom omejenih izdatkov (dnevnic, kilometrin itd.) kakor tudi na področju osebnih dohodkov, ki pri nas, kot delovno intenzivni organizaciji, dosegajo okoli 70 odstotkov vsega ustvarjenega dohodka oz. večji del čistega dohodka. Pri politiki osebnih dohodkov smo upoštevali določila družbenega dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1984, primerjali poprečne osebne dohodke na delavca s po^ prečnimi OD na delavca v ostalih organizacijah znotraj sozda, hkrati pa poskušali poskrbeti, da realni življenjski standard zaposlenih ne bi preveč padal — kar je tudi splošna družbena usmeritev, rudnik pa bi s tem dodatno poskrbel za manjšo fluktuacijo zaposlenih in lažje pridobivanje ustreznih kadrov, ki jih na našem področju zelo težko pridobivamo. V pogojih inflacije in neoblikovanja skladov pa se nam kaže nov, pa zato nič manjši problem pomanjkanja obratnih sredstev in s tem povezane velike likvidnostne težave. O tem pa kdaj drugič. Boža Venek Ocena dela rudnika Kanižarica v letu 1984 Proizvodnja v rudniku Kanižarica je pote- panega 120.000 ton premoga. Po posame-kala v letu 1984 dokaj normalno. Letni plan znih trimesečjih je bila proizvodnja dokaj je bil dosežen 28. 11. 1984, ko je bilo nako- različno dosežena, kar je razvidno iz naslednje tabele: Trimesečje Planirana proizvodnja Dosežena proizvodnja Izpolnitev v % I. 31.450 ton 36.000 ton 114,5 II. 28.950 ton 33.500 ton 115,7 III. 28.200 ton 31.800 ton 112,8 IV. 31.400 ton 30.000 ton 95,5 Letno 120.000 ton 131.300 ton 109,4 Z ozirom na doseganje planirane proizvodnje je bilo najuspešnejše drugo trimesečje, ko je bil plan presežen za 15,7 %. V tem obdobju so bili v jami najbolj ugodni odkopni pogoji tako v tretjem in četrtem premoškem sloju, pa tudi izostanki z dela niso bili pretirani. V zadnjem trimesečju je bila planirana proizvodnja dosežena le s 95,5 %. Vzrok je v tem, da so se ta čas poslabšali pogoji odkopavanja v obeh slojih, pa tudi izostanki z dela so se povečali spričo intenzivnejšega koriščenja letnih dopustov in praznikov 29. novembra ter novega leta. Tekom celega leta smo odkopavali premog v III. in IV. premoškem sloju s široko-čelno odkopno metodo, klasičnim podiranjem in ročnim pridobivanjem (obstreljevanje in ročno nakladanje na verižne transporterje). Pripravljalna dela smo izvajali v obeh premoških slojih ročno in strojno s strojem F6-A. Na ugodno doseženo proizvodnjo je vplivala večina zaposlenih s svojo prizadevnostjo pri delu poleg tega pa tudi: — Sorazmerno ugodni odkopni pogoji v obeh premoških slojih. — Zagotovljenost odkopnih polj in primerne dolžine odkopne fronte. — Zmanjšanje zastojev na elektrostrojnih napravah in sorazmerno hitro prilagajanje pri montažah ter demontažah transportnih naprav. — Primerni stalež rudarjev; zlasti spodbudno pa je, da se je zaposlilo precej ljudi iz okoliških krajev. — Izvajanje pripravljalnih del v premogu delvcev GZL tekom celega leta. — Nepričakovano ugodni rezultati pri odkopavanju III. sloja ob južni prelomnici polja Kadunja, kjer smo deloma istočasno pridobivali premog II. sloja z rušenjem stropa. Ta premog je bil tudi težji od ostalega (II. sloj ima večjo specifično težo od III. in IV. sloja). Pri pridobivanju premoga so se tekom leta porajali tudi razni problemi, ki so negativno vplivali na proizvodnjo, in sicer: — Tekom celega leta je primanjkovalo kvalificiranih rudarjev, tako da večkrat ni bilo mogoče oblagati posameznih delovišč kljub zadostnemu številu polkva-lificiranih in nekvalificiranih rudarjev. — Pri odkopavanju III. premoškega sloja so se večkrat pojavljali izlivi vode iz krovnine. Zaradi tega ni bilo mogoče z odkopom normalno napredovati, za sanacijo izliva pa je bilo porabljenih precej dnin, kar se je občutno odrazilo na proizvodnji. — Po zagonu novih ventilatorjev, ki imajo večjo kapaciteto in depresijo od prejšnjih, so se pričela v jami ogrevanja. Največ tega je bilo v IV. premoškem sloju, nekoliko pa tudi v višje ležečem III. premoškem sloju. Sanacijo smo in jo izvajamo na različne načine od izdelave požarnih zadelk, injektiranja ogretega odseka z mešanico Efe pepela in apna, preusmeritve zračilnega toka itd. Na teh delih je opravljenih precej dnin, poleg tega pa je bila potrebna občasna pomoč članov reševalnega moštva rudnika. Stroški; ki pri tem nastajajo, so ena izmed večjih postavk pri poslovanju. — Ena izmed slabih lastnosti premoškega nahajališča v Kanižarici je v tem, da se pojavljajo mestoma v slojih jalovi vložki različne debeline. Pri odkopavanju premoga se je potrebno z odkopom prilagajati legi in debelini jalovega vložka. Če so tanjši, jih odkopavamo, vendar večje kose jalovine odbiramo že v jami na samem odkopu. Na mestih, kjer so jalovi vložki debelejši, pa se z odkopom prilagajamo, tako da jih ne odkopavamo. Navedeni način dela terja veliko neproduktivnih dnin. Rudnik Kanižarica nima težkotekočin-ske separacije, pač pa le klasirnico, zato je potrebno izkop premoga organizirati tako, da prihaja iz jame čimmanj jalovine, kar je nedvoumno ovira pri proizvodnji. — Zaradi neugodnih montan-geoloških razmer v Južnem polju smo prisiljeni odkopavati manjše predele ob prelomnih zonah polja Kadunja. Spričo tega smo v preteklem letu likvidirali štiri širokočel-ne odkope prav toliko pa smo jih tudi formirali. V letu 1985 pa bo tega še več. Pri likvidaciji in formiranju odkopov je poleg mnogo neproduktivnih dnin težava še v tem, da je potrebno transportirati podporje in transportno mehanizacijo iz enega v drugi predel jame, kar predstavlja v kanižarski jami svojevrsten problem. — Spričo nevarnosti pred vdori vode v jamske prostore bodisi direktno iz osnovnega gorstva, ob prelomnih conah, iz krov-nine itd. je potrebno pri rudarjenju ogromno preventivnega predvrtavanja. Ta problem je zlasti pereč pri izdelavi odpiralno-pripravljalnih del. Izvajanje tega zahteva veliko dodatnih dnin, pa tudi stroški tega so temu primerni. — Ležišče premoga v kanižarskem rudniku je močno tektonsko porušeno, zaradi česar je tudi izredno kompliciran in lomljen transport izkopanine iz jame. Izvažanje v jami poteka z dvoverižnimi in gumijastimi transporterji. Dolžina teh je majhna, presipna mesta niso avtomatizirana (temu problemu se bo v naslednjih letih posvečalo več pozornosti), zaradi česar je potrebno veliko število ljudi, ki bi jih sicer lahko razporedili na produktivna delovišča. — Južno polje je odprto z vpadnikom iz K-35 m/—150 m, dolžine 505 m. Gornja polovica je izdelana v glini, kjer so veliki pritiski. Ta del vpadnika je. potrebno stalno vzdrževati, tako da so pri tem delu dnevno opravljene štiri dnine, kar predstavlja velike stroške za rudnik in z manj opravljenih dnin na proizvodnji premoga. — Veliko oviro proizvodnje je povzročalo nenehno pomanjkanje kablov in nekaterih drugih rezervnih delov (ležaji za transporterje, deli za strojne potezne naprave itd). Ta problem je iz leta v leto večji. — Precejšnjo oviro, zlasti pa večje stroške proizvodnje, pa pomanjkanje železniških vagonov za energetski premog. Zaradi tega smo morali drobne vrste premoga često deponirati, ko pa so bili na razpolago vagoni, pa ponovno nakladati. Kvaliteta premoga je bila dobra, razen v mesecu decembru se je nekoliko poslabšala, ker so bili vsi trije širokočelni odkopi v fazi prehoda preko starih rudarskih del (hodniki), kjer je bilo prisotne več jalovine. Premogovnik Kanižarica je znan po izredno razgibani tektoniki in težkih pogojih pridobivanja, pri čemer je potrebno vlagati ogromno fizičnega, pa tudi umskega napora. Zaradi tega so proizvodni rezultati v letu 1984 še bolj pomembni. Osebni dohodki rudarjev so se z ozirom na leto 1983 primerno povečali, vendar še vedno niso primerljivi vloženemu delu in doseženim uspehom. Preko celega leta smo izvajali na rudniku tudi raziskovalna dela deloma v lastni režiji deloma pa je bil izvajalec Geološki zavod Ljubljana. V lastni režiji so bile izvedene naslednje raziskave: Strukturne vrtine v jami v dolžini 2790 m. Vrtanje je bilo izvršeno z vrtalno garnituro „Turmag“ in „Vicktor“, in to brez jedrova-nja. S tem je bilo raziskano področje v polju „Kadunja“, pri čemer je ugotovljeno, da se nahaja na večji površini takozvana druga plošča IV. sloja v debelini 1 do 2 m. V bodoče bo potrebno ugotoviti ekonomičnost odkopavanja tega premoga. — Raziskovalni nadkop v zapadnem delu polja „Kadunja“ iznad K-40 m. Izdelano je bilo 125 m nadkopa, profila 7 m2. S to raziskavo je bil ugotovljen II. sloj, debeline od 1,5 m do 4,5 m. — Raziskovalno vrtanje izdankov premoga ob zapadnem robu premoške kadunje. Izvrtanih je bilo 723 m vrtine z jedrova-njem. V predelu, kjer smo izvajali to vrtanje, so ugotovljene le tanjše plasti premoga, lega teh plasti in lega kredne podlage. Preko Geološkega zavoda Ljubljana pa so bile opravljene naslednje raziskave: — Vrtanje dveh vrtin V 38/84 in V 39/84 s površine v V 38/84 — 327 m in V 39/84 — 329 m. Vrtini sta bili deloma jedrovani, in sicer v spodnjem delu. Namen vrtin je bil, da se opravijo strukturno geološke, hidro geološke in geotehnlčne raziskave. — Vrtanje dveh vrtin V 40/84 in V 41/84 s površine v Severnem polju jame. Dolžina vrtin je znašala V 40/84 = 180 m in V <11/84 = 139 m. Vrtane so bile z enakim namenom kot v Južnem polju. — Hidrogeološke raziskave Južnega polja v jami. Raziskovalno vrtanje se je pričelo v novembru 1984 in se bo nadaljevalo še v letošnjem letu. Vrtamo iz bloka A preko bloka B v blok C, in sicer s proge na K-128 m dve vrtini in K-150 m dve vrtini. S temi raziskavami je potrebno ugotoviti možnost prehoda preko vo-donosne cone bloka B v blok C Južnega polja. Iz navedenega je razvidno, da je bilo opravljenega mnogo dela v zvezi z raziskavami, kar priča o komplicirani geološki strukturi ležišča premoga. Tudi v bodoče bo potrebno intenzivno nadaljevati z raziskovalnimi deli in s tem omogočiti neprekinjeno proizvodnjo premoga. Investicijska dela smo izvajali le v manjši meri. Z investicijskim programom raziskav in odpiranja Južnega polja jame je bilo predvidenih več objektov v jami in zunaj. V jami teh del nismo izvajali zaradi nedokončanih raziskovalnih del in zaradi zakasnitve projektne dokumentacije za črpališče. Na površini smo poizkusili obratovanje glavnega jamskega ventilatorja. Ostala dela, to je razširitev transformatorske postaje z dvojnim napajanjem in diessel elektro agregat pa nismo izvajali zaradi kasnitve projektne dokumentacije. Projekti so bili naročeni več let, dokončno pa so bili izdelani in potrjeni v novembru 1984. Računamo, da se bo izgradnja teh objektov in montaža naprav pričela v začetku leta 1985. Zaradi zakasnitve investicijskih del bo vprašljiva proizvodnja premoga v naslednjih letih. Spričo ugodnih proizvodnih rezultatov je bil tudi ekonomski uspeh rudnika primeren. V letu 1985 bomo kanižarski rudarji s povečanimi napori in prizadevanjem skušali izpolniti zastavljeni letni plan priozvodnje. B. V. Dela na površinskem kopu Lakonca v letu 1984 in predvidevanja za leto 1985 Mesečna proizvodnja v letu 1984 mesec premog jalovina januar 861 t — februar 2.760 t 1.430 m3 marec 13.063 t 19.730 m3 april 14.542 t 48.548 m3 maj 11.543 t 40.498 m3 junij 21.806 t 111.049 m3 julij 9.142 t 117. 024 m3 avgust 22.234 t 76.689 m3 september 23.112 t 70.145 m3 oktober 23.345 t 63.619 m3 november 26.690 t 78.037 m3 december 11.032 t 93.231 m3 Če pogledamo proizvodnjo po mesecih v letu 1984, vidimo, da je bila v januarju in februarju zelo slaba, na kar je odločilno vplivalo zimsko vreme, ko je proizvodnja na površinskem kopu praktično onemogočena. V marcu pa je proizvodnja začela bistveno naraščati. Zaradi slabega začetka leta tudi polletna realizacija ni bila dosežena. V mesecu juliju je proizvodnja padla, predvsem zaradi že znanih vzrokov, to je okvare termoelektrarne in problemov z železniškimi vagoni. V tem času pa so tudi pospešeno delali pri odkrivanju premoga, ki je do julija bistveno zaostajalo za odkopavanjem premoga. To, ali odkrivka (jalovina) zaostaja za proizvodnjo premoga ali ne, izračunamo iz pogoja, ki ga ima izvajalec del, in sicer, da na 1000 t premoga pridobi 4516 m3 jalovine. V naslednjih mesecih je bila proizvodnja premoga zopet zadovoljiva, saj je bil prvotni letni plan 155.000 t premoga dosežen v novembru. Ker pa so bili še vedno pogoji za proizvodnjo premoga, je bil sprejet rebalans plana na 185.0001 premoga, kar je izvajalec del izpolnil v decembru. V teh mesecih pa je zopet zaostajal z odkrivko, tako da je bil na koncu leta 1984 dosežen naslednji rezultat: jalovine 720.000 m3 premoga 185.130 ton Če izračunamo že prej omenjeno razmerje, vidimo, da jalovina zaostaja za 116.000 m3 , kar bo izvajalec del nadoknadil v prvi polovici letošnjega leta. Samo delo je ves čas oviralo slabo vreme. Pri proizvodnji premoga je bilo opravljenih 176 dni, kar kaže, da so z dnevnega kopa do klasirnice na dan prepeljali povprečno 1052 t. Malo drugačni rezultati se pokažejo pri delu na klasirnici oz. odvozu premoga iz klasirnice, ker te prevoze lahko opravljajo tudi v slabem vremenu, ker je praviloma tudi vedno nekaj zaloge premoga. Ko pogledamo rezultat leta 1983, vidimo, da je bilo pridobljeno 1.107.400 m3 jalovine in 144.517 t premoga, iz česar je razvidno, da je bilo veliko več narejenega na odkrivanju premoga, kar se je pozneje pozitivno odražalo pri pridobivanju premoga. Do sedaj se je namreč pokazalo, da je dovolj hitro in pravočasno ter pravilno odkrivanje premoga odločilnega pomena pri pridobivanju premoga. Za leto 1985 je predvideno naslednje: Izkopati preostali premog s površinskega kopa. Ker je v kopu že precej premoga izkoriščenega, se bo le ta razširil v smeri proti jugu, za kar je izdelan tudi dodatni rudarski projekt. Tu pa je potrebno omeniti, da ta razširitev že zajema področje eventualnega bodočega površinskega kopa Bukova gora in bi s tem na njem tudi že pričeli odkopavati odkrivko. To pa bo treba storiti predvsem zaradi razbremenitve plazovitega področja, ker bi plaz lahko vplival tudi na omenjeno razširitev. Prav tako je v izdelavi študija upravičenosti površinskega kopa Bukova gora. Boris Oberžan Q B B Q Poslovanje TOZD G RAM AT v letu 1984 Ocenjujemo, da bo tozd Gramat poslovno leto 1984 kljub doseganju in preseganju prihodka, planiranega za to obdobje, zaključil z izgubo. Natančna višina bo znana v februarju pri obravnavi zaključnih računov za leto 1984. Večina izgube je nastala na opekarni, medtem ko gradbena skupina in kamnolom poslujeta ugodneje. Delavci, zaposleni na tozd Gramat, ugotavljamo, da so vzroki izgube na opekarni predvsem zaradi stare in izrabljene opreme za predelavo gline in izdelavo surove opeke, saj so stroji stari od 20 — 56 let. Zaradi tega je nastalo veliko število strojelomov, katerih posledica so zastoji v proizvodnji, kar je v veliki meri onemogočilo doseganje planirane proizvodnje, kar se je še posebej izkazalo v tretjem in četrtem kvartalu 1984, ko je bila proizvodnja opeke izredno nizka. Nemajhno vlogo pri nastajanju izgube pa so imeli še ostali dejavniki: Velika fluktuacija delavcev, ki odhajajo v druge tozde in DS, kjer za podobna opravila in naloge prejemajo bistveno večji osebni dohodek. Izredno neugodni vremenski pogoji (pogosto deževno vreme), ki so tekom leta 1984 otežkočali predelavo gline. Prik- V dneh 14., 15. in 18. januarja 1985 je potekal v vseh štirinajstih tozdih vseh treh delovnih organizacij našega kombinata referendum, na katerem so se člani kolektiva vsakega tozda odločali za ali proti sprejetju sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o združitvi delovnih organizacij v sozd REK Edvarda Kardelja. Člani kolektivov obeh tozdov do Termoelektrarna pa so se odločali tudi za sprejem dopolnitev sas o združitvi do v sozd EGS. Dopolnitve namreč urejajo status termoelektrarne Trbovlje, ki ljučitve na novozgrajeni dinlnik, ki ima bistveno drugačne lastnosti od starega, kar je pogojevalo spremembo načina kurjenja. Nedobavljena potrebna toplotna energija od proizvajalca toplote KET, zaradi rekonstrukcije toplarne in težav pri poizkusnem obratovanju, zaradi česar je bilo delno onemogočeno sušenje opeke v sušilnicah, in drugi vzroki. Izdaten delež k izgubi pa so seveda prispevale tudi administrativno urejevane cene (tako opeke kot peska), ki so se spreminjale z zakasnitvami, kar je tudi vplivalo na poslovni rezultat v letu 1984. Z ozirom na opisane težave in na izgubo, s katero se je srečeval tozd Gramat v preteklem letu, smo v mesecu januarju in februarju predvideli izvedbo remonta postrojenja na opekarni, istočasno pa je bila v DO RGD imenovana komisija za izdelavo predloga sanacije tozd Gramat, na osnovi katerega bomo v naslednji fazi pristopili k izdelavi kvalitetnega sanacijskega programa oziroma h konzerviranju opekarne, v kolikor bodo izdelane analize to pogojevale. Rajko Klemenc Referendum je uspel se povezuje v sozd REK EK v pogledu družbenoekonomskih odnosov in v sozd EGS v pogledu tehnično tehnoloških zadev. Nadalje gre za združevanje sredstev na ravni interesne skupnosti elektrogospodarstva in premogovništva in na ravni sozda, način pokrivanja izgub, nastalih iz objektivnih razlogov, ter glede na razširitev del in nalog Interne banke Elektrogospodarstva in premogovništva. Rezultat refernduma v posameznih tozdih je bil naslednji: Tozd v imeniku volilo Za štev. % štev. % RRR Hrastnik 1.023 896 87,6 828 80,9 RRP Trbovlje 802 661 82,3 553 68,9 RRR Zagorje 843 683 81,0 645 76,5 Separacija Trbovlje 427 326 76,3 298 69,8 RŠC 154 119 77,2 109 70,7 RRP Laško 201 171 85,1 163 81,1 RRP Kanižarica 453 384 84,7 299 66,0 RRP Senovo 475 414 87,2 397 83,6 RRPS skupaj ' 4.378 3.654 83,5 ' 3.292 75,2 RIG 776 674 86,8 582 75,0 IMD 153 133 86,9 122 79,8 Avtoprevoz 84 82 97,6 75 89,3 GRAMAT 71 66 92,9 62 87,3 RGD skupaj 1.084 955 81,1 841 77,6 PEE 249 227 91,1 178 71,5 VN 133 120 90,2 110 82,7 TET skupaj 382 347 90,8 288 75,4 SOZD skupaj 5.844 4.956 84,8 4.421 75,6 Požar v delavniških prostorih na Rudniku rjavega premoga Hrastnik Možni vzroki požara V noči med 1.12. in 2.12.1984 je izbruhnil požar v delavniških prostorih Rudnika rjavega premoga Hrastnik. V požaru so bili praktično uničeni vsi delavniški prostori, hidravlična delavnica, strojna delavnica, skladišče opreme, elektrodelavnica, skladišče hidravlične opreme in skladišče osebnih zaščitnih sredstev. Uničene so strehe in ostrešja, električna in toplovodna instalacija v stavbah. Uničena ali poškodovana je tudi oprema, ki so jo popravljali v delavnicah. Dela, ki so jih opravljali v delavnicah pred požarom oziroma neposredno pred požarom, in ostala situacija: — v dopoldanski izmeni dne 1. 12. 1984 so delali v kovačnici, — v začetku nočne izmene dne 1. 12. 1984 so avtogeno rezali korito transporterja izven varilnice v strojni delavnici mehanizacije, — v hidravlični delavnici so nazadnje delali dne 28. 11. 1984, — delavnico hidravličnega podporja je nazadnje pregledal 1. 12. 1984 ob 16. uri tehnični vodja delavnice, — v dneh 29. 11. in 1. 12. 1984 so nakladali premog (oreh) za toplarno s transporterjem, ki je potekal vzdolžno v hidravlični delavnici med bunkerjem za toplarniški premog in nakladiščem ob vhodu v hidravlično delavnico, — razen električne razsvetljave so bili na dan požara v hidravlični delavnici aktivirani tudi bojler 80 I cca 1000 W, zaprta električna pečica 800 W in bojler 5 I. Na osnovi izjav odgovornih oseb in ogleda pri odstranjevanju posledic požara je bilo s posebnim ozirom na območje, kjer predvidevamo, da je nastal požar, ugotovljeno sledeče: — V tem sektorju so bile v hidravlični delavnici v treh skladiščnih regalih uskladiščene visokotlačne cevi, kovinski priključki in spojni elementi, kartonska škatla z zaščitnimi gumijastimi deli za zračnice viličarja in pokrivalo (zloženo) iz skaja za viličarje. — Nad skladiščnim prostorom hidravlične delavnice je bil konstrukcijski del, na katerem je bil nameščen oder transporterja s trakom. — Na vzdolžno položenih tramih na konstrukcijski nosilni del so bile nameščene deske za tla odra, kamor je bila položena konstrukcija traku, pod gumo je bila pločevinasta zaščita. Proti stranskemu izpadanju premoga so bile nameščene vzdolžne zaščite iz desk z obeh strani v višini okoli 150 mm. Na traku je bila 100—150 mm debela plast premoga, ki je ostala po zadnjem nalaganju na kamion, dopoldan 1. 12. 1984. — Približno 1000 mm nad transporterjem s trakom so bila tla delavnice mehanizacije. Na profilno železo kot nosilni del so bili položeni tramovi, na katerih so bili obrezanci (deski), debeline 8 mm, spojeni z utori in rebri. Med stiki na koncu po- sameznih desk pa so na nekaterih mestih lahko ostajale špranje največ 10 mm. — Na tleh delavnice mehanizacije v območju, kjer je bil domnevni center požara v hidravlični delavnici, je stal voziček za ročni prevoz delov mehanizacije v delavnico, dimenzij 2000 krat 1000 mm. Na njem je bilo naloženo korito Revageus-se, postavljeno pokonci na stranici „sig-ma“ s ploskvijo 1500 krat 1835 mm. — Pod tlemi delavnice mehanizacije je potekala kineta energetskega in telefonskega kabla. Približno ob 22.15 je pričel dežurni kovač z avtogenim rezanjem korita, kar je trajalo okoli 5—10 min. Nato je odšel v kovačnico po kovaške klešče. Ko se je vrnil, je zaznal močan vonj po zažganem. Najprej je menil, da se smodijo lesena tla, mastna od olja. Nato se mu je zazdelo, da se v špranji v tleh nekaj svetlika. Z bolj natančnim pregledom skozi špranjo v spodnji prostor je po svetlikanju ocenil, da v hidravlični delavnici verjetno gori. Skušal je vse, da bi pogasil požar, vendar v spodnji prostor ni mogel. Izza vrat je zaslišal in čutil „puh“, kot da bi ogenj močneje izbruhnil. Kasneje ga je videl tudi skozi stranska okvirja. Nato je obvestil gasilce. Neugodna dispozicija delavniških prostorov je ovirala gašenje; otežkočen je bil pristop gasilskih cistern. Tako se je ogenj iz hidravlične delavnice zelo hitro razširil na ostale delavniške prostore. Ogenj v hidravlični delavnici je nastal že pred 22.45, kajti ob tej uri je bila prekinjena telefonska zveza z jaškom zaradi poškodovanega telefonskega kabla, kar je bilo tudi registrirano na plošči telefonske centrale. Približno ob 23. uri je bil poškodovan energetski kabel, ker so v tem času začele utripati luči v upravni zgradbi. Ob 23.15 pa je bil izklopljen električni tok v RTP. Iz izjav in ogleda posledic požara na licu mesta domnevamo, da je najverjetneje mesto izbruha požara v hidravlični delavnici v odseku med drugim in tretjim železnim stebrom, kjer se je nahajalo skladišče hidravlične opreme. Neposredno nad domnevnim mestom nastanka požara se je nahajal voziček, po katerem je dežurni kovač avtogeno rezal korito transporterja. Nad skladiščem hidravlične opreme je potekal gumi trak, na katerem so pustili premog, ki je bil deponiran v bunkerju že dalj časa, od 10.30, (1. 12. 1984) ko so prenehali nakladati premog za toplarno. Premog, ki je prihajal iz bunkerja, ni bil ogret (izjava strežnika), vendar se je zdelo strežniku nenavadno, ker je iz bunkerja prihajal nekaj časa suh nekaj časa moker premog. Iz rekonstrukcije dogodkov, na osnovi izjav devetnajstih oseb in preiskave na mestu samem, ni možno izdelati jasnih zaključkov o direktnem vzroku za nastanek požara. Možno, da je požar nastal zaradi: — avtogenega rezanja korita transporterja nad prostorom skladišča hidravlične opreme, pri čemer je žlindra padla skozi režo v tleh delavnice mehanizacije v prostor hidravlične delavnice in pri tem zažgala gorljiv uskladiščen material. Vendar je nekoliko nerazumljivo, da bi se v tako kratkem času razplamtel ogenj v takem obsegu, to je v manj kot pol ure, kolikor je preteklo od končanega rezanja do prekinitve — okvare telefonskega kabla. Iz izjav prič, ki so bile prve na mestu požara, je razvidno, da je bilo ob zaznavi požara ogromno dima, ki ga lahko povzroči predvsem smojenje gume in naftnih derivatov. — Samovžiga premoga, ki je bil na traku, v kolikor je premog v bunkerju namenjen za toplarno in je premog že podvržen ok-sidacijskim procesom. Možen je tudi samovžig premogovega prahu, ki se je mogoče nahajal na odru gumitransporter-ja. Do samovžiga premogovega prahu in tudi premoga v bunkerju je že prihajalo na separacijah. Zaradi posledic samovžiga premoga ali premogovega prahu pa je možen kasnejši izbruh požara. — Ni izključena možnost nastanka ognja in kasnejšega požara v sami hidravlični delavnici. Ta domneva temelji na zaznavnem „puhu“, ki ga je občutil dežurni kovač, ko je hotel pogasiti ogenj. Tudi pri odstranjevanju posledic požara so v tleh zaznali izrazit center povečanih temperatur, po tem lahko sumimo, da je bil začetni izvor ognja in kasnejšega požara v sami hidravlični delavnici. — Malo verjetno je, da je nastala napaka na energetskem kablu, ni pa absolutno izključeno. Izjave potrjujejo, da je najprej nastala poškodba telefonskega in šele nato energetskega kabla. Tudi napake pri vključenih električnih porabnikih v hidravlični delavnici niso povsem izključene, v kolikor bi nastala napaka na priključnih elementih teh porabnikov. Raziskava možnih vzrokov in posledic požara je ugotovila določene nepravilnosti in pomanjkljivosti, ki so lahko posredno ali neposredno vplivale na nastanek požara. Jože Čič V tozdu RŠC sprejeli statut Dne 21. decembra 1984 so v tozdu Rudarski šolski center, ki deluje v sestavu DO Rudniki rjavega premoga Slovenije, izvedli referendum. Na njem so se odločali ZA ali PROTI sprejemu novega statuta. Od skupno 145 zaposlenih oziroma vpisanih v seznam glasovalcev se je referenduma udeležilo 108 ali 74,5 %. Za sprejem statuta tozd RSC je glasovalo 99 delavcev ali 68,3 % vseh zaposlenih, proti jih je glasovalo devet oziroma 6,2 % vseh zaposlenih. Statut tozd RŠC je bil torej sprejet in je stopil v veljavo. Rudarjenje v okolici Laškega so pričeli domačini že konec 17. stoletja. Po zgodovinskih zapisih pa je Montanski erar (Rudarska državna blagajna, v katero so se stekali državni dohodki) imel že leta 1801 „rudo-sledne" pravice v Hudi jami, Breznem in Šmihelu. Že ob teh začetkih rudarjenja pa se je pričela povezava ne samo kraja Laškega, temveč tudi bližnje in širše okolice. Ta povezanost rudnika z domačim krajem pa je ostala vse do danes. Ob tem je potrebno poudariti, da je razvoj industrije zmanjšal odvisnost zaposlenosti v Rudniku, saj se je v zadnjih desetletjih z razvojem industrije krepko povečalo število delovnih mest, kar na povezanost s krajem ni imelo posebnega vpliva. Pri razvoju industrije v Laškem je Rudnik prispeval svoj delež. Konkretno se je pod njegovim okriljem pričela graditi in tudi zgradila Tovarna izolacijskega materiala TIM Laško. TIM Laško danes zaposluje 860 delavcev iz bližnje in širše okolice Laškega, kar ni malo v primerjavi s sedanjo zaposlenostjo v Rudniku Laško. V TIM Laško danes proizvajajo stiropor, ki služi za toplotno in zvočno izolacijo, poliuretan plošče v enak namen, bitumenske trakove za vse vrste hidroizolacij in termoizolacijske sisteme za ravne strehe. Vsi ti izdelki pa varujejo med drugim V mesecu juniju 1984 smo se na referendumu odločali o bodoči organiziranosti SOZD REK in DO v njeni sestavi. Za tako organiziranost smo se odločili po večmesečnih intenzivnih razpravah, katerih osnova je bil Zakon o energetskem gospodarstvu, tehnološke specifičnosti pri pridobivanju premoga in električne energije, predvsem pa racionalno poslovanje ob upoštevanju ekonomskih zakonitosti. Razprave so potekale na vseh nivojih samoupravnega odločanja, problemski konferenci ZK SOZD REK EK in po strokovnih skupinah. Mislim, da bi strateške cilje lažje določali, če bi bili predhodno izdelani ekonomski elaborati, s pomočjo katerih bi se lažje odločali za boljšega. Ker te faze nismo izpeljali, se še danes kažejo pri realizaciji mikroorganizacije velika nesoglasja in težave, posebno pri združevanju kadra delovnih skupnosti bivše DO IMD in DO RGD. To je tudi razumljivo, saj je nova organiziranost prinesla največ sprememb bivši DO IMD, ker se je večina članov DS SS DO IMD združila z DS SS DO RGD. Vključevanje kolektiva Rudnika Laško in povezava z domačim krajem tudi energijo težko pridobljenega premoga. Poleg navedenega bi lahko našteli še veliko delovnih dosežkov v naseljih in zaselkih, pri katerih so sodelovali ali še sodelujejo naši člani kolektiva, v kolikor v preneka-terih niso celo nosilci akcije. Ob tem pa je potrebno poudariti, da se naselja tako ali drugače vedno obnavljajo, dograjujejo: cestišča, vodovodna omrežja in podobno. Skratka, člani kolektiva so tako ali drugače vedno vključeni v dogajanje z domačim krajem. Seveda pa je potrebno omeniti tudi drugo plat vključevanja naših članov kolektiva v razna društva, krajevne skupnosti in družbenopolitične organizacije. Nemalokrat so člani sveta krajevnih skupnosti, člani delegacij, člani konferenc SZDL in tudi v predsedstvu občinskega sindikalnega sveta sodeluje eden od članov našega kolektiva. Pri vsem tem ne moremo mimo tega, da ne bi omenili tudi članstva v društvih, katerih sedeži so v krajevnih skupnostih. Med najbolj razvita in aktivna društva, v katerih sodelujejo naši člani kolektiva, lahko prištevamo gasilska društva, manjša članstva pa so v drugih društvih in organizacijah, kot so: Lovska družina, Planinsko društvo, Čebelarsko društvo, Rdeči križ in podobno. V ustanavljanju pa je tudi pevsko društvo v Sedražu nad Laškim, katerega del pevcev so tudi naši delavci. Zamisel in želja teh pevcev pa je, da se pevsko društvo poimenuje po Rudniku Laško. Tudi v pevskem društvu TIM Laško in godbi na pihala sodelujejo naši delavci. Zlasti manj aktivnosti pa je, če lahko rečemo, na čisto kulturnem področju. Na področju športa in rekreacije aktivnosti potekajo samo znotraj kolektiva, v okviru sindikalne organiziranosti. Vključevanje v športno-rekreativna društva izven TOZD beležimo v članstvu Strelske družine Dušana Poženela v Rečici. Na zaključku naj omenimo sodelovanje naših delavcev kot krajanov samoupravljal-cev pri kmetijskih in drugih skupnostih v krajevni skupnosti in na vasi sami. V Rudniku Laško v tem času združujemo delo skupaj 202 delavca. Poleg naštetih nalog, obveznosti in hotenj, s katerimi delavci vključujemo kolektiv Rudnika Laško in povezujemo z domačim krajem, imamo še druge samoupravne dolžnosti in odgovornosti v TOZD — DO in SOZD, o katerih pa v tem opisu ni bilo govora. Vse aktivnosti poleg rednega dela in odgovornosti pa dajejo življenju poseben hitrejši tempo, katerega se največkrat niti ne opazi. Sicer pa je danes aktivnost zaposlenih v domačem kraju več ali manj enaka tudi v drugih rudnikih, da ne rečemo vsepovsod. Gabrijel Mejač Dosedanji potek aktivnosti pri združevanju DO IMD in DO RGD Določeni roki za delovanje v novi organiziranosti gredo h kraju, to pa zahteva intenzivnejše aktivnosti pri končnem oblikovanju in delovanju DO RGD in TOZD IMD, ki je nastal z združitvijo DO IMD z DO RGD. Trenutno v celem SOZD REK zaključujejo razprave o mikroorganiziranosti posameznih poslovnih sistemov. Kot osnova razprav služijo izdelane organizacijske sheme, iz katerih je razvidna delitev dela za vsa področja delovanja DO v SOZD, DS SS na nivoju SOZD in povezanost s skupnimi službami EGS. Pri izdelavi organizacijskih shem mikroorganizacije smo imeli dovolj časa, pa so aktivnosti v nekaterih sredinah kljub temu zastajale. Strokovni delavci, ki so odgovorni za sodobno organizacijo dela so skupno z ostalimi delavci izdelali take osnutke za razpravo, s katerimi bomo na osnovi pripomb in dograjevanj v bodoče s tako organiziranostjo dosegali optimalne rezultate poslovanja. Pri reorganiziranju se kažejo racionalizacije pri izkoriščanju kadrovskega potencia- la, vendar so upoštevani socialni momenti varnosti posameznikov. Dogovorjeno je, da se optimalna zasedenost administrativnih . delavcev izvede v prihodnjem obdobju z odhodom v pokoj in drugimi odhodi. Mikroorganiziranost kaže potrebe po kadrih in usposobljenosti le-teh, kar je razvidno iz opisa del in nalog, ki služi kot osnova za vrednotenje del in nalog. Tudi ta faza se bliža h koncu. Posebna komisija v okviru SOZD REK pripravlja poenotenje na tem področju v celotnem REK EK in povezavo z ostalim energetskim gospodarstvom. . Osnovno vodilo pri tem naj bi bilo: za enako delo, naj bo tudi enako plačilo, razlike naj bodo le v delovnih pogojih. S poenotenjem nagrajevanja pri delu je močno povezana nadaljnja aktivnost pri delitvi dela, prehoda kadrov med organizacijskimi enotami, motiviranost pri usposabljanju na delu in napredovanju učinkovitosti, delovni disciplini in drugo. Zato je nujno potrebno, da te aktivnosti pospešimo, saj je končno potrebno, da se z novo organiziranostjo razporedi prave ljudi na pravo delov- no mesto in da nova organiziranost zaživi in pričenja dajati željene rezultate. Čeprav je preteklo od referendumov, na katerih smo se odločali o strateških ciljih bodočega delovanja že pol leta, za delavce > TOZD ni čutiti bistvenih kvalitetnih sprememb. Delavci TOZD IMD z optimizmom gledajo v prihodnost in se zavedajo, da je samo v povezovanju z večjimi poslovnimi sistemi, združevanju sredstev in dela ter na dolgoročnih ciljih zajamčena njihova socialna varnost. Sodobna organizacija novo ustanovljene TOZD IMD, ki je nastala iz dveh TOZD, ki sta tvorili DO IMD, bo omogočala večjo delovno učinkovitost in kvaliteto dela. Omogočeno bo napredovanje kadrov, ki so se usposabljali ob delu, saj so doslej opravljali z ozirom na usposobljenost, dela, ki so zanje manj zahtevna. Tako bo tudi v TOZD IMD veliko kadrovskih sprememb, ki zahtevajo časovna prilagajanja, da začnejo dajati rezultate, katere od njih pričakujemo. Cilje, ki smo si jih zadali pri združevanju z DO RGD, bomo s poenotenostjo vseh pravil delovanja in obnašanja, ki so v fazi dograjevanja, in ni daleč, ko jih bomo poenotene sprejemali, pričeli realizirati. Pri tem pa delavci TOZD IMD ne bomo dopustili, da jih kdorkoli poskusi spremeniti, saj vidimo našo bodočnost v komplementarnem delovanju z drugimi TOZD DO RGD in povezovanju s TOZD premogovništva v SOZD REK in rudarstva ter strojegradnje na^e širše družbene skupnosti. Mihael Eržen Ogrožanje varnosti in nesreče zaradi nevarnih pojavov v letu 1984 V letu 1984 so bili pogosti nevarni pojavi zaradi ne dovolj poznanih montangeoloških pogojev, podvrženosti premoga samovžigu, kršenja predpisov in navodil tako s strani delavcev kot tudi nadzornega osebja. Pojavi so povzročili tudi nesreče, ki pa niso terjale najhujšega zaradi srečnih okoliščin. Jamski ognji in ogrevanja: Jama Hrastnik: V tej jami so nastopili jamski ognji in ogrevanja v Vzhodnem talnem skladu, v A polju in v D polju. Ogenj smo sanirali z aktiviranjem rešilnega moštva z izdelavo zadelk v Vzhodnem talnem skladu in v D polju. V A polju so se preko celega leta pojavljala občasna ogrevanja, ki so bila sanirana z ustreznimi ukrepi, kot so preprečevanje prepihovanja, ohlajevanja ogretega območja z vodo, vtiskanjem apnenega mleka v ogreto območje in z iztrebljenjem ogretega premoga. Jama Ojstro: Prihajalo je le do lokalnih ogrevanj, in sicer v Terezija II polju na koti 160 na širokem čelu in tudi v Javor polju. Sanacija ogrevanj je bila kratkotrajna in uspešna z iztrebljenjem ogretega premoga in ohlajevanjem z vtiskanjem apnenega mleka v ogreto območje. Jama Trbovlje: V jami Trbovlje je v letu 1984 prihajalo do pogostih lokalnih jamskih ognjev in ogrevanj v VI. polju, kjer je premog izredno podvržen samovžigu. Sanacija jamskih ognjev in ogrevanj je bila izvršena z izdelavo zadelke (enkrat), z izdelavo plaščev iz gline v odsekih prog, kjer se je pojavil ogenj ali ogrevanje, in z vtiskanjem apnenega mleka v območje ogrevanja. V manjšem obsegu pa ogrevanje v AB polju in Zgornjem VII. polju (delovišče RŠC). Jama Kotredež: V njej ogrevanj premoga ni bilo. Pojavljala so se ogreva- nja predvsem v polju 52-sloj 4, kjer odkopavajo s splavnim zasipom. Sanacija je bila uspešno izvršena z vsakokratnim napajanjem ogretega območja z vodo iz zasipnega cevovoda in v drugi fazi z odkopom ogretega premoga. V polju 42-sloj 1 se je pojavil monoksid zaradi prepihovanja preko zadelke v presip-nem jašku. Pri tem je prišlo do lažje zastrupitve enega delavca z ogljikovim monoksidom. Polje je bilo zaprto z zadelko na 4. obzorju. V jamah Laško, Senovo in Kanižarica jamskih ognjev ni bilo, vendar so bila manj- ša lokalna ogrevanja v jami Senovo in Kanižarica. Zakaj prihaja do ogrevanj in jamskih ognjev? Za pojave jamskih ognjev in ogrevanj obstajajo poleg objektivnih pogojev predvsem vzroki, ki so subjektivne narave, in sicer: — nekvalitetna izdelava prog (slabo zalaganje odprtin v progah), — prepočasno napredovanje širokih čel, — nepravočasna in tudi nekvalitetna izdelava zadelk, — nepravočasna likvidacija čel po končanem odkopavanju, — nepravočasno preprečevanje prepihovanja, — nedosledna kontrola s strani nadzornega osebja. V vseh teh pojavih ognjev in ogrevanj delavci niso bili ogroženi, ker so se pravočasno'umaknili, razen v enem primeru, ko je nastopil ogljikov monoksid brez predhodne zaznave dima, ker nadzorno osebje te možnosti ni predvidelo. Vdori vode, blata in izlivi vode V letu 1984 je prihajalo do izlivov vode in blata v jami Ojstro na širokem čelu Terezija II na koti 160, v jami Senovo v sipki 1 na koti 132. Do izlivov vode pri raziskovalnem vrtanju na koti 150 v Javor polju in pri odpiralnih delih v vpadniku V—120/20 v jami Ojstro. Do izliva vode je prišlo tudi pri raziskovalnem vrtanju v jami Kotredež v vpadniku V—80/1 in pri izdelavi raziskovalno-odpiralnega nadkopa v kotredeškem rovu. Nevarni pojavi pri prevozu po jaških se še vedno pojavljajo predvsem zaradi kršenja navodil in predpisov. Navesti je potrebno nekaj najhujših primerov: — prevoz dolgih predmetov po jašku skupno z ljudmi in nadzornikom na isti etaži, ne da bi bili ti predmeti ustrezno zavarovani, — padec vozička v prosto globino jaška zaradi nepazljivosti signalista, — vstopanje delavcev na kletko brez obvestila strojnika pri izrednih prevozih. Nevarni pojavi pri prevozu z lokomotivami: — utek lokomotive zaradi kršitve navodil strojnika lokomotive, kar je povzročilo veliko materialno škodo. Rudarji — jamski reševalci se pripravljajo v prostorih reševalnega moštva na Rudniku Trbovlje za akcijo — vajo v jami. (foto: B. Klančar) Da delavci niso bili ponesrečeni, lahko pripišemo zgolj srečnemu slučaju. — prevoz vlakov brez nameščene signalne luči na zadnjem vozičku vlaka, — vožnja ljudi na vozičkih. Nevarni pojavi pri odstreljevanju: Do grobih kršenj predpisov in navodil z razstrelilnimi sredstvi in miniranju je prišlo v dveh primerih. Zaradi predčasnega aktiviranja navezanih nabojev sta bila ponesrečena dva delavca. Le srečnemu slučaju lahko pripišemo, da v teh primerih ni prišlo do najhujšega. Ostali nevarni pojavi: — prinašanje cigaret v jamo (dva primera), — odpiranje stikal po nepooblaščeni osebi (en primer), — odpiranje svetilnega telesa pri akumulatorski svetilki (en primer), —' odstranitev samoreševalca iz škatle (en primer), — nameščanje steklenic na verigah v kopalnicah; zaradi padca steklenic z verige sta bila poškodovana dva delavca. Vse te pojave in nesreče je služba za varstvo pri delu obravnavala na svojih rednih sestankih, zavzemala ustrezne ukrepe in z njimi seznanjala vse odgovorne tehnično nadzorne delavce na posameznih tozdih. Vendar istočasno ugotavlja, da v nekaterih sredinah niso ustrezno ukrepali, da bi odpravili nepravilnosti in pomanjkljivosti. Nekateri celo mislijo, da je za vsa dogajanja odgovorna le služba za varstvo pri delu, in to celo vodilni in vodstveni delavci. Zaradi tega služba za varstvo pri delu opozarja na določila zakona o varstvu pri delu, ustrezne predpise, ki opredeljujejo: — za varstvo pri delu je odgovoren vsak delavec, da opravlja delo na varen način, — delavci, ki vodijo delovni proces, so odgovorni za zagotovitev varnega dela in varnega delovnega okolja, — delavci, ki kontrolirajo izvajanje varnega dela in varnega delovnega okolja so odgovorni, da ustavijo dela, v kolikor ugo- tovijo, da obstaja nevarnost za življenje in zdravje ljudi. Za odstranitev nevarnih pojavov in s tem izboljšanje stanja na področju varstva pri delu so tako odgovorni vsi delavci, vsak v skladu z odgovornostmi in zadolžitvami. Z drugimi besedami: uspeh bo dosežen v skupnem delu in doslednem izvajanju opravil in nalog skladno z zakonom o varstvu pri delu, predpisov in na osnovi njih izdanih navodil. Jože Čič Sodelovanje z ameriškimi rudarskimi strokovnjaki V ponedeljek, dne 10.9.1984, smo po zajtrku v neki manjši restavraciji odpotovali iz Glenvvood Springsa. Potovali smo po izredno lepi dolini, ki dosti spominja na našo Logarsko dolino, samo da je precej večja, proti Redstovvnu, kjer smo obiskali premogovnik Mid Cintinent Resources Ing. No.1 Mine. Sprejela sta nas predsednik kampanije Mr. M.J. Turnispeed in glavni inženir Mr. Brad Gourguin. V tem območju je pet jam, od katerih so tri aktivne. Poudariti moram, da so tu ene najtežjih jamskih prilik, ki jih imajo v ZDA, zato je bilo spoznanje dela v takšnih jamah za nas toliko bolj interesantno. Naj prvo so nam v obratnih prostorih pokazali diapozitive in pripravljen program z vsemi potrebnimi informacijami od geoloških prilik do vseh podrobnosti proizvodnih problemov, tako da smo si po takih informacijah ogledali jamo. Tu bi pa rad opozoril še na nenavadnost vhodov, ki so locirani visoko v gori, na višini 3200 m. Sama okolica je izredno lepa, saj je preraščena z drevesi aspen in srebrnimi smrekami, kjer je tudi veliko divjadi, predvsem jelenov, pa tudi, kot so nam pravili rudarji, marsikakšen medved si je že hotel za svoj brlog izbrati vhode v jamo. Da so vhodi locirani tako visoko v gori, je vzrok pač v tem, da se poslužujejo odpiranja jam po sloju premoga, kjer ti sloji izdanjajo. Tako smo se spustili v jamo s ko- te 3200 na koto 3000 z vitlom po tirni spuščaj ki po vpadniku, ki poteka po sloju premoga po padu 10°. Tu pa tam je nameščen kakšen podboj kot upornik, saj je videti več prelomnih con, sicer pa je vse podprto zopet samo s sidri. Celotna jama je trenutno odprta s tremi vhodi, tako kot sem že opisal v prejšnjih premogovnikih, in ves transport premoga gre po trakovih navzgor in nato s kamionskim prevozom v dolino. Odpirajo pa z novim načinom, s tem da gredo iz doline s horizontalnimi programi po jalovini do slojev in bodo nato od spodaj navzgor odpirali odkopna polja, ves transport pa usmerjali na te nove odpiralne proge. Celotna jama je izredno metanonosna, saj ga je več kot 35 Opuščene peči za koksanje premoga v ZDA v Redstovnu. (foto: I. Berger) Vhod v jamo je lociran visoko v gori na višini 3.200 m. (foto: I. Berger) m3/t in temu primerno je urejeno tudi močno zračenje in posebno odplinjevanje. Tudi odkopna metoda je k temu primerna, saj delajo v polje, s tem da sta produktivni samo dve tretjini, eno tretjino pa porabijo za odplinjevanje sloja do določene globine, da lahko nato s čelom kolikortoliko normalno prodirajo v tiste predele. Naj omenim, da je bila leta 1981 še pri odpiralnih delih v tej jami huda rudarska nesreča, ki je terjala pet-hajst življenj rudarjev, ko je eksplodiral metan. Čelo je dolgo 240 m, višina odkopavanja je 3 m, podprto pa je s Heimscheid ščit-nim podporjem in opremljeno s težkim 22 t Eickhoff dvobobenskim rezalnim strojem. Na vsaki strani čela potekajo tri proge, in ker čelo prodira v polje, jih je potrebno za seboj primerno obdelati, kar dosežejo z zasipom (jalovina in 10 % cementa), ki prehaja pneumatsko s površine, dodajajo pa mu tik pred čelom 10 % vode, kar ustvarja dovolj močne stebre prog ob čelu. Za obvladanje velikih pritiskov in odplinjevanja, ki mora biti zelo intenzivno, vrtajo na čelu na razdalji vsakih 8 m vrtine za sprostitev napetosti in vrtanje s premerom 50 mm v medsebojni oddaljenosti 35 m za intenzivnejše odplinjevanje. Kljub temu, da so za merjenje jamske klime in predvsem vseh plinov na razpolago vsi avtomatski indikatorji in merilci, ki so povezani preko zunanjega računalnika za sproženje opozorilnih in varnostnih ukrepov, sem srečal v jami dva rudarja-nadzornika, ki skrbita za merjenje zračenja. Bila sta opremljena z varnostnimi bencinskimi svetilkami, pač takšnimi, kot jih uporabljamo pri nas, s tem, da so opremljene z jeklenim plaščem zaradi velikih zračnih hitrosti. Torej kljub vsem najmodernejšim varnostnim napravam upoštevajo Amerikanci v svojih najtežjih jamah tudi človeški faktor varnosti, ki bo v rudarstvu še vedno odločilno vplival. Pri nas (v Bosni) poskušajo vse rešiti s popolno avtomatizacijo merjenj teh nevarnih pojavov, uporabo bencinskih varnostnih svetilk pa opustiti, češ da so ob nepravilnem rokovanju celo nevarne. Lep primer zameglitve odgovornosti na instalirane naprave, vendar bo v rudarstvu še vedno najvažnejša varnost — človeška vestnost. Sloj premoga je debel 10 m v tem rudniku in ga odkopavajo s čelom v višini 3 m plošče, ostalo 7 m puščajo, in to je eden od problemov, kako odkopati ostanek sloja v debelini 7 m. Zaenkrat to puščajo, morda pa bodo s sedanjim intenzivnim odplinjevanjem med odkopavanjem tako razplinili ostanek sloja, da kasneje ne bo takih problemov z metanom in bo možno odkopati ostanek sloja tudi z vertikalno koncentracijo po metodi su-blevel. Povprečna dnevna proizvodnja s čela znaša 4100 t/dan — ob dveh produktivnih izmenah, tretja izmena dela predvsem na predvrtavanju za odplinjevanje sloja z vrtinami oziroma meri odkopne pritiske v sloju pred čelom (z vrtinami in merilnimi trakovi-straingaige). Preko čela gre 20003 m/min zraka, da se sproti razredčuje izhajajoči metan in hudo prašenje pri rezanju premoga s kombajnom. Tu je tudi glavna ovira za formiranje večjih dnevnih napredkov čela in proizvodnje. Vsekakor pa je potrebno poudariti, da je to izredno kvaliteten koksni premog, ki ga pa sedaj predelujejo drugje, saj ga v celoti transportirajo drugam, le stare peči za kok-sanje v dolini spominjajo še na čase, ko so že tu pridobivali koks. Naj omenim še to, da je v vseh treh aktivnih jamah zaposlenih okrog sedem sto ljudi. Po kosilu, ki so ga prijazni gostitelji pripravili v njihovem klubu v starem gradiču, smo odpotovali z avtomobili proti cca 380 km oddaljenem Denverju po glavni avtocesti, ki poteka v smeri vzhod-zahod. Peljali smo se najprvo skozi čudovit Glenvvoodski kanjon, ki ga je izdolbla reka Colorado skozi masiv rdečih skal, kjer se strmo dvigajo visoke stene, ob njih pa so iztisnili poleg reke še prostor za cesto in na drugi strani reke za železnico. Približno na sredi poti skozi ta kanjon pa stoji pretočna hidrocentrala (prečrpavajo vodo v akumulacijsko jezero nad kanjonom in ob potrebi aktivirajo hidrocen-tralo). Takoj za tem kanjonom se dolina razširi in nudi se pogled na mnoga smučišča, ki se tukaj hitro širijo. Kar malce presenečen sem bil, ker sem pred šestimi leti tod potoval, pa sem sedaj ugotovil nova velika naselja (večinoma dolge stanovanjske prikolice), ki jih naseljujejo — kot so mi pojasnili — delavci graditelji novih smučarskih središč ali delavci upravljale! z napravami v teh središčih. Ko smo pripotovali preko 3000 m visokega cestnega prelaza, smo se spustili navzdol in ponovno so se ob cesti pojavljala smučišča s številnimi žičnicami in lepo izpeljanimi smučarskimi progami. Ob teh rastejo nova naselja, tudi naš spremljevalec Mr. Muck ima tu svoje zimsko počitniško stanovanje. Kapaciteta vseh teh smučišč in njihova ureditev je res veličastna in skoraj bi verjel, da imajo prednost pred evropskimi. 2e v razgovoru z Mr. Sandersom, ki je navdušen smučar, sem alhko to zaznal. Pravil mi je, da se je njegova hčerka — študentka preteklo leto smučala pri nas v Kranjski gori in obiskala nato še zimske olimpijske igre v Sarajevu. Bilo ji je zelo lepo, kot je lepo tudi na drugih smučiščih v Evropi, ki jih je Mr. Sanders obiskal, vendar za Coloradska smučišča ne zamenja nobenega. In v čem vidi prednost? Sneg leži tu najmanj pet mesecev, padavine — sneg so Hribovje, ki ga vidimo na fotografiji, je prepledeno z zlatokopi, (foto: I. Berger) največ dan ali dva, nato pa se pojavi za to kontinentalno podnebje značilno jasno, modro nebo, praktično brez oblačka. Velike kapacitete izredno urejenih smučišč z vsemi ugodnostmi za različne želje vsakega turista,, se po naravnih lepotah z lahkoto primerjajo z. vsemi evropskimi itd. Tudi za ameriške razmere velika bližina teh smučišč — eno do dve uri z avtom iz Denverja — omogoča smučanje preko vsakega vikenda za mnoge navdušence belega športa. No, ja, tudi mi imamo v naši najbližji okolici na vseh pomembnejših hribih speljane žičnice in urejena smučišča, da v naših razmerah omogočajo zimsko veselje tri ali štiri mesece vsem ljubiteljem smučanja z malo bolj skromno, pa vseeno včasih še verjetno bolj prijetno zabavo — mar ne? Od sprejetja zakona o energetiki in njegovega izvedbenega akta — Družbenega dogovora o organiziranosti energetike ter idejnopolitičnega poenotenja v Zvezi komunistov smo se sindikati aktivno vključili v proces uresničevanja sprejetih in razčlenjenih nalog pri dograjevanju dohodkovnih odnosov in samoupravne organiziranosti v našem kombinatu: — ocena delovanja komunistov v sindikatu ni stvar ocene koordinacijskega odbora osnovnih drganizacij Zveze sindikatov v kombinatu, sodim pa, da je članstvo Zveze komunistov opravilo pozitivno vlogo tako v sindikatu kot v samoupravnih organih; — pri procesu dograjevanja smo imeli kar precejšfije težave pri dokončnem oblikovanju vseh potrebnih podlag in samoupravnih aktov; — določene zamude in prestavljanje rokov — v okviru dogovorjenih — so šli tudi na račun spreminjanja izhodišč, pri čemer smo v sindikatih tako kot v Zvezi komunistov vztrajali na kvaliteti, četudi je šlo na račun sprejetega rokovnika; — v sindikatih smo oblikovali in predložili samoupravnemu organu v sprejem ro- Vzpenjamo se zopet proti novemu visokemu gorskemu prelazu z znamenitim Eisen-hovverjevim cestnim tunelom, kjer so še mnoga zimsko športna središča, nato pa se spustimo v dolino, kjer so večinoma stara opuščena rudarska naselja nekdanjih rudnikov zlata, srebra, molibdena itd. Hribi ob cesti so prevrtani z malimi rudniki zlata, nekateri so še aktivni. Tudi v rekah so naplavine zlata, zato hodijo ob vikendih mnoge de-nverske družine v zabavo spirat in nabirat zlata zrna v te bližnje rečice. Mimo vzpetine, kjer je grob legendarnega stezosledca Buffa-lo Billa, smo se po avtocesti spustili proti mestu Denverju in se nastanili v gostišču Kippling Inn. (se nadaljuje) Ivan Berger kovnik aktivnosti, ki ga nam je tudi uspelo uresničiti do dogovorjenega roka — do 31. decembra lani; — sindikati smo sprotno ocenjevali aktivnosti in predlagali samoupravnim organom na vseh ravneh kombinata tiste dejavnosti, oblike in metode, katere smo ocenili za samoupravno pravilne, in roke sprejemanja samoupravnih aktov; — takšne in tolikšne aktivnosti sindikata, in to na vseh organizacijskih ravneh, so bile mogoče tudi zategadelj, ker delujemo kot aktivna in tvorna sila znotraj kombinata, ki je vseskozi prenašala hotenja delavcev pri uresničevanju procesa dograjevanja dohodkovnih odnosov in samoupravne organiziranosti; — sindikat v kombinatu je sprožil skupaj s predsedstvom problemske konference in tudi uspešno izpeljal predhodno razpravo o evidentiranih možnih kandidatih za prevzem odgovornih nalog v kombinatu. Tu smo vztrajali na čim bolj realnem ocenjevanju dosedanjih aktivnosti in zavzemanju možnih kandidatov pri uresničevanju dograjevanja dohodkovnih odnosov in samoupravne organiziranosti. Energetska bilanca sprejeta Koncem preteklega leta je Zvezni izvršni svet sprejel energetsko bilanco Jugoslavije za leto 1985. Predhodno so jo obravnavali razni organi, predvsem pristojna splošna združenja in interesne skupnosti v republikah, pokrajinah in federaciji. Iz sprejete bilance lahko povzamemo, da bomo v letu 1985 proizvedli skupno 77,1 milijard kWh električne energije in 70 milijonov ton premoga vseh treh vrst. Od te količine naj bi dobilo elektrogospodarstvo 53,5 milijonov ton za potrebe termoelektrarn, to pa pomeni 10,5 % več kot lani. V letošnjem letu naj bi uvozili 11 milijonov ton nafte ob hkratnem prizadevanju, da bi jo doma načrpali čimveč. Če bo šlo vse po načrtu in po sreči, naj bi bilo letos v Jugoslaviji dovolj vseh vrst energije. (tl) Elektrika malo pod načrtom Skupna proizvodnja električne energije v Jugoslaviji je v letu 1984 znašala 66,3 milijarde kWh, kar znaša 99,7 % od sprejetega načrta, vendar pa 11,1 % nad doseženo proizvodnjo v letu 1983. Proizvodnja hidroelektrarn je lani znašala 25,3 milijarde kWh, kar je 2,7 % nad načrtom, vendar pa 18,8 % nad doseženo proizvodnjo v letu 1983. Skupni dotok vode pri hidroelektrarnah je bil zadovoljiv in v mejah povprečnega hidrološkega leta. Skupno stanje energije v akumulacijskih jezerih hidroelektrarn je koncem leta 1984 znašalo 2,251 milijarde kWh, kar je 41,8 % od možne vsebine ter 91,9 % od načrta, vendar pa za 136,7 % večje od stanja koncem leta 1983. Proizvodnja električne energije v termoelektrarnah na premog je bila dosežena v višini 34,8 milijarde kWh. Termoelektrarne na tekoča in plinasta goriva so dosegle proizvodnjo električne energije v višini 1,9 milijarde kWh, kar je 44,3 % načrta. Te so namreč služile kot rezerva v celotnem sistemu zaradi pomanjkanja goriva. Jedrska elektrarna v Krškem je proizvedla 4,2 milijarde kWh, kar je 6,2 % nad načrtom in 13,8 % nad doseženo proizvodnjo v letu 1983. V letu 1984 je znašala skupna poraba električne energije v Jugoslaviji 64,1 milijarde kWh, kar je za 7,1 % nad doseženo proizvodnjo v letu 1983. Skupne omejitve pri porabi električne energije so v preteklem letu znašale 1,1 milijarde kWh, kar je 2,6 % skupnih potreb, (tl) To aktivnost smo po oceni koordinacijskega odbora v kombinatu zadovoljivo opravili. — Aktivno smo vodili dokaj vroče razprave o organiziranosti sindikatov v kombinatu glede nove samoupravne organiziranosti po organizacijskih enotah. — Sindikati bomo vztrajali, da se sprejmejo vse podlage za samoupravno urejanje, oblikovanje in sprejemanje vseh aktov za nagrajevanje po rezultatih dela, odpravo vseh zaznanih slabosti ter uresničevanje opredeljene vloge samoupravnih organov. Bruno Šorli Razprava na skupni seji Medobčinskega sveta ZKS Trbovlje in predsedstva problemske konference ZKS sozd REK EK, ki je bila 15. januarja Delo sindikatov v kombinatu Vtisi s strokovne ekskurzije na Poljsko Kompas iz Ljubljane je v dneh od 5. do 10. septembra 1984 organiziral strokovno ekskurzijo za udeležence slovenskih rudnikov v SR Poljsko. Poleg strokovno — tehničnih delavcev iz Slovenije so se navedene ekskurzije udeležili tudi predstavniki Istar-skih premogovnikov iz Labina. Takoj v začetku poti so se začele težave. Avtobus, ki naj bi prispel iz Ljubljane na Trojane 4.9.1984 ob 23.30, je prispel na Trojane s triurno zamudo. Udeleženci REK EK iz Trbovelj, Hrastnika, Zagorja in Laškega, ki smo se zbrali na Trojanah ob približno 23. uri, smo slabe volje čakali avtobus do zgodnjih jutranjih ur. Najslabše je bilo to, da je bila gostilna od 11. ure dalje zaprta in smo v prvem jesenskem hladu čakali avtobus zunaj na prostem in stalno prestopali izpod enega pod drugi napušč. Ko je ob 2. uri 45 minut avtobus le prispel, po predhodnem obvestilu, da bo imel približno eno uro zamude, smo od prijaznega in nič krivega vodiča in dveh šoferjev, od katerih nas je prvi nato vozil do Dunaja, izvedeli za vzrok čakanja. Avtobus, s katerim smo potovali mi, bi se moral zvečer pravočasno vrniti iz Munchna. Ker je imel na mejnem prehodu le predolg postanek zaradi carinskih ..formalnosti", so morali poslati iz Ljubljane na mejni prehod drugi avtobus, da je kasneje pripeljal potnike v Ljubljano. Tako je naš avtobus peljal v Ljubljano prazen, da je uspel pripeljati na Trojane le s triurno zamudo. Seveda smo bili srečni, ko smo se namestili v avtobus, in takoj zadremali ter se malo ogreli. Prvič smo se kar kmalu zbudili, in to pred rdečo dvorano v Titovem Velenju, kjer so vstopili udeleženci ekskurzije iz REK — Franca Leskoška-Luke iz Velenja. Drugič smo se prebudili oziroma so nas prebudili obmejni organi in cariniki na mejnem prehodu v Šentilju. Obmejne formalnosti so bile pri izhodu hitro opravljene, prav tako tudi na avstrijski strani. Mimo Gradca smo nadaljevali pot do Dunaja, kamor smo prispeli ob 10. uri dopoldne. Postanek na Dunaju smo imeli le toliko časa, da je izstopil šofer, ki nas je vozil iz Ljubljane oziroma od Trojan ter se vrnil z vlakom v Ljubljano. Vožnja od Dunaja do mejnega prehoda med republiko Avstrijo in Češkoslovaško je trajala nekaj manj kot eno uro. Že smo bili v Drasenhofenu — na avstrijskem mejnem prehodu. Kratek postanek, pregled potnih listov, nekaj vprašanj carinikov in zaželijo nam srečno pot. Ob 11. uri se približamo Češkoslovaškemu vstopnemu mejnemu prehodu Mikulov, kjer pa je prehod mejne črte trajal približno 45 minut. V tem času smo se peljali skozi krajši mejni koridor, izvršen je bil pregled potnih listov in carinski pregled. Potne liste obmejni organi poberejo, odnesejo v uradne prostore, jih žigosajo, oštevilčijo posamezni prehod, nato pa vrnejo vsakemu posamezniku istočasno ob vstopu v avtobus. Medtem ko so obmejni organi preverjali potne liste, je moral voznik zapeljati avtobus s potniki na poseben parkirni prostor, kjer je carinik skoraj do centimetra določil, kje mora avtobus ustaviti. Tu je bil izvršen uradni carinski pregled, ki pa dejansko ni bil posebno podroben. Moram poudariti, da tako v Češkoslovaško kakor tudi v Poljsko ni dovoljeno vnašati njihove valute oziroma denarja. Potovanje od Mikulova skozi Češkoslovaško preko Brna do drugega mejnega pre-hodka Češky tesin, kjer smo pravzaprav zapustili Češko, je trajalo skoraj pet ur, kakor je razvidno iz uradnih štafnpiljk v potnem listu, ki navajajo uro vstopa oziroma izstopa iz države. Tudi postanek na drugem mejnem prehodu med Češkoslovaško in Poljsko je trajal približno 50 minut, s poudarkom, da na mejnem prehodu ni gneče. Češko — Poljsko mejo smo prestopili ob 17. uri 30 minut. Kot zanimivost iz Češke restavracije oziroma gostilne, kjer smo se ustavili malo pred mejo in se okrepčali oziroma bolj na silo odžejali z znanim češkim pivom, naj navedem nasvet, ki so nam ga dali v gostilni sedeči domači gosti: „Če potujete na Poljsko, vzemite s seboj nekaj piva, kajti tam ga ne boste dobili." Malo čudno se nam je zdelo to opozorilo oziroma nasvet, ki ga seveda nismo upoštevali. Kasneje smo ugotovili, da je bilo opozorilo dobronamerno in umestno, kajti tisti, ki uživajo v pitju piva ali pa so zelo pogosto žejni, so bili na Poljskem res razočarani. Pivo in druge alkoholne pijače se ne dobijo povsod in ob vsakem času. Poleg tega se dobijo v zelo omejenih količinah, pa še zelo drage so. Še sreča, da hrana ni bila preveč obilna, mastna in slana. Po prihodu v Katovvice smo se namestili v hotelu Katovvice, na večerjo in zajtrk pa smo morali v drugo restavracijo. Takoj po prihodu našega avtobusa pred hotel so se pojavili prvi povpraševale! po tuji valuti, to je dolarjih, markah, šilingih pa tudi dinarjih. Za vse zapadne valute ponujajo štiri do petkratno vrednost v odnosu na uradno menjavo v menjalnicah. Naslednji dan po sorazmerno dobro prespani noči — vsaj nekaterih, smo obiskali Glavni institut rudarstva v Katovvicah ter si ogledali v parku kulture tudi Planitarij, ki predstavlja čudovit prikaz vesolja s celotnim sončnim sistemom in ozvezdjem v teku enega dne oziroma 24 ur. Poseben čar v Pla-nitariju predstavlja prikazana panorama Katovvic v večernih urah. Moram poudariti, da je bilo delovanje Planitarija prikazano posebej za nas z razlago v srbohrvaškem jeziku. Seveda je razlaga posneta na magnetofonski trak in prilagojena posameznim fazam. Ogled glavnega inštituta rudarstva: Zelo zanimiv s strokovnega stališča je bil obisk v Glavnem institutu rudarstva v Katovvicah. Institut predstavlja vrhunec koncentracije znanja rudarske znanosti v državi z bogato rudarsko tradicijo in zelo razvitim rudarstvom. Zaposluje okrog 250 ljudi, od katerih je veliko doktorjev znanosti. Organizacijsko ga sestavljajo: Inštitut za izkoriščanje, geologijo, hidrologijo, ventilacijo, požarno varnost, izgradnjo jamskih objektov, hribinške udare, sei- zmiko in inštitut za tehnologijo separiranja. Nam je bila predočena dejavnost inštituta kot celota, posebej pa še delo inštituta za seizmiko in hribinške udore. V okviru inštituta imajo urejeno centralno seizmološko postajo, s katero so povezani vsi rudniki, ki so nevarni zaradi gorskih udarov. Gorski udari predstavljajo v rudarstvu Poljske enega glavnih problemov jamskega pridobivanja poleg velike metanonosnosti ter nevarnosti udorov jamskih plinov, kjer predstavlja ogljikov dioksid glavno komponento. Po posredovanih podatkih se gorski udari pojavljajo zlasti v rudnikih, kjer znaša globina odpiralnih del in pridobivanja preko 600 m. Od 3000 prelomov je 20 nevarnih. Gorski udari najbolj ogrožajo tri glavna področja rudnikov, in to: — Kazimirsko sinklinalo s slojem debeline 20 m, ki se nahaja med čvrstimi plastmi na globini do 750 m. — Bitomske sinklinale z debelimi sloji v debelih plasteh peščenjaka oziroma peščenih laporjev na globini preko 800 m. — Severnega krila glavne sinklinale, kjer se gorski udari pojavljajo v spodnjih plasteh na globini do 700 m. Pri proučevanju gorskih udarov so v inštitutu razvili več metod opazovanja ogroženosti od gorskih udarov, ki nastopijo hitro in nenadoma v hribinah oziroma plasteh, kjer se ustvarijo pogoji za takšne udare. Pogoji za nastanek gorskega udara se lahko ustvarjajo nekaj dni ali celo tednov, s tem da se v plasteh akumulira energija, ki presega mejno vrednost trdnosti hribin oziroma porušno trdnost. Ugotovili so, da obstojata dve osnovni vrsti vzrokov gorskih udarov, in to: a) prirodni vzroki, ki jih predstavlja globina stojišča in primarne napetosi blizu tektonskih porušitev; b) rudarski, katere predstavlja način in metode odkopavanja. Za ugotavljanje ogroženosti od gorskih udarov se poslužujejo rudarskih in geofizikalnih metod, s katerimi skušajo pravočasno odkriti ogroženost od gorskih udarov in določiti tudi njihovo intenziteto. Med rudarskimi metodami zavzema posebno mesto statistična metoda prognoziranja, med geofizikalnimi seizmična, seizmološka in sei-zmoakustična. Seizmoakustično ugotavljanje ogroženosti se vrši s pomočjo aparature, ki se sestoji 'iz dveh osnovnih delov. Iz jamskega dela, ki se sestoji iz geofona, primarnega ojačevalca in oddajnika ter površinskega dela, ki ga sestavlja ojačevalec in registrator, ki je sa-mopisoči trak, magnetofon ali pa zvočnik. Ta sprejema akustične signale, ki se pojavljajo zaradi pokanja hribin zaradi notranjih napetosti. Na ta način ugotovijo epicenter in jakost ogroženosti zaradi hribinskega udara. Na podlagi opazovanj se lahko ugotovi nekakšno zaporedje gorskih udarov, ne morejo pa napovedati, kdaj bo do udara prišlo. Na podlagi ugotovitev nastanejo gorski udari predvsem tam, kjer rudarski pogoji za- radi odkopavanja ustvarjajo pogoje za prekomerne koncentracije napetosti v hribinah, v katerih se nahajajo rudarski objekti. Gorski udari povzročajo velik odstotek nesreč v rudarstvu in zahtevajo tudi velike materialne stroške v obliki škode pri uničenju jamskih prostorov, strojev in druge rudarske opreme. Zaradi aktivne znanstvene dejavnosti Glavnega rudarskega instituta v sodelovanju z Ministrstvom za rudarstvo in energetiko, Višjim rudarskim uradom, Okrožnimi rudarskimi uradi, združenji in rudniki se je število gorskih udarov na področju rudnikov Gornja Šlezija znatno zmanjšalo. V letu 1949 je bilo v 29 rudnikih registriranih 350 gorskih udarov, v letu 1970 je bilo v 14 rudnikih registriranih le 18 gorskih udarov. Sedaj je ogroženo z gorskimi udari sedem jam, vendar se upadanje števil gorskih udarov ne sme vezati na ogroženost od gorskih udarov, ki so posledica rudarsko-geoloških pogojev. Ogroženost zaradi gorskih udarov z ozirom na vse večje globine rudnikov raste. Drugo važno področje, ki ga proučuje inštitut, je nevarnost vdorov jamskih plinov v jamske prostore, ki predstavljajo poleg gorskih udarov enega najtežjih problemov rudarske tehnike. Vdori plina se pojavljajo zlasti v porušenih in nekompaktnih conah, kjer opažajo hiter in visok porast pritiska ogljikovega dioksida, prav tako pa tudi hitre in velike padce. V takih okoliščinah obstaja velika nevarnost od vdorov plina in izrivov hribine. Vdori plina nastajajo v različnih okoliščinah in pri različnih pogojih. Tako, na primer, je zabeležen prvi vdor plina v letu 1894, ko je rudar delal s krampom. Največji vdor plina je bil 22.10.1958, ko je v rudniku „Nova Ruda" znašal vdor približno 750.000 m3 plina, istočasno pa je bil izriv približno 5000 ton premoga. Do leta 1970 je zabeleženo 1198 izbruhov plina in izrivov hribine. Najštevilnejši so izbruhi pri izdelavi prog, kjer se jih pripeti 90 %, na odkopih 8 % in 2 % drugod. Stopnjo ogroženosti od vdorov plina in izrivanja hribine ugotavljajo predvsem na podlagi predvrtavanja in merjenja količine plina v vrtini in njegovega pritiska. Na podlagi velikosti in hitrosti porasta pritiska plina (C02) v vrtini na čelu delovišča se lahko predvidi morebitni vdor. Kot primerjavo lahko omenimo podobne nevarnosti vdorov plina C02 in CH4 in izriva premoga pri izdelavi jamskih objektov v Rudniku lignita Velenje. Za odkopavanje premoga uporabljajo predvsem dve odkopni metodi, in to odkopavanje z zasipom od spodaj navzgor in z rušenjem od zgoraj navzdol. Ker so premogova slojišča nagnjena k samovžigu in jamskim ognjem, je značilno, da tudi pri rušenju odkope zasipavajo do višine 80 cm, da izdelajo izolacijsko plast ter preprečujejo na ta način tudi prepihovanje. Kot glavni pogoj za preprečevanje jamskih ognjev oziroma požarov naj bi bilo čisto odkopavanje s preprečevanjem puščanja zaščitnih stebrov ter ustvarjanja povečanih pritiskov v stebru in razpok. Pri odkopavanju debelih slojev, naj bi bil sloj razdeljen v čimmanj etaž. Odkopavajo sloje od debeline 0,4 m naprej. Za pridobivanje uporabljajo obliče, ki jih uvažajo iz Zvezne republike Nemčije ali pa iz Sovjetske zveze. Za odkope od višine 1 do 4,5 m uporabljajo lastno mehanizacijo in opremo. Proge izdelujejo z lastno mehanizacijo in stroji F-6A Alpine ter RK iz Sovjetske zveze. Za podgrajevanje trajnejših jamskih objektov pa uporabljajo predvsem liti beton, brizgani beton — torkret in sidra. Ogled centralne reševalne postaje: V Bytomu — severozahodno od Katovvic smo si ogledali Centralno reševalno postajo, ki je organizirana za strokovno vodenje okrožnih in rudniških reševalnih postaj. Dejansko pokriva vse rudnike premoga, rud in soli Poljske. Poleg centralne reševalne postaje obstoja tudi dvanajst okrožnih ter rudniške na posameznih rudnikih. Te se strokovno podrejajo centralni reševalni postaji, ki reševalce tudi izobražuje in nadzoruje nadaljnje delo. Administrativno so rudarske reševalne postaje vključene v posamezen rudnik. Akcije reševalnega moštva nadzira rudarska inšpekcija. V centralni reševalni postaji obstoja 24-urno dežurstvo. Za centralno reševalno postajo se določijo reševalci iz okrožnih reševalnih postaj in iz rudnikov, ki se občasno menjajo. Letno sodelujejo v 50 do 60 akcijah, od katerih so približno 80 % jamski ognji, 20 % pa so ostale potrebne akcije oziroma intervencije. V vsaki akciji sodeluje štab, ki ga sestavljajo: tehnični delavci, znanstveni delavci, operativni delavci po posameznih profesijah. Delavce centralne reševalne postaje plačuje Ministrstvo za rudarstvo in energetiko, plače pa naj bi znašale od 25 do 40.000 zlotov. Uporabljajo skoraj izključno domačo poljsko opremo, tako 4-urne izolacijske aparate, samoreševalce — navadne filtrske kakor tudi kemijsko izolacijske. Razgovor z Jožetom Žitnikom, predsednikom predsedstva problemske konference Jožeta Žitnika, rudarja iz rudnika Zagorje večina naših sodelavcev pozna. Kako tudi ne, saj že vrsto let koplje premog v kotrede-ški jami, je pa tudi eden najaktivnejših družbenopolitičnih delavcev. Poznamo ga po odkriti besedi, preprosti, pa vendarle postavljeni na pravo mesto. — S takim stališčem ne morem pred „knape", ste večkrat odločni na sestankih. Kdaj ste začeli s svojim družbenopolitičnim delom? — Začel sem, že dolgo tega. Prvo društvo, v katerega sem se vključil, je bilo Delavsko prosvetno društvo Svoboda Kisovec. Kasneje na raznih sestankih velikokrat nisem znal držati jezika, če me je kaj motilo. Se danes tega ne znam, ne znam tudi biti preveč pohleven. Ste predsednik predsedstva problemske konference. Kot že samo ime pove, rešujete probleme. Katere? — Danes bom spregovoril kot komunist, kritično. Mogoče bom koga prizadel. Na žalost se pri nas radi vse preveč hvalimo, da se navzven lepo sliši... Do sedaj smo imeli Posedujejo popolno opremo za ugotavljanje jamskih plinov metana, ogljikovega dioksida, ogljikovega monoksida kakor tudi etilena. Na podlagi kemičnih analiz vseh plinov v jamski atmosferi jim računalnik takoj na ekranu pokaže stopnjo eksplozivnosti jamske atmosfere ter nariše tudi diagram eksplozivnosti. Prikazan nam je bil tudi termometer z zvočno signalizacijo, ki signalizira jamski ogenj. V Centralni reševalni postaji imajo seveda tudi vse potrebno za nudenje prve pomoči ponesrečencem tako od prvih povojev, injekcij in pribora za izvedbo lažjih operacijskih posegov. Kot posebnost Centralne reševalne postaje naj navedem agregat za proizvodnjo inertnega plina, s katerim gasijo po potrebi jamske požare. Prikazana nam je bila demonstracija naprave, s katero upravlja pet posebej usposobljenih in izurjenih reševalcev. Agregat se sestoji iz reakcijskega motorja, ki porabi pri aktiviranju od 1200 do 2000 I kerozina v eni uri ter proizvaja reakcijski motor, vsebuje le to 2 % kisika, zato je uspešnost gašenja zagotovljena. Za proizvodnjo inertnega plina je potrebna tudi določena količina vode, ki se dovaja pod pritiskom 6 barov. Od agregata se usmerja inertni plin v ogroženo področje s pomočjo železnega cevovoda do oddaljenosti tudi do 300 m. Na vsak način pa mora bjti agregat za proizvodnjo inertnega plina v območju, ki ni nevarno zaradi prisotnosti metana. Toliko za danes. Prihodnjič pa nekaj o obisku rudnika soli VVieliczka, koncentracijskega taborišča Auschwitza — Birkenau ter drugih vtisih. Franc Mlinar sedem ali osem sej, na katerih smo bili stoodstotno prisotni. Naloga predsedstva problemske konference je, da spremlja izvajanje sklepov problemske konference. Ravno z izvajanjem sklepov nisem zadovoljen, na njihovo uresničevanje komunisti radi pozabljamo, nismo mož beseda, ker si, da se izvlečemo, sklepe vsak po svoje razlagamo. Najbolj me moti neaktivnost komunistov v kombinatu. Veliko je članov OO ZK, pa malo komunistov. Prva naloga, ki jo moramo izpeljati skupaj s sindikatom, je mikroorganizacija v sozdu. Sedaj je na papirju, izpeljali pa naj bi jo do marca. Pri izvajanju pa imam občutek, da zopet vleče vsak po svoje. Predsedstvo problemske konference s pripravljeno mi-kroorganizacijo ni bilo najbolj zadovoljno, ker niso priloženi normativi — to se pravi, koliko ljudi in ur je potrebnih, da pridobimo tono premoga. Po sklepih problemske konference smo izpeljali organiziranost v sozdu. Ni pa še izpeljana po sklepih problemske konference energetike Slovenije. Menim pa, da se preveč prepuščamo odločitvam v EGS, čeprav je naš sozd enakopraven partner. Rav- Prevec sklepov imamo samo napisanih ... nati se moramo po sklepih energetike, ki največkrat za naše razmere niso primerni. Od tod tudi izguba. Neprijeten je občutek, da že pričenjamo novo leto z izgubo. Zaradi tega je nastal tudi nesporazum v zvezi z delovno skupnostjo TSO, ki naj bi bila priključena po novi organiziranosti k DO posebnega pomena, ki pa še sploh ni ustanovljena. Kakšno delo še čaka člane problemske konference? — Pravo delo se bo šele začelo. Najva-ša naloga pa je, da bomo izvajali sklepe problemske konference našega kombinata in sklepe problemske konference energetike. Sedaj naj se komunisti v kombinatu izkažejo in pokažejo, koliko so voljni delati. Tistega, ki ne misli delati po omenjenih sklepih, pa poklicati na odgovornost, čeprav je še takšen strokovnjak. V bodoče nas poleg izpeljave mikroorga-nizacije v kombinatu čaka še ureditev dohodkovnih odnosov. Že dolgo časa govoričimo, da je potrebno dohodkovne odnose urediti, nobeden jih pa ne uredi. Nagrajevanje po delu je še vedno samo na papirju. Upam, da bo to urejeno z novim pravilnikom, čeprav bi že zdavnaj moralo biti. Če bo za uresničitev skrbelo le predsedstvo problemske konference, tega ne bomo izpeljali, saj nas je le deset članov. Jože Žitnik, predsednik izvršnega odbora delavskega sveta sozd REK EK in predsednik predsedstva problemske konference ZK pri SOZD REK EK. (foto: A. Bregant) Tu morajo poprijeti vsi. Vsak komunist naj bi v svoji delovni organizaciji dosledno izvajal sklepe, ki jih sprejmemo. Od njih lahko odstopimo le, če je z ekonomskega vidika dokazano, da je drugače bolje. Naslednji sklep, ki ga moramo uresničiti, je čim cenejša proizvodnja premoga in električne energije. Gospodariti moramo tako, da bo ostalo še kaj denarja vsaj za enostavno, če že ne za razširjeno reprodukcijo. To bomo dosegli predvsem, če ne bomo podvajali del. Naj samo navedem primer: ob upokojitvi nekega delavca hitimo s ponovnim razpisom del in nalog, čeprav bi morali najprej temeljito premisliti, če novega delavca sploh rabimo. Predvsem v kadrovskih službah naj bi bili na to pozorni. Kaj si obetate od nove organizacije v sozdu? — Uspehe bomo dosegli le skupno s pridnostjo, dobrim gospodarjenjem in doslednim izvajanjem sklepov. Najbolj pa se bojim, da bodo sedaj, ko smo ukinili manjše tozde, nastali veliki tozdi oziroma kar delovne organizacije. Delati bo začel vsak po svoje, kar bo prineslo slabše rezultate, kot smo jih imeli do sedaj. Tega se najbolj bojim. Dragica Bregant Iz življenja in dela delavcev v Rudniku Laško Nekaj let nazaj je bila povprečna starostna meja zaposlenih v Rudniku Laško približno 45 let, v zadnjem času se je ta meja zmanjšala na 38 let. Te spremembe pa so na nek način tudi pokazatelj novih moči in življenja iz poprej neznane perspektive. Kljub temu pa nekatere stvari ostajajo enake in dajejo življenju in delu delavcev v Rudniku Laško svojevrsten, da ne rečemo specifičen utrip. Pri tem imam v mislih majhno število zaposlenih (202 delavca), kar omogoča, da se med seboj dodobra poznamo. Sloji premoga so majhni, odkopne prilike pa povsem drugačne kot v drugih rudnikih, katere terjajo pri odkopavanju ne le enotnost, temveč popolnoma drugačen način dela, kot je to na širokih čelih bogatega sloja. Splošno vsestransko poznavanje in opravljanje del in nalog na različnih delovnih mestih nasploh v rudarstvu pride v Rudniku Laško še tembolj do izraza. Drugače rečeno, vsakdo mora poprijeti za tisto delo, katero je potrebno opraviti ne glede na delovno mesto od direktorja TOZD do vozača v jami oziroma delavca na zunanjem obratu. Takšen odnos do dela pa od nas vseh zaposlenih preprosto terjajo vakodnevne naloge s stremljenjem za proizvodnjo ob že zgoraj navedenih težkih razmerah pri odkopavanju. To so le nekatere specifičnosti iz življenja in dela delavcev v Rudniku Laško, ki je eden od najmanjših v delovni organizaciji RRPS. Gabrijel Mejač Pregled poslovodnih organov v sozd REK EK V zvezi s pričetkom delovanja reorganiziranega kombinata, delovnih organizacij, tozdov in ds, so bili na podlagi predhodno objavljenega razpisa imenovani na sejah delavskih svetov posameznih organizacij združenega dela v decembru 1984 novi poslovodni organi. Večini je pričela teči mandatna doba s 1. januarjem 1985, s tem da traja njihov mandat štiri leta. Le v do Termoelektrarna ni prišlo do večjih sprememb, razen pri vodji delovne skupnosti. Poslovodni organi so v skladu z novo organizacijo naslednji: A) v sozd Rudarski elektroenergetski kombinat Edvarda Kardelja a) kolektivni poslovodni organ — poslovodni odbor: — mgr. Srečko Klenovšek, dipl. inž. rud., predsednik; — Metod Malovrh, dipl. inž. rud., član PO za razvojno tehnično področje; — Janko Koritnik, dipl. ek., član PO za gospodarsko finančno področje; — Janko Savšek, dipl. soc., član PO za splošno, kadrovsko in samoupravno področje; b) delovna skupnost skupnih služb — Tine Lenarčič, inž., vodja delovne skupnosti. B) DO Rudniki rjavega premoga Slovenije a) kolektivni poslovodni organ — — Ivan Berger, dipl. inž. rud., predsednik PO — Peter Schneider, dipl. inž. rud., član PO za tehnično razvojno področje — Zdravko Stradar, dipl. ek., član PO za finančno komercialno področje b) delovna skupnost skupnih služb — Drago Hribar, dipl. prav., vodja delovne skupnosti c) tozd Rudnik rjavega premoga Hrastnik — Vladimir Sihur, dipl. psih., direktor; č) tozd Rudnik rjavega premoga Trbovlje — Martin Putrič, dipl. inž. rud., direktor; d) tozd Rudnik rjavega premoga Zagorje — mgr. Marjan Manfredo, dipl. inž. rud., direktor; e) tozd Rudnik rjavega premoga Senovo — Zoran Soln, dipl. prav., direktor; f) tozd Rudnik rjavega premoga Kanižarica — Vladimir Breznik, dipl. inž. rud., direktor; g) tozd Rudnik rjavega premoga Laško — Franc Seme, rudarski tehnik, direktor; h) tozd Separacija premoga Trbovlje — Milanko Lučič, dipl. inž. rud., vodja; i) tozd Rudarski šolski center — Jože Omahne, v. d. vodja Na seji delavskega sveta sozd REK EK je predsednik Občinske zveze sindikatov TrbovHe Rado Perger izročil Martinu Putriču, dipl. inž., direktorju Rudnika Trbovlje, državno odlikovanje. (foto: Trbovlje) C) Rudarska gradbena dejavnost a) individualni poslovodni organ — Matjaž Cerovac, dipl. inž. rud., direktor; b) delovna skupnost skupnih služb — Ivan Pajič, inž., vodja delovne skupnosti; c) tozd Rudarske investicijske gradnje — Ivan Slanšek, inž., direktor; č) tozd Industrijska montažna dejavnost — Mihael Eržen, inž., direktor; d) tozd Avtoprevoz Zasavje — Rihard Majcen, inž., direktor; e) tozd Proizvodnja gradbenega materiala GRAMAT — Rajko Klemenc, inž., direktor; Č) do Termoelektrarna Trbovlje a) individualni poslovodni organ — Miro Florjane, inž., direktor (mandat od 20. 1. 1983); b) delovna skupnost skupnih služb — Franc Vozel, inž., v. d. vodja delovne skupnosti (mandat od 14. 9. 1984 — 6 mesecev); c) tozd Proizvodnja električne energije — Leopold Jamšek, inž., vodja (mandat od 27. 7. 1982); č) tozd Vzdrževanje naprav — Franc Vavkan, elektrotehnik, vodja (mandat od 26. 10. 1983). Dokončana je preureditev rudarskega planinskega doma na Kalu Lani 29.11. je bila v okviru praznovanja dneva republike skromna otvoritev preurejenega rudarskega planinskega doma na Kalu. S tem je bila zaključena nekajletna aktivnost hrastniških rudarjev in planincev. Njihov namen je bila ureditev primernega planinskega doma, ki naj bi bil osnova za razvoj izletniške, pa tudi turistične dejavnosti planinskega značaja. Kal s svojim planinskim domom in značilno travnato planino je sicer dobro znana zasavska, turistična postojanka, od koder vodijo znane planinske poti na Mrzlico, Partizanski vrh, Šmohor, Gore, Kopitnik... Prva planinska koča je bila na Kalu zgrajena že v predvojnem času, kmalu po vojni, pa so hrastniški planinci ob njej zgradili večji planinski dom, pred nekaj leti pa še novejši bivalni objekt s tremi sobami in garažami. Vse do leta 1982 je dom upravljalo Planinsko društvo Hrastnik, ki pa zaradi značaja svoje'osnovne dejavnosti doma ni uspelo obnavljati, tako kot so to zahtevale razmere. Te pa so bile takšne, da so bili na eni strani nekateri konstruktivni elementi, instalacije in oprema doma dotrajani, na drugi strani pa je rast standarda in gostinske kulture zahtevala višji nivo uslug, kot jih je dom v takšnem stanju dopuščal. Planinsko društvo Hrastnik se je trudilo in iskalo povezave s hrastniškimi gospodarskimi organizacijami z namenom, da bi rešili omenjeni problem. Do leta 1982 so bili ti poskusi neuspešni, nato pa so se hrastniški rudarji odločili, da dom vzamejo v zakup in da ga urede tako, da bo služil njim in ostalim ljubiteljem hribov. To je sovpadalo tudi s splošno aktivnostjo ožje družbenopo- litične skupnosti, da se področje Kala bolj poveže s središčem občine ter s tem prepreči padanje števila prebivalstva na tem področju. Tako je bila ureditev planinskega doma poleg izgradnje ceste in ureditve objekta za šolo v naravi ena izmed nosilk razvoja tega področja. Leta 1982 so torej rudarji dom prevzeli. Ustanovljen je bil gradbeni odbor. Delo je vodil Jože Matek. Gradbeni odbor je po natančni proučitvi in analizi stanja objekta in možnosti ugotovil, da je treba izvesti temeljito obnovo in rekonstrukcijo doma in da se je treba tega lotiti načrtno. Organizirana je bila izdelava ustrezne tehnične dokumentacije, ki jo je izdelal dipl.ing. arh. Ivan Mavrovič skupaj s svojimi sodelavci. Ker je bilo očitno, da preuredive doma v začrtanem obsegu ne bo mogoče financirati v kratkem času, je gradbeni odbor sklenil, da se dela izvrše v več fazah. Leta 1983 je bila dokončana prva, leta 1984 pa druga faza obnove doma. Med gradnjo se je pokazalo, da je bila odločitev gradbenega odbora, da se izvede radikalna ureditev, utemeljena. Pri zamenjavi nekaterih gradbenih elementov se je pokazala potreba po še radikalnejših gradbenih posegih. Tako so v splošnem menili, da je konstrukcija terase armiranobetonska, detajlnejši pregled pa je pokazal, da je lesena, pa še to skoraj docela strohnjena. Preurejen dom po kapaciteti ni nič večji od tistega pred preureditvijo. Nekoliko večji je le v kvadraturi prostorov, kar izhaja iz višjega standarda in predpisanih zahtev glede kuhinje in ostalih prostorov za shranjevanje in pripravo hrane. Dom ima tudi tri etaže. V kletni etaž so delno gostinski prostori, delno pa pomožni prostori, kot npr. kurilnica, skladišča ipd. V srednji etaži so glavni gostinski prostori, kuhinja z vsemi pomožnimi prostori in stanovanje upravnika doma. V zgornji, podstrešni etaži pa so spalni prostori za goste. V domu je sto trideset sedežev v notranjih prostorih in sto dvajset na terasah. Ležišč je sedeminsedemdeset, od tega štirinajst v dvoposteljnih sobah hotelskega tipa, ostalo pa so skupna ležišča. V kuhinji lahko pripravijo dve sto obrokov. Kvadratura vseh prostorov znaša 838 m2. Za financiranje preureditve smo koristili sredstva sklada skupne porabe v višini 19.020.000,00 din. Nekatera dela so bila opravljena na prostovoljni bazi, njihova vrednost v denarju je zaradi spontanosti teh akcij nemogoče natančno in redno oceniti. Istočasno s preureditvijo planinskega doma je v njegovi bližini potekala izgradnja smučarske vlečnice in ureditev smučišč Verjetno si vsak po svoje predstavlja življenje in delo učencev in vzgojiteljev v dijaškem domu, zato ga bom poskušala v nekaj vrsticah predstaviti. Učenci obiskujejo pouk v dveh izmenah. Prvi teden so vsi učenci dopoldan v šoli, drugi teden pa popoldan. Praktični pouk imamo razvrščen po dnevih v tednu. Prvi letniki praktičnega pouka ne opravljajo. Vzgojitelji, ki so popoldan dežurni v domu, napišejo seznam, po katerem budijo učence po sobah. Vzgojitelj, ki dežura ponoči, budi učence, ki imajo praktični pouk, ob petih. Uro kasneje budi učence, ki imajo pouk dopoldan. Učenci odidejo na zajtrk v kuhinjo, tam pa prevzame delo dežurni vzgojitelj dopoldanske izmene. Učence odpelje v šolo in k praktičnemu pouku poseben avtobus. Ob osmih se začnejo učne ure in trajajo do 9.30. Potem vzgojitelj pregleda sobe. Postelje morajo biti pospravljene, koši za smeti prazni, zavese lepo nameščene, omare pospravljene. Sobe ocenjujemo z ocenami od ena do deset oziroma znakoma plus in minus. Tabelo ocen dnevno obešamo na oglasno desko. Ko so sobe pregledane, sledijo dodatne učne ure. Rudarski planinski dom na Kalu. Levo stari, obnovljeni del, desno novi del doma. (foto: B. Klančar) Rajske doline. Vlečnico so uporabljali že v začetku leta 1984. Spodnja postaja jena 825 m, zgornja pa na 953 m nadmorske višine. Dolžina smučišča je 360 m, povprečen naklon 30,3 %, maksimalni pa 52,5 %. Vlečnica ima teoretično kapaciteto za 890 oseb na uro pri hitrosti 2,8 m/s. Vlečnico so poleg organizacij in sestava REK EK iz področja Hrastnika preko sklada za negospodarske investicije SOB Hrastnik financirale tudi ostale organizacije iz Hrastnika, višina vlaganj v ta objekt pa znaša 5.000.000,00 din. Tako preureditev doma kot smučišča so spremljale normalne pa tudi nenormalne težave, zlasti na področju financiranja. Objekta sta zdaj tu. Naloga upravljalca je, da z njima gospodarno ravna in da zagotovi, da bosta služila v zadovoljstvo vsem delovnim ljudem, zlasti Hrastnika in Zasavja, da se uresničuje znano planinsko načelo, da nas hribi združujejo in ne ločujejo in da se ohranja in širi avtohtonost slovenskega planinstva. Srečko Koritnik Iz življenja in dela v dijaškem domu RŠC v Hrastniku Takrat pridejo v učilnice učenci, ki so v šoli slabši po uspehu in skupno z vzgojiteljem rešujejo probleme, katerim sami niso kos. Največji trn v peti je matematika. Dosti učencev prvih letnikov ne obvlada osnovnih računskih operacij, kot so poštevanka, množenje, deljenje, ulomki... Vzgojitelji uporabljajo metodo učnega razlaganja, velikokrat pa tudi delo z učnimi listki, ki jih sami sestavijo. Tako dobijo boljši pregled nad znanjem učencev. Prvi letniki se v domu učijo tudi branja in pisanja slovenskega jezika. Branje je za učence velik problem. Za dve tiskani strani v knjigi porabijo celo učno uro. Po dodatnih učnih urah imajo še malo časa za osebne potrebe, potem gredo na kosilo in nato z avtobusom k praktičnemu pouku. Okrog 14. ure pridejo iz šole. Po kosilu imajo od 15. ure do 16.30 učne ure, nato še dodatne učne ure. Ob prostem času se ukvarjajo s prostovoljnimi dejavnostmi, njihovi mentorji so vzgojitelji. Učenci se radi ukvarjajo s športom, z risanjem, v fotolaboratoriju izdelujejo fotografije, pišejo članke za svoj časopis Domski informator. V mladinski sobi imamo dve mizici, kjer igrajo namizni tenis. Prostor je sicer neprimeren, je pa boljši kot nič. Velikega skupnega prostora razen učilnice ni- mamo, saj je v spodnjem, za interesne dejavnosti namenjen prostoru knjižnica za krajane občine Hrastnik. Res je, da smo zaradi knjižnice ostali brez večnamenskega prostora, res je pa tudi to, da imajo učenci zelo blizu izbor literature, kar pa nanje tudi pozitivno vpliva. V zamenjavo za knjižnico lahko ob sobotah dve uri plavamo v bazenu v Hrastniku ter uporabimo ostale rekreativne prostore. Razen pri športu so učenci zelo aktivni tudi pri delu v mladinski organizaciji. V lanskem šolskem letu se je udeležilo delovnih akcij v Hrastniku okrog sto petdeset naših učencev, nekaj pa jih je odšlo tudi v zvezne mladinske delovne brigade. V lanskem šolskem letu so se naši učenci uvrstili zelo visoko, v letošnjem pa so dosegli prvo mesto. Dve ekipi sta sodelovali na kvizu „Tito, revolucija, mir“, ena ekipa se je uvrstila na re-gijSKO tekmovanje. Aprila lansko leto smo v domu organizirali kviz „Srečno". Letos smo priredili podoben kviz ob dnevu republike. Nanj smo povabili ekipo osnovne šole in mladince krajevne skupnosti Log. Zmagala je ekipa dijaškega doma, drugo mesto je zavzela ekipa Loga, tretje pa učenci OŠ NH Rajka iz Hrastnika. Na kviz je prišla tudi sekretarka OK ZSMS Hrastnik, predsednik komiteja ZK Hrastnik, ravnateljica OŠ NH Rajka ter mladinci Loga in Dola pri Hrastniku. Skupno srečanje smo izkoristili za razgovor o nadaljnjem sodelovanju občanov iz Hrastnika z učenci dijaškega doma. Najvišji organ samouprave v domu je domska skupnost učencev. Tu učenci izrazijo svoje želje in težave. Izhode iz doma dovoljujejo vzgojitelji z dovolilnico, na kateri je zapisan čas izhoda in prihoda učencev v dom. Ob 19. uri se začne večerja, potem lahko učenci še nekaj časa porabijo sami zase, se umijejo in gredo spat. Najkasneje ob 21. uri ugasnejo luči in prične se nočni mir. Olga Dečman Dne 20. decembra 1984 je izvršni odbor sindikata tozd RIG — DO RGD, povabil vse člane kolektiva, ki smo se upokojili v letu 1984. Srečanja smo se udeležili v polnem številu. V uvodu nas je pozdravil direktor tozda RIG Ivo Slanšek. Zahvalil se je vsem za ves trud, ki smo ga bivši člani vložili skozi leta, ko smo bili tu zaposleni. Obenem pa je zaželel vsem skupaj še mnogo let uživanja zasluženega pokoja. Nato je vodja kadrovskega sektorja ing. Ivo Rajič razdelil vsem pismena darila. Po končani podelitvi pa smo se poveselili. Veselo srečanje z upokojenci Razvilo se je pravo tovariško razpoloženje s pesmijo in smehom. Spominjali smo se raznih doživetij s terenov, kajti vemo, da je TOZD RIG — DO RGD pač delovna organizacija, ki ima ljudi večinoma razporejene po terenih. Prav zato ni manjkalo doživljajev, ki smo se jih zelo radi spominjali. Ob zaključku bi se še enkrat zahvalil delavcem v tozdu RIG — DO RGD in jim zaželel še mnogo delovnih uspehov. Obenem pa želimo, da bi se nas tudi v bodoče spominjali. Hinko Perše Cesta ob Savi Trbovlje — Zagorje — odprta Rdeči prapor — srečanje jugoslovanskih samoupravljalcev V dneh 15. in 16. februarja letos bo potekalo v Kragujevcu šestnajsto srečanje jugoslovanskih samoupravljalcev — Rdeči prapor. Udeležili se ga bodo delegati iz vseh republik in pokrajin ter federacije. Zbranih bo okoli 1.150 delegatov in gostov. Prebrali bodo okoli 150 referatov iz vseh republik in pokrajin. Glavni referat: Znanost, tehnologija, izumi in delovna ustvarjalnost — dejavniki gospodarske stabilizacije in samoupravnega družbenega razvoja bo prebral Dušan Škrebič, predsednik predsedstva SR Srbije, ki je hkrati predsednik odbora letošnjega srečanja. Vsi delegati in gostje bodo prejeli osnutek poslanice 16. srečanja in analizo o tem, kako so bili izpeljani sklepi predhodnega, to je 15. srečanja, ki je bilo leta 1983. Predvideno je, da bo v okviru srečanja potekala tudi znanstvena tribuna, ki jo bo pripravil Center za teorijo in prakso samoupravljanja Edvarda Kardelja iz Ljubljane. (tl) Dne 18. decembra 1984 ob 15. uri je bila na križišču ceste Trbovlje—Zagorje, ki se odcepi proti Šklendrovcu, slavnostno odprta modernizirana cesta med obema omenjenima krajema. Ob otvoritvi sta govorila Miro Štrajhar, predsednik odbora, in Franjo Krsnik, predsednik medobčinskega sveta Zveze sindikatov revirskih občin Trbovlje. Udeležili so se je predstavniki vseh treh zasavskih občin in družbenopolitičnih organizacij, projektanti in izvajalci. Med gosti je bila tudi Lidija Šentjurc, članica sveta federacije. Iz govorov obeh govornikov lahko povzamemo, da je dela izvajalo gradbeno podjetje Slovenija ceste—Tehnika, TOZD Visoke gradnje, Ljubljana. Z deli naj bi pričeli že maja 1984, vendar pa so dejansko začeli šele v juliju. Cestišče je dolgo 3600 m in široko 7,4 m. V šestih mesecih so vgradili v spodnji ustroj okoli 100.000 kubičnih metrov nasipnega materiala. Zabili so nad 500 m železobetonskih pilotov. Tega v prvotnem načrtu niso predvideli. Tla na delu območja so biia zelo slaba, zato je bilo treba spodnji ustroj utrditi. Zabetonirali so Dne 18. decembra je bila v popoldanskih urah otvoritev ceste ob Savi med Trbovljami in Zagorjem. Priložnostna govora sta imela Miro Štrajhar iz Zagorja in Franjo Krsnik, predsednik Medobčinskega sveta revirskih sindikatov Trbovlje. Med udeleženci otvoritve je bila tudi Lidija Šentjurc, članica sveta federacije, (foto: B. Klančar) 1400 m podpornih in zaščitnih zidov. Gradbišče je bilo zaradi visokih vod dvakrat poplavljeno. Cesto so ob otvoritvi 18. decembra 1984 odprli le začasno do 1. aprila 1985. Nato bo sledila dokončna zgraditev in položitev finega asfalta. Ta dela naj bi opravili do 31. 5. 1985, tj. do občinskega praznika občine Trbovlje. Predračunska vrednost objekta, katerega projekt je izdelal IBT — TOZD Projektiva, je znašala 340 milijonov din. Dejanski stroški pa so znašali 540 milj. din. Izvajalec dpi Slovenija ceste—Tehnika se je obvezal, da bo cesta res v roku zgrajena. Dela je financira- Dne 16. januarja letos je Društvo glasbenih umetnikov Slovenije podelilo tradicionalne nagrade Julija Betetta za umetniške dosežke na področju poustvarjalne glasbene umetnosti in družbene dejavnosti pri širjenju glasbene kulture. Nagradi sta prejela Rok Klopčič, violinist, sin pred nedavnim umrlega pesnika Mileta Klopčiča in Ladko Korošec, operni umetnik — basist. Oba sta vsak na svojem področju dosegla velike uspehe tako doma kot na tujem. Z zadovoljstvom lahko ugotavljamo, da sta oba nagrajenca povezana z revirji, posebno še Ladko Korošec, ki je bil rojen v Zagorju. Domala vsak občan v revirjih, Sloveniji in Jugoslaviji pozna basista Ladka Korošca. Večkrat je nastopil na raznih prireditvah v revirskih krajih, pa tudi na proslavah ob dnevu rudarjev in prazniku našega kombinata. Njegova pojava, njegov glas in njegovo umetniško posredovanje narodne in umetne pesmi ali opernih del se je vtisnilo nam vsem v globok spomin in najboljšhbb-čutek, ki nas spremlja ob poslušanju glasbenih del v njegovi izvedbi. ■ la Cestna skupnost Slovenije. Dolga leta je trajalo, da smo končno ob Savi dobili cestno zvezo z Ljubljano in drugimi območji. Čaka nas nadaljevanje. Treba je v interesu vsega zasavskega in slovenskega gospodarstva in negospodarstva modernizirati cesto iz Trbovelj do Hrastnika in zgraditi novo ob Savi od Hrastnika do Zidanega mosta in Radeč. Upajmo, da na to povezavo ne bo treba čakati toliko let, kot smo čakali na cestno zvezno proti Ljubljani. Sicer pa priznanje vsem, ki so kakorkoli pripomogli k zgraditvi modernizirane cestne zveze iz Trbovelj do Zagorja in dalje proti Ljubljani, (tl) Začel je pri domačem pevskem zboru, študiral dramsko igro in petje pri prof. J. Betettu. Sprva je bil angažiran kot igralec v Drami, v glavnem pa v Operi SNG v Ljubljani. V tem času je nastopal v najpomembnejših opernih hišah po svetu, v Moskvi, na Dunaju, v Rimu, Tokiu, Osaki, Parizu, Kijevu, Atenah, Chicagu, Sofiji, Haagu, Amsterdamu in drugod. Čeprav se je pred leti v operi upokojil, pa še vedno gostuje kot operni pevec, predvsem pa dosti poje v podjetjih, šolah, krajevnih skupnostih in drugod. Aktiven je tudi pri pripravah vsakoletnega pevskega tabora v Šentvidu pri Stični, občasno pa še vedno nastopa z Loškim glasom. Obema nagrajencema, posebno še Lad-ku Korošcu, veljajo tople čestitke! Upamo, da bo še dolgo lahko prispeval svoj velik in pomemben delež k slovenski kulturi. Hkrati s tem pa si želimo, da bi ga od časa do časa tudi v naših krajih lahko še slišali in videli. Moramo poudariti, da je eden redkih obča nov iz revirjev, ki je ponesel glas naših krajev, revirjev in rudarjev daleč po svetu. In to z velikim uspehom. T. L. Nagrade, priznanja Kraigherjeve nagrade Vsako leto, dne 4. januarja, ob obletnici smrti Borisa Kraigherja podeljuje Gospodarska zbornica Slovenije v spomin na ponesrečenega gospodarstvenika in tvorca gospodarske reforme iz leta 1965 najuspešnejšim poslovodnim delavcem v Sloveniji nagrado Borisa Kraigherja. Te nagrade podeljujejo že od leta 1969 dalje. V šestnajstih letih se je zvrstilo precej gospodarstvenikov, ki so dobili to visoko priznanje in nagrado. Letos so jih prejeli: Egon Conradi iz Kompasa, Maks Kocbek iz Tovarne papirja Sladkogorska, Valentin Mendiževec iz livarne „Viktor Koleša“ iz Ivančne Gorice, Jurij Pokorn iz Konusa ter dr. Lev Premin iz tovarne zdravil Lek, Ljubljana. Nagrade so dobili za izjemne dosežke trajnejšega pomena v gospodarstvu. Kolikor nam je znano, doslej takšnega priznanja v vseh letih ni dobil noben delavec iz slovenskih premogovnikov. Zlate plakete „Abraševič“ V zadnjih letih so se v Jugoslaviji zelo uveljavila srečanja ljubiteljev kulturne ustvarjalnosti iz vseh republik in pokrajin — jugoslovanska srečanja amaterjev Abraše-vič. Osrednje prireditve so vsako leto v matičnem mestu Valjevo, slavnostna otvoritev pa vsako leto v drugi republiki ali pokrajini. Tudi v Trbovljah je bilo pred leti takšno slavje ob navzočnosti številnih amaterskih skupin iz domala vse Jugoslavije. Koncem leta 1984 so v Domu sindikatov v Ljubljani podelili zlate plakete tistim organizacijam in posameznikom, ki so pri izvedbi teh srečanj največ pomagali. Iz rok predsednika sveta za vprašanje vzgoje, znanosti in kulture pri Republiškem svetu slovenskih sindikatov Borisa Lipužiča, so zlato plaketo podelili tudi Zvezi kulturnih organizacij občine Trbovlje za uspešno organizacijo koncertov na srečanju v revirjih. Prevzela sta jo predsednik ZKO Trbovlje Vinko Kovačič in Stanislav Govejšek, upravnik Delavskega doma Trbovlje. Značke in plakete ZTKJ in ZTKS Koncem decembra 1984 so podelili športnikom in športnim delavcem slovenska in jugoslovanska priznanja. Zlato značko Zveze telesno kulturnih organizacij Jugoslavije je prejel tudi Vili Ojsteršek iz Hrastnika, za 30-letno aktivno delo pri NTK Kemičar, ki je pod njegovim vodstvom dosegel največje uspehe. Plaketo Zveze telesno kulturnih organizacij Slovenije 1984, pa je prejela iz naših krajev Vesna Ojsteršek iz NTK Kemičar — Hrastnik, za 1. mesto v mešanih dvojicah na mladinskem evropskem prvenstvu v namiznem tenisu. (tl) Priznanje rojaku Ladku Korošcu Prispevne stopnje v letu 1985 Koncem preteklega leta je Republiška uprava za družbene prihodke objavila v Uradnem listu Slovenije pregled stopenj davkov iz osebnega dohodka, stopenj prispevkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje splo- šnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1985. Uporabljajo se od 1. januarja 1985 dalje. Prispevne stopnje so v občinah, na področju katerih delujejo delovne organizacije, temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti skupnih služb našega kombinata, naslednje: Vrsta občina — % prispevka Črnomelj Hrastnik Krško Laško Trbovlje Zagorje 1. Stopnja davkov in prispevkov iz osebnega dohodka: — posebni rep. prispevek za rep. blagovne rezerve 0,40 0,40 0,40 0,40 0,40 0,40 — posebni rep. prispevek za intervencije v proizvodnji hrane 0,40 0,40 0,40 0,40 0,40 0,40 — občinski davek iz OD delavcev 0,35 0,35 0,35 0,35 0,35 0,35 — posebni občin, prisp. za občinske blagovne rezerve 0,15 0,15 0,15 — 0,15 0,15 — posebni občinski prisp. za intervencije v proizvodnji hrane 0,85 0,50 0,50 0,65 0,50 0,50 — skupnost otroškega varstva Slovenije 1.10 1,10 1,10 1,10 1,10 1,10 — občinska skupnost otroškega varstva — po domicilu 1,10 1,52 1,58 0,98 1,26 1,23 — po delovnem mestu 1,00 0,59 1,00 1,15 0,78 0,59 — izobraževalna skupnost 5,73 6,20 6,01 6,65 5,15 5,19 — kulturna skupnost Slovenije 0,50 0,50 0,50 0,50 0,50 0,50 — občinska kulturna skupnost 0,37 0,67 0,50 0,35 0,56 0,53 — telesno kulturna skupnost 0,24 0,33 0,33 0,31 0,49 0,29 — skupnost socialnega skrbstva 1,10 0,93 1,47 1,00 0,92 0,90 — skupnost ždravstvenega varstva za nadomestilo OD 0,41 0,62 0,60 0,46 0,72 1,04 — skupnost pokojninskega in invalid, zavar. v SR Slov. 12,54 12,54 12,54 12,54 12,54 12,54 — zbirna stopnja davkov in prisp. po domicilu delavcev 11,19 11,95 12,19 11,59 10,68 10,44 — zbirna stopnja davkov in prispevkov po sedežu izplačevanja OD 15,05 14,85 15,24 15,25 15,14 15,27 — zbirna stopnja po domicilu za priprav. 10.84 11,60 11,84 11,24 10,3 10,09 II. Stopnje prispevkov iz dohodka: — skupnost zdravstvenega varstva 10.15 11,56 9,70 11,43 11,59 11,33 — skupnost za zaposlovanje 0,27 0,29 0,25 0,30 0,16 0,33 — za primer nesreč pri delu in poki. bolezni 2,70 2,70 2,70 2,70 2,70 2,70 — zbirna stopnja 13,12 14,55 12,65 14,43 14,45 14,36 Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za primere zavarovalne dobe s povečanjem: — povečanje od 12 na 14 mesecev 3,50 3,50 3,50 3,50 3,50 3,50 — povečanje od 12 na 15 mesecev 5,20 5,20 5,20 5,20 5,20 5,20 — povečanje od 12 na 16 mesecev 7,00 7,00 7,00 7,00 7,00 7,00 — povečanje od 12 na 17 mesecev 8,80 8,80 8,80 8,80 8,80 8,80 — povečanje od 12 na 18 mesecev — izobraževalna skupnost Slovenije 10,50 10,50 10,50 10,50 10,50 10,50 — skupni program — razsikovalna skupnost Slovenije 0,22 0,22 0,22 0,22 0,22 0,22 — skupni program 0,28 0,28 0,28 0,28 0,28 0,28 — občinska raziskovalna skupnost 0,07 0,04 0,04 0,05 0,03 0,07 — zbirna stopnja — posebna izobraž. skupnost za rudarsko in geološko 0,57 0,54 0,54 0,55 0,53 0,57 usmeritev — posebna raziskovalna skupnost za energetiko, mine- 1,13 1,13 1,13 1,13 1,13 1,13 ralne surovine in metalurgijo 0,11 0,11 0,11 0,11 0,11 0,11 Prispevek iz dohodka od osnove, ki jo predstavljajo sredstva poslovnega sklada: — Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji —elektrogospodarstvo in pridobivanje premoga . itd. 0,27 0,27 0,27 0,27 0,27 0,27 Polog, bencinski boni, inflacija Volitve — imenovanja Dne 24. decembra 1984 so na seji skupščine Medobčinske gospodarske zbornice revirskih občin — Trbovlje, izvolili za novega sekretarja revirske Gospodarske zbornice Jurija Kolenca, dipl. inž. arh. Doslej je bil zaposlen kot projektant v IBT tozd Projektiva. Dosedanji sekretar Rudi Kavčič, inž., je bil imenovan za vodjo skupnih strokovnih služb samoupravne stanovanjske skupnosti občine Hrastnik. Pokojnine naj bi usklajevali hitreje Dne 10. januarja letos je Svet zveze pokojninskih skupnosti Jugoslavije obravnaval gibanje pokojnin v Jugoslaviji. Sklenil je, da morajo vse republiške in pokrajinske in invalidske skupnosti v čimkrajšem časovnem obdobju in z večjim odstotkom kot doslej tekoče usklajevati pokojnine v skladu z gibanji osebnih dohodkov. Mnenja so bili, da bi tiste skupnosti, ki imajo sredstva, že 1. aprila letos izvedle usklajevanje in ne bi čakale junijskega roka. Ugotovili so, da se je nominalni delež pokojnin v povprečnem osebnem dohodku lani znižal na 57,8 %. To pa pomeni, da se življenjska raven upokojencev hitro znižuje. Vzajemnost — odslej samostojno glasilo Delavska enotnost s sedežem v Ljubljani je dolga leta doslej izdajala prilogo Vzajemnost — glasilo Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja in Zveze društev upokojencev Slovenije. Te priloge pa največkrat niso videli in brali predvsem tisti, katerim je bila namenjena — upokojenci. Zato so se izdajatelji odločili, da bo od 1. januarja 1985 dalje izhajala Vzajemnost kot samostojno glasilo. To pomeni, da ne bo več priložena Delavski enotnosti in jo bodo prejemali le naročniki, ki so se ali se bodo na Vzajemnost posebej naročili. Vzajemnost lahko naročajo še nadalje pri upravi Delavske enotnosti, Ljubljana, Celovška 43. Celoletna naročnina za to glasilo, ki bo izhajalo mesečno na 24 straneh, v enakem formatu kot doslej, znaša 240,00 din, za upokojence pa 50,00 din. Le-tem bo razliko krila SPIZ. Zato upokojenci naročajo Vzajemnost pri svojih društvih upokojencev ob poravnavanju članskih obveznosti za letošnje leto. Vsi ostali naročajo to glasilo direktno pri Delavski enotnosti. Zvezni izvršni svet je 26. decembra 1984 sprejel odlok o odpravi dinarskega pologa za prehod čez jugoslovansko mejo in odpravi bencinskih bonov. Gospodarske razmere v Jugoslaviji so pred leti terjale uvedbo nekaterih administrativnih ukrepov, 'med temi tudi uvedbo pologa za prehod čez mejo in bencinskih bonov. Ugotovili so, da je bilo zaradi sprejetih ukrepov za 52,8 % manj prehodov čez mejo v primerjavi s prejšnjim obdobjem. Zaradi določenih uspehov, doseženih z raznimi gospodarskimi ukrepi, je ZIS sklenil, da Jugoslovani od 1. januarja 1985 lahko potujemo v tujino brez plačila pologa. Podoben ukrep je bil sprejet tudi v zvezi z odpravo bencinskih bonov, prav tako od 1. januarja 1985 dalje. Poraba bencina se je V dneh 20. in 21. decembra 1984 je potekalo v Ljubljani dvodnevno jugoslovansko posvetovanje z naslovom: Prostorski vidiki posledic predvidenih in že zgrajenih energetskih objektov v SFRJ. Organiziral ga je Inštitut za geografijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Na posvetovanju so prebrali 21 referatov. Obravnavali so širšo vlogo termoelektrarn v pokrajini. Prvi dan so organizatorji namenili predvsem obravnavi slovenskih razmer. Udeleženci so obiskali tudi jedrsko elektrarno v Krškem. Drugi dan so govorili o razmerah v širšem jugoslovanskem prostoru. V dneh od 20. do 23. maja 1985 bo potekal v Titovem Velenju 6. simpozij Jugoslovanskega društva za mehaniko hribin in podzemna dela. Organizatorja sta Geološki zavod Ljubljana in sozd REK Franca Leskoška Luke, Titovo Velenje. Glavna tema sim- Novi dimnik v središču Trbovelj; visok je, pa ni najvišji... Po pogovoru z vodjem gradbišča Bojanom Evtimovom in Jurijem Gotalom, tehničnim vodjem Opekarne in gradbene skupine. Stari opečni dimnik ni učakal stoletnice, saj so ga podrli ravno deset let prej. Zgrajen je bil namreč 1894. Takratni prebivalci so bili nanj ponosni. Spomnimo se samo dogodka iz leta 1933, ko sta Alojz Hohkraut in Rudi Kralj obesila zastavo na vrh dimnika in tako naznanjala daleč naokoli, da so prvomajski prazniki. Zaradi razpok in nagnjenosti proti jugo- namreč stabilizirala in je bila na ravni leta 1983. Podražitev naftnih derivatov je prav tako prispevala svoje k manjši porabi bencina, nafte itd. Od 1. januarja dalje je torej možno kupovati bencin in dizelsko gorivo brez bonov. Zvezni zavod za statistiko je v začetku januarja letos objavil sporočilo o gibanju drobno prodajnih cen od decembra 1983 do decembra 1984. Lanska inflacija je tako znašala 52,4 %. Najbolj so se podražili industrijski neživilski izdelki, alkohol, storitve in živilski izdelki. V teh statističnih podatkih pa še ni zajeta 33,5 % podražitev elektrike od 1. januarja 1985 dalje. Prav tako niso upoštevane nove cene stanarine, bencina, mesa in mesnih izdelkov, cigaret, tekstila, južnega sadja itd. To pa bodo upoštevali koncem januarja v svojem poročilu. pozija bo: Geomehanski problemi pri pridobivanju mineralnih surovin in izrabi energetskih virov. Podteme simpozija pa so: Fizikalno-mehanske in tehnične značilnosti kamnin, klasifikacija in indentifikacija ter metode preiskav; Matematični modeli v geomehaniki; Stabilnost brežin s posebnim ozirom na površinske kope; Stabilnost stalnih in začasnih podzemnih prostorov; Posledice podzemnih del na objekte na površju in ekološki problemi; Tehnologija izvajanja podzemnih del in ostala problematika. Predsednik organizacijskega odbora 6. simpozija je prof. dr. Ivan Sovine iz IMFM Univerze Edvarda Kardelja, podpredsednika pa Peter Grašek, dipl. ing., predsednik K PO Geološki zavod Ljubljana, in Slavko Janežič, dipl. inž., predsednik KPO sozd REK FLL. Prijave za udeležbo sprejema Geološki zavod v Ljubljani. vzhodu za 92 cm, (merjeno 25. 11. 1983), je danes ostalo od njega le dobrih 3,5 m — za spomin. Podrli so ga isti delavci, kot so zgradili novega. Pričeli so 15. novembra 1984 in s podiranjem končali 15. decembra istega leta. Pa ne bo le spomenik. Se vedno bo služil kot podstavek za težak ventilator, ki ga bodo sem prestavili iz opekarne. Ventilator je namreč v opekarni povzročal precej škode in razpok zaradi tresljajev. Nekaj metrov stran pa stoji ponosno vzravnan, ves lep, novi dimnik. V višino meri 70 m z zgornjim premerom 3,10 m in spod- Posvetovanja — simpoziji Novi dimnik, namesto starega Bojan Evtimov in Jure Gotal. (foto: A. Bregant) njim 4,50 m. Temelji so postavljeni 4,5 m globoko, s premerom 7 m. Gradili so ga delavci OGRO-Crnotravac OOUR Industrijski dimnjaci s sedežem v Beogradu. Sami prevzemajo vsa dela — od načrta, nabave materiala do končanja del. Ne delajo po licenci, ampak imajo svojo projektantsko skupino. V Trbovljah je delalo okoli dvanajst delavcev. Graditi so pričeli decembra 1983, betonski del dimnika so končali že 20. aprila 1984. Do 30. septembra 1984 pa so končali še ostala dela. Notranjost zidu je iz samotne opeke, vmes je steklena volna, zgrajen pa je iz železobetona. Debelina znaša zgoraj 30 cm, spodaj pa 60 cm. Na zunanjem delu so stopnice, električna napeljava in strelovod. Dimnik deluje na ventilatorski vlek z razliko od starega dimnika z naravnim vlekom. Ker je bil stari dimnik prenizek, za nadzidavo pa preveč dotrajan in nagnjen, so se na Komunalni skupnosti odločili za postavitev novega dimnika, ki so ga tudi financirali. Cena dimnika, skupno z rušenjem starega, je znašala 20 milijonov dinarjev. Izvajalec del je bil Rudis. ..Osnovna gra-dževinska radna organizacija Crnotravac" je za postavitev dimnika zaračunala 11 milijonov, za podiranje starega pa 1,200.000 din. Naj še omenim, da so ljudje, ki se s tem ukvarjajo, pravi specialisti m se počutijo na vrhu dimnika enako sproščeno kot na tleh. Pravijo, da dimnik, ki so ga postavili v Trbovljah, pripada k manjšim dimnikom. Najvišji, ki so ga do sedaj zgradili, je meril 260 m. Gradijo tako, da oder hidravlično pomikajo proti vrhu. Za dimnike preko 100 m višine pa uporabijo dvigala. Novi dimnik lahko po potrebi še povišajo. Naš varnostni inženir prav gotovo ne bi bil zadovoljen s tem, da delavci gradijo in podirajo neprivezani. Sicer pa še niso imeli nesreč, kot pravijo. Gradijo navadno štirje delavci, dva ali trije pa ostanejo na zemlji za strežbo graditeljem in za varnost in stražo, da se ne bi kdo preveč približal gradbišču. Če bi komu kaj padlo na glavo, bi se mu to zaradi take višine zgodilo samo enkrat. In kakšna je zmogljivost novih peči oz. novega dimnika? Vsaka izmed starih peči za pridobivanje tople vode za ogrevanje daje energijo 4 MWh (megavatnih ur) ali 4000 kVVh. Nova peč pa je dimenzionirana za 15 MWh. Predvidena pa je še ena taka peč. Dimnik je preračunan tako, da bo lahko odvajal dimne pline iz dveh starih in iz dveh novih peči za toplovodno omrežje ter iz krožne peči za žganje opeke. Verjetno bo bralce zanimalo, zakaj smo letos tako zmrzovali. Prva prekinitev je bila zaradi preklopitve s starega na novi dimnik, o nadaljnjih zmrzovanjih pa bi lahko napisala novo zgodbo. Dragica Bregant Dnevni tisk in RTV o nas Informacijska sredstva — Delo in Dnevnik, RTV Ljubljana in Radio Trbovlje pogosto objavljajo razne vesti najrazličnejšega značaja o delu delavcev našega kombinata, delovnih organizacijah, tozdov, delovnih skupnosti, pa tudi o delu družbenopolitičnih organizacij v teh organizacijah združenega dela. Tokrat objavljamo nekaj naslovov prispevkov zasavskih novinarjev, objavljenih v Delu in Dnevniku v zadnjem obdobju, s katerimi so seznanjali širšo slovensko javnost z našim delom, uspehi pa tudi težavami. Ti so: • Obnovljen rudarski planinski dom (Dnevnik 5. 12. 1984), • Solidarnostna sobota za škodo, ki jo je povzročil požar (Delp 14. 12. 1984), • Petnajst milijonov din za odpravo posledic požara v Hrastniku (Delo 17. 12. 1984), • Solidarnostni delavnik za zmanjševanje škode zaradi požara (Dnevnik 18. 12. 1984), • Trboveljski rudarji so izpolnili letni načrt (Delo 19. 12. 1984), • Knapi izpolnili načrt (Dnevnik 19. 12. 1984), • Do konca leta še 3.000 ton v rudniku Zagorje (Dnevnik 26. 12. 1984), • Kotredeški rudarji so dosegli letošnji načrt izkopa (Delo 26. 12. 1984), • Nov kolektivni poslovodni organ Rudni- kov rjavega premoga (Delo 27. 12. 1984), • KPO Rudnikov rjavega premoga (Dnevnik 27. 12. 1984), • Iz slovenskih rudnikov 1,78 milijona ton rjavega premoga (Delo 28. 12. 1984), • Manj, a boljši premog (Dnevnik 28. 12. 1984) , • Vodstvo revirskega energetskega kombinata (Dnevnik 4. 1. 1985), • Rudarji uspešni pri dodatnem izobraževanju (Delo 9. 1. 1985), • Težave v trboveljski termoelektrarni (Dnevnik 9. 1. 1985), • V TET vztrajajo (Dnevnik 10. 1. 1985), • Prava smer je kakovost (Dnevnik 15. 1. 1985) , • Jeza zaradi napačnih izračunov osebnih dohodkov /delavcev Geološkega zavoda Ljubljana/; (Delo 16. 1. 1985). Poleg prispevkov, ki so jih objavili novinarji v Delu in Dnevniku, je bilo objavljenih nekaj prispevkov tudi v drugih časopisih, predvsem pa v Radiu Ljubljana, Televiziji Ljubljana in Radiu Trbovlje. Prispevki, ki so jih novinarji objavljali v govorni ali pisni obliki, so bili stvarni, kritični, pa tudi pohvalni. Za Radio Ljubljana je poročal dolgoletni priznani novinar Milan Vidic, za Televizijo Stane Štrbucelj, za Dnevnik Svato Krasnik, za Delo Marko Planinc, za domači radio Trbovlje pa Franci Kadunc, Helena Kastelic, Vojka Povše in drugi, (tl) Novoletni koncert mladih — priznanje Rihardu Beuermanu Davčne prijave do 31. januarja Zadnje mesece lanskega leta je bilo precej razprav o novih davkih oz. davčnih stopnjah, medtem tudi o obdavčitvi skupnega dohodka občanov. Novosti, ki so bile sprejete po medrepubliškem dogovoru o davkih, bodo veljale šele pri obdavčevanju skupnega letnega dohodka občanov v letu 1985. Za lanski zaslužek pa veljajo še stara določila. Za letošnjo davčno napoved oz. lanski skupni zaslužek še vedno velja, da je neobdavčena letna osnova enaka dva in pol-kratnemu povprečnemu letnemu zaslužku delavcev v slovenskem gospodarstvu. To pa znese 742.080,00 din. Enake ostanejo tudi davčne olajšave za vzdrževane družinske člane in znašajo 178.099 din. To davčno olajšavo lahko davčni zavezanci uveljavijo za vsakega otroka, ki ni redno zaposlen oz. za otroke do 26. leta starosti, če študirajo. To velja tudi za nezaposlene žene (oz. može). Posebna, večja olajšava velja za otroke, ki so moteni v duševnem ali telesnem razvoju. Določene olajšave veljajo tudi za intelektualne storitve, avtorske honorarje itd. Odbijejo se tudi vse plačane članarine družbenim organizacijam, nakup obveznic, prostovoljni prispevki humanitarnim organizacijam, nagrade za izume, jubilejne nagrade, odpravnine itd. Za plačilo davka od skupnega letnega dohodka v letu 1984 velja posebna davčna lestvica. Davčne napovedi za leto 1984 je treba oddati do 31. januarja 1985 na predpisanem obrazcu, ki se dobi na občinskih davčnih upravah. Za nepravočasno predložitev davčne napovedi so predvidene denarne kazni. Davčno napoved mora predložiti vsak občan, ki je lani zaslužil več kot 742.080 din. Mladi rudarji Vse ved je rovov peklensko zavitih v temo, vse več jeklenih okovov, prevečkrat je fantom hudo. Tam globoko je črno zlato, mrzlica trese zobe, v osrčju prevečkrat se igo, po plsčih jim grude lete. Mladi so — v poletu, ogenj iskri jim poglede, a vendar, kot da so v cvetu, garajo, bojijo se bede. Vse več je rovov in zrelih naprednih spoznanj, vse več modernih okovov, nič več modernih sanj. Ivo Umek V nedeljo, 30. decembra 1984, je bil ob 8. uri v Delavskem domu v Zagorju tradicionalni novoletni koncert otroških pevskih zborov in mladinskega pevskega zbora Vesna iz Zagorja. Na koncertu so se predstavili: — otroški pevski zbor osnovne šole Izlake, p. v. Marije Juvan; — otroški pevski zbor celodnevne osnovne šole Kisovec, p. v. Florjana Lavrina; , — otroški pevski zbor OŠ Toneta Okro-garja, p. v. Jožice Beuerman; — mlajši mladinski pevski zbor Glasbene šole Zagorje, p. v. Franc Stebana; — mladinski pevski zbor OŠ Toneta Okrogarja, p. v. Darinke Kovač; — mladinski pevski zbor Vesna, p. v. Riharda in Dimitrija Beuermana. Na klavirju sta posamezne zbore spremljali Mojca Zupan in Slavica Gregl. Zbore so pri nekaterih skladbah spremljali z Orffovim instrumentarijem in orkestrom Glasbene šole. Nastopajoči zbori so peli otroške in narodne pesmi, Vesna pa je ob Evropskem letu glasbe pela dela evropskih klasikov. Pozabila sem že, koliko let je minilo od takrat, ko sem prvič nastopila na odru — mislim pa, da bo od tega dobrih dvajset let. In kdo bi vedel, ali se ni že takrat začrtala smer mojega življenja! Z vso ljubeznijo se namreč že več let ukvarjam s kulturo — zadnji dve leti tudi poklicno. Študij, poklic in prosti čas posvečam temu področju in prevelika je moja želja po lepem, da bi sploh lahko bilo drugače. Kot organizatorka, ustvarjalka in izvajalka sem sodelovala pri velikem številu prireditev — proslave, koncerti, razstave, gledališke prireditve, predstave za najmlajše: povsod sem zraven. Morda imam prav zaradi tega pravico javno spregovoriti o naši publiki. Tako zelo različni ste, dragi obiskovalci! Najmlajši so vedno prisrčni in hvaležni gledalci. Vendar oni tega članka ne bodo brali. Pa odrasli? Ponosna sem na vas na predstavah gledališkega abonmaja: prav vsa gostujoča gledališča so vas nadvse pohvalila. Zgodi pa se, da sem ob kakšni prireditvi razočarana in potrta zaradi slabega obiska, drugič zaradi nekulturne publike. Kako neprijetno mi je bilo takrat, ko je mlada pianistka prekinila svoje izvajanje in zahtevala mir v dvorani! Strašno sem razočarana nad neodgovornimi starši, ki na komorne večerne prireditve pripeljejo s seboj majhne otroke (celo dojenčke). Otrok pa dogajanje na odru ne zanima, ker ga ne razumejo, nemirni so, radi bi šli domov, govorijo na glas, se dolgočasijo, tekajo po dvorani, trpijo, ker jih odrasli venomer opozarjajo in motijo ne le starše, ampak tudi tiste, ki sedijo v bližini in bi radi v miru sledili programu, in nastopajoče. Dežurna služba, ki je zadolžena za nemoten potek prireditve, ima takrat zelo nehvaležno vlogo in nalogo. Otroci so čudovita publika lutkovnih, gledaliških, glasbenih in filmskih predstav, ki so pripravljene posebej zanje. Takrat je otroško navdušeno Med izvajanjem programa je prišlo pri mladinskem pevskem zboru Vesna do nepričakovane, vendar utemeljene zamenjave zborovodje. Dosedanji dolgoletni zborovodja in dirigent Vesne Rihard Beuerman, ki je ta zbor popeljal na številna tekmovanja in koncertne odre doma in na tujem in z njim dosegel mnoga priznanja in nagrade za kakovostno petje, je zaradi bolezni prepustil vodstvo zbora svojemu sinu Dimitriju. Prvim trem delom, ki jih je pela Vesna, je dirigiral Rihard, nato pa je ostali del koncerta vodil novi zborovodja. Dosedanjemu dolgoletnemu zborovodji, odličnemu pedagogu in nadvse uspešnemu organizatorju številnih kulturnih prireditev, so se na odru iskreno zahvalili za opravljeno delo predstavniki Vesne in kulturnega življenja v Zagorju. Zahvalo pa mu izrekamo tudi mi prek našega glasila, saj je R. Beuerman z Vesno neštetokrat uspešno sodeloval z nastopi ob raznih rudarskih jubilejih in drugih prilikah. Topla zahvala dosedanjemu zborovodji in optimistična pričakovanja novega zborovodje. T. L. sodelovanje nadvse prisrčno in celo nujno za popoln uspeh predstave. Največja nagrada organizatorjem in izvajalcem kulturnih prireditev sta polna dvorana in kulturno občinstvo. Veliko ustvarjalnega dela, truda, odrekanj, časa in tudi denarja je vloženo v vsako prireditev. Lahko pa trdim, da so naše prireditve kvalitetne in vsebinsko bogate. Mesece in mesece se naši kulturniki pripravljajo, da bi nam pokazali, kaj znajo ali nam čestitali k prazniku. Pokažimo, da cenimo delo na kulturnem področju — delo naših prijateljev, sodelavcev, sokrajanov. Z udeležbo in s kulturnim odnosom pokažimo spoštovanje in zahvalo za njihov trud in prijazno povabilo. Sonja Juvan Veseli rudar Ves truden in zaspan, se vračam dan na dan, a ko pridem spet domov, ne mislim več na rov. V črni jami strelec mlad, odstreljuje nam zaklad, smrdljivi dim se še vali, že gremo spet na delo vsi. Treba res je kar prijet', nihče tukaj ni izvzet, v črni jami je naš kruh, tu ne kaže bit' lenuh. Za mano res težak je dan, izmučen sem in ves zgaran, kljub temu vedno sem vesel, najrajši bi ves svet objel. Rad vriskam, pojem si glasno, rad pijem dobro kapljico, zvečer pri ženkici zaspim, in zjutraj srečen se zbudim. Marica Grešak Jakopič Naša kulturna publika Zimski čas ni le čas kolin in užitkov ter živžava na smučiščih, pač pa tudi čas številnih kulturnih prireditev. V zadnjem obdobju so se zvrstile na našem območju tele: Gledališke predstave V petek, 11. januarja zvečer, je nastopilo v Delavskem domu v Hrastniku Mestno gledališče ljubljansko z delom Marka Medoffa: Otroci manjšega boga. Gostovanje je sodilo v okvir abonmaja. Dne 17. januarja je bila v Delavskem domu Zagorje tretja abonmajska predstava. Drama SNG iz Ljubljane je nastopila s komedijo Gergesa Teydeaua: Barillonova poroka. Številne so bile prireditve za najmanjše ob koncu lanskega leta. V Hrastniku so imeli od 20. decembra dalje nastop ansambla Rendes-vous iz Ljubljane in Kondorja iz Hrastnika. Novoletni ples je bil namenjen srednješolcem, za starše pa razstava „Otro-kom le dobia igrača". Prisotnim so pripravili ..Pravljični gozd". Manjkalo ni gledaliških in lutkovnih predstav. V Trbovljah so pričeli s prireditvami 17. decembra. Ločena sta bila programa za najmlajšo in osnovnošolsko mladino. Predvajali so vrsto mladinskih in otroških filmov. V Delavskem domu pa so pripravili pravljične prostore. Dne 28. decembra je bilo 4-urno srečanje otrok z Matejem Koležnikom. Otroke je obiskal tudi dedek Mraz. Poseben program so pripravili tudi v Svobodi II in posameznih vrtcih. V Zagorju je od 25. do 30. decembra obiskal otroke dedek Mraz v pravljični vasi za muzejem NOB. V šolah in vrtcih so pripravili posebne lutkovne in gledališke predstave. Predzadnji dan je bil v Delavskem domu v Zagorju novoletni koncert otroških in mladinskega pevskega zbora Vesna. Koncerti Dne 21. decembra je bila v večernih urah proslava dneva JLA v Delavskem domu v Trbovljah. Na koncertu sta sodelovala Delavska godba Trbovlje pod vodstom Mihe Gun-zka in MoPZ Zarja p.v. Riharda Majcna. Sledila je zabava s plesom. Isti dan je potekala proslava ob dnevu JLA v Delavskem domu v Zagorju. S celovečernim koncertom je nastopil Delavski pihalni orkester Zagorje p.v. Edvarda Eberla, pel pa je basist Ladko Korošec. Tudi po tej proslavi je sledil ples. V nedeljo 23. decembra 1984 je bila v večernih urah revija narodnozabavnih ansamblov iz Trbovelj. Nastopili so: Jantar, Akva-marini, Mladi upi in drugi v Delavskem domu v Trbovljah. Dne 28. decembra je v večernih urah nastopil MoPZ Zarja s krajšim koncertom v splošni bolnišnici v Trbovljah. Tradicionalni novoletni koncert so pripravili za bolnike in zdravstveno osebje p.v. Riharda Majcna. Dne 28. decembra ob 13.30 je v čakalnici rudnika Trbovlje nastopil MoPZ Zarja p.v. R. Majcna s krajšim koncertom popularnih pe- Brez kulturnih prireditev bi bilo življenje pusto srni. Namenjen je bil kot novoletna čestitka rudarjem trboveljskega rudnika. Dne 30. decembra v večernih urah so pripravili v Delavskem domu v Zagorju novoletni koncert otroških in mladinskih pevskih zborov. V soboto, 29. decembra ob 19. uri, je bil v Delavskem domu v Trbovljah prvi novoletni koncert Delavske godbe Trbovlje. Nastopili so p.v. Mihe Gunzka s popularnimi deli domačih, v glavnem pa tujih avtorjev. Večer je duhovito povezoval Franci Princ. Novoletni koncert naj bi postal tradicionalen. Na koncertu so se posebej izkazali trije mladi klarinetisti, trije trobentarji in ..Kovač" pri „am-boss polki". Kot solist je nastopil pri Bavarski polki Ivo Zmrzlak. V prvih dneh novega leta je Delavski pihalni orkester iz Zagorja ob Savi gostoval v Brnu — ČSSR. Pod vodstvom Edvarda Eberla so nastopili na prireditvi „Glasba ne pozna meja". Nastopilo je še osem godb iz ZRN, Avstrije in Švice. Z obvezno tekmovalno skladbo so zasedli prvo, skupno pa drugo mesto. Odrezali so se torej odlično in vnovič so potrdili svojo visoko kakovost. V petek, 11. januarja 1985 ob 19. uri, je bil 7. letni koncert Mladinskega pevskega zbora Trbovlje p.v. Ide Virtv Delavskem domu v Trbovljah. Z razmeroma zahtevnim programom domačih in tujih skladateljev je 68-članski zbor ob spremljavi pianistke in pri dveh pesmih tudi Trboveljskega okteta in R. Majcna opravičil svoje dobro ime. Pesmi tujih avtorjev so peli v jeziku avtorjev. Celotna pevska manifestacija mladih pevcev je potekala v okviru evropskega leta glasbe. Odlikovali sta se tudi dve mladi napovedovalki. Likovne razstave Dne 17. januarja je bila odprta v avli Delavskega doma v Zagorju razstava del akad. slikarja Rada Jeriča iz Maribora. R. Jerič je doslej že trikrat sodeloval v poletni slikarski koloniji Izlake—Zagorje. V času od 18,—31. januarja je razstavljal svoja likovna dela Franci Ostanek, naš sodelavec iz DO TET, član Relika, v avli Elek-troinštituta Milana Vidmarja v Ljubljani. Razstavljal je 21 del — barvne grafike, slike v tušu in skulpture v lesu, kovini in marmorju. Z grafikami je predstavil stare rudarske kolonije v Trbovljah. To je bila njegova dru: ga samostojna razstava. Koliko nas je na zemlji? Po podatkih Združenih narodov živi v tem času na našem planetu — 4,8 milijarde prebivalcev. Računajo, da nas bo do leta 2000 že 6,1 milijarde. Število ljudi na zemlji se počasi zmanjšuje. Okoli leta 1960 je znašala rast 2,0 %, zdaj pa znaša 1,65 %. Samo na Kitajskem se je zmanjšala z 2,4 % na 1,2 % oziroma za polovico. V Afriki pa znaša rast 3,0 % in se še povečuje. Slovenci smo se v tem pogledu nevarno približali spodnji meji. Število rojstev se že vrsto let postopoma zmanjšuje. Če pa ne bo potomcev, bo narod Ostale prireditve DKD Svoboda Senovo ima v svojem sestavu številne sekcije. Med njimi tudi folklorno. Sredi decembra 1984 so pripravili samostojni in zelo uspešni večer folklornih plesov. S tem so proslavili drugo obletnico delovanja. Nastopili so v domu XIV. divizije, (tl) Izposojeni trenutki resnice Pokazalo se- je, da je prepričanje eno, praksa pa drugo. Kolar Ne zaupajte tistim, ki vas vzljubijo že po prvem površnem poznanstvu in brez vsakršnega vidnega razloga. Chesterfield Tisti, ki uboga, je skoraj vedno boljši od tistega, ki ukazuje. Renan Čar slave je tolikšen, da vzljubimo vse, česar se slava dotakne, tudi če je to smrt. Pascal Velike stvari imajo smotrnega sovražnika — velike besede. Krailsheimer Modreca uničijo dvomi — bedaka resnice. Dukič Če bi bilo članstvo vedno pametno in modro, zgodovina ne bi bila dolga kronika blaznosti in zločina. Frazer V velikih časih gre najbolje malim ljudem. Krklec Življenje najde svoje bogastvo v hrepenenju po svetu in svojo vrednost v hrepenenju po ljubezni. Tagore Svet še ni videl lepe ženske, ki bi zaspala od dolgega časa — pred ogledalom. Shakespeare — od tu in tam začel toniti, nastopilo pa bo tudi vprašanje novih delovnih moči za odhajajočimi generacijami. Kaj pospešuje staranje? Dr. Cooper, pobudnik aerobike opozarja na tri glavne „grešnike“ staranja: • kajenje, • sedenje (pomanjkanje gibanja) in • rejenost (preobilna hrana). Zato se odpovedujmo kajenju, bolj se za-poslujmo z umskim in telesnim delom oziroma gibanjem, ustrezno pa se tudi hranimo. Zanimivosti Rudarstvo in energetika doma in po svetu Proizvodnja premoga v Črni gori Po predvidevanjih bodo premogovniki v Črni gori letos nakopali skupno 2,5 milijona ton premoga. V primerjavi z letom poprej bo znašala proizvodnja lignita 4,3 %, rjavega premoga pa za 7,8 % več kot lani. Polovico proizvedenega lignita bodo namenili TE v Plevljah, drugo polovico proizvodnje pa bodo prodali raznim porabnikom. Rudnik Plevlje načrtuje izvoz 200.000 ton lignita v Avstrijo. Celotno količino rjavega premoga pa bodo namenili tovarni celuloze in papirja v Ivangradu. Podpora energetski bilanci Zvezni komite za energetiko in industrijo je sprejel predlog energetske bilance naše države za leto 1985. Na drugem mestu smo že omenili, da bo znašala proizvodnja električne energije v letošnjem letu skupno 77,2 milijarde kWh, premogovniki pa bodo nakopali 70 milijonov ton premoga vseh treh vrst — črnega, rjavega in lignita. Domača proizvodnja nafte bo znašala 4,1 milijona ton, uvoziti pa je nameravajo 11 milijonov ton. ter milijon ton naftnih derivatov. Na domačih poljih bodo pridobili 2,6 milijarde, uvozili pa 4,5 milijarde m3 zemeljskega plina. Od energetskih goriv računajo na nakup v inozemstvu 3,5 milijona ton premoga za koksa-nje. Energetska bilanca je bila usklajena z republikami in pokrajinami in je usklajena s plačilnimi možnostmi naše države. Strategija je znana, to je čimmanj energije uvažati in čimbolj izkoristiti domače vire energije. Navedene količine bodo zadostovale za kritje potreb prebivalstva in industrije v letošnjem letu. Že v preteklem letu se je pokazalo, da pomanjkanje energije ni bilo ozko grlo v gospodarstvu, ker je bilo v letu 1984 zelo malo omejitev. Energetska bilanca Jugoslavije za leto 1984 je bila skoraj v celoti uresničena. Pri premogu in električni energiji so bili načrti prekoračeni, le pri nafti je bilo manj uvoza od predvidenega. Elektroenergetska situacija v BiH je težka V Bosni in Hercegovini so se v letošnjem januarju srečevali s hudim pomanjkanjem električne energije. Zelo majhna je bila namreč proizvodnja HE zaradi slabega dotoka vode. Prav tako je prazno tudi jezero Jablanica. Težave pa so nastale tudi pri proizvodnji in dobavah premoga iz premogovnikov, zaradi velikih snežnih padavin in nizkih temperatur, tako da so TE Kakanj in Tuzla zaradi povečane vlage v premogu in slabše kvalitete zmanjšale proizvodnjo za 25 %. Elektrogospodarstvo se zavoljo tega nahaja v izredno težki situaciji. Naredijo vse, da je obratovalna pripravljenost elektrarn na najvišji možni višini. Zaradi dotrajanosti zmogljivosti, zmanjšanih dobav tudi nekvalitetnega premoga in pomanjkanja vode v akumulacijskih jezerih je zaskrbljenost toliko večja. Računali so tudi na nabavo določenih količin električne energije iz drugih republik, tudi iz inozemstva. Sklenili so, da redukcij ne sme biti. Vse TE so obremenjene v najvišji možni meri, zato pa morajo storiti vse, da bo elektroenergetski sistem te republike tudi v drugih pogledih opravil vse potrebno, da bi ne prišlo do prekinitev oskrbe z energijo. TE Nikola Tesla ima dobre rezultate Termoelektrarne Nikola Tesla v Obrenov-cu so preteklo leto dobro poslovale. Skupno so iz vseh agregatov dobavili elektroenergetskemu sistemu 13,375 milijarde kVVh električne energije. Dobro je delovala TE Nikola Tesla A s 1650 MW, ki je proizvedla nad 10 milijard kVVh električne energije, uspešno pa je obratoval tudi novi blok BI z močjo 620 MW, ki je v prvem letu svojega obratovanja proizvedel preko 3,350 milijard kWh električne energije. Za skupno lanskoletno proizvodnjo električne energije je bilo potrebnih preko 14 milijonov ton kolubarske-ga lignita. Železničarji so pravočasno zagotovili zadostno število vagonov rudarjem v Kolubari. POVEČEVANJE ENERGEISKE PROIZVODNJE ZAHOONO- EVS0PSKE MZAVE ZSSR 4 liži.;: I lil#« lili lil lil lili DRUGE VZHODNO EVROPSKE DRŽAVE V OCSIOTKIH severno- ameriške DRŽAVE VIR ECE (GOSPODARSKA KOMISU/'. ZN ZA EVROPO i Povečevanje energetske proizvodnje na svetu. SVETOVNE ZALOGE NAFTE,PREMOGA IN ZEMELJSKEGA PLINA IPRERAČUNANE V MILIJARDE ’e‘ gg ‘iflfn fif - -if -Trn- iBlillliliiiiiiiiil|i'|iiiiiiBil , , - »,. .. .. lifCtJI . ■ . ' ' " = '• OBuuBunmo, lOfTtDuinh tju -I mm ™ s a Rudarji trboveljskega rudnika so se takole predstavili ob začetku prve petletke ob začetku leta 1947. Proizvodnja premoga je dejansko nato vsako leto tudi naraščala. Fotograf je posnel skupino rudarjev na strehi bivšega Delavskega doma v Trbovljah. Vreme v prestopnem letu 1984 gla, štiri dni pa je pihal veter. Najnižja temperatura ob 7. uri zjutraj je bila - 5°C, najvišja pa + 8°C. APRIL — Padlo je 62,6 mm padavin. Šestnajst dni je deževalo, en dan je bila slana, štiri dni pa je pihal veter. Najnižja temperatura ob 7. uri zjutraj je bila -2°C, najvišja pa +10°C. MAJ — Padlo je 146,4 mm padavin, dvajset dni je deževalo, en dan je pihal veter, tri dni pa je grmelo. Najnižja temperatura ob 7. uri zjutraj je bila +40C, najvišja pa + 14°C. JUNIJ — Padlo je 95,3 mm padavin. Šestnajst dni je deževalo, megla je bila en dan, veter je pihal tudi en dan, osem dni pa je grmelo. Najnižja temperatura ob 7. uri zjutraj je bila +9°C, najvišja pa +19°C. JULIJ — Padlo je 125,5 mm padavin. Trinajst dni je deževalo, dva dni je bila megla, devet dni pa je grmelo. Najnižja temperatura je bila ob 7. uri zjutraj + 8°C, najvišja pa + 22°C. AVGUST — Padlo je 126,1 mm padavin. Dvanajst dni je deževalo, dva dni je bila megla, šest dni pa je grmelo. Najnižja temperatura ob 7. uri zjutraj je bila + 10°C, najvišja pa +20°C. SEPTEMBER — Padlo je 144,6 mm padavin. Štirinajst dni je deževalo, pet dni je bila megla, dva dni je grmelo. Najnižja temperatura ob 7. uri zjutraj je bila +7°C, najvišja pa + 18°C. V zadnjem obdobju se v našem glasilu pogosto pojavljajo tudi hude napake najrazličnejšega značaja. Manjkajo črke, manjkajo ločila, besede, stavki in celo celi odstavki, zamenjane so razne tabele, večkrat pa se spreminja tudi smisel posameznih stavkov. Zavoljo ugotovljenih tiskarskih napak smo bili doslej že pogosto v stikih s predstavniki KTL — TOZD TIKA Trbovlje, ki tiska naše glasilo. Pri razgovorih smo vedno našli razumevanje za naše pripombe in obljubili so nam, da se te napake ne bodo več ponavljale. Vendar vse kaže, da je tiskarski škrat v reprostudiu Mrežar, ki pripravlja gradivo za KTL — TOZD TIKA Trbovlje, premočan. Za te spodrsljaje, ki se pojavljajo od številke do številke, se vsem bralcem glasila opravičujemo, čeprav te ne nastajajo po krivdi uredništva in piscev prispevkov. V zvezi z zadnjo številko glasila Srečno, ki je izšla koncem decembra 1984, to je številka 12, naj opozorimo bralce na najhujše spodrsljaje: — stran 8 — pri prispevku Organizacija in proizvodnja v rudniku Zagorje v letu 1985 spada prvi del tabele na konec prispevka, medtem ko spada spodnji del tabelaričnega pregleda proizvodnje k članku Nadaljevanje proizvodnih uspehov v rudniku Kanižarica v letu 1985 na strani 9; — na strani 21 — prispevek Prizadevanja delavcev tozda Separacija premoga Trbovlje za boljše poslovanje manjkata v drugem zgornjem delu odstavka dve tiskani vrstici; OKTOBER — Padlo je 97,7 mm padavin. Sedemnajst dni je deževalo, en dan je bila slana, devet dni megla, tri dni pa je pihal veter. Najnižja temperatura ob 7. uri zjutraj je bila 0°C, najvišja pa + 14°C. NOVEMBER — Padlo je 45,2 mm padavin. Sedem dni je deževalo, tri dni je padal leden dež. Sneg je ležal tri dni. Poledica je bila štiri dni, slana tri dni, deset dni pa je bila megla. Najnižja temperatura je bila ob 7. uri zjutraj -5°C, najvišja pa +11°C. DECEMBER — Padlo je 78,6 mm padavin. Sest dni je deževalo, sedem dni snežilo. Sneg je ležal sedem dni. Slana je bila en dan, enajst dni pa je ležaižTmegla. Najnižja temperatura ob 7. uri zjutraj jfe^bila -5°C, . najvišja pa +4°C. To leto je padlo 1225,2 mm padavin, od tega je padal 137 dni dež in 34 dni sneg. Torej vse skupaj 171 dni padavin. Sneg je ležal 68 dni, poledica je bila deset dni, slana šest dni, megla 61 dni, 28 dni je grmelo, veter pa pihal 19 dni. Najmanj padavin je bilo v novembru 45,2 mm. Največ padavin pa je bilo v maju 146,4 mm. Kot vidite, je najbolj suh mesec november, najbolj moker pa maj. Proti koncu decembra se je začela huda zima, ki še vedno traja, kakor da termometri ne kažejo pravilno. Toča se nas je k sreči ognila, pač pa nas je pestil smog. Milan Kovač Obvestilo in opravičilo — na strani 27 — na koncu prispevka Požar v rudniških delavnicah v Hrastniku se zadnji odstavek pravilno glasi takole: Kljub vsej tragiki ob tej hudi nesreči, ki je prizadela do RRPS tozd Rudnik Hrastnik in naš kombinat, pa po drugi strani lahko ugotavljamo, da se je tudi tokrat pokazala velika požrtvovalnost gasilcev, reševalcev, članov kolektiva, ki so neposredno delali v delavnicah (ne v telovadnicah!), drugih članov kolektiva v Hrastniku in v vsem kombinatu, pa tudi v nekaterih drugih sosednjih delovnih organizacijah. Vsem tem izrekamo toplo zahvalo tako za sodelovanje pri gašenju požara, kakor tudi pri odpravljanju njegovih posledic in nudenju prve pomoči v tej ali oni obliki. Vnovič je bila dokazana velika solidarnost tako med člani kolektiva, kakor tudi med občani hrastniške občine in sosednjih občin ter kolektivov. — Stran 31 — pri prispevku Možnost letovanja v ČSSR tudi v letu 1985 manjka osem vrstic. — Na strani 35 — manjka ime avtorice pesmi Dragi, ki jo je napisala Marica Grešak-Jakopič. Drugih drobnih napak, ki mrgolijo domala na vseh straneh, tokrat ne bomo naštevali, pač pa smo z vsemi ugotovljenimi napakami seznanili KTL — TOZD TIKA Trbovlje, s katerim imamo sklenjeno pogodbo za tiskanje glasila. Upajmo, da bo tudi v tem pogledu naš časopis pričakal boljše čase in manj napak. Športni dosežki in priznanja Dne 23. decembra 1984 so se zbrali v Trbovljah na plavalnem mitingu najboljši plavalci Slovenije. Tekmovanje je potekalo v bazenu cementarne Trbovlje. Mitinga so se udeležili plavalci Triglava, Ljubljane, Ilirije in Rudarja, deloma pa tudi Branika. Na mitingu so dosegli dobre rezultate nekateri domači plavalci. Ženske: 400 m kravl: 1. Kmetičeva, 2. Kusova (RT); 100 m prsno: 2. Dolančeva (RT); 100 m hrbtno: 1. Alaufova (RT); 400 m mešano: 3. Alaufova (RT); 4 x 200 m kravl: 1. Rudar (abs. klubski rekord SFRJ); 200 m kravl: 1. Kmetičeva, 3. Kusova (RT); 200 m hrbtno: 1. Alaufova (RT); 200 m mešano: 3. Alaufova (RT); 4 x 100 m kravl: 1. Rudar; 100 m kravl: 1. Kmetičeva, 3. Alaufova (RT); 800 m kravl: Kusova, 2. Kmetičeva (RT); 200 m prsno: 2. Dolančeva (RT); 200 m delfin: 3. Alaufova (RT); 4 x 100 m mešano: 1. Rudar. Po končanem plavalnem mitingu so v hotelu Rudar podelili plavalcem republiška priznanja za dosežene rezultate v letu 1984. Od domačega PK Rudar so ta priznanja prejeli: — Darja Alauf (naša štipendistka), je že več let najboljša slovenska plavalka. Na članskem plavalnem prvenstvu Balkana je dobila srebro na 200 m hrbtno, sicer pa je državna rekorderka v tej disciplini in državna prvakinja na 100 in 200 m hrbtno. — Praktična darila je prejelo 12 plavalcev, med temi plavalke Rudarja: Barbara Kus, Barbara Kmetič. — Med najbolj zagnanimi trenirji je dobil priznanje — praktično darilo Matjaž Perme iz Trbovelj. Čestitamo! Dne 19. januarja sov Hrastniku na večeru športa, glasbe in razvedrila, že osmič razglasili najboljše športnike. Za športnico leta so proglasili Vesno Ojsteršek (državna prvakinja v namiznem tenisu), za športnika leta pa Petra Kavzarja (kanuist). Najboljša ekipa pa je NTK Kemičar (4. mesto na državnem prvenstvu). Čestitamo!' T. L. Uredništvo V času od 7. do 28. decembra 1984 so darovali kri naslednji naši sodelavci: Dne 7. decembra 1984 Tozdi s področja Trbovelj Kobal Anton, Žibert Mihael, Taškar Stefan, Sane Sandi, Rogan Zlatko, Macerl Dušan, Čop Jože, Avsec Martin, Gantar Stefan, Hodak Marjanka, Gantar Olga, Moškon Adolf, Pergar Janez, Vaukan Nevenka, Strgaršek Bojan. Tozdi s področja Zagorja Horvat Stefan, Vidovič Franc. Dne 14. decembra 1984 Tozdi s področja Trbovelj Smergut Niko, Kovač Matevž, Mazanovič Mato, Planinc Zvone, Kos Vladimir, Dober-šek Franc, Strok Željko, Ivančevič llija, For-te Niko, Matanovič Mato, Sladič Anton, Zri-lič Milorad, Hriberski Jože, Cigeljnjak Jože, Laznik Franc, Paveljšek Milan, Golob Rajko, Grah Andrej, Lesar Srečko, Žabkar Marjan, Tomše Sandi, Plahuta Jože, Umek Mir- Planinske novice V okviru programa preživljanja prostega časa učencev med šolskimi počitnicami, ki ga je pripravil koordinacijski odbor za celodnevno osnovno šolo pri občinski konferenci SZDL, Trbovlje, so trboveljski planinci pripravili zimske izlete: 16. januarja na Mrzlico, 23. januarja na Gore in isti dan tudi na Kal. Za višjo stopnjo pa: 15. in 16. januarja na Lisco —- Lovrenc ter 24. in 25. januarja na Komno. Planinsko društvo Trbovlje je s svojim mladinskim odsekom pripravilo program planinske šole za višje razrede osnovne šole in usmerjene šole. Sola se bo pričela po končanih zimskih počitnicah. Predavali bodo domači planinski delavci. Sola bo povezana tudi z izleti na bližnje in daljne planinske vrhove in bo trajala do konca maja letos. ko, Arh Branko, Savičič Vid, Duratovič Edin, Bohorč Anton, Ahac Gvido, Belak Franc, Kramar Jože, Zubak Ivan, Ovnik Jože, Markovič Rado, Žagar Rudi, Spajič Ivan, Keši-na Blaško. Tozdi s področja Zagorja Odlazek Miran, Ocepek Branko, Žibert Marjan, Vehabovič Selim. Dne 21. decembra 1984 Tozdi s področja Trbovelj Halilovič Rezak, Jambrovič Željko, Jamšek Pavle, Posavec Jakob, Zupanc Drago, Gostečnik Ervin, Stankovič Branislav, Jerman Milan, Borštnar Janko, Hlastan Bojan, La-gonder Anton, Pouh Bojan, Bastič Jože, Koželj Maksimiljan, Strovs Martin. Tozdi s področja Hrastnika Kirn Alojz, Kunšek Anton, Petnjak Boris, Ri-tonja Ivan, Kladnik Ernest, Slapšak Marjan. Tozdi s področja Zagorja Groboljšek Ludvik Žreb je odločil Uredništvo našega glasila je prejelo do vključno 8. januarja 1985 za nagradno križanko ob novem letu, objavljeno v številki 12/84, skupno 46 rešitev. Reševalcem, ki so pravilno rešili križanko, podeljuje uredništvo tri knjižne nagrade, ki jih prejmejo: 1. nagrado: Erika Sergan, Novi dom 33b, 61420 Trbovlje; 2. nagrado: Borut Anžič, Kidričeva 2/a, 61410 Zagorje ob Savi; 3. nagrado: Erika Goleč, Vreskovo 6, 61420 Trbovlje. Vsem trem nagrajencem čestitamo. Knjižne nagrade bomo poslali po pošti. Rešitev novoletne nagradne križanke Navpično: GLASILO SREČNO NOVOLETNA ŠTEVILKA ALABASTER IT MARS BOJANA KOMI VOHUNKA AN RUBENS TRS ATROPIN AD STANARINA EGIPT LET IPOH BAJONET SARACEN ETA RELE IL TD SR RAC GANO ROD RENAN IZID IST JATAGAN Pl IM SEPARATIST KES EB PAŠA SUM NE OLUPEK LAT UNA OPEL TRUP REVIR PITA EVIAN LOŽA VAZELIN SM SVININA KJ IKA LA ETATIST TAO DVIGALO KALCE AJAS IKAR JOVO ALJEHIN NENAVADNOST ANINA Rl-EMANN REMI MERILO AJA PP ERNANI SINDIKALIST TER SIN IBAR ARS KAVIAR IN ANTIFAŠIZEM NIKE KRPA KOL KADET SOČA JALTA IN KAŠO AROSA VAL ALJA RAB TŽ Vodoravno: SB POLIKARP ATAIR APOKALIPSA NAJLEPŠE ŽELJE INKA NO NIALA CEMENTAR RANTA LEHAR IDO UREDNIŠTVA INN FES BIT MURA ANNA ATA BEN MUZEJ NIŠ ONASSIS PETAN IBIS GNAJS ARZEN LASER AZOV LOLA ER IPERIT NESREČA AVANTGARDA ENI AMI MAL SOBARICA ROV SIVINA ILA SPECIALISTKA DRN LESK TN STURM ADMISIJA OTTO TIP TRNEK KAL SNEMALEC SEPSA ORAKELJ RARITETA TKIVO SILVA TA EŠ RTANJ Tl TLIV- ka Čtivo oakland osir netopir tea IV TAPIR OV HIPERASTENIJA RANA IMUNOLOG VAGON KB LAN H EDA Ul AVIATI-KA KRKA NENAKLONJENOST ASAD BANJO AAR LOŽ Krvodajalska akcija Dne 28. decembra 1985 Tozdi s področja Trbovelj Leskovšek Lado, Bagar Jože, Podlesnik Franc, Brečko Andrej, Goljuf Janez, Piki Jurij, Mlinar Jože, Planinc Zdravko, Cosič Sej-dalija, Drek Ibrahim, Strmljan Anton, Fikič Dragiša, Berčon Ivan, Tanjič Husein, Drnovšek Ivan, Bobonja Anto, Selšek Zvone, Kreže Stojan, Drugovič Ivo, Mujkanovič Mesud, Željko Martin, Volaj Stanko, Gradišek Ladislav, Furundžija Zvone, Perak Anto, Lučič Mato. Tozdi s področja Zagorja Guna Branko, Sotenšek Martin, Krhlikar Marko, Klančišar Slavko, Kurež Feliks, Klopčič Franc, Kastelic Roman, Vedenik Moris, Ikanovič Razem, Žibert Stefan, Pliberšek Stanislav, Kuhar Franc, Uran Franci, Odlazek Karel, Grobin Ivan, Klopčič Milan. Tovariši, darovalci krvi, hvala vam! J. D. Humor in anekdote Profesor kemije na Škotskem je pri uri poskusov vrgel v kislino novec. Učenec je vprašal: — Ali se bo kovanec v tej kislini stopil ali ne? — Ne bo se, je takoj odgovoril eden od učencev. — Pravilno! In zakaj se ne bo? — Ker bi ga sicer ne vrgel vanj! — Ce hoče človek priti do vas, mora narediti veliko ovinkov, pravi Ljubljančan Bohinjcu. — Ja, veste, odvrne ta, — cesto smo kupili predolgo, pa je nismo hoteli rezati. — Zdaj sem te prišel zadnjikrat opomnit, da mi vrni izposojeni denar. Zadnjikrat, si razumel! — Seveda sem. Saj je že čas, ker si mi začel iti na živce! — Pomisli, žena, celih pet sto ton fižola bomo uvozili letos iz tujine! — Bog nas varuj! Kaj pa boj proti onesnaževanju zraka? Neki mladenič je vozil avto. Vijugal je sem ter tja po cesti. Ko ga opazi miličnik, mu pravi: — Takle, ki tako slabo vozi, sploh ne bi smel imeti vozniškega dovoljenja. Mladenič mu odgovori: — Tovariš miličnik, saj potem je ravno prav, ker ga jaz nimam. Predsednik izpitne komisije v Ljubljani je vprašal zbegano slušateljico iz Trbovelj: — Kaj pa je vaš oče po poklicu? — Šusmajster v rudniku! — Kaj pa je to? — Točno ne vem, vem pa, da ga da noter in nato ustreli. Milan Kovač Kadrovske vesti za čas od 1 Prihod DO ZPT TOZD PH: Skubic Damjan ■ učnik, Trstenjak Milivoj - učnik, Zupan Rudolf - učnik, Gole Jože • učnik, Grbič Tomislav - učnik, Saliho-vič Džemal - učnik, Jazbec Matija - učnik. TOZD P-Oj.: Eminovič Simon - učnik, Prijatelj Jože - učnik, Šajn Franc - učnik. DS PD-Hr.: Jakopič Stanko - pom. del. TOZD PT: Husukič Senad - vozač, Furundži-ja Zvonimir - vozač, Perak Anto - vozač, Gla-nočič Ramiz - vozač, Podmenik Ramiz - vozač, Mudrinič Živko - vozač, Vrebac Ajdul" -vozač, Oblak Bojan - vozač. TOZD Sep. Trb.: Tershani Isak - učnik, Nre-caj Avdyl - učnik, Gorjup Aleš - učnik. TOZD PJL: Mrzelj Zdravko - lesni del. DS PD-TRb.: Sikili Nevenka - čiščenje sob v samskem domu. TOZD P-Ko.: Drobne Anton - učnik, Drnovšek Viljem - učnik, Renčof Branko - učnik, Vran Ivan 2 - učnik, Radovac Stipo - kopač, Grgič Vinko - kop. pom., Jašarevič Nermin -učnik, Kavgič Halil - učnik, Lončina Janko -učnik, Jamšek Anton - učnik, Pograjc Tomaž - učnik, Kandrič Sead - vozač. TOZD RESD Zag.: Kotnik Karel - inštruk. elektro vajen. TOZD SEP. Zag.: Vukalič Mesud - del. na sep., Osmanovič Edin - del. na sep. TOZD RŠC Zag.: Ibrič Nurija - kopač na šol. delov. Grgič Juro - kopač na šol. delov., Radič Nedo - kopač na šol. delov., Kovač Irena - prof. matematike. DO TET TOZD VN: Škrbec Borut - ključavničar. DO IMD TOZD SIMD: Kastelic Darko - ključav., Glavan Samo - voznik vilič., Popovič Živojin -delav., Mesojedec Zoran - pom. ključ. dela. DO RGD TOZD GRAMAT: Jontez Janez - del. na gra-matu. TOZD RIG: Duratovič Vehid - kopač, Labu-dovič Miladin - vozač, Bilalič Kasim - pom. rud. nadzor., Botanjič Rufad - vozač, Jelič Martin - vozač, Vidakovič Veselin - vozač, Osmanovič Samid - kopač, Stupar Brane -kopač, Memič Hasan - kopač. Odhodi DO ZPT TOZD PH: Senica Milan - kop. pom. - samov. prek., Ramšak Milan - učnik - disc. odp., Šimenc Stanko - učnik - v posk. dobi s str. del. org., Aljukič Gazim - kop. pom. - v posk. dobi s str. del. org., Čepin Alojz - vozač - disc. odp., Stojančič Stanko - učnik - samov. prek. TOZD P-Oj.: Draksler Rado - učnik - disc. odp., Gole Jože - učnik - v posk. dobi s str. del. org. TOZD RESD Hr.: Skale Karel - pom. del. v del. - spor. prek. TOZD PT: Kofol Rok - vozač - spor. prek., Glavan Samo - vozač - spor. prek. TOZD RESD Trb.: Kolčan Vesna - izv. manj zahtev, elektro opravil - spor. prek. TOZD Sep. Trb.: Teržan Jože - del. na sep. -upokojen, Sotler Jože - signalist - umrl, Schoner Miroslav - motorist - umrl, Nrecay Avdyl - vozač - v posk. dobi s str. del. org., Tershani Isak - vozač - v posk. dobi s str. del. org. TOZD P-Ko.: Kotnik Karel - inštruktor el. vaj. - na RESD-Z., Petrič Milenko - učnik - v zapor, Bebar Ladislav - učnik - umrl. TOZD RESD Zag.: Sotenšek Alojz III. - del. na RESD-u - upokojen. Kaj je, kaj pomeni Alternativa — pomeni izbiro med dvema možnostima ali več možnostmi. Ambulantna trgovina — sodobna oblika prodaje na drobno s pomočjo posebnih motornih vozil — avtobusov, kombijev in podobno. Barirani ček — je instrument negotovinskega plačilnega prometa. Je prečrtan z dvema vzporednima črtama od spodnjega levega v zgornji kot, kar omogoči izplačilo v gotovini. Birokratizem — težnja državnega, administrativnega aparata, da monopolizira državno upravo. Ugodni pogoji za razvoj birokratizma so v pogojih obstoja državne lastnine proizvajalnih sredstev. Delitveni sistem — določa razmerja, v katerih se deli dohodek med OZD in družbeno skupnostjo. Od ustaljenosti in stimulativnosti delitvenega sistema je odvisna materialna osnova OZD. Od leta 1950 dalje se je delitveni sistem nenehno spreminjal in razvijal tako, da je vsaka nova sprememba prispevala h krepitvi materialne osnove temeljne organizacije, kar je povsem v skladu z razvojem samoupravnega sistema. Organizacija združenega dela — pomeni splošni pojem za različne oblike združevanja dela in sredstev. Ko govorimo o OZD, si odmislimo konkretne oblike, povemo samo njene skupne značilnosti. Skupne značilnosti vseh OZD so: združitev delavcev, družbena lastnina proizvajalnih sredstev, delavci združujejo delo in sredstva, ter samoupravno odločanje. Konkretne oblike OZD pa so različne: tozd — temeljna, DO — delovna, sozd — sestavljena organizacija združenega dela, poslovna skupnost Reorganizacija — pomeni dejavnosti, ki sestoji iz raznih ukrepov, ki spreminjajo obstoječo organizacijo. Reorganizacija obsega snemanje in analizo obstoječe organizacije, podrobni načrt prihodnje organizacije in etape, v katerih se bo prihodnja organizacija realizirala. . 12. do 31. 12. 1984 TOZD Sep. Zag.: Drobne Anton - del. na sep. - na P-Ko., Drnovšek Viljem - del. na sep. - na P-Ko., Renčof Branko - del. na sep. - na P-Ko., Poboljšaj Ivan - strojnik motala - umrl. DO TET DS SS: Pildek Fani - delavka - upokojena. DO RGD TOZD RIG: Matela Vinko - vozač - samov. prek., Dadič Luka - vozač - samov. prek., Ve-teršek Andrej - učnik - umrl, Radič Nedo -kopač - spor. prek., Hrstič Esad - vozač - samov. prek., Husejnovič Vahid - kopač - disc. odp. Udvinčič Bahrija - rud. nadzor. - samov. prek. TOZD GRAMAT: Jelkič Drago - zlag. opeke -spor. prek., Sekič Osman - zlag. opeke -spor. prek., Popovič Živojin - zlag. opeke -spor. prek. Sonja Božič Glasilo Srečno izdaja sozd Rudarski elektroenergetski kombinat Edvarda Kardelja, n. sol. o., 61420 Trbovlje, Trg revolucije 12. Izhaja mesečno. Družbeni organ glasila je časopisni svet — predsednik Albin Hauptman. Glasilo ureja uredniški odbor: Franci Žgalin (predsednik), Jože Kirič, Slavi Guna, Boris Jesenšek, Stefan Strok, Vladimir Breznik, Stanko Drnovšek, Dragica Bregant, Janez Oberžan (odgovorni urednik), Tine Lenarčič (urednik). Naklada 3.400 izvodov. Priprava Repro studio Mrežar, Ljubljana. Tisk KTL — tozd TIKA Trbovlje. Za člane kolektiva sozd REK Edvarda Kardelja je časopis brezplačen. Rokopisov, fotografij, skic, risb, itd. ne vračamo. Po mnenju republiškega sekretariata za informacije št. 421-1/74 z dne 9.1.1974, spada glasilo Srečno med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu, za katere se ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov.