ASO (LETO) XXIX (23) No. (štev.) 28
Dve čredi brez pastirja
•Med novicami, ki v zadnjih časih pretresajo svet, zavzemajo važno mesto tiste, ki poročajo o razburkanih dogodkih Severne Irske. Sporadično se tam vedno znova pojavijo nemiri, ki kaj hitro preidejo v velike ulične spopade, kjer so smrtne žrtve na dnevnem redu. Napetost, ki ob takih prilikah dosega višek, in preti z izbruhom dolgotrajne državljanske vojne, popusti začasno !e s pomočjo močnih vojaških oddelkov, ki nasilno vzpostavijo red. Dvoje skupnosti', protestanti (večina, en milijon duš) ter katoličani (manjšina, pol milijona duš), ki sta posledica danih zgodovinskih okoliščin, bijeta to nenehno vojno, ki ima zdaj verski, zdaj politično-nacio-nalni značaj in ki v bistvu obtožire to. kar mnogi imenujejo „evropski katoliški ghetto“.
Preteklega 12. julija so protestanti slavili 280 letnico zmage Viljema III. nad katoliškim kraljem Jakobom II. Grozovite izbruhe sovražnosti, ki so se vsa leta ponavljali ob tej priliki, je lahko preprečilo le številno vojaštvo, ki ga je angleška krona poslala za vzdrževanje miru.
A irska tragedija se ni pričela le pred 300 leti. Sega še dalje globoko v i zgodovino, ko je leta 1171 papež Hadri- | jan IV. (po rodu Anglež) imenoval angleškega kralja Henrika II. za gospoda Irske. Tedaj se jo za Irce začela diskriminacija, ki re je poostrila, ko je Edvard VI. sklenil protestantizirati otok in njegove prebivalce. Kljub hudemu stoletnemu pritisku to ni uspelo. Leta 1008 je londonska krona sklenila novo perfidno akcijo: naselitev protestantskih kolonij na otoku.
•Po večkratnih vstajah je Ircem zasijal žarek upanja, ko se je boril za kraljevski prestol Jakob II. Po hudem porazu leta 1690 (12. julija) so se pričeli najhujši časi: preganjani kot zveri v lastni deželi, begunci v tujih deželah, žrtve lakote in bolezni so milijoni umirali v svojstvu sužnjev. Šele lota 1829 so bili proglašeni med svobodne ljudi.
A tudi še tedaj se je diskriminacija nadaljevala. Vendar so v prvi svetovni vojni lojalno branili Anglijo, tako da so zaslužili priznanje, da jo „več Ircev i umrlo v bojih za Anglijo, kakor preti njej“.
Po končani vojni, leta 1919, so irski voditelji oklicali neodvisnost. A tu se je pričela nova krivica. Severni del Irske, ki je poznan pod imenom Ulster, kjer je večina prebivalstva protestantskega, je Anglija pridržala pod svojo krono. Katoličani, ki so prebivali v tem delu, pa so ostali še naprej zapostavljeni. To stanje diskriminacije se je obdržalo še do danes. Pri delu, volitvah, stanovanju in na drugih poljih so katoličani nenehoma prikrajšani. Lahko bi rekli, da v določenih okoliščinah nimajo niti osnovnih človeških pravic. Tako npr. mnogo katoličanov sploh nima volilne pravice pri kraievnih volitvah (Irska ima relativno avtonomijo), medtem ko imajo nekateri protestanti do 20 glasov. Neki angleški poslanec je pred kratkim primerjal položai katoličanov v Severni Irski s položajem črncev v Alabami.
Katoličani so v sodobnem času privzeli nov način protesta: poulične izgrede. V tem sta se kmalu utrdili na obeh straneh dve ekstremni poziciji, ki sta ob vsaki priliki netilo za ponovne spopade. Prav v zadnjih dneh je prišlo do novih izgredov, ko je bila zaprta mlada katoliška poslanka Bemardettc Dev-lin, obtožena hujskanja za prevratnost in oborožen upor. Nasilnost je dosegla tako mer'', da so številni protestantski in katoliški voditelji ponovno pozivali na rreudarnost ter na mimo rešitev medsebojnih ■' problemov. Tak poziv jo ob vstopu v jetmšnico izrekla tudi poslanka Bernardetto Devlin. ko ie dejala, da je treba „ustaviti to kolektivno norost. % nasilnostjo sc no bodo uredile stvari“.
Pozno, a ne prepozno spoznan;e. Kljub neštetim razočaranjem, ki so jih Irci v teku zgodovine, tudi najnovejše, doživeli s svojim mirnim nastopom, je le. v medsebojnem spoštovanju in mir-
ESLOVENIA^ LIBRE)
BUENOS AIRES 16. julija 1970
STRATEGIJA ZSSR NA BLIŽNJEM VZHODU
OBVLADANJE PROSTORA
V Moskvi te dni pripravljajo strategijo, ki jo bodo sovjetska diplomacija, sovjetska vojska in Nasser izvajali v prihodnjih tednih proti Izraelu.
Nasser se namreč že dva tedna z velikim vojaškim spremstvom mudi v Kremlju. Pred njim je bil tam jugoslovanski ministrski predsednik Ribičič, ki ga je Tito tokrat poslal v Moskvo, da je bila vsa zadeva bolj neopazna, j kakor pa če bi šel on sam tja. Tito je doslej igral važno vlogo v sovjetskih računih na Bližnjem Vzhcdu ter se mu s svojo taktiko „neopredeljenih držav“ j izogiba direktni konfrontaciji z ZDA. posrečilo omrežiti egipčanskega dikta- ! Moskva je zapletena v arabske proble-torja Nasserja v sovjetski blok, kakor j me tako daleč, da ji je sedaj umik že nobenega drugega afriškega ali azij- j slcoro nemogoč — razen, če bi v Krem-skega poglavarja. Nasser je danes ta- j lju prišlo do drastične spremembe sov-ko tesno v sovjetskem objemu, da se i jetske zunan'e politike, česar pa ni
in naprej v jugovzhodno Azijo. Zato se sovjetski vojaški strokovnjaki raz-govarjajo z egipčanskimi o problemu vzpostavitve egipčanskega mostišča na izraelski srani prekopa. Kremelj ima namreč velike probleme oskrbovanja Severnega Vietnama z vojnim materialom preko kitajskega ozemlja ter bi na vsak način hotel imeti čim prej odprto morsko pot skozi sueški prekop na Daljni vzhod.
Kljub temu, da je Moskva totalno angažirana v Egiptu, pa se kljub temu
mu iz njega že ni več mogoče izviti, ne da bi izgubil lastno glavo.
Moskva je v „obrambo“ Egipta pred Izraelom doslej vložila nad 6.000 milijonov dolarjev, vključno graditev znanega aswanskega jeza na Nilu. V Egiptu si je zgradila ob sueškem prekopu vojaške postojanke, o"romljeno z raketami. s katerimi obvlada ne samo Bližnji Vzhod, temveč velik del Sredozemlja, južni del Evrope in velik del Afriko. Pole0- tega obvlada strateško neizmerno veliko vreden sueški prekop, da-si je trenutno še zarrt za ladijski promet. vre od zn~ne še-tdnevne izraelske junijske vojne leta 1967 proti Egiptu.
Moskva je tako zapletena v probleme Bližnjega vzhoda, da bi v slučaju Nasserjcvega poraza vkrpela silovit poraz na svojem prestižu v vsem arabskem svetu. Zato tako trdo drži Nasserja na krmilu v Kairu.
Moskva ima tudi namen, iziavljajo dpazdvaTčTj znova' Poseči odprtje stie-škega prekopa, ki je najkraiša pomorska pot iz Sredozemlja v Indijski ocean
predvidevati, če bo Izrael povečal vojaške akcije, bo Moskva še bolj podprla Nasserja in tudi sama pomnožila svoje vojaške akcije na tem področju, kljub resni nevarnosti trenja z ZDA. Teda prijema, ki ga je dobila v Egiptu in v vzhodnem Sredozemlju ter na Bližnjem vzhodu sploh, Moskva nima namena zrahljati, še manj izgubiti.
Vzdolž sueškega prekopa so sovjeti postavili protiletalske raketne baze ter jih vse pripravili za izstreljevanje raket. Izstreljevanje samo pa vodijo Egipčani, ker se Moskva še ni odločila za lasten direkten poseg proti Izraelu.
Naser so trudi, da bi dosegel, da bi Moskva prevzela v lastno režijo vso zračno cbrambo Egipta, se pravi ne samo vzdolž sueškega prekopa, temveč tudi zračno obrambo egipčanskih mest, pristanišč in sploh vsega področja.
V razgovorih, ki jih sovjetski funkcionarji Hirajo"1 z egipčanskimi "Vojaški-" mi strokovnjaki, so so v Kremlju doslej izogibali končni odločitvi.
A mire »iti sestavlja italijanske vlado
NA LEVO OD DESNE
Fo nenadnem odstopu italijanskega cd’očnejših nasprotnikov uzakonjenja ločitve zakona. V letih 1959 do 1966 je bil v italijanskih vladah obrambni minister ter je odločen zagovornik Atlantsko obrambne skupnosti (NATO).
Že leta 1947 je komaj 28 let star postal minister ter je v raznih italijanskih vladah vodil notranje, finančno, obrambno in industrijsko ministrstvo.
V zadnjih mesecih pa se je Andreotti iznenada obrnil proti levi, vsled česar mu je Saragat poveril sestavo nove vlade, ker upa. do. bo za socialiste eden naisrrejemljivejših krščansko-de-mokratskih predsedniških kandidatov.
ministrskega predsednika Rumorja pretekli teden, je bila Italija znova pogreznjena v resno vladno krizo.
Socialistični državni predsednik Saragat je tokrat imel srečo in je hitro našel novega predsedniškega kandidata. G'u'io Andreotti. 51-letni krščanski demokrat, je prevzel mandat za sestavo novo vlade in se takoj vrgel na delo.
Do rred kratkim je bil Andreotti v Italiji znan kot eden od italijanskih najbolj k Cerkvi nagnjenih politikov. Ima terne zveze z nekaterimi kardinali ter je bil tudi eden od naj-
Congreso de terroristas
Desde que hace ya 11 años Fidel Castro tomara el poder en Cuba, numerosos movimientos de guerrilla comunista han surgido en América latina. Pero en los últimos tiempos estos grupos subversivos han sufrido serios reveses, hallándose en gran parte en una época de decadencia.
Para cambiar este estado de cosas, los distintos movimientos han tomado la decisión de organizar y coordinar su acción en el campo de la guerrilla urbana y a nivel continental. Para ello están organizando una reuni6n continental secreta, a realizarse en La Paz, capital de Bolivia.
Las organizaciones que estarán representadas, entre otras, son: “Los Tupamaros“ de Uruguay; “Frente de Liberación“ de Argentina; “Vanguardia Popular“ y “Movimiento Marighela“ de Brasil; “Fuerzas Rebeldes” de Guatemala, y diversos movimientos del Ecuador, Colombia, México, Bolivia, Perú, Venezuela y República Dominicana.
Ante éstos aprestos subversivos es necesario que también los gobiernos democráticos organicen su acción a nivel continental, para impedir el trabajo destructivo de las guerrillas y garantizar la libertad de sus pueblos.
Kongres teroristov
Odkar je pred ll leti Fidel Castro prišel na oblast na Kuhi, se je v latinski Ameriki pojavilo večje število komunističnih gveril. A te prevratne skupine so v zadnjem času doživele resne poraze in sc sedaj nahajajo v propadanju.
Da bi spremenila tako stanje, so različna gibanja sklenila organizirati in koordinirati akcijo na področju mestne gverile in sicer po vsem kontinentu. V ta namen organizirajo tajni kontinentalni kongres, ki naj bi se vršil v La Paz, glavnem mestu Bolivije.
Tam bodo prisotne delegacije raznih gverilskih organizacij, kot npr. urugvajski „Tupamaros“, argentinska „Osvobodilna Fronta“, brazilska „Ljudska avantgarda“ in „Gibanje Marigliele“, gvatemalske „Uporne oborožene sile“, in različna gibanja iz Ekvadorja, Kolumbijo, Mehike, Bolivije, Peruja, Venezuele in Dominikanske republike.
Spričo teh prevratnih namenov morajo tudi demokratične vlade organizirati svojo akciji celinskega obsega, da s tem preprečijo razdiralno delo gverile in svojim narodom zagotovijo svobodo.
Iz življenja in dogajanja v Argentini
ODKRITE IN' ZAKRITE MREŽE
Argentinska javnost to dni posveča največ pozornosti policijskim raziskava-njem, ki so v zvezi s prevratno skupino.
žena Esther Norma Arrostito, 30 let, učiteljica (tudi bila na Kubi) ter Eduar-do Firmenich. Ta skupina je izvršila že več napadov na policijske in bančne ustanove, ter končno ugrabila Arambu-
ki je 1. t. m. napadla kordobsko našel- , raja_ Ugrabitev sta izvršila v vojaških
bino La Calera, Izkazalo se jo namreč,
Avstrijsko ustavno sodišče razveljavilo volitve
Redek slučaj v Zahodni Evropi
Avstrijsko ustavno sodišče je skle- | obvezale, da do novih volitev ne bodo
nilo. da je treba v treh dunajskih volilnih enotah ponoviti parlamentarne volitve, ki so bile 1. marca letos. To je sklenilo ustavno sodišče 25. junija t. 1., potem ko se je pritožila svobodnjaška stranka, da seznama poslancev, ki ga. je rredložila Nacionaln-1 demokratska str-mka, ni nodpisalo 200 volivcev, kot bi bilo potrebno.
Ponovitev volitev bo verjetno 27. septembra ali 4. oktobra lotos.
Ta odločitev ustavnega sodišča je povzročila precejšnjo zmedi. Z njegovim sklepom je razveljavljenih 16 sedežev poslancev, ki so bili izvoljeni 1. marca. Razmerie sil v državnem zboru sedaj ni več 81:79:5 (socialisti, krščanski demokrati, svobodnjaki), ampak 72:72:5. Vse tri avstr, stranko so se
izkoriščale nastalega položaja.
Medtem ko so socialisti mnenja, da bodo obdržali dosedanje število mandatov, izražajo v Ljudski stranki bojazen, da bi mogli Svobodnjaki dobiti še enega poslanca več v škodi Lhidske stranke; razmerje bi bilo potem 81:78:6.
da je skupina, ki je izvršila napad, ibsuu povezana z buenosairoškimi prevratnimi elementi.
Težko ie v skrajšani obliki podati potek dogodkov, a skušali jih bomo orisati vsaj v glavnih potezah. Na podlagi podatkov, ki jih je policiva dobila^ od dveh zajetih teroristov (glej prejšnjo številko), je prišla na sled še drugim členom prevratne mreže. Takoj se je spravila na delo, ter v barrio Los Na-ramos rrijela dva od glavnih lcordobskih v^dij. To sta Emilio Maža ter Ignaeio Velez. Ker sta se branila z brzostrelkami v roki. je policija- odgovorila na isti način. Maža ie na posledicah ran umrl v sredo 8 , Ve’ez pa ie že izven nevarnosti, a še vedno v bolnišnici. V hiš! v Los Naranjos so varnostni organi našli kartoteko 167 članov prevratne mre*e (kartoteka je bila šifrirana), pa trdi maiben list (prošnin za dovolipni" voznic avtomobila na policijski pistaii 49. v Villa U^ouiza. Buenos Ames), ki je T-oliciio končno pripeUal na sled ugrabiteljev generala Arambumia. Tako ata bila med drucimi zaprta Carlos Alberto M •'gnid i11 niea-ova sva Vitra Nora, Ne-lido. Arost.ito. ki sta priznala dejansko sodelovanje uri pripravah za ugrabitev bivšemu predsednike. Maoip'd pa ie tudi razkril ostale udeležence te storitve. Ti so ppiicri pred nosom ušli. a jib vztrajno iščeio. Si Eem-vfio J.vis .Abel Medina. študent. 23 let. ki ie bil pred kratkim pg Kubi. kier je.sledil posebnemu tečaju za mestno gverilo, Maguidova
uniformah umrli Maza in pobegli Abal
Stalinu s» odkrili spomenik
V MOSKVI REHABILITIRAJO DIKTATORJA
nem sožitju mogoče doseči vsestransko pravično rešitev. Izolirati ekstremistične skupine ene in druge strani, ki prevečkrat zaslepljeno in fanatično iščejo nasilja. ter oboii, katoličani in protestantje, ki so vendar bratje v Kristusu, iskati izhoda iz sedanjega položaja do pravičnejših dni.
Pred kratkim so v Moskvi odkrili Stalinov kip, izklesan iz sivega kamna, lereno ograjo okoli njegovega groba ob kremeljskem zidu pa So istočasno podrli.
Stalinov kip stoli ob poti iz Leninovega mavzoleja, kjer je sovjetski diktator nekoč počival v krsti poleg Lenina, krvavega ustanovitelja sovjetske države.
Odkritje spomenika bivšemu sovjetskemu diktatorju ob njegovem grobu opazovalci smatrajo za nov simptom močnega gibanja v sovjetskih partijskih vrstah za Stalinoovo rehabilitacijo.
Stalin je bil šef sovjetske KE od
1921 do svoje smr'i 1953, ko so njegovo balzamirano truplo položili v krsti poleg Leninovega balzamiranega trupla v mavzoleju.
V mavzoleju iz rdečega granita je Stalin ostal skoro devet let, dasi ga je Hroščev že leta 1956, komaj tri loka po n'egovi smrti, obtožil krvavih čistk in terorja, zlasti nad sovjetskimi komunisti.
Krsto s Stalinovim truplom so odstranili iz mavzoleja šele po znanem
22.	kongresu sovjetske KP leta 1961 ter jo zakopali v grob za mavzolejem, poleg grobov drugih vodilnih sovjetskih mogotcev..	. .	jfe:
Medina. V celotno. zadevo pa sta baje zapletena tudi dva duhovnika (eden rojen v Berlinu z argentinskim državljanstvom, drugi pa Alžirec, ki je že bil član alžirske tajne vojske).
Odkritje mreže je policiji omogočilo tudi razjasnitev številnih napadov na vojaške postojanke. V hiši, kjer so prevratniki stanovali, je policija dobila neverjetne količine večvrstnega orožja in eksplozivov. A delo še ni končano. Sled za ugrabljenim bivšim predsednikom se je zopet nekje izgubila. Neodkrito je tudi ostalo vprašanje, kdo v ozadju suče niti celotne zarote; kajti ujeti člani mreže so le lutke, idealistična koristna budala, ki jih skrito vodstvo izkorišča. Tudi krinka peronizma, ki si jo te skupine nadevljejo, je le pesek v oči narodu, da bi prikrili svoje prave namene. Odkritje teh in njih onesposobitev bo edino lahko vrnila mir, ki ga narod potrebuje za resno in pozitivno delo v prid skupni blaginji.
IZ TEDNA V TEDEN
Willy Brandt je obiskal papeža Pavla VI. Razgovarjala sta se tudi o problemih odnosov med Zahodno-Vzhodno Evropo.
RA II je minulo nedeljo srečno priplul do otočja Barbados. Ladiica, grajena iz papirusa, kakor so jib gradili stari Egipčani, jc pred več tedni od-plu’a. prepuščena morskim tokovom, iz Maroka na afriški a'Pntski obali, proti zahodu čez Atlantski ocean. Norvežan Hevcrdahl ie hotel dokazati, da so v davnini že Egipčani lahko pripluli na ameriško obalo.
Nizozemski kardinal Alfrink je prišel v Vatikan na razgovor s papežem Pavlom VI. o celibatu. Alfrink in osem drugih nizozemskih škofov so zagovarjali odpravo colib.at.a za gotove slučaje. Po avdienci nri Pavlu VI. se jo Alfrink vrnil na Nizozemsko s prekrit. Čanjem, da je celibat nujna disciplina, v katoliški Cerkvi.
Melvin Laird, ameriški obrambni minister, je izjavil, da bo umik ameriške vojske iz Južnega Vietnama, v kratkem še hitrejši in da bo del amer;ške vojske odšel , tudi iz Koreje do sredirie prihodnjega leta.
Strah pred Cerkvijo
PRETI NOVO PREGANJANJE
Slovenski komunisti so spat bili plat zvona. Roje se, da bi katoliška Cerkev prevzela vlogo družbenega usmerjeval- ; ca in oblikovalca, kajti partija je s svojimi organizacijami na vzgojnem in prosvetnem polja odpovedala. O Cerkvi in njeni dejavnost i so se pogovarjali v izvršnem odboru republiško konference Socialistične zveze delovnega ljudstva (SZDL) 30. junija ter prišli do teh zaključkov:	•
Vedno več je v zadnjih časih primerov, kjer se jasno kaže, da se Cerkev ne drži samo svoje verske delavnosti, ampak re skuša posredno in celo neposredno uvekaviti na raznih področjih družbeno-političnega življenja. Cerkev vedno, močneje širi svojo izvenversko dejavnost, zlasti med mladino, pritiska na starše in družino, obravnava — s tem se vtika v politiko — v svojem verskem tisku družbeno-politična vprašanja, postavlja neutemeljene zahteve do Šole, tiska in radiotelevizije. Velik
očitek je vključevanje izrazitih nasprotnikov socializma v laični apostolat; dalje ji očitajo, da organiziranje laikov kot posebnih družbenih skupin, ustanavljanje lastnih katoliških ustanov na po-drsčju javnega in družbenega življenja, j oznanjanje krščanske družbeno-politične,
: gospodarske in moralne doktrine kot edine alternative za ureditev življenja, niso v skladu s predpisi o delovanju Cerkve. In no najmanjši očitek je, da ima. Cerkev neprekinjeno povezavo s slovensko politično emigracijo.
Po teh zaključkih je Izvršni odbor i SZDL prišel do „spoznanja“, da se to • no sme več dogajati pa tudi se ne smo j takih pojavov dopuščati, ker bi to po-| menilo „politizacijo“ Cerkve, ki bi se sprevrgla v odkrito ..klerikalno delavnost“. Zato smatra SZDL, da se je treba „spoprijeti“ s takšnimi težnjami že ob vsakem primeru in na konkretnem kraju. da se ne bi to razraslo v splošen politični problem.
Žrtev ideološkega fanatizma
KOMUNISTI PONOVNO NAPADAJO VELIKONJO
Pod tem naslovom je ljubljansko ] Delo nasoopno pron spomiiijaiijLi ooici— niče smrti pisatelja Narteja Velikonje, ki So ga komunisti obsodili na smrt. Tržaški radio se je namreč spomnil obletnice smrti tega slovenskega pisatelja z Goriškega, kar je čisto gotovo pravilno, kajti njegovo ime je častno vpisano v zgodovino slovenskega pripovedništva, poleg tega pa še bolj častno v zgodovino slovenskega katolištva kot njega odločni pričevavec. Ljubljanskemu Delu pa je Velikonja seveda samo „zloglasni belogardistični publicist, ki se je z vsem žolčem boril na strani okupatorja ter zlasti umazano in podlo pisal o partizanskih materah“... Njemu je V. „izdajalec, ki bi bil po pravici obsojen tudi ob vsakem času in drugem kraju, kjer he bi vladal ideološki fanatizem in stalinizem, in kar je odobravala tedaj prav vsa slovenska javnost...“ Ravno nasprotno: nikjer v svetu,
■	—nc—trt—v Imfal——tairrpccK:—dtr*-
inokračija, bi tak publicist ne prišel niti pred sodišče, kaj šele da bi bil obsojen na smrt. In to na ironično-smešnem sodišču „za obrambo narodne časti“. Kdo je komuniste postavil za sodnike, da sodijo o „narodni časti“, ko naroda načelno niti ne priznavajo kot marksi-Stičho-Ieninistični intemacionalisti! Saj jč ta doktrina čelo vodila Lenina samega, da je narodno rusko ime brisal iz naslova nove komunistične države! Brigala ga ni Rusija! In kaj je brigala Ge-ergijca Stalina, da je pobil miliione državljanov in vendar še nismo brali, da bi se pregrešil „zoper narodno čast“. Ostali svet pa ve, da je „stalinizem“ — To se nravi: v komunističnem tisku. Ves legaliziran zločin največie vrste, tistih ljudi, ki jih je že Dostojevskij imenoval „obsedene od hudiča“ (Besi). In to so hajbolj sfanatizirani ljudje in kot žrtev takih je padel Velikonja zato, ker ie vedno in rovsrd deloval v imenu svojih dveh naVlobliih prenričani: za Boga in proti zločinu! Kot da krščanski človek
| nima dolžnosti „upreti se zlu!“, ampak slepo se prilagoditi zločinu! Zgodovina že kaže in bo pokazala, kaj je tedaj „odobravala Vsa slovenska javnost“. Še partizanov je kmalu nato postalo sram „sodišča za obrambo narodne časti“ ni so sodišče lepo na tihem likvidirali. Teda mrtvih niso mogli več obuditi. Obujajo se sami in stopajo vedno bolj živo v novo življenje, ki se otresa komunističnega „rokovnjaštva“, kakor njih podobna postopanja imenuje včasih celo Kocbek
In če se člankar ob koncu sprašuje, „zakaj je potrebno prav sedaj ob 25 letnici, ko praznuje slovensko in primorsko ljudstvo 25 letnico osvoboditve... takšno obujanje spominov na žrtev ideološkega fanatizma“, mu odgovarjamo, da prav ob taki obletnici moramo postaviti „stvari na pravo mesto“. Komunisti še 2’5 let po izvrševanju popolne oblasti v domovini ne morejo odpustiti svojim nasprotnikom, ki so bili ubiti v deset-
tlaučlti—v—lia trflr-mesci II	la lili iaul uguv
kot Velikonja, kor se jih — boje, ker se prebujajo iz smrt i, ker žive vedno bolj v slovenski ‘javnosti’, ne tisti, ki se javlja na zunaj, ampak tisti, ki se oblikuje v dušah in srcih. „Pustite mrtve z mirom! — predvsem tiste, ki smo jih pobili mi,“ si mislijo komunisti, ker vedo. da pobiti vedno huje pritiskajo na njih zaprta vrata v desettisočih in da se ta vrata že — u d a j a i o pred bodočnostjo, ki jih bo „habilitirala“. Teza se boji člankar, kar omen'a sam, — habilitacije Velikonje, ker vidi za njo habilitacijo Natlačena in Rupnika... in domobrancev; in obsodbo komunizma, ki jo že piše zgodovina ...
In v niči bodo dobili imenovani drugačno mesto, kot pa iim ga z vso nasil-nostio molčania o niih skušajo ohranjevati taki komunistični člznkar.ii in nuli projektorji kot rrof. Liska. Res, no sidača re polemizirati z njimi, odgovarjamo z be-edami prof. Liška, ker je ..vse jasno“. Le pohvaliti moramo tržaški radio, da so jo spomnil Velikonjo
Na pet načinov si lahko vzameš življenje
Beograjski “študent” spet biča Titov režim
V tesnem prostoru med stenami, kjer poteka življenje družbene Cerkve, ki
ji pravimo družina, predstavljata oče in mati naraven vzor za otroke, pa tudi «Irug za drugega. Kadar ta vpliv izgine, je družino konec.
José Ortega y Gasset, España invertebrada, II, 5
Beograjska študentovska revija „Študent“, ki je lansko leto objavila risbe z vešali in drugim mučilnim orodjem (faksimile je bil objavljen tudi v našem listu), in čigar tedanji uredniški odbor je bil vsled tega razpuščen, je spet začela izhajati. Titova partija je seveda v novo uredništvo revije postavila samo zveste partijce.
Revija je ob priliki letošnjih prvomajskih proslav ponatisnila nekatere stavke iz „Svobodne besede1“ (Slobodna reč) z dne 30. aprila 1922, ki jo je takrat urejeval Meša Pijade. Naslov zadevnega članka je bil: „Maj jugoslovanskega proletariata“ in v njem, poleg drugega, stoji:
„Vlada beli teror. Z niim gospodarska kriza postaja vedno globlja in nerešljiva. Draginja nezadržno raste; denar izgublja vrednost, občinski davki naraščajo in so vedno težji, brezposelnost raste, plače se nižaio v odnosu do cen živFenjsicih potrebščin, delovni čas se podaljšuje in v nekaterih pokraiinah in poklicih ljudje prenašalo najbolj črno revščino, prav tako kakor evropski proletariat v začetku minulega stol ptic"
Nekdo je ob rob tega pisanja pripisal: „Ali js danes za delovnega človeka v naši državi kaj boljše?“
Da je danes delavec v Jugoslaviji ali brez dela ali pa dela za bomo plačo, da ramo životari, o tem pričajo sto-tisoči mladih ljudi na delu v zahodnih evropskih državah. V zvezi s tem dejstvom je ista številka ..študenta“, klinb temu, da jo ureja režimski uredniški odbor, prinesla značilno pe~em nekega Milana Markoviča, pod naslovom:
Na pet načinov si lahko vzameš življenje
Pesem se glasi v originalu:
Goriška in
Koncert pevskih zborov v Gorici I
■ - * ' *	' - • ■	■	'	' l
Zveza slovenske katoliške prosvete je priredila v nedeljo, 21. junija v katoliškem domu koncert narednih in u-metnih pesmi. Nastopila sta mešani zbor „L. Bratuž“, ki ga vedi prof. Stanko Jericijo, in moški zbor „M. Fi-lej“, ki ga vodi g. Stanko Klanjšček. Koncert so pevci obeh zborov poklonili spominu svojega nepozabnega prijatelja in zvestega pevca Petra Špacapana. Po uvodnih besedah predsednika Zveze dr. Humarja se je razvil spored.
Prvi del programa je bil posvečen polifoniji. Moški zbor se je predstavil s štirimi skladbami: Ecce quomodo mo-ritur iustus“ (Gallus), Adoma talamum tuum (Asola), Ave verum (Mozart) ter Večerni ave (Foerster). Mešani zbor je tudi nastopil s štirimi skladbami: Cui dolus est gratus ter Difusa est gratia (Gallus), At te Domini levavi animam meam (Scarlatti) in Praeca-tus	-1VToi	^
Drugi del sporeda je obsegal slovenske umetne in narodne pesmi. Prvih pet je zapel mešani zbor in sicer Maličevo Mrak, Adamičevo Večerno pesem in Ravnikovo Poljsko pesem, nato pa še dve narodni: v Kogojevi priredbi Stoji, stoji mi polje in v Pahorjevi priredbi Pa se sliš’. Sledil je nastop moškega zbora: Manička (P. Jereb), Imel sem ptičico (Lipar), Mojim rožicam (Filej), Goriška zdravica (A. Vodopivec) ter narodna Bratci veseli vsi (v Vrabčevi priredbi).
Koncert je v glavnem zelo lepo uspel. Poslušavci so oba zbora nagradili z navdušenimi aplavzi.
Primorska
Tabor na Repcntabru. Slovenska prosveta iz Trsta, ki že vsa povojna leta vabi na ta zgodovinski kraj na praznike slovenske besede, pesmi ia igre, ja letos posvetila 25-letnici zruše-nja fašizma in nacizma. K sodelovanju je povabila goriško katoliško prosveto, Ljudsko gibanje v Trstu, Gorici in Kanalski dolini, Slovence iz Benečije, prišli pa so na tabor tudi Koroški Slovenci in iz Slovenije. Tabor je bil 28. junija.
Zborovanje je vodil akademik Franko Žerjal, ki je pozdravil vse navzoče in posebej še predstavnike Slovencev' izvoljene na listah Slovenske skupnosti in Slovenske demokratske zveze pri nedavnih volitvah, predstavnika koroških Slovencev, predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Reginalda Vošpemika, predstavnike Slovencev is Benečije in Kanalske doline. Program
1ptn$TVlP<r51	X\ll	!•£
nastopov godalnih skupin in koncertov pevskih zborov Goriške, Primorske, Benečije in zbora iz Postojne ter deklamacij; spominski govor pa je imel pisatelj prof. Alojz Rebula. V svojem govoru je prof. Rebula zajel vse povojna problematiko slovenskega naroda na Primorskem, ki je iz stopnje enakopravnosti pod zavezniki zdrknil na stopnjo manjšine, ki se mora veseliti Ž6 samo napisa, ki pelje v čisto slovenska vas. Poudaril pa je, da noče sejati obupa, ker veruje kljub vsemu v moč in zdravje slovenskega naroda, ki jc moral prehoditi v zgodovini že toliko strmih in trdih potih na svojo Kalvarij».
KOROŠKA
Zadeva gradnje slovenske gimnazije.
Nedavno je imela na Gradiščanskem svoj letni kongres- Federalistična unija evropskih manjšin. Na kongresu so sklenili poslati avstrijski vladi resolucijo z zahtevo o čimprejšnji zgraditvi poslopja za slovensko gimnazijo v Celovcu. Pismo so poslali avstrijskemu premierju Kreiskemu, ministru za prosveto in ministru za gradnje.
Koroški Znanstveni institut. Na pobudo graškega univerzitetnega asistenta dr. Erika Prunča, profesorja Janka Zer-zerja iz Celovca in univerzitetnega lektorja dr. Pavla Zdovca z Dunaja se je zbralo 27. junija 20 koroških slovenskih intelektualcev v Celovcu, kjer so se menili o možnosti ustanovitve Znanstvenega instituta. Na sestanku so poverili omenjenim trem, naj nadaljujejo s preučevanjem in pripravami za ustanovitev tega instituta.
letnico smrti pianista Wilhelma Back-hausa, ki mu jc na svojem koncertu ▼
. samostanu postalo slabo in je nato umrl v beljaški bolnici. Zadnji dan, 5. julija je pod taktirko dirigenta milanske Scale Piera Bellugia nastopila Slovenska filharmonija z naslednjimi Beethovnovimi deli: s šesto pastoralni* simfonijo, z Leonorino uverturo št. S in s Klavirskim koncertom št. 5. Pastoralno simfonijo so vključili na program	na	željo ljubljanske	Slovenska
filharmonije, ker je ravno to simfonij» Beethoven posvetil ljubljanski filharmoniji.
Smrt	vikarja	Kadrasa.	Generalni
vikar krške škofije dr. Jožef Kadras, ki bo koroškim Slovencem ostal dolgo	v	spominu	posebno	glede odredb	o	pouku	verouka,	je umrl
24. junija, pokopali pa so ga 26. junija v kanoniški grobnici celovške stolnico.
Težak jo ovaj život, druže razmišlja Škot, dok čeka da se obesi neko drugi pa da iskoristi isto uže.
_____Amerikanke, nn.-t.. ne može sam __
da izabere mesto smrti svoje: njega šalju u Vijetnam.
Francuz se oprosti od svojih dama zakopča zadovoljan pantalone i umre
sa osmehom na usnama.
Irae proveri je li čvrsta veza pomoli se Bogu i obesi Engleza.
A naš čovek voli smrt junačku i kada mu više do života nije oprosti se od bližnjih svojih i ode na rad u Nemačku.
Mislimo, da so gornje vrstice same po sebi dovolj zgovorne, in ni potreba našega komentarja.
in njegove smrti, ki jo je povzročil ideološki fanatizem slovenskega stalinizma in ki jo danes slovenski komunizem na „svoji poti v demokratični socializem“ še vedno prav tako odločno brani in zagovarja. V 25 letih se ni spremenil.
Slovenska filharmonija v Osojah,
Društvo glasbeni forum Osojsko jezero jc priredilo v osojski samostanski cerkvi Beethovnovo slavnosti od 3. do 5. julija. Istočasno bodo počastili prvo ob-
Novomašnilti krške škofije, škof
Keestner je 28. junija posvcril 5 novo-mašnikov krške škofije; med njimi jo bil tudi Slovenec Hanzej Dorsula iz Št. Petra pri št. Jakobu v Rožu.
Roman Rus:	Rim, 1. julija 1970
Namesto spominskega članka ob 254etiuei
Te dni smo brali v našem tisku v tujini mnogo člankov, v katerih so pisci za 25 letnico našega zdomstva osvetljevali dogajanja v naši domovini pred in med drugo svetovno vo'no in po njej in se spominjali nedolžnih žriov državljanske vojno, zlasti vseh naših vrnjenih, od Kajnovo roko pobitih domobrancev.
Vsi smo za hip obstali. Vrnili smo se v spominu nazaj v tiste bridko dni, iskali znano obraze in videli vrzeli, ki jih je napravil čas: mnogo naših dragih ni več med nami; mnogo naših vodnikov je omahnilo v smrt.
Fetindvaiset let je dolga doba. Kako nas je oblikovala ? Smo ostali zvesti svoji veri, slovenski besedi, prijateljstvu, bratstvu, dobroti, edinosti in vsem vrednotam naroda, iz katerega smo izšli? Smo ostali zvesti vsemu, kar nas je tako močno povezovalo doma in kar smo nesli s seboj v duši in srcu, ko smo odhajali v tujino? Ali smo Še takšni, Ikot smo bili pred 25. leti: prepričani v pravilnost naše izbire, trdni in neomah-ljivi, ali pa smo postali Otopeli, dvomljivi, popustljivi, prcdanci in izdajalci tistih, ki so se žrtvovali, da Smo mi mogli živeti ?	; j h 4;
Življenje, ki mu sledimo doma in v tujini, nam daje na ta vprašanja po 25 letih dokaj jasen, čeprav grenak odgovor.
Ne da bi so v naši izbiri zmotili. Tudi pokoncilska doba nam vedno znova poudarja, da smo imeli in da imamo prav. Vatikanska diplomacija je samo on oddelek v Vatikanskem tajništvu in to ne najvažnejši. Razna imenovanja na visoka in najvišja mesta v Cerkvi, izjave cerkvene učeniške službe, ki zapirajo vrata v zmotna tolmačenja dialoga in koncila, odločna odklonitev zahtev Cirilmetodiicev s strani vodstva slovensko cerkvene hierarhije, kar je imelo za posledico prepoved javne proslave etde^nice slovenske teološke fakultete v Ljubljani, sama priznania komunistov, da so zgrešili pot, vse to bi nas moralo potrjevati in opogumljati.
Pa ni tako. Mnogi so klonili in se povezali s komunisti doma in na tujem. Pozabili so na ideale, za katere so nekoč živeli. Utonili so v materializmu in v zmotah nove dobe. Izgubili smo jih za vselej. Ne poznamo pa tajen njihovega srca, ne njihovih preskušenj; zato jim ne smemo biti sodniki.
Spet dragi so brez hrbtenice. Kruh v tujini jo grenak in ni ga lahko zaslužiti. Laže jo vohuniti, sedeti v brezdelni, se prodati in gledati za izložbenim oknom, v katerem jo reklama za kak obrat ali podjetje, ali pa ni nič, le iz rok lastnikov se sipljejo stotisoči, cena za slovensko, po Judežu izdano kri.
Tretji, ki nišo nikoli imeli izklesanega značaja, ki so šli na tire brez prepričani», zgoli pato, kor so šli drugi intelektualci, duhovniki ali no, so padli brez plačila. Kozarček slivovke na uradnem sprejemu na jugoslovanskem konzulatu, cigareta iz konzulovih rok, dovoljenje ra obisk domovine in že so bili in so na njihovi strani.
Toda tudi tu nc smemo soditi na Sieno. Nešteto jih ie, ki moraio na konzulat, čeprav so bil! prej in So kasneje na naši strani. Sem moramo šteti vse. ki prihajajo iz domovine in se vračajo tja, vso. ki se žele vrniti, vse, ki moraio urejati osebna vpr^š^nja z oblastmi. vse. ki jih veže služba in podobne. Tisti, ki ne spadajo v to skupino izlem. pa se sami zavedajo, da so slabiči, katerim pošten človek ne more dati zaupanja ne vere, zato glasno kriče, kako so pravoverni, da se samo ravnajo no naukih nove dobe fdialog!),, mi pa da smo zastareli, odmrle veje.
In vendar je tudi v novi dobi za vsak razgovor in za vsako skupno delo
potrebna poštenost in iskrenost, ki pri komunistih nista mogoči. Vseeno je kakšno pot ubirajo, vsaka konča v broz-beštvu, v materializmu, v uničenju narodnih vrednot, v nasilju. Dialog jc zanje lisjakova limanica.
Zato nam je dvakrat bridko, ko glodamo te naše zaslepljene slabiče, ko so hodijo klanjat in poljubljat roke, ki so v blaznem zverinstvu počasi z nožem iztikalc cČi Grozdetu, ki so z živalsko naslado ubijale brezmočno idejne nasprotnike in uničevale mlada življenja v plamenih.
Peter je bil preprost ribič; toda ko je izdal najboljšega Prijatelja, „jo šel ven in se bridko razjokal.“ Nikoli več ni storil podobnega greha. Nasprotno: raje se je dal križati, samo da je ostal zvest do konca.
Kar posebej poudarja nova doba, da nam je namreč naš bližnji naš brat, najsi je kdorkoli in najsi dela karkoli, Slovenci že od davna vemo in se vedno po tem ravnamo. Je v našem značaju, da smo dobri, preveč dobri, da hitro pozabljamo in odpustimo. Nikoli nismo odklanjali poštenega in iskrenega razgovora, nikoli odtegovali roke, tudi zločincu ne, Če je priznal svoj greh in iskreno prosil odpuščanja. Pri tem pa nikoli ne pozabimo: doma so komunistični oblastniki ločili Cerkev od drža-
____ _	1 'g
ve; zato mora slovenska katoliška hierarhija iskati z razgovori poti za odstranjevanje ovir za svoje delovanje in življenje. V tujini pa moramo to ločitev izvesti mi! Ne spuščajmo se z onimi, ki prihajajo razbijat našo edinost v tujini, v kakršen koli nepotreben stik.
Za zaključek naj omenim še skupino Slovencev v tujini, ki dajejo sodbe o vsem in o vseh, četudi so to sodbe krvičr.e, zmotne in napravljeno iz izmišljenih predpostavk. Pri tem no mislimo na nobeno organizirano skupino. Nihče ni proti objektivni kritiki in stvarni polemiki, ki pojasni dvoum-ja in ustvari stvarno osnovo za pozitivno delo.
Ta skupina je posebej razdiralna prav zato, ker krivično jemlje čast drugim Slovencem, tudi duhovnikom in s svojimi izpadi proti Slovencem v tujini v imenu umišljenega izključnega protikomunizma ustvarja posredno komunistično propagando.
Napadeni se ne branijo, ker sb duhovniki. Zato je naloga drugih slovenskih duhovnikov in nas laikov, da branimo vsakogar, posebej še duhovnike pred krivičnimi napadi.
Naj bo to — poleg zvestobe idealom zaradi katerih smo šli v svet, eden naših sklepov ob 25-letnici našega zdomstva.
it
»■*
LJUBLJANA. — Nagrade mesta Ljubljane — Župančičeve nagrade — so prejeli za svoje dosežke Lutkovno gledališče Dravlje, pisatelj Peter Božič za roman „Na robu zemlje“, arhitekta ing. Svetozar Križaj in ing. Jože Kregar za preureditev pritličja hotela Slon, akademski slikar Štefan Planinc in pianistka Dubravka Tomšič-Srcbotnjakova.
MARIBOR. — V umetnostni galeriji so 12. junija odprli razstavo del Riharda Jakopiča. Razstavili so 18 olj in veliko število risb. Razstava je bila odprta do 26. junija. S to razstavo je Umetnostna galerija počastila spomin slikarja Jakopiča, obenem pa opozorila Mariborčane na veliko retrospektivno razstavo Jakopičevih del, ki bo v kratkem v ljubljanski Moderni galeriji.
LJUBLJANA. — Profesor dr. Anton 'Grad, predsojnik romanske katedre na ljubljanski univerzi, je sestavil špansko-elovenski slovar. Slovar je izdala Državna založba Slovenije, ima 1005 strani ter poleg mnogih frazeoloških Izrazov upošteva v precejšnji meri tudi amerikanizme. V uvodu je avtor napisal, „da je prav, da Slovenci dobimo «voj prvi večji špansko-slovenski slovar, ne samo da bi nam posredoval kulturno bogastvo Španije, temveč tudi zato, ker se ta važni in najbolj razširjeni romanski jezik govori na ogromnem Ozemlju Srednje in skoro vse Južne Amerike, ki ji je nedvomno namenjena Velika bodočnost“.
MURSKA SOBOTA. — Madžarski pevski zbor iz Koszega je na povabilo ¡soboškega pevskega zbora vrnil obisk. Soboški pevci so v Koszegu navdušili poslušalstvo, ki je do zadnjega napolnilo dvorano. V Murski Soboti pa so madžarski pevci peli le iz vljudnosti, ker je bila dvorana skoro popolnoma prazna. Sa koncert, ki ga je imel radijski kvintet iz Ljubljane v grajski dvorani pokrajinskega muzeja, so uslužbenci mu-fceja po cestah ponujali vstopnice. Brezplačno; za slučaj, da dvorana ne bi bila prazna.
LJUBLJANA — Spor med ljubljan «ko veleblagovnico Mercator in beograjsko občino je prišel pred vrhovno sodi-fče. Beograjsko podjetje Prostor za projektiranje in študije je pred tremi leti prosilo za lokacijsko dovoljenje za veleblagovnico v Novem Beogradu. Ker se po treh natečajih ni javilo nobeno beograjsko podjetje, je Prostor kot edini interesent dobil lokacijo. Investitorsko ponudbo Mercatorja je Prostor sprejel šele, ko so odklonila to vsa beograjska podjetja. Po dveh letih od izdaje odloka in po šestmesečnem odlaganju izdaje gradbenega dovoljenja, je sedaj občina razveljavila odlok oddelka za gospodarstvo in finance svoje skupščine, češ da ni bil za to pristojen. Prostor in ljubljanski Mercator sta vložila tožbo, ker imata pač zaradi odloka beograjsko občine ogromno škodo. Mercatorjeva veleblagovnica bi imela v Novem Beogradu 600 nameščencev in je del osebja podjetje poslalo na šolanje v Švico.
KOPER. — Kopcrska tovarna Iplas, ki izdeluje emulziie in lepila, se dogovarja s nemškim koncernom Hocchst o postavitvi novo tovarne. Ta tovarna naj bi zdelala 15.000 ton emulzije na leto. Nemški kapital bi bil udeležen s 49%. Predstavniki obeh strank so rripravili tri osnutke pogodb: o izgradnji in
vil:
iz- I
koriščanju tovarne emulzij, pogodbo o licenci in o koprodukciji za dobo, ko bo nova tovarna v izgradnji. Za to prehodno dobo bi Hoechst v šestih mesecih vgradila naprave v Iplastu, s katerimi bi skoraj podvojili sedanjo produkcijo emulzij. Novo tovarno pa bi zgradili v poldrugem letu, po podpisu pogodbe o sodelovanju, v Ankaranu.
LJUBLJANA. — Ljubljanske mlekarne so se združile z novosadsko mlekarno in so postale s pripojitvijo novega obrata drugo podjetje v Jugoslaviji. Pred njimi so samo Zagrebške mlekarne, ki letno predelajo 104 milijonov litrov mleka. Ljubljanske mlekarne s novosadskim partnerjem pa imajo zmogljivost 96 milijonov litrov.
CELJE. — Na cesti Celje—Maribor so take luknje, da so popolnoma brez pomena omejitve hitrosti skozi naselja. V Delu z dne 2. junija pišejo, da na tem odseku sploh ni mogoče hitreje voziti kot 40 km na uro, kvečjemu s tankom da bi bilo mogoče hitreje voziti.
LJUBLJANA. — V Sloveniji so stanarine zamrznjene do konca tega leta. Sedaj preučujejo, kako rešiti vprašanje, ki bo nastalo zaradi zvišanja stanarin. Nameravajo uvesti subvencije, ki naj bi jih dobile družine z nizkimi osebnimi dohodki iz solidarnostnih občinskih fondov, ki jih bodo ustanovili v ta namen, čuti je bilo tudi glasove, da se le počasi lotevajo teh problemov, ker so zamrznjene stanarine v prid predvsem imovitim slojem. Pri tem nastane vprašanje, kdo so ti „imovitejši sloji“.
NOVO MESTO — Novomeški gimnazija se že pripravlja na proslavo 225 | letnice ustanovitve, ki bo prihodnje leto. Za to priliko bo ta najstarejša dolenjska srednja šola izdala poseben Zbornik, v keterem bodo temeljito obdelana zgodovina šole in hkrati tudi vsa dogajanja, ki so se v gimnaziji porodila ali se preko nje ponesla na najširšo javnost.
LJUBLJANA. — Rektor ljubljanske univerze .. .dr, J)L .Gruden je 19. Junija slovesno izročil doktorske listine novim doktorjem znanosti te univerze. Jerko Bezič je postal dr. muzikoloških znanosti, Blaženka Despot je dr. filozofskih znanosti, Jože Koropec dr. zgodovinskih znanosti, Marija čarman-Kržan dr. kemijskih znanosti, Slavko Rakovec dr. znanosti s področja kirurgije, Jože Satler dr. znanosti s področja interne medicine, Boža Semec-Logar dr. znanosti s področja pediatrije. Ludvik Tabor dr. znanosti s področja rentgeno- j logije in Franc Magušar dr. agronomskih znanosti.
LJUBLJANA. — Z novim šolskim letom bo v Sloveniji okrog 200 osnovnih in srednjih šol uvedlo petdnevni teden, ena tretjina šol, pa bo še vedno imela pouk tudi ob sobotah. V letošnjem šolskem letu jo petdnevni teden s prosto soboto imelo 70 osnovnih. 3 posebne osnovno šole in tri gimnazije.
Umrli so:
LJUBLJANA, — Vinko škrjanc; Vinko Brandstctter; Marijoža Končar; Tožcfa Zalar r. Zaviršek; Avgust Gabrovce, učitelj; Angela Mahkota; Franc Berlič; p. Metod Valjavec OFM, zlato-mašnik.
SLOVENCI V
Osebne ilovice
Krščeni so bili: V nedeljo 12. julija je bila v Slovenski kapeli krščena Monika Elizabeta Bukovec, hči Ivana Bukovca in ge. Majde roj. uomažin. Botrovala sta Alojzij Mehle ml. in ga. Marija Mehle. Krstil je g. msgr. Anten Orehar.
Isti dan pa je bil v stolni cerkvi v San Justo krščen Anton Mihael Rovan, sin Antona Rovana in ge. Rezke roj. Groznik. Botrovala sta Ančka Be'ič in Janez Trpin, krstil pa je p. Ciril Petelin.
UMRL JE JOŽE ROME
V Slovenski 1 vasi je spet kosila smrt. Dne 26. junija je nenadoma. * umrl g. Jože Rome, spoštovan javni delavec in skrbni vče svoje dru-.ine. Prejšnji jan je šel od doma, kakor o-bičajno, v zgodnjih jutranjih urah, ker je delal v stavbinstvu, sorazmerno daleč, v Villa Ballester. Po dveh urah dela mu je postalo slabo, zadela ga je možganska kap. Takoj so ga prepeljali v Polikliniko San Martin, kjer je naslednji dan ob 10. uri dopoldne umrl, ne da bi se zavedel, previden s poslednjimi tolažili sv. vere.
Pokojnik se je rodil 16. oktobra 1912 v Stari vasi pri Grosupljem. V domačem kraju je opravil ljudsko šolo; nato ab-solviral kmetijsko šolo na Grmu ter zadružno in trgovsko šolo v Ljubljani. Društveno delovanje, je razvijal pri Fantovskem odseku v Novem mestu. Služboval je v banovinski trsnici in drevesnici in kot knjigovodja pri Gospodarski zvezi v Liubljani. Bil je tudi aktiven član Slovenske ljudske stranke. Med revolucijo je zavzel svoie mesto pri narodu in veri zvestem taboru. Bil je častnik Narodne straže v Gorici in Trstu. Povojna leta je preživel na mre j na Koroškem, nato pa no taboriščih ^v Ialiji. Tam se je leta 1946 tudi poročil z go. Ivanko roj. Grebenc. V srečnem zakonu so se iima rodili trije otroci: Jože. Danilo in Jelka. V Argentino je prišel leta 1948. Naiprej jo stanoval na Ave-Hanedi. nato na v Slovenski vasi. H or je rostal eden vodilnih organizacijskih delavcev. V društvu se je riaiaktivneje udejstvoval, dokler se ni zaradi bolezni umaknil. Zgodma smrt mu je preprečila nadaljnje delo.
Zaradi raznih ovir. so njegovo truplo -pripeljali v Slovensko vas šele naslednji dan v poznih večernih urah. Oh
m— So—LqLi ,, * 21
ARGENTINI
: petnajstletni odbornik društva Sloven-
' uka vas, kjer je bii štiri leta tudi pred-. sečnik.
j Pogreb je bil v nedeljo 23. junija' dopoldne. Vikar cerkve Marije Kraljice . ra/. Janez Rc.ok uivi je sprejel krsto ' na križišču blizu cerkve, nakar je ob •' truplu pokojnika; v cerkvi, v katero je | tako rad zanajai, opravil slovesno črno j mašo. Vodil je tudi pogreb in opravil . | pripadajoče molitve, nakar se je v ime-i nu vikarije poslovil cd pokojnika ob od-' pr .en grobu. Iskreno se mu je zahvalil za vse dobro, ki ga je izkazal vikariji. j V imenu društva Slovenska vas se je : nato od g. Rometa poslovil njegov taj- j nik Maks Jan. Pevski zbor pod vodstvom ! g. Ivana Meleta mu je zapel še večno-iepo „Vigred se povrne“.
SLOVENSKA VAS
DOMOBRANSKA PROSLAVA
Za petindvajsetletnico zdomstva je šolska mladina s petjem, glasbo in deklamacijo ob spremljavi skioptičnih slik popeljala starše in prijatelje v Slovenijo in tisti čas.
Ko smo prišli v nedeljo ob štirih popoldne v vaški dom, nas je že pričakovala na odru vsa mladina slovenske šole. Tisti, ki nismo bili točni, smo bili mi. Bog daj, da bi ta zgled potegnil za seboj.
Mladina se je predstavila s svojo himno, nato pa so nas s pesmimi in govorjeno besedo povedli v našo domovino, ki jo poznajo le iž naših pripovedovanj.
Potem se je mladina umaknila v ozadje dvorane. Pred nas pa je stopila domovina v slikah. Cela vrsta slik iz vseh slovenskih pokrajin, od gorskih vrhov do podzemeljskih čudes, se je vrstila pred nami. Morda nekoliko rre-hitro, da nismo prenoznali znanih krajev, kot avion nrehitro n rele J Slovenijo, da se tulec komaj zave lepote pod seboj, pa je že vse mimo.
Kot pri šolskem pouku, so nato -prešli iz zemliepisa v zgodovino. Videli smo slike iz časa okupacije, vaških straž in domobranstva in našega odhoda iz domovine.
Za vse slike so ustvarile primemo razpoloženje glasba, pesem in govorjena beseda, ki ni bi’a sneta ne na trak ne na nloščo. Bila so posrečena izvajajva naše mladine, kar je dalo prireditvi tisto toplino, ki je stroj ho more dati.
Za te tenloto, za trud in dobro voljo smo učiteljstvu in naši šolski mladini iz vsega srca hvaležni.	I. H.
'T * * —................................
pa ob pogrebu zbrala vsa soseska, ro množena s številni prijatelji in znanci j iz drugih prevrneš4!! B”enos Airesa, sai 1 je bil pokojnik zelo poznan kot več kot
MARIBOR. — Marija Marčič; Katarina Krapša; Frano Neumuller; Julijana Beranič.
Marija Gulič r. Zlobec, Skopo na Krasu, 83; Avugust Pesjak, Strmec pri Vojniku; Anton Žnidaršič, 78, Fara na Blokah; Ida Pertot r. Hmelak, up. učiteljica, Koper; Silva Bobič r. Binterm, uč. v p., Ruše; Julija Karlovšek r. Wehle, učiteljica, Domžale; Pavle Hafner, Škofja Loka; Ivanka Švigelj r. Špiček, 83; Vrhnika; Maks šifrer, Vešter; Neža Kodela r. Jančič, 78, Celje; Ivan Bricelj, Kašelj; Franc Suhadnik, Kamnik pod Krimom; Anton Kastelic, Dolenji Logatec; Janez Fink, Lavrica; Karolina Fabjan r. Milavec; Janez Ahlin, Cikava; Roza Klemcnak r. Stvarnik, Mozir-jc; Uršula Erlah r. Kcrštain, Rateče; Potov Hvala, Vojsko; Angela. Medic r. Brenčič, Cerknica; Marija Miklavčič r. Požar, Postojna; Jože Robič, Bled; Murva Baic r. Puc, Dol. Logatec; Aloiz Zupančič, Troščinc; Karel Zidanšek. Špitalič; Ing. Rupert Brovet, Nove mesto; Franc Dolenc, Gorenja vas.
SAN MARTIN
T.iffp rfr oriri-Mnfî_ir C?«rr
------——------r-— ............—
imela dne 18. iunna fvoi redni se-ra-nek z zanimivim in skrbno sestavljenim predavanjem prof. Majcna ..O za-skrblieuost? povprečnega sodobnega človeka“. Po predavanju se je razvil živahen razgovor o mislih, ki jih je
Vsak teden
ZADNJE SONCE
France Balantič
Dočakal zadnji sem naliv svetlobe, poslednjo mlačev zrelih sončnih snopov, razmrščeni lasje odmrlih šopov leže v skednju luči brez vse tesnobe.
Mlakuže senc so vedno ožje, ožje, vse tiše žalost v svetlem srcu plivka, kaj bi z bridkostjo ob slovesu bilka, zdaj pridi, Smrt, edvrgel sem orožje!
V.VV.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.VA
Pred dvajsetimi leti v “Svobodni Sloveniji”
13. julija 1950. — Št. 28 REVOLUCIJA IN REVOLUCIJE
Te dni (14. julija) bo francoski narod spet slavil obletnico svoje revolucije. Sestradani in goli meščani pariških predmestij so 14. julija 1789 napadli na trgu Bastille starodavno francosko ječo in jo zažgali ih podrli kot znak konca vladarskega absolutizma...
V oktobru 1917 je boljševizem začel novo dobo štetja s socialistično ali komunistično revolucijo- in njena pot je bila bistveno drugačna od one, ki jo je prehodila francoska v vseh svojih izdajah...
Po letu 1945 je ta revolucija pobrala sadove druge svetovne vojne in natresla v srednjeevropske države režime, ki se merijo z gorami poklanih žr'ev in rekami pretočene krvi. V Rusiji je plačalo njeno zmago v prvih letih po letu 1917 nad pet milijonov ljudi, d •'nos ječi v ruskih taboriščih na prisilnem delu vsaj sedem milijonov sužnjev.
Titova revolucija je stala slovenski narod 170.000 žrtev in to po številkah. ki so jih v Beogradu sami priznali...
Kakor v letu 1789. tako so tudi danes v Evropi množice, ki so sestradane in gole. Toda vsakdo ve, da so te tam, kier vladajo Stalin,
Tito in njih tovariši.
sprožil predavatelj. Sledila je kratka
, četrtek. 16. julija ob 18.30. Predaval bo dr. Vinko Brumen: Ljubezen v družini. Vse žene in matere iz sanmartin-„sjcerrn okoliša toplo vabimo tudi na to predavanje.
SLOVENCI PO SVETU
Franc Ižanec: Odprti grobovi
V začetku junija — ko smo so spominjali vetrinjske tragedije — jo Franc Ižance izdal drugi zvezek svojo knjige Odprti grobovi. Jo to odlična knjiga in dolo trajne vrednosti, ki zasluži vso pohvalo.
Drugi zvezek je ^posvečen Beli krajini. Zato mu je avtor dal podnaslov „Bola Krajina joka“. Na prvem mestu so objavljena „Pojasnila in zahvala“, nato pa sledi avtorjevo posvetilo knjige spominu vseh tisočev iz vetrinjskega polja, odgnanih v zakol, vseh nedolžnih slovenskih žrtev v letih groze 1941— 1945, kakor tudi vseh protikomunističnih žrtev v domovini po maju 1945, ki so padale pod krvavimi rokami komunistične partije, zlasti pa še vsem belokranjskim žrtvam. V nadaljevanju je spiritual dr. Filip Žakelj napisal „Skromne uvodne pripombe“, v katerih pove, da ga je avtor Franc Ižanc prosil, da mu pomaga v hudi stiski, ker bi sicer fcako dobra knjiga ne mogla iziti; tej prošnji je dr. Žakelj ugodil in mu po-
magal. Teda glavno delo — obiski pri-čevavccv in zapisniki z njimi — eo izključno delo avtorja.
Prav jc storil avtor, da jo v uvodu objavil trdi zemljevid Bele Krajino z označbo glavnih krajev, kjer ro se odigravali žalostni dogodki komunistične revolucije.
Na nadaluvih 160 straneh sledijo pričevanja oseb, ki so dogodke, ki so v knjigi popisani, same doživele in ne samo o nhh cd drugih slišale. Prav v tem je velika dokumentarna vrednost te farige, da navaja izključno samo to, kar izjavljajo priče. Avtor ni k temu dostavil nobenega svoiega komentarja. Saj so te preproste izjave preprostih ljudi bolj močne od vsake razlage.
Ko je izšel prvi zvezek Odprtih grobov, smo zapisali, da bi knjiga pridobila na vrednosti, ako bi bila pričevanja podpisana. V tem drugem zvezku je več pričevanj podpisanih s polnim imenom, nekaj pa samo z začetnimi črkami. Dr. Žakelj v uvodu pojasnjuje, da so neka-
tere priče prosilo, da naj njihova imena no pridejo v knjigo, je pa njihovo ime shranjeno v arhivu, da no bi svojci v domovini trpeli preganjanja zaradi toga.
Pričevanja sama — objavljenih jo
21 pričevanj — odkrivajo zverinsko naravo slovenskih komunistov. Za komuniste ni imelo človeško življenje nobene cene, mučenic idejnih nasprotnikov jim jc bil največji užitek, šc pozni slovenski rodovi bodo s to kniigo imeli v rokah dokaz, da je bil komunizem ena največjih strahot, kar jih je doživel slovenski narod v svoji 1500 letni zgodovini. Že sam seznam belokranjskih žrtev komunistične revolucije mora do dna pretresti vsakega poštenega človeka. To je bil pravi rodomor.
Zgodovino komunistične revolucije na Slovenskem mora poznati vsak svobodo ljuben Slovenec, posebej še naša odrasla mladina. Zato spada ta knjiga v vsako slovensko hišo, da bo pričevavka resnice in jez zoper vsak poizkus koeksistenci š komunističnimi morilci naših bratov in sester.
Rudolf Smersu
BELGIJA
Slovenska prireditev 1970
Skoraj 400 Slovencev, ki živijo v Belgiji, se je zbralo na letno majsko prireditev, ki je že 17. Bila je v dvorani Familia v Gilly-Haies, Charleroi.
Po pozdravnih besedah predsednika Ivana Kcdeha jc sledil najprej nastop najmlaiših, ki so v narodnih nošah peli slovenske pesmi.
Nato jc nastopil pevski zbor Jadran iz Charleroi, ki so vsi v narodnih nošah uprizorili pot slovenskih običajev ob kmečki ohccti: vasovanje, sprejem v fantovsko druščino, snubljenje, šar-ga in ohcct. Sledil jo nastop moškega -bora, ki jo zapel voč narodnih.
POPRAVEK
V zadnji številki sc jc v opis življenja pok. Franceta Goloba vrinila napaka. Pomotoma piše, da jo pokojnik umrl 2. junija, pravilno pa je: četrtek, 2, julija.
Zbrani so prisostvovali nato nastopu zabavnega ansambla Veseli bratci. Nato pa se je na odru odigrala veseloigra v dveh dejanji „Župan“, ki jo je uprizoril dramski krožek „France Šaleški Finžgar.“
Po končanem kulturnem programu, ki je bil res bogat, jc sledila domača zabava, pri kateri je sodeloval Janez Mahovič. Veselo razpoloženje se je nadaljevalo do jutranjih ur.
NEMČIJA
Srečanje v Wernau-u
Wurttemburški Slovenci so sc zbrali v maju na velik shod. število udeležencev je prekosilo vsako pričakovanje, saj sc jih jo zbralo kar 700. Pričeli so slavnosti s šmarnicami, pri katerih je pol moški zbor Domači zvon.
Program je sledil v moderni mestni dvorani, kjer jc zbor ped vodstvom g. Milana Edcrja presenetil navzoče s tremi pesmimi. Sledila jo prosta zabava, kjer je rojake razveseljeval kvintet Slavček.
Slavimo Gospoda
?9:
Za več stoletij nas je Bog blagoslovil z odličnimi glasbeniki in skladatelji — posebno še na cerkvenem področju. Jakob Gallus (Petelin), Gregor Rihar, Andrej Vavken, Anton Foerster, Stanko Premrl, Vinko Vodopivec, to je samo nekaj imen. Med današnjimi cerkvenimi skladatelji so prav gotovo odlikuje msgr. Gregor Zafošnik, organist in pevovodja v maribor. stolnici. Komponiral je vrsto maš in veliko število pesmi tako cerkvenih kakor svetnih. Njegova zadnja zbirka: „Slavimo Gospoda“ mu daje vso čast in priznanje. Vsebuje 45 cerkvenih nesmi: za cerkvene dobe (advent, božič, post, velika noč, binkošti); evharistične in priložnostne (krst, po— roka, pogreb, prvo obhajilo, nova maša, srebrna i* zlata maša, blagoslov zvonov, nagrobne). Večina teh skladb je za 4-glasne mešane zbore, nekaj tudi za ženske zbore in solo. Veliko od teh so mojstrovina polifonije. Meni izredno ugaja „Kraljevo znamenje“ (za post po Slomškovem besedilu — ki se ufecej razlikuje od pesmi, ki smo jih bili do-sedaj navajeni); potem „Angelski zbo-
66
ri“ (za post in veliki petek); „Kraljica nebeška“ (za veliko noč); „Duše pravičnih so v roki božji“ (zadušno in pogrebe); „Jaz sem vstajenje in življenje“ in „Oj težka pot“ (za pogrebe), j V glavnem so te pesmi namenjene za zbore in so za ljudsko petje v precej visokem obsegu; vendar jih je brez težave mogoče transponirati v nižji obseg, ki bi odgovarjal ljudskemu petju, i Pesmarica „Slavimo Gospoda“ bi morala biti v vsaki slovenski cerkvi. In bo zares odlična izpopolnitev notnega materiala za cerkveni zbor in ljudsko ; petje. Zbirka stane 15 novih dinarjev i (1.50 dol.) s poštnino. Zbirko je mogoče 1 naročiti: Viktor Fabian. Goce Dolčeva i 2, Ljubljana; na škofiji v Liubljani, j Ciril Metodov trg 4 in na škofiji v 1 Mariboru, Slomškov trs: 19. Katero koJI skladbo iz te zbirke lahko naročite tudi nosehei pri tiskariu Fabianu. Upam, da bo odziv dober; obogatite svojo glasbeno zbirko.
Joan Birsa, organist,
Denver, Colorado, U. S.A.
Mladinski športni dnevi
Odbojka SFZ
Nadaljevanje turnirja je lepo presenetilo številne gledalce v sanmartinskem domu. Če smo prejšnji teden obžalovali slabo igranje, smo se sedaj ponovno prepričali o velikih sposobnostih, ki jih Slovenci imamo ravno za odbojko.
Moštvo iz San Justa je ponovno potrdilo, da mu do sedaj nihče ni kos. Z zmagami nad San Martinom in Slovensko vasjo si je skoraj zagotovil prvo mesto. Zasluži pa tudi pohvalo moštvo iz Sian Martina, ki nas je v tekmi s Sanjuščani držalo v napetem pričakovanju končnega izida, škoda je le, da se priprava ne vrši redno skozi leto, kar bi brez dvoma privedlo do lepih uspehov, kakor je že dokazala ekipa iz San Justa v prejšnjih letih.
Tudi tekma med Moronom in Ramos Mejio je bila zanimiva in dobro igrana. Obe moštvi sta v primeri s prejšnjo soboto pokazali mnogo več. Adrogue in Berazategui. oba bolj začetniški moštvi, sta tudi koristno izrabili izkušnjo prejšnjih iger. O Slovenski vasi pa naj le omenimo, da je proti San Justu vodila večji del igre.
Rezultati
San Justo—San Martin 15/9; 12/15; 15/7 San Justo—Berazategui 15/3; 15/9 Ramos Mejia—Moron 15/8; 14/16; 15/9 Slov. vas—Adrogue 12/15; 15/13; 15/6 Ramos Mejia—Berazategui 15/3; 15/13 San Martin—Moron 15/3; 15/7 San Justo—Slovenska vas 15/12; 15/6
Odbojka SDO
Ekipa iz San Martina si je z zmagami nad Ramos Mejio in Moronom skoraj zagotovila prvo mesto. Dekleta šo pokazala lepo igro, zlasti precejšnjo sposobnost za zabijanje.
Morončanke so izgubile precej možnosti, ko so -— zaradi netočnosti — izgubile točke proti Carapachayu. Vendar pa so s prav dobro igro proti San Martinu napravile dokaj težko njihovo zmago.
Obžalovati moramo, da se ni pred stavil San Justo in da tudi ekipa ia Ramos Mejie ni bila polnoštevilna, kar je precej zmanjšalo zanimivost turnirja. Rezultati
San Martin—Moron 15/13; 14/16; 16/14 , San Martin—Ramos Mejia 15/8; 16/14 \
Prihodnja tekmovanja
18.	julija - Odbojka SFZ v San Martinu
19.30	San Justo — Adrogué
20.00	Berazategui — San Martin
20.30	Ramos Mejia — Slovenska vas
21.00	San Martin — Adrogué
21.30	Berazategui — Slovenska vas
22.00	Adrogué — Morón
22.30	San Justo — Ramos Mejia
23.00	San Justo — Morón
19.	julija - Odbojka SDO v San Martinu Opozarjamo, da je program tega
dne drugačen, kot je bilo prvotno objavljeno.
15.00	Carapachay—Ramos Mejia
16.00	San Martin—Carapachay
16.30	Morón—Ramos Mejia
25.	julija - Namizni tenis SFZ v Morona
19.00	San Justo—Adrogué Morón—Slovenska vas Ramos Mejia—Carapachay
19.30	Slovenska vas—San Justo Adrogué—Ramos Mejia Carapachay—Morón
20.00	Ramos Mejia—Slovenska vas San Justo—Morón
A drogué-—Carapachay
20.30	Morón—Ramos Meiía Slovenska vas—Adrogué Carapacha”—San Justo
21.00	Adrogué—Morón Ramos Mej'a—San Justo Slovenska vas—Carapachay
26.	julija - Nogomet SFZ v Slov. vasi
9.00 Morón—Slovenska vas	¡
11.00	San Justo—Ramos Meiía
13.00	San Martín—A drogué/Berazat.
1. avgusta se prične tekmovanje v šahu
pcTTpto^t'ÍTe’mtt’s V E TU i
Na mednarodnem lahkoatletskem , rreč-nju v Beogradu je 10. iuniia mla- ; da Mariborčanka B"eda R-bcšek zma-
OBVESTILA
PETEK, 17. julija 1970:
Na Pristavi ob 20 važno predavanje za fante in dekleta od 15. leta naprej. Pridite!
SOBOTA, 18. julija 1970:
Na Pristavi ob 16 sestanek za mladino do 15. leta.
V Slovenski hiši ob 20 koncert Mladinskega pevskega zbora s Pristave
NEDELJA. 19. julija 1970:
V	Slov.domu v Carapachayu ob 11.30 sv. maša za Emila in Marijo Kogoj. Po maši kosilo. Ob 15.30 okrogla miza za matere in žene o temi „Naša šola in naše družine“. Vodi ga. M. Batagelieva.
V	Slovenski hiši sestanek zaupnikov SKD-SLS.
V	Slomškovem domu imajo fantje naraščajniki svoj sestanek takoj po sv. maši.
SOBOTA, 25. julija 1970:
V	Slovenski hiši prireja srednješol-
3KAD vabi člane in članice v nedeljo 26. juliia na izlet na Ezeizo. Zbirališče v Liniersu p-i Rivadaviji pod mostom ob 10. uri.
ski tpčaj ravn. M. Bajuka roditeljski
sestanek.
V	Našem domu v San Justu ob 21 družabna prireditev v prid slovenskega zavetišča.
SREDA, 29. julija 1970:
V	Slovenski kapeli ob 19 bo maša za pokoj prof. Franca Goloba. Vabljeni vsi
I profesorji in dijaki begunskih gimnazij v Italiji.
ČETRTEK, 30. julija 1970:
V	Slovenski hiši ob 18 sestanek Zveze slovenskih mater in žena. Predaval bo g. Pavel Fajdiga: „žena in njeno mesto v družbi“.
NEDELJA, 2. avgusta 1970:
V	Slovenskem domu v San Martinu
bo zimski družinski popoldan s skupnim kosilom ob 13. Nato pester spored.
SKD-SLS — Sestanek zaupnikov bo
v nedeljo, 19. t. m., po slovenski maši, v gornji dvorani Slovenske hiše. Zaupnik, ki posebnega vabila za ta sestanek slučajno ne bi dobil, naj to obvestilo smatra za vabilo. Prosimo za polnoštevilno udeležbo!
ESL0VENIA LIBRE
Editor responsable: Milos Stasa Director: Tone Mizerit Redacción y Administración:
Ramón Falcón 4158, Buenos Aim T. E. 69-9503 Argentina
FRANQUEO PAGADO Concesión N’ 5771
TARIFA REDUCIDA Concesión N* 3824
Registro Nacional de la Prop: Intelectual No. 9M.221
Naročnina Svob. Slovenije za leto 1978« za Argentino $ 2.900.— Pri pošiljanja po pošti 2 8.000.—; ZDA in Kanada 13 USA dolarjev; za Evropo pa té USA dolarjev za pošiljanje z avioMaha pošto. — Evropa, ZDA in Kanade a pošiljanje z navadno pošte 9 UAA dd
Talleres Gráficos Vilko S.R.L-, Estada Unidos 425. Bs. Aires. T. E. 33-7*18
SLOVENSKI DOM V CARAPACHAYU
18. in 19. julija
PRIZNANE KOLINE
V soboto popoldan že v prodaji, v nedeljo po maši kosilo.
Le;o vabljeni!
Zrn dobro roli o
Komunikacija	slavila nov slovenski rekord. Nnskr1'«-
' Sosed vpraša soseda: „Ali te žena ^ > tudi državni^ rekord, ki n-a d-ži „	..	.	”	. Gere.ieva s 179, pa u se m usnelo.
poslusa, ce ji kaj pripoveduješ/	^ Pan-Kocuvan je 100 m pre+ekel v 10.7,
Sosed: „Ne. nikdar. Jaz kar sosedi bil orvi po prneniu vseh gledalcev, povem, kar mislim, da bi morala žena zvedeti od mene.“
Milo za drago
Študent zoologije pri izpitu. Asistentka prinese s prtom pokrito kletko s ptičem, cd katerega so vidne samo nege. Profesor vpraša študenta za ime ptiča, študent ,ne ve. Profesor mu da nekaj časa za premislek. Zaman.
.T^r.Tvfr^aT’.* —ncg«arnf^ 1*4___..... --
Študentu se ne posreči.
„Padel, ven!“ kriči profesor.
Ko je študent že pri vratih, profesor zakliče: „Kako še že pišete?“
Študent potegne desno hlačnico gor in pomoli nogo profesorju: „Uganite!“
OD DOMA
Kljub temu da imamo toliko fukcio-narjev, ne fukeionira pri nas vse tako kot bi moralo.
••. sodniki so dali rrvo rist" "	—>
J,asom Karačiju i~ B'^pr-’da. Nevni dni prej pa ie član Kladivaria i" Celja Vivod v Zagrebu preskočil v odUčh' fo»—■? •239' cm, ni mu ra uspelo preskočiti 212 cm. Na istem tekmsvernu le Kcmrvpn Postavil nov slovenski rekord n- 400 m. S časom 47.3 j-> bil drugi za pr-ji „m (Gana), ki študira na sarajevski univerzi.
KCLINE
na Pristavi v Castolarju
25.	julija — za na dom
26.	julija — v nedeljo, kosilo na Pristavi po izbiri: krvavice, pečenice,
svinjska pečenka
JAVNT NOTAR
FRANCISCO RAUL CASCANTE
Escribano Público Cangallo 1642	Buenos Aires
Pta. baja, ofic. 2 T. E. 35-8827
--5"B la <1 && iJilS,--=  --z—;——»
vabi na
KONCERT
MLADINSKEGA DEKLIŠKEGA IN MEŠANEGA ZBORA S PRISTAVE pod vodstvom gospe MARIJE GERŽINIČEVE
Dvorana Slovenske hiše Ramón L. Falcón 4158
v soboto, 18. julija 1970 ob 20
Vstopnice po 400 in 300 pesov v predprodaji v Dušnopastirski pisarni in eno uro pred koncertom v gled. blagajni. — Za dijake in šolarje vstopnina polovična
Lepo prosimo za točno udeležbo. Med izvajanjem koncerta ni dovoljen dohod do sedežev. Ohranite red in mir v dvorani.
V soboto dne 11. julija, malo pred polnočjo se je preselil v večno domovino v 84. letu starosti naš dragi oče, stari oče in praded
Vincenc Javoršek
Od dragega pokojnika smo se poslovili s sv. mašo zadušnico dne 13. julija ob 10. uri v cerkvi Marije Pomočnice, Ramos Mejia; od tam smo ga spremili na njegovo tuzemsko počivališče v Villegas, kjer pričakuje vstajenja.
Ob tej priliki se zahvaljujemo čč. gg.: msgr. Antonu Ore-harju, dr. Alojziju Starcu, prelatu Francetu Novaku, Gregoriju Maliju, Antonu Stanoniku, Štefanu Novaku, Francetu Urbaniji za opravljene molitve ob krsti; posebno pa se zahvaljujemo č. g. Jožetu Škrbcu, dušnemu pastirju iz Ramos Mejia, za obiske v bolezni in prinašanje sv. obhajila, za vedstvo pogreba, poslovilne besede in sv. mašo in asistenco pri pogrebu, č. g. Lojzetu Tekavcu za podelitev zakramenta sv. maziljenja. Nadalje se iskreno zahvaljujemo sosedom za vso pomoč, vsem darovalcem cvetja, g. Gabrijelu čamerniku in moškemu pevskemu zboru iz Ramos Mejia za žalostinke ob krsti, potem vsem, ki so hodili pokojnika kropit in ga spremili na njegovi zadnji poti.
Bog plačaj vsem! Rajnega očeta pa priporočamo v molitev! žalujoči:
V Argentini: sinovi: Jože z ženo, Tine, Vinko, Tone
z druž!nami; hčere: Pe-ca por. Koprivnikar, Mici por. Koželjnik z družinama;
__________________v Angliji; hčerka Ivanka por. Baker z družino
in ostalo sorodstvo.
Ramos Mejia, Cumberland - Anglija, Moravče, 13. julija 1970.
Dr. Tone žužek
ADVOKAT
Uraduje od 17.30 do 19.30 ure. Ponedeljek, sredo, petek.
Lavalle 2331, p. 5, of. 10 T. E. 47-4852
Dr. FRANC KNAVS
ODVETNIK
Lavalle 1290, p. 12, of. 2, Capital T. E. 35-2271
Uradne ure od 17—20 Na telefonu tudi dopoldne (10—12) Lujan, Ate. Brown 100 T. E. 105 ali 516 V petek in soboto od 9—13
CONSTRUCTORA D O M S. R. L.
ima na razpolago dva departamenta (tipo chalet) z dnevno sobo, dvema spalnicama, kuhinjo in kopalnico, vrtom in prostorom za avto, deset kvader od postaje Castelar. Prav tako vam ista družba zgradi hišo po vaši želji v kateremkoli kraju v Velikem Buenos Airesu.
Ponudbe in poizvedbe: Corrientes 485, 4. nad. p. 412, ali telefonsko na 49-1983 oz. 294-0553.
UNIV. PROF.
DR. JUAN BLAZNIK
Specialist za ortopedijo in ( travmatologijo
Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17 do 20
C. José E. Uribnru 285, Çap. Fed. Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855
SLOVENSKA HRANILNICA z. z o. z.
Bartolomé Mitre 97	Ramos Mejia
T. E. 658-6574
Uradne ure: torek, četrtek, sobota od 16 do 20
Opozarjamo vse člane na življenjsko zavarovanje. — Informacije v zadružni pisarni v uradnih urah.
Predno vzamete posojilo ali kupite na obroke,' se oglasite pri nas. Če hočete denar varno in dobro naložiti, ga vložite v Slov. hranilnico
Vsem znancem in prijateljem sporočamo žalostno vest, da nas jc 9. julija t. 1. za vedno zapustil naš brat in stric, gospod
Stanko Hrast
Položili smo ga k večnemu počitku 10. t. m. na pokopališču Villegas v San Justo.
Toplo ga priporočamo v molitev.
Žalujoči:
V Argentini: Marija, Jožefa, Anton, sestri in brat z družinami;
v domovini: France in Mihael, brata z družinama; v Franc;ji: sestra Tilka z družino; ter številni nečaki in ostalo sorodstvo.
Argentina, Slovenija, Francija.
Za vedno nas je zapustil in odšel po božje plačilo naš zvesti in r.ajsiarejši član, gospod
Vincenc Javoršek
Molimo za pokoj njegove duše.
Slomškov dom — Ramo3 Mejia
25. julija
DRUŽABNA PRIREDITEV
Začetek ob 21
s plesom
....... v korist
SLOVENSKEGA ZAVETIŠČA
v Našem domu v San Just®	Hipólito Irigoyen 2756
Pijača, topla in mrzla jedila na izbiro. Zabava za mladino in odrasle
Sodeluje orkester PLANIKA