GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA - INDD« STRI.J E ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ
Realizacija izpolnitve plana je 6.6 odstotkov višja kot lani
Letni plan fizičnega obsega proizvodnje so izpolnile . organizacije'ZP s 64%, v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta pa je 'realizacija' izpolnitve 6,6% višja. Dinamični plan proizvodnje pa je bil realiziran v prvih devetih mesecih z. 88 %, ob povprečnem šteyilu delavcev v tem obdobju . 12.845 ali 96,7 % . nasproti postavljenemu letnemu planu. .
Zaznaven je porast pri povprečnih netto OD, ki znašajo. za ZP 80.800 S din povprečni OD, v elektroindustriji Slovenije pa 781;.— N din. Medtem ko so kazalniki fizičnega obsega proizvodnje in povprečni: netto OD v neprestanem porastu, pa ne moremo tako'ugodnega rezultata beležiti.' pri. obratnih sredstvih in. virih teh sredstev. Vezava sredstev kaže konec septembra nasproti njihovim virom znake'izboljšanja, vendar smo pri izvajanju sanacijskega načrta še daleč izpod postavljenih nalog. Predvsem velja to za vezavo terjatev pri naših kupcih i.n zalogah gotovih§ izdelkov.
Pričakovali smo, da .bo tudi nabava, predvsem domačega reprodukcijskega materiala šla' v. korak-s .povečano proizvodnjo. Temu'pa ni .tako. Medtem ko je' proizvodnja 12 % pod planom,.se- je celotna • nabava. (doma in v-,ino-. zemstvu) povzpela za 6%. nadenj. To vsekakor pomeni, ' da še vedno nismo uspeli uskladiti planiranja proizvodnje z nabavo, oz. nismo pravočasno razveljavili že sklenjenih . pogodb. Uvoz materiala, če odštejemo vrednost koaksialnega kabla,. poteka nekoliko izpod planirane vrednosti, in znaša 62 %. Re-' gionalna usmerjenost uvoza je skrajno neugodna, saj'znaša uvoz iz držav vzhodnoevropske . skupnosti, ki sicer absorbirajo . polovico našega izvoza, samo 2,7 % od skupne vrednosti uvoza. Pri uvozu je daleč na prvem mestu Zahodna Nemčija, ki je udele-. žena kar: z 52 %.•
Izvoz se v zadnjih mesecih bistveno popravlja in kaže, da bo realiziran v višini postavljenega plana;'čeprav je bil v prvih desetih mesecih realiziran le s 57,4 % nasproti
jgP»^.
letnemu planu, oz. 87 % nasproti dinamičnemu planu za 9 mesecev. -
Izredno močno odstopanje od plana izvoza pa zasledimo v regionalni usmeritvi in sicer v škodo izvoza na konvertibilna področja, kamor smo PQ planu usmerili izvoz kar z , 54 %. Realiziran je bil izvoz na ta področja samo s 33 %, V države SEV smo izvozili-49%, planiran izvoz pa znaša le 32%, v ostali svet pa smo izvozili 18 % • planiranih 13%. Ob taki strukturi izvoza ne moremo mimo ugotovitev, da ni - zadovoljiva za podjetje, kajti pomanjkanje konvertibilnih deviz hromi nabavo repromateriala, na drugi strani;- pa. nam -omogoča , poravnavo, naših, obveznosti iz naslova komercialnih kte-. ditov. -
■ Težave pri, prodaji na domačem.- trgu . se nemoteno stopnjujejo.' Od predvidene prodaje v 9 mesecih smo realizirali le 80%, zastoj v prodaji je večji od zastoja v proizvodnji, katero smo realizirali, z .88%.
Plan investicij, tako v breme. lastnih sredstev. in rekonstrukcije’ smo realizirali samo z 41 %, kar vsekakor ni -zadovoljivo. Zadovoljivo pote;-.
■ kajo-investicije;-, ki so jih or*:
■ (Dalje na 3. strani)
■(Baap#* ~
' i
BiH
Iz montažnega oddelka obrata ATN v Kranju (k. članku: »Ugodne perspektive ob« rata ATN«)
Izvajanje gospodarske in družbene reforme
V preteklem mesecu sta imela svoje seje tako centralni komite ZK Jugoslavije kot centralni komite ZK Slovenije. Oba sta obravnavala nekatere aktualne idejne in politične probleme pri izvajanju gospodarske in družbene reforme. Navedli bomo nekaj najvažnejših sklepov in stališč. CK ZKJ.
V dokumentu, ki ga je ,sprej,ei,p.K.ZK),,ae med drugim ugotavlja, da smo Sl' že prtdobui Znatne izkušnje 'in-spoznanje o dosedanjem izvajanju politike reforme, določene na VIII. kongresu Zveže komunistov in podrobneje obdelane na sejah CK ZKJ, zlasti na. tretji seji.
Ugotavlja se, da je reforma globoko posegla v vse pore družbenega življenja. Reforma spodbuja razvoj samoupravnih odnosov, bolj ekonomično in bolj racionalno proizvodnjo in večjo storilnost dela. S tem nastaja stabilna osnova za naraščanje
Proizvodnja ZP v oktobru 1967
Tovarna	Plan v 000 N din	Izpolnitev v 000 N din	°/o
Elektromehanika	19.910	29.363	102,3
Elementi	9.632	5.101	53,0
Avtomatika	5.993	2.917	48,7
Sprejemniki	5.593	2.723	48,7
Aparati	5.551	4.157	74,9
Avtoelektrika	9.259	8.284	89,5
Elektromotorji	1.966	1.701	86,5
Naprave	4.122	4.601	111,6
Elektronika	1.018	987	97,0
Kondenzatorji	"3.169	2.800	88,4
Instrumenti	1.443	1.504	104,2
Polprevodniki	2.275	1.374	60,4
Usmerniki	992	691	69,7
Mikron	1.020	615	60,3
PSO	1.139	971	85.3
SKUPAJ PODJETJE	73.082	58/789	80,4
dohodka in osebnih dohodkov. V naporih za izpolnitev 'reforme se v večji meri :ka-' žeta . zavzétc-st in ustvarjalnost delovnega človeka; Spreminja se odnos do dela, krepi samoupravljalna zavest, sa-moaklivnost in odgovornost delovnih ljudi za sklepe, ki jih sprejemajo.
Reforma je začela nove, procese v razvoju družbenih in gospodarskih odnosov. Materialni položaj posameznikov, delovne skupnosti ter širših delovnih in gospodarskih združenj je čedalje bolj : odvisen od tega, kako delajo . in kakšno uspehe dosegajo na trgu. Diferenciranje v gospodarstvu med delovnimi organizacijami in delovnimi ljudmi in znotraj njih poteka predvsem na podlagi re-zultatov dela in pridobivanja dohodka. Ti procesi so za razvoj gospodarstva in družbenih odnosov objektivno neogibni.
Bistvo reforme je v krepitvi vloge delovnega človeka iñ nadaljnjem razvoju samoupravljanja.
V zvezi s tem centralni -komite ZKJ meni, da je'izredno važno tole:
1.	Odločno uveljavljati sprejeto politiko, da neposredni proizvajalci v okvirih samoupravnega organizma razpo-
. lagajo s , tistim delom presežka dela, ki ga določa reforma.
2.	Treba je ustvarjalno in vztrajno graditi sodobno in učinkovito organizacijo samoupravljanja, od delovnega mesta, delovne enote in delovne organizacije vse do širših dé-
:lovfiiK"'"'in poslovnih združenj. Neposredno odločanje delovnih ljudi je izhodiščna osnova sistema organizacije in odnosov samoupravljanja v vsem procesu' reprodukcije in V všef družbi. S
3.	Naravi _Jn jvodUpi vlogi Zveze komunistov ustreza, da podpira,', tiste, interese, zahteve in pobudo, ki vodijo h krepitvi samoupravljanja, k razvoju delitve po rezultatih dela in uresničevanju ciljev družbene in gospodarske reforme, pri tem pa odločno nasprotuje vsem pritiskom, nazorom, ukrepom in postopkom, ki teže za konservira-njem obstoječega stanja dn odnosov ali vlečejo nazaj,. h krepitvi administrafivno-eta-tističnih pozicij in metod v urejanju . . gospodarskih in družbenih vprašanj.
4.	Komunisti. in organi uprave,. ki imajo po ustavi in zakonih določene pravice,' obveznosti in odgovornosti, naj bodo nosilci pobude za čim - jasnejšo, utrditev odnosov med upravo -ter predstavniškimi in političnimi izvršilnimi organi, za razvoj samoupravljanja, delitve dohodka, ia boljšo organizacijo, modernizacijo dela, za ustrezno strokovno raven in usposabljanje kadrov, da bi bilo mogoče vsak ukrep izdati pravočasno in v duhu razvoja obstoječih družbenih odnosov.
Proizvodnjo in poslovanje je treba prilagajati zahtevam domačega in -tujega trga.
Pri tem se zlasti poudarjaj da je močnejše razvijanje gospodarske aktivnosti in hi« trejša rast proizvodnje eden; najvažnejših pogojev za uspešno uresničevanje ciljev reforme. Reforma je proces •stalnega in .zelo živega pre-
(Dalje na 6. strani)
Slabše od predvidevanj
Za 11. sejo UO ZP je predlagal predsednik UO ZP inž. Jože Bauman devet točk obsegajoč dnevni red, ki so ga člani sprejeli brez pripomb. Od vseh točk sta bili izredno pomembni pravzaprav le dve, in sicer: poročilo o poslovanju ZP v treh trimesečjih in Izvajanje sanacijskega programa za isto obdobje. Pri Obeh točkah sta poročala za finančni sektor ZP direktor Alojz Vidmar in za gospodarsko komisijo samoupravnih organov ZP njen predsednik Anton Bu-kinis. Zaradi obšimosti smo za današnje poročilo izbrali le poslovanje ZP v devetih mesecih letošnjega ki pa navajajo poglavitni leta, medtem ko bomo o sanacijskem programu in razlog za nižjo proizvodnjo: preostalih točkah dnevnega reda poročali z zased» nja DS ZP, ki bo še v tem tednu.
tem ko je porasla v držav- vzroča številne zastoje v pro-ftem merilu le za 2%.	. izvo&nji ameriški kupec z
Nižjo proizvodnjo od pla- neprestanim spreminjanjem nirane so dosegle prav iste in celo storniran jem nalogov, tovarne, kot so bile navedene Tovarna si zato prizadeva
pri polletnem obračunu. Finančni strokovnjaki vidijo pri tem zanesljiv dokaz, da sp si tovarne zastavile preobsežne naloge. Predvsem to velja za ELEKTRONIKO, IgLEMENTE in ŠPREJEMNI-
Iz pismenega poročila fi- ne kot realne. Proizvodnja je nančnega sektorja ZP, ki so zatajila zlasti v tretjem tri-ga prejeli vsi člani UO in mesečju in danes je jasno, da
katerega je ustmeno obrazložil še direktor Alojz Vidmar povzemam, da poslovanje v treh trimesečjih letošnjega leta ni bilo kdovekaj uspešno. Tako je dosegel fizični obseg proizvodnje namesto 75 % le 64 % letnega plana. Proizvodnja je zaostala, s tem pa so se zameglile tudi lepe perspektive, ki so bile še pred nekaj meseci ocenje-
planirane vrednosti do konca leta ne bomo več dosegli. Po ocenitvi finančnega sektorja ZP se bomo do konca leta približali 69 milijardam S din oz. 89 % planirane vrednosti.
V primerjavi z lansko je letošnja, proizvodnja za. 4,6 odstotka višja, za približno 4% pa je v istem obdobju porasla tudi skupna elebtrb-
pamahjkanjg ffaročil.
^JMKTRONIKI se je jel položaj med tem’’popravljati, ker je dobila tovarna velika naročila od arneriške firme CONTROL DATA, o čemer smo izčrpno že poročali.
Precej so zaostale tudi tovarne NAPRAVE, ELEKTROMOTORJI, POLPREVODNIKI in AVTOMATIKA. Zlasti presenečajo NAPRAVE. Razlog je tehnološke narave in tiči v nedognanosti nekaterih- naprav, pri čemer dolže razvoj. Tovarna ELEKTROMOTORJI je sicer dobi-
najti tržišče še drugpd. Vzlic temu je dosegla lep napredek pri modernizaciji tehnologije, organizaciji dela in večji disciplini. Tovarna. POLPREVODNIKI še vedno ni našla’ tržišč za prodajo svojih kapacitet, na podlagi katerih je sestavila . letošnji plan proizvodnje. AVTOMATIKA navaja razlog za manjšo proizvodnjo: slabo sodelovanje s tovarno RUDI CA-JAVEC na področju proiz-
Komisija se ni strinjala z navedbo v poročilu, da je odnos ugodnejši kot v prvem polletju. Meni, da je podjetje zajelo, take vire obratovalnih sredstev, ki so dejansko zapadle obveznosti, ker jih ne moremo poravnati zaradi nelikvidnosti,
Nabava še. vedno ni ujela skupnega koraka s proizvodnjo. Medtem ko je proizvodnja za 12% nižja od planirane, je celotna nabava doma in v tujini porasla za 6% prek plana. Od skupnega materiala je nabavilo podjetje doma 77 % in uvozilo 23 % vrednosti. Pri tem je.sodelo-
industrija v Sloveniji, med- la kopico naročil, vendar po-
Posebno darilo
Če želite ob novem letu resnično razveseliti svoje-, ga moža ali fanta, mu poklonite za darilo električni brivnik Braun-Iskra six-tant. Morda boste vprašali: Zakaj? Zato, ker je bil prav ta brivnik do sedaj najbolje ocenjen na 20 mednarodnih testih. Six-tant po britju ne pušča koži rdečice, kar je skoraj pravilo po britju z drugimi električnimi brivniki. Rdečico oziroma vnetje
preprečuje tanka plast čiste platine, z katero je prekrita celotna površina strižne mrežice in posebna konstrukcija brivnega sistema sbctant. Ker je električni brivnik Braun-Iskra sbctant izdelek kooperacije med firmo Braun AG iz Frankfurta in tovarno ZP-ISKRA »Avtomatika« s Fržana, velja za člane kolektiva ZP-ISKRA pri nakupu poseben popust, katerega so dele-
žni tudi pri nakupu drugih ISKRINIH izdelkov. Med člani kolektivov ZP-ISKRA, ki bodo kupili električni brivnik Braun-Iskra Sbctant ali pa Spe-cial v času od 11. do vključno 30. decembra t. I., bomo izžrebali dobitnika premijske nagrade (kinoprojektor 8 mm KAI-12) in dobitnike 20 tolažilnih nagrad, žrebanje bo izvršeno na podlagi poslanih kuponov-dopisnic, ki so del garantnega lista. Kupone pošiljajte na naslov: ISKRA, Propagandna služba, Ljubljana, Titova 50.
vodnje TV setov, zaradi ka- vala NO z 41%, pri preskr-tenh je imela samo v zadnjem trimesečju 30 % nižjo proizvodnjo.
Gospodarska komisija jena podlagi tega poročila ugotovila, da letaj plan ne bo realiziran, kar bo poglavitni vzrok za izpad dohodka.
Glede kadrov je treba pripomniti, da se je število zaposlenih med letom ustalilo.
Januarja in septembra je bilo v celotni ISKRI zaposlenih natanko 12.918 delavcev.
Vzlic temu je razmerje med Številom zaposlenih in planirano proizvodnjo nekoliko porušeno,, kajti dosegli smo nižjo proizvodno realizacijo in s tem tudi manjšo vrednost na zaposlenega. Primerjajoč lanskoletno storilnost pa beležimo očitan napredek, saj je enako število delavcev doseglo letos za 6 % večjo proizvodnjo.
Predsednik gospodarske komisije je pri tem poročal, da se je zaposlovanje v primerjavi s preteklim letom sicer ustalilo, vendar je glede na obseg proizvodnje in. tehnične zmogljivosti še vedno previsoko.
Za gibanje osebnih dohodkov v podjetju je značilno da stagnira, pri čemer pa je treba takoj poudariti, daje. to splošni pojav v državi. V povprečju podjetje ISKRA nima- slabih OD. V dokaz naj bo naslednja primerjava: Po-vprečni 'mesečni OD na zaposlenega je bil letos v Sloveniji 88.800 S din, v državi 73.800 S din,, samo V sloveii-ski industriji 86,100 S din in v državi 73.800 S din. ZP ISKRA je s svojim povprečjem 80.800 med zveznim in republiškim povprečjem.
Nasprotno meni gospodarska komisija, da so QD pri nas pod republiškim in zveznim povprečjem.
V merilu celotnega podjetja se je gospodarjenje z obratovalnimi sredstvi nekoliko popravilo. Odnos med viri. in sredstvi je ugodnejši od polletnega, čeprav je še daleč od (planiranega. Nepokritih ostaja namreč še vedno 15% zalog in terjatev.
Pri virih je čutiti od polletja znatno spremembo pri lastnih sredstvih v poslovnem skladu in pri raznih kreditih, in sicer kot porast, medtem ko opazimo pri dobaviteljih padec v 'višini 13%.
bi z domačim materialom pa le s 23 %.
Tudi gospodarska komisija se je strinjala s to ugotovit-' vijo, saj pravi, da nabava ni usklajena s proizvodnjo, kar naj bi bil eden glavnih vzro- • kov za nelikvidnost podjetja.'
Sam uvoz je še vedno nad planirano vrednostjo. Razlog je koaksialni kabel, ki ga je uvozila PSO. Uvoz materiala za proizvodnjo pa je potekal nekoliko izpod planirane vrednosti, vendar je še vedno visoko iznad lanske vrednosti.
Najbolj neugodna je regionalna usmerjenost. Iz držav SEV, ki kupi polovico našega izvoza, smo uvozili le 2,7 % skupne vrednosti, vse ostalo pa plačujemo s konvertibilno valuto. Nenormalen uvoz je posebno iz Zahodne Nemčije,-ki je udeležena v celoti z 52% vrednosti.
Isto ugotavlja tudi gospodarska komisija in meni, da bi morala naša predstavništva v tujini skrbeti predvsem za prodajo naših izdelkov in ne samo za uvoz materiala.
Na področju prodaje na domačem trgu se težave stopnjujejo. V zadnjem trimesečju smo zabeležili najnižjo letošnjo prodajo. Od predvidene . planske zadolžitve smo dosegli le 80%. Zastoj je torej večji kot pri proizvodnji, kjer smo jo realizirali z 88 %. Najbolj so bile prizadete • pri prodaji tovarne: SPREJEMNIKI, POL-' PREVODNIKI in MIKRON.’ ’ Glede na plan sta se najbolje odrezali AVTOMATIKA in ELEKTROMOTORJI. Izvozne v zadnjih mesecih postavlja na noge in je dobro čutiti željo, da nadoknadi zamujeno.' Skupni rezultat seveda ni isti kot smo ga pričakovali v začetku leta, vendar j e "uspeh večji kot v polletju. Letnemu planu smo se ob zaključku tričetrt leta približali .na 57%. Vrednost, postavljena v letnem planu pa je še daleč iin jo bomo le težko dosegli.
Izredno močan razkorak pa je viden v regionalni usmerjenosti izvoza, in sicer v škodo konvertibilnega področja.’ Na ta področja smo planirali nad polovico našega celotnega izvoza, uspeli pa smo komaj, s tretjino. Ravno obrat-(Dalj e na fr. strani)
Pomemben uspeh
18. NOVEMBRA OBRAT »KERAMIČNI
KONDENZATORJI« ŽUŽEMBERK — IZPOLNIL
LETNI PLAN
Delovni kolektiv obrata keramičnih kondenzatorjev Žužemberk je 18. 11. 1967 ob 14. uri proslavil svoj poslovni uspeh, saj je s svojim marljivim delom že dosegel letni plan.
Skromen in požrtvovalen je ta kolektiv, ki sebi postavlja velike naloge, saj so iste večkrat zahtevale odrekanje prostih sobot pa tudi dodatno delo izven rednega delovenga časa ni bila. redkost. Vsi ti ukrepi, ki so bili uvedeni s ciljem prilagajati se zahtevam tržišča, so rodili pozitiven uspeh. Prav zaradi tega zasluži kolektiv vso pohvalo.
Pri izvrševanju planske obveznosti in zahtev, kup-cev ni šlo brez težav, kar zlasti velja za polizdelke in materiala iz uvoza. Tržišče je namreč zahtevalo zelo hitro spremembo v proizvodnji, češče čez noč, sicer bi bil letni plan izvršen že prej. Pri tem je treba poudariti, da ima obrat keramičnih kondenzatorjev svojo letno proizvodnjo tudi že prodano.
Proizvodni uspeh je bil za 23 %. večji kot lani v istem obdobju iri za 8 °/o večji kot celotna proizvodnja v letu 1966.
Kolektivu v žužembetku je bila na proslavi izrečena izredna pohvala in čestitke v želji, da bi še nadalje tako uspešno izvrševal postavljene naloge.
KO
S sestanka organizatorjev ZP »Iskra«
Po dolgem času je bil 27. 11. 1967 v poslopju Občinske skupščine šiška . sestanek organizatorjev Združenega podjetja Iskra. Sklicalo ga je Organizacijsko kadrovsko področje z namenom informirati vse organizatorje v naših organizacijah o novo 'ustanov-
Ijenem Centru za avtomatsko obdelavo podatkov (mehano-grafsiki center — CDC — o katerem smo že- nekaj pisali v našem glasilu — op. uredin.), o"njegovi organizaciji in o pripravah v ZP im v organizacijah na tako obdelavo informacij.
Desetmesečna proizvodnja ZP
Tovarna	Plan v 090 N din	Izpolnitev v 000 N din	%
Elektromehanika	182.130	190.451	104,6
Elementi	79.748	51.932	65,1
Avtomatika	46.570	38.077	81,8
Sprejemniki	45.912	31.416	68,4
Aparati	41.822	37.568	89,8
Avtoelektrika	90.009	76.705	85,2
Elektromotorji	17.187	14.781	86,0
Naprave	31.082	24.396	78,4
Elektronika	11.805	7.360	62,3
Kondenzatorji .	31.693	29.489	93,0
Instrumenti	13.843	14.650	105,8
Polprevodniki	20.244	16.332	80,7
Usmerniki ?	8.446	8.719	103,2
Mikron	14.534	5.018	34,5
PSO	10.617	10.592	99,8
SKUPAJ PODJETJE	645.642	557.486	68,3
SKUPAJ PODJETJE 645.642	557.486
Realizacija izpolnitve plana je 6,6 odstotka višja kot lani
ije s 1. strani)	je popravil pri vseh organi- liko porasla od polletja, a še 20,3^-Osehiii.dol
,,	zacijah, pri nekaterih pa je vedno ni dosegla . plana, jeti v celotnem
(Nadaljevanje s 1. strani) ganizačije predvidele v svojih planih in, ki se financirajo iz lastnih, sredstev. Nabava investicij iz naslova rekonstrukcije pa v letošnjem letu ni zadovoljiva in se bo kot. kaže rekonstrukcija zavlekla vse do konča leta 1988.
Proizvodnja je nasproti, letnemu planu realizirana tj 64 %, celotni dohodek po plačani realizaciji pa z 62,3 %. Faktor plačane realizacije se
je popravil pri vseh organizacijah, pri nekaterih pa je celo presegel planiranega.
Struktura stroškov je z izjemo materialnih stroškov v celoti slabša kot ob. polletju in seveda slabša od planirane. Vrednost materiala „znaša 28.2 %, plan , je I predvideval 25,3%. ob polletju ' je „bila njena udeležba 26,4 % Postavka »nabavna vrednost trgovskega blaga«, ki predstavlja v glavnem (97 %) blagovni promet PSO in NO, je neko-
liko porasla od polletja, a še vedno ni dosegla . plana. Skupni stroški poslovanja so udeleženi v celotnem dohodku z 80,6 %, medtem ko smo predvidevali s planom 80,1 %, ob polletju pa so znašali 79,7%.' '
Za razliko od polletnega rezultata se je znižal tudi dohodek in njegovi elementi. Dohodek predstavlja 19,4 % o-d celotnega 'dohodka, po j planu pa bi moral 19,9 %, medtem ko je bil ob polletju
Razgovor z direktorjem tovarne električnih aparatov tov. Ivom Klešnikom
1.	Kako ocenjujete letošnje poslovanje? .
Premalo naročil dobivamo letos od PSO-ja, ki za nas plasira naše proizvode na domačem in tujem trgu. Iz tega dejstva izvirajo problemi kot so:
—	slabše izkoriščanje delovnega časa
. — slabše izkoriščanje delovnih ■ pogojev |=jj neizpolnjevanje proizvodnega načrta
—	delno povečanje zalog.
Računamo, da bomo proizvodni načrt izpolnili z 90%, ostanek dohodka pa s 97 %.
2.	Kakšna so predvidevanja za gospodarjenje v 1968?
Dovolj veliki, napori, pa tudi sredstva, ki smo jih vložili v izboljšavo organizacije tovarne, predvsem pa v tehnologijo v preteklem obdobju, kažejo svoje rezultate že v letošnjem, predvsem pa jih bodo pokazali v prihodnjem letu. Uvedba VF sistema pri tehnološki pripravi proizvodnje, uvajanje drobne avtomatizacije in pridnost naših delavcev, ki so nam
brez sprejemanja novih delavcev omogočili 15% povečanje proizvodnje. Sprejet proizvodni načrt pa je po fizičnem obsegu le za 3 % večji od letošnjega. Zopet bodo ponovljeni1 2 problemi katerih že v letošnjem letu hismo mogli odpraviti.
3.	Ali bo tovarna v prihodnje kaj izpopolnila program, da bi s tem dosegla boljše gosp. rezultate?
Naša proizvodnja je že specializirana. Nadaljnji razvoj je usmerjen v modernizacijo starih in osvajanje novih proizvodov, ki se vključujejo v obstoječo že specializirano proizvodnjo. Aktivno delamo na iskanju novih proizvodov, ki zahtevajo podobno tehnologijo kot' stari, ker smatramo, da moramo proizvodnjo na vsak način povečati.
4.	V čem so največje težave tovarne?
Premajhna naročila so sedaj prav gotovo glavni vzrok. So pa tudi ostala kot:
— slabo plačevanje naših kupcev
k — prepočasno osvajanje novih proizvodov
—• visoki stroški v tovarni in v skupnih specializiranih službah
—prevelika vezava sredstev v zalogah.
Naštel sem samo • nekaj glavnih vzrokov. Samoupravni organi in strokovne službe tovarne ,so vložili mnogo naporov in začeli več organiziranih akcij, da bi odstranili vzroke. Doseženi rezultati pa prav gotovo niso taki, da bi bili z njimi lahko zadovoljni. Akcije pa niso enkratne, ampak postajajo stalen sistem našega dela.
5.	Kako izpolnjujete sanacijski program tovarne?
Letos imamo z njim večje težave kot lansko leto. Kljub storniranju naročenega materiala, odprodaji in odpisu nekurantnega materiala in stimuliranju prodaje nekurantnega materiala so rezultati premajhni. Zmanjševanje proizvodnje med letom ima velik vpliv ha povečanje zalog na razredu 5. Zaloge surovin pa s težavo držimo na planirani višini.
20,3s%fcIOsebili dohodki so '«a» jeti v celotnem dohodku s 16 % in ostanek s 3,4%; medtem ko je planirano razmerje 16,2 : 3,7, ob polletju pa je bilo doseženo celo 15,7 : 4,6.
Razmerje med osebnimi dohodki in ostankom dohodka znaša 82,1 : 17,9, medtom ko dovoljuje letni plah razmerje 81,6 : 18,4. Osebni dohodki so bili torej nekoliko iznad dovoljenih,, seveda v merilu združenega podjetja. Delilno razmerje je porušeno za 0,6%.
Ob tem je treba upošte-, vati, da so morale tovarne Elementi, Avtomatika,- Sprejemniki in Elektronika, ki v glavnemm prekoračujejo delilno razmerje, med letom, znižati plan proizvodnje in zato tudi dohodek, medtem ko je delilno razmerje ostalo,, kot je bilo odrejeno s skupnim planom. Tovarna Instrumenti pa bo morala delitev dohodka do konca 1967 spraviti v sklad s postavljenim planom.
Ob koncu lahko ugotovimo, da je ostanek dohodka glede ha kritično prodajno situacijo in slabo plačano realizacijo zadovoljiv in, da bodo organizacije podvzele vise, da se bo plačana realizacija ob zaključku leta približala planirani in s tem omogočile ustvariti takšen ostanek dohodka, da bo v večini organizacij zadoščal za pokritje njihovih obveznosti.
Organizacije, ki ne bodo ustvarile takega ostanka dohodka, da bi zadoščal, skupaj z amortizcijo, za pokritje njihovih obveznosti, pa bodo morale intenzivno, skupaj 's strokovnimi službami ZP iskati možnosti za pridobivanje sredstev, za pokrivanje svojih obveznosti.
Sestanek, je bil zanimiv in dobro obiskan, škoda le, da se sestanka ni udeležil noben organizator iz Tovarne elementov za elektroniko ih iz PSO, kar bi vsekakor pripomoglo k še bolj zanimivi razpravi.
V uvodu so predstavniki OKP ■ navzočim organizatorjem. obrazložili organizacijo -samega Centra • in organizacijo poslovanja Centra, način ■ delovanja ter naše skupne naloge v zvezi s Centrom in njegovim delovanjem. Vsem navzočim je bil predstavljen dipl. ing. Jože Bauman kot v. d. vodje Centra.
. Vsi navzoči: so se strinjali s predlogom OKP, da je treba takoj pristopiti k pripravam za avtomatsko obdelavo podatkov v vsaki organizaciji ZP ISKRA, ki pa v prvi fazi zahteva, da
P#-,se čim več organizator-, jev in drugih zainteresiranih delavcev v organizacijah strokovno pripravi ma nov način obdelave podatkov, in da se jih pošlje . na seminarje, ki jih prireja v zvezi s CDC Združeno podjetje Iskra
— da OKP pripravi kot prvo MATERIALNO POSLO-, VANJE za obdelavo v Centru,; ih to. v sodelovanju z ostalimi..:, organizatorji, predvsem pa organizatorji tovarne .Elekromehanika, ki so na tem področju . daleč pred vsemi
; — dá ZP Iskra pripravi krajši seminar tudi'za direktorje organizacij in zá vodil-.'" ..ne delavce, „kat;,, brez ¿¡jihove-. ga sodelovanja: sami .organizatorji ne bi .moglil'-zadovo-djivo rešiti svoje naloge.
Ker je potrebno, da se or- ■ ganizatoriji seznanijo s- predlogom organizacijskih sprememb ZP Iskra,,, ki jih pri- . pravlja posebni team (tim —■ skupina) generalnega direk- ' torja, je bilo sklenjeno, da lili poseebn sestanek, ko bo bomo temu vprašanju posve-material pripravljen za obravnavo med kolektivi Iskre.
Team svoje delo že dokončuje, ter. vanj vnaša sugestije in pripombe, ki so jih na dosedanjo . vsebino predlogov sprememb organizacije ZP ISKRA-KRANJ podali ná skupnem sestanku s teamom tovariši Edvard Kardelj, Sergej iKraigher.JjMiiha'' Marinko, Roman Albrecht in Franc Popit. Team bo imel še ponovni razgovor s tov. Romanom Albrechtom, ki se je ljubeznivo odzval na povabilo tea-ma na sodelovanje.
Organizacija Iskre, njena bodočnost in njen. razvoj je v mnogočem zainteresirala naše najvišje družbeno politične delavce v Sloveniji, da so se aiktivno vključili v iskanje najboljše organizacijske . rešitve za Združeno podjetje ISKRA, pri kateri mora biti v prvem planu rešitev medsebojnih ekonomskih problemov, pristojnosti ZP in pristojnosti itar samostojnosti organizacij, ter ne nazadnje organizacija., samoupravljanja v našem ZP.
I.	S.
Ugodne perspektive ob
Obrat avtomatskih telefonskih naprav Iskrine tovarne »Elektromehanika« v Kranju, je imel svoj zametek v letu 1952, ko je kazala brutoproizvodnja nekaj čez milijon S din ob 39 za-
poslenih. Skokovit vzpon je doživela telefonija po izgradnji novih tovarniških prostorov, saj kaže brutoproizvodnja v letu 1966 prek 5 milijard S din ob 960 zaposlenih. Vse kaže, da
je potrebna in možna še večja produktivnost
PRVA TELEFONSKA CENTRALA V JUGOSLAVIJI LETA 1883
Mnogi izdelki za široko rabo, ki nam jih je ponudila elektrotehnika v času med obema vojnama in pozneje, so bili sprva takšne narave,“ da smo jih označevali kot razkošnost. Danes se takšnemu mišljenju ' le nasmehnemo.
»Tesla« vsako leto povečuje proizvodnjo za več 'kot 20 %! (Zopet malo pozno — a prepozno ni nikoli!). Pri tem je treba pripomniti, da organi-.zaeija »Iskra« v tem oziru ni najboljša, da cepi moči, pomoči od zunaj pa ni, in j
lastnimi močmi, z lastno iznajdljivostjo, ko ima konkurenca vse načrte na dlani. To pa je prednost konkurence.
DRAGA POT
Razvijati, kar naprej raz-
Kaj pa telefon? Nekako sto let si že utira pot v svet. Že leta 1883 je Mihajlovič na področju današnje Jugoslavije, v Beogradu, nad restavracijo »Pri treh tobačnih listih« vključil prvo telefonsko centralo — seveda ¿ ročnim posredovanjem. Prav v tistem času. pa je v svetu že začela zmagoslavno pot avtomatska telefonija, ki se je v tem-stoletju prenesla v Evropo. Tedaj pa smo v Jugoslaviji pričeli zaostajati. Evropa je že leta 1907 spoznala takšne naprave, v Jugoslaviji pa smo šele leta 1927 vključili prvo avtomatsko telefonsko centralo.
OSVAJATI NOVITETE —
NI NIKOLI PREPOZNO
Iz montaže v Kranju
obrata ATM Iskrine tovarne Elektromehanika
njevati, prisluhniti zdaj tu, zdaj tam, opazovati, kjer je mogoče, vse z lastnimi silami — je draga pot! Povsod po svetu generalna uprava PTT organizacij pomaga lastni industriji — v Jugoslaviji pa nas ta organ opazuje bolj od strani, člani PTT podjetij pa kupujejo visak po svoje in s svojimi željami ali potrebami, asortiment pa raste, spremembe spodrivajo spremembe,- serije so majhne; — le kam vodi vse to?
Iz teh' , razlogov ni prav nič čudno, da smo. prve centrale v I »crossbar« tehniki zgradili bolj na tak način,. da smo prejšnje, koračne centrale • le preoblekli, da smo samo zamenjali vezalne organe,, vrtilne izbira!nike s koordinatnimi stikalniki, mi pa potrebujemo takšne konstrukcije,' ki pri minimalni porabi materiala dajejo maksimalne zmogljivosti, da bomo stvarno konkurenčni doma in po svetu.
LE DVA TELEFONSKA
PRIKLJUČKA NA STO
PREBIVALCEV -
Analiza kaže, da se v Jugoslaviji (javni) telefonski promet povečuje, kljub temu pa ne moremo mimo dejstva, da imamo še vedno le. 2 pri-1 ključka na sto prebivalcev oz. celo manj, ker tudi šte-; vilo prebivalcev: naše. države nenehno raste. Prav zato
moramo proizvajati Še več, boljše, bolj. ekonomično in z manjšim . asortimentom! Z novim izdelkom je treba zajeti več žel j a. in potreb kupcev, načrte za zastarane izdelke pa moramo čim prej izločiti.
Povečevati moramo svoje vrste na direktni in 'indirektni način, kot deluje po svetu. Lastni kader moramo strokovno dvigati. tako, da bomo brez povečanja števila še dvignili nivo v razvoju, pri tehnologih,, pri" mojstrih in drugod, povečanje našega; kroga pa se sme pojaviti le; v krogu neposrednih proiz-.-vajalcev, da bomo dosegli; boljše-1 razmerje med- proizvajalci ih režijskimi delovnimi, mesti-, če ne bi kazalo vsaj operativne kontrolorje vnesti med proizvajalce.
PREVEC
PORABLJENEGA ČASA
Ce si postavljamo takšne dolgoročne naloge, kot smo jih navedli, bi bilo potrebno to tudi podkrepiti z dokazi. Iskra potrebuje za montažo enega javnega priključka skupno s preskušanjem od šest do osem ali celo več ur* Švedi le dve do tri ure, Ame-rikanci pa še manj. Kako je to mogoče? Amerikanci so šii na . sistem . »Stavnice«, ko tudi Švedi več pripravijo v tovarni kot na terenu. Torej mimo boljše - konstrukcij e ' je nujno,, da je terenska mon-
Po osvoboditvi smo spoznali, v kakšno smer mora iti naša nova izgradnja. Tako smo že v letu 1948-v tovarni »Iskra« začeli s pripravami izdelave naprav za telefonske zveze. Kmalu smo zgradili telefonski aparat in majhno zasebno centralo — hkrati pa prijeli kladivo na napačnem koncu; pričeli smo propagirati in. izdelovati, ie-? lefonsko naprave za .javni promet,. pa smo- se. upirali modernim konstrukcijam' — koordinatni stikalni tehniki. Kb pa se je pojavila konkurenca, tovarna »Tesla« v Zagrebu, smo šele spoznali usodno zmoto — a bili) j e že | zelo pozno!
Vendar prepozno ni nikoli!
POSEG »ISKRE«
V TELEFONIJO
»Iskra« je s trdim delom in brez velikega hrupa ustvarila popolni asortiment javnih in zasebnih avtomatskih telefonskih naprav -v klasični tehniki z izbiralniki in. v moderni'tehniki s koordinatnimi stikalniki »crossbar«. Vendar še vedno nismo ver-; jeli številkam, ki so govorile, da smo v Jugoslaviji, kar se tiče telefonije, predzadnji v Evropi. Verjeti smo začeli šele takrat, odkar nam številke jasno kažejo, kako raste konkurenčna tovarna »Tesla« v Zagrebu. Ze od leta 1960

	
3’.- -M,-".	
	¿p.
ji vhlV*' Pili	■k';.'
s *" "i*’’«." *s	
§11 v	
.i-- '* ' " '	-,7

■■■M
§3	§ S	, §§ spi
i m *'1 v/ jssii - i
* • . -	J
. it
r a
Velika nova tranzitna avtomatska telefonska centrala vrste ISKRA 58 bo v kratkem začela obratovati v Kragujevcu
rata ATN
taža del tovarne, ki le nadaljuje notranjo montažo! .
- Nekatera naročila doživljajo dodatke, običajno takrat, ko mora centrala po osnovnem naročilu skoraj že biti predana prometu. Nauk: projektanti naj projektirajo bolj precizno, bolje poznavajoč izdelke, ki so na razpolago, tovarna pa mora bolj precizno in bolj pogosto obveščati prodajalca in projektanta o novitetah in spremembah.
POTREBNA JE VEČJA ' PROIZVODNJA
Krivulja, proizvodnje kaže, da moramo proizvodnjo, telefonskih ; naprav povečati,; v najkrajšem času na dvanajst milijard (npr. že leta 1970).
Kot je znano, ima Iskra že sklenjene pogodbe za izdelavo 50.000 priključkov1 za Beograd, 12.000 priključkov za Ljubljano ter, še druge,, kar pomeni, da je proizvodnja vsaj za dve leti že- razprodana in da jo bo potrebno zanesljivo povečati, če hočemo zadostiti še novim željam,' posebno domačih kupcev,-med katerimi:je tudi pbdjet- -
je PTT v Kranju. Zato je zdajšnja proizvodnja (proti potrebam) prej majhna, kot pa veiika.
UGODNE PERSPEKTIVE KLIČEJO PO VEČJI PROIZVODNJI,
KI PA ZAHTEVA DODATNE PROSTORE
Razumljivo -je, da povečane proizvodnje ne bo mogoče izdelati. v prostoru, ki je sedaj na razpolago. Potrebna bo razširitev ali v prostore, kjer j.e ' proizvodnja manjša, ali pa zgraditi novo montažno zgradbo, kot je bila prvotno že predvidena med .zgradbo obrata .ATN,. in f inr dustrijsko šolo. Ker naj bo notranji . transport čim cenejši, nas misel sili v pripravo nove gradnje, ki je nujna. Pp projektu je namreč možno 10 milijard opreme izdelati v obstoječih prostorih, verjetno bo možno številko dvigniti na 11 milijard, več pa zelo težko. Torej je na dlani rešitev, ki zahteva v letu 1970 ali vsaj 1971 že nove, dodatne prostore, ;
iniu

Prenovljena zasëbna avtomatska’ telefonska centrala, bivša SATC4/30, v novem ohišju in s povečanimi zmogljivostmi za 6 javnih zvez in 30 lokalnih priključkov, z oznako
pabx 30 s	sgaaa,
Naš novi telefonski aparat ATA 31 se lepo uveljavlja na domačem in tujem trgu
Iz tovarne »Avar.ti« Ljubljana
Ob devetmesečnem poslovnem poročilu naj bo pregled usmerjen predvsem naprej
Devetmesečno poslovno poročilo že daje dokaj stvarne kazalnike, da lahko s precejšnjo verjetnostjo ocenimo, kako bo' tovarna zaključili letošnje poslovno leto. Zato se moramo .ob; obravnavi in analizi tega poročila usmeriti. naprej — v sprejemanje takšnih sklepov in odločitev, ki bodo .vplivali predvsem na delo, poslovanje.in gospodarjenje kolektiva v naslednjem letu, kajti na letošnje uspehe ali neuspehe bomo s svojimi ukrepi, glede na čas obravnave in obdobje, ki nam preostaja še do konca tega leta, vplivali bore malo.
Pri fizičnem obsegu realizacije proizvodnje ugotavljamo /rahlo, .zaostajanje. izza postavljenih , nalog; Teh za-■ ostankov tudi do konca leta ’ ne bomo mogli več nadokma-' diti. Tu ,imajo odločilni vpliv naslednje’ tri komponente: — prodajna organizacija ni uspela v celoti Z’ dejanskimi naročili pokriti planirane zahteve — del specifikacij naročil je dobila tovarna z dokajšnjo zakasnitvijo in jih zato zaradi dolgih proizvod-, nih ciklov v letošnjem letu ne bomo uspeli : v .celoti zaključiti- — in končnp je del proizvodnje osvojen s takšno zamudo v zavodu in v tovarni, da izgubljenega časa ni mogoče nadoknaditi.
Ti podatki morajo služiti predvsem pri ukrepih v naslednjem letu, kjer moramo plan postaviti na bolj trdne osnove - kot doslej. Tekoče’ bomo morali ugotavljati in ukrepati v vseh primerih, ko bodo specifika« ie prodaje-manjše od planiranih količin, česar ne; smemo več dovoljevati. Prav . tako bomo morali v sami. tovarni posvetiti maksimalno pozornost tu-
di rokom osvajanja nove proizvodnje, tako pri prevzemanju . dokumentacije od raz-, voj a, kot pri tehnološki obdelavi, in poizkusnih serijah.
Zelo ugodni pa so v poslovnem poročilu podatki, da Je visoka prekoračitev dosežena na realizaciji proizvodnje, za izvoz,’ tako v - primerjavi; s planiranimi nalogami, kot tudi v trendu usmerja-, nja na zunanja tržišča-; Ker v tem vidimo osnovno možnost ekspanzije in povečanja obsega . proizvodnje, . bomo morali, nadaljevati, z dosedanjo politiko na tem področju in ji posvetiti še večjo skrb/, kot dcslej. ■
, Tudi finančni uspeh poslovanja je želo .ugoden,’ Čeprav' je k. temu v dobršni meri pripomogla prav| spiemenje--’ na struktura "proizvodnje, kar srno lahko že ugotavljali ob vseh letošnjih poslovnih poročilih in-, s tem 'dobili,, potrditev, da smo sklep,- o . tej spremembi sprejeli ' Šdiho/tn pcoolr.oma pravilno..... ./
Cep rav i je štepnia plačd&e realizacije v primerjavi s planom dosežena -samo 55.5 %, je doseženi •1 neto. Produkt’ 62.9 %. dohodek f)3,i %. ostanek dohodka: pa celo 74,5'% Tudi -iz teh podatkov motamo izvleči' pomembne’ zar ključke za’ nadaljnje delo -in usmeriti vse sile,. k temu, da bomo tržne potrebe | zadovoljili v največji meri. vendar pri tem' dosegli tudi takšno/ notranjo strukturo proizvodnje, ki bo dala optimalno stopnjo akumulativPosti.
Pri' tem, programiranju in' planiranju nam bo pač me-hanografija dragocen pripomoček, saj bo omcaočala hitro in eksaktno pripravo podatkov za-.uspešna,oslovne ; odločitve. Zato lahko le želi-
mo, da' bi mehanografija s centrom in pcdcentri čim-/ prej zaživela!
■ Najtežji problem pa, ki ga bomo morali reševati in tudi dokončno rešiti /in, ’ ki 1 tudi v -' devetmesečnem poročilu kaže;vso svojo težo; so obratov a in a sredstva. Pcsebno odstopajo pri tem terjatve do kupcev (posredno z zalogami,gotovih izdelkov pri naši prodajni organizaciji). Tu bomo. morali — hočemo ali' nočemo — najti;-, predvsem . takšne odnose med proizvod-hjo in/prpdajo, ki. bodo, zagotovili 'tovarni, ..da Izkupiček za’’prodane, izdelke prejme tako, kot je bi! dotok plačil za njeno blago, brez kakršne-' gafeolr vidnega ali nevidnega-prelivanja. sredsčev ž v okvi-/ rih-.-ZP..
, S tem, upamo, bi bil- re--Š6n problem :' obratovalnih' “sredstev za tovarno v osnovi/" čeprav bomo morali'tudi interno pri razredu 3 in 5 sto-jfili/ še ' krepke in odločilne korake. Razkorak med viri bibiatovalmih' sredstev- ih dejansko angažiranimi sredstvi moramo v popolnosti odpraviti, pri tem pa znižati tudi potrebe po občasnih kreditih na minimum, saj predstavljajo ti krediti 'sicer nujno/ vendar zelo drago reševanje tega problema.
-L.-
DOPISUJTE V »ISKRO«!
Naslov uredništva: Kranj, Savška loka 4 Tel. 22-221, int. 333.
Na vprašanja uredništva odgovarja direktor tovarne »Atomatika« Julij Novljan
Izvajanje
gospodarske in...
Po dveh finančno katastrofalnih letih (1963-64), katerih posledice bo kolektiv v Pr-žanu občutil še dolgo vrsto let, smo v nadaljnjih dveh letih poslovanje toliko izboljšali, da smo sami krili svoje obveznosti. To pomeni, da smo poslovali brez izgube. Vse je ižgledalo, da je tovarna prebrodila krizo, pa so nastopila reformna obdobja in težave so se pričele znova. Tovarna je edina v Iskrinem sklopu ki je v pičlih 5 letih dvakrat menjala svoj program. To pa je zahtevalo ogromne napore vodstvenega kadra. Tako smo zaradi slabe prodaje za letošnje leto morali znižati proizvodnjo gramofonov in televizijskih enot za Rudi Čajavec v primerjavi s prejšnjim letom in prava sreča za tovarno je bila nova proizvodnja brivnikov, ki je delno nadomestila znižanje standardne proizvodnje. Vkljub vsemu smo morali število zaposlenih znižati za okroglo 150 ljudi, kajti količinski plan v višini
5.833.283.000.	— starih din (nižji od lanske realizacije za
1.209.540.000,	— din) je zadoščal ob normalnih pogojih za delo le. okrog 720 zaposlenim.
Do konca prvega polletja smo vkljub težavam še kolikor toliko uspešno poslovali. Ustvarili smo toliko skladov, ki bi nam ob enakem nadaljevanju prvič po mnogih letih zagotovili celo nekaj denarja za prosto razpolaganje.
Zatikati pa se je pričelo pri proizvodnji televizijskih enot za Rudi čajavec. Do danes smo jih izdelali 4.500 kosov namesto 32.000 kosov, kolikor bi jih po pogodbi morali, toda za to realizacijo bi nam Rudi Čajavec moral preskrbeti uvozni material. Vsaka enota je vredna 50 tisoč St. din, kar pri takem izpadu pomeni skoro eno milijardo in 300 milijonov St. din. O posledicah, ki jih tak izpad povzroča, pa mislim, da ni potrebno posebej govoriti. Odgovorni v Rudi Ca-javcu so material sicer iz tedna v teden obljubljali, mi pa ugotavljamo, da se od obljub kaj slabo živi. Upam, da bo končni rezultat zadoščal za kritje osebnih dohodkov, zmanjkalo pa nam bo za pokritje obveznosti.
Velike probleme nam povzroča rekonstrukcija v Mokronogu, ki ni gotova in nam onemogoča normalno proizvodnjo.
Plan fizičnega obsega za prihodnje leto je že postavljen in usklajen s PSO-jem. Tudi Rudi čajavec zagotavlja, da bo preskrba z uvoznim materialom boljša. Glavno breme je prevzela proizvodnja brivnikov. Upam, da bodo finančni pokazatelji izračunani iz tega plana, zagotovili tako gospodarjenje kot je bilo predvideno za letošnje leto. Zopet bomo povečali tudi naš izvoz,, ki je že vsa leta pretežno usmerjen
na zahodno tržišče.
Spoznali smo, da nam program, ki ga imamo, ne zagotavlja normalnega življenja. Toda danes najti nov program, ki bi odgovarjal našim možnostim im to brez denarja pa verjemite, da ni lahko. Na vsak način bomo brivsko proizvodnjo še razširjali. Vsekakor bomo nabrali najti več zaposlitve za naš tehnični tisk. Tudi razmere v Mokronogu bomo morali normabzirati. Za nove stvari pa smo se pogovarjali z »Gorenjem«, toda pogoji, ki so nam jih nudili, za nas niso bili sprejemljivi. Poizkušamo tudi drugod in upam, da nam bo uspelo verjetno na licenčni osnovi.
Največje težave so v pomanjkanju obratovalnih sredstev, ki so nastale predsem zaradi velikega dviga fizične-
ga obsega proizvodnje v prvih letih enotnega podjetja, ceho pa je potrebno plačevati še sedaj. Zadeva AG-5 (Juke-boks) nam bo izčrpala še zadnje sile. Še vedno je v zalogah za skoro 300 milj. nekurantnega materiala od te proizvodnje. Vračanje denarja za pokrivanje izgube je prav tako težko breme, vse to pa bi morah rešiti kar naenkrat, naša dosedanja proizvodnja pa je imela neverjetno nizko akumulacijo.
V sanacijskem načrtu je bilo predvideno, da bomo dobili 250 milj. premostitvenega kredita za likvidacijo zalog AG-5, toda, ker je tudi tu ostalo le pri obljubah, sanacije po predvidenem planu ne bomo izvršili. Prizadevamo pa si, da zaloge ne bodo večje od začetnih v letošnjem letu.
(Nadaljevanje s 1. strani) snavljanja in modernizacije celotnega gospodarstva. Zveza komunistov se bo v svoji idejni in politični aktivnosti zavzemala za to, da se zagotove gospodarski, družbeni in politični pogoji za modernizacijo in zatiranje stihijnih odporov proti temu, ker je modernizacija eden izmed glavnih pogojev za hitrejši razvoj materialne baze socializma. Z določenimi instrumenti družbene skupnosti smo letos bolj zajeli dohodek gospodarstva kot predvideva to reforma. Komunisti si bodo prizadevali, da se ta sredstva na določen način vrnejo gospodarstvu.
Ogniti se je treba vsakijnadaljnji obremenitvi gospodarstva.
Posebno poglavje je posve-
To se pa ne premakne
Neštetokrat smo že ugotavljali, da je obveščenost neposrednih proizvajalcev v ZP Iskra nezadostna, kar velja tudi za posamezne organizacije z gledišča obveščenosti prek internih sredstev. Dnevno poudarjamo, da je obveščanje potrebno Za razvoj' samoupravljanja, to je, da zaposlene seznanjamo s problemi njihove organizacije, da bi lahko sodelovali pri
spremljanju in odločanju o poslovanju svoje organizacije. Menim, da je osnovna naloga vodstva delovne organizacije, da jo strokovno in uspešno vodi gospodarsko,' hkrati pa, da skrbi, da je celoten kolektiv obveščen o vseh zadevah, ki jih mora vedeti.
V ZP Iskra imamo svoje glasilo Iskra — tednik in s tem vso možnost, da vse ko-
Devetmesečno poslovanje...
lektive sproti obveščamo, praksa pa nam govori drugače. Vseskozi že ugotavljamo, da časopis ne odigra svoje vloge, kar je tudi nazorno pokazala nedavno izvedena anketa.
Kje je vzrok, da glasilo ni tako kot si ga želimo?
V glasilu bi morala biti stalno vidna rdeča nit generalne linije ZP Iskra skozi članke naših poklicnih dopisnikov. Občasno, toda redno, pa bi se morali v listu ogla-
čeno problematiki načel delitve. Načela delitve je treba povezovati z ravnijo potrebne akumulacije. Zato morajo delovne organizacije v svoji politiki delitve izločati sredstva za akumulacijo, ki jim bo omogočila napredovanje vzporedno s splošnim razvojem.
Omenja se tudi problematika bank;- Ugotavlja se, da . gospodarstvo ne vpliva dovolj na politiko bank. Banke so v procesu odločanj a. in razvijanja poslovne politike še pod močnim vplivom družbenopolitičnih skupnosti. Gospodarstvo premalo vpliva na njihovo politiko. Zato je treba ' vsestransko spoznati vzroke ,ki vodijo do teh pojavov, in spremeniti obstoječe odnose.
Podpreti je treba tudi sklepe zvezne skupščine, ki se nanašajo na zaposlovanje.
Zaposlovanje in zaposlenost postajata v sedanjem obdobju aktualno družbeno in politično vprašanje. Te probleme je mogoče trajneje in bolj star bilno reševati z intenziviranjem gospodarske aktivnost^ s hitrejšo modernizacijo in uporabo sodobne tehnologije,- • z zviševanjem produktivnosti dela, pridobivanjem večjega dohodka in akumulacije in v tej ..zvezi z odpiranjem novih delovnih mest, s spremembo Strukture . gospodarstva in , razvojem deficitarnih, pose- . bej storitvenih dejavnosti. Komunisti so dolžni na-vseh, ravneh borifi se za takšno | gospodarsko politiko, ki bo omogočala naraščanje zapo- j slenosti ob kratkem naraščanju produktivnosti dela in dohodka.
(Nadaljevanje z 2. strani)
no smo dosegli z izvozom v države SEV. Predvidena tretjina izvoza je narasla na polovico. Poročilo navaja, da bo rezultat regionalnega izvoza' neugodno vplival na razvoj ZP in v prihodnje hromil prožnost nabave reprodukcijskega materiala in odplačevanje komercialnih kreditov.
' Gospodarska komisija je spričo teh podatkov izrazila svojo - zaskrbljenost glede plasmana naših izdelkov v prihodnje in sodi, da je treba takoj analizirati prodajne možnosti v naslednjem letu, da ne bomo zašli v težave s proizvodnjo. PSO in tovarne morajo analizirati obstoječe zaloge gotovih izdelkov in. ugotoviti kakšne so možnosti prodaje ter oddvojiti neku-rantno blago. V tako analizo je treba tudi vključiti višino in problematiko terjatev.
Faktor .plačane realizacije se je ob zaključku tretjega kvartala popravil pri -vseh organizacijah in je pri nekaterih celo višji od planiranega. Struktura stroškov je z izjemo materialnih stroškov, v celoti slabša kot je bila ob polletju in seveda slabša od
planirane. Za razliko od polletnega rezultata so še Znižali tudi dohodek ih njegovi elementi.
Pripomba gospodarske komisije se glasi: »Spričo tega, da so- se optimistične ugotovitve ob prvem polletju poslabšale, je računati, da poslovni rezultat za letošnje leto ne bo tak, kot je bil predviden z gospodarskim planom.«
Osebni dohodki so bili nekoliko iznad dovoljenih, seveda v merilu ZP. Delilno razmerje je bilo porušeno za 0,6%, to velj a: zlasti za ELEMENTE, AVTOMATIKO, SPREJEMNIKE in ELEKTRONIKO.
Gospodarska komisija je menila, da je . treba delilna razmerja spoštovati. V organizacijah z začasno upravo bi morali odbori predložiti poleg spremenjenega delilnega razmerja tudi spremenjen gospodarski plan in ga predložiti samoupravnim organom ZP.
Člani UO ZP so sprejeli, poročilo o poslovanju ZP za obdobje treh trimesečij in upoštevali tudi mnenje gospodarske komisije.
Marjan Kralj
šati tudi vsi naši vodilni delavci, da bi obveščali vse zaposlene, kje smo in kaj čaka za dosego v naprej postavljenih ciljev.
To bi marala biti osrednja vsebina našega glasila, za kar bi morali biti prvenstveno zainteresirani vodilni delavci.
Ena izmed glavnih pomanjkljivosti,' da je iz tovarne malo. napisanega je v tovarnah samih. Prav bi bilo, da bi vsaka tovarna imela svoj uredniški odbor, ki bi skrbel zato, da bi sprati pisal in organiziral članke z aktualno vsebino iz njihove tovarne. Tu svoje Vloge ne odigrajo niti uprave tovarn (kjer ni odbora), niti samoupravni organi in politične organizacije, ker ne organizirajo dopisne mreže za glasilo »Iskra.«	Janez
Dopisujte v »Iskro!«
Prav tako se ugotavlja, da se premalo spodbuja sodelovanj e našega gospodarstva z gospodarstvom drugih držav.; Pomanjkanje obdelanega in učinkovitega zunanjetrgovinskega instrumentarija je v 'določenih panogah zmanjševalo rezultate in napore za povečanje produktivnosti dela. Nekontroliran uvoz je oteževal razvoj pfopulzivnih gospodarskih panog.
Na koncu pa se v sklepih. CK ZKJ poudarja, da v ZKS ni mesta za tiste, ki delujejo proti samoupravljanju in reformi. Z razvijanjem odkritega in konkretnega idejnega in političnega boja bodo iz vrst ZKJ odpadali tisti, ki se niso pripravljeni. boriti in slediti politiki Zveze komunistov. Hkrati je potrebno premišljeno spodbujati in usmerjati obnavljanje Zveze komunistov tistim mladim ljudem, neposrednim proizvajalcem in ustvarjalcem Z vseh področij družbenega dela, ki se v praksi uveljavljajo kot dosledni borci in nosilci samoupravljanja in družbeno gospodarske reforme.
V. G.
Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov
SKLEPI 11. seje UQ
(23. 11. 1967j
Q UO ZP sprejema poročilo o poslovanju združenega podjetja ISKRA KRANJ v času od 1. 1. do 30. 9. 1967 v obliki, kot je bil predložen, in. ga predlaga DS ZP v potrditev.
DO ZP se strinja z naslednjimi ugotovitvami gospodarske komisije z dne 22. 11. 1967, sprejetimi ob priliki obravnavanja periodičnega obračuna za 9 mesecev:
»1. Pri obsegu proizvodnje, ki je realiziran s 87,8% za 9 mesecev, se ugotavlja, da letni plan ne bo realiziran in da bo to eden poglavitnih vzrokov tudi za izpad dohodka ob koncu leta v primerjavi s planom.
2.	Kadri: Zaposlovanje se je sicer v primerjavi s preteklimi leti ustalilo, vendar je z ozirom na obseg proizvodnje in na tehnične kapacitete še vedno previsoko.
3.	K poglavju Osebni dohodki ni pripomb, razen ugotovitve, da so osebni dohodki izpod republiškega in zveznega povprečja.
4.	Obratna sredstva: Ne moremo se strinjati z navedbo v poročilu, da je premik ugodnejši kot v prvem polletju, z ozirom na to, da je verjetno, da smo zajeli take vire obratnih sredstev, M dejansko niso viri, ampak zapadle obveznosti, ki jih ne moremo plačati zaradi naše nelikvidnosti. Pri nadaljnjih poročilih o gibanju obratnih sredstev borna morali zajeti le vire, ki dejansko predstavljajo kapital za kritje sredstev.
Ek Pri nabavi na domačem trgu lahko ugotovimo, da se nabava odvija hitreje kot sama proizvodnja in je eden glavnih vzrokov za naša nelikvidnost (tudi naraščanje zalog repromateriala) neusklajenost med tehnično, nabavno in finančno služba v organizacijah.
6.	Na poglavje investicij ni pripomb.
7.	Pri celotnem dohodku in ostanku dohodka ugotavljamo, da so se optimistične ugotovitve v prvem polletju poslabšale in je računati, da poslovni rezultat za leto 1967 ne bo tak, kot je predviden z gospodarskim planom.
8.	Pri delilnih razmerjih smatramo, da je delilna razmerja treba spoštovati. V organizacijah, ki imajo začasno upravo, mora odbor za začasno upravo predložiti, v kolikor smatra za potrebno, spremembo gospodarskega Plana samoupravnih organov ZP.
9.	Smatramo, da je edini ukrep za sanacijo združenega Podjetja v povečani proizvodnji, ' realizaciji plana sanacije, kar pomeni zmanjša-
nje zalog na razredu 3, zmanjšanje zalog izdelkov, zmanjšanje kupcev, to se pravi realizacija likvidnosti,
10. Pristopiti je treba k realizaciji že sprejetih sklepov pri obravnavi periodičnega obračuna za prvo polletje 1967 in pri obravnavi posameznih poročil o sanaciji.«
© Nadalje UO ZP soglaša z ukrepi, ki jih je podvzel generalni direktor ZP v zvezi s problematiko, ki izhaja iz periodičnega obračuna za posamezne tovarne in iz problematike prodaje celotnega podjetja, in sicer:
»1. Organizaciji Avtomatika in Instrumenti morata izplačila OD prilagoditi možnostim ustvarjenega dohodka in obdržati delilna razmerja, predvidena z. gospodarskim načrtom.
2.	Organizaaija Polprevodniki mara izdelati izčrpno problematiko a sedanjem splošnem stanju tovarne in predvidevanjih o bodočem poslovanju, s posebnim ozirom na tržno situacijo okoli plasmaja' njihovih izdelkov.
3.	Organizacija Sprejemniki mora napraviti načrt poslovanja oz. sanacije za 'leta 1967 in 1968 in skupaj s strokovnimi službami ZF poskrbeti za pokritje poslovne izgube za leto 1967.
4.	Vse organizacije morajo poslati poročila finančno računovodskemu področju o vplivu sprejetih, ukrepov na 3. zasedanju DS ZP dne 13. 9. 1967.
5.	PSO mora izdelati pregled zalog gotovih izdelkov po organizacijah in posebej prikazati vrednosti nekuran-tnih zalog po organizacijah in skupinah izdelkov. Ta pregled izdela po zadnjem stanju ki ga ima pripravljenega. Dalje mora PSO izdelati pregled' terjatev do kupcev, iz katerega morajo biti razvidne posebej terjatve, ki zapadejo v plačilo do 30 dni, posebej do 60 dni in posebej nad 60 dur. Iz poročila mora biti tudi razvidno, koliko je od skupnih terjatev na dan 31. 10. nezapadtih, koliko zapadlih in od zapadlih terjatev koliko v tožbi oz. za koliko je že izdanih izvršilnih predlogov ustreznim sodiščem. Za že zapadle pa še netožene terjatve mora PSO predložiti izčrpno. obrazložitev.«
© UO ZP sprejema osnutek pravilnika o štipendijah in ga predlaga DS ZP v potrditev.
UO ZP priporoča tistim organizacijam, ki štipendiranje urejajo samostojno, naj ponovno ocenijo možnosti, da bi se ta dejavnost vršila enotno na nivoju združenega podjetja, in sicer preko komisije za štipendiranje pri DS ZP, referata za štipendije in predstavnikov ZP ISKRA v fakultetnem svetu in svetu šolskega' centra.

SKLEPI
19.	SEJE UO TOVARNE
(21. II. 1967.)
© Upravni odbor je sprejel na znanje poročilo o finančnem staijju tovarne na dan W W 1967.
@ Upravni odbor je potrdil plan proizvodnje za december, z naslednjimi vrednostmi:
—	skupna proizvodnja
28,069.551 N din
—	eksterna proizvodnja
19,539.77» N din
@ Upravni odbor je sprejel na znanje poročilo o stanju zalog na skladiščih'R 3 hi R 5 v oktobru letos.
Iz poročila je razvidno, da so se zaloge obeh razredov, tako med mesecem kot primerjane s stanjem na začetku leta, nekoliko znižale.
® Upravni odbor je potrdil predlog centralne inventurne komisije, po katerem bo pri letošnji inventuri delalo 712 oseb in pri tem koristilo skupaj H.8t0 nadur.
U0 je predlog komisije spremenil le pri komisiji za popis drobnega inventarja, embalaže in avtomobilskih gum, tako da je znižal predlagano število nadur za 369.
Upravni odbor , naroča predsednikom inventurnih komisij, da delo organizirajo tako, da bo porabljenih čim manj nadur.
@ Da bi bila letos inventura v tovarni opravljena do novega leta in v zvezi s sklepom delavskega sveta, da imajo delavci, ki letos proslavljajo 26 let delovne dobe v tovarni, 29. decembra izredni plačani dopust, je upravni odbor sklenil, da je 29. december za vse delavce dela prost, plačan dan. Vključilo z že. • odobreno prosto soboto dne 30. decembra bo torej za novo leto prostih pet dni.
® Po predlogu Skupščine občine Kranj in v zvezi s sklepom šestega zasedanja delavskega sveta z dne 30. 9. 1964, ki govori o prispevku za izgradnja osnovnih šol na kranjskem območju, upravni odbor predlaga delavskemu svetu, da se zadevna obveznost tovarne podaljša za dve leti. Tako bi tovarna v letu 1967 in 1968 prispevala za iz, gradnjo osnovnih šol od vsakega zaposlenega delavca po
16.000	S din na leto.
@ Upravni odbor je sprejel predlog za razvrednotenje neuporabnih polizdelkov in sestavnih delov R 5. Odpisi se izvrše v breme dohodka tovarne, pri internem obračunu pa v breme dohodka posameznih delovnih enot.
Za delavski svet, ki predlog dokončno potrdi, je treba izdelati še:
—	za vsako skladišče posebej tabelami pregled gibanja po letih
—	s finančne strani ugotoviti, če gre zgornji odpis lahko v breme letošnjega do-
hodka oziroma koliko ga odpade v breipe dohodka prihodnje leto. — šefi DE, ki odpise predlagajo, bodo na zasedanju delavske^ sveta podali podrobne obrazložitve. Upravni odbor smatra, da je vnaprej potrebno zagotoviti, da se pri spremembah ali opustitvi določene proizvodnje, mimo tega, da skompletiramo kar največ delov, takoj izdela predlog za odpis neuporabnih sestavov.
© V zvezi z vlogama obrata ATN in obrata mehanizmov za popravek faktorja stimulacije na zaloge zadolžuje upravni odbor pomočnika direktorja, oddelek za osebne dohodke in finančno službo, da izdelajo predlog za začasno korekcijo norma-tivov za vse kritične primere v tovarni, tako da ljudje; ki so vezani na zaloge-, pa nanje iz objektivnih razlogov nimajo nobenega vpijva, he bi bili oškodovani. V zveri s tem upravni odbor naroča, da je izdelavi normativov za prihodnje leto potrebno posvetiti vso pozornost, izpopolniti sam sistem in vanj vključiti vse delavce, ki imajo vpliv na zaloge.
SKLEPI
20.	seje UO (L 12. 1967.)
1.	Upravni odbor je obravnavaj predlog komisije za osebne dohodke za korekcija OD v letu 1968.
Predlog se nanaša na povišanje obračunskih postavk v povprečju za 8%, Nadalje na korekcijo dodatkov za pogoje deia in za službena leta, na spremembo določil o višini dodatka za delo v podaljšanem delovnem času ter na povišanje cen za prevoze z lastnimi avomobHi.
Nekoliko dopolnjen predlog' posreduje upravni odbor samoupravnim organom delovnih enot, ki naj o njem razpravljajo in pošljejo svoje pripombe v pisarno delavskega samoupravljanja tovarne do 29. decembra.
Ker gre za spremembo pravilnika o delitvi OD tovarne, bo o predlogu razpravljal in o njem sklepal delavski svet tovarne.
2.	Upravni odbor je potrdil nove cene dalavniških ur za obračunavanje storitev. ■
Cene so nekoliko nižje od dosedanjih, kar bo zlasti pripomoglo k večjemu obsegu naročil oziroma boljši zasedbi prostih kapacitet.
(Dalje na 8. strani)
OBVESTILO
Glavni odbor Prešernove družbe Ljubljana, je poslal uredništvu naslednji dopis:
Tovariš urednik!
Zadeva: PREDLOG ZA SKUPNO PROPAGANDNO AKCIJO
.Center za raziskovanje javnega mnenja pri Institutu družbenih ved v Beogradu je nedavno s posebno anketo med drugim ugotovil, da kar 46 % odraslih Slovencev ne prebere niti ene knjige na leto. Znano dejstvo pa je, da je le razgledan in kulturen človek lahko tudi dober samoupravljalec m proizvajalec.
Drug porazen podatek pa je ta, da- pride na Slovenca letno 15.000 S din izdatkov za alkohol in samo 1.000 S din za knjige.
Na dlani je, da bodo prej ali slej potrebni znatni družbeni napori, da se zajezi nepopravljiva škoda.
Prešernova družba skuša z množičnimi izdajami kvalitetnih knjig omogočiti, da pridejo v sleherni slovenski dom. Da bi to dosegli, smo se med drugim odložili tudi za široko propagandno akcijo, vključno1 z- nagradnim žrebanjem. Sodimo namreč, da delite z nami mnenje, da je v neposrednem interesu članov vašega delovnega kolektiva, da se poslužujejo ugodnosti, ki jih hudi Prešernova družba. Zato pričakujemo, da boste prek lista, ki ga urejujete, vplivali, da ba iz vrst delovnega kolektiva čimveč' članov in naročnikov na knjige Prešernove družbe. V ta namen vam. bomo tudi v prihodnje posredovali-ustrezen, material, za katerega želimo, da ga objavljate.
Izkušnje potrjujejo, da je še tako dobra propaganda brezuspešna, če ni naših poverjenikov, ki bi izkoristili ustvarjeno razpoloženje. Zato vas prosimo, da spremljate njihova delo in jim pomagate, da razširijo krog svojih sodelavcev in članov, predvsem pa,1 da nam jih pomagate tudi najti, če jih'še ni.
Glavni odbor Prešernove družbe — Ljubljana
Pripomba uredništva: Menimo, da je omenjena analiza živ odraz premajhne brige za lepo knjigo. Uredništvo vabi vse tiste, ki bi želeli postati v oddelkih poverjeniki za knjige Prešernove dražbe, naj to sporočijo uredništvu časopisa »Iskra«, Kranj, Savska loka 4.
Uspehi in neuspehi kegljaškega kluba v Novi Gorici
Sindikalne športne igre v Novem mestu
Spominjam se Iskrinih
III.	poletnih športnih iger in priprav okrog zbiranja ekip, njihovih predtekmovanj, ki naj bi bile priprave za dokončno uvrstitev na igrah. Spominjam se izbirnih tekmovanj, kjer je igrala vlogo sreča, znanje in razpoloženje. Prav v tem času se je skušal formirati tudi kegljaška klub, ki naj hi tekmoval na športnih igrah z znanimi ekipami iz' Kranja, Novega mesta, Ljubljane itd.
idejni vodja in ustanovitelj kluba tov. Bremec je imel sicer veliko vodjo sestaviti ekipo, ki naj- bi imela željo po tekmovanju in uspehih. Že takoj v začetku pa je naletel na naj večjo ovito, pridobiti vsaj 6 članov, ki naj bi se prijavili kot tekrnjovalci. Z raznim prepričelvanjem mu je to le uspelo, čeprav so bili nekateri popolni laiki, saj so . morda prvič videli pravo kegljišče, kaj šele kegljanje. Da je to res, je bjžio opaziti
na prvem treningu, saj so prijavljehoi pri treningu dosegali take rezultate, da je sam vodja zmajeval z glavo in obupal nad uspehi. Tako pripravljeni so se pojavili na športnih igrah, kjer sfc> dosegli dokaj negativen rezultat.
Prav to tekmovanje in morda le delni uspeh pa je prijavljence in celo nekatere drage prepričal, da se le da doseči določene rezultate, da so pa za to potrebni neprestani treningi , in močna volja. Sindikat tovarne je 'z razumevanjem sprejel prošnjo, članov kluba, jim odobril določena sredstva in s tem omogočil redne treninge v kegljaškem klubu Nova Gorica.
Redni treningi so se pričeli v mesecu avgustu, ne samo za tiste člane, ki so se udeležili III. športnih iger, temveč tudi za nekatere druge, ki so jih pritegnili v klub. Tako danes lahko že govori-
Iz sklepov...
(Nadaljevanje s 7. Strani)
3.	Upravni odbor je določil za šefa kinoakustike Inž. Jerneja Vrtačnika,'.
4.	Upravni odbor je sklenil povabiti na slavnostno zasedanje DS 28. decembra pisatelja partizanskega romana »UKANA« Toneta Svetina.
5.	Upravni odbor je imenoval inž. Petra Kobala za delegata v volilno telo, ki izvoli predstavnika v skupščino Gospodarske zbornice SR Slovenije in ostale organe zbornice.
EBSSISBHffl
SKLEPI 6. redmega
zasedanja DS (23. 11. 1967)
© DS na predlog UO potrjuje 9-mesečni periodični obračun.
® DS na predlog UO sprejme rebalans plana internih investicij:
a)	črta še postavko »nabava transformatorjev za spajkalnike« v višini 30.080.— Ndin in nadomesti z nabavo
—	1 komore za staranje podsestavov
—	4 rilog raztegljivih 199-360
—	2 telefonskih aparatov ATA 11
—	6 D3G sestavljenih iz 6 aparatov
—	2 stiskalnic roč k>v 600 kg
—	1 tehtnice Beta
v približni vrednosti 28 tisoč N dinarjev;
b)	spremeni se postavko »nabava delavniškega mikroskopa« v vrednosti ca. 30 tisoč N din, tako da se nabavi mikroskop v vrednosti okoli 10 tisoč N din, iz razlike pa se nabavi
kopirno razvijalo« mizo MELEM v Vrednosti okoli 14 tisoč N din.
© DS sprejme predlog aneksa k pogodbam o pravicah in dolžnostih organizacij v sestavu ZP ISKRA Kranj, po predlogu vodstva ZP z dne 5. 10. 1967.
@ V zvezi z okrožnico Gospodarske- zbornice SR Slovenije DS izvoli tov. Emerika Kolta j a kot delegata za volitve predstavnikov v skupščino Gospodarske zbornice SR Slovenije.
© DS v zvezi z okrožnico Službe družbenega knjigovodstva — podružnica 501, Ljubljana sklene, da se vračilo obračunane provizije za leto 1966 nakaže ' na naš žiro račun. Tovarna bo ta sredstva uporabila za. reševanje stanovanjskega problema borcev.
SKLEPI 10. seje UO (23. 11. 1967.)
® UO je obravnaval osnutek pravilnika ZP o štipendijah in ga daje v potrditev delavskemu svetu s sledečimi pripombami:
Člen 18 — točka 5 V pogodbi o štipendiji naj bodo določene tudi obveznosti štipendista, člen 26 — točka d/ besedo »izpolnjevanja« naj se nadomesti z besedo »neizpolnjevanja«.
@ UO zadolžuje upravo, da do naslednje seje izdela analizo o potrebi po strokovnjakih s III. stopnjo fakultetne izobrazbe in jo predloži upravnemu odboru.
® UO na pritožbo Jovota Kruškiča, predsednika komisije za popis nedokončane proizvodnje in polizdelkov na skladišču, odreja, da imenovana komisija v. nespremenjenem' sestavu opravi postavljeno nalogo.
mo o 6 članski ekipi z nekaterimi rezervami,- ki .trenira- rednio in že dosega boljše rezultate, sicer za enkrat še nekoliko nižje kot jih mora dosegati povprečna kegljač. Da je to tako, se je videlo na dveh'prijatelj sikih, tekmovanjih med ekipama naše tovarne in tovarne pohištva »Meblo« Nova Gorica, ki sta bili v mesecu novembru. če upoštevamo, da je kegljaški klub iz »Mebla« med najboljšimi., na gori; iškem, saj ima kar tri ekipe, in da smo na tekmovanjih dosegali rezultate, ki1 so odstopali le za manjše, razlike, lahko"Trdimo, da ’so treningi in resno delo kegljačev rodili že do sedaj dobre rezultate, in da se bo na IV. letnih igrah v Novem mestu, Nova Gorica, lahko plasirala na boljše mesto kot doslej.
Ko govorimo o- uspehih in neuspehih ne smemo torej pozabiti na zahvalo, ki jo dolgujemo sindikatu za nudeno pomoč, istočasno pa moramo pohvaliti že imenovanega vodjo tov. Bremca in dobrega kegljača ter idejnega in moralnega : vodjo tov. Cestnika, ki ne popustita v še tako kritičnih trenutkih kot jih je klub imel. -
Ob zaključku naj zaželimo klubu, še večje uspehe, kot šo jih imeli do sedaj, kar je verjetno tudi njihova želja in celotnega kolektiva.
Karel Brenčič
Za občinski praznik 29. 10. 1967 so se v Novem mestu končale sindikalne športne igre kolektivov.- V teh tradicionalnih igrah novomeških sindikalnih podružnic je so-. delovalo 28 kolektivov s 1250 nastopajočimi. Tekmovanje se je odvijalo v 11 panogah pri moških in 6 panogah pri ženskah.
Sind. podružnica »Iskra« je. sodelovala- le v še-, stih panogah za moške: kegljanju, plavapju, streljanju, odbojki, -malem nogometu in vlečenju vrvi. »Iskra« je s. tako . malini štor. vilom nastopajočih uspela od 28 podružnic osvojiti prav dobro 6 mesto in s tem uspehom pustila za seboj veliko večje po številu zaposlenih in po številu nastopajočih kolektive kot so: IMV, ŽTP, GG in še 19 drugih kolektivov. Za tako visoko uvrstitev v skupnem plasmaju gre zasluga predvsem požrtvovalnosti in borbenosti naših športnikov, prav tako pa tudi organizatorju,— sindikalni podružnici.
Navedel sem, da smo nastopili samo v 6 panogah, do-čim .šo veliki kolektivi nastopali v 17 panogah in če primerjamo to raziiko mislim da je 6 mesto v skupnem plasmaju izredno uspešno. Če upoštevamo da naš kolektiv šteje 114 ljudi in da
Obvestilo
Počitniška skupnost vabi na
silvestrovanje s plesom
v domu na Bledu 31. decembra (od 20. ure)
Prijave sprejema uprava »Počitniške skupnosti«, Iskra Kranj — tel. št. 21-948. Skupna oskrba in rezervacija 6.000 S din, ki jo je treba vplačati vnaprej.
Živa in reproducirana glasba — pristna vina — dobra kuhinja in odličen menu!
Prostori zelo primerni za zaključene družbe.
Naročila sprejema do dokončne zasedbe uprava »Počitniške skupnosti« v Kranju.
Uprava PS
Obvestilo
Referat za štipendije ZP ISKRA KRANJ se je preselil iz dosedanjih prostorov, Miklošičeva 28, Ljubljana v nove prostore sta\be Skupščine občine Ljubljana,šiška, 4. nadstr., soba 419, telefon hišna centrala 55-021.
jih je od tega nastopalo 54, je to dokaz, da se naš človek želi poleg svojega vsakodnevnega napornega dela udejstvovati tudi v športu kar nam narekuje, da moramo šport in rekreacijo v bodoče podpreti še v večji meri kot do sedaj.
Ob tem uspehu, pa ne morem kaj, da ne bi opozorili tudi na nekatere naše udeležence — res samo posameznike, ki so dokaj- .skregani z disciplino pa tudi tovariške odnose" v športu precej po svoje razumejo.
1 Stefan šimunovič :
ZAHVALA
Ob težki izgubi moje mame
FRANČIŠKE RUPAR
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem iz kinoakustike tovarne »Elektromehanika« v Kranju za izraze sožalja, cvetje ter številno udeležbo na njeni zadnji poti.
Franc Rupar
Ob težki izgubi moje drage mame
P MARIJE ŠKULJ
sc iskreno'zahvaljujem vsem sodelavcem obrata »Stikala« za izraze sožalja, za venec in denarno pomoč.
Meri Škulj
ZAHVALA
Mladina iz obrata »Iskra« Lipnica: si je 22. - novembra ogledala matično podjetje »Iskra-» — »Elektromehanika«; v Kranju. -
Ob-tej. priliki se zahvaljujemo šefu obrata, da nam je omogočil ogled tovarne, prav tako pa smo dolžni toplo zahvalo predsedniku mladine za ljubezniv in prisrčen spre«--jem.
Francka Kemperle
Predsednik mladine v obratu Lipnica
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva Iskra industrij« za elektromehaniko teleko munikacije elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — odgovorni urednik: Igor Slavec — izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Tisk’in klišeji: »CP Gorenjski tisk« Kranj