LETO Sli. — Št. 5, Poitnotekoči račun štev. 23. 29. jasšuarijj* issi. Posamezna številka 20 čent. GORIŠKI SLOVENEC IZHAJA VSAKO SOBOT©^ Francoska politika Ni morda pretirano, ako bi . tivni duh, ki je postal meroda-hoteli trditi, da je francoska j jen za evropejsko politiko V7 politika barometer za celo Evropo. Že v mirnem času, to je pred vojno, je imela Evropa le dve velikopotezni politiki, namreč ono centralnih držav z nemškim povdarkom in francosko diplomacijo, ki je skoraj neopazno dominirala ves oni del sveta, ki ni tako odločno padel v roke nemške politike, kakor na pr. Turčija. Vsa caristična Rusija, vse balkanske države in celo Anglija so je pustila voditi od francoskih* diplomatov, katerim gre brezdvomno tudi zasluga, da so bili Nemci popolnoma poraženi. Pariz je tvoril že tekom vojne glavno središče; ako bi bil padel, je ententa zgubila vojno. Pari? ie bil vedno glava evropejske politike. Značilno pa je na pr. titul v novejšem času, ko se pojavljajo ojstro nasprotne tendence v Italiji kakor tudi na Balka-nih proti francoski politiki, da se nobeden državnik ne upa izrabiti teh sovražnih struj, marveč se trudi celč pomiriti jih. Sami j ugoslovenski delegati so priznali, da je bil baš pri kovanju rapallske pogodbe francoski prst vmes, in istotako se kako je bil nevšsčen Franciji bivši italijanski mini-sterski predsednik Nitti, ki je moral konečno iti. Takih slučajev nam nudi baš zgodovina zadnjega časa v izo-bilici. Toda hoteli smo priti na zadnji preobrat v francoski vladi in omeniti reperkusije, ki se Čutijo v vseh ostalih evropejskih državah. Zadnje volitve fracoskih senatorjev so nekaj pokazale, namreč da odobrava francoski narod barodno politiko. Vsled tega je prišlo do preobrata v vladi, Leygues je moral odstopiti in Peret-u ter pozneje Briandu je bila poverjena sestava nove vlade. Toda težkoče so nastale baš pri sestavi te nove vlade, bajti treba je bilo izvajati konsekvence iz položaja in razpoloženja parlamenta. Uredništvo in Upravništro: Via Garducci št. 10, H. nad. Naročnine: Italijanska kraljevina Celo leto Lir 10.— — Pol leta Lir 5.— — Tri noseče Lir 2.50 En mesec Lir 1.— Oglasi: Oglasi na drugi strani Lir 1.-za vrsto — Mali oglasi Lir 50.0 za besedo — Znižane cene za letne naročnike. V tem znamenju se giblje politika Italije, Jugoslavije, Mažarske, Avstrije, Poljske, doČim zadeva na odpor pri Angležih, ki so e-minentno konservativnega duha. Toda povdariti je, da se interesi Francije in Anglije v nemškem vprašanju preveč križajo. Ako je namreč Franciji na tem ležeče, da Nemčijo gospodarsko popolnoma vniči, je interes Angležev ta, da napravijo iz Nemčije svojega odjemalca za surovino in da deloma prevalijo nanjo izdelovanje lastnih proizvodov zasužnjivši si tako vso nemško obrt. Oba načina postopanja odgovarjata duhu versailske mirovne pogodbe, to je popolne uklonitve Nemcev na gospodarskem polju, toda dočim hočejo Francozi Nemce popolnoma potlačiti, bi jih Angleži radi gospodarsko absorbirali. , Radi tega ie nastalo nekako nesporazumljenje med Angleži in Francozi in bi imelo priti do potrebnega pojasnila na pariž-kem sestanku zaveznikov. Že kraj, ki je bil to pot izbran za sestanek, pomeni, da se gre za bližnje interese Angležev in Francozov. Vsled tega se je položaj na Francoskem v zadnjem času odločno prevrgel v nepopustljivo politiko, dočim je deloval Lloyd Georges že dalj časa na to, da bi pomiril Evropo s po-phsti napram Nemcem in Fran- cozom in kompromisi z boljb g*"«1* zasI°“bo Pri,Nem“b ; __ . 1 tž Ivu Ul h m noat-nrva vAflnn nmr.nf toda radi nadaljnega razvoja njene industrije bode potrebovala medzavezniškega kredita. Tako prihajajo na površje jako težka gospodarska vprašanja, napram k ate rini ne manjka med zavezniki velikanskega nezaupanja. Dočim se gre Franciji pred vsem ža to, da bi po možnosti izkoristila po versailski pogodbi nastali položaj, obračajo Angleži ves svoj pogled na vzhod, ker se tresejo za svoi mohamedanski in indijanski svet. Res ie treba priznati, da stvari ne* stoje dobro za Angleže. Njihovim zaveznikom Grkom se nikakor ni posrečilo pobiti Kemailove čete, ampak ravno narobe so te celč napredovale ter računajo na pomoč iz Rusije, Armenijo in Indije, kjer se vse vpira proti angleškemu imperijalizmu. Ako se še dalje pomisli, da gradijo Zj edin j ene države in Japonska neprestano nove ladij e in da ža danes presega njihova tonalaža angleško, je jasno, da nazaduje tudi angleško gospodstvo na morju, kjer prihaja v vpoštev še le na tretjem mestu. Potemtakem ni nobenega čuda, da Angležem francoska objestnost, ne prija, ker se boje zapetljajev, od katerih nimajo pričakovati ničesar kakor trošite in preglavice. Za to pa drži Lloyd George na to, da so pri tam novem zavezniškem sestanku enkraj za vslej položijo stalne smernice za izvajanje posledic iz versailske mirovne pogodbe. K temu jih sili tudi posebno dejstvo, da išče amerikanska jaiistično krizo občo nevoljo | Spopadi med socijalisti in fašisti zbuja dejstvo, da m prišlo do \ odcepitve reformistov, Turattija in somišljanikov, od katerih so se nadejali buržoazni poslanci, da ustanove novo strujo, za katero poletč mase italijanskega proletarijata. Pa ne to, ne ono, se ne vres-j ni čuje. Italijanska masa so je j zbrala trdna za Sevrattijem, ki < skuša spraviti v soglasje z mo-; skovskim programom italijansko j duševnost. Smelo pa. zamoremo že danes \ trditi, da postane tudi polagoma to neizvedljivo. Razkol v italijanski socijalisti čni stranki je globokega pomena. Pred vsem dokazuje celemu svetu, da je bil „čisti“ komunizem, kakor ga zahteva moskovski program, v stranki sami manjšina, ki je polagoma uvidila, da ne more potegniti j za seboj mase in je vsled tega j izvabi strankin .razkol. S tem je nekako opravičila dosedanje nevspehe III. internacijonale, ki je prorokovala leta in leta re volucijo, ki ni nikdar prišla. Komunisti so sedaj ustanovili lastno stranjo in sedaj nastopa težko vprašanje, katera izmed dveh nastalih strank zastopa pravi socijalizem. Hipoma so o reformizmu niti ne govori, marveč le o dejstvu, da imamo v v Italiji, dve struji na marksistični podlagi, kojih jedna, to je komunistična, priznava edino Lenina kot svojega vrhovnega poveljnika, dočim si hočejo uni-tarci ohraniti proste rok« napram ruskemu pritisku. viško Rusijo Vč se, da so se vsi ti napori razpršili v nič in da je francoska politika d o.s e d a j triumfirala nad vzemi drugimi. Za to pa je sedauiji sestanek zaveznikov naj večje važnosti za vso evropejsko politiko, kajti Francozi bodo odločno poskušali nariniti svoje stališče vsem zaveznikom. Pariški sestanek Velike važnosti za mednaro- Sedaj pa. je razpoloženje med J ^130. 'Vj *0 Prevze^ francoskim narodom tako, da I P,redf dn,*™i «?- koce za vsako ceno obdržati ! steratra ki ga |e sadove versailske mirovne po- ™Jna zadasno potlaoda v ozadje godbe. Torej zasleduje politiko Rusih in nastopa vedno očitnejše kot konkurenca proti Angliji. Sedanji medzavezniški sestanek obeča torej obilo zanimivega za evropejsko politiko. i Povodom pogreba fašistov-skega študenta Ruinija je prišlo v Moden! do hudih in krvavih spopadov med fašisti in socijalisti. Ko je šel sprovod, ki je spremljal fašista Ruinija k zadnjemu počitku, po mestu, so začeli neznani ljudje streljati proti udeležnikom pogreba. Pri tej priliki sta bila dva fažista ubita in več oseb je bilo ranjenih. Po pogrebu so fašisti šli pred delavsko zbornico, udrli vrata in nato poslopje zažgali. Pogreba se je udeležilo tudi veliko število bolonjskih fašistov. Ko so se vračali v Bologno, so socijalisti streljali proti njihovemu avtomobilu. Razburjenje je bilo vsled tega v mestu velikansko in zvečer okoli 11 so fašisti napadli tudi bolonjsko delavsko zbornico. Dasi je varoval poslopje močan oddelek kr. straž, se je fašistom vendar posrečilo udreti v prostore delavske zbornice in zažgati poslopje, ki je zgorelo do tal. Do sličnih izgredov je prišlo tudi v Ferrari in Perugiji. Boji med fašisti in socijalisti pa niso omejeni le na mesta, temveč so se razširili tudi na deželo, kjer se je začela prava vojna med enimi in drugimi. Socijalisti hočejo na vsak način preprečiti, da bi fašisti ustanavljali svoja društva tudi med kmeti na deželi. Minister za zunanje zadeve je odredil včeraj s posebnim odlokom, da se imajo preklicati vsi orožni listi, ki so bili izdani v bolonjski, ferrarski in rno-denski pokrajini. Ministrstvo je Bodočnost pokaže, je-li bode j ..°/jenem ve!e^J . P1 Odetim zamogle te dve stranki zaslodo-.j ^ieic da bi radi njegove nekoliko pomanjkljive navdušenosti za nadaljevanje vojne proti Nemčiji. Toda danes se je ta mož vati skupno vdejstvovanjo mar- I ”a ™ fa««- kaistifo.eon nrovva.r.a ali na si 1 1,v0 med tamošnjim prehlval- eoglasje interese francoske dr- j zakladala itaiija,;3ka d,4ava od ry o TT /~» r-r n -i r-» r-r /-V rr ■»-» 1 I r /~\ TT lvOl7*<~vT»J . leta do leta 7 miljard lir v svrho, da bi se mastili na ra- žave z onimi zaveznikov. Kakor smo že v uvodnem članku omenili, gledajo Angleži Francoze sumljivim očesom posebno čim države že itak debeli vojni ll\ZimnaT br“lj0,),zja,vi|i’ i d0Aprovizacijski minister M* Nemkiie ““P1 89 določilo dolg j vsled lega izhoda s tem, da bi xr ' Piam zaveznikom. ^ 0e vbožnemu prebivalstvu za-Vse ostale države so namreč • gotovi! kruh po isti ceni kakor ksističnega programa ali pa si ( , boste trajno v laseh. Od tega je tudi odvisno v koliko se bode jedna ali druga vdeleževala parlamentarna življenja. Komunistična stranka šteje v italijanki zbornici dandanes komaj 18 zastopnikov, torej mnogo manj, kakor jih je štela socijalistična stranka pred vojno. Vsekakor se je z livornskim kongresom dovršil razkol v evropejskem socijalizmu; Nemčija, Francija, Italija in Jugoslavija ve danes pri čem da je z bolše-vizmom, ki se je strnil v komunističnih strankah. Značilno’je, da so v Julijski Benečiji prišli do večine komunisti, kar le potrjuje nase izvajanje, da je komunizem v naši deželi prikrit nacijonalizem kakor dokazujejo tudi prisrčni odnošaji, ki vladajo med kemai-listi in ruskimi boljševiki, to je med turškimi nacijonalisti in ruskimi marksisti. „TOPONOMASTIKA" NOVIH POKRAJIN Trditvam italijanske vlade, da i je ležeče na tem, da se pomiri Slovence Julijske.Benečije je res pripisovati sila malo važnosti, kajti od časa do časa prihajajo na dan stvari, ki dokazujejo ravno nasprotno. Tako smo v naše veliko začudenje čitali pred kratkim, da sa jo ustanovila pri osrednjem uradu komisija, ki bo prekrščevala naša krajevna imena z namenom, da se da naši deželi tudi v vnanji oblb ki popolnoma italijanski značaj. Ros ne vemo. s kakimi besedami bi zamogli dostojno žigosati tako početje ki ni v nobenem skladu z italijansko liberalnostjo. Ako se hoče stalno dražiti naše ljudstvo in nujskati nacijo- nalizem, naj se le tako postopa. Drugače si pac ni mogoče i Italijanski vladi ne bode manjkalo tolmačiti, da se naši ljudje ogrevajo za komunizem, katerega ne razumejo in bi tudi preglavic s Slovenci. Dosedaj so bili isti tihi z ozirom na svoj nejasen in negotov za to, da bi se Nemčiji konečno določilo iznos vojnega dolga in letne obroke, v katerih bi imela Nemčija poravnati svoj dolg. Dosedaj je Nemčija odplačala zaveznikom že precejšni znesek, govori se o kakih 16 miljardah, dosedaj, ali pa le s kakim ma-' lim poviškom. Radi tega upajo vladni krogi, ; da se jim posreči spraviti toza- j devno predlogo skozi. jj Mnogo se komentira po hod- j nikih italijanske zbornice soci- ■ daleko „e znali izvajati mkakih i po|oSaji toda| ako ral8li ila|.janaki posledic za zboljšanje našega ; urad da bode |jud9lv0 gospodarstva, kaj« bas zadruž- I , mlrnim sroem ledalo „a8iln0 mstvo po katerem toliko hre-, ita|ijani!evanje naS|h iat„ih pene danes naši narodnjaki in socijalisti, temelji na kapitalistični podlagi in nima s pravim socijalizmom malo ali ničesar opraviti. slovenskih krajev, se silno moti. Vsakemu razumniku je na tem ležeče, da ae ustanovi v deželi nekak modus vivendi, ako že mora tako biti, da ostanemo v Italiji. A ustvarjenje tega spora- »GORIŠKI SLOVENKO zuma, kakor uči skušnja in o čemer znamo posebno mi mnogo ^ povedati, ni baš lahka stvar. | Treba je precej obz:ra naj edni in drugi strani. Ako pa nam isti osrednji urad, o katerem se govori, da brani avtonomijo naše dežele, podaja take zglede tolerantnosti, potem mu že lahko naprej rečemo, da ne more nikdar računati na sporazum med Slovenci in Italijani v Julijski Benečiji. Slovenci niso neizprosni, a tudi potlačiti se najbrže ne bodo pustili. Ako hoče torej Italija prikriti svetu eksistenco Slovencev v Julijski Benečiji naj dela to v svojih uradnih imen kih, a v naši deželi naj pusti rabo naših krajevnih imen, naših šeg in navad ter naj spoštuje naše pod Avstrijo težko priborjene pravice. Med te pravice je šteti najmanj vse to, kar je ime! Slovenec pod Avstrijo in ista mu je dopuščala rabo slovenskih krajevnih imen. Ako je načelo italijanske politike svoboda, naj opusti Italija vsako nasilje napram slovenskemu rodu v Julijski Benečiji. To je ‘prvi predpogoj za sporazum obeh narodov. ----------------OfO--------------- ftekaj o davkjh Naša dežela je v vojni sila dosti pretrpela. Ni nam treba opisovati tega, kar pozna vsak domačin iz lastnega opazovanja. Mislilo bi se, da bode čutila država potrebo naj večjega obzira do nas. A kaj še! Italija jo hitela, obložiti nas z vsemi mogočimi daviščinami za državni zaklad, a pritem je popolnoma pozabila, kaj nam je dolžna. Z vojnimi odškodninami smo še vedno na prvotni točki, a finančne oblasti hite opominjati ljudi, da plačajo državi, kar so ji dolžni. Zdi se, da smo postali črez noč podjarmljena dežela, koje podaniki morajo zmagovalcu odplačevati suženjhski davek. Sedaj čuješ, da je vlada milostno obljubila vojnim oškodovancem popust zemljiškega davka za lelo 1920, ako vložijo prošnjo do 30. januarija t. 1. Kdor ne vloži, bode plačal. Poleg tega pa se ve, da vlada v davčnih uradnih najvežji nered, da se celo ne ve, kaj bi bilo predpisati in da daleko ni več onih dohodkov, ki jih je bivša država znala izvleči svojim davkoplačevalcem. Državni finančni organizem je v popolnem razsulu. Posledica je, da nastaja prava anarhija v plačevanju državnih davkov. Med tem ko se pešekani, trgovci in dobičkarji odtegujejo vsakemu plačilu, morajo kmeti prositi za popust davkov pri vsem tem, da so isti prvi element pri vsposta-vitvi dežele, ki je eminentno agrarnega znašaja. Kot taki zaslužijo pač naj večjega obzira od države, kateri mora bili pred vsem ležeče na tem, da se vspostavi naj prej gospodarstvo razdejane dežele. Temeljno načelo politične eko-nomi|e zahteva, da se prikraja davčni sistem gospodarstvu in no narobe, kakor je začelo v italijanski državi, kjer stika vsak za ; dohodki, ki jih lahko državi pri- j krije. j Ena prvih nalog onih činiteljev, ki delujejo za avtonomijo, bi obstojala torej v tem, da se zavzamejo za pravično razdelitev davčne obložbe in da poberejo brez vsmi-Ijenja davke pri onih, ki špeku- lirajo na valuto in draginjo ter tako vrlo podpirajo finančni polom italijanske države. S tem sda važnim problemom se hočemo v bodočih številkah podrobno baviti, ker je postalo za nas življenske važnosti. Domača vesti Boj proti zlagolici. — Odkar je Julijska Benečija priklopljena italijanskemu kraljestvu vodi italijansko šovinistično časopisje očitno gonjo proti vsemu, kar bi dišalo proti Slovanstvu. Tako ni več sram tržaškega «Pic-cola» prinesti v svoji večerni številki od srede naslednjo notico iz Pulja: «Po starem avstrijskem (?) sistemu je nadaljevalo duhovništvo kvarneril-nih otokov tudi po odrešenju s svojimi obredi v hrVatskem jeziku. Gosp. Ubaldo Benedetti, kot delegat puljske fašistične zveze na Malem Lošinju je poslal predstojniku Frančiskaov v Ne-rezini in župniku v Sv. Križu in v Malem Lošinju sledeče pismo : «V imenu fašističnih zvez Julijske Benečije Vas vljudno poživljam, da vpravljate cerkvene obrede v Vaši župniji v italijanskem jeziku; v nasprotnem slučaju bom primoran vpo-rabiti energične vkrepe, ki Vam za-morejo povzročiti neprijetnosti. Takih ste morda videli že mnogo. Živela od naših sovražnikov osvobojena Italija*. «To pismo», pravi dalje «Picčolo», je imelo takoj zaželjeni učinek in sedaj dohejajo vesli, da je zginil na mah hrvatski jezik iz omenjenih cerkva«. Ako se bode dosledno z nami tako postopalo, si bodemo morali omisliti tudi mi Slovenci samopomoč. Ne razumemo pa italijanske politike, ki meni, da je tako počinjanje fašistov italijanski domovini v korist. Zdi se nam, da smo padli popolnoma v srednjeveško dobo, kajti pred vojno bi bilo kaj takega nemogoče. Tudi nam ni jasno, zakaj je glagolica oziroma staroslovenski cerkveni jezik na potu puljskim fašistom. Vojnim poškodovancem. — Generalni civilni komisarijat naznanja, da se pri izplačevanju vojnih odškodnin odtiže vse one zneske, ki jih je dobil vojni oškodovanec na račun vojne odškodnine od bivše države še pred sklenjenim premirjem. In sicer se namerava preračunati prejete zneske v kronah v izmeri menjalnega ključa, to je 60 stotnik lire za vsako krono. Samo ob sebi je umevno, da morajo vojni oškodovanci v svojih prošnjah navesti, kaj so dobili od nekdanje Avstrije, inače jim preti odtegnitev vse vojne odškodnine. Nov zakon o trgovanju s trtami. — Civilni komisarijat objavlja: Zakon z dne 26. sept. 1920 št. 1363, ki se na-našana nadzorovanje trgovanja z ameriškimi trtami in je bi! razglašen v uradnem listu italijanskega kraljestva (Gazzetta Ulficiale del Regno d’ltajia) z dne 7. oktobra 1920, št. 237, se bo s kraljevim dekretom, ki se bo kmalu objavil, raztegnil tudi na nove pokrajine kraljestva. Kar se tiče določb člena 1. tega zakona, se prizadeti opozarjajo, da se ima v smislu odredbe generalnega civilnega komisarijata z dne 29. decembra 1920 št. 7121-4039 napraviti naznanitev tekom enega meseca, in sicer pri generalnem civilnem komisarijatu za Julijsko Benečijo (kr. tehniška antifilokserična delegacija)-. Sledi besedilo imenovanega zakona: Mi, Viktor Emanuel IP, po milosti božji in po volji naroda italijanski kralj, smo sledeči zakon, ki sta ga senat in poslanska zbornica odobrila, potrdili in ga objavljamo : Člen 1. Kdorkoli namerava gojiti kolce, divje in cepljene ameriške bilfe aii trgovati z njimi, mora to posebej javiti zavodom, ki jih bo določilo ministrstvo za poljedelstvo s posebnim odlokom. Naznanitev je obvezna tudi za one, kateri ob času trga zakona že izvršujejo obrt gojitve ameriških trt. — Člen 2. Naznanitev s strani proizvajalcev ameriških kolči, o katerih govori prvi stavek predidočega člena, se mora predložiti vsako leto najkasneje do meseca marca in mora vsebovati: a) površino parcel, na katerih so Vsajene matice na način vinograda in bilfe, pri čemer se morajo ločiti parcele z divjimi bilfami od onih s cepljenimi; b) število in starost matic, število divjih in cepljenih biif, razvrščenih po vrsti. Pri cepljenih I • biifali se mora označiti tudi vrsta cepa. — Naznanitev s strani trgovcev z ameriškimi kolčmi se mora predložiti vsako leto najkasneje do septembra in vsebovati : a) število kolči, divjih in cepljenih bilf, s katerimi se misli trgovati in njih vrsto. Pri cepljenih bilfah mora bili označena tudi vrsta cepa; b) od kod prih jajo. — Zavodi, kateri sprejemajo naznanitve, naj se potom pregledovanja in nadzorovanja prepričajo o njihovi točnosti. — Člen 3. Pri vsaki kupčiji mora dobavitelj podati izjavo, iz katere je razvidno število prodanih kolči in bilf in vrsta trt, h kateri spadajo. Pri dvosteblnih bilfah mota biti označena razen gonimenovanih kakovosti predmeta tudi vrsta cepa. Vsak proizvajalec mora hraniti prtpis takih izjav v dvopisnem registru. — Člen 4. Posebni pooblaščenci poljedelskega ministrstva bodo ob času cepljenja pregledovali dvopisne knjige, ki jih bodo lahko na podlagi člena 3. zaplenili, ugotovljali prestopke in izročevali prestopnike sodnjiskim obiastvom. — Člen 5 V svrho jamstva je kupcu dovoljeno, da si vzame vzorec kupljenih trt in sicer za slučaj, da bi priš'o v hipu izročitve ^do nesoglasja. Za vzorec si sme vzeti kvečjemu pet trt od vsake vrste. Ako gre za dvosteblne trte, se število vzorcev lahko podvoji. Z ministerjalnim odlokom se doh čijo zavodi, kateri bodo pooblaščeni sprejemati v gojitev vzorce, o katerih je govor, da se bo lahko mrotovila vrsta divjakov in čepov. Označba vrste trt, o kateri govori prejšnji odstavek in katera izhaja od ustanove, katere na loga je gojiti vzorce, je končnoveljav-na in se ne more predložiti v razsodbo oblasti. Stroški, ki jih zahteva gojitev vzorcev, gredo na račun prizadetih in se bodo v slučaju nespo-razumljenjn lahko določili od poljedelskega ministrstva. — Člen 6. Ako bi prodano blago ne odgovarjalo pogojem pogodbe, je prodajalec dolžan vrniti svoto, ki jo je že prejel za robo, ne glede na vse druge civilne in kazenskopravne posledice v smislu veljavnega trgovskega zakonika. — Člen 7. Prestopki proti temu zakonu se kaznujejo z globo od 200 do 5000 L, po obsegu kupne pogodbe. — Člen 8. Pričujoče odredbe ne veljajo za antifilokserične konsorcije, ki so pravilno ustanovljeni ali katerih tehniški vodja je kak pooblaščenec ministrstva, dalje za vladne trtne šole za ame,riške trte in za trtne šole, katere so na kakršenkoli način priklopljenje ustanovam, ki stoje pod državnim nadzorstvom. — Člen 9 Za tekoče leto se morajo nasloviti prošnje v poljedelsko ministrstvo in sicer v dobi meseca, ki sledi onemu, v katerem je bil pričujoči zakon razglašen v Uradnem listu. — Člen 10. Udruženja tr-torejcev, poljedelske družbe in antifi-lokserični konsorciji bodo lahko nastopali kot stranke v pravdah proti prestopnikom tega zakona. — Člen 11. Za izvedbo tega zakona se bo vpisala v posebnem odstavku pasivne bilance poljedel&kega ministrstva s finančnim poslovnim leto 1920-1921 svota 1,000.000 L. — Odrejamo, naj se ta zakon, zapečaten z državnim pečatom, uvrsti v uradno zbirko zakonov in odredb itahjanskega kraljestva in naročujemo, naj ga vsak, ki je prizadet, upošteva in gleda, da se upošteva kakor državni zakon. — j Rim, dne 20. septembra 1920. — Vik- j tor Emanuel — Micheli, Meda, Fera, | Alessio. — Videl varuh pečatov : Fera. I Maškarade prepovedan«. — Kr. kvestura naznanja: Odredba z dne 14v t. m. se je izpremenila in se opozarja : občinstvo, da je nošnja maske tudi S pri plesih in prireditvah v gledališčih in zaprtih prostorih obsolutno prepovedana. j | Zrelostni izpiti na kr. drž. gimnaziji v idriji. — Po nalogu generalnega civilnega komisarijata v Trstu, se določuje za prihodnji mesec redni termin za položitev zrelostnih izpitov na gimnaziji v Idriji. Pismene naloge ■ (slovenščina, italijanščina, latinščina, 1 grščina) se pričnejo pisati v četrtek, 3. februarja t. I. Ustmeni izpiti se \ bodo vršili približno teden dni kas- ; neje po dokončanih pismenih nalogah; rok se naznani kandidatom ustmenim potom. — Vabijo se torej vsi priza-deti kandidati, ki so vložili tozadevne prošnje, bodi na generalni, bodi na okrajne civilne komisarijate, da se zglase čim preje z vsemi svojimi dokumenti na podpisanem ravnateljstvu, da zamorejo položiti pred pismeno maturo predpisane predizpite. — Ravnateljstvo kr. drž. gimnazije v Idriji. Tečaj za babice. — Sl. februarjem 1921 se otvori na kr. šoli za porodno pomoč (R. Scuola d’ Ostetricia) v Trstu teoretično-praktičen tečaj za babice v italijanskem jeziku. — Ženske, ki želijo, da se pripustijo k temu tečaju, ne smejo biti starejše od 40 let; ako so neomožene, je treba, da so dopolnile 24. leto starosti. — Pri vpisovanju morajo predložiti: 1) Krstni ali rojstni list, event. poročni list ali, ako so vdove, možev mrtvaški list; 2) Domovnico, iz katere je razvidno, da so pristojne v kaki občini osvobojenih pokrajin, in izpričevalo o dobrem vedenju, kateri listini morate biti izdane od odnosne občinske oblasti; 3) Zdravniško izpričevalo o telesni zmožnosti, ki ga izda okrajni zdravnik pri okrajni politični oblasti (civ. kom.); 4) Izpričevalo, da so bile cepljene. Dalje morajo bodisi s šolskimi izpričevali bodisi pri sprejemnem izpitu dokazati, da znajo citati in pisati v učnem jeziku. — One, katere reflek-tirajo na učni štipendij goriške ali istrske dežele, morajo vložiti svoje prošnje najkasneje do 26. jan. 1921, pri pristojnem civilnem komisarijatu in jim priložiti zgoraj označene listine. Razen teli morajo priložiti prošnji še lastnoročno podpisan reverz, s katerim se zavežejo, da bodo, ako dobe diplomo, izvrševale skozi 5 let prakso v občini, ki se jim odkaže, in s katerim se na drugi strani odvežejo od dolžnosti, povrniti svoto, ki sojo prejele. — Vse aspirantinje se morajo predstaviti od 1. do 5. februarja 1921 pri profesorju dr.ju Welponerju v gi-nekologičnem oddelku tržaške mestne bolnišnice. Po preteku tega roka se ne bodo moglo več pripuščati k vpisovanju. Nosne ženske se V ta tečaj ne sprejmejo. — Trst, 20. jan. 1921. — Mestni magistrat tržaški. Plačevanje davkov. — Finančno ravnateljstvo, za Primorsko razglaša v smislu zakona od 9. marca 1870, drž. zak. št. 23: Neposredni davki se morajo plačevati kakor sledi: a) zemlijški davek v mesečnih obrokih, in sicer prvega Vsakega meseca vnaprej » b) razredni hišni in najemninski hišni davek izven Trsta v mesečnih obrokih, in sicer prvega Vsakega meseca vnaprej; V mestu Trstu in okolici pa se mora plačevati najemninske hišne davke 1. marca, 1. junija, 1. septembra in 1. decembra; c) Postotni davek od hiš, ki so radi zidanja davka proste, se mora plačati ravnotako kakor najemninski davek, t. j. v Trstu in okolici 1. marca, 1. junija, 1. septembra in 1. decembra, izven Trsta pa prvega vsakega meseca vnaprej; d) obči pridob-niski davek se ima plačati za vsako četrtletje Vnaprej, in sicer 1. januarja. 1. aprila, 1. julija in 1. oktobra. Ravnotako se ima plačati pridobarina od podjetij, ki so podvržena javnemu polaganju računov, v štirih enakih obrokih, in sicer 1. januarij, 1. aprila, 1. julija in 1. oktobra; e) rentni davek se mora poravnati .v dveh enakih obrokih, in sicer 1. junija in 1. decembra, v koiikor se ne plačuje potom odbitka v smislu § 234 zakona od 25. okt. 1896, drž. zak. št. 220, in določbe cesarske naredbe z dne 8. julija 1898, drž. zak. št. 120. Na podlagi teh določb so namreč izplačevatelji dohodkov, o katerih govorita paragrafa 167 in 168 omenjenega zakona, dolžni da odtegujejo prejemnikom od izplačanih dohodkov predpisani dohodninski davek od plače. Kolika ta davka znašata, se izplačiteljem Vsako leto naznani. To pa velja samo za dohodke, ki niso poljubno spremenljivi; f) vse Vojne doklade se morajo vplačati v smislu § 5 cesarske naredbe z dne 28. avg. 1916. drž. zak. 280, obenem z rednim davkom; g) davki na vojne dobičke se imajo plačati V smislu § 17. cesarske naredbe od 16. apr. 1916, drž. zak. št. 103, vselej V dveh enakih obrokih, od katerih zapade prvi 30 dni po dostavi plačilnega naloga, drugi po preteku nadaljnih šestih mesecev. Kdor navedenih neposrednih davkov ne plača najpozneje v 14 dneh po preteku roka, ki je določen za poravnanje vsakega teh davkov, mora, ako presega letni znesek posameznega rednega davka 100 L, plačati zamudne obresti. — Zamudne obresti se zaračunajo za čas od dneva, ki sledi onemu, ko zapade rok, do dneva plačila, in sicer tako, da pride na vsakih 100 lir Vsak dan po 1.5 stol. obresti. Zamudne obresti se iztirjajo obenem z dolžnim davkom. Davki se plačujejo pri pristojnem davčnem uradu. Plačevale! se opozarjajo še na nastopno določbo § 5 zakona z dne 9. marca 1870, drž. zak. št. 25: „Ako bi se ob začetku novega davčnega leta še ne mogel predpisati posameznim davkoplačevalcem stalni davek, ki ga dolgujeje za tekoče leto, se davki za ustavno dovoljeni čas, dokler se ne odmerijo novi, plačujejo V ‘znesku, kakor je bil predpisan za preteklo leto. Izvršena plačila se morajo potem v nove davke Všteti11. Trst, 1. jan. 1921. —- Finančni ravnatelj za Primorskv — Vidulich. Upravitelj in urednik : Karol Jutit. Tiskarna G. Judi v Gorici. r m Banka za Julijsko Benečijo y Gorici Anonimna družba - Društvena glavnica L 1,000.000 Agencij*: Ajdovščina, AjsHo, Ciradišče, (aradež, Červinjan, Korrnin, Tržič. Depoziti - posojila - odračuni Brezplačna emisija bančnih nakazov, Ki so vporabljivi po celem kraljestvu Marna G. JUCH OOUfOli* SnOHELLl 84 SPREJEMA VStKO TISKARSKO DELO