PRAZNIČNO Z OBČINO ROGATEC Novi TEDNIK št. 35 29. 8. 2024  COLOR CMYK stran 1 Tednik za Savinjsko regijo / št. 35 / Leto 79 / 29. avgust 2024 / Cena 3,50 EUR / www.novitednik.si CELJE Str. 6 Str. 9 AKTUALNO PRIL OGA SPORED Martina Švab: »Moja želja je imeti majhno hišico ali stanovanje nekje ob morju« Trenerji pripravljeni, kaj pa 15 tekmovalcev? Življenje na tehtnici ŠT. 35 29. AVGUST 2024 Dobro jutro: Oddajo so gledalci vzeli za svojo PET. 30. 8. SOB. 31. 8. NED. 1. 9. PON. 2. 9. TOR. 3. 9. SRE. 4. 9. ČET. 5. 9. Str. 2-3 Priloga Vseživljenjsko UČENJE Vseživljenjsko UČENJE Pred poukom in po njem bo drugače Podaljšano bivanje, dopolnilni in dodatni pouk, individualna in skupinska učna pomoč ter neobvezni izbirni predmeti se z Novelo Zakona o osnovni šoli, ki so jo poslanci sprejeli februarja, postopoma poslavljajo. V novem šolskem letu bo 144 osnovnih šol po državi začelo izvajati novo zasnovo tako imenovanega razširjenega programa (RAP). Gre za nabor strukturiranih, vsebinsko osmi- šljenih dejavnosti s treh področij. To so gibanje in zdravje za dobro telesno in duševno počutje, kulturna in državljanska vzgoja ter učenje učenja. Izkušnje, kaj nova zasnova RAP prinaša za zaposlene in kaj za učence, so z nami delile ravnateljice šol s Celjskega, kjer so to novost že lansko šolsko leto uvedli delno ali v celoti. Str. 26-33 Foto: Andraž Purg Grafiti – kdo jih riše in kdo jih briše? Prenove in novogradnje v osnovnih šolah Str. 22-23 INTERVJU Str. 22-23 INTERVJU Niko Markovič, rokometni trener: »Najvišjo plačo sem imel v Kuvajtu« Novi TEDNIK št. 35 29. 8. 2024  COLOR CMYK stran 2 2 Št. 35, 29. avgust 2024 AKTUALNO Prostorni in sodobno opremljeni vrtci in šole so pomembni za kakovostno delo Kje so brneli delovni stroji? Spomnimo, da je po desetih sušnih letih ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport leta 2021 vendarle objavilo javni razpis za sofi nanciranje občinskih naložb v osnovne in glasbene šole ter vrtce. V ta namen je bilo v zadnjih štirih letih na voljo približno 115 milijonov evrov. Tiste občine, ki so bile uspešne na razpisu, so izboljšale pogoje za vzgojo in izobraževanje v svojih lokalnih skupnostih. A potrebe po tovrstnih naložbah nikoli ne usahnejo. Kar nekaj občin še čaka na sofi nanciranje. BARBARA FURMAN Preverili smo, kje v naših krajih so brneli delovni stroji. V občinah Žalec, Slovenske Konjice, Vitanje in Laško so nekateri vrtci in šole dočakali prenove oziroma gradnje prizidkov zaradi prostorske stiske. Občina Vitanje je po letih priza- devanj s fi nančno pomočjo države zgradila vrtec. Stal je približno dva milijona evrov. Toda otroke bo lahko sprejel šele naslednje leto. Preverili smo, zakaj. Vitanjski župan Andraž Pogorevc je pojasnil, da mora občina za pridobitev uporabnega dovoljenja v bližini vrtca urediti še športni park. »Vrednost špor- tnega parka je ocenjena na približno 700 tisoč evrov. To je velik fi nančni zalogaj za našo majhno občino, zato smo se pri- javili na razpis ministrstva za gospodar- stvo, turizem in šport. Upam, da bomo še pred koncem poletja prejeli novico, da smo na razpisu pridobili 250 tisoč evrov za sofi nanciranje. Zelo se mudi. Športni park mora biti končan do sredine nasle- dnjega leta.« Športnega parka ne bodo uporablja- li le otroci vrtca in bližnje osnovne šole, ampak tudi drugi občani, saj bo omogočal rekreacijo vsem generacijam Vitanjčanov. Po besedah župana bo z ureditvijo parka območje vrtca in šole na pogled lepo urejeno in povezano v celoto. V parku bodo atletske steze ter različna igrala na urejenih zelenih povr- šinah. Sočasno bo občina v neposredni bližini uredila oporni zid, predvidena je tudi prestavitev vodovodne napeljave in dostopnih poti. Šentjur: Prizidek in novogradnja Na šentjurskem koncu sta trenutno dve večji na- ložbi v šolstvo. Ob ener- getsko obnovljeni Osnovni šoli Hruševec bo dozidana in preurejena telovadni- ca. Projekt je vreden malo več kot 2,2 milijona evrov z DDV. Na Kalobju je iz- vajalec začel graditi novo podružnično osnovno šolo. Naložba je vredna malo manj kot 3,2 milijona evrov z DDV. Gradbišče ob Osnovni šoli Hruševec je zaživelo še pred koncem šolskega leta 2023/24. Izvajalec je prestavil komunalno infra- strukturo, postavil temeljno ploščo, zdaj betonira stene. V telovadnici izvaja obnovi- tvena dela in pripravo za na- mestitev nove opreme. Nov prizidek bo prinesel številne izboljšave. V pritličju bodo med drugim sprejema avla, prostor za prodajo kart, sani- tarije, skladišče in garderoba za domače igralce. V prvem nadstropju bodo klubski prostori, majhna dvorana, sejna soba, večnamenska dvorana, prostor za IKT- -opremo ter dostop do tri- bun. Šentjurski župan mag. Marko Diaci je pred časom pojasnil, da bo dvorana pri- lagojena tako, da bo do nje je dostop olajšan gibalno ovira- nim osebam, izboljšana bo tudi požarna varnost stavbe. Prizidek, ki naj bi bil končan do avgusta prihodnje leto, bo omogočil boljše pogoje za vadbo učencev šole, re- kreativnih športnikov in za delo Košarkarskega kluba Šentjur. Učenci bodo lahko imeli v novem šolskem letu kljub gradnji prizidka pouk telovadbe v telovadnici. Na gradbišču že živahno Živahno je tudi na grad- bišču, kjer naj bi bila pred- vidoma do julija prihodnje leto končana gradnja Po- družnične osnovne šole Kalobje. Izbrano gradbeno podjetje tam trenutno skrbi za prestavitev gospodarske javne infrastrukture in izva- ja nekatera dela na temeljni plošči. Ko bo nova šola od- prla svoja vrata za učence od prvega do petega razreda, bo imela tri učilnice, pod njeno streho bo tudi enota vrtca z dvema oddelkoma. Na voljo bodo vsi spremljajoči pro- stori, med drugim kuhinja, jedilnica in knjižnica. Ure- sničena bo dolgoletna želja krajanov, da bi otroci dobili boljše pogoje za izobraževa- nje. Doslej so imeli namreč pouk v več kot sto let stari šolski zgradbi, ki jo je močno načel zob časa. Dodatne po- škodbe ji je pred štirimi letu prizadejal še potres v Petri- nji. TS Občina načrtuje gradnjo novega vrtca na Ponikvi, saj so morali otroci z vzgojiteljicami vrtčevsko zgradbo zapustiti po potresu v Petrinji. (Foto: arhiv NT/Sherpa) Vitanje: Selitev naslednje leto Ponikva pri Žalcu: Kdaj novi vrtec? Po prvotnih napovedih naj bi se gradnja vrtca na Poni- kvi začela to jesen, vendar je prišlo do zamud pri pripra- vi projektne dokumentacije ter izbiri izvajalca gradbenih del. Že pred časom je župan Janko Kos za naš časopis poudaril, da gre za nujno naložbo. »Staro zgradbo vrt- ca smo morali izseliti, saj je bila po potresu v Petrinji ne- varna za bivanje. Vrednost naložbe je ocenjena na 3,5 milijona evrov. Upamo, da bo ministrstvo za vzgojo in izobraževanje čim prej objavilo razpis, na katere- ga se bomo prijavili, da bi pridobili pol milijona evrov. Sicer bomo spet imeli teža- ve, kako naravnati proračun. Črtati bomo morali obnovo cest, kar nikomur ne bi bilo všeč.« Čeprav Občina Žalec še nima zagotovljenega držav- nega sofi nanciranja, naj bi se gradnja začela prihodnjo pomlad in končala maja 2026. Kot je pojasnila Tina Lorger iz žalske občinske uprave, trenutno pripravljajo doku- mentacijo za pridobitev grad- benega dovoljenja. Nov vrtec, ki bo lahko sprejel 56 otrok, bo imel tri oddelke, razdelil- no kuhinjo, garderobe, sani- tarije ter večnamenski prostor za prireditve. V novem vrtcu bodo tudi prostori za potrebe Krajevne skupnosti Ponikva. Otroci, ki obiskujejo vrtec na Ponikvi, zdaj dopoldneve pre- življajo v župnijskem prosto- ru, ki so preurejeni v skladu z normativi. Prizidek k hruševski telovadnici bo predvidoma zgrajen do avgus- ta prihodnje leto. (Foto: TS) Novi TEDNIK št. 35 29. 8. 2024  COLOR CMYK stran 3 3 Št. 35, 29. avgust 2024 AKTUALNO Gradnja športne dvorane pri OŠ Antona Aškerca se je pošteno zavlekla. Po na- črtu bi morala biti celotna naložba končana že pred koncem lanskega šolskega leta. Nato so v Občini Laško načrtovali, da bodo šolarji v nove prostore lahko vstopili 1. septembra 2023, a so av- gustovski nalivi spremenili tudi te načrte. Odprtje je zdaj predvideno z novim šolskim letom. Občina Laško v teh dneh pričakuje pridobitev uporab- nega dovoljenja tako za zu- nanje športne površine kot za športno dvorano, pravi župan Marko Šantej. »Dokumentaci- ja je že bila oddana na uprav- no enoto. Glede na to, da se zdaj tudi tam končujejo dopu- sti, vsak dan pričakujemo iz- dajo uporabnega dovoljenja,« pojasnjuje. Uradno odprtje športne dvorane napoveduje v oktobru, da bodo lahko učen- ci zanj pripravili program. A dvorana do takrat ne bo same- vala. Kot pojasnjuje župan, jo bodo šolarji lahko uporabljali že prej, torej takoj po prido- bitvi uporabnega dovoljenja. Zamuda zaradi poplav in sončne elektrarne Gradnja športne dvorane je trajala precej dlje, kot je bilo Za 458 učencev Osnovne šole Pod goro v Slovenskih Ko- njicah bo letošnji začetek šol- skega leta nekaj posebnega. Stari del šole je povsem pre- novljen in na novo opremljen, v njem je na 1.700 kvadratnih metrih prostora za 10 oddel- kov. Gre za skoraj 4 milijone evrov vredno naložbo. Kot poudarja župan Darko Ratajc, gre za finančno najzaje- tnejšo pridobitev v zadnjih letih na Konjiškem. Milijon evrov je prispevalo ministrstvo za izo- braževanje, znanost in šport, razliko je zagotovila konjiška občina. Med obnovo stare šol- ske stavbe, ki se je začela lani februarja, je bil pouk začasno v prostorih župnijskega doma in nekdanjega vrtca v Slomškovi ulici. V konjiški občini so bile v minulih letih prenove dele- žne tudi podružnične šole na Svetem Jerneju, v Špitaliču in Žalec: Dve novogradnji V zahodnem delu Žalca je v začetku februarja otroke spre- jel novozgrajeni vrtec, ki je bil financiran v javno-zasebnem partnerstvu. Pri gradnji so moči združili Občina Žalec, vodstvo tamkajšnjih vrtcev in podjetje Esotech. Medtem žal- ska občina načrtuje gradnjo novega vrtca na Ponikvi, kjer so morali otroci in vzgojiteljice vrtčevsko zgradbo zapustiti po potresu v Petrinji. Začasno so nameščeni v prostorih župnij- skega doma, ki so preurejeni v skladu s predpisanimi nor- mativi. Dvonadstropna stavba vrtca v zahodnem delu Žalca ima devet igralnic in lahko sprejme do 200 Vrtec v zahodnem delu Žalca je devetimi igralnicami namenjen do 200 otrokom in 45 zaposlenim. (Foto: Andraž Purg) Gradnja športne dvorane v Rimskih Toplicah, ki vključuje tudi ureditev zunanjih športnih igrišč, je končana. Upo- rabno dovoljenje zanjo Občina Laško pričakuje v teh dneh. (Foto: BA) Rimske toplice: V pričakovanju uporabnega dovoljenja načrtovano. Ob lanskih avgu- stovskih poplavah je namreč v dvorano vdrla meteorna voda in za nekaj časa zausta- vila dela. Izsuševanje estriha in sten je oviralo nadaljevanje gradnje, kajti dokler tla niso bila povsem suha, izvajalci niso mogli položiti parketa. Pri tem so se tudi v Rimskih Toplicah tako kot povsod dru- god po poplavah srečevali s pomanjkanjem izsuševalnih naprav in izvajalcev, kar je po- menilo nekajmesečno zamu- do, pojasnjuje župan Marko Šantej. Dodatno podaljšanje roka dokončanja športne dvorane so prinesla dodatna dela. Prvotni projekt namreč na strehi športne dvorane ni predvideval fotovoltaične elektrarne. Ker se je Občina Laško nato vključila v projekt Zelena energija, ki predvideva namestitev sončnih elektrarn na vse javne stavbe v lasti ob- čine, je prišlo do spremembe v projektu gradnje športne dvorane, kar je podaljšalo čas izvedbe celotne naložbe. Z novim šolskim letom bodo šolarji v Rimskih To- plicah vendarle dobili zaslu- ženo telovadnico ter urejena zunanja igrišča za rokomet, košarko, tenis, odbojko oziro- ma igro med dvema ognjema, tekaško stezo in stezo za skok v daljino. Vrednost celotne na- ložbe je ocenjena na več kot tri milijone evrov. BA Celovita prenova konjiške Osnovne šole Pod goro je stala približno 4 milijone evrov. (Foto: arhiv občine) Konjiško: Največja naložba v zadnjih letih Tepanju, zdaj je na vrsti po- družnična šola v Žičah, v ka- teri so tudi prostori vrtca. Kdaj bo prenovljena, še ni znano. »Najprej moramo pripraviti pro- jekt prenove dotrajane stavbe in gradnje prizidka. Projektno dokumentacijo bo pripravilo podjetje Razvoj vizije. V po- godbi, ki sem jo s predstavniki omenjenega podjetja podpisal v začetku avgusta, so se zave- zali, da bo dokumentacija pri- pravljena do februarja 2025,« je pojasnil konjiški župan. Ob- čina pričakuje, da bo prenovo šole v Žičah, ki je ocenjena na približno 500 tisoč evrov (brez DDV), sofinancirala država. Po najbolj optimistič- nih napovedih bi šolo lahko začeli obnavljati naslednje leto. Ker je šolska stavba pod spomeniškim varstvom, bodo morali pri obnovi sodelovati z zavodom za varstvo kulturne dediščine. otrok. Igralnice za mlajše otroke so v pritličju, za starejše v nad- stropju. V vrtcu so tudi senzor- na soba za umiritev, prostori za individualno delo, prostori za dodatne dejavnosti in knjižnica. Med igralnicami so kabineti za vzgojitelje, prostori za hrambo rekvizitov in drugi servisni pro- stori. Sodobna kuhinja bo lahko prehrano zagotavljala tudi za morebitne zunanje uporabnike. ZADETKI 30 18 31 18 31 18 30 17 »Statistike pravijo, da kongresni gosti zapravijo od tri- do sedemkrat več kot navadni turisti. To se- veda pomeni, da bo Celje poleg povečanja hotelskih namestitev moralo poskr- beti tudi za več dogajanja v mestu.« Robert Otorepec, izvršni direktor družbe Celjski se- jem »Pred štirimi leti smo pri- delali 2.700 ton hmelja, za letos predvidevamo, da ga bomo približno 500 ton manj.« Janez Oset, predsednik Združenja hmeljarjev Slo- venije »Našim prijateljem iz Palestine sporočam, da so pri nas vedno dobrodošli in cenjeni, kot sta bila cenjena oba palestinska borca v Celjski četi.« Marko Šantej, župan Ob- čine Laško »Menim, da bi moral biti učitelj vzor učencem in dijakom ter jih naučiti, da je vseživljenjsko učenje nujno potrebno.« Denis Kač, vodja Medpod- jetniškega izobraževalnega centra v Šolskem centru Celje »Levi komolec sem imel večkrat poškodovan, veči- no časa sem imel poveza- nega. Moje levo koleno je zdaj umetno. Včasih niso bili z nami zdravniki, kaj šele fizioterapevti.« Niko Markovič, rokometni trener Novi TEDNIK št. 35 29. 8. 2024  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 35, 29. avgust 2024 GOSPODARSTVO Zdravilišča na Celjskem zadovoljna z obiskom Med gosti letos več Hrvatov V T ermah Dobrna, kjer se ve- dno bolj usmerjajo v butično turistično ponudbo, se poveču- je delež tujih gostov, ki naj bi se letos približal dvajsetim odstot- kom. Med tujci je največ Av- strijcev, Nemcev in Italijanov, v zadnjem času beležijo večji obisk gostov iz Češke, vedno več je tudi Hrvatov. Z zasede- nostjo namestitvenih zmoglji- vosti, tako hotelov kot apart- majev, so v poletnih mesecih zelo zadovoljni, saj je višja kot v enakem lanskem obdobju. V poletnih mesecih so imeli osem odstotkov več nočitev kot lani, pri tem je izstopala rast tujih nočitev, saj jih je bilo 15 odstotkov več. Čeprav se pole- tne počitnice bližajo koncu, je še vedno veliko povpraševanja za dopustovanje pri njih, precej zanimanja je tudi že za priha- jajoče krompirjeve počitnice. Zdraviliška podjetja, ki so člani Skupnosti slovenskih na- ravnih zdravilišč – na Celjskem so to Terme Olimia, Terme Dobrna, Thermana in Unitur – so zadovoljna z obiskom v prvem letošnjem polletju in še zlasti v poletnih mesecih. Gostov je več kot lani, poleg domačih prevladujejo Avstrijci, Italijani, Srbi, Čehi, Nemci, Nizozemci, Belgijci in Madžari. V zdraviliščih letos posebej izpostavljajo obisk gostov iz Hrvaške, ki ponovno dosega dvomestno rast. Hrvati so po številu prihodov že na tretjem mestu med vsemi tujimi gosti. Lani rekordno Člani Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč s Celj- skega letos pričakujejo še boljše poslovne rezultate kot lani, čeprav so že v letu 2023 poslovali zelo dobro. Večina najbolje v svoji zgodovini. Vse štiri zdraviliške družbe so lani ustvarile rekorden obseg prihodkov. Na prvem mestu so Terme Olimia, ki so imele 33 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, rekorden je bil tudi čisti dobiček, ki je znašal 4,3 milijona evrov, kar je 63 odstotkov več kot v letu 2022. Družba je v 100-odstotni lasti države in zaposluje malo manj kot 300 ljudi. V popolni lasti države je tudi Thermana, ki je ustvarila 26,3 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje in 1,1 mi- lijona evrov čistega dobička. Med zdravilišči na Celjskem ima največ zaposlenih, in sicer 450. Unitur, ki je zdaj v lasti zreškega Uniorja in naj bi še le- tos dobil novega lastnika, je lani prav tako imel rekordne poslovne rezultate. Malo več kot 270 zaposlenih v rekreacij- skem središču na Rogli in v Termah Zreče je ustvarilo 26,5 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje in 0,8 milijona evrov čistega dobička. Manj dobička kot v letu 2022 so lani imeli le v Termah Dobrna. Znašal je 554 tisoč evrov, kar je 40 odstotkov slabše kot predlani. Vodstvo družbe kot razlog navaja visoke stro- ške za energente. Lani so v termah, ki zaposlujejo 190 ljudi, zabeležili manj nočitev, ker je bil zaradi prenove eden od hotelov tri mesece zaprt. Kljub temu so ustvarili 14,7 mili- jona e vr o v čis tih prihodk o v od pr odaje, k ar je najv eč dosle j. JI Med gosti Term Dobrna je najbolj priljubljen hotel Švicarija. To je nekdanji hotel Park, v katerem so terme temeljito prenovile in na novo opremile 43 sob, posodobile restavracijo in uredile nov velnes. Kljub posodobitvi je hotel obdržal štiri zvezdice, čeprav je standard bivanja v njem na ravni petih. (Foto: arhiv Term Dobrna) JANJA INTIHAR »Gostje pretežno izbirajo biva- nje v lani prenovljenem hotelu Švicarija, med družinami so prav tako priljubljeni apartma- ji Spa Suite Dobrna, za tiste, ki cenijo bogato zgodovino term, pa je prva izbira butični hotel Boutique Hotel Dobrna iz leta 1862,« navajajo v termah. Terme Dobrna so od leta 2019 v prenovo spomeniško za- ščitenih stavb vložile že pribli- žno 9 milijonov evrov. Zadnja pridobitev je letos obnovljena nekdanja kavarna Mlečna Mar- janca, ki je dobila popolnoma drugačno vsebino in tudi drugačno notranjo podobo. Namenjena je organizaciji po- slovnih in zasebnih dogodkov, v njej je tudi večji apartma za zahtevnejše goste. V naslednjih dveh letih napovedujejo še dve večji naložbi, in sicer obnovo nekdanjih mizarskih delavnic, v katerih bodo terme uredile turistične sobe s 50 ležišči, ter gradnjo bazenskega komple- ksa s termalno vodo, ki ga na- črtujejo med hotelom Švicarija in mizarskimi delavnicami. Več nočitev kot lani S poletno sezono so zado- voljni tudi v Thermani Laško. V obeh svojih hotelih so junija in julija imeli pet odstotkov več nočitev kot lani, medtem ko avgust z lanskim ni primer- ljiv. Lanske poplave so namreč močno vplivale na poslovanje. So pa v prvih treh avgustovskih tednih že dosegli takšno števi- lo nočitev, kot so ga imeli pred dvema letoma. V času poletnih počitnic je v Thermani največ družin, veliko je tudi dnevnih gostov, ki se odločajo za kopal- ne izlete v Laškem. Približno tri četrtine vseh nočitev v ho- telu Thermana Park Laško v poletnih mesecih predstavljajo tuji gostje. Največ je Avstrijcev, Italijanov, Čehov, Slovakov in obiskovalcev iz balkanski dr- žav. V Thermani, kjer letos pra- znujejo častitljivih 170 let de- lovanja zdravilišča, dober obisk pričakujejo tudi v jesenskih mesecih. Vsak dan več kot tisoč kopalcev V Termah Olimia imajo te dni približno 1.900 stacionar- nih gostov, vsak dan jih obišče tudi več kot tisoč kopalcev. V primerjavi s preteklim letom so imeli julija več nočitev, precej več je tudi obiskovalcev baze- nov, za kar je zaslužno pred- vsem lepo vreme. V prvi polovici leta so našte- li 179.500 nočitev, od tega je bilo 130.400 komercialnih, to je tistih, kjer so podjetja lastni- ki apartmajev. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem je bilo nočitev več za pet od- stotkov. Malo več kot polovico vseh komercialnih nočitev so ustvarili domači gostje. Julija je delež tujih nočitev znašal malo manj kot 65 odstotkov. V T ermah Olimia pojasnjujejo, da je na to deloma vplivalo tudi to, da so pri njih bivali udeleženci članskega in nato še mladin- skega evropskega prvenstva v biljardu. Med tujci so bili v prvi polo- vici leta na prvem mestu Hrva- ti z malo več kot 15-odstotnim deležem vseh gostov. Sledili so jim Italijani z 11-odstotnim de- ležem, Avstrijci z 8-odstotnim in Srbi s 4-odstotnim deležem. Med poletnimi počitnicami se je narodnostna sestava spre- menila. Julija so gostili daleč največ Nizozemcev, Belgijcev, Italijanov, Hrvatov in Avstrij- cev. Gostje iz držav Beneluksa so ostali najdlje, v povprečju malo več kot šest dni. Tako kot na Dobrni in v Laškem tudi v Podčetrtku pričakujejo, da bodo jeseni njihove name- stitvene zmogljivosti dobro za- sedene, obisk bazenov pa bo odvisen od vremena. V T ermah Olimia gradijo nov bazenski kompleks ob hotelu Breza, ki bo prve kopalce spre- jel predvidoma še pred koncem letošnjega leta. Gre za pet mili- jonov evrov vredno naložbo, s V Rogaški Slatini so v pr- vem letošnjem polletju za- beležili 76.732 nočitev. Obi- skalo jih je 19.515 gostov, od tega je bila večina, približno 70 odstotkov, tujcev. Največ tujih gostov je bilo iz Hrva- ške, sledijo Avstrija, Nemči- ja, Italija, Ruska federacija in Ukrajina. Terme Olimia so med najbolje obiskanimi slovenskimi turističnimi ponudni- ki. V prvi polovici leta so naštele 179.500 nočitev, med tujimi gosti so bili na prvem mestu Hrvati z malo več kot 15-odstotnim deležem vseh gostov. (Foto: arhiv NT/Andraž Purg) Letošnje poletje so na Rogli dopustovale predvsem družine, veliko je bilo tudi kolesarskih in pohodniških skupin iz Slovenije in tujine. (Foto: arhiv Unitur) katero bodo pridobili približno dva tisoč dodatnih kopalnih površin. V Zrečah in na Rogli največ Romunov Uniturjeva terme v Zrečah in rekreacijsko središče na Ro- gli so to poletje zabeležili 42 tisoč nočitev, kar je toliko kot v enakem lanskem času. Na Rogli so imeli 18 tisoč nočitev, v Termah Zreče jih je bilo 24 tisoč. Kar 61 odstotkov nočitev je bilo slovenskih. Med tujci jih je obiskalo največ Romunov, sledijo Nizozemci, Ukrajinci, Srbi, Slovaki in Turki. Prevla- dovale so družine, veliko je bilo skupin vrhunskih športnikov, vedno več je tudi kolesarskih in pohodniških skupin iz Slo- venije in tujine. »Napovedi do konca avgusta in za september so ugodne. Šte- vilo pričakovanih nočitev bo ob koncu poletne sezone takšno kot lani. Glede na trenutna pov- praševanja in pričakovane re- zervacije v zadnjem trenutku, ki so vedno bolj odvisni tudi od vremenskih razmer, pričakuje- mo, da se bo število nočitev v tem obdobju še povečalo,« so še povedali v Uniturju. Novi TEDNIK št. 35 29. 8. 2024  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 35, 29. avgust 2024 GOSPODARSTVO Zdravilišča na Celjskem zadovoljna z obiskom Med gosti letos več Hrvatov V T ermah Dobrna, kjer se ve- dno bolj usmerjajo v butično turistično ponudbo, se poveču- je delež tujih gostov, ki naj bi se letos približal dvajsetim odstot- kom. Med tujci je največ Av- strijcev, Nemcev in Italijanov, v zadnjem času beležijo večji obisk gostov iz Češke, vedno več je tudi Hrvatov. Z zasede- nostjo namestitvenih zmoglji- vosti, tako hotelov kot apart- majev, so v poletnih mesecih zelo zadovoljni, saj je višja kot v enakem lanskem obdobju. V poletnih mesecih so imeli osem odstotkov več nočitev kot lani, pri tem je izstopala rast tujih nočitev, saj jih je bilo 15 odstotkov več. Čeprav se pole- tne počitnice bližajo koncu, je še vedno veliko povpraševanja za dopustovanje pri njih, precej zanimanja je tudi že za priha- jajoče krompirjeve počitnice. Zdraviliška podjetja, ki so člani Skupnosti slovenskih na- ravnih zdravilišč – na Celjskem so to Terme Olimia, Terme Dobrna, Thermana in Unitur – so zadovoljna z obiskom v prvem letošnjem polletju in še zlasti v poletnih mesecih. Gostov je več kot lani, poleg domačih prevladujejo Avstrijci, Italijani, Srbi, Čehi, Nemci, Nizozemci, Belgijci in Madžari. V zdraviliščih letos posebej izpostavljajo obisk gostov iz Hrvaške, ki ponovno dosega dvomestno rast. Hrvati so po številu prihodov že na tretjem mestu med vsemi tujimi gosti. Lani rekordno Člani Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč s Celj- skega letos pričakujejo še boljše poslovne rezultate kot lani, čeprav so že v letu 2023 poslovali zelo dobro. Večina najbolje v svoji zgodovini. Vse štiri zdraviliške družbe so lani ustvarile rekorden obseg prihodkov. Na prvem mestu so Terme Olimia, ki so imele 33 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, rekorden je bil tudi čisti dobiček, ki je znašal 4,3 milijona evrov, kar je 63 odstotkov več kot v letu 2022. Družba je v 100-odstotni lasti države in zaposluje malo manj kot 300 ljudi. V popolni lasti države je tudi Thermana, ki je ustvarila 26,3 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje in 1,1 mi- lijona evrov čistega dobička. Med zdravilišči na Celjskem ima največ zaposlenih, in sicer 450. Unitur, ki je zdaj v lasti zreškega Uniorja in naj bi še le- tos dobil novega lastnika, je lani prav tako imel rekordne poslovne rezultate. Malo več kot 270 zaposlenih v rekreacij- skem središču na Rogli in v Termah Zreče je ustvarilo 26,5 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje in 0,8 milijona evrov čistega dobička. Manj dobička kot v letu 2022 so lani imeli le v Termah Dobrna. Znašal je 554 tisoč evrov, kar je 40 odstotkov slabše kot predlani. Vodstvo družbe kot razlog navaja visoke stro- ške za energente. Lani so v termah, ki zaposlujejo 190 ljudi, zabeležili manj nočitev, ker je bil zaradi prenove eden od hotelov tri mesece zaprt. Kljub temu so ustvarili 14,7 mili- jona e vr o v čis tih prihodk o v od pr odaje, k ar je najv eč dosle j. JI Med gosti Term Dobrna je najbolj priljubljen hotel Švicarija. To je nekdanji hotel Park, v katerem so terme temeljito prenovile in na novo opremile 43 sob, posodobile restavracijo in uredile nov velnes. Kljub posodobitvi je hotel obdržal štiri zvezdice, čeprav je standard bivanja v njem na ravni petih. (Foto: arhiv Term Dobrna) JANJA INTIHAR »Gostje pretežno izbirajo biva- nje v lani prenovljenem hotelu Švicarija, med družinami so prav tako priljubljeni apartma- ji Spa Suite Dobrna, za tiste, ki cenijo bogato zgodovino term, pa je prva izbira butični hotel Boutique Hotel Dobrna iz leta 1862,« navajajo v termah. Terme Dobrna so od leta 2019 v prenovo spomeniško za- ščitenih stavb vložile že pribli- žno 9 milijonov evrov. Zadnja pridobitev je letos obnovljena nekdanja kavarna Mlečna Mar- janca, ki je dobila popolnoma drugačno vsebino in tudi drugačno notranjo podobo. Namenjena je organizaciji po- slovnih in zasebnih dogodkov, v njej je tudi večji apartma za zahtevnejše goste. V naslednjih dveh letih napovedujejo še dve večji naložbi, in sicer obnovo nekdanjih mizarskih delavnic, v katerih bodo terme uredile turistične sobe s 50 ležišči, ter gradnjo bazenskega komple- ksa s termalno vodo, ki ga na- črtujejo med hotelom Švicarija in mizarskimi delavnicami. Več nočitev kot lani S poletno sezono so zado- voljni tudi v Thermani Laško. V obeh svojih hotelih so junija in julija imeli pet odstotkov več nočitev kot lani, medtem ko avgust z lanskim ni primer- ljiv. Lanske poplave so namreč močno vplivale na poslovanje. So pa v prvih treh avgustovskih tednih že dosegli takšno števi- lo nočitev, kot so ga imeli pred dvema letoma. V času poletnih počitnic je v Thermani največ družin, veliko je tudi dnevnih gostov, ki se odločajo za kopal- ne izlete v Laškem. Približno tri četrtine vseh nočitev v ho- telu Thermana Park Laško v poletnih mesecih predstavljajo tuji gostje. Največ je Avstrijcev, Italijanov, Čehov, Slovakov in obiskovalcev iz balkanski dr- žav. V Thermani, kjer letos pra- znujejo častitljivih 170 let de- lovanja zdravilišča, dober obisk pričakujejo tudi v jesenskih mesecih. Vsak dan več kot tisoč kopalcev V Termah Olimia imajo te dni približno 1.900 stacionar- nih gostov, vsak dan jih obišče tudi več kot tisoč kopalcev. V primerjavi s preteklim letom so imeli julija več nočitev, precej več je tudi obiskovalcev baze- nov, za kar je zaslužno pred- vsem lepo vreme. V prvi polovici leta so našte- li 179.500 nočitev, od tega je bilo 130.400 komercialnih, to je tistih, kjer so podjetja lastni- ki apartmajev. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem je bilo nočitev več za pet od- stotkov. Malo več kot polovico vseh komercialnih nočitev so ustvarili domači gostje. Julija je delež tujih nočitev znašal malo manj kot 65 odstotkov. V T ermah Olimia pojasnjujejo, da je na to deloma vplivalo tudi to, da so pri njih bivali udeleženci članskega in nato še mladin- skega evropskega prvenstva v biljardu. Med tujci so bili v prvi polo- vici leta na prvem mestu Hrva- ti z malo več kot 15-odstotnim deležem vseh gostov. Sledili so jim Italijani z 11-odstotnim de- ležem, Avstrijci z 8-odstotnim in Srbi s 4-odstotnim deležem. Med poletnimi počitnicami se je narodnostna sestava spre- menila. Julija so gostili daleč največ Nizozemcev, Belgijcev, Italijanov, Hrvatov in Avstrij- cev. Gostje iz držav Beneluksa so ostali najdlje, v povprečju malo več kot šest dni. Tako kot na Dobrni in v Laškem tudi v Podčetrtku pričakujejo, da bodo jeseni njihove name- stitvene zmogljivosti dobro za- sedene, obisk bazenov pa bo odvisen od vremena. V T ermah Olimia gradijo nov bazenski kompleks ob hotelu Breza, ki bo prve kopalce spre- jel predvidoma še pred koncem letošnjega leta. Gre za pet mili- jonov evrov vredno naložbo, s V Rogaški Slatini so v pr- vem letošnjem polletju za- beležili 76.732 nočitev. Obi- skalo jih je 19.515 gostov, od tega je bila večina, približno 70 odstotkov, tujcev. Največ tujih gostov je bilo iz Hrva- ške, sledijo Avstrija, Nemči- ja, Italija, Ruska federacija in Ukrajina. Terme Olimia so med najbolje obiskanimi slovenskimi turističnimi ponudni- ki. V prvi polovici leta so naštele 179.500 nočitev, med tujimi gosti so bili na prvem mestu Hrvati z malo več kot 15-odstotnim deležem vseh gostov. (Foto: arhiv NT/Andraž Purg) Letošnje poletje so na Rogli dopustovale predvsem družine, veliko je bilo tudi kolesarskih in pohodniških skupin iz Slovenije in tujine. (Foto: arhiv Unitur) katero bodo pridobili približno dva tisoč dodatnih kopalnih površin. V Zrečah in na Rogli največ Romunov Uniturjeva terme v Zrečah in rekreacijsko središče na Ro- gli so to poletje zabeležili 42 tisoč nočitev, kar je toliko kot v enakem lanskem času. Na Rogli so imeli 18 tisoč nočitev, v Termah Zreče jih je bilo 24 tisoč. Kar 61 odstotkov nočitev je bilo slovenskih. Med tujci jih je obiskalo največ Romunov, sledijo Nizozemci, Ukrajinci, Srbi, Slovaki in Turki. Prevla- dovale so družine, veliko je bilo skupin vrhunskih športnikov, vedno več je tudi kolesarskih in pohodniških skupin iz Slo- venije in tujine. »Napovedi do konca avgusta in za september so ugodne. Šte- vilo pričakovanih nočitev bo ob koncu poletne sezone takšno kot lani. Glede na trenutna pov- praševanja in pričakovane re- zervacije v zadnjem trenutku, ki so vedno bolj odvisni tudi od vremenskih razmer, pričakuje- mo, da se bo število nočitev v tem obdobju še povečalo,« so še povedali v Uniturju. Novi TEDNIK št. 35 29. 8. 2024  COLOR CMYK stran 5 5 Št. 35, 29. avgust 2024 GOSPODARSTVO Družba Celjski sejem in celjska občina načrtujeta nov hotel in novo dvorano Bo nov hotel zrasel kar na sejmišču? Bo hotel zgradila tudi Thermana? Pred več kot desetletjem, še v času, ko jo je vodil Ro- man Matek, je laška Thermana v bližini športne dvorane Zlatorog kupila zemljišče in napovedala gradnjo hotela. Iz tega potem ni bilo nič, saj je družba zašla v finančne težave ter zamenjala lastnike in vodstvo. Zemljišče v Celju je še vedno v njeni lasti. V Thermani pravijo, da so vse možnosti, kaj bodo v prihodnosti naredili z njim, »od- prte«. Morda se bodo odločili za gradnjo hotela, morda bodo zemljišče prodali. Če se bodo uresničili načrti, ki jih snujeta družba Celjski sejem in Mestna občina Celje, bo v nekaj naslednjih letih celjsko sejmišče po dolgem času spet nekoliko spremenilo svojo podobo – z novo večnamensko halo in s hotelom. Bolj kot dvorano sejem in mesto potrebujeta nov hotel, o čemer je bilo v preteklosti ob različnih priložnostih povedanega že veliko, a se doslej nič ni premaknilo z mrtve točke. Zdaj je, kot kaže, drugače. JANJA INTIHAR Robert Otorepec: »S predstavniki celjske občine se veliko pogovarjamo, kako bi še več narediti na področju sejmov in kongresne dejavnosti ter kako Celjski sejem bolj vključiti v razvoj mesta. Mednarodni kongresi imajo veliko dodane vrednosti. Statistike pravijo, da kongresni gosti zapravijo od tri- do sedemkrat več kot navadni turisti. To seveda pomeni, da bo Celje poleg povečanja hotelskih namestitev moralo poskrbeti tudi za več dogajanja v mestu.« Kako sta poslovala Cinkarna Celje in Unior? Danes, v četrtek, bo znano, kako je v prvih letošnjih šestih mesecih poslovala Cinkarna Celje, predvidoma jutri bo poslovne rezultate v prvem polletju objavil tudi Unior. Za leto 2024 v Cinkarni Celje načrtujejo 186 milijonov evrov prihodkov od prodaje in 4 milijone evrov čistega dobička. Do konca marca so ustvarili 47 milijonov evrov prihodkov od prodaje in 1,3 milijona evrov čistega dobička, kar je manj kot v enakem lanskem obdobju. Za drugo trimesečje so napovedali povečanje prihodkov, saj naj bi se povprečne prodajne cene zvišale, stroški energije in surovin pa nekoliko zmanjšali. Na boljše poslovanje naj bi vplivala tudi daja- tev, ki jo je na uvoz cenejšega pigmenta titanovega dioksida iz Kitajske uvedla Evropska unija. Skupina Unior, ki jo sestavlja več podjetij doma in v tujini, je v prvem letošnjem četrtletju imela 79,6 milijona evrov prihodkov od prodaje. Čisti dobiček je znašal 5 milijonov evrov in je bil v primerjavi z enakim lanskim obdobjem nižji za četrtino. Matična družba v Zrečah je v prvem četrtletju imela 51,6 milijona evrov prometa, kar je pet odstotkov manj kot v enakem lanskem obdobju, čisti dobiček je znašal le 7 tisoč evrov. JI Državna priznanja za najboljše inovacije Mestna občina Celje je v svoji novi strategiji razvoja turizma zapisala, da mesto nujno potrebuje vsaj en ho- tel s štirimi zvezdicami in z najmanj petdesetimi sobami ter vsaj še en butični hotel. S tem bi vsaj deloma omogočilo Celjsko sejmišče naj bi v prihodnjih letih spet nekoliko spremenilo svojo podobo. Družba Celjski sejem in Mestna občina Celje sta na območju sejmišča začeli skupaj načrtovati gradnjo hotela in še ene večnamenske dvorane. (Foto: arhiv NT/Andraž Purg) razvoj poslovnega, sejemske- ga in športnega turizma. Po podatkih statističnega urada je zdaj v Celju na voljo 706 ležišč, od tega 330 v štirih ho- telih, druga so v hostlih, apart- majih in počitniških stanova- njih. Hotelskih sob oziroma ležišč je torej v mestu manj, kot je običajno udeležencev kakšnega večjega kongresa. Kongresna dejavnost poleg sejemske postaja vedno bolj pomemben del poslovanja družbe Celjski sejem. Samo enodnevni kongresi Družba Celjski sejem je lani s kongresno dejavnostjo ustvarila petino prihodkov, čeprav je bilo kongresno sre- dišče zaradi požara pet mese- cev zaprto. Rada bi, da bi bil v prihodnje ta delež še višji, saj ima le redkokdo tako dobre pogoje za pripravo kongre- sov. »Možnosti je res veliko, a je velika težava, ker v Celju ni primernega hotela, da bi lahko organizirali večdnevne dogodke in kongrese, na kate- rih se zbere od petsto do tisoč ljudi. Zato smo zdaj omejeni na enodnevne dogodke. Orga- nizatorji kongresov so zelo za- dovoljni z našimi dvoranami in želijo, da bi lahko bili pri nas več dni, a se vse ustavi pri nastanitvi udeležencev. Jim pač ne ustreza, da bi bili ude- leženci nameščeni v drugih krajih regije,« trenutne raz- mere opisuje izvršni direktor Robert Otorepec. Kot kaže, bo nejevolje za- radi skromne ponudbe ho- telskih zmogljivosti vendarle konec. Ne takoj, zagotovo pa kmalu. »Mestna oblast je gradnji novega hotela zelo naklonjena, saj se zaveda, da brez dodatnih nastanitev Celje ne bo moglo razvijati turizma. Celje je tudi špor- tno mesto, klubi so uspešni in vedno več je mednarodnih tekem. Vsi, ki pridejo na te dogodke, morajo namestitev iskati drugod. Hotel bi lahko zapolnili tudi z obiskovalci in razstavljavci sejmov,« še pravi Otorepec. Domači ali tuji vlagatelji? Nov celjski hotel bo najver- jetneje stal kar na območju celjskega sejmišča in bo pove- zan s kongresnim središčem. Občina že načrtuje izvedbo oziroma izdelavo novega prostorskega akta. Bo pa tre- ba pripraviti tudi strategijo, kako se bodo v Celju razvijali sejemski, športni, kulturni in zgodovinski turizem. Tisti, ki se bo odločil vložiti denar v gradnjo hotela, bo moral na- mreč vedeti, kako ga bo napol- nil, poudarja Otorepec. »O tem, da bi sami zgradili hotel, v podjetju ne razmišlja- mo, saj gre za prevelik finanč- ni zalogaj, a tudi hotelskega poslovanja ne obvladamo. Bi se pa z manjšim deležem, ze- mljiščem na primer, priklju- čili posameznemu vlagatelju ali večjemu konzorciju vla- gateljev,« še pravi Otorepec in dodaja, da bi morda kot največjo vlagateljico morali poiskati kakšno mednarodno hotelsko verigo. Nova dvorana za sejme in šport Družba Celjski sejem in Me- stna občina Celje se pogovar- jata tudi o gradnji nove večna- menske dvorane na območju sejmišča. Načrt ni nov, saj so ga celjski sejmarji pripravili že pred nekaj leti, a je zaradi korone obtičal v predalu. »V času pandemije smo pora- bili vse finančne rezerve, da smo lahko preživeli, vendar si ne znam predstavljati, da bi povsem ustavili naložbe. O njih še vedno razmišljamo in storili bomo vse, da jih bomo tudi uresničili. Sejemsko in- frastrukturo je treba nenehno razvijati,« poudarja Otorepec. O novi dvorani, ki bi jo po- stavili južno od hale L, so v družbi Celjski sejem včasih razmišljali sami. Zdaj jo na- črtujejo z občino. »Mi bi za sejme potrebovali dvorano največ dva meseca na leto, zato bi bila preostali čas na- menjena drugim dogodkom. Na primer športnim,« poja- snjuje Otorepec. Kot še pravi, gradnje dvorane ne bi mogli financirati sami in tudi obči- na bi zelo težko zagotovila potreben denar. Zato oboji računajo na uspešno prijavo na kakšnem državnem razpi- su, iščejo pa tudi možnosti, da bi v projekt vključili več partnerjev. Gospodarska zbornica Slovenije je že sporočila, da bo letos Dan inovativnosti, na katerem bo podelila dr- žavna priznanja za najbolj- še inovacije, 10. septembra v Kongresnem centru Brdo pri Kranju. Rdeča nit leto- šnjega dneva je »izbrali smo trajnost«. Iz celjske regije se bodo za priznanje najboljših v državi potegovali inovatorji iz zre- škega podjetja Weiler Abra- sives ter celjskih družb Ema in Inel. Zreško podjetje ima letos kar dve najbolje ocenjeni inovaciji, ki sta delo večje skupine inovatorjev. Razvili so rezalne in brusilne plo- šče, ki izboljšujejo delovno učinkovitost ter imajo do 40 odstotkov daljšo življenjsko dobo, ter digitalno orodje za preverjanje kakovosti izdelkov. Zlato regijsko pri- znanje so letos dobili tudi inovatorji iz podjetja Ema za brezžični senzor, ki za- gotavlja, da centri za spre- mljanje ribištva prejemajo natančne podatke o ribolov- ni dejavnosti. Za najboljšo inovacijo na državni ravni se bo potegovala tudi sku- pina inovatorjev iz podjetja Inel, ki je izboljšala nadzor prisotnosti in ustreznosti za- ščitne nalepk e na zlo ž enk ah. JI Novi TEDNIK št. 35 29. 8. 2024  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 35, 29. avgust 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Verjetno ni nikogar, ki mu kdaj pogled ne uide na kakšen zanimiv grafi t ali zapis na kakšnem zidu, v podhodu ali celo na vlakih. Ponekod so grafi ti dovo- ljeni in privabljajo številne poglede tudi zaradi nji- hove izvirnosti. Druga stvar so grafi ti, ki nastanejo zaradi vandalizma in poškodujejo stavbe, zidove ali celo spomenike ter kulturno dediščino. V zadnjem času je v Celju mogoče opaziti na vidnejših mestih grafi te, ki kazijo podobo mesta, a tudi pred turisti nam niso v ponos. Kdaj bodo odstranjeni? SIMONA ŠOLINIČ V Celju letos malo več turistov Nova kolesarska pasova od Lave do Medloga Vključno z obiskovalci prireditev je prag celjskega gradu letos prestopilo več kot 50 tisoč ljudi. (Foto: Zavod Celeia Celje) CELJE – V Zavodu Celeia Celje so 15. avgusta na celj- skem gradu našteli skoraj 40 odstotkov obiskovalcev več kot na praznični dan lani. Število obiskovalcev se je tudi sicer v prvih sedmih mesecih letošnjega leta povečalo za 8 odstotkov, skupaj je grad obiskalo skoraj 46 tisoč obiskovalcev. Poleg celjskega gradu turisti v Celju na- črtujejo še obisk starega mestnega jedra ter katere od celjskih restavracij. Španije in Nizozemske. »Avgustovska dnevna stati- stika kaže, da bosta število in struktura obiskovalcev v osmem mesecu podob- na julijskima. Verjetno se bo nekoliko spremenil le vrstni red, kar bo odraz različnih počitnic v posa- meznih evropskih državah in njihovih regijah,« je o pričakovanih rezultatih obiska v avgustu povedala direktorica Zavoda Celeia Celje mag. Maja Voglar ter dodala, da so v zavodu, ki organizira prireditve in upravlja več objektov, zadovoljni z letošnjimi turističnimi rezultati, kar kaže, da je v tem okolju in ob infrastrukturi zaenkrat še mogoče dosegati rast obiska ter ohranjati število ustvarjenih nočitev. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije so turisti v Celju od janu- arja do konca junija letos ustvarili približno 25.500 nočitev, kar je na ravni nočitev v enakem obdobju leta 2023. JF Vključno z obiskovalci dogodkov je prag grajskih vrat prestopilo več kot 50 tisoč ljudi. Med obiskoval- ci je bilo letos 52 odstotkov domačih, drugi so bili tuji. Delež prvih se je pove- čal za 15 odstotkov. Med najštevilnejšimi turisti na celjskem gradu so nemški, madžarski, nizozemski, če- ški in francoski gostje. Na praznični 15. avgust so na gradu našteli približno 600 obiskovalcev, kar je 37 od- stotkov več kot na isti dan lani. Poleg domačih obisko- valcev, bilo jih je tretjina, je bilo takrat največ tujih iz Italije, Francije, Nemčije, V okolici Celja je štiri kilometre novih kolesarskih pasov. (Foto: MOC) CELJE – Na lokalnih ce- stah Lava–Ložnica pri Ce- lju–Babno in Babno–Medlog je Javno podjetje Vodovod- -kanalizacija, ki je poobla- ščen vzdrževalec občinskih cest v mestni občini Celje, v teh dneh uredilo talno prometno signalizacijo za kolesarski pas. Gre za lokalni cesti, na kate- rih je mogoče vsak dan, še po- sebej ob koncih tedna, srečati veliko rekreativnih kolesarjev in tamkajšnjih prebivalcev. V pristojni občinski službi za promet so ugotovili, da se je na teh odsekih v zadnjem ob- dobju zelo povečalo število kolesarjev, zato je izboljšanje varnosti za te ranljivejše ude- ležence v prometu nujno. Kolesarski pas je na ome- njenih odsekih zarisan v obe smeri, in sicer v skupni dol- žini približno štiri kilometre. V praksi to pomeni, da sta na vsaki strani vozišča zarisani prekinjena bela in polna rde- ča črta. JF CELJE – Kdo jih je dolžan odstraniti? V Mestni občini Celje pravi- jo, da kadar so grafi ti na povr- šini ali stavbi, ki je v občinski lasti, jih občina najprej fotogra- fi ra. Če gre za neprimerno in žaljivo pisanje, poda prijavo na policijo, nato naroči čiščenje oziroma prepleskanje grafi ta. V občini še pravijo, da če gre za neprimerno ali žaljivo pisanje, grafi te odstranijo v najkrajšem možnem času. A na nekaterih površinah so grafi ti že dlje časa, ponekod tudi že več let, sicer niso žaljivi, so pa morda za oči turistov neprimerni. Koliko denarja? Ni odgovora. Na vprašanje, koliko denarja je v zadnjem letu občina na- menila za odstranitev grafi tov, točnega podatka iz občine niso posredovali, zapisali so le, da se je v zadnjem letu »pojavilo le nekaj manjših grafi tov, nji- hova odstranitev je predstavlja- la strošek manjše vrednosti«. Čeprav o višini zneska občina ne govori, naj bi temu bil na- menjen denar iz proračuna. Sodeč po proračunskih postav- kah, ki smo jih pregledali, je še pred leti temu bilo namenjenih katerih lokacijah so dovolje- ni grafi ti, ki imajo umetniško vrednost. Takrat tudi Mestna občina Celje sofi nancira nakup barv, razpršil in podobno. Na primer kot je šlo za grafi t ozi- roma stensko poslikavo na me- stni tržnici, za poslikavo zidu na Letnem kopališču Celje (zid so poslikali dijaki umetniške smeri iz GCC, fi nančna sred- stva za nakup barv je prispe- vala MOC) ali steni Na okopih, ki ju krasita čudovita murala. Avtor teh stenskih poslikav je celjski slikar Tomaž Milač,« so še odgovorili iz Mestne občine Celje. Zadnja prijava avgusta Na celjski policiji so dejali, da števila prijav, ki se nanaša- jo na grafi tiranje, ne morejo posredovati, ker jih statistično posebej ne obravnavajo, a pra- vijo, da se vsako leto zvrsti kar nekaj prijav občanov o tem: »Največkrat smo obveščeni o grafi tih na stavbah v mestu in na vlakovnih kompozicijah Slovenskih železnic.« Krimi- nalisti dodajajo, da grafi tira- nje obravnavajo kot prekršek po Zakonu o varstvu javnega reda in miru, lahko pa sta ri- sanje ali pisanje po stavbah ali zidovih tudi kaznivo dejanje, in sicer poškodovanje tuje stva- ri. Medtem ko je za prekršek predvidena denarna kazen, je za kaznivo dejanje poškodo- vanja tuje stvari možna tudi zaporna kazen do pet let. »Zadnjo prijavo smo na po- liciji prejeli 2. avgusta letos, ko je mlajši fant grafi te risal na že- lezniški postaji v Celju. Pri tem so ga posnele kamere. V tem primeru še traja preiskava v smeri suma storitve kaznivega dejanja poškodovanja tuje stva- ri,« še pravijo na celjski policiji. Foto: Andraž Purg Grafi ti, ki jih ustvarijo vandali, ki z njimi namerno po- škodujejo fasade, zidove ali kipe, so že od nekdaj v Celju precej velik problem. Spomnimo samo na primer, ko so leta 2016 neznani vandali porisali Marijin spomenik na Glavnem trgu v Celju, ki je zaščiten kot kulturni spomenik. Zahtevna sanacija, ki so jo opravili konservatorji, je trajala tri mesece. približno 2 tisoč evrov. Občina sicer ne odstranjuje grafi tov, če se ti znajdejo na zasebni la- stnini v središču mesta, a kljub temu v občini pravijo, da lastni- ke nato prosijo, naj grafi t čim prej odstranijo. Kdaj so dovoljeni? V nekaterih delih mesta so grafi ti dovoljeni, a le na pod- lagi posebnega dogovora. »V dogovoru s šolami ali na ne- Takšen grafit v središču Celju vsekakor ni v ponos predvsem v primeru turističnih obiskov, saj je v neposredni bližini železniške in avtobusne postaje. Hiša na vogalu križišča Gregorči- čeve in Kersnikove ulice v Celju je ena od lokacij, ki se grafitov že desetletja ne more rešiti. Četudi so grafiti odstranjeni, se čez čas ponovno znajdejo na fasadi … Neprimerni grafiti na neprimernih mestih Neprimerni grafiti na neprimernih mestih Neprimerni grafiti na neprimernih mestih Novi TEDNIK št. 35 29. 8. 2024  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 35, 29. avgust 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Verjetno ni nikogar, ki mu kdaj pogled ne uide na kakšen zanimiv grafi t ali zapis na kakšnem zidu, v podhodu ali celo na vlakih. Ponekod so grafi ti dovo- ljeni in privabljajo številne poglede tudi zaradi nji- hove izvirnosti. Druga stvar so grafi ti, ki nastanejo zaradi vandalizma in poškodujejo stavbe, zidove ali celo spomenike ter kulturno dediščino. V zadnjem času je v Celju mogoče opaziti na vidnejših mestih grafi te, ki kazijo podobo mesta, a tudi pred turisti nam niso v ponos. Kdaj bodo odstranjeni? SIMONA ŠOLINIČ V Celju letos malo več turistov Nova kolesarska pasova od Lave do Medloga Vključno z obiskovalci prireditev je prag celjskega gradu letos prestopilo več kot 50 tisoč ljudi. (Foto: Zavod Celeia Celje) CELJE – V Zavodu Celeia Celje so 15. avgusta na celj- skem gradu našteli skoraj 40 odstotkov obiskovalcev več kot na praznični dan lani. Število obiskovalcev se je tudi sicer v prvih sedmih mesecih letošnjega leta povečalo za 8 odstotkov, skupaj je grad obiskalo skoraj 46 tisoč obiskovalcev. Poleg celjskega gradu turisti v Celju na- črtujejo še obisk starega mestnega jedra ter katere od celjskih restavracij. Španije in Nizozemske. »Avgustovska dnevna stati- stika kaže, da bosta število in struktura obiskovalcev v osmem mesecu podob- na julijskima. Verjetno se bo nekoliko spremenil le vrstni red, kar bo odraz različnih počitnic v posa- meznih evropskih državah in njihovih regijah,« je o pričakovanih rezultatih obiska v avgustu povedala direktorica Zavoda Celeia Celje mag. Maja Voglar ter dodala, da so v zavodu, ki organizira prireditve in upravlja več objektov, zadovoljni z letošnjimi turističnimi rezultati, kar kaže, da je v tem okolju in ob infrastrukturi zaenkrat še mogoče dosegati rast obiska ter ohranjati število ustvarjenih nočitev. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije so turisti v Celju od janu- arja do konca junija letos ustvarili približno 25.500 nočitev, kar je na ravni nočitev v enakem obdobju leta 2023. JF Vključno z obiskovalci dogodkov je prag grajskih vrat prestopilo več kot 50 tisoč ljudi. Med obiskoval- ci je bilo letos 52 odstotkov domačih, drugi so bili tuji. Delež prvih se je pove- čal za 15 odstotkov. Med najštevilnejšimi turisti na celjskem gradu so nemški, madžarski, nizozemski, če- ški in francoski gostje. Na praznični 15. avgust so na gradu našteli približno 600 obiskovalcev, kar je 37 od- stotkov več kot na isti dan lani. Poleg domačih obisko- valcev, bilo jih je tretjina, je bilo takrat največ tujih iz Italije, Francije, Nemčije, V okolici Celja je štiri kilometre novih kolesarskih pasov. (Foto: MOC) CELJE – Na lokalnih ce- stah Lava–Ložnica pri Ce- lju–Babno in Babno–Medlog je Javno podjetje Vodovod- -kanalizacija, ki je poobla- ščen vzdrževalec občinskih cest v mestni občini Celje, v teh dneh uredilo talno prometno signalizacijo za kolesarski pas. Gre za lokalni cesti, na kate- rih je mogoče vsak dan, še po- sebej ob koncih tedna, srečati veliko rekreativnih kolesarjev in tamkajšnjih prebivalcev. V pristojni občinski službi za promet so ugotovili, da se je na teh odsekih v zadnjem ob- dobju zelo povečalo število kolesarjev, zato je izboljšanje varnosti za te ranljivejše ude- ležence v prometu nujno. Kolesarski pas je na ome- njenih odsekih zarisan v obe smeri, in sicer v skupni dol- žini približno štiri kilometre. V praksi to pomeni, da sta na vsaki strani vozišča zarisani prekinjena bela in polna rde- ča črta. JF CELJE – Kdo jih je dolžan odstraniti? V Mestni občini Celje pravi- jo, da kadar so grafi ti na povr- šini ali stavbi, ki je v občinski lasti, jih občina najprej fotogra- fi ra. Če gre za neprimerno in žaljivo pisanje, poda prijavo na policijo, nato naroči čiščenje oziroma prepleskanje grafi ta. V občini še pravijo, da če gre za neprimerno ali žaljivo pisanje, grafi te odstranijo v najkrajšem možnem času. A na nekaterih površinah so grafi ti že dlje časa, ponekod tudi že več let, sicer niso žaljivi, so pa morda za oči turistov neprimerni. Koliko denarja? Ni odgovora. Na vprašanje, koliko denarja je v zadnjem letu občina na- menila za odstranitev grafi tov, točnega podatka iz občine niso posredovali, zapisali so le, da se je v zadnjem letu »pojavilo le nekaj manjših grafi tov, nji- hova odstranitev je predstavlja- la strošek manjše vrednosti«. Čeprav o višini zneska občina ne govori, naj bi temu bil na- menjen denar iz proračuna. Sodeč po proračunskih postav- kah, ki smo jih pregledali, je še pred leti temu bilo namenjenih katerih lokacijah so dovolje- ni grafi ti, ki imajo umetniško vrednost. Takrat tudi Mestna občina Celje sofi nancira nakup barv, razpršil in podobno. Na primer kot je šlo za grafi t ozi- roma stensko poslikavo na me- stni tržnici, za poslikavo zidu na Letnem kopališču Celje (zid so poslikali dijaki umetniške smeri iz GCC, fi nančna sred- stva za nakup barv je prispe- vala MOC) ali steni Na okopih, ki ju krasita čudovita murala. Avtor teh stenskih poslikav je celjski slikar Tomaž Milač,« so še odgovorili iz Mestne občine Celje. Zadnja prijava avgusta Na celjski policiji so dejali, da števila prijav, ki se nanaša- jo na grafi tiranje, ne morejo posredovati, ker jih statistično posebej ne obravnavajo, a pra- vijo, da se vsako leto zvrsti kar nekaj prijav občanov o tem: »Največkrat smo obveščeni o grafi tih na stavbah v mestu in na vlakovnih kompozicijah Slovenskih železnic.« Krimi- nalisti dodajajo, da grafi tira- nje obravnavajo kot prekršek po Zakonu o varstvu javnega reda in miru, lahko pa sta ri- sanje ali pisanje po stavbah ali zidovih tudi kaznivo dejanje, in sicer poškodovanje tuje stva- ri. Medtem ko je za prekršek predvidena denarna kazen, je za kaznivo dejanje poškodo- vanja tuje stvari možna tudi zaporna kazen do pet let. »Zadnjo prijavo smo na po- liciji prejeli 2. avgusta letos, ko je mlajši fant grafi te risal na že- lezniški postaji v Celju. Pri tem so ga posnele kamere. V tem primeru še traja preiskava v smeri suma storitve kaznivega dejanja poškodovanja tuje stva- ri,« še pravijo na celjski policiji. Foto: Andraž Purg Grafi ti, ki jih ustvarijo vandali, ki z njimi namerno po- škodujejo fasade, zidove ali kipe, so že od nekdaj v Celju precej velik problem. Spomnimo samo na primer, ko so leta 2016 neznani vandali porisali Marijin spomenik na Glavnem trgu v Celju, ki je zaščiten kot kulturni spomenik. Zahtevna sanacija, ki so jo opravili konservatorji, je trajala tri mesece. približno 2 tisoč evrov. Občina sicer ne odstranjuje grafi tov, če se ti znajdejo na zasebni la- stnini v središču mesta, a kljub temu v občini pravijo, da lastni- ke nato prosijo, naj grafi t čim prej odstranijo. Kdaj so dovoljeni? V nekaterih delih mesta so grafi ti dovoljeni, a le na pod- lagi posebnega dogovora. »V dogovoru s šolami ali na ne- Takšen grafit v središču Celju vsekakor ni v ponos predvsem v primeru turističnih obiskov, saj je v neposredni bližini železniške in avtobusne postaje. Hiša na vogalu križišča Gregorči- čeve in Kersnikove ulice v Celju je ena od lokacij, ki se grafitov že desetletja ne more rešiti. Četudi so grafiti odstranjeni, se čez čas ponovno znajdejo na fasadi … Neprimerni grafiti na neprimernih mestih Neprimerni grafiti na neprimernih mestih Neprimerni grafiti na neprimernih mestih Novi TEDNIK št. 35 29. 8. 2024  COLOR CMYK stran 7 7 Št. 35, 29. avgust 2024 IZ NAŠIH KRAJEV V Šentrupertu nad Laškim so minulo nedeljo s spominsko svečanostjo obeležili 83. obletnico zadnjega boja jedra Celjske čete, v kateri sta se bojevala tudi dva Palestinca. V duhu trenutnih razmer so bili na slovesnosti v ospredju pozornosti palestinska država in grozodejstva, ki se dogajajo nad tamkajšnjim ljudstvom. Iz ust govorcev, predstavnikov Arabskega kluba Slovenije in veleposlanika Palestine v Sloveniji, so se vrstile ostre obsodbe grozodejstev ter hkrati zahvale Sloveniji, ki je priznala palestinsko državo, ter laški občini, Krajevni skupnosti Šentrupert in Združenju borcev za vrednote NOB Laško, da že vrsto let obujajo spomin na palestinska borca, ki sta se kot zajeta angleška vojaka pridružila Celjski četi in v boju izgubila življenje. BOJANA AVGUŠTINČIČ LAŠKO – Počastili spomin na junaške borce Celjske čete ter na slovensko-palestinsko prijateljstvo Sad njihovega žrtvovanja je naša svoboda Delegaciji Arabskega kluba Slovenije in Združe- nja borcev za vrednote NOB Laško sta k spomeniku žrtvam druge svetovne vojne položili venec. (Foto: BA) LAŠKO – Počastili spomin na junaške borce Celjske čete ter na slovensko-palestinsko prijateljstvo V Šentrupertu nad Laškim so po- častili spomin na borce Celjske čete, s čimer ohranjajo spomin na njihovo junaštvo in žrtvovanje. Na fotografiji (drugi z leve) župan Ob- čine Laško Marko Šantej, ob njem veleposlanik Palestine v Sloveniji Salah Abdul Šafi, na sredini pred- sednik Arabskega kluba Slovenije dr. Faud Al-Mansour. (Foto: BA) Celjska partizanska četa je bila ustanovljena 20. julija 1941. Njen komandir je bil Franjo Vrunč. Štela je vsega 15 borcev. Četi sta se po naključju pozneje priključila tudi arabska vojaka Abdul Karim in Mehmed Junis, ki sta po- begnila iz transportnega vlaka blizu Celja. Celjska četa je po srditih bojih 27. avgusta isto leto prenehala delovati. Splav v Radečah v teh dneh počiva na obrežju. Ne zato, ker bi nasedel, ampak zaradi znižanja gladine Save. (Foto: KTRC Radeče) Je splav nasedel? RADEČE – Gladina Save v Radečah je te dni precej nižja kot običajno, razlog je čiščenje struge potoka Sopota, ki se izliva v Savo. Dokler se gladina ne bo ponovno dvignila, bo turistični splav počival na obrežju, pravijo v Kulturno-turistično-rekreacijskem centru (KTRC) Radeče. Kot pojasnjujejo, so splav pred nižanjem gladine Save trdno privezali in postavili na mesto, kjer mu je najbolj udobno. Splavarji pridejo splav vsak dan, tudi večkrat, pogledat in preverit, ali je z njim vse v redu. Tako bo predvidoma do konca avgusta, ko bo splav po Savi spet zaplul. Zgodba turističnega splavarjenja po reki Savi v Radečah šteje že več kot dvajset let, navdih je našla v tradiciji »fl osarske« dejavnosti, ki je prednikom stoletja omogočala preživetje. V KTRC Radeče se zavedajo, da je treba na kulturni, gospodarski in družbeni vidik splavarske dediščine zreti ne samo z nostalgičnimi, ponosnimi očmi, temveč tudi s svežimi idejami, kako to tradicijo ohranjati. Tako z različnimi dejavnostmi stremijo k prenosu izročila na prihodnje rodove. BA LAŠKO – V začetku tedna je odjeknila vest, da Marjan Mačkošek ni več podžupan Občine Laško. Po sklepu župana Marka Šanteja tako v Laškem ostajajo le z enim podžupanom, to je Enejem Kirnom. V laški občinski upravi razlogov za prenehanje pod- županske funkcije Marjanu Mačkošku ne želijo komen- tirati, dejali so le, da gre pri tem za osebno odločitev župana. Ob tem se Marjanu Mačkošku, ki je delo podžu- pana končal 26. avgusta, za- hvaljujejo za njegov doprinos in delovanje. »Pri nadaljnjih izzivih na področju lokalne Marjan Mačkošek ni več podžupan Občine Laško, ostaja pa član občin- skega sveta in njegovega odbora za gospodarski razvoj občine. (Foto: ar- hiv NT/Sherpa) Marjan Mačkošek ni več podžupan skupnosti ter pri dejavnostih v okviru občinskega sveta Občine Laško in njegovih delovnih teles, kjer bomo sodelovali tudi v prihodnje, mu želimo uspešno delo,« so zapisali. Spomnimo, da se je Mar- jan Mačkošek kot kandidat Gibanja Svoboda potegoval tudi za župana Občine Laško na zadnjih lokalnih volitvah. Prav tako je kandidiral za po- slanca v državni zbor. Sicer je bil dolgoletni glavni direk- tor podjetja Štore Steel. Med drugim je med letoma 2015 in 2017 opravljal neprofesio- nalno funkcijo predsednika Gospodarske zbornice Slove- nije (GZS). Bogate izkušnje ima v nadzornih organih različnih podjetij. Septembra lani je bil izvoljen za novega predsednika sveta UKC Ma- ribor. BA Uvodoma so se zbrani na slovesnosti padlim borcem Celjske čete in palestinskima vojakoma Junisu in Karimu poklonili z minuto molka. Nato sta delegaciji Arabskega kluba Slovenije in Združenja borcev za vrednote NOB La- ško k spomeniku žrtvam dru- ge svetovne vojne in palestin- skima borcema položili venec. Zbrane so nagovorili župan Občine Laško Marko Šantej, predsednik Arabskega kluba Slovenije dr. Faud Al-Mansour in predsednik Združenja bor- cev za vrednote NOB Laško Andrej Mavri, prisotne je poz- dravil tudi veleposlanik Pale- stine v Sloveniji Salah Abdul Šafi . V kulturnem programu so sodelovali Vaška godba na pihala Vrh nad Laškim, Meša- ni pevski zbor Šentrupert in arabski glasbenik. Pred sve- čanostjo je bil tudi spominski pohod iz Laškega skozi Olešče do Šentruperta. Preobrat Kot je med drugim pouda- ril laški župan Marko Šantej, se je junija zgodil preobrat v zunanji politiki Slovenije, ko je naša država priznala Pale- stino kot samostojno in suve- reno državo. »Ta preobrat ima svojo moč in težo, čeprav je Slovenija tako po številu kot po površini majhna na sve- tovnem zemljevidu. Toda če potegnemo vzporednico s časom druge svetovne voj- ne in Celjske čete – tudi oba Palestinca, ki sta se bojeva- la na strani partizanov, sta predstavljala majhno število, bila sta le dva. A vendar sta se postavila na pravo stran, na stran okupiranega naro- da. Bojevala sta se v vrstah Celjske čete, čeprav je na- sproti stala po številu precej močnejša in bolje opremljena okupatorska vojska.« Župan je izrazil tudi solidar- nost do vseh civilnih žrtev v Palestini in Gazi ter zaželel čimprejšnjo prekinitev ognja in mir med sprtima stranema. »Našim prijateljem iz Palesti- ne sporočam, da so pri nas vedno dobrodošli in cenjeni, kot sta bila cenjena oba pale- stinska borca v Celjski četi,« je še dejal Marko Šantej. Ponosni na Slovenijo Predsednik Arabskega klu- ba Slovenije dr. Fouad Al- -Mansour in veleposlanik Palestine v Sloveniji Salah Abdul Šafi sta spomnila na vsa grozodejstva, ki so v za- dnjih mesecih izvajana nad palestinskim narodom, in jih ostro obsodila. »Samo na ob- močju Gaze je bilo od okto- bra lani ubitih več kot 40 tisoč civilistov, večinoma otrok in žensk. Izrael hoče izbrisati prebivalce s tega območja in uničiti celotno območje. Toda samo obsodbe teh zločinskih dejanj in moralna podpora Palestini ne bodo ustavile morije proti palestinskemu narodu. Palestinski narod potrebuje dejansko pomoč in ukrepanje proti Izraelu,« je poudaril Fouad Al-Mansour. Dodal je, da so v arabski sku- pnosti ponosni na Slovenijo, ki je priznala palestinsko državo ne glede na pritiske zaveznic Izraela. Predstavnik palestinske skupnosti v Sloveniji Semi Asajed je izpostavil, da sta palestinska borca Junis in Ka- rim povezala oba naroda in ju združila v skupnem cilju, to je svobodi. Medtem ko je sloven- ski narod svoje sanje uresničil, palestinskemu narodu to po skoraj 76 letih žal še ni uspe- lo, je dejal. »V imenu palestin- skega naroda se zahvaljujem državi Sloveniji za priznanje Palestine ter Občini Laško in Združenju borcev za vredno- te NOB Laško ter prebivalcem Šentruperta, ker skrbite, da se vsako leto dobimo tukaj in počastimo spomin na junaške dogodke izpred 83 let.« Novi TEDNIK št. 35 29. 8. 2024  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 35, 29. avgust 2024 IZ NAŠIH KRAJEV ŽALEC – Hmeljarji letos ponovno v negotovosti glede pridelka Slaba napoved za letošnji pridelek grenke rože Janez Oset že dvajset let skrbi za promocijo hmeljarstva. Letošnji pridelek hmelja bo slabši kot pretekla leta. Začelo se je avgustovsko obiranje hmelja. Lanske poletne poplave v Savinjski dolini so pustile močan pečat v hmeljarski panogi. A ne le lanska voda, tudi letošnja toča, zmrzal in suša so doprinesle k slabi letini. Učinkovita in dosledna podpora države je zato ključnega pomena, da bo panoga, ki je ponos sloven- skega kmetijstva, obstala na nogah. LARISA JEKNIĆ Slovenija ima 26 svojih vrst hmelja. Avtohtona sorta savinjski golding (nastala iz angleške sorte fuggle) je bila v Slovenijo prinesena leta 1882. Daje boljše pivovarske vrednosti kot v Angliji, zato tudi Angleži kupujejo slo- venski hmelj, je pojasnil Janez Oset in ob tem izpostavil ključni pomen promocije slovenske hmeljarske dejavno- sti. Slovenija glavnino pridelanega hmelja namreč izvozi. »Če na področju promocije ne bomo delali s polno mero, ne bomo dovolj uspešni,« je prepričan Janez Oset. Lani je na poplavljenih hme- ljiščih v Savinjski dolini voda stala več kot 14 dni, zato je tamkajšnji koreninski sistem začel odmirati. Letos je zato tam, kjer voda ni šla v globlje plasti, izredno slab hmelj, kar je opazno predvsem med Lo- žnico in Levcem. Podobno je marsikje tudi na prodnati ze- mlji. O tem smo se pogovarja- li s predsednikom Združenja hmeljarjev Slovenije Janezom Osetom. »Pred štirimi leti smo pridelali 2.700 ton hmelja, za letos predvidevamo, da ga bomo približno 500 ton manj. Sicer je v zgornjem delu Sa- vinjske doline letos relativno zdrav hmelj, huje je v spo- dnjem delu,« je pojasnil Oset. Težave že aprila Ko so začeli rez aprila, v mesecu, ko bi moral hmelj najbolj pognati, je zaradi zmr- zali začel zaostajati v rasti, in sicer za približno meter, je ra- zložil Oset. »Če hmelj do 20. junija ne doseže vrha žice, ne moremo veliko pričakovati,« je dejal. Prav tako jim ni pri- zanašala junijska toča. To je sogovornik ponazoril na pri- meru desetih rastlin, pri kate- rih so bili odbiti najmanj štirje vrhovi. »Saj veste, če nekomu odrežeš glavo, ne more rasti,« je povedal. Po njegovih oce- nah je najbolj prizadeta sorta celeia, saj je trša in zelo krh- ka, zato je za udarce toče bolj dovzetna, medtem ko je sorta aurora tanjša in zato ta vre- menski pojav lažje prenese. Izpostavil je tudi dolgoročne negativne vremenske vplive, kot je globalno segrevanje, ki prinaša vedno bolj vroča poletja. Po podatkih Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije optimalno rast hme- lja omogočajo temperature med 15 in 18 stopinj Celzija. Pomoč ministrstva več kot nujna Oset se je sicer že pred več kot mesecem obrnil na mini- strstvo za kmetijstvo in mini- strici Mateji Čalušić poslal do- pis, v katerem jo je prosil, naj sestavi ekipo, ki bi pogledala prizadeta hmeljišča in glede na to naredila ustrezno ana- lizo. Boji se namreč, da bodo na teh hmeljiščih v prihodnje morali narediti premeno sadik hmelja, kar pomeni visoke stroške in še večjo potrebo po državni podpori. Zato meni, da je prav, da bi hmeljarjem država v tem primeru subven- cionirala vsaj nakup sadik in da bi bilo prav, da bi jim tako prišla naproti. Ob tem je do- dal, da ministrstvo hmeljarsko dejavnost vidi kot paradnega konja Slovenije, zato pričaku- je, da bo v zvezi s tem kaj tudi naredilo. Slabša tudi prodaja Tudi pri prodaji so se hme- ljarji znašli v neugodni situaci- ji, ki se je poglobila z začetkom epidemije covida-19 leta 2020, ko pivovarne niso prodale toli- ko piva kot v letih prej. »Hmelj ni krompir. To je trajnica, pri kateri moraš vsakih 15 let na- rediti premeno. Krogotok mora stalno teči,« je opozoril in ob tem dodal, da mora vsaka sorta ves čas ohranjati visoko raven kakovosti. Sicer hmeljevi bri- keti v hladilnici zdržijo do pet let, vendar če jih vmes ne pro- dajo, to za hmeljarje še vedno pomeni izgubo. Inštitut in združenje ključna člena Po Osetovem mnenju je nadvse pomembno, da ima- jo hmeljarji svoj hmeljarski inštitut. Prepričan je, da je s stroko treba sodelovati, saj je hmeljarstvo izjemno zahtevna panoga, ki se je ne da voditi brez strokovnega znanja. In- štitut za hmeljarstvo sicer že od ustanovitve leta 1952 skrbi za znanstveni in tehnološki ra- zvoj slovenskega hmeljarstva. Prav tako je za hmeljarsko dejavnost izjemnega pomena Združenje hmeljarjev Slove- nije, katerega ustanovni član je tudi Oset. Kot je dejal, že več kot dvajset let po svojih najboljših močeh dostojno za- stopa slovensko hmeljarstvo. »Prepričan sem, da bodo tudi moji nasledniki mislili enako: da si vsi, ki gojimo to veliča- stno grenko rožo, zaslužimo dostojno življenje, in bodo na- daljevali moja prizadevanja.« Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 35 29. 8. 2024  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 35, 29. avgust 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Kaj bi še bilo treba spremeniti? Ali je prenova podaljšanega bivanja in jutranjega varstva res bistvena sprememba, ki jo potrebuje osnov- no šolstvo, ali bi bilo bolj nujno spremeniti kaj dru- gega? Ravnateljice osnovnih šol Ponikva, Ljubečna in Žalec pravijo, da osnovnošolsko izobraževanje kliče še po drugih spremembah. Ravnateljica OŠ Žalec Andreja Špajzer meni, da bi bilo v pouk treba nujno uvesti vsebine s področja računalni- štva in predvsem varne uporabe vseh digitalnih naprav in medijev. »Naša šola vsako leto nekaj časa nameni osveščanju o varni uporabi spleta, ne bi pa bilo odveč, če bi bilo to predpisano v vsakem razredu osnovne šole.« Ravnateljica OŠ Ponikva Andreja Ocvirk pravi, da je bilo podaljšano bivanje nujno potrebno prenove, spre- membe in izboljšave pa bi bile potrebne še na številnih drugih področjih, kot so ocenjevanje, obvezni izbirni predmeti v tretjem triletju, ukinitev številčnih ocen pri vzgojnih predmetih. Po njenem mnenju bi bilo treba prenoviti učne načrte, da bi bili razbremenjeni balasta in bi bili naravnani na pridobivanje vseživljenjskih znanj. Treba bi bilo še sistematično uvajanje sodobnih peda- goških principov, predvsem pa opozarjanje na to, da je znanje vrednota. »Ta vrednota se je v družbi povsem izgubila, kar ni dobro za prihodnost.« Helena Verdev, ravnateljica OŠ Ljubečna, se sprašuje, ali je spremembe smiselno uvajati v obdobju, ko šole vedno težje rešujejo veliko kadrovsko stisko. Ob tem se soočajo še z velikim upadom bralne pismenosti učencev in z naraščanjem števila učencev priseljencev. Poudarila je, da vse to kliče po sistemski ureditvi na ravni države, medtem ko reševanje omenjenih težav s pomočjo pro- jektov po njenem prepričanju ne zadostuje. TS Ravnateljica OŠ Ponikva Andreja Ocvirk: »Učenci so zaradi prenovljene zasnove razširjenega programa bolj vključeni v izbor dejavnosti, sami lahko predlagajo vsebine. Spodbujamo jih k odgovornosti, da vztrajajo do konca pri dejavnosti, ki jo sami izberejo.« Pred poukom in po njem bo drugače Podaljšano bivanje, dopolnilni in dodatni pouk, in- dividualna in skupinska učna pomoč ter neobvezni iz- birni predmeti se z Novelo Zakona o osnovni šoli, ki so jo poslanci sprejeli februarja, postopoma poslavljajo. V novem šolskem letu bo 144 osnovnih šol po državi začelo izvajati novo zasnovo tako imenovanega razširjenega programa (RAP). Gre za nabor strukturiranih, vsebinsko osmišljenih dejavnosti s treh področij. To so gibanje in zdravje za dobro telesno in duševno počutje, kulturna in državljanska vzgoja ter učenje učenja. Izkušnje, kaj nova zasnova RAP prinaša za zaposlene in kaj za učen- ce, so z nami delile ravnateljice šol s Celjskega, kjer so to novost že lansko šolsko leto uvedli delno ali v celoti. TINA STRMČNIK CELJSKO – V številnih osnovnih šolah slovo jutranjega varstva in podaljšanega bivanja Na Celjskem bo prenovljen RAP 1. septembra v celoti začelo izvajati 19 šol v občinah Celje, Šentjur, Vojnik, Dobje, Gornji Grad, Bistrica ob Sotli, Braslov- če, Dobrna, Mozirje, Prebold, Rogaška Slatina, Vransko in Žalec. (Foto: Andraž Purg) Ravnateljica OŠ Ponikva Andreja Ocvirk (Foto: osebni arhiv) Ravnateljica OŠ Ljubečna Helena Verdev (Foto: Andraž Purg) Ravnateljica I. OŠ Žalec Andreja Špajzer (Foto: osebni arhiv) bodo nič dlje v šoli, kot so bili do zdaj. Vmes bo seveda tudi čas za igro in gibanje.« Učna pomoč bolje obiskana OŠ Blaža Kocena Ponikva v občini Šentjur je ena tistih osnovnih šol, v katerih so RAP že v poskusnem obdobju vpe- ljali v celoti. Ravnateljica An- dreja Ocvirk je povedala, da je bil to zelo velik organizacijski in vsebinski zalogaj. S tem so povezane tudi kadrovske spre- membe, ki so bile v primeru omenjene šole pozitivne. »Upo- števali smo zanimanja otrok, učitelji so ponudili raznolike dejavnosti, ki so pokrile vsa tri vsebinska področja RAP , in ves čas smo izvajali analize ter an- kete. Časovni razpored je ostal enak.« Ocvirkova je kot eno od sprememb omenila, da v šoli zdaj učno pomoč izvajajo v drugačni, otrokom privlačnejši obliki. Omenjena dejavnost je zdaj bolje obiskana, pod nje- nim okriljem omogočajo tudi priprave na tekmovanje, otroci so deležni še drugih oblik po- moči. Kar bodo začeli, bodo dokončali Podobno kot ravnateljici I. osnovne šole Žalec Andreji Špajzer se tudi ravnateljici OŠ Ponikva Andreji Ocvirk zdi, da prenovljen RAP omogoča večje upoštevanje želja in zani- manj otrok ter večjo vsebinsko pestrost. »›Staro‹ podaljšano bi- vanje je zaradi nenehnih priho- dov in odhodov otrok onemo- gočalo bolj načrtno izvajanje dejavnosti. Otroci so zdaj bolj motivirani, želijo ostati do kon- ca dejavnosti, katerih izbor je velik, včasih morda celo pre- velik. Nov program omogoča tudi izvajanje dejavnosti, ki jih prej nismo mogli uvrstiti v sis- tem. Vse ure so sistemizirane za učitelje, kar je velika pred- nost. Organizacija vsega je zelo zapletena in zahtevna.« Ocvirkova med prednosti prenovljenega RAP opaža še boljše sodelovanje med različ- nimi generacijami otrok. Tudi učitelji so se pri načrtovanju dejavnosti bolj povezali in so vsebine načrtovali skupaj. Ob- vezni program, torej pouk, in razširjeni program sta zdaj bolj povezana. Zakaj drugače od poskusnega obdobja? Je pa ravnateljica OŠ Poni- kva kritična do končne siste- mizacije ur, ki so jo šole od pristojnega ministrstva prejele konec junija. Pojasnila je, da je ministrstvo za nekatere šole predvidelo manj ur, kot so jih te vzgojno-izobraževalne usta- nove izvajale v obdobju posku- snega uvajanja razširjenega programa. »Pri tem imam v mislih predvsem pevske zbore, star dodatni in dopolnilni pouk ter individualno in skupinsko pomoč. To, da imajo nekatere šole zdaj predvidenih manj ur kot v obdobju poskusnega iz- vajanja RAP, seveda spet meče slabo luč na uvajanje poskusa.« Nova zasnova RAP po nje- nem opažanju ne pomeni, da bodo otroci od jutra do po- poldneva vpeti v organizirane dejavnosti, saj gre za neob- vezen in izbiren program, ki dopolnjuje obveznega. V RAP je še vedno predvidene veliko proste igre. »Nov sistem raz- širjenega programa ne bi smel dodatno obremeniti otrok. Zamišljen je tako, da jim bo pomagal pri učenju in krepi- tvi njihovih močnih področij,« je dejala. Več vprašanj kot odgovorov Helena Verdev, ravnateljica Osnovne šole Ljubečna, kjer so RAP v poskusnem obdobju izvajali delno, pravi, da imajo pri prilagajanju na nov sistem več vprašanj kot odgovorov, so- očajo se s kupom izvedbenih neznank. Sploh glede na to, da so bili normativi in standardi sprejeti sredi junija. Omenjena ravnateljica je po- vedala, da bodo učenci v šoli še vedno lahko od 6. ure zjutraj do poznega popoldneva. Tako kot sta izpostavili Špajzerjeva in Ocvirkova, tudi Verdevova pravi, da bo za učence od 1. do 5. razreda, ki bodo popoldne vključeni v razširjeni program, bistvena sprememba ta, da bodo domov odhajali po konča- ni dejavnosti in ne sredi nje. Ker je več kot pol učencev, ki obi- skujejo OŠ Ljubečna, vozačev, bo šola dejavnosti načrtovala glede na avtobusne prevoze. Že prej je bilo veliko izbirnosti Čeprav pristojno ministrstvo kot enega od razlogov za spre- membo RAP navaja, da se bodo učenci zdaj lahko vključili v de- javnosti, ki si jih bodo sami iz- brali, Verdevova izpostavlja, da so si učenci večino dejavnosti sami izbirali že pred prenovo RAP, v kasnejših urah podalj- šanega bivanja pa so se učite- ljice pri dejavnostih prilagodile želji večine učencev. »Bodo pa zdaj posamezne dejavnosti v bolj heterogenih skupinah, kar je velik organizacijski zalogaj, sploh če želimo omogočiti iz- birnost in če hočemo slediti zanimanjem učencev.« Pobudniki nove zasnove raz- širjenega programa poudarja- jo, da bo ta otrokom omogočil več gibanja. Verdevova se spra- šuje, kako, glede na to, da se bodo otroci v ta program vklju- čevali prostovoljno. »Ne glede na vse verjamem, da bomo v šolah znali poskrbeti, da bodo učenci v RAP imeli čas tudi za sprostitev in razbremenitev,« je zaključila. I. osnovna šola Žalec sep- tembra prehaja na razširjen program v celoti, medtem ko ga je doslej izvajala delno. Nov sistem po besedah ravnateljice Andreje Špajzer omogoča, da bodo lahko starši drugošolcev, ki zgodaj odhajajo v službo, otroke pripeljali v šolo prej. Otroci bodo na pouk počaka- li tako, da bodo vključeni v različne dejavnosti. »Organi- zacijsko to pomeni večji zalo- gaj kot do zdaj, sicer pa smo kadrovsko dovolj močni, da bomo lahko organizirali raz- lične dejavnosti.« Ob uvedbi celotnega RAP ravnateljica pričakuje prilagajanje urnika in dejavnosti ter odpravljanj morebitnih nepravilnosti. A upa, da bo teh čim manj. Med največjimi prednostmi razširjenega programa je izpo- stavila, da bodo učenci učitelju sami lahko predlagali, kako bi nek cilj v izbrani dejavnosti do- segli in ga usvojili. Prepričana je, da bodo otroci tako v razšir- jenem programu bolj dejavni, s čimer bodo dobili trajnejše znanje. Kot slabost je izpostavila, da šola ne bo mogla izvesti vseh dejavnosti, ki si jih želijo učenci in njihovi starši, saj je za vse želje na voljo prema- lo ur. Opozorila kritikov, da bodo zdaj otroci od jutra do popoldneva vpeti v organizi- rane dejavnosti, je ne skrbijo. »Po mojem mnenju učenci ne Novi TEDNIK št. 35 29. 8. 2024  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 35, 29. avgust 2024 IZ NAŠIH KRAJEV ŽALEC – Hmeljarji letos ponovno v negotovosti glede pridelka Slaba napoved za letošnji pridelek grenke rože Janez Oset že dvajset let skrbi za promocijo hmeljarstva. Letošnji pridelek hmelja bo slabši kot pretekla leta. Začelo se je avgustovsko obiranje hmelja. Lanske poletne poplave v Savinjski dolini so pustile močan pečat v hmeljarski panogi. A ne le lanska voda, tudi letošnja toča, zmrzal in suša so doprinesle k slabi letini. Učinkovita in dosledna podpora države je zato ključnega pomena, da bo panoga, ki je ponos sloven- skega kmetijstva, obstala na nogah. LARISA JEKNIĆ Slovenija ima 26 svojih vrst hmelja. Avtohtona sorta savinjski golding (nastala iz angleške sorte fuggle) je bila v Slovenijo prinesena leta 1882. Daje boljše pivovarske vrednosti kot v Angliji, zato tudi Angleži kupujejo slo- venski hmelj, je pojasnil Janez Oset in ob tem izpostavil ključni pomen promocije slovenske hmeljarske dejavno- sti. Slovenija glavnino pridelanega hmelja namreč izvozi. »Če na področju promocije ne bomo delali s polno mero, ne bomo dovolj uspešni,« je prepričan Janez Oset. Lani je na poplavljenih hme- ljiščih v Savinjski dolini voda stala več kot 14 dni, zato je tamkajšnji koreninski sistem začel odmirati. Letos je zato tam, kjer voda ni šla v globlje plasti, izredno slab hmelj, kar je opazno predvsem med Lo- žnico in Levcem. Podobno je marsikje tudi na prodnati ze- mlji. O tem smo se pogovarja- li s predsednikom Združenja hmeljarjev Slovenije Janezom Osetom. »Pred štirimi leti smo pridelali 2.700 ton hmelja, za letos predvidevamo, da ga bomo približno 500 ton manj. Sicer je v zgornjem delu Sa- vinjske doline letos relativno zdrav hmelj, huje je v spo- dnjem delu,« je pojasnil Oset. Težave že aprila Ko so začeli rez aprila, v mesecu, ko bi moral hmelj najbolj pognati, je zaradi zmr- zali začel zaostajati v rasti, in sicer za približno meter, je ra- zložil Oset. »Če hmelj do 20. junija ne doseže vrha žice, ne moremo veliko pričakovati,« je dejal. Prav tako jim ni pri- zanašala junijska toča. To je sogovornik ponazoril na pri- meru desetih rastlin, pri kate- rih so bili odbiti najmanj štirje vrhovi. »Saj veste, če nekomu odrežeš glavo, ne more rasti,« je povedal. Po njegovih oce- nah je najbolj prizadeta sorta celeia, saj je trša in zelo krh- ka, zato je za udarce toče bolj dovzetna, medtem ko je sorta aurora tanjša in zato ta vre- menski pojav lažje prenese. Izpostavil je tudi dolgoročne negativne vremenske vplive, kot je globalno segrevanje, ki prinaša vedno bolj vroča poletja. Po podatkih Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije optimalno rast hme- lja omogočajo temperature med 15 in 18 stopinj Celzija. Pomoč ministrstva več kot nujna Oset se je sicer že pred več kot mesecem obrnil na mini- strstvo za kmetijstvo in mini- strici Mateji Čalušić poslal do- pis, v katerem jo je prosil, naj sestavi ekipo, ki bi pogledala prizadeta hmeljišča in glede na to naredila ustrezno ana- lizo. Boji se namreč, da bodo na teh hmeljiščih v prihodnje morali narediti premeno sadik hmelja, kar pomeni visoke stroške in še večjo potrebo po državni podpori. Zato meni, da je prav, da bi hmeljarjem država v tem primeru subven- cionirala vsaj nakup sadik in da bi bilo prav, da bi jim tako prišla naproti. Ob tem je do- dal, da ministrstvo hmeljarsko dejavnost vidi kot paradnega konja Slovenije, zato pričaku- je, da bo v zvezi s tem kaj tudi naredilo. Slabša tudi prodaja Tudi pri prodaji so se hme- ljarji znašli v neugodni situaci- ji, ki se je poglobila z začetkom epidemije covida-19 leta 2020, ko pivovarne niso prodale toli- ko piva kot v letih prej. »Hmelj ni krompir. To je trajnica, pri kateri moraš vsakih 15 let na- rediti premeno. Krogotok mora stalno teči,« je opozoril in ob tem dodal, da mora vsaka sorta ves čas ohranjati visoko raven kakovosti. Sicer hmeljevi bri- keti v hladilnici zdržijo do pet let, vendar če jih vmes ne pro- dajo, to za hmeljarje še vedno pomeni izgubo. Inštitut in združenje ključna člena Po Osetovem mnenju je nadvse pomembno, da ima- jo hmeljarji svoj hmeljarski inštitut. Prepričan je, da je s stroko treba sodelovati, saj je hmeljarstvo izjemno zahtevna panoga, ki se je ne da voditi brez strokovnega znanja. In- štitut za hmeljarstvo sicer že od ustanovitve leta 1952 skrbi za znanstveni in tehnološki ra- zvoj slovenskega hmeljarstva. Prav tako je za hmeljarsko dejavnost izjemnega pomena Združenje hmeljarjev Slove- nije, katerega ustanovni član je tudi Oset. Kot je dejal, že več kot dvajset let po svojih najboljših močeh dostojno za- stopa slovensko hmeljarstvo. »Prepričan sem, da bodo tudi moji nasledniki mislili enako: da si vsi, ki gojimo to veliča- stno grenko rožo, zaslužimo dostojno življenje, in bodo na- daljevali moja prizadevanja.« Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 35 29. 8. 2024  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 35, 29. avgust 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Kaj bi še bilo treba spremeniti? Ali je prenova podaljšanega bivanja in jutranjega varstva res bistvena sprememba, ki jo potrebuje osnov- no šolstvo, ali bi bilo bolj nujno spremeniti kaj dru- gega? Ravnateljice osnovnih šol Ponikva, Ljubečna in Žalec pravijo, da osnovnošolsko izobraževanje kliče še po drugih spremembah. Ravnateljica OŠ Žalec Andreja Špajzer meni, da bi bilo v pouk treba nujno uvesti vsebine s področja računalni- štva in predvsem varne uporabe vseh digitalnih naprav in medijev. »Naša šola vsako leto nekaj časa nameni osveščanju o varni uporabi spleta, ne bi pa bilo odveč, če bi bilo to predpisano v vsakem razredu osnovne šole.« Ravnateljica OŠ Ponikva Andreja Ocvirk pravi, da je bilo podaljšano bivanje nujno potrebno prenove, spre- membe in izboljšave pa bi bile potrebne še na številnih drugih področjih, kot so ocenjevanje, obvezni izbirni predmeti v tretjem triletju, ukinitev številčnih ocen pri vzgojnih predmetih. Po njenem mnenju bi bilo treba prenoviti učne načrte, da bi bili razbremenjeni balasta in bi bili naravnani na pridobivanje vseživljenjskih znanj. Treba bi bilo še sistematično uvajanje sodobnih peda- goških principov, predvsem pa opozarjanje na to, da je znanje vrednota. »Ta vrednota se je v družbi povsem izgubila, kar ni dobro za prihodnost.« Helena Verdev, ravnateljica OŠ Ljubečna, se sprašuje, ali je spremembe smiselno uvajati v obdobju, ko šole vedno težje rešujejo veliko kadrovsko stisko. Ob tem se soočajo še z velikim upadom bralne pismenosti učencev in z naraščanjem števila učencev priseljencev. Poudarila je, da vse to kliče po sistemski ureditvi na ravni države, medtem ko reševanje omenjenih težav s pomočjo pro- jektov po njenem prepričanju ne zadostuje. TS Ravnateljica OŠ Ponikva Andreja Ocvirk: »Učenci so zaradi prenovljene zasnove razširjenega programa bolj vključeni v izbor dejavnosti, sami lahko predlagajo vsebine. Spodbujamo jih k odgovornosti, da vztrajajo do konca pri dejavnosti, ki jo sami izberejo.« Pred poukom in po njem bo drugače Podaljšano bivanje, dopolnilni in dodatni pouk, in- dividualna in skupinska učna pomoč ter neobvezni iz- birni predmeti se z Novelo Zakona o osnovni šoli, ki so jo poslanci sprejeli februarja, postopoma poslavljajo. V novem šolskem letu bo 144 osnovnih šol po državi začelo izvajati novo zasnovo tako imenovanega razširjenega programa (RAP). Gre za nabor strukturiranih, vsebinsko osmišljenih dejavnosti s treh področij. To so gibanje in zdravje za dobro telesno in duševno počutje, kulturna in državljanska vzgoja ter učenje učenja. Izkušnje, kaj nova zasnova RAP prinaša za zaposlene in kaj za učen- ce, so z nami delile ravnateljice šol s Celjskega, kjer so to novost že lansko šolsko leto uvedli delno ali v celoti. TINA STRMČNIK CELJSKO – V številnih osnovnih šolah slovo jutranjega varstva in podaljšanega bivanja Na Celjskem bo prenovljen RAP 1. septembra v celoti začelo izvajati 19 šol v občinah Celje, Šentjur, Vojnik, Dobje, Gornji Grad, Bistrica ob Sotli, Braslov- če, Dobrna, Mozirje, Prebold, Rogaška Slatina, Vransko in Žalec. (Foto: Andraž Purg) Ravnateljica OŠ Ponikva Andreja Ocvirk (Foto: osebni arhiv) Ravnateljica OŠ Ljubečna Helena Verdev (Foto: Andraž Purg) Ravnateljica I. OŠ Žalec Andreja Špajzer (Foto: osebni arhiv) bodo nič dlje v šoli, kot so bili do zdaj. Vmes bo seveda tudi čas za igro in gibanje.« Učna pomoč bolje obiskana OŠ Blaža Kocena Ponikva v občini Šentjur je ena tistih osnovnih šol, v katerih so RAP že v poskusnem obdobju vpe- ljali v celoti. Ravnateljica An- dreja Ocvirk je povedala, da je bil to zelo velik organizacijski in vsebinski zalogaj. S tem so povezane tudi kadrovske spre- membe, ki so bile v primeru omenjene šole pozitivne. »Upo- števali smo zanimanja otrok, učitelji so ponudili raznolike dejavnosti, ki so pokrile vsa tri vsebinska področja RAP , in ves čas smo izvajali analize ter an- kete. Časovni razpored je ostal enak.« Ocvirkova je kot eno od sprememb omenila, da v šoli zdaj učno pomoč izvajajo v drugačni, otrokom privlačnejši obliki. Omenjena dejavnost je zdaj bolje obiskana, pod nje- nim okriljem omogočajo tudi priprave na tekmovanje, otroci so deležni še drugih oblik po- moči. Kar bodo začeli, bodo dokončali Podobno kot ravnateljici I. osnovne šole Žalec Andreji Špajzer se tudi ravnateljici OŠ Ponikva Andreji Ocvirk zdi, da prenovljen RAP omogoča večje upoštevanje želja in zani- manj otrok ter večjo vsebinsko pestrost. »›Staro‹ podaljšano bi- vanje je zaradi nenehnih priho- dov in odhodov otrok onemo- gočalo bolj načrtno izvajanje dejavnosti. Otroci so zdaj bolj motivirani, želijo ostati do kon- ca dejavnosti, katerih izbor je velik, včasih morda celo pre- velik. Nov program omogoča tudi izvajanje dejavnosti, ki jih prej nismo mogli uvrstiti v sis- tem. Vse ure so sistemizirane za učitelje, kar je velika pred- nost. Organizacija vsega je zelo zapletena in zahtevna.« Ocvirkova med prednosti prenovljenega RAP opaža še boljše sodelovanje med različ- nimi generacijami otrok. Tudi učitelji so se pri načrtovanju dejavnosti bolj povezali in so vsebine načrtovali skupaj. Ob- vezni program, torej pouk, in razširjeni program sta zdaj bolj povezana. Zakaj drugače od poskusnega obdobja? Je pa ravnateljica OŠ Poni- kva kritična do končne siste- mizacije ur, ki so jo šole od pristojnega ministrstva prejele konec junija. Pojasnila je, da je ministrstvo za nekatere šole predvidelo manj ur, kot so jih te vzgojno-izobraževalne usta- nove izvajale v obdobju posku- snega uvajanja razširjenega programa. »Pri tem imam v mislih predvsem pevske zbore, star dodatni in dopolnilni pouk ter individualno in skupinsko pomoč. To, da imajo nekatere šole zdaj predvidenih manj ur kot v obdobju poskusnega iz- vajanja RAP, seveda spet meče slabo luč na uvajanje poskusa.« Nova zasnova RAP po nje- nem opažanju ne pomeni, da bodo otroci od jutra do po- poldneva vpeti v organizirane dejavnosti, saj gre za neob- vezen in izbiren program, ki dopolnjuje obveznega. V RAP je še vedno predvidene veliko proste igre. »Nov sistem raz- širjenega programa ne bi smel dodatno obremeniti otrok. Zamišljen je tako, da jim bo pomagal pri učenju in krepi- tvi njihovih močnih področij,« je dejala. Več vprašanj kot odgovorov Helena Verdev, ravnateljica Osnovne šole Ljubečna, kjer so RAP v poskusnem obdobju izvajali delno, pravi, da imajo pri prilagajanju na nov sistem več vprašanj kot odgovorov, so- očajo se s kupom izvedbenih neznank. Sploh glede na to, da so bili normativi in standardi sprejeti sredi junija. Omenjena ravnateljica je po- vedala, da bodo učenci v šoli še vedno lahko od 6. ure zjutraj do poznega popoldneva. Tako kot sta izpostavili Špajzerjeva in Ocvirkova, tudi Verdevova pravi, da bo za učence od 1. do 5. razreda, ki bodo popoldne vključeni v razširjeni program, bistvena sprememba ta, da bodo domov odhajali po konča- ni dejavnosti in ne sredi nje. Ker je več kot pol učencev, ki obi- skujejo OŠ Ljubečna, vozačev, bo šola dejavnosti načrtovala glede na avtobusne prevoze. Že prej je bilo veliko izbirnosti Čeprav pristojno ministrstvo kot enega od razlogov za spre- membo RAP navaja, da se bodo učenci zdaj lahko vključili v de- javnosti, ki si jih bodo sami iz- brali, Verdevova izpostavlja, da so si učenci večino dejavnosti sami izbirali že pred prenovo RAP, v kasnejših urah podalj- šanega bivanja pa so se učite- ljice pri dejavnostih prilagodile želji večine učencev. »Bodo pa zdaj posamezne dejavnosti v bolj heterogenih skupinah, kar je velik organizacijski zalogaj, sploh če želimo omogočiti iz- birnost in če hočemo slediti zanimanjem učencev.« Pobudniki nove zasnove raz- širjenega programa poudarja- jo, da bo ta otrokom omogočil več gibanja. Verdevova se spra- šuje, kako, glede na to, da se bodo otroci v ta program vklju- čevali prostovoljno. »Ne glede na vse verjamem, da bomo v šolah znali poskrbeti, da bodo učenci v RAP imeli čas tudi za sprostitev in razbremenitev,« je zaključila. I. osnovna šola Žalec sep- tembra prehaja na razširjen program v celoti, medtem ko ga je doslej izvajala delno. Nov sistem po besedah ravnateljice Andreje Špajzer omogoča, da bodo lahko starši drugošolcev, ki zgodaj odhajajo v službo, otroke pripeljali v šolo prej. Otroci bodo na pouk počaka- li tako, da bodo vključeni v različne dejavnosti. »Organi- zacijsko to pomeni večji zalo- gaj kot do zdaj, sicer pa smo kadrovsko dovolj močni, da bomo lahko organizirali raz- lične dejavnosti.« Ob uvedbi celotnega RAP ravnateljica pričakuje prilagajanje urnika in dejavnosti ter odpravljanj morebitnih nepravilnosti. A upa, da bo teh čim manj. Med največjimi prednostmi razširjenega programa je izpo- stavila, da bodo učenci učitelju sami lahko predlagali, kako bi nek cilj v izbrani dejavnosti do- segli in ga usvojili. Prepričana je, da bodo otroci tako v razšir- jenem programu bolj dejavni, s čimer bodo dobili trajnejše znanje. Kot slabost je izpostavila, da šola ne bo mogla izvesti vseh dejavnosti, ki si jih želijo učenci in njihovi starši, saj je za vse želje na voljo prema- lo ur. Opozorila kritikov, da bodo zdaj otroci od jutra do popoldneva vpeti v organizi- rane dejavnosti, je ne skrbijo. »Po mojem mnenju učenci ne Novi TEDNIK št. 35 29. 8. 2024  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 35, 29. avgust 2024 KULTURA Štiri desetletja družinskega petja Kdo je nastopil? Med nastopajočimi na 40., jubilejni prireditvi so bile dru- žina Kos iz Ponikve pri Žalcu, družina Lisec iz Boštanja, družina Zavolovšek iz Bočne pri Gornjem Gradu, druži- na Strmšek iz Brinjeve Gore pri Zrečah, družina Sušec iz Vinske Gore, družina Germin iz Juršincev, družina Ferme iz Lomovc pri Trojanah, družina Hodnik iz Andraža nad Polzelo, družina Kovačič iz Nove Gorice, družina Jakob iz Zavrha nad Dobrno, družina Luša iz Kopra, družina Gregorc s Frankolovega, družina Jelen iz Šentilja pri Vele- nju, družina Ožir iz Podvina pri Polzeli, sestre Kopinske iz Cirkulan in sestre Gajšek iz Vurberka. Zadnjo avgustovsko nede- ljo je v Andražu nad Polzelo zazvenelo družinsko petje. Na tradicionalni in hkrati jubilejni, 40. prireditvi Dru- žina poje – peli so jih mati moja je nastopilo 16 družin iz različnih koncev Slove- nije. Skupno 113 pevk in pevcev je na narečni način predstavilo domačo pesem in pod šotor na tamkajšnjem igrišču pripeljalo številne ljubitelje ljudskega petja. Prireditev se je ob dobrem vzdušju končala z narodno- zabavnimi zvoki ansambla Modrijani. Kulturno društvo Andraž nad Polzelo, Odbor za kul- turne prireditve Družina poje 2024 in Občina Polzela so mi- nulo nedeljo že tradicionalno organizirali prireditev Družina poje – peli so jih mati moja, s katero že štiri desetletja ohra- njajo družinsko petje. Obisko- valce je uvodoma nagovoril polzelski župan Jože Kužnik, prireditve se je udeležil tudi pomočnik direktorja Javnega sklada za kulturne dejavnosti RS za program T omaž Simetin- ger. Oba sta v govoru pouda- rila pomen družinskega petja in organizatorjem čestitala za dolgoletno ohranjanje te pev- ske tradicije. Za nekaterimi že 23 nastopov Na letošnji prireditvi je na- stopilo 16 slovenskih družin. Na oder se je kot prva podala družina Kos iz Ponikve pri Žal- cu, ki je na prireditvi nastopila že triindvajsetič. Prav toliko nastopov, kar je največ doslej, je nanizala še družina Strmšek iz Brinjeve Gore pri Zrečah. Tri družine so na prireditvi nasto- pile prvič. Na odru se je z dvaj- setimi člani predstavila tudi družina Kovačič iz Nove Gori- ce, ki je hkrati zabeležila tudi svoj 20. nastop na tej prireditvi. Nastopajoče družine so za- pele po dve pesmi, ob koncu je vseh 113 pevk in pevcev skupaj zapelo še Zdravljico. Prireditev se je nato prelevila v družabno »Ljudska pesem, zapeta v družinskem krogu, je neprecenljiva vrednota, ki ohranja naše korenine. Tudi z našo prireditvijo skušamo ohranjati to vrednoto,« je poudaril vodja organizacijskega odbora. srečanje ob zvokih ansambla Modrijani. Ohranjanje kulturne dediščine S tradicionalno prireditvijo Družina poje želijo v Andražu nad Polzelo ohranjati in spod- bujati glasbeno kulturo v obli- ki ljudskega petja v družini, jo prenašati na mlajše rodove in spodbujati ljudi, da bi se po- gosteje srečevali ter družili s to zvrstjo glasbe in jo sprejeli za svojo. »Namen je, da spod- budimo in spomnimo ljudi, da morajo vložiti še več truda in časa v ohranjanje ljudske pesmi v naših družinah,« je poudaril vodja organizacijskega odbora David Zabukovnik in dodal, da so z letošnjo udeležbo na jubi- lejni prireditvi zelo zadovoljni. Na predvečer letošnje prire- ditve so si lahko obiskovalci v kinu na prostem ogledali tudi prvi del slovenskega fi lma Po- letje v školjki. Dan prej je bilo v Domu krajanov Andraž od- prtje likovne razstave del, ki jo je na likovni koloniji v juliju ustvarjalo 18 likovnikov iz bli- žnje in daljne okolice. SJ, foto: Nik Jarh Družinsko petje je dodobra zapolnilo prireditveni šotor. Glasovna in tudi slogovna usklajenost Takšen je naslov pesniške zbirke letošnjega dobitni- ka Veronikine nagrada Denisa Škofi ča. Malo Veroniko za najboljšo dijaško pesem je dobil Timotej Kristijan Kovač za pesem Ko sem potrkal, zlatnik poezije za življenjski pesniški opus in ustvarjalno žlahtnenje slo- venskega jezika je pripadel Borisu A. Novaku. S tem se je zaključil Veronikin teden poezije, sicer eden naj- pomembnejših kulturnih projektov v knežjem mestu. LARISA JEKNIĆ Nagrajeni Denis Ško č, Timotej Kristijan Kovač in Boris A. Novak Osemindvajseta Veronikina nagrada za Tuskulum Pesnik, literarni kritik in učitelj slovenščine Denis Škofi č je prepričal letošnjo strokovno žirijo Veronikine nagrade, ki jo podeljuje Me- stna občina Celje v sodelova- nju s Hišo kulture. Žirija je v utemeljitvi pojasnila, da se v pesniški zbirki Tuskulum razmejitev med družbenim in naravnim, človeškim in živalskim, posvetnim in pro- fanim seseda sama vase, v točko, v kateri se svet razra- gend, pripovedk in anekdot, ki sem jih slišal, pa tudi iz tamkajšnje pokrajine, ki je zelo zanimiva in v sebi skriva posebno mistiko. Mislim, da je prekmursko narečje velika zakladnica znanja in melo- dičnosti,« je povedal Škofi č. Mala Veronika celjskemu dijaku in skromni profesor poezije Dijak Gimnazije Celje – Center Timotej Kristijan Kovač je s pesmijo Ko sem potrkal strokovno žirijo pre- pričal z zrelostjo in izvir- Strokovno komisijo letošnje Veronikine nagrade so se- stavljale Veronikina nagrajenka, prevajalka in doktorica angleške in ameriške književnosti Kristina Kočan, literar- na zgodovinarka in teoretičarka Alojzija Zupan Sosič ter pisateljica, prevajalka in publicistka Pia Prezelj. Druga no- minirana dela so bila Vidno polje Maje Miloševič Čustić, Drobne opazke Jureta Jakoba, Od točke nič Tonje Jelen in Vnazaj Barbare Korun. Strokovno komisijo letošnje male Veronike pa so sestavljali literarna kritičarka, pesnica in komparativistka Veronika Šoster, pesnica in literarna kriti- čarka Eva Ule ter pesnik in dramatik Aljaž Primožič. Drugi nominiranci za malo Veroniko so bili Izak Kabir Khan z delom Digitalni planinec in prosti dnevi, Lara Višnjevec z Ravnotežjen, Lara Topolovec z Zadevo: neimenovano in Miha Ferlinc s Trenutkom poletja. nostjo. Sklenila je, da avtor izkazuje posebno spretnost pri pretresanju običajev lju- bezenske in erotične poezije. »Veliko mi pomeni potrditev žirije, da imam nekaj v sebi in da sem s pesmijo nekoga prepričal,« je dejal mladi fant. Ob tem je poudaril, da nagra- da njegovega odnosa do po- ezije ni spremenila in da bi, tudi če ne bi bil nominiran in nagrajen, še vedno pisal. Na vprašanje, kaj ga pri pesnje- nju navdihuje, je preprosto odgovoril, da drugi avtorji in lastne življenjske izkušnje. Boris A. Novak pa je s svojim obsežnim repertoar- jem že prava eminenca slo- venskega pesništva, vendar kljub temu vedno najde lepo besedo za pesniške kolege. Ob prejetju zlatnika poezije za življenjski pesniški opus in ustvarjalno žlahtnenje jezi- ka je izpostavil druge letošnje nominirance in poudaril, da si nagrade ne zasluži le on, temveč da si jo zaslužijo vsi. Foto: Andraž Purg Veronikin nagrajenec Denis Škofič veliko navdiha črpa iz rodnega Prekmurja. Letošnji nagra- jenci z leve proti desni: Timotej Kristijan Kovač, Boris A. Novak in Denis Škofič šča iz jezika in v kateri je prav jezik tisto zavetje, h katere- mu se vedno znova vračamo. Ob tem je dodala, da pesnik bralcu ne ponuja pomiritve, temveč nasprotno. Ponuja mu izgon iz znanega, iz udo- bja, in iskanje zavetja le tam, kjer je prostor za premišljanje in kjer se skriva spoznanje. Letošnji Veronikin lavreat pri- haja iz Prekmurja, tudi velik del njegove pesniške identi- tete je prekmursko narečje, ki ga dosledno uporablja v svojih delih. »Navdih črpam iz različnih prekmurskih le- Novi TEDNIK št. 35 29. 8. 2024  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 35, 29. avgust 2024 KULTURA Štiri desetletja družinskega petja Kdo je nastopil? Med nastopajočimi na 40., jubilejni prireditvi so bile dru- žina Kos iz Ponikve pri Žalcu, družina Lisec iz Boštanja, družina Zavolovšek iz Bočne pri Gornjem Gradu, druži- na Strmšek iz Brinjeve Gore pri Zrečah, družina Sušec iz Vinske Gore, družina Germin iz Juršincev, družina Ferme iz Lomovc pri Trojanah, družina Hodnik iz Andraža nad Polzelo, družina Kovačič iz Nove Gorice, družina Jakob iz Zavrha nad Dobrno, družina Luša iz Kopra, družina Gregorc s Frankolovega, družina Jelen iz Šentilja pri Vele- nju, družina Ožir iz Podvina pri Polzeli, sestre Kopinske iz Cirkulan in sestre Gajšek iz Vurberka. Zadnjo avgustovsko nede- ljo je v Andražu nad Polzelo zazvenelo družinsko petje. Na tradicionalni in hkrati jubilejni, 40. prireditvi Dru- žina poje – peli so jih mati moja je nastopilo 16 družin iz različnih koncev Slove- nije. Skupno 113 pevk in pevcev je na narečni način predstavilo domačo pesem in pod šotor na tamkajšnjem igrišču pripeljalo številne ljubitelje ljudskega petja. Prireditev se je ob dobrem vzdušju končala z narodno- zabavnimi zvoki ansambla Modrijani. Kulturno društvo Andraž nad Polzelo, Odbor za kul- turne prireditve Družina poje 2024 in Občina Polzela so mi- nulo nedeljo že tradicionalno organizirali prireditev Družina poje – peli so jih mati moja, s katero že štiri desetletja ohra- njajo družinsko petje. Obisko- valce je uvodoma nagovoril polzelski župan Jože Kužnik, prireditve se je udeležil tudi pomočnik direktorja Javnega sklada za kulturne dejavnosti RS za program T omaž Simetin- ger. Oba sta v govoru pouda- rila pomen družinskega petja in organizatorjem čestitala za dolgoletno ohranjanje te pev- ske tradicije. Za nekaterimi že 23 nastopov Na letošnji prireditvi je na- stopilo 16 slovenskih družin. Na oder se je kot prva podala družina Kos iz Ponikve pri Žal- cu, ki je na prireditvi nastopila že triindvajsetič. Prav toliko nastopov, kar je največ doslej, je nanizala še družina Strmšek iz Brinjeve Gore pri Zrečah. Tri družine so na prireditvi nasto- pile prvič. Na odru se je z dvaj- setimi člani predstavila tudi družina Kovačič iz Nove Gori- ce, ki je hkrati zabeležila tudi svoj 20. nastop na tej prireditvi. Nastopajoče družine so za- pele po dve pesmi, ob koncu je vseh 113 pevk in pevcev skupaj zapelo še Zdravljico. Prireditev se je nato prelevila v družabno »Ljudska pesem, zapeta v družinskem krogu, je neprecenljiva vrednota, ki ohranja naše korenine. Tudi z našo prireditvijo skušamo ohranjati to vrednoto,« je poudaril vodja organizacijskega odbora. srečanje ob zvokih ansambla Modrijani. Ohranjanje kulturne dediščine S tradicionalno prireditvijo Družina poje želijo v Andražu nad Polzelo ohranjati in spod- bujati glasbeno kulturo v obli- ki ljudskega petja v družini, jo prenašati na mlajše rodove in spodbujati ljudi, da bi se po- gosteje srečevali ter družili s to zvrstjo glasbe in jo sprejeli za svojo. »Namen je, da spod- budimo in spomnimo ljudi, da morajo vložiti še več truda in časa v ohranjanje ljudske pesmi v naših družinah,« je poudaril vodja organizacijskega odbora David Zabukovnik in dodal, da so z letošnjo udeležbo na jubi- lejni prireditvi zelo zadovoljni. Na predvečer letošnje prire- ditve so si lahko obiskovalci v kinu na prostem ogledali tudi prvi del slovenskega fi lma Po- letje v školjki. Dan prej je bilo v Domu krajanov Andraž od- prtje likovne razstave del, ki jo je na likovni koloniji v juliju ustvarjalo 18 likovnikov iz bli- žnje in daljne okolice. SJ, foto: Nik Jarh Družinsko petje je dodobra zapolnilo prireditveni šotor. Glasovna in tudi slogovna usklajenost Takšen je naslov pesniške zbirke letošnjega dobitni- ka Veronikine nagrada Denisa Škofi ča. Malo Veroniko za najboljšo dijaško pesem je dobil Timotej Kristijan Kovač za pesem Ko sem potrkal, zlatnik poezije za življenjski pesniški opus in ustvarjalno žlahtnenje slo- venskega jezika je pripadel Borisu A. Novaku. S tem se je zaključil Veronikin teden poezije, sicer eden naj- pomembnejših kulturnih projektov v knežjem mestu. LARISA JEKNIĆ Nagrajeni Denis Ško č, Timotej Kristijan Kovač in Boris A. Novak Osemindvajseta Veronikina nagrada za Tuskulum Pesnik, literarni kritik in učitelj slovenščine Denis Škofi č je prepričal letošnjo strokovno žirijo Veronikine nagrade, ki jo podeljuje Me- stna občina Celje v sodelova- nju s Hišo kulture. Žirija je v utemeljitvi pojasnila, da se v pesniški zbirki Tuskulum razmejitev med družbenim in naravnim, človeškim in živalskim, posvetnim in pro- fanim seseda sama vase, v točko, v kateri se svet razra- gend, pripovedk in anekdot, ki sem jih slišal, pa tudi iz tamkajšnje pokrajine, ki je zelo zanimiva in v sebi skriva posebno mistiko. Mislim, da je prekmursko narečje velika zakladnica znanja in melo- dičnosti,« je povedal Škofi č. Mala Veronika celjskemu dijaku in skromni profesor poezije Dijak Gimnazije Celje – Center Timotej Kristijan Kovač je s pesmijo Ko sem potrkal strokovno žirijo pre- pričal z zrelostjo in izvir- Strokovno komisijo letošnje Veronikine nagrade so se- stavljale Veronikina nagrajenka, prevajalka in doktorica angleške in ameriške književnosti Kristina Kočan, literar- na zgodovinarka in teoretičarka Alojzija Zupan Sosič ter pisateljica, prevajalka in publicistka Pia Prezelj. Druga no- minirana dela so bila Vidno polje Maje Miloševič Čustić, Drobne opazke Jureta Jakoba, Od točke nič Tonje Jelen in Vnazaj Barbare Korun. Strokovno komisijo letošnje male Veronike pa so sestavljali literarna kritičarka, pesnica in komparativistka Veronika Šoster, pesnica in literarna kriti- čarka Eva Ule ter pesnik in dramatik Aljaž Primožič. Drugi nominiranci za malo Veroniko so bili Izak Kabir Khan z delom Digitalni planinec in prosti dnevi, Lara Višnjevec z Ravnotežjen, Lara Topolovec z Zadevo: neimenovano in Miha Ferlinc s Trenutkom poletja. nostjo. Sklenila je, da avtor izkazuje posebno spretnost pri pretresanju običajev lju- bezenske in erotične poezije. »Veliko mi pomeni potrditev žirije, da imam nekaj v sebi in da sem s pesmijo nekoga prepričal,« je dejal mladi fant. Ob tem je poudaril, da nagra- da njegovega odnosa do po- ezije ni spremenila in da bi, tudi če ne bi bil nominiran in nagrajen, še vedno pisal. Na vprašanje, kaj ga pri pesnje- nju navdihuje, je preprosto odgovoril, da drugi avtorji in lastne življenjske izkušnje. Boris A. Novak pa je s svojim obsežnim repertoar- jem že prava eminenca slo- venskega pesništva, vendar kljub temu vedno najde lepo besedo za pesniške kolege. Ob prejetju zlatnika poezije za življenjski pesniški opus in ustvarjalno žlahtnenje jezi- ka je izpostavil druge letošnje nominirance in poudaril, da si nagrade ne zasluži le on, temveč da si jo zaslužijo vsi. Foto: Andraž Purg Veronikin nagrajenec Denis Škofič veliko navdiha črpa iz rodnega Prekmurja. Letošnji nagra- jenci z leve proti desni: Timotej Kristijan Kovač, Boris A. Novak in Denis Škofič šča iz jezika in v kateri je prav jezik tisto zavetje, h katere- mu se vedno znova vračamo. Ob tem je dodala, da pesnik bralcu ne ponuja pomiritve, temveč nasprotno. Ponuja mu izgon iz znanega, iz udo- bja, in iskanje zavetja le tam, kjer je prostor za premišljanje in kjer se skriva spoznanje. Letošnji Veronikin lavreat pri- haja iz Prekmurja, tudi velik del njegove pesniške identi- tete je prekmursko narečje, ki ga dosledno uporablja v svojih delih. »Navdih črpam iz različnih prekmurskih le- Novi TEDNIK št. 35 29. 8. 2024  COLOR CMYK stran 11 11 Št. 35, 29. avgust 2024 KULTURA Predstava Celjski vsi je na Starem gradu doživela krstno uprizoritev. Ta spekta- kel ne pusti ravnodušnih niti tistih, ki niso ljubitelji gledališča. Gledalca miselno in fi zično zaposli tako, da se ta po prizorišču stalno premika in sodeluje v igri ter tako spodbudi vse čute. Igra je sestavljena iz štirih skupnih prizorov in več kot 20 posamičnih slik. Gledalec, skrit pod masko, ki jo dobi na začetku, lahko sam izbira, kaj bo videl. A videti ne more vsega. LARISA JEKNIĆ Tina Gorenjak je Barbara Celjska, Renato Jenček je Her- man II. Celjski, Igor Sviderski je kronist, komornik in splet- kar, Luka Ostrež je Ulrik II., Luka Bokšan je Friderik II., Urša Rupnik je Veronika Deseniška, Gea Erjavec je vodja gradu, Aleksander Sevšek je grajski vodič, pripovedovalec, vitez in mečevalec, Vilma Rupnik in Jasna Knez pa sta jasnovidki in beračici, KUD Galiarda so plesalci. Avtorica uprizoritvene predloge in dramaturginja je Nuša Komplet Peperko, kostumografi nja je Anka Rener Kremžar, režiser in koreograf je Aleksander Saša Ilić, avtorica idejne zasno- ve in asistentka koreografi je je Mojca Majcen, scenograf pa je Primož Mihevc. Glasbo je napisal Leon Firšt. Vsaka pesem je nova zgodba Le ena je Alma Slovenistka, germanistka in poznavalka življenja Alme M. Karlin Jerneja Jezernik je bralce razveselila z novim prevodom avtorskega dela znamenite Celjanke. Tokrat je predstavila knjigo Mesečeve solze, ki je osma v zbirki Z Almo v svet. Knjiga Mesečeve solze je v nemškem izvirniku izšla leta 1935, po skoraj 100 letih pa jo lahko po zaslugi Jerneje Je- zernik Slovenci v materinščini preberemo prvič. Zgodba se dogaja v Peruju in govori o inkovskem mladeniču Domingu, ki se zaplete v ljubezenski trikotnik s premožno Evropejko Elizo in z njenim zaročencem Hansom Ulrikom. Znanje in svoboda sta bistveni lastnosti, ki sta zaznamovali Almo M. Karlin in njeno delovanje ter pisanje, je še pouda- rila Jezernikova. In čeprav je Alma govorila nemško, je bila Celjanka, ki je tako v knežjem mestu kot celotni Sloveniji s svojim delom pustila neizbrisen pečat. LJ Na Celjskem gradu premiera potopitvenega gledališča Ko pade četrti zid Kemija med igralci je fantastična. Dinastijo Celjskih grofov so nastopajoči prikazali na edinstven in sodoben način. Piše se leto 1451. Friderik II. Celju podeli mestne pravice. Dinastija, o kateri je že veliko napisanega, se nam predstavi v novi luči. Celjskih grofov se lahko prvič v zgodovini dota- knemo. Nesojena ljubezen in moč avtoritete Luka Bokšan kot Friderik II. In Urša Rupnik kot Vero- nika Deseniška imata odlično odrsko kemijo. Rupnikova, lepa, drobna in nežna, Vero- niko upodobi kot ognjevito in močno žensko, ki se boju- je vse do bridkega konca. Bo- kšan s svojimi prinčevskimi obraznimi potezami, z glo- bokim pogledom in že skoraj kičasto viteško karizmo upri- zori Hermana II. na način, ki bi ga našli v kakšni slovenski ljudski pravljici. Zaljubljenca, ki jima družbena pravila ne dovoljujejo, da bi bila skupaj, kljub temu vztrajata, dokler jima ljubezen ni na silo od- vzeta. Njuni prizori so tako intimni, da se gledalec počuti, da posega v njuno zasebnost. Renato Jenček kot Herman II. in Tina Gorenjak kot Bar- bara Celjska sta sposobna v gledalcu vzbuditi straho- spoštovanje do te mere, da v nekaterih trenutkih pozabi, da je vse skupaj le igra. Ko gledalca Gorenjakova pogle- da v oči, misli, da zares gleda Barbaro in za trenutek mu za- ledeni kri. Počuti se majhne- ga, podrejenega. Ko pa nekje ob grajskem obzidju ta sreča še Jenčka, dobi nenavadno potrebo po tem, da se mu prikloni. In ko tega ne nare- spolne odnose v različnih po- ložajih. In gledalci so del tega. Nekateri se živčno smejijo, drugi bi se najraje pogreznili v zemljo. Prikaz utopitve Veronike v kadi je zagotovo eden najtežje prebavljivih prizorov, ki ustva- ri smrtno tišino in napetost. Opazovalec si želi, da bi lahko Veroniko iztrgal iz primeža njenega krvnika, a kot vko- pan pasivno opazuje dogaja- nje, kar je dobra vzporednica z današnjim odnosom slovenske družbe do nasilja nad ženska- mi, ko vemo, da se dogaja, a velikokrat molčimo. Celjski vsi je zagotovo dr- zen in pogumen projekt, ki preizkuša meje v umetnosti in razbija do zdaj zakoreninjene ideje o tem, kaj je gledališče. A tudi o tem, kdo so Celjski grofje. Foto: Andraž Purg Boris A. Novak vsak svoj pe- sniški proces doživlja drugače. (Foto: Andraž Purg) Alma je bila v prvi vrsti drža- vljanka sveta. (Foto: LJ) di, ga postane strah. Mogoče celo sram. Utelešen kaos Karizma iz Ulrika II., ki ga upodablja Luka Ostrež, pro- nica skozi vse njegove pore. Izraža se predvsem s telesom. Ostrež gledalca mojstrsko pri- pravi do takšnega nelagodja, da bi najraje zbežal z grajskega poslopja. Bodisi ga poljubi na lice, neprekinjeno bolšči vanj ali nori okoli njega. Igralec Ulri- ka upodobi kot egocentričnega, napol blaznega, živalsko poho- tnega Friderikovega potomca, ki deluje, kot da nikakor ne naj- de svojega mesta pod soncem. Predstava se dotika tudi tabujev. V enem od prizorov igralci gledalce povabijo k mizi, kjer jedo, pijejo in se za- bavajo, nato stvari uidejo izpod nadzora. Ulrik na neki točki s plastičnima nogama simulira Letošnji prejemnik zlatnika poezije, ki ga v sklopu Veronikine nagrade Mestna občina Celje podeljuje že od leta 2005, je pesnik in pisatelj Boris A. Novak. Ob tej priložnosti je v pogovoru z idejnim očetom Veronikine nagrade Jožefom Volfandom spregovoril o svojem pesni- škem procesu in čustvenem doživljanju sveta. »Seveda imam neko ruti- no, ki pa ne pomaga bistve- no pri novih pesmih,« je o svojem pesnjenju povedal Novak. Vsako pesem se je treba naučiti pisati na novo, je prepričan. Kot je povedal, je njegov osnovni občutek pri pisanju iskanje besed, a tudi jecljanje. Spregovoril je še, kako ga je prizadelo, ko sta mu umrla starša, saj je bil na njiju zelo navezan, zato ju je začel iskati v pesmi. A ne le staršev, tudi druge umrle, ki so mu bili blizu. Iz tega je nastal ep v treh delih z naslovom Vrata nepovrata, ki ga je pisal približno 25 let in za katerega je prejel tudi Prešernovo nagrado za življenjsko delo. LJ Novi TEDNIK št. 35 29. 8. 2024  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 35, 29. avgust 2024 NAŠA TEMA Maja Dimnik je ustanovi- teljica in direktorica Authen- tic Luxury ter mednarodno priznana strokovnjakinja na področju doživljajskega turizma. Namen blagovne znamke Authentic Luxury predstavljata zagotavljanje storitev najvišje kakovosti in predstavitev najboljših glam- pinških resortov na svetu. V praksi pridobitev zvezdic World of Glamping pomeni, da resort izpolnjuje natančne standarde kakovosti in stori- tev. Tako gostom omogoča, da vedo, kaj lahko pričakuje- jo. Tako vrhunskih glampin- gov v Sloveniji ni veliko, je pa med njimi Glamping Olimia Adria village. Kakovosten glamping zdru- žuje vse storitve prestižnega hotela, vendar so prenesene v naravo, pri čemer je po- sebna pozornost namenjena tudi trajnostnim pristopom ter skrbno premišljeni arhi- tekturni in krajinski ureditvi. »Vsaka namestitev v naravi preprosto ne more biti ozna- čena kot glamping. Z blagov- no znamko Authentic Luxury se osredotočamo na najbolj kakovostne doživljajske re- sorte. Pri teh resortih beseda glamping preprosto ni več pri- merna, saj raven prestiža in ponudbe presega standarden pomen te besede,« poudarja sogovornica in dodaja, da je v zadnjih letih beseda glamping Glamping ponudbe je pri nas in v tujini vedno več, jasnih pravil, kako mora biti urejena, pa kar nekaj let ni bilo. Zamisel o ureditvi razmer se je pred sedmimi leti porodila prav v Sloveniji. Nastala je blagovna znamka World of Glamping, ki se je lani preimenovala v Authentic Luxury, ki jo upravlja Maja Dimnik. Ko dopustujete v naravi, a se vam ni treba odpovedati prestižnemu udobju Ni vsak glamping razkošno kampiranje Ni vsak glamping razkošno kampiranje Ste tudi vi v tisti skupini turistov, ki ne marajo živahnih mestnih središč in ne želijo dopustovati v velikih hotelih? Ker ste raje v naravi in miru ter imate ob tem zagotovljenega tudi nekaj razkošja? No, gostje s takšnimi željami se odločijo za glamping. In so seveda za takšno dopustovanje pripravljeni seči nekoliko globlje v žep. Razkošno kampiranje je zadnja leta tudi med Slovenci vedno bolj priljubljeno, zato je glamping hitro rastoča veja turizma tudi pri nas. Vendar imamo po besedah Maje Dimnik, mednarodno priznane strokovnjakinje na področju doživljajskega turizma, pri nas veliko samooklicanih glampingov, saj jih po njenem mnenju le peščica izpolnjuje kriterije vrhunskega glampinga. Kakovosti njihove ponudbe ne preverja nihče. BARBARA FURMAN Maja Dimnik: »Zmeda na trgu glampingov« Glamping Olimia Adria village v Podčetrtku je odprt od leta 2017. (Foto: Terme Olimia) pridobila negativen prizvok. »To je posledica tega, ker so nekateri ponudniki storitev, ki sicer ne dosegajo minimal- nih standardov glampinga, zaradi marketinških razlogov uporabili to oznako, čeprav ne izpolnjujejo pravih kriterijev. Zato je prišlo do zmede na trgu, saj pod imenom glam- ping danes najdemo vse od kampiranja in osnovnih šo- torov do prestižnih naravnih resortov. Zato se izjemno ka- kovostni glampinški resorti ne želijo več enačiti s to besedo.« Ko turist pomaga skupnosti Nedavno je Maja Dimnik z ekipo Authentic Luxury obiskala nekatere najboljše doživljajske resorte na svetu. Med njimi je bil tudi izjemen Shinta Mani Wild v Kambod- ži, kjer gostje izkusijo najvišjo raven prestiža v kombinaciji z nepozabno pristno izkušnjo. »Gostje v tem hotelu prispe- jo na recepcijo kar z ziplinom, kar je že samo po sebi edin- stveno doživetje. Poleg tega se lahko pridružijo patrulji proti krivolovu, ki jo vsakodnevno izvajajo nekdanji divji lovci, zdaj predani člani ekipe resor- ta. Da bi bila izkušnja gosta še bolj posebna, je samo zanj 24 ur na dan na voljo osebni slu- ga, ki je pripravljen izpolniti vsako njegovo željo. Ena od prednosti takšnega potovanja je, da tisti, ki si ga lahko pri- voščijo, prispevajo k višjemu cilju. Turisti imajo priložnost dejavno pomagati skupnosti in okolju. Resort je zgrajen z jasnim namenom: zaščititi na- ravno okolje Cardamomske- ga pragozda in z zaslužkom podpirati lokalno skupnost. Sredstva vlagajo v zaposlo- vanje lokalnega prebivalstva, gradnjo domov in vodnjakov v vaseh ter v druge projekte, ki izboljšujejo osnovne življenj- ske pogoje. Resort ima svojo akademijo, kjer študentom brezplačno omogočijo izobra- ževanje v hotelirstvu in pra- kso v hotelih, kar prispeva k trajnostnemu razvoju celotne regije,« je Dimnikova strnila vtise z obiska Kambodže. »T:ODDAJANJETinaRajski otokbarka.jpg« »T:ODDAJANJETinaRajski otokiz zraka.jpg« Maja Dimnik, ustanoviteljica in di- rektorica Authentic Luxury (Foto: osebni arhiv) Tudi na barki Obiskovalci Rajskega oto- ka lahko prenočijo v šestih hiškah domiselnih oblik, v katerih je skupno 24 ležišč. Ena hiška je v obliki barke, druga v obliki jurčka, tri hi- ške spominjajo na domova- nje kakšnega pravljičnega junaka. Hiška pod hrastom se skriva dobesedno pod drevesom in ima na voljo tudi jacuzzi. Glede na to, da imajo bivališča veliko krivin, je bilo njihovo opremljanje nekoliko bolj zahtevno. Pohištvo je iz- delano po meri, marsikatero začetno idejo je bilo treba še prilagoditi, da je prostor izko- riščen, kolikor se le da. Zaradi česa imajo nasta- nitve značilnosti glamuro- znega kampiranja, kar je pravzaprav pomen besede glamping? Nik Leljak pra- vi, da so hišice pravzaprav Kaj počnejo hišice, ki so videti, kot da bi bile vzete iz katere od pravljic, na obrobju Proseniškega v občini Šen- tjur? Zanimiva bivališča je tja postavilo podjetje Rajski otok in tako poskrbelo za nastanitev, ki je zanimiva za številne turiste. Poimenovalo jo je Glamping Rajska vas. Rajska vas: Bi prespali v jurčku? ponudbe gostinstva. Rajski otok je v naravi, ob jezeru in v bližini avtocestnega pri- ključka. »Naša nastanitev je tako zanimiva tudi za goste, ki potujejo skozi naše kraje. Gre za Nizozemce, Avstrijce, Nemce ter prebivalce drugih severnih držav, ki skozi Slove- nijo potujejo v Hrvaško, Grčijo ali druge balkanske države.« se dogovoril za sodelovanje pri vzpostavitvi glampinga.« Tako je o začetkih Rajske vasi povedal direktor podjetja Raj- ski otok Nik Leljak. Dodal je, da je zamisel o glampin- gu vzniknila tudi zato, ker se je zdela dobra dopolnitev »Oče je veliko obiskoval balkanske države in hodil po svetu. Na enem od po- tovanj je opazil hiške, ki jih izdelujejo v Srbiji. Povezal se je z njihovimi proizvajalci in Rajska vas iz ptičje perspektive »Prišlo je do zmede na trgu, saj pod imenom glamping danes najdemo vse od kampiranja in osnovnih šotorov do prestižnih naravnih resortov. Zato se izjemno kakovostni glamping resorti ne želijo več enačiti s to besedo,« poudarja Maja Dimnik. Novi TEDNIK št. 35 29. 8. 2024  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 35, 29. avgust 2024 NAŠA TEMA Olimia Adria village: Že 11 tisoč gostov OB ROBU Dragocena vzajemnost Ker nimam izkušnje z glampin- gom, sem se z zanimanjem lotila priprave prispevka o tovrstnem dopustovanju. Gre za preplet dveh nasprotij, ki sta mi sicer ljubi – pr- vinskost narave in prestižno udo- bje bivanja. In sodeč po razmahu glampinške ponudbe in povpraševanja tako pri nas kot tudi drugod po svetu, še zdaleč nisem edina. Menda glampiška arhitektura izhaja iz angleškega nači- na prebivanja na kolonialnih pohodih, zato večina nasta- nitvenih naselij temelji na šotorih. A bolj kot arhitektura turiste navdušuje povezanost z naravo na najgloblji ravni, medtem ko uživajo v popolni kombinaciji prestiža in pri- stnosti. Predvsem pa v doživetjih. Doživljanje posebnosti lokalnega prostora, ljudi in njihovih običajev so, kot po- udarja strokovnjakinja Maja Dimnik, najbolj dragocena dodana vrednost najbolj prestižnih glampingov, ki so za zdaj še zelo redki v svetu. Gost, ki preživlja dopust v ta- kšnem resortu, prispeva k lokalni skupnosti, hkrati ga ta izkušnja tudi osebnostno obogati. Gre za nekakšno drago- ceno vzajemnost. V tej smeri se bo očitno nadgrajevala glampiška ponudba v naslednjih letih, morda tudi pri nas. Le upam lahko, da bo takrat moj žep dovolj globok za takšno počitnikovanje. Kar moja želja je dovolj globoka oziroma velika že danes. BARBARA FURMAN »Ko sva z možem v dar od njegovih staršev dobila hek- tar in pol veliko zemljišče ob Savinji, je mož rekel, da bi pa tu nekaj lahko bilo. Ali počitniške hišice ali kamp, mogoče hiške,« se začetka Glampinga Savinja Ljubno spominja Julija Poličnik. Lastnika glampinga sta se pred skoraj desetletjem, je- seni 2015, odločila, kje bodo stale hiške, in tako je nastal Glamping Savinja. »Nekaj let v to nisem verjela, a sem možu sledila in urejala dokumentacijo. Vse, kar sem vedela, je bilo, da kampa s šotori ne želim, ampak bi raje nekaj malo bolj udobnega,« se načrtovanja spominja sogovor- nica. A ko jo je mož odpeljal na Bled v enega od kampov, kjer imajo prav tako lesene hišice, jo je prepričal. Danes tako v Glampingu Savinja ponujajo Glamping Olimia Adria village v Podčetrtku velja za enega najbolj kakovostnih pri nas. Že približno sedem let privablja domače in tuje zahtevne goste. Naselje obse- ga 62 razkošnih šotorov, ki so narejeni iz lesene konstruk- cije, njihova notranjost pa je kot hotelska soba. Za večji družinski šotor, namenjen štirim osebam, je treba odšte- ti od 250 do 500 evrov na noč. Za manjši šotor za dve osebi se cene nočitve z zajtrkom gibljejo od 170 in 350 evrov. Kot pravi vodja prodaje v Termah Olimia Maja Jahn, so v njihovem glampingu od odpr- tja do danes gostili že več kot 11 tisoč gostov. Šotori so odprti od maja do oktobra. V juliju in av- gustu so popolnoma zasedeni, preostale mesece je obisk večji ob koncih tedna in praznikih. Največ Nizozemcev in Belgijcev »Prevladujejo gosti iz tujine, le petino nočitev ustvarijo Slo- venci. Med tujci je največ Nizo- zemcev in Belgijcev, pogosto prihajajo tudi iz Italije, Hrva- ške in Avstrije. Prevladujejo družine, saj jim ustreza bližina Termalnega parka Aqualuna. Oddih v glampingu je zago- tovo enkratno doživetje, saj poveže neokrnjeno naravo in prestižno udobje. Idealen je za goste, ki radi uživajo v naravi, v miru in tišini, cenijo lokalno hrano, so trajnostno naravnani in neizmerno cenijo prebuja- nje ob zvokih ptičjega petja,« pravi sogovornica in doda, da gosti radi odkrivajo kraje v Ob- sotelju in na Kozjanskem ter drugod po Sloveniji. Dopust preživljajo dejavno, saj kole- sarijo ali se odpravljajo na po- hode. Veliko gostov se vrača. Od 170 do 500 evrov Kot še pravi Maja Jahn, se za dopustovanje v glampingu odločajo tisti, ki so za udo- bje pripravljeni seči globlje v žep. »Cene v Termah Olimia se spreminjajo glede na pov- praševanje ter zasedenost v nekem obdobju. Vsi naši na- mestitveni paketi v glampingu vključujejo zajtrk po izbiri, ki ga gostom zjutraj dostavi- mo v šotor, prav tako imajo omogočeno uporabo termal- nega bazena v glampingu in kopanje v Termalnem parku Aqualuna in Termaliji Relax. Za večji družinski šotor, na- menjen štirim osebam, gosti odštejejo od 250 do 500 evrov na noč. Za manjši šotor, na- menjen parom oziroma dve- ma osebama, pa med 170 in 350 evrov.« Gostom ponujajo različne možnosti dodatnih obrokov bodisi v BistrOliju bodisi v »Prevladujejo gosti iz tujine, le petino nočitev ustvarijo Slovenci. Med tujci je največ Nizozemcev in Belgijcev, pogosto prihajajo tudi iz Italije, Hrvaške in Avstrije. Prevladujejo družine, saj jim ustreza bližina Termalnega parka Aqualuna.« Udobnost bivanja je zagoto- vljena. (Foto: Terme Olimia) brezglutenski kavarni, pivni- ci in restavraciji Lipa, lahko pa tudi v kateri od njihovih hotelskih restavracij. »Med našimi obiskovalci prevladujejo tujci. Nekateri prenočijo noč ali dve, drugi pridejo tudi za deset dni. Za bivanje pri nas se odločajo ljudje, ki imajo radi naravo in mir,« pravi direktor Rajskega otoka Nik Leljak. manjši apartmaji, vsak od njih ima televizijo, dostop do svetovnega spleta, manj- ši hladilnik, klimo, kopalni- co, zakonsko ležišče. Hiše, ki imajo večjo površino in lahko sprejmejo več oseb, imajo tudi manjše kuhinje. Dodana vrednost hišk so zu- nanje terase. Slednje imajo nadstrešek in lesen podest. Obet nadgradnje Podjetje Rajski otok je zado- voljno z obiskom Rajske vasi. Lani je zabeležilo 900 nočitev. Julija letos je tam bivalo 490 gostov. V preteklih obdobjih je po dobri obiskanosti izsto- palo leto, ko je vlada drža- vljanom namenila turistične bone. Takrat so bile hiške ob jezeru zasedene v vseh letnih časih. V zadnjem času je zanje največ zanimanja v poletnih mesecih. Umeščanje je zahtevalo upoštevanje številnih vo- dovarstvenih in okoljevar- stvenih pogojev, je dejal Leljak in dodal, da je bilo treba spoštovati predpisan odmik od vode. Družba Rajski otok se zdaj z Ob- čino Šentjur dogovarja o sprejemanju občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki bi bil podlaga za turistično nadgradnjo območja. »OPPN med dru- gim predvideva sprehajalne poti okrog jezera, zunanja igrala, fi tnes na prostem in še kaj. Glamping bi radi še razširili. Možnosti imamo, je pa marsikaj odvisno od postopkov, ki so v naši dr- žavi dolgotrajni,« je zaklju- čil sogovornik. TS, foto: arhiv Rajskega otoka Med hiškami je za marsikoga zanimiva tudi ta v obliki barke. štiri hiške za dve osebi in dve večji, ki sprejmeta štiri osebe. Odprti tudi decembra »Vsako sezono, ki traja pri- bližno od prvomajskih prazni- kov do sredine oktobra, odprti smo tudi med decembrskimi konci tedna, sprejmemo pribli- žno 300 gostov, ki večinoma prihajajo iz tujine in ostanejo dlje, medtem ko domači gostje načeloma pridejo za konec te- dna oziroma pri nas ostanejo krajši čas,« je povedala Julija Poličnik. Gostje, ki se večkrat vrnejo v Ljubno ob Savinji, so Slovenci, medtem ko je tujih povratnikov le nekaj. Ob tem lastnica dodaja: »Svet je velik. Kdor rad potuje in raziskuje, gre vedno kam drugam.« Večinoma gostijo pare »Večinoma gostimo pare, stare od 25 do 50 let. Večja hiša je seveda v glavnem namenje- na družinam,« je povedala so- govornica in dodala, da k njim pridejo tudi družine, ki jih na- stanijo v večje hiše. »Naši go- stje so vsi veliki ljubitelji nara- ve in živali. Zelo so navdušeni nad našima dvema osličkoma in nad damjaki, ki jih imamo v ogradi poleg glampinga. Gostje se z njimi navdušeno fotografi - rajo,« je povedala sogovornica in dodala, da nad živalmi niso navdušeni le otroci, ampak tudi starejši gosti. »Seveda je Savinja tista, ki je deležna največje pozornosti. Tujci veliko časa preživijo ob vodi in v njej, ne glede na to, da je v juniju še zelo hladna. Tudi po nevihtah so hitro spet ob vodi,« opaža Julija Poličnik. Kuha na prostem Gostom je v glampingu na voljo velika letna kuhinja s po- krito teraso. V njej lahko naj- dejo vse pripomočke in tudi osnovne sestavine za kuhanje. »Opažam, da gosti z navduše- njem preživljajo čas v tej kuhi- nji,« je povedala sogovornica. Sicer pa njihovi gosti večino dneva preživijo po okoliških krajih in planinah, podajo se tudi do Ljubljane in celo do Obale, tako da čez dan glam- ping večkrat sameva. »Gostom priporočam obisk okoliških ponudnikov hrane, kjer so zelo navdušeni nad ponudbo,« je še povedala lastnica glampinga. »Naša prednost sta vsekakor bližina reke in narava. Hiške so nameščene med drevesi na neravnem terenu, kar je brez dvoma velika posebnost, ki daje gostu občutek divjine in veliko zasebnosti. Seveda z vsemi dodatki, kot so lučke, sveče, odeje, lepi kozarci, šop- ki rož, ležalniki na terasah pod krošnjami dreves, sredi narave gostu ustvarimo enkratno doži- vetje,« je še povedala sogovor- nica in dodala, da goste kmalu čakata tudi prenovljeni veliki te- rasi ter da redno še kaj dodajo, da je gostom bivanje pri njih še bolj udobno in prijetnejše. JF, foto: Glamping Savinja Ljubno Lesene hišice ob Savinji V Glampingu Savinja imajo štiri trikotne hišice za dve osebi in dve večji za štiri osebe. Iz lesenih hišic se skozi drevje vidi reka. Novi TEDNIK št. 35 29. 8. 2024  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 35, 29. avgust 2024 NAŠA TEMA Maja Dimnik je ustanovi- teljica in direktorica Authen- tic Luxury ter mednarodno priznana strokovnjakinja na področju doživljajskega turizma. Namen blagovne znamke Authentic Luxury predstavljata zagotavljanje storitev najvišje kakovosti in predstavitev najboljših glam- pinških resortov na svetu. V praksi pridobitev zvezdic World of Glamping pomeni, da resort izpolnjuje natančne standarde kakovosti in stori- tev. Tako gostom omogoča, da vedo, kaj lahko pričakuje- jo. Tako vrhunskih glampin- gov v Sloveniji ni veliko, je pa med njimi Glamping Olimia Adria village. Kakovosten glamping zdru- žuje vse storitve prestižnega hotela, vendar so prenesene v naravo, pri čemer je po- sebna pozornost namenjena tudi trajnostnim pristopom ter skrbno premišljeni arhi- tekturni in krajinski ureditvi. »Vsaka namestitev v naravi preprosto ne more biti ozna- čena kot glamping. Z blagov- no znamko Authentic Luxury se osredotočamo na najbolj kakovostne doživljajske re- sorte. Pri teh resortih beseda glamping preprosto ni več pri- merna, saj raven prestiža in ponudbe presega standarden pomen te besede,« poudarja sogovornica in dodaja, da je v zadnjih letih beseda glamping Glamping ponudbe je pri nas in v tujini vedno več, jasnih pravil, kako mora biti urejena, pa kar nekaj let ni bilo. Zamisel o ureditvi razmer se je pred sedmimi leti porodila prav v Sloveniji. Nastala je blagovna znamka World of Glamping, ki se je lani preimenovala v Authentic Luxury, ki jo upravlja Maja Dimnik. Ko dopustujete v naravi, a se vam ni treba odpovedati prestižnemu udobju Ni vsak glamping razkošno kampiranje Ni vsak glamping razkošno kampiranje Ste tudi vi v tisti skupini turistov, ki ne marajo živahnih mestnih središč in ne želijo dopustovati v velikih hotelih? Ker ste raje v naravi in miru ter imate ob tem zagotovljenega tudi nekaj razkošja? No, gostje s takšnimi željami se odločijo za glamping. In so seveda za takšno dopustovanje pripravljeni seči nekoliko globlje v žep. Razkošno kampiranje je zadnja leta tudi med Slovenci vedno bolj priljubljeno, zato je glamping hitro rastoča veja turizma tudi pri nas. Vendar imamo po besedah Maje Dimnik, mednarodno priznane strokovnjakinje na področju doživljajskega turizma, pri nas veliko samooklicanih glampingov, saj jih po njenem mnenju le peščica izpolnjuje kriterije vrhunskega glampinga. Kakovosti njihove ponudbe ne preverja nihče. BARBARA FURMAN Maja Dimnik: »Zmeda na trgu glampingov« Glamping Olimia Adria village v Podčetrtku je odprt od leta 2017. (Foto: Terme Olimia) pridobila negativen prizvok. »To je posledica tega, ker so nekateri ponudniki storitev, ki sicer ne dosegajo minimal- nih standardov glampinga, zaradi marketinških razlogov uporabili to oznako, čeprav ne izpolnjujejo pravih kriterijev. Zato je prišlo do zmede na trgu, saj pod imenom glam- ping danes najdemo vse od kampiranja in osnovnih šo- torov do prestižnih naravnih resortov. Zato se izjemno ka- kovostni glampinški resorti ne želijo več enačiti s to besedo.« Ko turist pomaga skupnosti Nedavno je Maja Dimnik z ekipo Authentic Luxury obiskala nekatere najboljše doživljajske resorte na svetu. Med njimi je bil tudi izjemen Shinta Mani Wild v Kambod- ži, kjer gostje izkusijo najvišjo raven prestiža v kombinaciji z nepozabno pristno izkušnjo. »Gostje v tem hotelu prispe- jo na recepcijo kar z ziplinom, kar je že samo po sebi edin- stveno doživetje. Poleg tega se lahko pridružijo patrulji proti krivolovu, ki jo vsakodnevno izvajajo nekdanji divji lovci, zdaj predani člani ekipe resor- ta. Da bi bila izkušnja gosta še bolj posebna, je samo zanj 24 ur na dan na voljo osebni slu- ga, ki je pripravljen izpolniti vsako njegovo željo. Ena od prednosti takšnega potovanja je, da tisti, ki si ga lahko pri- voščijo, prispevajo k višjemu cilju. Turisti imajo priložnost dejavno pomagati skupnosti in okolju. Resort je zgrajen z jasnim namenom: zaščititi na- ravno okolje Cardamomske- ga pragozda in z zaslužkom podpirati lokalno skupnost. Sredstva vlagajo v zaposlo- vanje lokalnega prebivalstva, gradnjo domov in vodnjakov v vaseh ter v druge projekte, ki izboljšujejo osnovne življenj- ske pogoje. Resort ima svojo akademijo, kjer študentom brezplačno omogočijo izobra- ževanje v hotelirstvu in pra- kso v hotelih, kar prispeva k trajnostnemu razvoju celotne regije,« je Dimnikova strnila vtise z obiska Kambodže. »T:ODDAJANJETinaRajski otokbarka.jpg« »T:ODDAJANJETinaRajski otokiz zraka.jpg« Maja Dimnik, ustanoviteljica in di- rektorica Authentic Luxury (Foto: osebni arhiv) Tudi na barki Obiskovalci Rajskega oto- ka lahko prenočijo v šestih hiškah domiselnih oblik, v katerih je skupno 24 ležišč. Ena hiška je v obliki barke, druga v obliki jurčka, tri hi- ške spominjajo na domova- nje kakšnega pravljičnega junaka. Hiška pod hrastom se skriva dobesedno pod drevesom in ima na voljo tudi jacuzzi. Glede na to, da imajo bivališča veliko krivin, je bilo njihovo opremljanje nekoliko bolj zahtevno. Pohištvo je iz- delano po meri, marsikatero začetno idejo je bilo treba še prilagoditi, da je prostor izko- riščen, kolikor se le da. Zaradi česa imajo nasta- nitve značilnosti glamuro- znega kampiranja, kar je pravzaprav pomen besede glamping? Nik Leljak pra- vi, da so hišice pravzaprav Kaj počnejo hišice, ki so videti, kot da bi bile vzete iz katere od pravljic, na obrobju Proseniškega v občini Šen- tjur? Zanimiva bivališča je tja postavilo podjetje Rajski otok in tako poskrbelo za nastanitev, ki je zanimiva za številne turiste. Poimenovalo jo je Glamping Rajska vas. Rajska vas: Bi prespali v jurčku? ponudbe gostinstva. Rajski otok je v naravi, ob jezeru in v bližini avtocestnega pri- ključka. »Naša nastanitev je tako zanimiva tudi za goste, ki potujejo skozi naše kraje. Gre za Nizozemce, Avstrijce, Nemce ter prebivalce drugih severnih držav, ki skozi Slove- nijo potujejo v Hrvaško, Grčijo ali druge balkanske države.« se dogovoril za sodelovanje pri vzpostavitvi glampinga.« Tako je o začetkih Rajske vasi povedal direktor podjetja Raj- ski otok Nik Leljak. Dodal je, da je zamisel o glampin- gu vzniknila tudi zato, ker se je zdela dobra dopolnitev »Oče je veliko obiskoval balkanske države in hodil po svetu. Na enem od po- tovanj je opazil hiške, ki jih izdelujejo v Srbiji. Povezal se je z njihovimi proizvajalci in Rajska vas iz ptičje perspektive »Prišlo je do zmede na trgu, saj pod imenom glamping danes najdemo vse od kampiranja in osnovnih šotorov do prestižnih naravnih resortov. Zato se izjemno kakovostni glamping resorti ne želijo več enačiti s to besedo,« poudarja Maja Dimnik. Novi TEDNIK št. 35 29. 8. 2024  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 35, 29. avgust 2024 NAŠA TEMA Olimia Adria village: Že 11 tisoč gostov OB ROBU Dragocena vzajemnost Ker nimam izkušnje z glampin- gom, sem se z zanimanjem lotila priprave prispevka o tovrstnem dopustovanju. Gre za preplet dveh nasprotij, ki sta mi sicer ljubi – pr- vinskost narave in prestižno udo- bje bivanja. In sodeč po razmahu glampinške ponudbe in povpraševanja tako pri nas kot tudi drugod po svetu, še zdaleč nisem edina. Menda glampiška arhitektura izhaja iz angleškega nači- na prebivanja na kolonialnih pohodih, zato večina nasta- nitvenih naselij temelji na šotorih. A bolj kot arhitektura turiste navdušuje povezanost z naravo na najgloblji ravni, medtem ko uživajo v popolni kombinaciji prestiža in pri- stnosti. Predvsem pa v doživetjih. Doživljanje posebnosti lokalnega prostora, ljudi in njihovih običajev so, kot po- udarja strokovnjakinja Maja Dimnik, najbolj dragocena dodana vrednost najbolj prestižnih glampingov, ki so za zdaj še zelo redki v svetu. Gost, ki preživlja dopust v ta- kšnem resortu, prispeva k lokalni skupnosti, hkrati ga ta izkušnja tudi osebnostno obogati. Gre za nekakšno drago- ceno vzajemnost. V tej smeri se bo očitno nadgrajevala glampiška ponudba v naslednjih letih, morda tudi pri nas. Le upam lahko, da bo takrat moj žep dovolj globok za takšno počitnikovanje. Kar moja želja je dovolj globoka oziroma velika že danes. BARBARA FURMAN »Ko sva z možem v dar od njegovih staršev dobila hek- tar in pol veliko zemljišče ob Savinji, je mož rekel, da bi pa tu nekaj lahko bilo. Ali počitniške hišice ali kamp, mogoče hiške,« se začetka Glampinga Savinja Ljubno spominja Julija Poličnik. Lastnika glampinga sta se pred skoraj desetletjem, je- seni 2015, odločila, kje bodo stale hiške, in tako je nastal Glamping Savinja. »Nekaj let v to nisem verjela, a sem možu sledila in urejala dokumentacijo. Vse, kar sem vedela, je bilo, da kampa s šotori ne želim, ampak bi raje nekaj malo bolj udobnega,« se načrtovanja spominja sogovor- nica. A ko jo je mož odpeljal na Bled v enega od kampov, kjer imajo prav tako lesene hišice, jo je prepričal. Danes tako v Glampingu Savinja ponujajo Glamping Olimia Adria village v Podčetrtku velja za enega najbolj kakovostnih pri nas. Že približno sedem let privablja domače in tuje zahtevne goste. Naselje obse- ga 62 razkošnih šotorov, ki so narejeni iz lesene konstruk- cije, njihova notranjost pa je kot hotelska soba. Za večji družinski šotor, namenjen štirim osebam, je treba odšte- ti od 250 do 500 evrov na noč. Za manjši šotor za dve osebi se cene nočitve z zajtrkom gibljejo od 170 in 350 evrov. Kot pravi vodja prodaje v Termah Olimia Maja Jahn, so v njihovem glampingu od odpr- tja do danes gostili že več kot 11 tisoč gostov. Šotori so odprti od maja do oktobra. V juliju in av- gustu so popolnoma zasedeni, preostale mesece je obisk večji ob koncih tedna in praznikih. Največ Nizozemcev in Belgijcev »Prevladujejo gosti iz tujine, le petino nočitev ustvarijo Slo- venci. Med tujci je največ Nizo- zemcev in Belgijcev, pogosto prihajajo tudi iz Italije, Hrva- ške in Avstrije. Prevladujejo družine, saj jim ustreza bližina Termalnega parka Aqualuna. Oddih v glampingu je zago- tovo enkratno doživetje, saj poveže neokrnjeno naravo in prestižno udobje. Idealen je za goste, ki radi uživajo v naravi, v miru in tišini, cenijo lokalno hrano, so trajnostno naravnani in neizmerno cenijo prebuja- nje ob zvokih ptičjega petja,« pravi sogovornica in doda, da gosti radi odkrivajo kraje v Ob- sotelju in na Kozjanskem ter drugod po Sloveniji. Dopust preživljajo dejavno, saj kole- sarijo ali se odpravljajo na po- hode. Veliko gostov se vrača. Od 170 do 500 evrov Kot še pravi Maja Jahn, se za dopustovanje v glampingu odločajo tisti, ki so za udo- bje pripravljeni seči globlje v žep. »Cene v Termah Olimia se spreminjajo glede na pov- praševanje ter zasedenost v nekem obdobju. Vsi naši na- mestitveni paketi v glampingu vključujejo zajtrk po izbiri, ki ga gostom zjutraj dostavi- mo v šotor, prav tako imajo omogočeno uporabo termal- nega bazena v glampingu in kopanje v Termalnem parku Aqualuna in Termaliji Relax. Za večji družinski šotor, na- menjen štirim osebam, gosti odštejejo od 250 do 500 evrov na noč. Za manjši šotor, na- menjen parom oziroma dve- ma osebama, pa med 170 in 350 evrov.« Gostom ponujajo različne možnosti dodatnih obrokov bodisi v BistrOliju bodisi v »Prevladujejo gosti iz tujine, le petino nočitev ustvarijo Slovenci. Med tujci je največ Nizozemcev in Belgijcev, pogosto prihajajo tudi iz Italije, Hrvaške in Avstrije. Prevladujejo družine, saj jim ustreza bližina Termalnega parka Aqualuna.« Udobnost bivanja je zagoto- vljena. (Foto: Terme Olimia) brezglutenski kavarni, pivni- ci in restavraciji Lipa, lahko pa tudi v kateri od njihovih hotelskih restavracij. »Med našimi obiskovalci prevladujejo tujci. Nekateri prenočijo noč ali dve, drugi pridejo tudi za deset dni. Za bivanje pri nas se odločajo ljudje, ki imajo radi naravo in mir,« pravi direktor Rajskega otoka Nik Leljak. manjši apartmaji, vsak od njih ima televizijo, dostop do svetovnega spleta, manj- ši hladilnik, klimo, kopalni- co, zakonsko ležišče. Hiše, ki imajo večjo površino in lahko sprejmejo več oseb, imajo tudi manjše kuhinje. Dodana vrednost hišk so zu- nanje terase. Slednje imajo nadstrešek in lesen podest. Obet nadgradnje Podjetje Rajski otok je zado- voljno z obiskom Rajske vasi. Lani je zabeležilo 900 nočitev. Julija letos je tam bivalo 490 gostov. V preteklih obdobjih je po dobri obiskanosti izsto- palo leto, ko je vlada drža- vljanom namenila turistične bone. Takrat so bile hiške ob jezeru zasedene v vseh letnih časih. V zadnjem času je zanje največ zanimanja v poletnih mesecih. Umeščanje je zahtevalo upoštevanje številnih vo- dovarstvenih in okoljevar- stvenih pogojev, je dejal Leljak in dodal, da je bilo treba spoštovati predpisan odmik od vode. Družba Rajski otok se zdaj z Ob- čino Šentjur dogovarja o sprejemanju občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki bi bil podlaga za turistično nadgradnjo območja. »OPPN med dru- gim predvideva sprehajalne poti okrog jezera, zunanja igrala, fi tnes na prostem in še kaj. Glamping bi radi še razširili. Možnosti imamo, je pa marsikaj odvisno od postopkov, ki so v naši dr- žavi dolgotrajni,« je zaklju- čil sogovornik. TS, foto: arhiv Rajskega otoka Med hiškami je za marsikoga zanimiva tudi ta v obliki barke. štiri hiške za dve osebi in dve večji, ki sprejmeta štiri osebe. Odprti tudi decembra »Vsako sezono, ki traja pri- bližno od prvomajskih prazni- kov do sredine oktobra, odprti smo tudi med decembrskimi konci tedna, sprejmemo pribli- žno 300 gostov, ki večinoma prihajajo iz tujine in ostanejo dlje, medtem ko domači gostje načeloma pridejo za konec te- dna oziroma pri nas ostanejo krajši čas,« je povedala Julija Poličnik. Gostje, ki se večkrat vrnejo v Ljubno ob Savinji, so Slovenci, medtem ko je tujih povratnikov le nekaj. Ob tem lastnica dodaja: »Svet je velik. Kdor rad potuje in raziskuje, gre vedno kam drugam.« Večinoma gostijo pare »Večinoma gostimo pare, stare od 25 do 50 let. Večja hiša je seveda v glavnem namenje- na družinam,« je povedala so- govornica in dodala, da k njim pridejo tudi družine, ki jih na- stanijo v večje hiše. »Naši go- stje so vsi veliki ljubitelji nara- ve in živali. Zelo so navdušeni nad našima dvema osličkoma in nad damjaki, ki jih imamo v ogradi poleg glampinga. Gostje se z njimi navdušeno fotografi - rajo,« je povedala sogovornica in dodala, da nad živalmi niso navdušeni le otroci, ampak tudi starejši gosti. »Seveda je Savinja tista, ki je deležna največje pozornosti. Tujci veliko časa preživijo ob vodi in v njej, ne glede na to, da je v juniju še zelo hladna. Tudi po nevihtah so hitro spet ob vodi,« opaža Julija Poličnik. Kuha na prostem Gostom je v glampingu na voljo velika letna kuhinja s po- krito teraso. V njej lahko naj- dejo vse pripomočke in tudi osnovne sestavine za kuhanje. »Opažam, da gosti z navduše- njem preživljajo čas v tej kuhi- nji,« je povedala sogovornica. Sicer pa njihovi gosti večino dneva preživijo po okoliških krajih in planinah, podajo se tudi do Ljubljane in celo do Obale, tako da čez dan glam- ping večkrat sameva. »Gostom priporočam obisk okoliških ponudnikov hrane, kjer so zelo navdušeni nad ponudbo,« je še povedala lastnica glampinga. »Naša prednost sta vsekakor bližina reke in narava. Hiške so nameščene med drevesi na neravnem terenu, kar je brez dvoma velika posebnost, ki daje gostu občutek divjine in veliko zasebnosti. Seveda z vsemi dodatki, kot so lučke, sveče, odeje, lepi kozarci, šop- ki rož, ležalniki na terasah pod krošnjami dreves, sredi narave gostu ustvarimo enkratno doži- vetje,« je še povedala sogovor- nica in dodala, da goste kmalu čakata tudi prenovljeni veliki te- rasi ter da redno še kaj dodajo, da je gostom bivanje pri njih še bolj udobno in prijetnejše. JF, foto: Glamping Savinja Ljubno Lesene hišice ob Savinji V Glampingu Savinja imajo štiri trikotne hišice za dve osebi in dve večji za štiri osebe. Iz lesenih hišic se skozi drevje vidi reka. Novi TEDNIK št. 35 29. 8. 2024  COLOR CMYK stran 14 14 Št. 35, 29. avgust 2024 KRONIKA Začenja se novo šolsko leto Varno v šolo V ponedeljek se bodo otroci vrnili v šolske klopi, kar pomeni, da bo to tudi čas, ko bodo ponovno bolj prisotni v prometu. Javna agencija RS za varnost prometa (AVP) je tudi letos ob začetku novega šolskega leta pripravila nacionalno preventivno akcijo Varno v šolo, s katero želi zagotoviti večjo varnost otrok na poti v šolo. Letos je slogan akcije Srce prometne varnosti smo vsi in poudarja pove- zovanje skupnosti – učencev, učiteljev, staršev, skrbnikov ter vseh udeležencev v prometu. Akcija Varno v šolo bo trajala do 8. septembra. JANŽE FRIC AVP, policija ter drugi par- tnerji želijo z akcijo voznike in druge udeležence v prometu spomniti na pomembnost nji- hove vloge pri zagotavljanju varnosti otrok na poti v šolo in tudi na vseh drugih poteh. Organizatorji akcije so ob za- četku sporočili: »Le z odgo- vorno in s strpno udeležbo v prometu otrokom lahko zago- tavljamo varnost na njihovih poteh.« Otroci v prometu ranljivejši Akcija je še toliko pomemb- nejša, ker so otroci v prometu slabše vidni in težje predvidijo nevarne situacije. Vozniki jih kasneje opazijo in ne znajo dobro presoditi njihove odda- ljenosti ter hitrosti, prav tako otroci težje določijo smer, iz katere prihaja zvok vozila. Njihovo ravnanje usmerjajo predvsem radovednost, ču- stva in dogajanje okoli njih, manj pa razum, zato morajo biti vozniki nanje ves čas po- zorni in jim vedno prepustiti prednost na prehodih za pe- šce. Treba je poskrbeti za varnost Po vsej Sloveniji prostovoljci vsako leto v prvih dneh šole varujejo otroke na šolskih po- teh, in sicer na mestih, kjer je varnost otrok lahko ogrožena. Prostovoljci učencem poma- gajo prečkati cesto na nevar- nejših odsekih in s svojo pri- sotnostjo opozarjajo voznike na še previdnejšo vožnjo. V akciji sodelujejo tudi po- licisti, ki bodo v tem tednu Otroci spadajo med ranljivejše udeležence v prometu, zato mora- jo biti vozniki še posebej pozorni nanje, predvsem v okolici šol. V četrtek nekaj po 19. uri se je na avtocesti med izvo- zoma Slovenske Konjice in Dramlje zgodila prometna nesreča, zaradi katere je bila avtocesta dlje časa zaprta. Prometno nesrečo je po navedbah Policijske uprave Ce- lje povzročil voznik osebnega vozila, ruski državljan, ki hitrosti vožnje ni prilagodil razmeram in tehničnim lastnostim vozila. Priklopni del vozila je zato z desnega voznega pasu najprej zaneslo desno, kjer je oplazil betonsko zaščitno ograjo, nato še skrajno levo, kjer je prav tako oplazil betonsko zaščitno ograjo, nakar se je vozilo s priklopnikom prevrnilo. V pri- kolici je voznik v kletkah prevažal enajst psov. Dva psa sta po trčenju pobegnila, drugih devet je ostalo v kletkah. Oba psa, ki sta bila na vozišču, so policisti takoj ustrezno zavarovali. Nihče od psov ni bil vidno poškodovan. Predstavniki veterinarske inšpekcije so poskrbeli za njihovo varno namestitev, so sporočili iz PU Celje. Voznika in sopotnici v vozilu so zaradi lažjih poškodb odpeljali v celjsko bolnišnico. Zaradi suma storitve kazni- vega dejanja nevarne vožnje bodo voznika kazensko ova- dili. BA Policisti pogosto obravnavajo drzne tatvine iz stanovanj- skih hiš, ki jih storilci izvršujejo zelo prefinjeno in pretkano. Oškodovance tako zavedejo, da mine kar nekaj časa, preden ugotovijo, da so bili okradeni. Policisti opozarjajo, da so pred- vsem starejši občani še vedno premalo previdni ali pozorni na neznance, ki pridejo na njihove domove in jih ogovorijo. Policisti občanom svetujejo, naj imajo svoje nenapovedane »obi- skovalce« ves čas pod nadzorom in naj jih brez potrebe ne vabijo v stanovanjske prostore. Ob odhodu od doma naj hišo vedno zaklenejo in ključ vzamejo s sabo. Če se osebe izdajajo za serviserje, izvajalce raznih del …, jim policisti svetujejo, naj vedno zahtevajo na vpogled identifikacij - sko izkaznico ali delovni nalog. Ob tem naj bodo pozorni tudi na videz oseb (njihova oblačila, govor, morebitne posebnosti) in na vozilo, s katerim so se te osebe pripeljale (znamko, barvo, tip in registrsko številko vozila). Če kljub previdnostnim ukrepom postanejo žrtev kaznivega dejanja, priporočajo, naj takoj obvestijo policijo na številko 113 ali najbližjo policijsko postajo. Policijo naj pokličejo tudi, če za- znajo pojav neznanih oseb in vozil ter se jim njihovo vedenje ali zadrževanje na nekem kraju zdi sumljivo (če neznanci na primer opazujejo hišo). Če želijo ostati anonimni, lahko pokličejo tudi na anonimno številko policije 080 12 00. JF V nesreči na avtocesti udeleženih enajst psov Vedno več tatvin Psi, udeleženi v prometni ne- sreči, niso bili poškodovani. (Foto: arhiv NT/Andraž Purg) Nasveti za voznike Kot udeleženci v prometu bodite na otroke in njihovo nepredvidljivost še posebno pozorni! Temu prilagodite tudi način svoje vožnje. V bližini šolskih poti zmanjšajte hitrost vožnje. Vozite še posebej previdno, počasi in z zadostno varnostno razdaljo. Še posebej pozorni bodite v bližini vrtcev, šol in krajev, kjer se morda igrajo otroci (na primer na ulicah, parkiriščih). Pešcem odstopite prednost, da bodo lahko varno prečkali cesto. Parkirati morate pravilno, saj z nepravilno ustavitvijo ali parkiranjem lahko ne samo ovirate, temveč tudi ogrožate otroke in druge pešce. Med vožnjo se izogibajte uporabi mobilnega telefona, saj nevarno preusmerja pozornost s ceste in z dogajanja v prometu. pregledali prometno signali- zacijo na cestnih povezavah v bližini šol in na šolskih poteh ter v primeru nepravilnosti o tem obvestili vzdrževalce cest. Z vodstvi nekaterih šol bodo skupaj pregledali načrte varnih poti v šolo in preverili, ali so upoštevane morebitne spremembe, obnove ali zapo- re posameznih cest. V prvih šolskih dneh bodo policisti obiskali tudi nekatere osnov- ne šole in skupaj z ravnatelji ter mentorji prometne vzgoje na roditeljskih sestankih star- še prvošolčkov seznanili z ne- varnostmi, ki na cesti prežijo na najmlajše, jim svetovali, kako naj poskrbijo za varnost otrok v cestnem prometu in kakšne dolžnosti imajo kot starši s stališča varnosti ce- stnega prometa. Žrtve prometnih nesreč Letos so v prometnih nesre- čah življenje izgubili trije otro- ci, 25 se jih je hudo telesno po- škodovalo, kar je 47 odstotkov več kot lani ob tem času. Med lansko dvotedensko akcijo ob začetku šolskega leta so polici- sti odkrili 1.285 kršitev cestno- prometnih predpisov. Odredili so 665 alkotestov voznikom, ki so prevažali otroke, od tega sta bila dva pozitivna. Prav tako so pregledali 588 vozil za pre- voz skupine otrok. Pri njih so ugotovili 73 kršitev zaradi ne- uporabe varnostnih pasov in 168 kršitev, povezanih z neu- porabo zadrževalnih sistemov. V bližini šol so ugotovili 467 prekoračitev hitrosti. Slovenija sicer velja za eno najvarnejših držav v Evropi na področju prometne varnosti otrok. Foto: Policija Policisti so med lansko akcijo Varno v šolo odkrili 1.285 kršitev cestnoprometnih predpisov. Novi TEDNIK št. 35 29. 8. 2024  COLOR CMYK stran 15 15 Št. 35, 29. avgust 2024 ŠPORT V seštevku sezone je Turk še povečal naskok. Zdaj ima 150 točk. Drugi je Mitja Kle- menčič s 112, na tretje mesto se je prebil Martin Čendak s 109. Turkova odločna vrnitev Reli Dolina zelenega zlata v okolici Žalca je bila četrta preizkušnja letošnjega držav- nega prvenstva v reliju. Na devetih hitrostnih preizku- šnjah je nastopilo 45 posadk, od tega 41 v konkurenci dr- žavnega prvenstva. Aktualni državni prvak Marko Grossi je uspel kot prvi letos Turku odvzeti zmago na eni hitro- stni preizkušnji. To mu je uspelo za pičle tri desetinke. Bil je vesel dobre predstave in drugega mesta. Namreč po dveh odstopih je Portorožan nujno potreboval nove točke za državno prvenstvo. 42-le- tni Turk je bil državni prvak šestkrat zapovrstjo, lani pa ga je presenetil Grossi. Podobno kot v Velenju Turk je letos še nepora- žen, saj je na domači sceni dobil vse štiri dirke. Zma- gal je tudi na vipavskem in velenjskem reliju ter na reliju v Železnikih. Grossi je po drugi strani v tej se- zoni dvakrat odstopil (Vi- pava, Železniki), dvakrat je bil drugi (Velenje, Žalec). V petek so organizatorji v središču mesta izpeljali samo 3,6 kilometra dolgo dirko, imenovano super- special. Uvod po mestnih ulicah je dobil Turk z dve- ma sekundama prednosti pred Grossijem. Koprčan Žalske ulice so bile polne brnenja, hlapov in gledalcev Privlačen hrup v razbeljenem središču mesta Rok Turk (Hyundai i20 rally2) je zmagovalec relija Do- lina zelenega zlata v okolici Žalca, četrte postaje sezone državnega prvenstva. Na drugem mestu je končal branilec naslova Marko Grossi z zaostankom 42 sekund. Petkova preizkušnja je bila zelo dobro obiskana. Gledalcev naj bi bilo dvakrat več kot lani. DEAN ŠUSTER Vlado Krivec je bil uradni napovedovalec, obenem je tudi odlično in predvsem nevsiljivo komentiral po- tek dirke: »Krajše dirkanje po ulicah Žalca je razkrilo trenutno razmerje moči v slovenskem avtomobilskem športu. Turk in Grossi moč- no izstopata.« Predstavniki Avto-moto društva Vili si zaslužijo pohvale tudi za drugo izvedbo relija. Foto: Andraž Purg Marsikje je šlo zelo na tesno … Predstavnika gostiteljev oziroma organizatorjev Ane Mari Petre Aubreht in Jani Aubreht sta opazila, da sta pivo in voda tokrat zamenjala lastnika in lastnico. Sredi ceste bi lahko naslednje leto postavili tribuno, ki bi zmanjšala gnečo, obenem pa bi bil z nje odličen pogled na dolgo ulico. Skupina Fajercajg bi z bolj zmogljivim ozvočenjem prišla še precej bolj do izraza. Ozračje v prostoru za posebne goste je bilo tako ogreto, da je bilo treba nekaj spiti. Novi TEDNIK št. 35 29. 8. 2024  COLOR CMYK stran 16 16 Št. 35, 29. avgust 2024 ŠPORT Špancu ni bila dovolj rušilna taktika pri igralskem kadrova- nju. V nedeljo se je lotil gledal- cev na celjskem stadionu. Komaj čakali V svojem prvem mandatu pri celjskem klubu je Riera hitro vzpostavil pristen stik z igralci, ki so sledili njego- vemu načrtu. Imeli so večino časa žogo v svoji posesti. Iz- menjevali so si kratke podaje in skušali posnemati španski način igre, imenovan tiki taka. Ko se je nenadoma odpravil v Bordeaux, je NK Celje prejel odškodnino. Ta naj bi znašala 600 tisoč evrov. V Celje se je vr- nil zastonj. Dolgo so ga čakali. Vmes so se vrstila podtikanja Damirju Krznarju, ki se je na- posled moral posloviti. Želel si je zgolj strelca z velikim S. Za hokejiste RST Pellet Celje se je nova sezona začela pov- sem drugače kot prejšnja, ki so jo obeležile posledice poplave, zato so bile priprave in prija- teljske tekme zunaj Celja. Zdaj je na srečo povsem dru- gače. V soboto so se varovanci trenerja Gala Korena v svoji dvorani pomerili proti pisani mednarodni zasedbi iz Siska in jo premagali z 8 : 3. Po dva gola sta dala Jure Povše in Da- nil Tsarkovski, po enega pa so dodali Ahmet Jakupović, Jure Sotlar, Gregor Žeželj in Mikus Mintautiškis. Čeprav je bila na prijateljski tekmi vstopnina, so bila vsa parkirišča v parku za- sedena. Res pa je, da je bilo pri- sotnih precej ljubiteljev hokeja iz Hrvaške. Podobno je bilo v ponedeljek, ko so v Celju gostovali Jeseniča- ni. To je bil pravi preizkus za mlado celjsko moštvo, obenem pa tudi poslastica za celjske lju- bitelje športa v še vročem avgu- stu. Zmaga proti Gorenjcem je bila sladka (4 : 3). Gole so dali Gal Sodja Zalokar (1 : 0), Maks Danes zadnji popravni izpit v evropskem tekmovanju Nič več tiki taka, le še tik tak, tik tak … Nogometaši Celja so na prvi tekmi zadnjega kroga kvali- fi kacij za konferenčno ligo v Erevanu izgubili s Pjunikom z 1 : 0. Povratna tekma z Armenci bo danes. Trener Albert Riera je imel zaradi »kadrovske čistke« in velikih težav s poškodbami na izjemno pomembnem gostovanju na voljo vsega skupaj šestnajst nogometašev. Zato se v nogometni Evropi sprašujejo, ali so v Celju še pri zdravi pameti. DEAN ŠUSTER Izidi tekem 6. kroga v 1. SNL: Celje – Primorje 0 : 3 (trener Primorja Milan Anđelković je bil dve sezoni branilec Celja in se je zmagoslavno vrnil na celjski stadion), Maribor – Olimpija 1 : 1 (v Ljudskem vrtu so vsi na stadionu ustvarili ogromen pritisk na sodnika Šmajca, ki je ostal neomajen, derbi pa je bil zgolj prekinjen, potem ko je trd predmet pri- letel v gostujočega nogometaša), Mura – Kalcer Radomlje 1 : 0 (po strelu z belega krogca je zadel nekdanji ostrostrelec Celja Dario Vizinger), Domžale – Koper 0 : 3 (dvakratni državni prvak s Celjem Metod Jurhar si je končno našel klub zase in zdaj zanesljivo brani koprska vrata) in Bravo – Nafta 2 : 0 (Šiškarji so se povzpeli na vrh lestvice). Karkoli se bo zgodilo danes na celjski zelenici, bi moral Albert Riera izreči opravičilo navijačem. Kot kaže, je vodstvu kluba že ušel z vajeti. (Foto: Andraž Purg) Tretji na Ohridu Celjski rokometaši so na turnirju na Ohridu osvojili tretje mesto. Po zmagah proti Ohridu in Partizanu ter porazu proti Vardarju je odpadel obračun za tretje mesto proti Olympiacosu zaradi zdravstvenih težav Grkov. Trener Celja Paulo Pereira je bil zadovoljen z več stvarmi: »Za nas je bil to zelo dober turnir. Dobili smo potrditev, da imamo igralce z veliko predanostjo in delovno etiko ter odgovornostjo do sebe in kluba. Zato sem vesel zanje, zase in za klub. Želim si, da bi nadaljevali v tej smeri.« Portugalec je dodal: »Žal nismo odigrali tekme za tretje mesto. Vsaka izkušnja nam namreč pomaga pri grajenju naše igre. Izgubili smo eno dodatno priložnost. Odigrali smo tri tekme v treh dneh, zagotovo so igralci utrujeni in jim bo dodaten počitek koristil.« Državno prvenstvo je že pred vrati. V soboto, 7 . septembra, bodo celjski rokometaši pričakali moštvo Ormoža. Trenutna ekipa je naslednja: vratarji Jan Češek, Željko Kozina in Gal Gaberšek, levi krili Tadej Mazej in Filip Rakita, levi zunanji napadalci Alex Bognar, Uroš Milićević, Nik Ćirović in Tio Malović, srednja zunanja napadalca Vukašin Antonijević in Andraž Makuc, desna zunanja napadalca Mai Marguč in kapetan Žiga Mlakar, desni krili Luka Perić in Žiga Belej ter krožni napadalci Maj Jelen, Leon Gregorič, Oleksander Onufriienko in Jesus Hurtado Vergara. DŠ V 1. slovenski ligi za rokometašice bo tekmovalo le sedem ekip. Iz lige je namreč izstopila ekipa Z'dežele iz Celja. »Žal je tik pred začetkom tekmovanja ekipa ŽRK Z'dežele izstopila iz 1. SRL – ženske, kar seveda obžalujemo, hkrati pa vlagamo vse napore, da temu in drugim klubom pomagamo nazaj do vzpostavitve članskih ekip,« je povedal direktor ligaških tekmovanj Miha Pantelič. Filip Rakita je pogodbo podalj- šal za tri sezone. (Foto: RK Cpl) Zelo spodbudni zmagi Mikus Mintautiškis je bil v ponede- ljek dvakrat neposredni podajalec za zadetek, najprej Galu Sodji Zalokarju in potem še Juretu Sotlarju. (Foto: Peter Ocvirk) Bukovec (2 : 1), Jure Sotlar (3 : 3) in v izdihljajih nič kaj prijatelj- skega obračuna še Ahmet Jaku- pović. »Proti Sisku smo uvodno tretjino dobili s 5 : 0 in zato naše nadaljevanje ni bilo preprosto. V prvih 20 minutah smo bili zelo agresivni,« je pripravljalno tek- mo s hrvaškim moštvom ocenil trener Gal Koren. Za ponedelj- kovo predstavo je dodal: »Šlo je na nož. Moji fantje so dokazali, da so se v slačilnici še bolj pove- zali in da imajo veliko srce. Vseh 60 minut so igrali všečen hokej. Še zlasti sem vesel, ker so ljudje prepoznali, kako se trudimo.« V sredo bo v celjski dvorani go- stovala madžarska ekipa Ute iz Budimpešte. Selektor slovenske reprezen- tance Edo Terglav je na seznam igralcev za kvalifi kacijski olim- pijski turnir v Rigi uvrstil enega Celjana, in sicer Žana Jezovška, odpadel pa je Ken Ograjenšek. Med selektorjevimi pomočniki je tudi Domen Ramšak, nekda- nji trener v celjskem klubu. Da- nes (19.00) bo obračun z Latvij- ci, jutri bo sledil (15.00) spopad s Francozi, zadnjo tekmo bodo »risi« začeli v nedeljo opoldne pr o ti Ukr ajincem. D Š Ni ga dobil, zaradi zapravlje- nih priložnosti proti Slovanu je vodstvo dočakalo svojo pri- ložnost. Vrnil se je Riera in čeprav večkrat reče, da ne bo govoril veliko, niza zgodbe. Prevaja pa ga le malokdo od tistih, ki bi ga morali. Navijačem predlagal pot domov In potem je prišla nedelja. Na celjski stadion so pripoto- vali novinci v ligi. Riera je pred 400 gledalcev pripeljal drugo postavo in doživel peti poraz. Primorje je slavilo s 3 : 0 in je zapravilo enajstmetrovko. Ajdovci so vse tri gole dosegli v prvem polčasu. Na začetku odmora so gledalci žvižgali in tudi protestirali, Riera pa jim je odvrnil, da če ga ne marajo, naj gredo domov. Očividci so sliša- li in tudi razbrali z ustnic: »If you don´t like me, go home!« Najbrž se še zdaj ne zaveda, da je to izrekel nekaterim mo- žakarjem, ki so za celjsko no- gometno moštvo navijali, ko se on še rodil ni oziroma je bil otrok. Tudi če se bo danes Ce- lje uvrstilo v konferenčno ligo, bi bilo primerno, da se opravi- či. Krivec za celotno stanje pa je tako že dolgo znan. A pono- vimo: Riera ima še vse v svojih rokah, tako pred obračunom z Armenci kot tudi v državnem prvenstvu. Če pa ne bo uspel izločiti Pjunika, se bo začelo: tik tak, tik tak … LESTVICA 1. SNL BRAVO 6 4 1 1 12:5 13 KOPER 6 4 0 2 9:2 12 OLIMPIJA 6 3 3 0 8:3 12 MURA 6 4 0 2 8:6 12 MARIBOR 6 2 3 0 9:5 9 PRIMORJE 6 3 0 3 8:9 9 CELJE 6 2 1 2 8:9 7 KALCER 6 1 1 4 5:9 4 NAFTA 6 1 0 5 2:12 3 DOMŽALE 6 0 1 5 3:12 1 Novi TEDNIK št. 35 29. 8. 2024  COLOR CMYK stran 17 17 Št. 35, 29. avgust 2024 ŠPORT V ekipni tekmi so se na- slova državnih prvakov spet veselili Celjani, v moštvu je bil poleg Srabotnika in Tominca še Jan Ločnikar. To je seveda razveselilo predsednika kluba Dušana Kondo, ki je letos državno prvenstvo vrnil na Špico. Nemogoče je mogoče »Včasih sem delal v podje- tju Kovinotehna, ki je imelo slogan Nemogoče je mogo- če. Na Špici nadaljujemo to tradicijo. Vsakih nekaj let nam Kajakaška zveza Slove- nije zaupa organizacijo dr- žavnega prvenstva, čeprav je vsem znano, da divje vode nimamo. Toda kdor je dober, je dober, pa naj tek- muje v Tacnu in Solkanu ali na Špici,« je prepričan Kon- da. »Tukaj bodo predstavni- ki desetih držav. Tekma bo na visoki ravni, kar zadeva organizacijo. Dva velika zaslona bosta postavljena na desnem bregu Savinje. Potrebujemo samo lepo vreme, kajti takoj po koncu tekme bo koncert Andreja Šifrerja in zato pričakujemo dva tisoč gledalcev.« Na Špici obljubljajo spektakularen kajakaški dan V soboto bodo naši spet napadli Lani so kolajne našim najboljšim slalomistom na divjih vodah podelili v Solkanu. Po državnem prvenstvu v kaja- kaštvu na Soči se je veselil tudi Celjan Martin Srabotnik. Med kajakaši je namreč zaostal le za Petrom Kauzerjem, ki je imel v cilju sekundo in 26 stotink prednosti. Tudi na tretjem mestu je preizkušnjo končal član celjskega kluba, in sicer Lan Tominc. DEAN ŠUSTER Da bo prišel, je obljubil tudi olimpijski zmagovalec iz To- kia Benjamin Savšek. Tudi bolj mirna Savinja skriva pasti, česar se zaveda Martin Srabotnik. Številni sodniki pozorno spremljajo vožnje med vratci. »Šef« Špice Dušan Konda se veseli sobotnega dogajanja, obenem pa prizna, da ko konča pogovor po te- lefonu, ta spet takoj zazvoni. Z leve stojijo serijski ekipni prvaki Jan Ločnikar, Lan Tominc in Martin Srabotnik (Foto: KKK Nivo Celje) Mojstri brez divje vode V zadnjih treh letih so bili Martin Srabotnik, Lan To- minc in Jan Ločnikar trikrat zapovrstjo državni ekipni prvaki. »Če bi to kdo napo- vedal pred desetletji, bi mu odvrnil, da je nemogoče. Toda naši fantje so skoraj vsak dan v Tacnu. To traja že petnajst let. Tekmujejo po celotnem svetu. S kaja- kom znajo voziti slalom, a se tega seveda niso naučili na Špici. Mi nimamo divje vode, zato moramo zgradi- ti progo. Prepričan sem, da jo bomo čez nekaj let. Pri- čakujem spet našo ekipno zmago, a želim si jo tudi med posamezniki. Po dva- krat sta tu že slavila Simon Brus in Martin Srabotnik. Morda bosta priložnost na domači vodi izkoristila Lan in Jan,« med večne optimiste spada Konda. Lan in Jan za Martinom Celje bo petič gostilo dr- žavno prvenstvo na divjih vodah (2011, 2014, 2017, 2021), kar je svojevrsten podvig. Ob 13.00 bodo kvali- fi kacije, ekipna tekma bo ob 16.30, posamezniki se bodo pomerili ob 18.30. Lan To- minc je osmi v skupnem se- števku svetovnega pokala: »V ekipni tekmi imamo na do- mači progi lepe možnosti, da ubranimo naslov. Ponavadi na čelu vesla Martin, jaz sem drugi in Jan tretji. Na posa- mični tekmi se bomo vsi trije potrudili, da bomo razveseli- li občinstvo. Pred evropskim prvenstvom za mlajše člane na Poljskem se nisem dobro počutil, tako da sem bil vesel nastopa v fi nalu in osmega mesta.« Jan Ločnikar je v Krakovu zasedel 30. mesto: »Glavni cilj v Celju je naša četrta zaporedna moštvena zmaga. Doma želim poka- zati, česa sem zmožen. Na Poljskem mi to ni uspelo. Domača proga zna biti naša prednost. Vrstnega reda v ekipni vožnji ne bomo spre- minjali.« Foto: arhiv NT/Sherpa MEDNARODNA TEKMA IN DRŽAVNO PRVENSTVO Celje, Špica 31.8.2024 13.00 kvalifikacije 18.30 finale Andrej Šifrer z bendom, takoj po finalnih vožnjah KONCERT SLALOM kajak kanu klub celje kajak kanu klub celje kajak kanu klub celje kajak kanu klub celje kajak kanu klub celje kajak kanu klub celje kajak kanu klub celje kajak kanu klub celje kajak kanu klub celje kajak kanu klub celje KAVARNA PICERIJA Medijski pokrovitelj Novi TEDNIK št. 35 29. 8. 2024  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 35, 29. avgust 2024 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d. o. o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Saša Pukl Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Janže Fric, Barbara Furman, Janja Intihar, Sintija Jurič, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si VELENJE / 30.8. VISTA PARK vstopnice: entrio.si, Trafike 3dva, bencinske črpalke koncert poletja UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE CELJE VABI K vpisu V ŠTUDIJSKO LETO 2024/2025 VPIS BO POTEKAL MED 2. IN 27. SEPTEMBROM, OD PONEDELJKA DO PETKA, MED 8.00 IN 12.00, V PISARNI U3O V I. NADSTROPJU. u3o@knjiznica-celje.si I 03 426 761 I 031 654 359 www.knjiznica-celje.si Kulturne prireditve ČETRTEK, 29. 8. 18.00 Mestna galerija Kulturnega centra Rogaška Slatina Društvo likovnih umetnikov Maribor Odprtje razstav 19.00 Celjski dom Mladinski godalni orkester gostov iz Cremone v Italiji Celovečerni koncert skupaj z Malim godalnim orkestrom GŠ Celje 19.00 Savinov likovni salon Žalec Bilo je nekoč Odprtje razstave likovnih del članov Likovne sekcije KUD Žalec 19.00 Atrij kavarne Lucifer Velenje Andrej Šifrer: Volkovi Literarno-glasbeni večer PETEK, 30. 8. 18.00 Galerija Zgornji trg Šentjur Ohranjeni spomini Odprtje razstave; obeležitev 70-letnice ustanovnega člana in mentorja Društva likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur Iva Brodeja s samostojno razstavo 19.00 Mladinski center Žalec Js ne grem v šolo Koncert Adija Smolarja 19.30 Kulturni center Laško Glasbeni festival La'klasik: Vokalno- instrumentalno Koncert, kjer vam bodo ob instrumentalni spremljavi zapele solistke, predstavila pa se bosta tudi dva zbora, MePZ Koral iz Laškega in celjski APZ Kajuh 20.00 Gušt Pub Celje Urban Vidmar Koncert 20.00 Celjski mladinski center Ful Fest: Vazz Live + Edo Maajka Koncert 20.30 Vista Velenje Plavi orkestar Veliki koncert SOBOTA, 31. 8. 10.00 Kulturni center Laško Glasbeni festival La' klasik: Čriček in mravlja Glasbena pravljica za najmlajše 10.00 Travnik pri domu kulture Velenje Sobotne lutkarije: Mica Potica Igrana predstava Studia Anima 19.00 Planina pri Sevnici Srečanje pevskih zborov Šentvidov Slovenije 19.00 Kulturnica Šmarje pri Jelšah Koktelj večer & Big band Jam Session Koncert 20.00 Local Club Celje Danijela Martinović Koncert 20.00 Celjski mladinski center Ful Fest: Midnight Nick + Um & Kuna in Pantaloons + S. A. R. S. Koncert 20.30 Evropska ploščad Rogaška Slatina Anin festival 2024: Neisha Koncert 21.00 eMCe plac Velenje Festival mladih kultur Kunigunda: Leopold I. in Drügi, Mrig'z'ghet, Rap Skillz Battle Hip hop koncert NEDELJA, 1. 9. 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje Krapinski pračlovek pri Hermanu Lisjaku Zadnje javno vodstvo po gostujoči razstavi; za družine 17.00 Atrij Muzeja baroka Šmarje pri Jelšah Glasbeni piknik Koncert 19.00 Dom svetega Jožefa Celje Elda Viler, Ana Dežman in Lovro Frelih Koncert iz sklopa Večeri v atriju 19.30 Kulturni center Laško Glasbeni festival La' klasik: Od kvinteta do septeta Koncert instrumentalne romantično- impresionistične komorne glasbe 20.00 Slomškov trg Ponikva Poletje pod orehom – Z muziko o vinu in ljubezni Zabavni koncert: Jernej Dirnbek Dimek in Davor Klarič PONEDELJEK, 2. 9. 17.00 Vila Rožle Velenje Dona Pratnekar: Kaj se zgodi izven uhojenih poti Odprtje Pikine razstave TOREK, 3. 9. 17.00 Velenjski grad Igre moje mladosti Javno vodstvo po medmuzejski razstavi 18.00 Knjižnica Velenje Odprtje Pikinih razstav 19.00 Gledališče Celje Matija Solce: 3JA! Abonma po posebnem razporedu in izven; tudi v sredo ob istem času 19.00 Avla Doma II. Slovenskega tabora Žalec Belokrajnska pisanica Odprtje razstave SREDA, 4. 9. 8.00 Pod šotorom pri Gasilskem domu Rogatec Zgodbe Rogatca: Odsev zgodovine v lesu in barvah Mednarodna kiparsko- slikarska kolonija; do 7. 9. 18.00 Velenjski grad Na zeleno barvam svet in Maček Muri in Muca Maca (1984- …): Slovenski glasbeni fenomen za otroke od tretjega do devetdesetega leta Odprtje Pikinih razstav Poletje v Celju ČETRTEK, 29. 8. 18.00 Guštova Mestna plaža Celje Tri peresa Lutkovna predstava za otroke 20.30 Špital za prjatle Celje Poletna popevka 2024 Tradicionalni koncert slovenske popevke ob spremljavi Jazz tria PETEK, 30. 8. 17.00 Krekov trg Celje Festival Okusi Celja Jedi znanih celjskih chefov 20.00 Restavracija Cankarjeva Natalija Krulec Koncert SOBOTA, 31. 8. 10.00 Spominska hiša Alme M. Karlin, Pečovnik Sobotnice pri Almi z Jernejo Jezernik Ogled spominske hiše in brezplačna individualna vodenja med 10.00 in 17.00 15.00 Celjski grad Srednjeveški dan Največje srednjeveško popotovanje, prvič v Sloveniji: šah v živo 17.00 Spominska hiša Alme M. Karlin Almini gostje: Sanela Kšela: Z Almo na Kitajskem Sanela Kšela ter moderatorka in sooblikovalka dogodka Jerneja Jezernik, vas bosta popeljali po nenavadni poti Alme Karlin 20.00 Restavracija Cankarjeva Duo Nice Price Koncert Druge prireditve ČETRTEK, 29. 8. 8.00 do 14.00 MC Šmartno ob Paki – Dvorana Marof Otroški počitniški Živ žav Delavnica Digitalni ustvarjalec; udeležba je brezplačna 10.00 do 11.00 Hiša sadeži družbe Žalec Fit vadba – Sabina Persolja 10.00 do 14.00 Muzej novejše zgodovine Celje M- kot muzej Petdnevni raziskovalno- ustvarjalno-zabavni program za otroke PETEK, 30. 8. 9.00 Muzej na prostem Rogatec Izgubimo in naučimo se v naravi Brezplačna terenska izkustvena delavnica za mlade 10 do 16 let; v gozd vas bo popeljal Ivan Esenko 20.00 Aqua Roma Rimske Toplice Slovo poletju: nočno kopanje z DJ-jem 20.00 Akustični atrij vinske kleti Zlati grič V objemu poletja: Vino, kino in smeh Ogled fi lma Plesna terapija 20.30 Občinsko dvorišče Laško Filmska projekcija: Ne joči Peter SOBOTA, 31. 8. 7.00 Ploščad pred Centrom Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje 8.00 Start: Ekomuzej Žalec Pohod po hmeljski poti Cilj pri Fontani piv Zeleno zlato 8.00 do 12.00 Tržnica Laško Tržnica Laško 8.00 Knjižnica Velenje Vsi kupujemo, vsi prodajamo Sejem rabljenih knjig 9.00 Aqua Roma Rimske Toplice Slovo poletju: nočno kopanje z DJ-jem 9.00 in 12.00 Fotohiša Pelikan Celje Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 9.00 do 13.00 Juneževa domačija Rogaška Slatina Predstavitev Juneževe domačije, zaščitenega kulturnega spomenika širši javnosti 10.00 Grilova domačija Lipje pri Velenju Odprta vrata Grilove domačije 11.00, 15.00 in 17.00 Celjski grad Vodenje po gradu 13.00, 16.00 in 18.30 Kajak kanu klub Nivo Celje Odprto državno prvenstvo v slalomu na divjih vodah za člane in mladince Po podelitvi priznanj vas bo zabaval Andrej Šifrer z bendom NEDELJA, 1. 9. 9.00 Zbirno mesto: pred Vilo Bianco Velenje Pikin planinski pohod V primeru slabega vremena pohod odpade 14.00 Planina pri Sevnici Angelska nedelja Turistična prireditev, zabava z Dejanom Vunjakom 14.00 in 16.00 Fotohiša Pelikan Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 15.00 Igrišče Šentilj pri Velenju Šentiljske igre Kmečke igre, tombola, streljanje z lokom … PONEDELJEK, 2. 9. 13.00 do 19.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Pomoč pri učenju in šolskih dejavnostih, igre … TOREK, 3. 9. 10.00 Večgeneracijski center Velenje Čudežna moč pozitivnega govora, razmišljanja in delovanja Pogovorna delavnica 10.00, 12.00 in 16.00 Fotohiša Pelikan Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 18.00 Sejna soba Občine Tabor Predavanje pranoterapevta Tomislava Brumca SREDA, 4. 9. 17.00 Osrednja knjižnica Celje Ročna dela članic Univerze za tretje življenjsko obdobje Odprtje razstave Dobrodelne prireditve PONEDELJEK, 2. 9. 15.00 Citycenter Celje Šolačinkarije Dobrodelna zabava z Novim tednikom in Radiem Celje, Citycentrom in Rotary klubom Celje, peka palačink, igrala, srečelov, Finalisti otroci pojejo, z vami bo tudi Tinkara Fortuna; sredstva bodo namenjena za šolo v naravi in tabore za otroke celjskih osnovnih šol Novi TEDNIK št. 35 29. 8. 2024  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 35, 29. avgust 2024 MALI OGLASI/INFORMACIJE Vsak človek je zase svet, čuden, svetal in lep kot zvezda na nebu. (T. Pavček) ZAHVALA V 94. letu se je od nas poslovil dragi oče, dedek, pradedek in dolgoletni čebelar FRANC FRECE iz Turna 18, Gorica pri Slivnici Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedu Fri- deriku in njegovi ženi Jelki za dolgoletno vsakodnevno pomoč, čebelarjem za izraženo sočutje, gospodu župniku Šramlu za lepo opravljen pogrebni obred in zadnje slovo. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste bili z nami v težkih trenutkih. Žalujoči: vsi njegovi 467 Smrti Celje Umrli so: Stanislava VI- DEC iz Celja, 87 let, Silvo TRAUNER iz Šempetra, 74 let, Anton BORINC iz Gorice pri Šmartnem, 80 let, Viljem UDUČ iz Planine pri Sevnici, 82 let, Slavo BEGOVIĆ KOK z Gomilskega, 62 let, Anto- nija DIVJAK iz Levca, 88 let, Jože MIKEK iz Mozirja, 50 let, Jože RIHTER iz Gornje- ga Grada, 74 let, Emilijana Marija ŠINKOVEC iz Nazarij, 88 let, Terezija Cecilija SVET iz Šempetra, 90 let, Stanislav ŠTEFANEC iz Štor, 70 let, Mi- hael SELIČ iz Velenja, 68 let, Breda POTUŠEK iz Rimskih STROJI PRODAM KOSO s pogonom za Muta priklop, dva vija- ka, drobilec Muta za vrtni odpad in ročne vzvodne škarje za pločevino, prodam. Telefon 070 993-922. 461 SADNI mlin in hidravlično stiskalnico za stiskanje prodam. Telefon 041 881-002. 469 DVE ročni kosilnici, z okvaro, prodam. Telefon 040 200-320. 470 OPREMA PRODAM JEDILNI kot, zelo dobro ohranjen, 165 x 125 cm, cena 150 EUR, in hladilnik + zamr- zovalnik, cena 200 EUR, prodam. Telefon 041 537-050. 473 ŽE 20 LET OHRANJAMO ČISTO VODO ZA PRIHODNJE RODOVE URADNE URE PONEDELJEK in SREDA: 8.00–10.00 in 11.00–14.00 PETEK: 8.00–10.00 in 11.00–13.00 info@vo-ka-celje.si (03) 42 50 300 Novi TEDNIK št. 13 31.03.2022  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 13, 31. marec 2022 JAVNO PODJETJE, d.o.o., Lava 2a, 3000 Celje JAVNO PODJETJE, d.o.o., Lava 2a, 3000 Celje PRAZNJENJA GREZNIC LOČE ŠMARTNO V ROŽNI DOLINI RUNTOLE OTEMNA BREZOVA ROŽNI VRH april: BRDCE NAD DOBRNO KANJUCE SVETINA SVETLI DOL JAVORNIK ŠENTJANŽ NAD ŠTORAMI LAŠKA VAS PRI ŠTORAH OBČINA NASELJE PREDVIDENO V MESECU VOJNIK VIZORE avgust, september VINE september LEMBERG PRI NOVI CERKVI september HRENOVA september RAZDELJ september Poroke Šentjur Poročila sta se: Nataša GA- BRŠČEK in Klemen CESAR, oba iz Ljubljane. Žalec Poročili so se: Lara VOLER iz Rečice ob Paki in Aljaž GOLIČNIK iz Mozirja, Katja FERLINC iz Kočna ob Ložni- ci, Slovenska Bistrica, in Aljaž GORGIEV iz Zgornje Kungote, Rebeka SENICA iz Šentjurja in Jan HORVAT iz Slovenske Bistrice. Toplic, 85 let, Ema KAVČIČ iz Žalca, 91 let, Alojz ZALO- KAR iz Laškega, 69 let, Ferida HASANOVIĆ iz Celja, 70 let, Ljudmila BELINA iz Celja, 84 let, Danijel ŠEGULA iz Celja, 77 let. Šentjur Umrla sta: Pavla FREI- STEINER iz Pletovarij, 85 let, Franc ŠUMEJ iz Šentjurja, 90 let. Žalec Umrli so: Miha LEBENIČ- NIK iz Ločice pri Vranskem, 24 let, Marija MALOVŠEK iz Žalca, 93 let, Marija ČUK iz Velenja, 82 let, Ivan FEKEŽA iz Arje vasi, 77 let. Velenje Umrl je: Ivan LIPIČNIK iz Šoštanja, 96 let. JAJCA, domača, kokošja, prodam. Sem iz okolice Vranskega. Telefon 041 246-561. 471 JABOLČNIK in rdeče vino z brajd, sorta iza- bela, ni škropljeno, prodam. Telefon 031 316-175. 474 GROZDJE modra frankinja, integrirano pride- lano (certifi kat), prodam. Možna dostava. Cena 1,20 EUR/kg. Telefon 031 534-970. p KUPIM GROZDJE jurke in izabele kupim. Telefon 041 622-700. 462 OSTALO PRODAM SLOVENSKA bukova drva, na paleti dolžine 25, 33, 50 cm, možna dostava, prodam. Telefon 031 625-479. p BUKOVA drva, klana in razrezana na 33 cm oziroma po želji od 25 do 50 cm, prodam. Cena za meter znaša 85 EUR. Možna je ugodna dostava. Informacije po telefonu 041 800-849. p 300-litrsko cisterno za vino prodam. Telefon 041 455-707. 460 TELICO simentalko, staro sedem mesecev, in suha drva, prodam. Telefon 070 667-374. 464 SUHA metrska drva prodam. Cena po dogo- voru. Telefon 041 520-588. 466 SPIHAVEC in sesalec za listje, cena 90 EUR, in dve plastične kadi, 200 in 180 l, cena za obe 25 EUR, prodam. Telefon 031 733- 965. 465 BUKOVA drva, metrska ali razžagana, pro- damo. Možna dostava na dom. Štore in okolica. Telefon 041 324-225. 478 DRVA, kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-246. p OKNO Jelovica, 130 x 140 cm, nerjavečo 200-kilogramsko tehtnico ( »štanga vaga«), 630-litrsko cisterno za vino, in 200-litrsko hidravlično prešo z nerjavečim košem in s podstavkom, prodam. Telefon 040 575-924. 475 OBIRALEC koruze Sip tornado 40, kosilnico Bcs 127 in tehtnico Libela, 300 kg, pro- dam. Telefon 041 261-676. p RAZNO KOŠNJA zelenic, strmin, podiranje dreves, prevozi lesa. Telefon 070 711-680; GG KORO, d. o. o., Cesta Kozjanskega odreda 49, 3230 Šentjur. p ŽIVALI PRODAM NESNICE, rjave, grahaste, črne, tik pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava. Prodaja tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice, jarkice, rjave barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p PRAŠIČE, težke od 30 do 70 kg, prodam. Telefon 041 836-398. 447 PRAŠIČE, težke od 90 do 120 kg, možna do- stava, prodam. Telefon 041 996-166. 477 TELIČKE, težke od 150 do 300 kg, prodam. Telefon 031 533-745. p KUPIM DEBELE, suhe krave in telice, za zakol, ku- pimo. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653-286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p TELICO, težko 400 kg, kupim. Telefon 031 434-714. 479 KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM KOCKE sena, večjo količino, in tri večje bale otave, prodam. Telefon 031 790-721. 468 BIO aronijo ugodno prodam. Cena 10 EUR/l. Telefon 070 715-954. 476 Split je med 19. in 24. avgustom gostil Alta banka mednarodni finale Plazma Športnih iger mladih. Največ- ja amaterska športna prireditev je letos poleg tekmovanj pripravila tudi All-star športni dan, na katerem sta nova ambasadorja iger postala Šime Vrsaljko in Aleksandar Kolarov, na splitski Rivi je bila odigrana šahovska simultanka ter Izobraževalni projekt »Zero Waste«, ki je združil šport in ekologijo. Med vrhunci letošnje 28. sezone iger je bila tudi igra Med dvema ognjema, ki so ju skupaj z otroki odigrali ministri Matjaž Han, Tonči Glavina, Johannes Hahn, komisar za proračun Evropske komisije, športniki Andreja Leški, Šime Vrsaljko, Barabara Matić, Predrag Mijatović, Aleksandar Kolarov in mnogi drugi. Mladi iz Slovenije, Hrvaške, Srbije in Bosne in Hercegovine so se tudi letos, brez kakršnihkoli stroškov za nji- hove starše, pomerili v desetih športnih disciplinah: Coca-Cola pokalu, Tommy turnirju v malem nogometu, Kinder Joy of moving turnirju v ulični košarki, HEP turnirju v rokometu, MIS turnirju v odbojki, Pokalu PAKET24 v tenisu, namiznem tenisu, odbojki na mivki, Pokalu PBZ v šahu, med dvema ognjema in atletiki v sklopu Telemachovega športnega dne. Otroci so se družili, igrali, ustvarjali nova prijateljstva, se kopali in spoznali tudi svoje športne vzornike. Igra med dvema ognjema Utrinki z zaključka 28. sezone Plazma Športnih iger mladih Promocijsko besedilo Novi TEDNIK št. 35 29. 8. 2024  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 35, 29. avgust 2024 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d. o. o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Saša Pukl Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Janže Fric, Barbara Furman, Janja Intihar, Sintija Jurič, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si VELENJE / 30.8. VISTA PARK vstopnice: entrio.si, Trafike 3dva, bencinske črpalke koncert poletja UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE CELJE VABI K vpisu V ŠTUDIJSKO LETO 2024/2025 VPIS BO POTEKAL MED 2. IN 27. SEPTEMBROM, OD PONEDELJKA DO PETKA, MED 8.00 IN 12.00, V PISARNI U3O V I. NADSTROPJU. u3o@knjiznica-celje.si I 03 426 761 I 031 654 359 www.knjiznica-celje.si Kulturne prireditve ČETRTEK, 29. 8. 18.00 Mestna galerija Kulturnega centra Rogaška Slatina Društvo likovnih umetnikov Maribor Odprtje razstav 19.00 Celjski dom Mladinski godalni orkester gostov iz Cremone v Italiji Celovečerni koncert skupaj z Malim godalnim orkestrom GŠ Celje 19.00 Savinov likovni salon Žalec Bilo je nekoč Odprtje razstave likovnih del članov Likovne sekcije KUD Žalec 19.00 Atrij kavarne Lucifer Velenje Andrej Šifrer: Volkovi Literarno-glasbeni večer PETEK, 30. 8. 18.00 Galerija Zgornji trg Šentjur Ohranjeni spomini Odprtje razstave; obeležitev 70-letnice ustanovnega člana in mentorja Društva likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur Iva Brodeja s samostojno razstavo 19.00 Mladinski center Žalec Js ne grem v šolo Koncert Adija Smolarja 19.30 Kulturni center Laško Glasbeni festival La'klasik: Vokalno- instrumentalno Koncert, kjer vam bodo ob instrumentalni spremljavi zapele solistke, predstavila pa se bosta tudi dva zbora, MePZ Koral iz Laškega in celjski APZ Kajuh 20.00 Gušt Pub Celje Urban Vidmar Koncert 20.00 Celjski mladinski center Ful Fest: Vazz Live + Edo Maajka Koncert 20.30 Vista Velenje Plavi orkestar Veliki koncert SOBOTA, 31. 8. 10.00 Kulturni center Laško Glasbeni festival La' klasik: Čriček in mravlja Glasbena pravljica za najmlajše 10.00 Travnik pri domu kulture Velenje Sobotne lutkarije: Mica Potica Igrana predstava Studia Anima 19.00 Planina pri Sevnici Srečanje pevskih zborov Šentvidov Slovenije 19.00 Kulturnica Šmarje pri Jelšah Koktelj večer & Big band Jam Session Koncert 20.00 Local Club Celje Danijela Martinović Koncert 20.00 Celjski mladinski center Ful Fest: Midnight Nick + Um & Kuna in Pantaloons + S. A. R. S. Koncert 20.30 Evropska ploščad Rogaška Slatina Anin festival 2024: Neisha Koncert 21.00 eMCe plac Velenje Festival mladih kultur Kunigunda: Leopold I. in Drügi, Mrig'z'ghet, Rap Skillz Battle Hip hop koncert NEDELJA, 1. 9. 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje Krapinski pračlovek pri Hermanu Lisjaku Zadnje javno vodstvo po gostujoči razstavi; za družine 17.00 Atrij Muzeja baroka Šmarje pri Jelšah Glasbeni piknik Koncert 19.00 Dom svetega Jožefa Celje Elda Viler, Ana Dežman in Lovro Frelih Koncert iz sklopa Večeri v atriju 19.30 Kulturni center Laško Glasbeni festival La' klasik: Od kvinteta do septeta Koncert instrumentalne romantično- impresionistične komorne glasbe 20.00 Slomškov trg Ponikva Poletje pod orehom – Z muziko o vinu in ljubezni Zabavni koncert: Jernej Dirnbek Dimek in Davor Klarič PONEDELJEK, 2. 9. 17.00 Vila Rožle Velenje Dona Pratnekar: Kaj se zgodi izven uhojenih poti Odprtje Pikine razstave TOREK, 3. 9. 17.00 Velenjski grad Igre moje mladosti Javno vodstvo po medmuzejski razstavi 18.00 Knjižnica Velenje Odprtje Pikinih razstav 19.00 Gledališče Celje Matija Solce: 3JA! Abonma po posebnem razporedu in izven; tudi v sredo ob istem času 19.00 Avla Doma II. Slovenskega tabora Žalec Belokrajnska pisanica Odprtje razstave SREDA, 4. 9. 8.00 Pod šotorom pri Gasilskem domu Rogatec Zgodbe Rogatca: Odsev zgodovine v lesu in barvah Mednarodna kiparsko- slikarska kolonija; do 7. 9. 18.00 Velenjski grad Na zeleno barvam svet in Maček Muri in Muca Maca (1984- …): Slovenski glasbeni fenomen za otroke od tretjega do devetdesetega leta Odprtje Pikinih razstav Poletje v Celju ČETRTEK, 29. 8. 18.00 Guštova Mestna plaža Celje Tri peresa Lutkovna predstava za otroke 20.30 Špital za prjatle Celje Poletna popevka 2024 Tradicionalni koncert slovenske popevke ob spremljavi Jazz tria PETEK, 30. 8. 17.00 Krekov trg Celje Festival Okusi Celja Jedi znanih celjskih chefov 20.00 Restavracija Cankarjeva Natalija Krulec Koncert SOBOTA, 31. 8. 10.00 Spominska hiša Alme M. Karlin, Pečovnik Sobotnice pri Almi z Jernejo Jezernik Ogled spominske hiše in brezplačna individualna vodenja med 10.00 in 17.00 15.00 Celjski grad Srednjeveški dan Največje srednjeveško popotovanje, prvič v Sloveniji: šah v živo 17.00 Spominska hiša Alme M. Karlin Almini gostje: Sanela Kšela: Z Almo na Kitajskem Sanela Kšela ter moderatorka in sooblikovalka dogodka Jerneja Jezernik, vas bosta popeljali po nenavadni poti Alme Karlin 20.00 Restavracija Cankarjeva Duo Nice Price Koncert Druge prireditve ČETRTEK, 29. 8. 8.00 do 14.00 MC Šmartno ob Paki – Dvorana Marof Otroški počitniški Živ žav Delavnica Digitalni ustvarjalec; udeležba je brezplačna 10.00 do 11.00 Hiša sadeži družbe Žalec Fit vadba – Sabina Persolja 10.00 do 14.00 Muzej novejše zgodovine Celje M- kot muzej Petdnevni raziskovalno- ustvarjalno-zabavni program za otroke PETEK, 30. 8. 9.00 Muzej na prostem Rogatec Izgubimo in naučimo se v naravi Brezplačna terenska izkustvena delavnica za mlade 10 do 16 let; v gozd vas bo popeljal Ivan Esenko 20.00 Aqua Roma Rimske Toplice Slovo poletju: nočno kopanje z DJ-jem 20.00 Akustični atrij vinske kleti Zlati grič V objemu poletja: Vino, kino in smeh Ogled fi lma Plesna terapija 20.30 Občinsko dvorišče Laško Filmska projekcija: Ne joči Peter SOBOTA, 31. 8. 7.00 Ploščad pred Centrom Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje 8.00 Start: Ekomuzej Žalec Pohod po hmeljski poti Cilj pri Fontani piv Zeleno zlato 8.00 do 12.00 Tržnica Laško Tržnica Laško 8.00 Knjižnica Velenje Vsi kupujemo, vsi prodajamo Sejem rabljenih knjig 9.00 Aqua Roma Rimske Toplice Slovo poletju: nočno kopanje z DJ-jem 9.00 in 12.00 Fotohiša Pelikan Celje Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 9.00 do 13.00 Juneževa domačija Rogaška Slatina Predstavitev Juneževe domačije, zaščitenega kulturnega spomenika širši javnosti 10.00 Grilova domačija Lipje pri Velenju Odprta vrata Grilove domačije 11.00, 15.00 in 17.00 Celjski grad Vodenje po gradu 13.00, 16.00 in 18.30 Kajak kanu klub Nivo Celje Odprto državno prvenstvo v slalomu na divjih vodah za člane in mladince Po podelitvi priznanj vas bo zabaval Andrej Šifrer z bendom NEDELJA, 1. 9. 9.00 Zbirno mesto: pred Vilo Bianco Velenje Pikin planinski pohod V primeru slabega vremena pohod odpade 14.00 Planina pri Sevnici Angelska nedelja Turistična prireditev, zabava z Dejanom Vunjakom 14.00 in 16.00 Fotohiša Pelikan Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 15.00 Igrišče Šentilj pri Velenju Šentiljske igre Kmečke igre, tombola, streljanje z lokom … PONEDELJEK, 2. 9. 13.00 do 19.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Pomoč pri učenju in šolskih dejavnostih, igre … TOREK, 3. 9. 10.00 Večgeneracijski center Velenje Čudežna moč pozitivnega govora, razmišljanja in delovanja Pogovorna delavnica 10.00, 12.00 in 16.00 Fotohiša Pelikan Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 18.00 Sejna soba Občine Tabor Predavanje pranoterapevta Tomislava Brumca SREDA, 4. 9. 17.00 Osrednja knjižnica Celje Ročna dela članic Univerze za tretje življenjsko obdobje Odprtje razstave Dobrodelne prireditve PONEDELJEK, 2. 9. 15.00 Citycenter Celje Šolačinkarije Dobrodelna zabava z Novim tednikom in Radiem Celje, Citycentrom in Rotary klubom Celje, peka palačink, igrala, srečelov, Finalisti otroci pojejo, z vami bo tudi Tinkara Fortuna; sredstva bodo namenjena za šolo v naravi in tabore za otroke celjskih osnovnih šol Novi TEDNIK št. 35 29. 8. 2024  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 35, 29. avgust 2024 MALI OGLASI/INFORMACIJE Vsak človek je zase svet, čuden, svetal in lep kot zvezda na nebu. (T. Pavček) ZAHVALA V 94. letu se je od nas poslovil dragi oče, dedek, pradedek in dolgoletni čebelar FRANC FRECE iz Turna 18, Gorica pri Slivnici Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedu Fri- deriku in njegovi ženi Jelki za dolgoletno vsakodnevno pomoč, čebelarjem za izraženo sočutje, gospodu župniku Šramlu za lepo opravljen pogrebni obred in zadnje slovo. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste bili z nami v težkih trenutkih. Žalujoči: vsi njegovi 467 Smrti Celje Umrli so: Stanislava VI- DEC iz Celja, 87 let, Silvo TRAUNER iz Šempetra, 74 let, Anton BORINC iz Gorice pri Šmartnem, 80 let, Viljem UDUČ iz Planine pri Sevnici, 82 let, Slavo BEGOVIĆ KOK z Gomilskega, 62 let, Anto- nija DIVJAK iz Levca, 88 let, Jože MIKEK iz Mozirja, 50 let, Jože RIHTER iz Gornje- ga Grada, 74 let, Emilijana Marija ŠINKOVEC iz Nazarij, 88 let, Terezija Cecilija SVET iz Šempetra, 90 let, Stanislav ŠTEFANEC iz Štor, 70 let, Mi- hael SELIČ iz Velenja, 68 let, Breda POTUŠEK iz Rimskih STROJI PRODAM KOSO s pogonom za Muta priklop, dva vija- ka, drobilec Muta za vrtni odpad in ročne vzvodne škarje za pločevino, prodam. Telefon 070 993-922. 461 SADNI mlin in hidravlično stiskalnico za stiskanje prodam. Telefon 041 881-002. 469 DVE ročni kosilnici, z okvaro, prodam. Telefon 040 200-320. 470 OPREMA PRODAM JEDILNI kot, zelo dobro ohranjen, 165 x 125 cm, cena 150 EUR, in hladilnik + zamr- zovalnik, cena 200 EUR, prodam. Telefon 041 537-050. 473 ŽE 20 LET OHRANJAMO ČISTO VODO ZA PRIHODNJE RODOVE URADNE URE PONEDELJEK in SREDA: 8.00–10.00 in 11.00–14.00 PETEK: 8.00–10.00 in 11.00–13.00 info@vo-ka-celje.si (03) 42 50 300 Novi TEDNIK št. 13 31.03.2022  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 13, 31. marec 2022 JAVNO PODJETJE, d.o.o., Lava 2a, 3000 Celje JAVNO PODJETJE, d.o.o., Lava 2a, 3000 Celje PRAZNJENJA GREZNIC LOČE ŠMARTNO V ROŽNI DOLINI RUNTOLE OTEMNA BREZOVA ROŽNI VRH april: BRDCE NAD DOBRNO KANJUCE SVETINA SVETLI DOL JAVORNIK ŠENTJANŽ NAD ŠTORAMI LAŠKA VAS PRI ŠTORAH OBČINA NASELJE PREDVIDENO V MESECU VOJNIK VIZORE avgust, september VINE september LEMBERG PRI NOVI CERKVI september HRENOVA september RAZDELJ september Poroke Šentjur Poročila sta se: Nataša GA- BRŠČEK in Klemen CESAR, oba iz Ljubljane. Žalec Poročili so se: Lara VOLER iz Rečice ob Paki in Aljaž GOLIČNIK iz Mozirja, Katja FERLINC iz Kočna ob Ložni- ci, Slovenska Bistrica, in Aljaž GORGIEV iz Zgornje Kungote, Rebeka SENICA iz Šentjurja in Jan HORVAT iz Slovenske Bistrice. Toplic, 85 let, Ema KAVČIČ iz Žalca, 91 let, Alojz ZALO- KAR iz Laškega, 69 let, Ferida HASANOVIĆ iz Celja, 70 let, Ljudmila BELINA iz Celja, 84 let, Danijel ŠEGULA iz Celja, 77 let. Šentjur Umrla sta: Pavla FREI- STEINER iz Pletovarij, 85 let, Franc ŠUMEJ iz Šentjurja, 90 let. Žalec Umrli so: Miha LEBENIČ- NIK iz Ločice pri Vranskem, 24 let, Marija MALOVŠEK iz Žalca, 93 let, Marija ČUK iz Velenja, 82 let, Ivan FEKEŽA iz Arje vasi, 77 let. Velenje Umrl je: Ivan LIPIČNIK iz Šoštanja, 96 let. JAJCA, domača, kokošja, prodam. Sem iz okolice Vranskega. Telefon 041 246-561. 471 JABOLČNIK in rdeče vino z brajd, sorta iza- bela, ni škropljeno, prodam. Telefon 031 316-175. 474 GROZDJE modra frankinja, integrirano pride- lano (certifi kat), prodam. Možna dostava. Cena 1,20 EUR/kg. Telefon 031 534-970. p KUPIM GROZDJE jurke in izabele kupim. Telefon 041 622-700. 462 OSTALO PRODAM SLOVENSKA bukova drva, na paleti dolžine 25, 33, 50 cm, možna dostava, prodam. Telefon 031 625-479. p BUKOVA drva, klana in razrezana na 33 cm oziroma po želji od 25 do 50 cm, prodam. Cena za meter znaša 85 EUR. Možna je ugodna dostava. Informacije po telefonu 041 800-849. p 300-litrsko cisterno za vino prodam. Telefon 041 455-707. 460 TELICO simentalko, staro sedem mesecev, in suha drva, prodam. Telefon 070 667-374. 464 SUHA metrska drva prodam. Cena po dogo- voru. Telefon 041 520-588. 466 SPIHAVEC in sesalec za listje, cena 90 EUR, in dve plastične kadi, 200 in 180 l, cena za obe 25 EUR, prodam. Telefon 031 733- 965. 465 BUKOVA drva, metrska ali razžagana, pro- damo. Možna dostava na dom. Štore in okolica. Telefon 041 324-225. 478 DRVA, kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-246. p OKNO Jelovica, 130 x 140 cm, nerjavečo 200-kilogramsko tehtnico ( »štanga vaga«), 630-litrsko cisterno za vino, in 200-litrsko hidravlično prešo z nerjavečim košem in s podstavkom, prodam. Telefon 040 575-924. 475 OBIRALEC koruze Sip tornado 40, kosilnico Bcs 127 in tehtnico Libela, 300 kg, pro- dam. Telefon 041 261-676. p RAZNO KOŠNJA zelenic, strmin, podiranje dreves, prevozi lesa. Telefon 070 711-680; GG KORO, d. o. o., Cesta Kozjanskega odreda 49, 3230 Šentjur. p ŽIVALI PRODAM NESNICE, rjave, grahaste, črne, tik pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava. Prodaja tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice, jarkice, rjave barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p PRAŠIČE, težke od 30 do 70 kg, prodam. Telefon 041 836-398. 447 PRAŠIČE, težke od 90 do 120 kg, možna do- stava, prodam. Telefon 041 996-166. 477 TELIČKE, težke od 150 do 300 kg, prodam. Telefon 031 533-745. p KUPIM DEBELE, suhe krave in telice, za zakol, ku- pimo. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653-286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p TELICO, težko 400 kg, kupim. Telefon 031 434-714. 479 KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM KOCKE sena, večjo količino, in tri večje bale otave, prodam. Telefon 031 790-721. 468 BIO aronijo ugodno prodam. Cena 10 EUR/l. Telefon 070 715-954. 476 Split je med 19. in 24. avgustom gostil Alta banka mednarodni finale Plazma Športnih iger mladih. Največ- ja amaterska športna prireditev je letos poleg tekmovanj pripravila tudi All-star športni dan, na katerem sta nova ambasadorja iger postala Šime Vrsaljko in Aleksandar Kolarov, na splitski Rivi je bila odigrana šahovska simultanka ter Izobraževalni projekt »Zero Waste«, ki je združil šport in ekologijo. Med vrhunci letošnje 28. sezone iger je bila tudi igra Med dvema ognjema, ki so ju skupaj z otroki odigrali ministri Matjaž Han, Tonči Glavina, Johannes Hahn, komisar za proračun Evropske komisije, športniki Andreja Leški, Šime Vrsaljko, Barabara Matić, Predrag Mijatović, Aleksandar Kolarov in mnogi drugi. Mladi iz Slovenije, Hrvaške, Srbije in Bosne in Hercegovine so se tudi letos, brez kakršnihkoli stroškov za nji- hove starše, pomerili v desetih športnih disciplinah: Coca-Cola pokalu, Tommy turnirju v malem nogometu, Kinder Joy of moving turnirju v ulični košarki, HEP turnirju v rokometu, MIS turnirju v odbojki, Pokalu PAKET24 v tenisu, namiznem tenisu, odbojki na mivki, Pokalu PBZ v šahu, med dvema ognjema in atletiki v sklopu Telemachovega športnega dne. Otroci so se družili, igrali, ustvarjali nova prijateljstva, se kopali in spoznali tudi svoje športne vzornike. Igra med dvema ognjema Utrinki z zaključka 28. sezone Plazma Športnih iger mladih Promocijsko besedilo Novi TEDNIK št. 35 29. 8. 2024  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 35, 29. avgust 2024 NAŠE AKCIJE                  �   �   �   ­  ­  ­   €­­  €­­  €­­        POSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA OSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA OSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA OSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA IN PRIDOBITE IN PRIDOBITE UGODNOSTI Več informacij: Več informacij: narocnine@nt-rc.si narocnine@nt-rc.si Telefon: 03 422 51 71 Telefon: 03 422 51 71 www.novitednik.si www.novitednik.si 1 naročnik = 20 eur 2 naročnika = 40 eur 3 naročniki = 60 eur 4 naročniki = 80 eur 5 novih naročnikov = 100 eur ... Več na: www.novitednik.si/po- stanite-narocnik e-mail: narocnine@nt-rc.si telefon: 03-42-25-171 Priloga slovenskih pokrajinskih časopisov november 2019 Več kot jih boste pripeljali, več boste pobrali! ZA VSAKEGA NOVEGA NAROČNIKA PREJMETE DARILNI BON PLANETA TUŠ CELJE V VREDNOSTI 20 EVROV. Akcija traja od 16. 3. do 31. 5. 2023 oz. do podelitve bonov v skupni vrednosti 1000 eur. Bon v vrednosti 20 eur prejmeta predlagatelj in naročnik po plačilu trimesečne naročnine naročnika. Število novih naročnikov na posameznika ni omejeno. ZA VAS JE PRIPRAVLJENIH Več na: www.novitednik.si/po- stanite-narocnik Darilnibon n n več boste pobrali! Več kot jih boste pripeljali, več boste pobrali! NAROČNIKA PREJMETE DARILNI BON PLANETA TUŠ CELJE V VREDNOSTI 20 EVROV. Več kot jih boste pripeljali, Več kot jih boste pripeljali, Darilnibon n n Akcija traja od 16. 3. do 31. 5. 2023 oz. do podelitve bonov v skupni vrednosti 1000 eur. www.novitednik.si več boste pobrali! več boste pobrali! Novi TEDNIK št. 9 COLOR CMYK stran 1 NAŠA TEMA Str. 12-13 SPODNJA SAVINJSKA DOLINA Str. 9 Str. 2 Tednik za Savinjsko regijo / št. 9 / Leto 78 / 2. marec 2023 / Cena 2,99 EUR / www.novitednik.si AKTUALNO GOSPODARSTVO Str. 5 Str. 3 SPORED ŠT. 9 2. MAREC 2023 PET. 3. 3. SOB. 4. 3. NED. 5. 3. PON. 6. 3. TOR. 7. 3. SRE. 8. 3. ČET: 9. 3. MASTERCHEF SLOVENIJA Predstavljamo vam nove tekmovalce! Spet so tu prekaljeni sodniki, vrhunski chefi in dobri prijatelji! Luka Jezeršek, Bine Volčič in Karim Merdjadi Boštjan Romih Prihaja že 15. sezona oddaje Ambienti PRILOGA Str. 21-35 Foto: SHERPA Celjski poklicni gasilci so v torek pripravili slovesnost in presenečenje za svojega dosedanjega direktorja Janka Požežnika, ki je 1. marca odšel v pokoj. Požežnik je poklicno gasilsko enoto vodil zadnjih 17 let, odslej pa bo na čelu celjskih gasilcev Boris Žnidarko, ki je bil do zdaj poveljnik gasilske operative. Celjska gasilska enota je ena najsodobnejših enot v Sloveniji in širše. »Ponosen sem na to, kar smo storili skupaj. Ta enota je pripravljena v vsakem trenutku posredovati v kateremkoli primeru,« je dejal Požežnik. NAŠA TEMA Str. 12-13 Celjski poklicni gasilci so v torek pripravili slovesnost in presenečenje za svojega dosedanjega direktorja Janka Požežnika, ki je 1. marca odšel v pokoj. Požežnik je poklicno gasilsko enoto vodil zadnjih 17 let, odslej pa bo na čelu celjskih gasilcev Boris Žnidarko, ki je bil do zdaj poveljnik gasilske operative. Celjska gasilska enota je ena najsodobnejših enot v Sloveniji in širše. »Ponosen sem na to, kar smo storili skupaj. Ta enota je pripravljena v vsakem trenutku posredovati v kateremkoli primeru,« SPORED Str. 12-13 ŠT. 9 2. MAREC 2023 PET. 3. 3. SOB. 4. 3. NED. 5. 3. PON. 6. 3. TOR. 7. 3. SRE. 8. 3. ČET: 9. 3. MASTERCHEF SLOVENIJA Predstavljamo vam nove tekmovalce! Spet so tu prekaljeni sodniki, vrhunski chefi in dobri prijatelji! Luka Jezeršek, Bine Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Boštjan Romih Prihaja že 15. sezona oddaje Ambienti SPORED 1000 EVROV BONE V VREDNOSTI 20 EVROV PREJME TUDI NOVI NAROČNIK! NT&RC, d.o.o., Prešernova 19, 3000 Celje Akcija Navdušite nas s potopisom se je tudi letos kon- čala uspešno. Ta teden smo najboljše tri potopise tudi nagradili. Celo poletje smo lahko kar od doma potovali po celem svetu, potopisi so nas popeljali od karibskega otočja in Južne Amerike, Evrope vse do Azije. S tremi najboljšimi smo potovali v Afriko, Tajsko in Vietnam. S podelitvijo nagrad piscem najboljših potopisov smo le- tošnjo akcijo Navdušite nas s potopisom končali, s čimer se je poslovila tudi začasna rubrika. Izstopajoče potopise bomo v Novem tedniku zbirali tudi prihodnje leto. JANŽE FRIC Prvo nagrado za najboljši le- tošnji potopis, kovček, ki ga je podarilo celjsko podjetje Hoop, sta osvojila Maja in Klemen Kotnik. Z družino sta odpo- tovala v razmeroma neznano otoško državo Sveti Tomaž in Princ v Gvinejskem zalivu. »Domačini so jo poimenovali tudi dobro varovana turistična skrivnost Afrike, saj spada med 20 najmanj obiskanih držav na svetu,« sta zakonca zapisala v svojem potopisu. Za obisk sta se odločila, ker sta hotela od- potovati nekam, kjer še nikoli nista bila, in ker je ta otoška država varna in turistično ne- znana. A tudi zato, ker je tam lepo, tropsko in tam živijo pri- stni ljudje. »Ta kovček nam bo prišel zelo prav za najmlajšega člana naše družine,« je pove- dala Maja Kotnik in dodala, da ju je za pisanje potopisa nav- dušila bralka Novega tednika, ki je poslušala potopisno pre- davanje, ki sta ga pripravila zakonca Kotnik. Druga nagrada za potopis iz Azije Za popis svojega popotova- nja po Tajski in Vietnamu je drugo nagrado dobil Matic Javornik. Kot je napisal, je bilo njegovo trimesečno potovanje nepozabno, za november pa že načrtuje novo pot, tokrat na jug Šrilanke. »Potovanje, na ka- terem sem hkrati tudi delal, mi je omogočilo, da sem z lokalni- mi prebivalci razvil res pristne odnose,« je povedal popotnik po jugovzhodni Aziji, ki pravi, da bi se v Tajsko in Vietnam vrnil, saj je tam sklenil tudi prijateljstva. Tretjo nagrado je osvojil Bo- rut Kramer, ki se je udeležil kolesarske dirke Ruanda Epic 2023, kjer je prekolesaril 300 kilometrov. Potovanje je kon- čal v sosednji Ugandi, kjer si je v nacionalnem parku Bwindi ogledal še gorile. »Nisem ve- del, da podeljujete nagrade za najboljše potopise,« je v smehu povedal nagrajenec, ki že načr- tuje nova potovanja. Na vrhu želja je Vietnam. Popotniki bogatijo Novi tednik »Pravijo, da je vsako poto- vanje priložnost, da spoznaš nekaj novega in hkrati sebe. Nekaterim ni dano potovati po svetu, smo pa zato v medijski hiši Novi tednik in Radio Celje toliko bolj veseli za vse tiste, ki gredo po svetu in nam s svo- jimi potopisi približajo daljne dežele, njihovo naravo, kultu- ro, življenje, njihov vsakdan. S svojimi potopisi popotniki že vrsto let bogatite strani našega tednika, bralcem pa z zapisi popestrite dan in spodbujate njihovo domišljijo. Bogata do- živetja, čudovite fotografi je in srčnost pri izbiranju besed, ki kar najbolje opišejo popoto- vanje, so navdih za vse. Dragi popotniki, ki ste nam pošiljali potopise, hvala! Želimo vam veliko varnih in prijetnih po- potniških dogodivščin,« je po- topiscem zaželela direktorica medijske hiše Novi tednik in Radio Celje Saša Pukl. Foto: Andraž Purg Končana akcija Navdušite nas s potopisom Glavna nagrada za potopis z afriških otokov Nagrajence sta sprejeli direktorica NT&RC Saša Pukl in odgovorna urednica Novega tednika Manca Mirnik. Predstavnica darilnice, papirnice in knjigarne Hoop iz Stanetove 11 v Celju Mojca Kolman z nagradami za najboljše tri potopise. Zmagovalka Maja Kotnik je z družino po- tovala v otoško državo Sveti Tomaž in Princ. Drugo mesto je osvojil Matic Javornik, ki je obiskal Tajsko in Vietnam. Borut Kramer je za potopis o kolesarjenju po Ruandi dobil nagrado za tretje mesto. Novi TEDNIK št. 35 29. 8. 2024  COLOR CMYK stran 21 21 XXXX Št. 29, 18. julij 2024 Št. 35/ Leto 79 / Celje, 29. avgust 2024 Str. 28-29 Str. 28 Le kaj se bo učil pri sedemdesetih? Rudijev dom je letos praznoval 40 let Str. 25 Kako do informacij in do denarja? Tropska hiša Celje je januarja letos praznovala tre- tji rojstni dan. V tem času je postala znana izobra- ževalno-naravovarstvena ustanova, ki uživa ugled tudi onkraj meja Slovenije. Letos so se v Tropski hiši med drugim razveselili nekaj novih prebivalcev, lani pa so izvedi tudi študijo o zlatoglavih levičih, ki je ponudila vpogled v njihovo zanimivo družinsko ži- vljenje. Razkrili so še, da načrtujejo nov prostor, saj zaradi porasta števila živali trenutni kmalu ne bodo več dovolj veliki. Ob vsem tem še vedno in dosledno opozarjajo, da živali niso igrača. LARISA JEKNIĆ Kako ljudem na čustven način približati različne živalske skupine Ne cirkuška zanimivost, temveč pomemben člen ekosistema Simon Cirkulan poudarja, da morajo za eksotične živali skrbeti strokovno usposobljeni posamezniki. (Foto: LJ) Tropska hiša bo razširila svoje delovanje. Že leta se pripra- vlja na selitev v večji prostor, imenovan Biopark. Ta bo na večji zunanji površini ponazarjal različne svetovne ekosisteme. Nekaj živali bodo zaposleni postopoma preselili iz tropske hiše, nekaj vrst bo novih. Med njimi bodo nekatere vrste v Slovenijo prispele prvič. Dogovarjajo se za prihod povodnih konjev, nižinskega tapirja in gibonov, v nekaterih bližnjih ži- valskih vrtovih so že rezervirali tudi emuje, kenguruje, afriške ježevce, patagonske mare, dvogrbe kamele in kapibare. Kje natančno bo nov prostor, Cirkulan ni razkril. Zlatoglavi leviči so bili navajeni na sladko sadje, ki so ga v tropski hiši nadomestili s peleti, smolo in plodnato zelenjavo, saj lahko tudi živali dobijo sladkorno bolezen. »Te opice v naravi sicer zelo dolgo iščejo hrano, če jo sploh najdejo, saj so viri zelo omejeni,« je pojasnil Simon Cirkulan. Zlatoglavih levičev je v na- ravi le še približno dvesto. (Foto: arhiv Tropske hiše) V tropski hiši skrbijo za 170 različnih vrst živali. Lani jih je obiskalo približno 28 tisoč ljudi, izvedli so več kot sto ur formalnega izobraževanja za šole in druge izobraževalne zavode. Najbolj priljubljen program je praznovanje roj- stnega dne z živalmi, ki se ga je lani udeležilo približno tisoč otrok. Tropska hiša se kot neprofitna organizacija financira sama, s podporo obiskovalcev, ki ob obisku plačajo vstopnino, pa lahko zgodbo piše še naprej. Zlatoglavi leviči primer dobre prakse Direktor in idejni vodja tropske hiše Simon Cirkulan si že od ustanovitve prizade- va osveščati ljudi o pomemb- nosti zaščite ogroženih žival- skih vrst. In četudi je njegovo sporočilo vedno isto, ostaja močno. Včasih sliši očitke, da ni v redu, da so živali v zaprtem prostoru in na tako majhni površini. Odgovarja, da so tam ustvarjeni pogoji zanje velikokrat precej boljši kot zunanji. »Ni bolezni in plenilcev, ki bi jih ogrožali,« je pojasnil. Dokaz, da so lah- ko živali srečne tudi znotraj štirih sten, če zanje skrbijo usposobljeni posamezniki, ki delujejo v njihovo dobrobit, je skupina zlatoglavih levičev, vrste opic tamarink, ki trenu- tno šteje enajst osebkov in je najštevilnejša takšna skupina v Evropi. Po ocenah strokov- njakov jih je v naravi zgolj še dvesto, saj jih ogroža člove- ška dejavnost. Cirkulan je v sodelovanju s profesorico in z raziskovalko na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani Manjo Zupan Šemrov med januarjem in decembrom 2023 o njihovem družinskem vedenju izvedel študijo, ki je prinesla zanimive rezultate. Sicer so že na začetku posta- vili trdne temelje za uspeh – med drugim so izdelali načrt prilagojene prehrane. Ob tem je Cirkulan izpo- stavil zanimivo ugotovitev študije, ki dobro ponazarja družinske odnose v skupini. Ko je samica Isabella že šestič skotila, ni shujšala le ona, temveč tudi njen partner, sa- mec Fernando, ki sicer ni pr- vič oče, a vlogo vedno znova vzame izjemno resno. Zadnji mladiček se jima je skotil ju- lija letos. Cirkulan je opozoril tudi na to, da opice niso primerne za hišne ljubljenčke, saj mora imeti njihov skrbnik ustrezno strokovno znanje in se mora z njimi intenzivno ukvarjati, česar sodoben življenjski slog večine ljudi danes ne dopu- šča. Opice lahko na človeka prenesejo tudi bolezni in obratno. Novi TEDNIK št. 35 29. 8. 2024  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 35, 29. avgust 2024 NAŠE AKCIJE                  �   �   �   ­  ­  ­   €­­  €­­  €­­        POSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA OSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA OSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA OSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA IN PRIDOBITE IN PRIDOBITE UGODNOSTI Več informacij: Več informacij: narocnine@nt-rc.si narocnine@nt-rc.si Telefon: 03 422 51 71 Telefon: 03 422 51 71 www.novitednik.si www.novitednik.si 1 naročnik = 20 eur 2 naročnika = 40 eur 3 naročniki = 60 eur 4 naročniki = 80 eur 5 novih naročnikov = 100 eur ... Več na: www.novitednik.si/po- stanite-narocnik e-mail: narocnine@nt-rc.si telefon: 03-42-25-171 Priloga slovenskih pokrajinskih časopisov november 2019 Več kot jih boste pripeljali, več boste pobrali! ZA VSAKEGA NOVEGA NAROČNIKA PREJMETE DARILNI BON PLANETA TUŠ CELJE V VREDNOSTI 20 EVROV. Akcija traja od 16. 3. do 31. 5. 2023 oz. do podelitve bonov v skupni vrednosti 1000 eur. Bon v vrednosti 20 eur prejmeta predlagatelj in naročnik po plačilu trimesečne naročnine naročnika. Število novih naročnikov na posameznika ni omejeno. ZA VAS JE PRIPRAVLJENIH Več na: www.novitednik.si/po- stanite-narocnik Darilnibon n n več boste pobrali! Več kot jih boste pripeljali, več boste pobrali! NAROČNIKA PREJMETE DARILNI BON PLANETA TUŠ CELJE V VREDNOSTI 20 EVROV. Več kot jih boste pripeljali, Več kot jih boste pripeljali, Darilnibon n n Akcija traja od 16. 3. do 31. 5. 2023 oz. do podelitve bonov v skupni vrednosti 1000 eur. www.novitednik.si več boste pobrali! več boste pobrali! Novi TEDNIK št. 9 COLOR CMYK stran 1 NAŠA TEMA Str. 12-13 SPODNJA SAVINJSKA DOLINA Str. 9 Str. 2 Tednik za Savinjsko regijo / št. 9 / Leto 78 / 2. marec 2023 / Cena 2,99 EUR / www.novitednik.si AKTUALNO GOSPODARSTVO Str. 5 Str. 3 SPORED ŠT. 9 2. MAREC 2023 PET. 3. 3. SOB. 4. 3. NED. 5. 3. PON. 6. 3. TOR. 7. 3. SRE. 8. 3. ČET: 9. 3. MASTERCHEF SLOVENIJA Predstavljamo vam nove tekmovalce! Spet so tu prekaljeni sodniki, vrhunski chefi in dobri prijatelji! Luka Jezeršek, Bine Volčič in Karim Merdjadi Boštjan Romih Prihaja že 15. sezona oddaje Ambienti PRILOGA Str. 21-35 Foto: SHERPA Celjski poklicni gasilci so v torek pripravili slovesnost in presenečenje za svojega dosedanjega direktorja Janka Požežnika, ki je 1. marca odšel v pokoj. Požežnik je poklicno gasilsko enoto vodil zadnjih 17 let, odslej pa bo na čelu celjskih gasilcev Boris Žnidarko, ki je bil do zdaj poveljnik gasilske operative. Celjska gasilska enota je ena najsodobnejših enot v Sloveniji in širše. »Ponosen sem na to, kar smo storili skupaj. Ta enota je pripravljena v vsakem trenutku posredovati v kateremkoli primeru,« je dejal Požežnik. NAŠA TEMA Str. 12-13 Celjski poklicni gasilci so v torek pripravili slovesnost in presenečenje za svojega dosedanjega direktorja Janka Požežnika, ki je 1. marca odšel v pokoj. Požežnik je poklicno gasilsko enoto vodil zadnjih 17 let, odslej pa bo na čelu celjskih gasilcev Boris Žnidarko, ki je bil do zdaj poveljnik gasilske operative. Celjska gasilska enota je ena najsodobnejših enot v Sloveniji in širše. »Ponosen sem na to, kar smo storili skupaj. Ta enota je pripravljena v vsakem trenutku posredovati v kateremkoli primeru,« SPORED Str. 12-13 ŠT. 9 2. MAREC 2023 PET. 3. 3. SOB. 4. 3. NED. 5. 3. PON. 6. 3. TOR. 7. 3. SRE. 8. 3. ČET: 9. 3. MASTERCHEF SLOVENIJA Predstavljamo vam nove tekmovalce! Spet so tu prekaljeni sodniki, vrhunski chefi in dobri prijatelji! Luka Jezeršek, Bine Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Boštjan Romih Prihaja že 15. sezona oddaje Ambienti SPORED 1000 EVROV BONE V VREDNOSTI 20 EVROV PREJME TUDI NOVI NAROČNIK! NT&RC, d.o.o., Prešernova 19, 3000 Celje Akcija Navdušite nas s potopisom se je tudi letos kon- čala uspešno. Ta teden smo najboljše tri potopise tudi nagradili. Celo poletje smo lahko kar od doma potovali po celem svetu, potopisi so nas popeljali od karibskega otočja in Južne Amerike, Evrope vse do Azije. S tremi najboljšimi smo potovali v Afriko, Tajsko in Vietnam. S podelitvijo nagrad piscem najboljših potopisov smo le- tošnjo akcijo Navdušite nas s potopisom končali, s čimer se je poslovila tudi začasna rubrika. Izstopajoče potopise bomo v Novem tedniku zbirali tudi prihodnje leto. JANŽE FRIC Prvo nagrado za najboljši le- tošnji potopis, kovček, ki ga je podarilo celjsko podjetje Hoop, sta osvojila Maja in Klemen Kotnik. Z družino sta odpo- tovala v razmeroma neznano otoško državo Sveti Tomaž in Princ v Gvinejskem zalivu. »Domačini so jo poimenovali tudi dobro varovana turistična skrivnost Afrike, saj spada med 20 najmanj obiskanih držav na svetu,« sta zakonca zapisala v svojem potopisu. Za obisk sta se odločila, ker sta hotela od- potovati nekam, kjer še nikoli nista bila, in ker je ta otoška država varna in turistično ne- znana. A tudi zato, ker je tam lepo, tropsko in tam živijo pri- stni ljudje. »Ta kovček nam bo prišel zelo prav za najmlajšega člana naše družine,« je pove- dala Maja Kotnik in dodala, da ju je za pisanje potopisa nav- dušila bralka Novega tednika, ki je poslušala potopisno pre- davanje, ki sta ga pripravila zakonca Kotnik. Druga nagrada za potopis iz Azije Za popis svojega popotova- nja po Tajski in Vietnamu je drugo nagrado dobil Matic Javornik. Kot je napisal, je bilo njegovo trimesečno potovanje nepozabno, za november pa že načrtuje novo pot, tokrat na jug Šrilanke. »Potovanje, na ka- terem sem hkrati tudi delal, mi je omogočilo, da sem z lokalni- mi prebivalci razvil res pristne odnose,« je povedal popotnik po jugovzhodni Aziji, ki pravi, da bi se v Tajsko in Vietnam vrnil, saj je tam sklenil tudi prijateljstva. Tretjo nagrado je osvojil Bo- rut Kramer, ki se je udeležil kolesarske dirke Ruanda Epic 2023, kjer je prekolesaril 300 kilometrov. Potovanje je kon- čal v sosednji Ugandi, kjer si je v nacionalnem parku Bwindi ogledal še gorile. »Nisem ve- del, da podeljujete nagrade za najboljše potopise,« je v smehu povedal nagrajenec, ki že načr- tuje nova potovanja. Na vrhu želja je Vietnam. Popotniki bogatijo Novi tednik »Pravijo, da je vsako poto- vanje priložnost, da spoznaš nekaj novega in hkrati sebe. Nekaterim ni dano potovati po svetu, smo pa zato v medijski hiši Novi tednik in Radio Celje toliko bolj veseli za vse tiste, ki gredo po svetu in nam s svo- jimi potopisi približajo daljne dežele, njihovo naravo, kultu- ro, življenje, njihov vsakdan. S svojimi potopisi popotniki že vrsto let bogatite strani našega tednika, bralcem pa z zapisi popestrite dan in spodbujate njihovo domišljijo. Bogata do- živetja, čudovite fotografi je in srčnost pri izbiranju besed, ki kar najbolje opišejo popoto- vanje, so navdih za vse. Dragi popotniki, ki ste nam pošiljali potopise, hvala! Želimo vam veliko varnih in prijetnih po- potniških dogodivščin,« je po- topiscem zaželela direktorica medijske hiše Novi tednik in Radio Celje Saša Pukl. Foto: Andraž Purg Končana akcija Navdušite nas s potopisom Glavna nagrada za potopis z afriških otokov Nagrajence sta sprejeli direktorica NT&RC Saša Pukl in odgovorna urednica Novega tednika Manca Mirnik. Predstavnica darilnice, papirnice in knjigarne Hoop iz Stanetove 11 v Celju Mojca Kolman z nagradami za najboljše tri potopise. Zmagovalka Maja Kotnik je z družino po- tovala v otoško državo Sveti Tomaž in Princ. Drugo mesto je osvojil Matic Javornik, ki je obiskal Tajsko in Vietnam. Borut Kramer je za potopis o kolesarjenju po Ruandi dobil nagrado za tretje mesto. Novi TEDNIK št. 35 29. 8. 2024  COLOR CMYK stran 21 21 XXXX Št. 29, 18. julij 2024 Št. 35/ Leto 79 / Celje, 29. avgust 2024 Str. 28-29 Str. 28 Le kaj se bo učil pri sedemdesetih? Rudijev dom je letos praznoval 40 let Str. 25 Kako do informacij in do denarja? Tropska hiša Celje je januarja letos praznovala tre- tji rojstni dan. V tem času je postala znana izobra- ževalno-naravovarstvena ustanova, ki uživa ugled tudi onkraj meja Slovenije. Letos so se v Tropski hiši med drugim razveselili nekaj novih prebivalcev, lani pa so izvedi tudi študijo o zlatoglavih levičih, ki je ponudila vpogled v njihovo zanimivo družinsko ži- vljenje. Razkrili so še, da načrtujejo nov prostor, saj zaradi porasta števila živali trenutni kmalu ne bodo več dovolj veliki. Ob vsem tem še vedno in dosledno opozarjajo, da živali niso igrača. LARISA JEKNIĆ Kako ljudem na čustven način približati različne živalske skupine Ne cirkuška zanimivost, temveč pomemben člen ekosistema Simon Cirkulan poudarja, da morajo za eksotične živali skrbeti strokovno usposobljeni posamezniki. (Foto: LJ) Tropska hiša bo razširila svoje delovanje. Že leta se pripra- vlja na selitev v večji prostor, imenovan Biopark. Ta bo na večji zunanji površini ponazarjal različne svetovne ekosisteme. Nekaj živali bodo zaposleni postopoma preselili iz tropske hiše, nekaj vrst bo novih. Med njimi bodo nekatere vrste v Slovenijo prispele prvič. Dogovarjajo se za prihod povodnih konjev, nižinskega tapirja in gibonov, v nekaterih bližnjih ži- valskih vrtovih so že rezervirali tudi emuje, kenguruje, afriške ježevce, patagonske mare, dvogrbe kamele in kapibare. Kje natančno bo nov prostor, Cirkulan ni razkril. Zlatoglavi leviči so bili navajeni na sladko sadje, ki so ga v tropski hiši nadomestili s peleti, smolo in plodnato zelenjavo, saj lahko tudi živali dobijo sladkorno bolezen. »Te opice v naravi sicer zelo dolgo iščejo hrano, če jo sploh najdejo, saj so viri zelo omejeni,« je pojasnil Simon Cirkulan. Zlatoglavih levičev je v na- ravi le še približno dvesto. (Foto: arhiv Tropske hiše) V tropski hiši skrbijo za 170 različnih vrst živali. Lani jih je obiskalo približno 28 tisoč ljudi, izvedli so več kot sto ur formalnega izobraževanja za šole in druge izobraževalne zavode. Najbolj priljubljen program je praznovanje roj- stnega dne z živalmi, ki se ga je lani udeležilo približno tisoč otrok. Tropska hiša se kot neprofitna organizacija financira sama, s podporo obiskovalcev, ki ob obisku plačajo vstopnino, pa lahko zgodbo piše še naprej. Zlatoglavi leviči primer dobre prakse Direktor in idejni vodja tropske hiše Simon Cirkulan si že od ustanovitve prizade- va osveščati ljudi o pomemb- nosti zaščite ogroženih žival- skih vrst. In četudi je njegovo sporočilo vedno isto, ostaja močno. Včasih sliši očitke, da ni v redu, da so živali v zaprtem prostoru in na tako majhni površini. Odgovarja, da so tam ustvarjeni pogoji zanje velikokrat precej boljši kot zunanji. »Ni bolezni in plenilcev, ki bi jih ogrožali,« je pojasnil. Dokaz, da so lah- ko živali srečne tudi znotraj štirih sten, če zanje skrbijo usposobljeni posamezniki, ki delujejo v njihovo dobrobit, je skupina zlatoglavih levičev, vrste opic tamarink, ki trenu- tno šteje enajst osebkov in je najštevilnejša takšna skupina v Evropi. Po ocenah strokov- njakov jih je v naravi zgolj še dvesto, saj jih ogroža člove- ška dejavnost. Cirkulan je v sodelovanju s profesorico in z raziskovalko na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani Manjo Zupan Šemrov med januarjem in decembrom 2023 o njihovem družinskem vedenju izvedel študijo, ki je prinesla zanimive rezultate. Sicer so že na začetku posta- vili trdne temelje za uspeh – med drugim so izdelali načrt prilagojene prehrane. Ob tem je Cirkulan izpo- stavil zanimivo ugotovitev študije, ki dobro ponazarja družinske odnose v skupini. Ko je samica Isabella že šestič skotila, ni shujšala le ona, temveč tudi njen partner, sa- mec Fernando, ki sicer ni pr- vič oče, a vlogo vedno znova vzame izjemno resno. Zadnji mladiček se jima je skotil ju- lija letos. Cirkulan je opozoril tudi na to, da opice niso primerne za hišne ljubljenčke, saj mora imeti njihov skrbnik ustrezno strokovno znanje in se mora z njimi intenzivno ukvarjati, česar sodoben življenjski slog večine ljudi danes ne dopu- šča. Opice lahko na človeka prenesejo tudi bolezni in obratno. Novi TEDNIK št. 35 29. 8. 2024  COLOR CMYK stran 22 22 Št. 35, 29. avgust 2024 INTERVJU Kleni Žalčan z odločno celjsko dušo Niko Markovič je zaradi rokometa prepotoval velik del sveta. Pri 76 letih se počuti mladostnega. Njegove misli so jasne, govori odločno. Včasih simpatično zakolne, tako da njegovi stavki dobijo dodatno »žlahtnost«. V začetku leta je izdal knjigo z naslovom Niko Markovič, od neugnanega mladeniča do športnika, vrhunskega rokometnega trenerja, selektorja in misleca, zato se je bilo z njim lažje pogovarjati o marsičem, kajti v avtobiografi ji je vse podrobno opisal in orisal. V njej lahko vsakdo najde nekaj zase, kajti vpleteni so številni športniki, klubi in društva, zajet je del rokometne zgodovine, v zadnji četrtini je obsežen strokovni del v pomoč mladim trenerjem. DEAN ŠUSTER Pogovor z rokometnim trenerjem Nikom Markovičem »Najvišjo plačo sem imel seveda v Kuvajtu« Niko je igral za celjski klub, in sicer kot desni- čar na desnem krilu. Zgodaj se je poškodoval, priložnost je nemudoma zgrabil Vlado Bojović. Že leta 1977, leto po spektakularnem odprtju dvorane Golovec, je bila celjska »hala« spet pol- na. Mladinci Aera so prvič postali jugoslovanski prvaki. Vodil jih je Niko Markovič. Odlične fante ste imeli, kajne? Res je, to je bila fenomenalna generacija. V njej so bili Stanko Anderluh, Rolando Pušnik, Mišo Toplak, Igor Razgor, Iztok Ščurek … V fi - nalu smo premagali Metaloplastiko iz Šabca. V tisti ekipi je bilo že takrat veliko igralcev, ki so kasneje postali stalni člani jugoslovanske član- ske reprezentance, z Metaloplastiko pa so dva- krat osvojili naslov evropskih prvakov. Celjski klub je bil prvi slovenski, ki je postal mladinski jugoslovanski prvak. Ne smemo pozabiti, da je bila takrat Jugoslavija številka ena na svetu v rokometu. V naši ekipi je bil na levem krilu Ivan Kavčič, na desnem pa Aleš Praznik. Levi zunanji napadalec je bil Anderluh. Na sredini je največ igral Boris Virant. Precej priložnosti je dobil tudi Toplak. Na desnem zunanjem polo- žaju smo imeli Tomaža Kleča. Bil je odličen, še zlasti v obrambi. Ko ste bili še fant, ste želeli igrati kot kateri rokometaš? Nisem imel vzornika, a se spominjam legen- darnih igralcev, ki smo jih občudovali. Mednje sta spadala Hrvoje Horvat in Zlatko Žagmešter. V današnjem času se zvezdniki nekako hitro porazgubijo. Ste desničar in odločili ste se za igranje na desnem krilu, kar je izjemno zahtevno. Od kod je izviral vaš vratolomni »eret«? Moj trener Tone Goršič me je nekoč vprašal, kdo me je naučil celotno akcijo, od zaleta, odri- va, leta in meta. Vse sem se naučil sam. Res je, da je pred mano bil v Celju »eretaš« že Andrej Savodnik. Toda ubral sem drugačen slog. Nanj je imel vpliv tudi Branislav Pokrajac. Svoje naj- »Levi komolec sem imel večkrat poškodovan, večino časa sem imel povezanega. Moje levo koleno je zdaj umetno. Včasih niso bili z nami zdravniki, kaj šele  zioterapevti.« Nikov vratolomni »eret« (Foto: osebni arhiv) večje uspehe je dosegel na levem krilu, toda najprej je igral na desnem. Opazoval sem ga, ko smo igrali proti beograjski Crveni zvezdi. Izjemen »eretaš« je bil tudi Miroslav Pribanić. A on je imel povsem drugačen slog, on se je visoko odrinil, sam sem letel nizko, a daleč. Niko Markovič je bil s Kuvajtom dvakrat prvak Azije in prvak azijskih iger. Z moštvom province Shandong je bil prvak Kitajske. Z egiptovskim klubom Al Ahly je bil drugi na prvenstvu Afrike in zmagovalec egiptovskega pokala. Z Bruckom je osvojil avstrijski pokal in superpokal. Mladinska reprezentanca Slo- venije je pod njegovim vodstvom osvojila prvo mesto na turnirju jugoslovanskih republik. Leta 2003 je slovensko člansko reprezentanco vodil do 11. mesta na SP na Portugalskem. Ali imate posledice zaradi vratolomnih sko- kov pred vratarje? Ah, kako ne. Levi komolec sem imel večkrat poškodovan, večino časa sem imel povezanega. Moje levo koleno je zdaj umetno. Včasih niso bili z nami zdravniki, kaj šele fi zioterapevti. Po poškodbah sem dobil polovično mavčno opor- nico, nosil sem jo mesec dni, potem sem se vrnil na trening in igral. Bi kot igralec lahko dosegli več? Ker predvi- devam, kaj mi boste odgovorili, me zanima, kje se je zalomilo. Absolutno. Bil sem predhodnik Vlada Bojo- vića, legendarnega slovenskega rokometaša, ki je zbral več kot sto nastopov za jugoslovansko reprezentanco. Ne bom rekel, da je bil v Celju Novi TEDNIK št. 35 29. 8. 2024  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 35, 29. avgust 2024 INTERVJU »Po treningu sem ga poklical in mu rekel: ›Jusuf, na naslednji trening moraš priti deset minut pred začetkom in brez sončnih očal, sicer ne bova dobro sodelovala!‹ Bil je dva metra visok in me je začudeno gledal. Toda na naslednji trening je prišel po dogovoru.« moja rezerva. Tedaj sem bil pač v našem klubu prvo desno krilo. Med nama so štiri leta in pol starostne razlike. On je znal kasneje izkoristiti vsako priložnost. Bil je odličen v napadu, toda tudi v obrambi. Uspela mu je lepa in uspešna športna pot. Jaz sem končal pri 21, 22 letih. A še prej me je želel v svojih vrstah Slovan, čeprav sem imel poškodovano koleno. Celjski klub je želel odškodnino. Cveto Pavčič mi je predlagal operacijo in vrnitev na igrišče čez leto, ko naj bi bil tudi prost igralec. Kot študent sem po- treboval denar in sem vadil nekaj ljubljanskih ekip. Ko sem le prišel na trening Slovana, sem Cvetu dejal: »Moje koleno ni v redu. Ne bom več igralec, zdaj bom trener.« In tako je tudi bilo. Ostal je lep spomin na mladinsko jugoslovansko reprezentanco, v kateri sem igral v prvi postavi. Koliko je slovenski moški reprezentanci zmanjkalo do osvojitve medalje na nedavnih olimpijskih igrah v Parizu? Nedvomno je dosegla lep uspeh. Bila je v zah- tevni predtekmovalni skupini in se po uspešnih igrah uvrstila v izločilne boje. Nato je sledila zmaga v četrtfi nalu proti Norveški. V boju za medaljo je nekaj zmanjkalo, tudi kanček sreče. Če želiš premagati Dance ali Špance, moraš ta- koj vzpostaviti ravnovesje. Zgodilo se je obratno, naši rokometaši so v večini časa obeh tekem lovili visoka zaostanka. In ponavadi na koncu vedno nekaj zmanjka, predvsem zbranosti in moči. Kakšno je vaše mnenje o delu selektorja? Uroš Zorman me je prijetno presenetil. Všeč mi je, ker se uči iz napak. Bil je umirjen, pre- mišljen. Je tudi inovativen, tu še zlasti mislim na igro v napadu s šestimi igralci proti petim. Obramba je bila boljša kot na evropskem pr- venstvu v Nemčiji. Nekaj pomanjkljivosti je še vedno prisotnih v protinapadu. Velika napaka je zame igra tistega, ki prvi sprejme žogo. Name- sto da bi dvignil roko z žogo in usmeril pogled naprej ter podal, je začel žogo odbijati ob tla in takoj je bilo izgubljenih nekaj dragocenih sekund. Zormanu čestitam za predstave na olimpijskem turnirju. Ogromno pripomb je bilo na račun sojenja. Začele so se že po prvem obračunu naših ro- kometašev proti španskim, ko sta imeli pi- ščalki Francozinji. Sojenja ne bom komentiral. V knjigi sem na- pisal poglavje o pravilih. Moti me precej stvari. Na primer ko krožni napadalec ujame žogo, a sploh nima zrele priložnosti. T oda ker obrambni igralec le za malenkost stopi na šestmetrsko črto, sledi sedemmetrovka. Pravila so še vedno precej ohlapna. Svoj čas najboljši rokometni tre- ner na svetu Vlado Štencel je že davno dejal, da bi morali čas napada omejiti. Tako pa nikoli ne veš, koliko podaj bosta sodnika še dovolila po izvajanju devetmetrovke. In naša ženska reprezentanca? Nedvomno je njena uvrstitev na olimpijske igre uspeh. Toda pričakoval sem, da bodo naše rokometašice storile kaj več. Takšne ekipe Slo- venija še ni imela. Na vseh položajih ima vrhun- ske igralke, ki imajo tudi precej izkušenj. Ana Gros je ena najboljših rokometašic na svetu. T u so še Tjaša Stanko, Elizabeth Omoregie, Tamara Mavsar … Imamo odličen vratarski dvojec. Zato sem pričakoval nekoliko višjo uvrstitev. V oči bode sramoten poraz z Nemkami. Reprezentan- ci se obeta lepa prihodnost, a bi morala marsikaj spremeniti v načinu igre. Preveč je kopiranja. Nekaj svojstvenega bi morala imeti, kajti izje- mne igralke bi lahko izvedle vsako idejo. Igra v obrambi je bila boljša, a plitka postavitev ni vse- lej primerna. Vodstvu bi svetoval globljo obram- bo s prehodom v tesno pokrivanje napadalk. T o so šoki, ki jih je treba večkrat uporabiti, če želiš presenetiti vrhunske zasedbe. Še vedno nosite majico z evropskega roko- metnega prvenstva za moške, ki je bilo leta 2004 v Sloveniji. Približno pol leta pred EP vas je vodstvo Rokometne zveze Slovenije od- stavilo s selektorskega položaja. Glede vaše menjave je bil najbolj kritičen izjemno cenjen novinar Franci Božič pri Delu, ki je vse skupaj ocenil kot nesmiselno potezo, posledice zreži- ranega scenarija pa so po njegovem mnenju med evropskim prvenstvom prikrili sodniki. Kako ste se počutili? Ni bilo prijetno. Ko so me odslovili, sem re- kel, da želim priti na sejo predsedstva. Povedal sem jim, kako sem si predstavljal ekipo. Po sve- tovnem prvenstvu na Portugalskem sem želel ustvariti konkurenco v moštvu. Bilo je preveč igralcev, ki so imeli svoja mesta v izbrani vrsti že zasedena. To so bili člani Celja Pivovarne Laško in Prul. Na turnirjih v Belgiji in Kopru sem pripravljal mlajše igralce, ki so kasneje tudi postali stalni člani izbrane zasedbe. Med njimi sta bila tudi Miladin Kozlina in Vid Kavtičnik. Kljub temu smo premagali močno Švedsko, nato smo izgubili s Španijo in z Jugoslavijo. In to je bil povod, da Zoran Janković ni imel več zaupanja vame in v reprezentanco. Očitali so mi, da je bil Matjaž Brumen ujet zaradi kajenja marihu- ane. Vprašal sem jih, kakšno povezavo ima to z mano. Potem sem jim dejal, da imam ne glede na prisotnost mlajših igralcev že nek spisek igralcev za evropsko prvenstvo. In so me vprašali, zakaj jim tega prej nisem povedal. Iz ozadja so takrat že pricurljale informacije, da je že vse dogovor- jeno glede mojega naslednika. Padel sem, ker je bilo evropsko prvenstvo pri nas. Je bilo svetovno prvenstvo v trenutku po- zabljeno? Očitno. Na Portugalskem se je Slovenija prvič uvrstila v drugi krog. Premagali smo evropske prvake Švede. Le en gol nam je zmanjkal do osmega mesta in uvrstitve na olimpijske igre. Proti Madžarom je Kozlina namreč zadel vra- tnico. Na predstavitvi vaše knjige 30. januarja le- tos se je v veliki dvorani Doma II. slovenske- ga tabora Žalec zbrala slovenska rokometna smetana. So vas nekateri prijetno presenetili, ker so se odzvali vabilu? Res je, so me. Prišli so moji soigralci, kolegi, novinarji. Najbolj sem bil vesel Cveta Pavčiča, ki je bil moj mentor na fakulteti za šport. Dobil sem novo idejo. Sestanek bo naslednji mesec. Nekdanji strokovnjaki bomo izmenjali misli in potem bomo izdali skupno mnenje. Upam, da ga bo kdo upošteval. Vaša trenerska pot je zdaj že pravi ep. Ga znate na pamet? Bil sem selektor Slovenije, Kuvajta, Avstrije in Združenih arabskih emiratov. Vodil sem klube v Celovcu, Brucku, na Dunaju, kjer je Marga- reten, v Innsbrucku. Bil sem prvi profesionalni trener Alplesa iz Železnikov. Spomnim se, da sem dobil 300 tisoč dinarjev in sem si kupil ra- bljenega »fi čota«, da sem se vozil iz Ljubljane. Bil sem tudi trener Jadrana, Celja, Slovenj Grad- ca, Šmartnega pri Litiji, tudi Trima v Trebnjem. Še Ig sem treniral. Tri mesece sem vadil žalske rokometašice. Če bi mi takrat pustili proste roke … No, potem je prišla ponudba iz Kitajske. Kje ste imeli najboljšo plačo? Najvišjo plačo sem imel seveda v Kuvajtu. Tam je bila posebna zgodba. Spoznal sem, da je vse za nekaj dobro. Namreč po razočaranju zaradi odslovitve z mesta selektorja slovenske reprezentance sem takoj sprejel predlog mene- džerja in odšel v tujino. V Kuvajtu so me vodil- ni možje tri mesece le opazovali. Tamkajšnja zveza ima za reprezentanco posebno dvorano in pod njenim vrhom so sedeli veljaki ter opa- zovali vsak trening. Spominjali so me na The Muppet Show. Igralce sem najprej moral naučiti discipline. Zahteval sem, da imajo zvezke in da zapisujejo moje napotke. Vsak boljši igralec je imel za seboj pomembneža in zato mora biti trener tam zelo prilagodljiv. Naš vratar je imel poseben status v zvezi. V dvorano je prišel s sončnimi očali deset minut po začetku treninga. Nisem se odzval. Po treningu sem ga poklical in mu rekel: »Jusuf, na naslednji trening moraš priti deset minut pred začetkom in brez sonč- »Po svetovnem prvenstvu na Portugalskem sem želel ustvariti konkurenco v moštvu. Bilo je preveč igralcev, ki so imeli svoja mesta v izbrani vrsti že zasedena. To so bili člani Celja Pivovarne Laško in Prul.« »Izjemen ›eretaš‹ je bil tudi Miroslav Pribanić. A on je imel povsem drugačen slog, on se je visoko odrinil, sam sem letel nizko, a daleč.« Niko z ženo Milico »Niko, ali lahko počepnete za fotografijo s psom?« smo ga vprašali. »Jaz? Saj telovadim vsak dan!« je odvrnil in prijel triletnega prijatelja Žana. Niko Markovič med podpisovanjem knjig 30. januarja letos. Med ljudmi, ki so čakali v vrsti, je nekdo pripomnil: »Niko je isti že dvajset let!« (Foto: DŠ) Niko Markovič s fotografijo mladincev, ki so leta 1977 postali jugoslovanski prvaki. To so bili Rolando Pušnik, Herman Wirth, Darko Zupanc, Tomaž Kleč, Stanko Anderluh, Mišo Toplak, Igor Razgor, Aleš Praznik, Boris Virant, Iztok Ščurek, Ivan Kavčič, Miloš Rovšnik, Miha Samardžić, Tomaž Pavčnik in Robi Bajug. nih očal, sicer ne bova dobro sodelovala!« Bil je dva metra visok in me je začudeno gledal. T oda na naslednji trening je prišel po dogovoru. Ko sem vzpostavil red, je sledil tudi prvi uspeh na azijskem prvenstvu. Potem sem sedel takoj ob predsedniku zveze. Postal sem gospod, imel sem največjo možno podporo. V štirih letih ni- smo doživeli nobenega poraza, dvakrat smo bili azijski prvaki. Najbolj sem jih osrečil, ko smo zmagali na azijskih igrah. Imajo posebno veljavo? Pa še kakšno. Na vsak način me je kasneje želel v svoje vrste privabiti kitajski klub. Toda bil sem že starejši od 60 let. To je meja za pri- dobitev delovne vize pri njih. Ko so iz Kuvajta poslali certifi kat kot dokazilo, da sem njihovo reprezentanco popeljal do prvega mesta na azijskih igrah, naenkrat ni bilo nobenih admi- nistrativnih ovir več. Katera vaša ekipa je igrala najboljši roko- met? Vse so igrale po mojih željah. Ponosen sem na dosežke z Bruckom. Iz druge avstrijske lige se je ekipa pod mojim vodstvom uvrstila v prvo in postala zmagovalka avstrijskega pokalnega tekmovanja. Uvrstila se je celo v četrtfi nale po- kala IHF. Tudi z Innsbruckom smo napredovali iz druge v prvo ligo in osvojili tretje mesto v državnem prvenstvu. Takrat sem zelo dobro sodeloval z rokometašem Victorjem Szilagyi- jem, ki je kasneje postal športni direktor Kiela. Pomagali ste precej slovenskim rokometa- šem, ki ste jim ponudili mesta v svojih eki- pah. Kateri so izstopali? Najbolj sem bil zadovoljen z Mišem Topla- kom, ko sva bila v celovškem klubu. Zelo sem bil zadovoljen tudi z Željkom Vešligajem, s Simonom Makucem, z Andrejem Počervino, Boštjanom Straškom … V Bruck sem pripeljal Petra Mahneta, rokometaša Slovana. Pri meni se je prerodil glede igre v napadu. Kot da je začel svojo drugo športno pot, kar mi vedno omeni njegova žena. Ste kje tudi trpeli? Morda malce povsod. V Avstriji sem bil is- točasno klubski trener in selektor. Stalno sem bil pod stresom. Zgodilo se je, da sem moral poskrbeti za trening mladinske reprezentance, ki se je pripravljala za svetovno prvenstvo, obe- nem sem načrtoval vadbo s člansko selekcijo. Mi mi preostalo drugega, kot da sem na enem igrišču pripravil trening, na katerem je vadilo 40 igralcev. Vsi so delali, mnogi ob igrišču pa kar niso mogli verjeti svojim očem. Večkrat se spomnim na Kuvajt, v katerem je bilo najlepše. Tri mesece sem garal po cele dneve, potem se je vse odprlo. Ko pomislim na številne rokometne, ko- šarkarske, nogometne in druge trenerje ter selektorje, me prešine misel, da so naenkrat poniknili in ne delajo več. Kdaj in kako špor- tni strokovnjak začuti, da je konec z njegovim poslanstvom? Sam tega še nisem začutil (ob mojem sme- hu v znak občudovanja je zastal, op. p.). Še nedavno sem bil v Egiptu trener najboljšega kluba v Afriki. Prišel sem sredi sezone in spet sem se moral prilagajati tamkajšnjim zvezdni- kom. Ampak je vse steklo po načrtu. Nisem se še predal. Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 35 29. 8. 2024  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 35, 29. avgust 2024 INTERVJU »Po treningu sem ga poklical in mu rekel: ›Jusuf, na naslednji trening moraš priti deset minut pred začetkom in brez sončnih očal, sicer ne bova dobro sodelovala!‹ Bil je dva metra visok in me je začudeno gledal. Toda na naslednji trening je prišel po dogovoru.« moja rezerva. Tedaj sem bil pač v našem klubu prvo desno krilo. Med nama so štiri leta in pol starostne razlike. On je znal kasneje izkoristiti vsako priložnost. Bil je odličen v napadu, toda tudi v obrambi. Uspela mu je lepa in uspešna športna pot. Jaz sem končal pri 21, 22 letih. A še prej me je želel v svojih vrstah Slovan, čeprav sem imel poškodovano koleno. Celjski klub je želel odškodnino. Cveto Pavčič mi je predlagal operacijo in vrnitev na igrišče čez leto, ko naj bi bil tudi prost igralec. Kot študent sem po- treboval denar in sem vadil nekaj ljubljanskih ekip. Ko sem le prišel na trening Slovana, sem Cvetu dejal: »Moje koleno ni v redu. Ne bom več igralec, zdaj bom trener.« In tako je tudi bilo. Ostal je lep spomin na mladinsko jugoslovansko reprezentanco, v kateri sem igral v prvi postavi. Koliko je slovenski moški reprezentanci zmanjkalo do osvojitve medalje na nedavnih olimpijskih igrah v Parizu? Nedvomno je dosegla lep uspeh. Bila je v zah- tevni predtekmovalni skupini in se po uspešnih igrah uvrstila v izločilne boje. Nato je sledila zmaga v četrtfi nalu proti Norveški. V boju za medaljo je nekaj zmanjkalo, tudi kanček sreče. Če želiš premagati Dance ali Špance, moraš ta- koj vzpostaviti ravnovesje. Zgodilo se je obratno, naši rokometaši so v večini časa obeh tekem lovili visoka zaostanka. In ponavadi na koncu vedno nekaj zmanjka, predvsem zbranosti in moči. Kakšno je vaše mnenje o delu selektorja? Uroš Zorman me je prijetno presenetil. Všeč mi je, ker se uči iz napak. Bil je umirjen, pre- mišljen. Je tudi inovativen, tu še zlasti mislim na igro v napadu s šestimi igralci proti petim. Obramba je bila boljša kot na evropskem pr- venstvu v Nemčiji. Nekaj pomanjkljivosti je še vedno prisotnih v protinapadu. Velika napaka je zame igra tistega, ki prvi sprejme žogo. Name- sto da bi dvignil roko z žogo in usmeril pogled naprej ter podal, je začel žogo odbijati ob tla in takoj je bilo izgubljenih nekaj dragocenih sekund. Zormanu čestitam za predstave na olimpijskem turnirju. Ogromno pripomb je bilo na račun sojenja. Začele so se že po prvem obračunu naših ro- kometašev proti španskim, ko sta imeli pi- ščalki Francozinji. Sojenja ne bom komentiral. V knjigi sem na- pisal poglavje o pravilih. Moti me precej stvari. Na primer ko krožni napadalec ujame žogo, a sploh nima zrele priložnosti. T oda ker obrambni igralec le za malenkost stopi na šestmetrsko črto, sledi sedemmetrovka. Pravila so še vedno precej ohlapna. Svoj čas najboljši rokometni tre- ner na svetu Vlado Štencel je že davno dejal, da bi morali čas napada omejiti. Tako pa nikoli ne veš, koliko podaj bosta sodnika še dovolila po izvajanju devetmetrovke. In naša ženska reprezentanca? Nedvomno je njena uvrstitev na olimpijske igre uspeh. Toda pričakoval sem, da bodo naše rokometašice storile kaj več. Takšne ekipe Slo- venija še ni imela. Na vseh položajih ima vrhun- ske igralke, ki imajo tudi precej izkušenj. Ana Gros je ena najboljših rokometašic na svetu. T u so še Tjaša Stanko, Elizabeth Omoregie, Tamara Mavsar … Imamo odličen vratarski dvojec. Zato sem pričakoval nekoliko višjo uvrstitev. V oči bode sramoten poraz z Nemkami. Reprezentan- ci se obeta lepa prihodnost, a bi morala marsikaj spremeniti v načinu igre. Preveč je kopiranja. Nekaj svojstvenega bi morala imeti, kajti izje- mne igralke bi lahko izvedle vsako idejo. Igra v obrambi je bila boljša, a plitka postavitev ni vse- lej primerna. Vodstvu bi svetoval globljo obram- bo s prehodom v tesno pokrivanje napadalk. T o so šoki, ki jih je treba večkrat uporabiti, če želiš presenetiti vrhunske zasedbe. Še vedno nosite majico z evropskega roko- metnega prvenstva za moške, ki je bilo leta 2004 v Sloveniji. Približno pol leta pred EP vas je vodstvo Rokometne zveze Slovenije od- stavilo s selektorskega položaja. Glede vaše menjave je bil najbolj kritičen izjemno cenjen novinar Franci Božič pri Delu, ki je vse skupaj ocenil kot nesmiselno potezo, posledice zreži- ranega scenarija pa so po njegovem mnenju med evropskim prvenstvom prikrili sodniki. Kako ste se počutili? Ni bilo prijetno. Ko so me odslovili, sem re- kel, da želim priti na sejo predsedstva. Povedal sem jim, kako sem si predstavljal ekipo. Po sve- tovnem prvenstvu na Portugalskem sem želel ustvariti konkurenco v moštvu. Bilo je preveč igralcev, ki so imeli svoja mesta v izbrani vrsti že zasedena. To so bili člani Celja Pivovarne Laško in Prul. Na turnirjih v Belgiji in Kopru sem pripravljal mlajše igralce, ki so kasneje tudi postali stalni člani izbrane zasedbe. Med njimi sta bila tudi Miladin Kozlina in Vid Kavtičnik. Kljub temu smo premagali močno Švedsko, nato smo izgubili s Španijo in z Jugoslavijo. In to je bil povod, da Zoran Janković ni imel več zaupanja vame in v reprezentanco. Očitali so mi, da je bil Matjaž Brumen ujet zaradi kajenja marihu- ane. Vprašal sem jih, kakšno povezavo ima to z mano. Potem sem jim dejal, da imam ne glede na prisotnost mlajših igralcev že nek spisek igralcev za evropsko prvenstvo. In so me vprašali, zakaj jim tega prej nisem povedal. Iz ozadja so takrat že pricurljale informacije, da je že vse dogovor- jeno glede mojega naslednika. Padel sem, ker je bilo evropsko prvenstvo pri nas. Je bilo svetovno prvenstvo v trenutku po- zabljeno? Očitno. Na Portugalskem se je Slovenija prvič uvrstila v drugi krog. Premagali smo evropske prvake Švede. Le en gol nam je zmanjkal do osmega mesta in uvrstitve na olimpijske igre. Proti Madžarom je Kozlina namreč zadel vra- tnico. Na predstavitvi vaše knjige 30. januarja le- tos se je v veliki dvorani Doma II. slovenske- ga tabora Žalec zbrala slovenska rokometna smetana. So vas nekateri prijetno presenetili, ker so se odzvali vabilu? Res je, so me. Prišli so moji soigralci, kolegi, novinarji. Najbolj sem bil vesel Cveta Pavčiča, ki je bil moj mentor na fakulteti za šport. Dobil sem novo idejo. Sestanek bo naslednji mesec. Nekdanji strokovnjaki bomo izmenjali misli in potem bomo izdali skupno mnenje. Upam, da ga bo kdo upošteval. Vaša trenerska pot je zdaj že pravi ep. Ga znate na pamet? Bil sem selektor Slovenije, Kuvajta, Avstrije in Združenih arabskih emiratov. Vodil sem klube v Celovcu, Brucku, na Dunaju, kjer je Marga- reten, v Innsbrucku. Bil sem prvi profesionalni trener Alplesa iz Železnikov. Spomnim se, da sem dobil 300 tisoč dinarjev in sem si kupil ra- bljenega »fi čota«, da sem se vozil iz Ljubljane. Bil sem tudi trener Jadrana, Celja, Slovenj Grad- ca, Šmartnega pri Litiji, tudi Trima v Trebnjem. Še Ig sem treniral. Tri mesece sem vadil žalske rokometašice. Če bi mi takrat pustili proste roke … No, potem je prišla ponudba iz Kitajske. Kje ste imeli najboljšo plačo? Najvišjo plačo sem imel seveda v Kuvajtu. Tam je bila posebna zgodba. Spoznal sem, da je vse za nekaj dobro. Namreč po razočaranju zaradi odslovitve z mesta selektorja slovenske reprezentance sem takoj sprejel predlog mene- džerja in odšel v tujino. V Kuvajtu so me vodil- ni možje tri mesece le opazovali. Tamkajšnja zveza ima za reprezentanco posebno dvorano in pod njenim vrhom so sedeli veljaki ter opa- zovali vsak trening. Spominjali so me na The Muppet Show. Igralce sem najprej moral naučiti discipline. Zahteval sem, da imajo zvezke in da zapisujejo moje napotke. Vsak boljši igralec je imel za seboj pomembneža in zato mora biti trener tam zelo prilagodljiv. Naš vratar je imel poseben status v zvezi. V dvorano je prišel s sončnimi očali deset minut po začetku treninga. Nisem se odzval. Po treningu sem ga poklical in mu rekel: »Jusuf, na naslednji trening moraš priti deset minut pred začetkom in brez sonč- »Po svetovnem prvenstvu na Portugalskem sem želel ustvariti konkurenco v moštvu. Bilo je preveč igralcev, ki so imeli svoja mesta v izbrani vrsti že zasedena. To so bili člani Celja Pivovarne Laško in Prul.« »Izjemen ›eretaš‹ je bil tudi Miroslav Pribanić. A on je imel povsem drugačen slog, on se je visoko odrinil, sam sem letel nizko, a daleč.« Niko z ženo Milico »Niko, ali lahko počepnete za fotografijo s psom?« smo ga vprašali. »Jaz? Saj telovadim vsak dan!« je odvrnil in prijel triletnega prijatelja Žana. Niko Markovič med podpisovanjem knjig 30. januarja letos. Med ljudmi, ki so čakali v vrsti, je nekdo pripomnil: »Niko je isti že dvajset let!« (Foto: DŠ) Niko Markovič s fotografijo mladincev, ki so leta 1977 postali jugoslovanski prvaki. To so bili Rolando Pušnik, Herman Wirth, Darko Zupanc, Tomaž Kleč, Stanko Anderluh, Mišo Toplak, Igor Razgor, Aleš Praznik, Boris Virant, Iztok Ščurek, Ivan Kavčič, Miloš Rovšnik, Miha Samardžić, Tomaž Pavčnik in Robi Bajug. nih očal, sicer ne bova dobro sodelovala!« Bil je dva metra visok in me je začudeno gledal. T oda na naslednji trening je prišel po dogovoru. Ko sem vzpostavil red, je sledil tudi prvi uspeh na azijskem prvenstvu. Potem sem sedel takoj ob predsedniku zveze. Postal sem gospod, imel sem največjo možno podporo. V štirih letih ni- smo doživeli nobenega poraza, dvakrat smo bili azijski prvaki. Najbolj sem jih osrečil, ko smo zmagali na azijskih igrah. Imajo posebno veljavo? Pa še kakšno. Na vsak način me je kasneje želel v svoje vrste privabiti kitajski klub. Toda bil sem že starejši od 60 let. To je meja za pri- dobitev delovne vize pri njih. Ko so iz Kuvajta poslali certifi kat kot dokazilo, da sem njihovo reprezentanco popeljal do prvega mesta na azijskih igrah, naenkrat ni bilo nobenih admi- nistrativnih ovir več. Katera vaša ekipa je igrala najboljši roko- met? Vse so igrale po mojih željah. Ponosen sem na dosežke z Bruckom. Iz druge avstrijske lige se je ekipa pod mojim vodstvom uvrstila v prvo in postala zmagovalka avstrijskega pokalnega tekmovanja. Uvrstila se je celo v četrtfi nale po- kala IHF. Tudi z Innsbruckom smo napredovali iz druge v prvo ligo in osvojili tretje mesto v državnem prvenstvu. Takrat sem zelo dobro sodeloval z rokometašem Victorjem Szilagyi- jem, ki je kasneje postal športni direktor Kiela. Pomagali ste precej slovenskim rokometa- šem, ki ste jim ponudili mesta v svojih eki- pah. Kateri so izstopali? Najbolj sem bil zadovoljen z Mišem Topla- kom, ko sva bila v celovškem klubu. Zelo sem bil zadovoljen tudi z Željkom Vešligajem, s Simonom Makucem, z Andrejem Počervino, Boštjanom Straškom … V Bruck sem pripeljal Petra Mahneta, rokometaša Slovana. Pri meni se je prerodil glede igre v napadu. Kot da je začel svojo drugo športno pot, kar mi vedno omeni njegova žena. Ste kje tudi trpeli? Morda malce povsod. V Avstriji sem bil is- točasno klubski trener in selektor. Stalno sem bil pod stresom. Zgodilo se je, da sem moral poskrbeti za trening mladinske reprezentance, ki se je pripravljala za svetovno prvenstvo, obe- nem sem načrtoval vadbo s člansko selekcijo. Mi mi preostalo drugega, kot da sem na enem igrišču pripravil trening, na katerem je vadilo 40 igralcev. Vsi so delali, mnogi ob igrišču pa kar niso mogli verjeti svojim očem. Večkrat se spomnim na Kuvajt, v katerem je bilo najlepše. Tri mesece sem garal po cele dneve, potem se je vse odprlo. Ko pomislim na številne rokometne, ko- šarkarske, nogometne in druge trenerje ter selektorje, me prešine misel, da so naenkrat poniknili in ne delajo več. Kdaj in kako špor- tni strokovnjak začuti, da je konec z njegovim poslanstvom? Sam tega še nisem začutil (ob mojem sme- hu v znak občudovanja je zastal, op. p.). Še nedavno sem bil v Egiptu trener najboljšega kluba v Afriki. Prišel sem sredi sezone in spet sem se moral prilagajati tamkajšnjim zvezdni- kom. Ampak je vse steklo po načrtu. Nisem se še predal. Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 35 29. 8. 2024  COLOR CMYK stran 24 24 XXXX Št. 35, 29. avgust 2024 PRAZNIČNO Z OBČINO ROGATEC V Občini Rogatec so se pred nekaj meseci razveselili odprtja nove enote doma starejših, ki omogoča, da lahko domačini jesen življenja preživljajo v domačem kraju. »Zaposleni v enoti doma skrbijo za 35 oskrbo- vancev, vse zmogljivosti so zasedene. Zakon o dolgo- trajni oskrbi spodbuja še, da starejši ljudje čim dlje ostanejo na svojem. Zato ima naša občina posluh tudi za dejavnost pomoči na domu,« je povedal župan Mar- tin Mikolič. Vodstvo občine ima v zadnjem času polne roke dela z načrtovanjem podjetniškega inkubatorja, ki naj bi zaživel v nekdanjih prostorih Mesnin Žerak. TINA STRMČNIK Ob prazniku občine z županom Martinom Mikoličem Moči upirajo v načrtovanje inkubatorja Mikolič je poudaril, da se občina v zadnjem času sooča s številnimi težavami ob ne- urjih. V začetku junija se je v bližini občinskega središča sprožilo kar 15 novih plazov, od katerih so štirje še posebej problematični. Lani maja so se prav tako sprožili številni plazovi, dva sta bila tako kri- tična, da se je občina lotila interventne obnove. »Pravkar smo končali sanacijo plazu pri sv. Roku, kjer je v bližini po- kopališče, cesto pa uporablja- jo številni prebivalci Loga,« je povedal župan Rogatca. Do- dal je, da je občina uspešno ukrotila tudi plaz v krajevni skupnosti Donačka Gora, ki je ogrožal povezovalno cesto, slednja je bila nekaj časa tudi zaprta. Prvi mož občine je kot zelo pomembno naložbo izpostavil še dokončanje gra- dnje širokopasovnega omrež- ja pod okriljem projekta Rune. Zdaj ima možnost za dostop do spleta vsak občan v občini. V teh dneh se končuje gra- dnja skoraj treh kilometrov in pol kolesarskih povezav na območju občine. Med občani je gradnja povzroča- la kar nekaj nejevolje glede hrupa, prašenja in zastojev v prometu. Gre za skupen projekt ob- čin Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina in Rogatec. Ocenjujem, da bodo dela na območju naše občine predvi- doma končana v mesecu in pol. Zaradi nekaterih zaple- tov gradnja ni bila povsem skladna s časovnim načrtom. Zaradi dolgotrajne gradnje so bili slabe volje predvsem prebivalci Rogatca, ki hodijo na delo v različne kraje na Celjskem. Ljudje so pogosto obtičali v prometnih zastojih. Na več odsekih so stali pri se- maforjih gradbišča. Vsi bi radi kar najhitreje prišli od točke a do točke b. Čeprav se mi zdi, da je gradnjo kolesarskih po- vezav v naši občini spremlja- lo manj težav kot v drugih občinah, so ljudje seveda na družbenih omrežjih objavili marsikateri komentar. V stavbi nekdanjih Mesnin Žerak načrtujete gradnjo podjetniškega inkubatorja. Ste že odkupili prostore? Razmišljali smo, s katerim projektom bi se potegovali za evropski denar, ki je na voljo v fi nančni perspektivi 2021– 27. Ker je podjetništvo zelo pomembno za razvoj lokal- ne skupnosti, smo se odločili za vzpostavitev inkubatorja. Snovanja tega projekta smo se lotili z Občino Podčetrtek, naša občina pa je vodilna partnerica. V trgu Rogatec je za vsebine inkubatorja na voljo odlična stavba, ki bi po obnovi in preureditvi lahko dobro služila temu namenu. V tej stavbi je bila v prete- klosti mesnopredelovalna industrija, dejavnost, ki ni sodila v trg, ki je razglašen za kulturni spomenik. Zato smo še toliko bolj veseli, da bomo lahko v prostorih nek- danjih Mesnin Žerak po no- vem izvajali mirno dejavnost. Predstavniki občine smo se z lastniki že dogovorili o od- kupu stavbe, predpogodba je že pripravljena. Nakup bi radi uresničili v začetku priho- dnjega leta. Končna odločitev odobritve projektov bo sicer znana septembra, a smo res optimistični, da bo naš kraj kmalu bogatejši za podjetni- ški inkubator. Trg Rogatec bo seveda za- živel drugače, ko bo mimo njega peljala obvoznica. Kako daleč so postopki za njeno umeščanje? Zadnji dve leti pridobivamo mnenja soglasodajalcev, kar je pogoj, da bomo lahko raz- grnili občinski podrobni pro- storski načrt. Število tistih, ki morajo podati svoje mnenje, je res veliko in vsi imajo svoje zahteve. Dokumentacijo re- dno usklajujemo. Pri zadnjem usklajevanju so se pokazale potrebe po spremembi nive- lete ceste, za kar smo zdaj poskrbeli. Kmalu bodo vse študije pripravljene tako, da bodo ustrezale vsem pogo- jem soglasodajalcev. Nato bo na vrsti sprejemanje predloga podrobnega prostorskega ob- činskega načrta, ministrstvo za infrastrukturo bo nato na- ročilo izdelavo projektne do- kumentacije za gradnjo. Nekaj sprememb je tudi na področju zdravstvene oskr- be. 1. maja je v zdravstveni postaji nehala delati družin- ska zdravnica pod okriljem javnega zdravstvenega zavo- da. Je pa zdaj ista zdravnica spet na voljo kot koncesio- narka. To, da je zdravnica, ki je delala v javnem zavodu, zdaj kocesionarka, je posebnost v manjših občinah, kot je naša. V občini Rogatec glede zdra- vstvene oskrbe doslej nismo imeli težav, zadnjih trideset let sta v zdravstveni postaji delovala dva tima družinske medicine. Ko je družinska zdravnica dala odpoved v zdravstvenem domu, je nastal precejšen izziv, a vesel sem, da smo hitro našli rešitev. Hvaležen sem direktorju ZD Šmarje pri Jelšah, ki razume, da zdravnikov primanjkuje po vsej državi. Strinjal se je, da smo razpisali koncesijo. Ves postopek smo izpeljali v rekordnem času. Občina zdaj ureja prostore za ambulanto zdravnice koncesionarke. Kaj to, da zdaj v zdravstve- ni postaji ni nobenega zdrav- nika, ki bi bil zaposlen pod okriljem javnega zavoda, pomeni za črpanje javnega denarja za obnovo stavbe? Načrtovali smo celovito ob- novo in se zanjo želeli pote- govati za denar zdravstvene- ga ministrstva. Zamislili smo si ureditev prostorov za pedi- atrijo, referenčne pisarne, sa- nitarnih prostorov ter zame- njavo dotrajanega stavbnega pohištva. Ker v zdravstveni postaji ni več zdravstvenih storitev pod okriljem javne- ga zdravstvenega zavoda, občina ni upravičena do čr- panja omenjenega denarja. Za obnovo prostorov, kjer bo delala nova koncesionarka, bo občina denar namenila iz proračuna. V številnih občinah občani nasprotujejo gradnji vetrnih elektrarn. Je pri vas lokalna skupnost naklonjena nameri Dravskih elektrarn Maribor, ki želijo na grebenu Maclja postaviti tovrstne naprave za pridobivanje energije? Na pobočju Loga in Maclja je skupno načrtovanih pet agregatov. Dva bosta v obči- ni Žetale, trije so predvideni v občini Rogatec. Stališče naše občine in naših obča- nov je glede gradnje vetrnih elektrarn verjetno nekoli- Župan Občine Rogatec Martin Mikolič (Foto: arhiv NT/Sherpa) ko posebno, saj postavitvi elektrarn ne nasprotujemo. Dravske elektrarne so svo- jo namero prvič občinskim svetnikom predstavile pred tremi ali štirimi leti na seji občinskega sveta, nato so bili s pomočjo objave na spletu in družbenih omrežij obvešče- ni vsi občani. Imamo resne- ga vlagatelja, gre za državno podjetje, ki je projekt resno zastavilo in ves čas skrbi za obveščanje vseh vpletenih. Država bdi nad pripravo dr- žavnega prostorskega načrta za umeščanje elektrarn, ki bo javno razgrnjen. Še prej mo- rajo vpletena ministrstva pri- dobiti soglasja, ki jih zahteva zakonodaja. Pridobivanje teh soglasij se počasi zaključuje. Trudite se tudi za urejanje dobrih pogojev za delo ga- silcev. Kako daleč je gradnja prizidka h gasilskemu domu Prostovoljnega gasilskega društva Donačka Gora? V teh dneh izvajalec po- časi končuje gradbena dela. Gasilci so v prizidku dobili nove garaže in prostore za sestanke. Gasilski dom je hkrati večnamenski prostor, ki ga uporabljata še tamkaj- šnja krajevna skupnost in Društvo žena Donačka Gora. Zato smo pod njegovo streho uredili popolnoma novo kuhi- njo in večjo sodobno dvorano. Slednja se trenutno vsekakor uvršča med najlepše urejene dvorane v naši občini. Uredili smo tudi okolico gasilskega doma. Naložba je bila vredna malo manj kot 350 tisoč evrov, denar zanjo smo zagotovili v občinskem proračunu. Pod okriljem občine in v upravljanju zavoda za turi- zem in razvoj delujejo muzej na prostem, rokodelski cen- ter, dvorec Strmol … Kako ste zadovoljni s trženjem teh vsebin? Zavod za kulturo, turizem in razvoj Rogatec upravlja številne stavbe in vsebine ter ohranja in predstavlja bogato kulturno dediščino našega okolja. Za vse to so potrebni fi nančna sredstva in strokov- no usposobljeni zaposleni. Zavod se je med obdobjem epidemije koronavirusa so- očil z zelo velikimi težavami glede obiskanosti, zdaj se je vse skupaj vrnilo v normalne tirnice. Vesel sem, da bo letos obisk vseh zanimivosti in zna- menitosti v skladu z načrtom. Zadovoljen sem, da zavod so- deluje z različnimi občinami ter izvaja številne evropske projekte, slednji so letos vre- dni približno 150 tisoč evrov. Zavod pri projektu Pro eko med drugim sodeluje s par- tnerji iz Srbije, Italije, Bolga- rije. V sklopu tega projekta bo med drugim poskrbel za digitalizacijo nekaterih vsebin zeliščnega vrta, številne vse- bine muzeja na prostem pa je doslej že digitaliziral. Načrtujete morda še ka- kšno naložbo tudi s področja športa? Občina Rogatec ima na voljo izjemno sodobno športno in- frastrukturo. Letos so pri nas na pripravah nekateri tuji no- gometni prvoligaši. Naslednje leto želi naša občina zgraditi stometrsko atletsko stezo, sofi nanciranje bomo skušali pridobiti na razpisu gospodar- skega ministrstva. »Trudimo se premagovati ovire, ki nam jih povzročajo neurja.« S spoštovanjem, župan Martin Mikolič Drage občanke in občani Rogatca! Ob prazniku Občine Rogatec vam iskreno čestitam! Ob tej priložnosti vas vabim na naše skupne prireditve. V soboto, 7. septembra, ob 19. uri vabljeni vsi, da se nam pridružite na veselici treh krajevnih skupnosti z Ansamblom Aplavz, ki bo v prireditvenem šotoru ob Grajski pristavi v Rogatcu. Novi TEDNIK št. 35 29. 8. 2024  COLOR CMYK stran 25 25 Št. 35, 29. avgust 2024 NA PRAZNIČNEM OBISKU V začetku lanskega leta je mesto oskrbnice Rudije- vega doma pod Donačko goro prevzela Katja Fric, ki v domu dela že 15 let. Pred skoraj dvema letoma je prevzela oskrbovanje doma od predhodnice, ki se je upokojila. Katja torej zdaj bdi nad domom, v katerem sama poskrbi tudi za večino opravkov, ki jih zahteva oskrbovanje. Od kuhe do košnje, nobeno delo ji ni tuje. Oziroma, kot pravi, jo trdo delo sprošča. Dom je v toplejšem delu leta, od začetka aprila do konca oktobra, odprt vsak dan, razen ob ponedeljkih, če je prvi dan v tednu praznik, pa je dom odprt tudi takrat. JANŽE FRIC »V kuhinji sva vedno dve. Jaz in moja senca.« Rudijev dom pod Donačko goro je letos praznoval 40 let »Pozimi, ko zapade veliko snega, sem se do Rudijevega doma peljala tudi vzvratno z odprtim prtljažnikom, da sem videla, kje vozim. Še nikoli se ni zgodilo, da ne bi doma odprla, ne glede na vreme. Če je napovedanega veliko snega, tukaj tudi prespim.« »Seveda k nam pridejo tudi gosti, ki so slabše volje, a načeloma se pri nas ustavijo prijazni in kulturni ljudje. Delo v planinskem domu je čisto drugačno kot v kavarni ali lokalu.« V hladnejših dnevih leta je dom odprt ob koncih tedna in praznikih, za zaključene družbe je na voljo tudi med te- dnom. »Vsako leto je več poho- dnikov, a jih vedno več gre tudi mimo koče,« opaža oskrbnica. Vsako leto dom sproti urejajo, veliko vzdrževalnih in drugih del opravi kar Katja. Rudijev dom Trenutni dom ni prvi, ki stoji pod Donačko goro. Prva planinska postojanka je sicer stala višje, tik pod vrhom, a so jo med drugo svetovno vojno požgali in je nato niso nikoli obnovili. Pred 50 leti je Pla- ninsko društvo Sloga Rogatec sklenilo, da bo postavilo novo. Tako sta ideja za dom in trenu- tna oskrbnica, kot se je pošali- la, letos praznovali abrahama. Dom so sicer zaradi fi nančnih težav dokončali in odprli šele deset let kasneje, leta 1984, a je že pred tem lahko nudil pla- nincem zatočišče. Še štiri leta kasneje so ga poimenovali po domačinu, kulturnem in špor- tnem delavcu ter dolgoletnem članu PD Sloga Rogatec Rudiju Lebiču, enem od pobudnikov gradnje. Trenutni gospodar planinske postojanke je njegov sin Adi Lebič. Planinski jedilnik V Rudijevem domu je na voljo prava planinska hrana. »Pri nas kuhamo jedi na žlico, kot so gobova juha z žganci, pasulj, ričet, vampi in podob- no. Zraven seveda ponujamo testenine, na primer špagete z bolonjsko omako,« je povedala oskrbnica in se pošalila, da so špageti predvsem za otroke, ki bi včasih raje hitro hrano, njihovim staršem pa bolj diši golaž. Poleg jedi na žlico ima- jo pod Donačko goro na voljo tudi različne zavitke – jabolč- nega, mešanega in bučnega. »Naši gosti najraje naročijo gobovo juho ali joto. A nače- loma je tako, da pojedo vse, kar skuham.« Katja ima veliko izkušenj v gostinstvu, saj je v tej panogi delala, preden je začela delati v Rudijevem domu, a ni nikoli kuhala. Danes večinoma dela v kuhinji in pri tem izjemno uživa. 24 ur Donačke gore Vsako leto dvakrat, enkrat pozimi in enkrat poleti, prire- dijo izziv za najbolj vzdržljive planince, imenovan 24 ur Do- načke gore. Pravila so prepro- sta, planinci hodijo od doma na vrh, kolikokrat zmorejo. »Nekateri gredo le enkrat in končajo, rekord ohranja moja sestra Helena Fric Križanec, ki se je v 24 urah od Rudijevega doma na vrh vzpela 32-krat.« Za vzdržljive pohodnike Katja pripravi hrano, da se lahko med hojo okrepčajo. »Ko je moja sestra postavila rekord, je komaj kaj pojedla, le za pest testenin.« Letos so poletni izziv že priredili, in sicer 22. junija, zimski bo na vrsti decembra, predvidoma drugo soboto. 24 ur Donačke gore priredijo v vsakem vremenu, ne glede na to, ali pozimi sneži ali dežuje. Razgled izpred doma Ker dom ni na vrhu Donačke gore, s terase ne ponuja popol- nega razgleda, zanj je treba ho- diti še 45 minut. A del razgleda je vseeno na voljo. Jugovzho- dno lahko vidimo hribovje in gričevje Hrvaškega Zagorja s Strahinščico in z Ivanščico, na južni strani se za Rogaškim podoljem z Rogatcem in Ro- gaško Slatino dvigajo hribi na Kozjanskem, za njimi pa lahko pohodniki vidijo tudi vrhove Posavskega hribovja z Bohor- jem, za njim pa so Gorjanci. Za razgled na Boč, Pohorje, Savinjske Alpe, Haloze, Ptuj- sko in Dravsko polje ter Sloven- ske gorice, ob dobri vidljivosti pa tudi na Panonsko nižino z Blatnim jezerom, se je treba vzpeti še malo višje. V Rudijev dom hodijo prijazni ljudje »Kot povsod se seveda tudi pri nas najdejo bolj ›nevzgoje- ni‹ gosti, a večinoma se pri nas ustavijo prijazni in kulturni ljudje.« Veliko rednih gostov se v Rudijevem domu pod Do- načko goro počuti kot doma. »V soboto in nedeljo zjutraj gostov ne sprašujem, kaj bodo pili, saj za vsakega vem, kaj ima najraje. Ko pridejo, jim ta- koj prinesem pijačo.« Katja si zapomni za marsikaterega go- sta, kaj je jedel in pil, tudi če ga pri njej ni bilo več kot leto. Če ima čas, se rednim stran- kam tudi pridruži za mizo in z njimi poklepeta. Foto: Nik Jarh Katja Fric v Rudijevem domu dela že 15 let, od lani je tudi oskrbnica. Od doma do vrha Donačke gore vodi več poti. Pod Donačko goro kuhajo jedi na žlico. Iz Rudijevega doma se vidi tudi do Kuma. »Tukaj delam vse. Za točilnim pultom, v kuhinji, kosim, barvam mize, vozim pesek, spravljam drva, skratka vse. Kot da bi bila hiša moja.« Novi TEDNIK št. 35 29. 8. 2024  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 35, 29. avgust 2024 Že od lani po vsej državi poteka projekt Digitrajni učitelj, ki strokovnim delav- cem v vzgoji in izobraževanju omogoča uspešnejše in učinkovitejše krmarjenje v hitro razvijajočem se okolju. Gre za največji projekt na področju izobraževanja zaposlenih v šolah, ki je vreden približno 17 milijonov evrov. Za zdaj je željo za sodelovanje izkazalo 14 tisoč vzgojiteljev in učiteljev iz približno 400 izobraže- valnih ustanov. Cilj je do leta 2026 digitalno, trajnostno in fi nančno usposobiti 20 tisoč slovenskih pedagogov. SINTIJA JURIČ Usposabljanje vodstve- nih kadrov slovenskih vrtcev in šol s področja finančne pismenosti, ki ga je izvajala Banka Slo- venije. (Foto: ŠC Celje) Razvijanje ključnih kompetenc za prihodnost Z digitalnim usposabljanjem do kakovostnejšega znanja »Menim, da bi moral biti učitelj vzor učencem in dijakom ter jih naučiti, da je vseživljenjsko učenje nujno potrebno,« je poudaril Denis Kač. V hitro razvijajočem se svetu, ki mu morajo slediti tudi izobraževalni sistemi, se strokovni in vodstveni delavci v vzgoji in izobraževanju vsa- kodnevno soočajo s številnimi izzivi. Strokovno podporo na področju digitalizacije, trajno- sti in fi nančnega znanja sku- ša pedagogom ponuditi tudi 17-milijonski projekt Digitrajni učitelj. Gre za enega ključnih projektov za uresničevanje strategije Digitalne Slovenije 2030 in je del slovenskega na- črta za okrevanje in odpornost, ki je sofi nanciran s sredstvi Evropske unije – NextGene- rationsEu – ter Ministrstva za vzgojo in izobraževanje Repu- blike Slovenije. Za organizacijo triletnega projekta skrbi 18 par- tnerjev, med katerimi je tudi Šolski center Celje, ki skrbi za koordinacijo v savinjski in za- savski regiji. Samoučeče se skupnosti Kot je povedal vodja Med- podjetniškega izobraževalne- ga centra v Šolskem centru Celje Denis Kač, je cilj projek- ta vzpostaviti samoučeče se skupnosti v vzgoji in izobra- ževanju, ki bodo delovale tudi po koncu fi nanciranja projek- ta. »Ideja je, da bi se drug od Novi TEDNIK št. 32 10. 8. 2023  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 32, 10. avgust 2023 Šolski center Šentjur. šola s src em. www.sc-s.si Šolski center Šentjur Cesta na kmetijsko šolo 9, 3230 Šentjur telefon: +386 3 746 29 00 upravljanje podeželja in krajine, živilstvo in prehrana, gostinstvo in turizem, naravovarstvo. Drugo prijavo oddajte od 25. do 31. avgusta na spletni strani Višješolske prijavne službe. Informacije: Šolski center Šentjur www.sc-s.si referat@sc-s.si Višja stroko Vna šola š olskega centra š entjur vabi k vpisu z 2. prija Vo V Višješolske študijske programe: 23. do 29. avgusta Več informacij o izvajanju projekta in možnostih prijave: Aleksandra Jelen M: 031 781 738 ali 030 730 953 E: aleksandra.jelen@lu-velenje.si : digimodrejsi@gmail.com Edita Tamše M: 041 324 646 E: edita.tamse@lu-velenje.si TERMIN: 7. 9. in 14. 9. 2024 Lokacija: TIC Ljubno ob Savinji, Foršt 6, Ljubno ob Savinji Nivo: napredni TERMIN: 10. 9. in 11. 9. 2024 Lokacija: Center za samostojno učenje Nazarje, Zadrečka cesta 35, Nazarje Nivo: osnovni TERMIN: 12. 9. in 18. 9. 2024 Lokacija: Rekreacijsko kulturno središče Ravne, Ravne 195, Šoštanj Nivo: osnovni TERMIN: 24. 9. in 25. 9. 2024 Lokacija: Dom krajanov T opolšica, T opolšica 81a, T opolšica Nivo: osnovni Andragoški zavod Ljudska univerza Velenje bo digitalna usposabljanja v savinjski regiji izvajal: Predhodne prijave na delavnico so ob- vezne. Število prostih mest je omejeno na 10-12 udeležencev na delavnico Pridobivanje novih znanj, veščin in spretnosti je ključ do osebne in poklicne rasti. Omogoča nam prožnost, kreativnost in pri- lagodljivost, kar so vse pomembne lastnosti za uspešno soočanje z izzivi sodobnega sveta. V današnjem času, ko tehnologija in digitalizacija spreminjata svet hitreje kot kdaj koli prej, postaja znanje neprecenljiv vir, ki ga nosimo s seboj, ne glede na okoliščine. Predstavljamo vam neformalni izobraževalni program DigiModrejši, ki ga soustvarjamo štirje partnerji: Raziskovalno izo- braževalno središče Dvorec Rakičan, Podjetniški inkubator Kočevje, Ljudska univerza Kranj in Andragoški zavod Ljudska uni- verza Velenje in ga financirata Republika Slovenija, Ministrstvo za digitalno preobrazbo in Evropska unija iz Evropskega social- nega sklada za regionalni razvoj. Program je namenjen prebivalcem Republike Slovenije, starim 30 let in več in je zasnovan tako, da omogoča pridobivanje osnovnih in naprednih digitalnih kompetenc. Prek izobraževanj DigiModrejši bodo udeleženci izboljšali razumevanje digitalnih tehnologij in zaupanje vanje. Spoznali bodo prednosti, ki jih prinaša uporaba digitalnih orodij v vsakdanjem življenju in širši družbi, hkrati pa se bodo naučili, kako te tehnologije uporabljati odgovorno in varno. Naš cilj je opremiti posameznike z znanji, ki jim bodo omogočila, da samozavest- no stopijo v digitalni svet in ga izkoristijo v svoj prid. Poti do Digitalne Uspešnosti: Program DigiModrejši Novi TEDNIK št. 35 29. 8. 2024  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 35, 29. avgust 2024 VSEŽIVLJENJSKO UČENJE Fakulteta za zdravstvene vede v Celju Mariborska cesta 7 3000 Celje +386 (0) 3 428 79 00 info@fzvce.si www.fzvce.si ŠTUDIJSKI PROGRAMI Zdravstvena nega Visokošolski študijski program 1. stopnje Zdravstvena nega Magistrski študijski program 2. stopnje Paliativna oskrba Magistrski študijski program 2. stopnje ŠTUDIJSKI PROGRAMI ŠTUDIJSKI PROGRAMI ŠTUDIJSKI PROGRAMI Visokošolski študijski program 1. stopnje Visokošolski študijski program 1. stopnje Magistrski študijski program 2. stopnje Magistrski študijski program 2. stopnje Datoteko, v kateri so shranjeni podatki programa, zaradi velikega obsega imenujejo kar Biblija. Katera znanja bodo pridobili? V 13-dnevnem izobraževanju ne gre le za predavanja, temveč tudi za samostojno delo in preizkušanje nauče- nega znanja v razredu. Pri izobraževanju na področju digitalizacije bodo sodelujoči med drugim spoznavali uporabnost in pasti umetne inteligence ter pripomočke, s katerimi lahko obogatijo klasičen pouk. Pri izobraže- vanju o trajnosti bodo spoznavali tudi pomen samoo- skrbne hrane in pametne uporabe energije. Pri fi nančni pismenosti se bodo naučili rokovanja s fi nancami, izve- deli več o kriptovalutah in spoznali načine, ki jih lahko pripeljejo do varne upokojitve. »Digitalno znanje mladih je pogosto precenjeno, saj brskanje po družbenih omrežjih še ne pomeni digitalne pismenosti. Tu je vloga učiteljev ključna,« je izpostavil Denis Kač. Digitrajni učitelj je strokovni ali vodstveni delavec VIZ, ki opravi 13 dni izobraževanj po 8 šolskih ur. V Šolskem centru Celje skrbijo za organizacijo projekta v savinjskih in zasavskih šo- lah ter vrtcih. ali vodstveni delavec v vzgoji in izobraževanju, ki v času izvajanja projekta opravi 13 dni izobraževanj po 8 šolskih ur. Od tega je enajst dni na- menjenih razvijanju digitalnih kompetenc, po en dan pa je namenjen še razvijanju kom- petenc za trajnostni razvoj in za fi nančno pismenost. Začenja se učenje zaposlenih Od ciljnih 20 tisoč zapo- slenih v vzgoji in izobraže- vanju je željo za sodelovanje v projektu za zdaj izkazalo približno 14 tisoč vzgojiteljev in učiteljev iz približno 400 vrtcev, osnovnih, srednjih in višjih šol, glasbenih šol in šol s prilagojenim programom. »Posebnost projekta je, da je na eni strani decentraliziran, na drugi strani pa prvič pod isto streho združuje vse stro- kovne in vodstvene delavce v celotni vertikali izobraževal- nega sistema,« je poudaril Kač in ob tem dodal, da se lahko učitelji v izobraževanje še ve- dno vključijo. Projekt je sestavljen iz dveh pristopov. V prvem pristopu so razvojne skupine na naci- onalni ravni razvile programe usposabljanja, nato so izobra- zile t. i. »multiplikatorje« oz. strokovnjake, ki so pridoblje- no znanje začeli širiti »prena- šalcem znanj« oz. učiteljem v posameznih zbornicah. Trenutno se začenja drugi pristop, kjer bodo »prenašal- ci znanj« znanje prenašali na svoje sodelavce in s šolsko razvojno skupino ustvarili samoučečo se skupnost. So- delujoče šole si bodo področja in znanja, ki jih želijo osvoji- ti, izbrala sama. Učitelji bodo pridobljeno znanje nato testi- rali tudi v razredih, za opra- vljeno izobraževanje bodo dobili tudi potrdila in točke, ki jim lahko pomagajo pri na- predovanju. Največji izzivi v starostni strukturi Po besedah Kača so se za- radi obsežnosti projekta že na začetku soočali tudi z več izzivi. »Ena prvih težav je bila organizacija, saj smo ugotovi- li, da imamo v Sloveniji ome- jeno število strokovnjakov na področjih digitalizacije, traj- nosti in fi nančne pismenosti. Težko je bilo narediti tudi obsežen vodič priporočil, ki mu bo sledil celoten projekt.« Največji izziv v projektu pred- stavlja starostna struktura za- poslenih v vzgoji in izobraže- vanju, saj nakazuje menjavo generacij. »V desetih letih se bo upo- kojila skoraj polovica učiteljev, obenem se soočamo s pomanj- kanjem kadra na trgu dela,« pove sogovornik. V projektu se zato spopadajo tudi z vpra- šanjem, kako za sodelovanje motivirati učitelje, ki so blizu svoje upokojitve. »Najprepro- stejši odgovor je, da jim bo novo znanje koristilo tudi v vsakdanjem življenju. S tem si bodo zagotovili vključenost v digitalno družbo, znali si bodo urediti e-napotnico ali pogle- dati e-davke. Tudi e-volitve so samo še vprašanje časa,« je še povedal Kač in dodal, da lahko pridobljeno znanje pripomore tudi h kakovostnejšemu življe- nju, prav tako pozitivno vpliva na prihodnje generacije. Foto: Andraž Purg drugega učili, da bi samoučeče se skupnosti še dolgo delovale in bi se znotraj njih prenašalo znanje,« je povedal Kač. Drugi cilj projekta je doseči digitalno, trajnostno in fi nančno preo- brazbo vzgoje in izobraževa- nja z usposabljanjem vsaj 20 tisoč »digitrajnih učiteljev,« ki bodo pridobljene kompetence prenašali tudi na otroke in mla- dostnike. In kdo sploh je t. i. »digi- trajni učitelj«? To je strokovni DAN: Novi TEDNIK št. 35 29. 8. 2024  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 35, 29. avgust 2024 Že od lani po vsej državi poteka projekt Digitrajni učitelj, ki strokovnim delav- cem v vzgoji in izobraževanju omogoča uspešnejše in učinkovitejše krmarjenje v hitro razvijajočem se okolju. Gre za največji projekt na področju izobraževanja zaposlenih v šolah, ki je vreden približno 17 milijonov evrov. Za zdaj je željo za sodelovanje izkazalo 14 tisoč vzgojiteljev in učiteljev iz približno 400 izobraže- valnih ustanov. Cilj je do leta 2026 digitalno, trajnostno in fi nančno usposobiti 20 tisoč slovenskih pedagogov. SINTIJA JURIČ Usposabljanje vodstve- nih kadrov slovenskih vrtcev in šol s področja finančne pismenosti, ki ga je izvajala Banka Slo- venije. (Foto: ŠC Celje) Razvijanje ključnih kompetenc za prihodnost Z digitalnim usposabljanjem do kakovostnejšega znanja »Menim, da bi moral biti učitelj vzor učencem in dijakom ter jih naučiti, da je vseživljenjsko učenje nujno potrebno,« je poudaril Denis Kač. V hitro razvijajočem se svetu, ki mu morajo slediti tudi izobraževalni sistemi, se strokovni in vodstveni delavci v vzgoji in izobraževanju vsa- kodnevno soočajo s številnimi izzivi. Strokovno podporo na področju digitalizacije, trajno- sti in fi nančnega znanja sku- ša pedagogom ponuditi tudi 17-milijonski projekt Digitrajni učitelj. Gre za enega ključnih projektov za uresničevanje strategije Digitalne Slovenije 2030 in je del slovenskega na- črta za okrevanje in odpornost, ki je sofi nanciran s sredstvi Evropske unije – NextGene- rationsEu – ter Ministrstva za vzgojo in izobraževanje Repu- blike Slovenije. Za organizacijo triletnega projekta skrbi 18 par- tnerjev, med katerimi je tudi Šolski center Celje, ki skrbi za koordinacijo v savinjski in za- savski regiji. Samoučeče se skupnosti Kot je povedal vodja Med- podjetniškega izobraževalne- ga centra v Šolskem centru Celje Denis Kač, je cilj projek- ta vzpostaviti samoučeče se skupnosti v vzgoji in izobra- ževanju, ki bodo delovale tudi po koncu fi nanciranja projek- ta. »Ideja je, da bi se drug od Novi TEDNIK št. 32 10. 8. 2023  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 32, 10. avgust 2023 Šolski center Šentjur. šola s src em. www.sc-s.si Šolski center Šentjur Cesta na kmetijsko šolo 9, 3230 Šentjur telefon: +386 3 746 29 00 upravljanje podeželja in krajine, živilstvo in prehrana, gostinstvo in turizem, naravovarstvo. Drugo prijavo oddajte od 25. do 31. avgusta na spletni strani Višješolske prijavne službe. Informacije: Šolski center Šentjur www.sc-s.si referat@sc-s.si Višja stroko Vna šola š olskega centra š entjur vabi k vpisu z 2. prija Vo V Višješolske študijske programe: 23. do 29. avgusta Več informacij o izvajanju projekta in možnostih prijave: Aleksandra Jelen M: 031 781 738 ali 030 730 953 E: aleksandra.jelen@lu-velenje.si : digimodrejsi@gmail.com Edita Tamše M: 041 324 646 E: edita.tamse@lu-velenje.si TERMIN: 7. 9. in 14. 9. 2024 Lokacija: TIC Ljubno ob Savinji, Foršt 6, Ljubno ob Savinji Nivo: napredni TERMIN: 10. 9. in 11. 9. 2024 Lokacija: Center za samostojno učenje Nazarje, Zadrečka cesta 35, Nazarje Nivo: osnovni TERMIN: 12. 9. in 18. 9. 2024 Lokacija: Rekreacijsko kulturno središče Ravne, Ravne 195, Šoštanj Nivo: osnovni TERMIN: 24. 9. in 25. 9. 2024 Lokacija: Dom krajanov T opolšica, T opolšica 81a, T opolšica Nivo: osnovni Andragoški zavod Ljudska univerza Velenje bo digitalna usposabljanja v savinjski regiji izvajal: Predhodne prijave na delavnico so ob- vezne. Število prostih mest je omejeno na 10-12 udeležencev na delavnico Pridobivanje novih znanj, veščin in spretnosti je ključ do osebne in poklicne rasti. Omogoča nam prožnost, kreativnost in pri- lagodljivost, kar so vse pomembne lastnosti za uspešno soočanje z izzivi sodobnega sveta. V današnjem času, ko tehnologija in digitalizacija spreminjata svet hitreje kot kdaj koli prej, postaja znanje neprecenljiv vir, ki ga nosimo s seboj, ne glede na okoliščine. Predstavljamo vam neformalni izobraževalni program DigiModrejši, ki ga soustvarjamo štirje partnerji: Raziskovalno izo- braževalno središče Dvorec Rakičan, Podjetniški inkubator Kočevje, Ljudska univerza Kranj in Andragoški zavod Ljudska uni- verza Velenje in ga financirata Republika Slovenija, Ministrstvo za digitalno preobrazbo in Evropska unija iz Evropskega social- nega sklada za regionalni razvoj. Program je namenjen prebivalcem Republike Slovenije, starim 30 let in več in je zasnovan tako, da omogoča pridobivanje osnovnih in naprednih digitalnih kompetenc. Prek izobraževanj DigiModrejši bodo udeleženci izboljšali razumevanje digitalnih tehnologij in zaupanje vanje. Spoznali bodo prednosti, ki jih prinaša uporaba digitalnih orodij v vsakdanjem življenju in širši družbi, hkrati pa se bodo naučili, kako te tehnologije uporabljati odgovorno in varno. Naš cilj je opremiti posameznike z znanji, ki jim bodo omogočila, da samozavest- no stopijo v digitalni svet in ga izkoristijo v svoj prid. Poti do Digitalne Uspešnosti: Program DigiModrejši Novi TEDNIK št. 35 29. 8. 2024  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 35, 29. avgust 2024 VSEŽIVLJENJSKO UČENJE Fakulteta za zdravstvene vede v Celju Mariborska cesta 7 3000 Celje +386 (0) 3 428 79 00 info@fzvce.si www.fzvce.si ŠTUDIJSKI PROGRAMI Zdravstvena nega Visokošolski študijski program 1. stopnje Zdravstvena nega Magistrski študijski program 2. stopnje Paliativna oskrba Magistrski študijski program 2. stopnje ŠTUDIJSKI PROGRAMI ŠTUDIJSKI PROGRAMI ŠTUDIJSKI PROGRAMI Visokošolski študijski program 1. stopnje Visokošolski študijski program 1. stopnje Magistrski študijski program 2. stopnje Magistrski študijski program 2. stopnje Datoteko, v kateri so shranjeni podatki programa, zaradi velikega obsega imenujejo kar Biblija. Katera znanja bodo pridobili? V 13-dnevnem izobraževanju ne gre le za predavanja, temveč tudi za samostojno delo in preizkušanje nauče- nega znanja v razredu. Pri izobraževanju na področju digitalizacije bodo sodelujoči med drugim spoznavali uporabnost in pasti umetne inteligence ter pripomočke, s katerimi lahko obogatijo klasičen pouk. Pri izobraže- vanju o trajnosti bodo spoznavali tudi pomen samoo- skrbne hrane in pametne uporabe energije. Pri fi nančni pismenosti se bodo naučili rokovanja s fi nancami, izve- deli več o kriptovalutah in spoznali načine, ki jih lahko pripeljejo do varne upokojitve. »Digitalno znanje mladih je pogosto precenjeno, saj brskanje po družbenih omrežjih še ne pomeni digitalne pismenosti. Tu je vloga učiteljev ključna,« je izpostavil Denis Kač. Digitrajni učitelj je strokovni ali vodstveni delavec VIZ, ki opravi 13 dni izobraževanj po 8 šolskih ur. V Šolskem centru Celje skrbijo za organizacijo projekta v savinjskih in zasavskih šo- lah ter vrtcih. ali vodstveni delavec v vzgoji in izobraževanju, ki v času izvajanja projekta opravi 13 dni izobraževanj po 8 šolskih ur. Od tega je enajst dni na- menjenih razvijanju digitalnih kompetenc, po en dan pa je namenjen še razvijanju kom- petenc za trajnostni razvoj in za fi nančno pismenost. Začenja se učenje zaposlenih Od ciljnih 20 tisoč zapo- slenih v vzgoji in izobraže- vanju je željo za sodelovanje v projektu za zdaj izkazalo približno 14 tisoč vzgojiteljev in učiteljev iz približno 400 vrtcev, osnovnih, srednjih in višjih šol, glasbenih šol in šol s prilagojenim programom. »Posebnost projekta je, da je na eni strani decentraliziran, na drugi strani pa prvič pod isto streho združuje vse stro- kovne in vodstvene delavce v celotni vertikali izobraževal- nega sistema,« je poudaril Kač in ob tem dodal, da se lahko učitelji v izobraževanje še ve- dno vključijo. Projekt je sestavljen iz dveh pristopov. V prvem pristopu so razvojne skupine na naci- onalni ravni razvile programe usposabljanja, nato so izobra- zile t. i. »multiplikatorje« oz. strokovnjake, ki so pridoblje- no znanje začeli širiti »prena- šalcem znanj« oz. učiteljem v posameznih zbornicah. Trenutno se začenja drugi pristop, kjer bodo »prenašal- ci znanj« znanje prenašali na svoje sodelavce in s šolsko razvojno skupino ustvarili samoučečo se skupnost. So- delujoče šole si bodo področja in znanja, ki jih želijo osvoji- ti, izbrala sama. Učitelji bodo pridobljeno znanje nato testi- rali tudi v razredih, za opra- vljeno izobraževanje bodo dobili tudi potrdila in točke, ki jim lahko pomagajo pri na- predovanju. Največji izzivi v starostni strukturi Po besedah Kača so se za- radi obsežnosti projekta že na začetku soočali tudi z več izzivi. »Ena prvih težav je bila organizacija, saj smo ugotovi- li, da imamo v Sloveniji ome- jeno število strokovnjakov na področjih digitalizacije, traj- nosti in fi nančne pismenosti. Težko je bilo narediti tudi obsežen vodič priporočil, ki mu bo sledil celoten projekt.« Največji izziv v projektu pred- stavlja starostna struktura za- poslenih v vzgoji in izobraže- vanju, saj nakazuje menjavo generacij. »V desetih letih se bo upo- kojila skoraj polovica učiteljev, obenem se soočamo s pomanj- kanjem kadra na trgu dela,« pove sogovornik. V projektu se zato spopadajo tudi z vpra- šanjem, kako za sodelovanje motivirati učitelje, ki so blizu svoje upokojitve. »Najprepro- stejši odgovor je, da jim bo novo znanje koristilo tudi v vsakdanjem življenju. S tem si bodo zagotovili vključenost v digitalno družbo, znali si bodo urediti e-napotnico ali pogle- dati e-davke. Tudi e-volitve so samo še vprašanje časa,« je še povedal Kač in dodal, da lahko pridobljeno znanje pripomore tudi h kakovostnejšemu življe- nju, prav tako pozitivno vpliva na prihodnje generacije. Foto: Andraž Purg drugega učili, da bi samoučeče se skupnosti še dolgo delovale in bi se znotraj njih prenašalo znanje,« je povedal Kač. Drugi cilj projekta je doseči digitalno, trajnostno in fi nančno preo- brazbo vzgoje in izobraževa- nja z usposabljanjem vsaj 20 tisoč »digitrajnih učiteljev,« ki bodo pridobljene kompetence prenašali tudi na otroke in mla- dostnike. In kdo sploh je t. i. »digi- trajni učitelj«? To je strokovni DAN: Novi TEDNIK št. 35 29. 8. 2024  COLOR CMYK stran 28 28 Št. 35, 29. avgust 2024 VSEŽIVLJENJSKO UČENJE »Če ohranjaš neusahljivo radovednost, se z veseljem učiš vse življenje. Nova spo- znanja, veščine in izkušnje človeka bogatijo, mu popestrijo in olajšajo življenje,« je prepričan Ivo Brodej, zgovoren in vitalen Šentjurčan, ki bo v začetku oktobra dopolnil 70 let. V teh dneh je zaposlen s pripravami na samostojno slikarsko razstavo, ki jo bodo konec avgusta odprli v šentjurski Galeriji Zgornji trg. »Ni lahko med številnimi slikami izbrati tistih, ki jih bom razstavil, saj v vsaki prepoznam del sebe,« prizna. Na domači rojstnodnevni zabavi v začetku oktobra bo zagotovo raztegnil meh har- monike, ki mu jo je pred desetimi leti podarila žena, hči in sin pa sta mu plačala ure učenja harmonike. In tako se je pri šestdesetih spet naučil nekaj novega. Odlično igra, pravijo njegovi prijatelji. In le kaj se bo Ivo učil pri sedemdesetih? BARBARA FURMAN Upokojeni likovni pedagog Ivo Brodej iz Šentjurja o pomenu vseživljenjskega učenja Le kaj se bo učil pri sedemdesetih? Med odraščanjem Ivo ni nabiral znanja le v osnovni šoli, ampak tudi na domači kmetiji v zasel- ku Velika Raven v vojniški kra- jevni skupnosti Nova Cerkev. Pri delu je pogosto opazoval starše in stare starše. Večino kmečkih pravil so takrat opravljali še ročno, znanje se je prenašalo iz generacije v generaci- jo. Tudi otroci, v njihovi družini jih je bilo pet, so vsak dan po šoli pomagali pri do- mačih opravilih. A tudi za risanje, ki ga je prevzelo že v otroških letih, je našel čas. Vojska, delo, študij Ljubezen do risanja je gojil tudi v gimnazijskih letih, zato se je želel vpisati na likovno aka- demijo, pridobiš tudi veščine in vrednote, ki ti koristijo v življenju,« poudari. Po vrnitvi iz vojske si je poiskal delo v Uniorju, kjer je ostal približno pol leta, do začetka študijskega leta, saj se je vpisal na študij likovne pedagogi- ke na takratni Pedagoški akademiji Univerze v Mariboru. »To je bilo intenzivno obdobje učenja oziro- ma usposabljanja za poklic učite- lja likovne vzgoje. Študij sem kon- čal v prvi generaciji diplomantov omenjene akademije, ki se je ka- sneje preimenovala v pedagoško fakulteto. Takoj sem dobil službo v Osnovni šoli Franja Malgaja v Šentjurju. Ker še nisem imel svo- jega avtomobila, sem se prvo leto iz domačih Velikih Raven vozil v službo z avtobusom, kar pome- ni, da sem moral od doma že ob štirih zjutraj, da sem pravočasno prišel na delovno mesto, saj so bile avtobusne povezave takrat še zelo slabe,« se spominja. Učence je spoštoval Med Šentjurčani je mogoče slišati, da je bil kot učitelj likov- ne vzgoje med učenci prilju- bljen. »Z veseljem sem opravljal svoj poklic in mladi so očitno to čutili. Vedno sem si prizadeval, a mu ni uspelo opraviti sprejemnih izpitov. Odločil se je, da bo odšel v vojsko. »Tudi služenje vojaškega roka je svojevrstno učenje, saj poleg vojaškega usposabljanja VPISI V IZOBRAŽEV ALNE PROGRAME Z vami že 60 let +386 41 415 635 +386 3 8182440 info@lu-rogaska.si www.lu-rogaska.si • Zdravstvena nega (PTI): TEHNIK ZDRAVSTVENE NEGE/TEHNICA ZDRAVSTVENE NEGE • Bolničar-negovalec • Gastronomske in hotelske storitve • Trgovec • Predšolska vzgoja (poklicni tečaj, SSI) • Kozmetični tehnik • Ekonomski tehnik (SSI in PTI) • Gastronomija in turizem • Gastronomija • Ekonomska gimnazija • Maturitetni tečaj • Osnovna šola za odrasle (brezplačno) IZBIRATE LAHKO MED 14. RAZLIČNIMI PROGRAMI z možnostjo e-izobraževanja. Šentjurčan Ivo Brodej pravi, da najdrago- cenejšo šolo ponuja življenje. Pogosto je slikal stare domačije. www.prvagim.si NAJ BO ŠOLSKO LETO 2022/23 ZDRAVO, USTVARJALNO IN USPEŠNO želi vsem učiteljem, učencem in staršem I. gimnazija v Celju. www.prvagim.si NAJ BO ŠOLSKO LETO 2022/23 ZDRAVO, USTVARJALNO IN USPEŠNO želi vsem učiteljem, učencem in staršem I. gimnazija v Celju. NAJ BO ŠOLSKO LETO 2024/25 ZDRAVO, USTVARJALNO IN USPEŠNO želi vsem učiteljem, učencem in staršem l. gimnazija v Celju. Novi TEDNIK št. 35 29. 8. 2024  COLOR CMYK stran 29 29 Št. 35, 29. avgust 2024 VSEŽIVLJENJSKO UČENJE val starše in stare starše. Morali so biti iznaj- dljivi, da so s bili s preprostimi pripomočki pri delu učinkoviti. Elektriko smo na naši domačiji dobili šele leta 1954. Stara starša sta bila tako navdušena nad lučjo, da nekaj dni sploh nista spala, ker sta lahko delala tudi ponoči.« Osnovnošolsko in gimnazijsko izobraževanje ter študij so mu omogočili, da se je usposobil za poklic, s katerim se je lahko preživljal, a diplo- ma ni zadostovala, priznava. »Ko sem prišel v razred pred učence, sem dojel, da se bom moral še marsikaj naučiti, da bom lahko uspešen pri pedagoškem delu. Nasveti kolegov so bili nad- vse dobrodošli. In potem pride obdobje učenja, s katerim uresničuješ svoje želje, ki si jih vrsto let zanemarjal zaradi službenih in družinskih obveznosti. Na primer slikanje, učenje kakšne- ga glasbila. Jaz sem se na primer pri šestdesetih učil igrati harmoniko.« Podarjena harmonika To glasbilo ga je navdušilo v otroštvu, saj ga je igral njegov oče. »Spomnim se, kako rad je raztegnil meh po uspešno opravljenem delu, na primer po košnji. Mama je poskrbela za jedačo, oče za dobro voljo. T o glasbilo je navdušilo tudi mojega brata, saj si ga je kupil za prvo plačo. Takrat niti slutil nisem, da bom nekoč imel tudi jaz svojo harmoniko. Nekaj prijemov na har- moniki sem se naučil v vojski, potem sem vse skupaj opustil.« Njegovi domači so vedeli, da ljubezen do harmonike z leti ni izpuhtela, zato mu je žena Branka za 60. rojstni dan kupila to glasbilo, sin Matevž, otroški zobozdravnik v celjskem zdravstvenem domu, in hči Tina, profesorica matematike in računalništva na Ptuju, pa sta plačala ure učenja pri Davorju Pušniku. »To je bilo presenečenje, vam povem. Davor je prišel na moj rojstni dan z oprtano harmo- niko. Sporočil mi je, da me bo naučil osnov igranja, a sem mu odvrnil, kako vendar, ko nimam harmonike. Snel jo je in mi jo izro- čil. Tvoja je, je rekel. Kako sem bil vesel. In spet sem se znašel v vlogi učenca. Tu in tam igram za svojo dušo. In če s tem še koga spravim v dobro voljo, toliko lepše,« doda hudomušno novopečeni harmoni- kar. Foto: Andraž Purg da je bil pouk zanimiv. Likovna dela so učenci ustvarjali na teme, ki so jim bile blizu, saj sem jih jemal iz vsakdanjega življenja v lokalnem okolju. Predvsem sem svoje učence spoštoval, pri njih sem iskal pozitivne stvari in jih opogu- mljal, naj sledijo temu, kar si v življenju želijo. Tako sem krepil njihovo samopodobo oziroma samozavest. To sta poleg znanja in delavnosti dobrodošli popotnici za nadaljnje življenje. Sem pa od učencev seveda vedno zahteval, da so bili pri likovnem delu dosledni, a najbolj pomemb- no mi je bilo, da so pri svojem likovnem izraža- nju uživali,« je strnil spomine na štirideset letih pedagoškega dela. Likovni talenti Ivo je prepričan, da je vsak od nas talentiran za nekaj, zato je pomembno, da svoj talent prepoznamo in ga razvijamo. V vsaki genera- ciji učencev je, kot pravi, prepoznal nadarjene likovne ustvarjalce. Nekateri so danes akadem- ski slikarji, likovni pedagogi, tudi oblikovalci. Likovna dela otrok je prijavljal na mednaro- dne natečaje, kjer so dosegali lepe uspehe. »Na likovnem natečaju v Indiji, na katerem je sode- lovalo 120 držav, so učenci naše šole dosegli srebrno priznanje, na beograjskem natečaju se je naša učenka uvrstila med deset najboljših, kar je bil velik uspeh, saj so sodelovali otroci s skupno 13.500 likovnimi deli iz celotne regije.« Ob tem se je spomnil na nekdanjo otroško likovno prireditev Likovni svet, ki jo je v Šo- štanju vrsto let organiziral zavod za šolstvo, v Šentjurju pa so mladi likovniki lahko ustvarjali na koloniji Bohor žari. Obe sta zamrli. Dru- štvo likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur že nekaj let organizira mednarodno enodnevno slikarsko kolonijo Ipavčeva slikarska paleta. Na njej likovniki, med katerimi prevladujejo ljubiteljski slikarji, na svoja platna prena- šajo motive iz Šentjurja in okolice. Likov- na dela predstavijo na zaključni razstavi. »Slike ostanejo v našem društvu. Nekaj jih v zahvalo podarimo sponzorjem likovne ko- lonije, z njimi sodelujemo tudi na dražbah v dobrodelne namene.« Za učenje ni nikoli prepozno Ivo je med ustanovnimi člani Društva likov- nih ustvarjalcev Rifnik Šentjur, ki povezuje je voda. Zanimalo me je, zakaj. Pravi, da zaradi spoštovanja do vode. Ko je bil otrok, na njihovi kmetiji še niso imeli vodovoda, sušna obdobja so bila tudi takrat pogosta. »Spomnim se, kako sva z bratom hodila z velikim škafom po vodo k oddaljenemu studenčku, iz katerega je voda tekla po kapljicah zelo počasi – kot bi »koštrun lulal«, smo rekli v naših krajih. Zato je trajalo več ur, da se je škaf napolnil. Potem sva ga po strmem klancu nosila domov. Bala sva se, da bi komu spodrsnilo. Lažje je bilo po letu 1968, ko smo dobili vodovod.« Kar nekaj slik z motivom vode bo za- gotovo na ogled na njegovi samostoj- ni razstavi, ki jo bodo 30. avgusta odprli v šentjurski Galeriji Zgornji trg. Razstavo je naslovil Ohranjeni spomini, na njej bodo prevladova- le slike, ki jih je ustvaril v zadnjem desetletju. Vseživljenjsko učenje Več kot šole ga je naučilo življe- nje, pravi, ko pogovor pre- usmeriva na pomen vseživljenjskega učenja. »Prva znanja sem osvojil v otroštvu, ko sem pri delu opazo- približno 20 likovnih ustvarjalcev iz šentjurske in sosednjih občin. V društvu je mentor učenja slikanja in risanja. Tako se je po upokojitvi spet znašel v vlogi učitelja, a zdaj so njegovi učenci bistveno starejši. »To so posamezniki, ki so v sebi dlje časa gojili željo po risanju ali slikanju, vendar je zaradi različnih razlogov niso ure- sničili. Jo pa uresničujejo v zrelih letih. Tako dokazujejo, da za učenje nikoli ni prepozno.« Pred leti je Ivo veliko slikal za izseljence, najpogostejši motiv so bile njihove domače hiše. »Ne morete verjeti, kako srečni in ganjeni so bili, ko so po desetle- tjih življenja v tujini, na primer v betonski džungli kakšnega ameriškega velemesta, za darilo prejeli sliko domačije, obdane s travniki in z goz- dovi, nekje na Kozjanskem. Starejše generacije Celjanov se zagotovo spomnijo nekdanje tr- govine Dom v Cankarjevi ulici, v kateri so prodajali moje slike z motivi celjskih vedut.« Voda na platnu Najpo- gostejši motiv njego- vih slik še marsikaj naučiti, da bom lahko uspešen pri pedagoškem delu. Nasveti kolegov so bili nad- vse dobrodošli. In potem pride obdobje učenja, s katerim uresničuješ svoje želje, ki si jih vrsto let zanemarjal zaradi službenih in družinskih obveznosti. Na primer slikanje, učenje kakšne- ga glasbila. Jaz sem se na primer pri šestdesetih učil igrati harmoniko.« Podarjena harmonika To glasbilo ga je navdušilo v otroštvu, saj ga je igral njegov oče. »Spomnim se, kako rad je raztegnil meh po uspešno opravljenem delu, na primer po košnji. Mama je poskrbela za jedačo, oče za dobro voljo. T o glasbilo je navdušilo tudi mojega brata, saj si ga je kupil za prvo plačo. Takrat niti slutil nisem, da bom nekoč imel tudi jaz svojo harmoniko. Nekaj prijemov na har- moniki sem se naučil v vojski, potem sem vse skupaj opustil.« Njegovi domači so vedeli, da ljubezen do harmonike z leti ni izpuhtela, zato mu je žena Branka za 60. rojstni dan kupila to glasbilo, sin Matevž, otroški zobozdravnik v celjskem zdravstvenem domu, in hči Tina, profesorica matematike in računalništva na Ptuju, pa sta plačala ure učenja pri Davorju Pušniku. »To je bilo presenečenje, vam povem. Davor je prišel na moj rojstni dan z oprtano harmo- niko. Sporočil mi je, da me bo naučil osnov igranja, a sem mu odvrnil, kako vendar, ko nimam harmonike. Snel jo je in mi jo izro- no mi je bilo, da so pri svojem likovnem izraža- nju uživali,« je strnil spomine na štirideset letih Ivo je prepričan, da je vsak od nas talentiran za nekaj, zato je pomembno, da svoj talent prepoznamo in ga razvijamo. V vsaki genera- ciji učencev je, kot pravi, prepoznal nadarjene likovne ustvarjalce. Nekateri so danes akadem- ski slikarji, likovni pedagogi, tudi oblikovalci. Likovna dela otrok je prijavljal na mednaro- dne natečaje, kjer so dosegali lepe uspehe. »Na likovnem natečaju v Indiji, na katerem je sode- lovalo 120 držav, so učenci naše šole dosegli srebrno priznanje, na beograjskem natečaju se je naša učenka uvrstila med deset najboljših, kar je bil velik uspeh, saj so sodelovali otroci s skupno 13.500 likovnimi deli iz celotne regije.« Ob tem se je spomnil na nekdanjo otroško likovno prireditev Likovni svet, ki jo je v Šo- štanju vrsto let organiziral zavod za šolstvo, v Šentjurju pa so mladi likovniki lahko ustvarjali na koloniji Bohor žari. Obe sta zamrli. Dru- štvo likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur že nekaj let organizira mednarodno enodnevno slikarsko kolonijo Ipavčeva slikarska paleta. lonije, z njimi sodelujemo tudi na dražbah v Ivo je med ustanovnimi člani Društva likov- nih ustvarjalcev Rifnik Šentjur, ki povezuje smo dobili vodovod.« Kar nekaj slik z motivom vode bo za- gotovo na ogled na njegovi samostoj- ni razstavi, ki jo bodo 30. avgusta odprli v šentjurski Galeriji Zgornji trg. Razstavo je naslovil Ohranjeni spomini, na njej bodo prevladova- le slike, ki jih je ustvaril v zadnjem desetletju. Vseživljenjsko učenje Več kot šole ga je naučilo življe- nje, pravi, ko pogovor pre- usmeriva na pomen vseživljenjskega učenja. »Prva znanja sem osvojil v otroštvu, ko sem pri delu opazo- hiše. »Ne morete verjeti, kako srečni in ganjeni so bili, ko so po desetle- tjih življenja v tujini, na primer v betonski džungli kakšnega ameriškega velemesta, za darilo prejeli sliko domačije, obdane s travniki in z goz- dovi, nekje na Kozjanskem. Starejše generacije Celjanov se zagotovo spomnijo nekdanje tr- govine Dom v Cankarjevi ulici, v kateri so prodajali moje slike z motivi celjskih vedut.« Voda na platnu Najpo- gostejši motiv njego- vih slik Prva znanja je kot otrok pridobival v številni družini. Univerza za 3. življenjsko obdobje (U3O) je ena najobsežnejših dejavnosti Osrednje knjižnice Celje, katere vsebine v knjižničnih prostorih izvajajo že od leta 1994. Letos ponosno vstopa- mo v 31. študijsko leto. Univerza danes šteje 600 aktivnih članov, ki se med letom vključujejo v različne izobraževalne programe. Teh bo v novem študijskem letu kar 35. Pripravili smo zanimive novosti, s katerimi bomo še dodatno popestrili prosti čas našim članom in člani- cam. Ponujamo jezikovne in ustvarjalne programe ter programe, povezane s športnimi dejavnostmi, ki so prilagojene starosti in omejitvam posameznika. Člani se lahko vpisujejo tudi v programe, povezane z branjem, naravo, umetnostjo, digitalnimi vsebinami in ročnimi spretnostmi. Spoznavajo lahko Slovenijo in njene skrite kotičke. Letos se bodo lahko preizkusili tudi v plesu, kuhanju, spoznavali bodo japonsko kul- turo, novinarstvo ter poskrbeli za svoje telo, kožo in um. Nekateri izobraževalni programi so brezplačni, za nekatere je treba plačati prispevek, ki pokrije men- torsko uro in material. Skupine vodijo mentorji, ki so strokovnjaki na svojem področju, z ustrezno izobrazbo in izkušnjami pri učenju odraslih. Vsak ponedeljek or- ganiziramo predavanja z različnimi zanimivimi tem- atikami, ki so vedno dobro obiskana, saj nudijo širok nabor novega znanja. Zelo radi »potujemo« po svetu, poskrbimo za svoje zdravje, prisluhnemo literarnim večerom in se vrnemo v zgodovino z domoznanskimi dogodki. Za dodatno popestritev člane radi odpeljemo tudi na ekskurzije, ogled predstav ali oper, ki so tudi odlična priložnost za dodatna druženja. Ta načrtujemo tudi v novem študijskem letu, ki ga bomo končali z U3O Festom in zaključnim izletom. Stičišče znanja in prijateljstva Vpis v študijsko leto 2024/25 bo od 2. do 27. sep- tembra 2024 vsak delovnik med 8. in 12. uro v pisarni U3O v I. nadstropju knjižnice, kjer lahko vsak dobi tudi več informacij in brošuro s pred- stavitvijo izobraževalnih programov. Članarina za aktivne člane Osrednje knjižnice Celje znaša 10 evrov, za nečlane 15 evrov. Pose- bno ponudbo imamo za zakonce s skupnim prebivališčem, saj članarino plača samo eden. S članstvom posameznik pridobi pravico do vpisa v programe, do udeležbe na spremljevalnih de- javnostih in obveščanja o drugih dejavnostih. Univerze za tretje življenjsko obdobje so med na- jstarejšimi organiziranimi oblikami izobraževanja starejših odraslih v Evropi. V Sloveniji so povezane v Slovensko univerzo za tretje življenjsko obdobje, nevladno, neprofitno organizacijo, ki združuje in idejno koordinira še 53 univerz iz vse Slovenije in velja za največjo mrežo v izobraževanju odraslih v Sloveniji. Več o celjski univerzi najdete na spletni strani https://www.knjiznica-celje.si/univerza-u30 ali na Facebookovi strani, kjer si lahko ogledate fot- outrinke in aktualno dogajanje. Vabljeni v našo univerzo, kjer boste obdani z lepimi spomini, nepozabnimi izkušnjami, novim znanjem, s prijateljstvom, pogumom in srečnimi trenutki. Vrata univerze bodo vedno odprta vsem, ki želijo svoje življenje bogatiti tudi v šestdesetih, sedem- desetih, osemdesetih ali devetdesetih letih … Promocijsko besedilo Novi TEDNIK št. 35 29. 8. 2024  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 35, 29. avgust 2024 VSEŽIVLJENJSKO UČENJE »Potrebe kliničnih okolij in zahtevnost zdravstvenih obravnav na vseh ravneh zdravstvenega varstva kažejo potrebe po diplomantih z na- prednimi znanji na področju zdravstvene nege. Predlog novih kadrovskih standardov VABIMO VAS NA INFORMATIVNI DAN ZA PROGRAME IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH v četrtek, 5. 9. 2024, ob 16.00 03 42 85 854 03 42 85 828 www.sc-celje.si ŽELITE DOKONCATI SREDNJO ŠOLO? PRIDOBITI POKLIC? SE PREKVALIFICIRATI ZA DRUG POKLIC? C M Y CM MY CY CMY K Želim si, da bi mi kdo pokazal, kako naj s svojim telefonom naredim čim boljše fotografije. Rad bi spet ponovil znanje prve pomoči, nikoli ne veš, kdaj jo potrebuješ. Moram se začeti gibati, ampak nimam volje. Kako naj začnem? Rada bi se naučila govoriti špansko … Ali pa francosko! Udeležite se enega od BREZPLAČNIH tečajev za odrasle na Šolskem centru Celje. Seznam tečajev in prijavnico najdete na: Projekt Odrasli na poti do znanja 2023 – 2029 delno financira Evropska unija iz Ervopskega socialnega sklada plus. Prednostno je namenjen delovno aktivnim in starejšim od 55 let ali nižje izobraženim ali tujcem. C M Y CM MY CY CMY K Nov program Fakultete za zdravstvene vede v Celju Študij je izrednega pomena za zdravstvo in mesto Fakulteta za zdravstvene vede Celje bo v študijskem letu 2024/25 začela izvajati študijski program druge stopnje zdravstvena nega. Gre za novost na tem področju izobraže- vanja, ki ni pomembna le za zdravstvo in medicino, temveč tudi za Celje, ki vedno bolj pridobiva na področju vrednosti pomembnega študijskega mesta. SIMONA ŠOLINIČ V 2. letniku študijskega programa študenti lahko izbirajo med štirimi študijskimi smermi: integrirana zdravstvena in socialna obravnava starejših odraslih v napredni zdra- vstveni negi, integrirana obravnava bolnikov s kroničnimi obolenji v napredni zdravstveni negi, urgentna stanja in temelji intenzivnega zdravljenja ter družinska in skupno- stna oskrba v napredni zdravstveni negi. v zdravstveni in babiški negi, ki ga je pripravila Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije, predvideva 20 od- stotkov delovnih mest, kjer bo zahtevana druga stopnja izobrazbe na področju zdra- vstvene nege. To pomeni, Novi TEDNIK št. 35 29. 8. 2024  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 35, 29. avgust 2024 Višja strokovna šola : ⁻ Inženir hortikulture, ⁻ Snovalec vizualnih komunikacij in trženja. Srednja poklicna in strokovna šola: ⁻ Cvetličar, ⁻ Vrtnar, ⁻ Aranžerski tehnik, ⁻ Hortikulturni tehnik, ⁻ Fotografski tehnik. VABIM K VPISU Višja strokovna šola : ⁻ Inženir hortikulture, ⁻ Snovalec vizualnih komunikacij in trženja. Srednja poklicna in strokovna šola: ⁻ Cvetličar, ⁻ Vrtnar, ⁻ Aranžerski tehnik, ⁻ Hortikulturni tehnik, ⁻ Fotografski tehnik. VABIM K VPISU Višja strokovna šola : ⁻ Inženir hortikulture, ⁻ Snovalec vizualnih komunikacij in trženja. Srednja poklicna in strokovna šola: ⁻ Cvetličar, ⁻ Vrtnar, ⁻ Aranžerski tehnik, ⁻ Hortikulturni tehnik, ⁻ Fotografski tehnik. VABIM K VPISU Višja strokovna šola : ⁻ Inženir hortikulture, ⁻ Snovalec vizualnih komunikacij in trženja. Srednja poklicna in strokovna šola: ⁻ Cvetličar, ⁻ Vrtnar, ⁻ Aranžerski tehnik, ⁻ Hortikulturni tehnik, ⁻ Fotografski tehnik. VABIM K VPISU Višja strokovna šola : ⁻ Inženir hortikulture, ⁻ Snovalec vizualnih komunikacij in trženja. Srednja poklicna in strokovna šola: ⁻ Cvetličar, ⁻ Vrtnar, ⁻ Aranžerski tehnik, ⁻ Hortikulturni tehnik, ⁻ Fotografski tehnik. VABIM K VPISU 80 VSEŽIVLJENJSKO UČENJE da bomo v Sloveniji v priho- dnosti potrebovali približno dva tisoč medicinskih sester/ zdravstvenikov s končano podiplomsko izobrazbo,« pojasnjujejo na Fakulteti za zdravstvene vede v Celju. Nadgradnja dosedanjega znanja Nov študijski program tako omogoča vertikalno iz- obraževanje in nadgradnjo znanja, pridobljenega v do- diplomskih študijskih pro- gramih zdravstvene nege. Program je torej nastal gle- de na potrebe slovenskih kliničnih okolij po napre- dnih in specializiranih zna- njih v zdravstveni negi in je Za vpis v magistrski študijski program je na voljo 30 vpisnih mest za izredni študij. Prijava za vpis traja do 20. septembra 2024. Program prinaša tudi ogromno prak- tičnega izobraževa- nja, ki je ključno za to vrsto poklica. evropsko primerljiv. »S tem programom se tako odzi- vamo na potrebe po visoko usposobljenih strokovnjakih zdravstvene nege, ki bodo opolnomočeni z znanji za zahtevnejše naloge, za vo- denje timov zdravstvene nege, celostno obravnavo bolnikov, medkulturno oskr- bo in integrirano obravnavo bolnikov. Izjemnega pomena je tudi, da študijski program vključuje vodeno klinično usposabljanje, torej prakso v kliničnih okoljih glede na izbrano smer študija,« poja- snjujejo na fakulteti. Diplomanti magistrskega študijskega programa zdra- vstvena nega se bodo vklju- čevali v zdravstvene time, medpoklicno sodelovali z drugimi poklicnimi skupi- nami, se ukvarjali s peda- goško dejavnostjo, z men- torstvom v kliničnem okolju ter z raziskovalnim delom. »S študijskim programom že- limo usposobiti magistrice/ magistre zdravstvene nege za ustrezno odzivanje na zahtevne in spreminjajoče se potrebe v integrirani zdra- vstveni in socialni obravnavi zdrave in bolne populacije, za kakovostno in varno delo ob bolniku, in sicer z nalogo in odgovornostjo za sistema- tično spremljanje in izboljša- nje klinične prakse,« poudar- jajo na celjski fakulteti. Foto: Fakulteta za zdravstvene vede Celje Programi socialne aktivacije in »Opolnomočenje oseb in dvig kompetenc SA+« LAŽJA POT DO ZAPOSLITVE Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je ponovno potrdilo izvajanje programov socialne aktivacije. V Celju, Slovenskih Konjicah in Šmarju pri Jelšah bomo projekt izvaja- li Zavod za raziskave, izobraževanje in trajnostni razvoj Celje (Zavod ZRI Celje), Mladinski center Dravinjske doline in Ljudska univerza Rogaška Sla- tina. Program bo udeležencem nudil nabor znanj in veščin, s pomočjo katerih bodo lažje našli pot v aktivacijo ali zaposlitev. Če so ljudje dlje časa brezposelni, se po ugotovitvah stroke začneta hitro poznati učinka, kot sta revščina in socialna izključenost. Dolgotrajna brezposelnost ima negativen vpliv na vse, mlade, stare, izobražene, neizobražene, ker ruši človekovo samopodobo in sa- mozavest. Lahko se pojavijo tako psihične kot fizične težave. Program socialne aktivacije udeležence, ki so že leta brez zaposlitve, obravnava celostno in jih opolnomoči za ponovno vključitev na trg dela. Pro- jekt Opolnomočenje oseb in dvig kompetenc SA+ je eden od programov, ki ga bomo izvajali v Sloveniji in pokriva območje Celja, Slovenskih Konjic in Šmarja pri Jelšah. Program bo za posamezno skupino trajal osem mescev. Vključijo se lahko osebe, ki so upravičenci/ prejemniki denarne socialne pomoči ali so na pod- lagi Zakona o urejanju trga dela vpisane v evidenco brezposelnih oseb ali na podlagi ZUTD vpisane v evidenco oseb, ki so začasno nezaposljive ali neak- tivne osebe s kompleksno socialno problematiko. V času izvajanja projekta, od leta 2024 do 2027, bo v vsakem kraju (Celje, Slovenske Konjice, Šmarje pri Jelšah) opolnomočenih pet skupin po 15 oseb, skupaj vsaj 225 oseb iz ciljne skupine. Posamezen program bomo izvajali osem mesecev. Izvedba bo v treh delih. Prvi del bo trajal en mesec z namenom priprav na iz- vajanje programa. Drugi del bo trajal šest mesecev z namenom neposrednega izvajanja programa z ude- leženci. Tretji del bo trajal en mesec in bo namenjen dodatnemu individualnemu delu z udeleženci po kon- cu programa. Program omogoča individualno delo in je prilagojen vsakemu udeležencu. Programi socialne aktivacije prispevajo h krepitvi socialnih kompetenc z zagotavljanjem izvajanja različnih vsebin. Gre za dejavnosti za dvig motivacije, dejavnosti za izbolj- šanje funkcionalnih spretnosti za aktivno reševanje socialnih problematik in izzivov, dejavnosti za opolno- močenje udeležencev za vstop na trg dela. Programi omogočajo razvoj socialnih veščin in spretnosti, dvig funkcionalnih kompetenc za vključenost v družbo, pridobitev znanj in informacij, ki vodijo k razrešitvi socialnih stisk in težav, ki pogosto spremljajo stanje dolgotrajne brezposelnosti, osebni razvoj, krepitev moči in motiviranost za ponovno aktivacijo na trgu dela/za njihovo približevanje na trg dela, aktivni pri- stop k reševanju socialne in zaposlitvene situacije in dvig oz. pridobitev novih delovnih spretnosti in znanj ter kompetenc za iskanje zaposlitve, ki bodo okrepile zaposlitvene možnosti posameznika. Cilj program socialne aktivacije je povečanje dele- ža oseb iz ciljne skupine, ki bodo ob koncu programa vključene v aktivno iskanje zaposlitve, ki se bodo izo- braževale ali usposabljale ali se zaposlile. Udeležence bomo opolnomočili, posebej osebe iz ranljivih skupin. Z usposabljanji, s proaktivno vlogo in z zaposlitveno orientacijo, s psihodiagnostičnimi pripomočki in pro- gramom spodbujanja zaposlovanja bodo imeli na voljo podporo pri pripravi zaposlitvenih načrtov. Tako bodo lahko čim prej stopili na trg dela. Projekt delno financirata ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada plus (ESS+). Javni razpis se izvaja v okviru PEKP 2021–27, cilja politike 4 »Bolj socialna in vključujoča Evropa za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic«, prednostne naloge 7 »Dolgotrajna oskrba in zdravje ter socialna vključenost«, specifičnega cilja ESO4.8 »Pospeševanje dejavnega vključevanja za spodbujanje enakih možnosti, nediskriminacije in aktivne udeležbe ter povečevanje zaposljivosti, zlasti za prikrajšane skupine (ESS+).« Dodatne informacije lahko prejmete: Celje, Laško, Šentjur: Zavod za raziskave, izobraževanje in trajnostni razvoj Celje (051 422 149) Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina, Podčetrtek, Kozje: Ljudska univerza Rogaška Slatina (03 818 24 40) Slovenske Konjice, Vitanje, Zreče: Mladinski center Dravinjske doline (03 759 13 20) Prijave za vključitev v program socialne aktivacije sprejemamo na info@ zavod-zri.si ali telefonski številki 051 422 149. Novi TEDNIK št. 35 29. 8. 2024  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 35, 29. avgust 2024 VSEŽIVLJENJSKO UČENJE »Potrebe kliničnih okolij in zahtevnost zdravstvenih obravnav na vseh ravneh zdravstvenega varstva kažejo potrebe po diplomantih z na- prednimi znanji na področju zdravstvene nege. Predlog novih kadrovskih standardov VABIMO VAS NA INFORMATIVNI DAN ZA PROGRAME IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH v četrtek, 5. 9. 2024, ob 16.00 03 42 85 854 03 42 85 828 www.sc-celje.si ŽELITE DOKONCATI SREDNJO ŠOLO? PRIDOBITI POKLIC? SE PREKVALIFICIRATI ZA DRUG POKLIC? C M Y CM MY CY CMY K Želim si, da bi mi kdo pokazal, kako naj s svojim telefonom naredim čim boljše fotografije. Rad bi spet ponovil znanje prve pomoči, nikoli ne veš, kdaj jo potrebuješ. Moram se začeti gibati, ampak nimam volje. Kako naj začnem? Rada bi se naučila govoriti špansko … Ali pa francosko! Udeležite se enega od BREZPLAČNIH tečajev za odrasle na Šolskem centru Celje. Seznam tečajev in prijavnico najdete na: Projekt Odrasli na poti do znanja 2023 – 2029 delno financira Evropska unija iz Ervopskega socialnega sklada plus. Prednostno je namenjen delovno aktivnim in starejšim od 55 let ali nižje izobraženim ali tujcem. C M Y CM MY CY CMY K Nov program Fakultete za zdravstvene vede v Celju Študij je izrednega pomena za zdravstvo in mesto Fakulteta za zdravstvene vede Celje bo v študijskem letu 2024/25 začela izvajati študijski program druge stopnje zdravstvena nega. Gre za novost na tem področju izobraže- vanja, ki ni pomembna le za zdravstvo in medicino, temveč tudi za Celje, ki vedno bolj pridobiva na področju vrednosti pomembnega študijskega mesta. SIMONA ŠOLINIČ V 2. letniku študijskega programa študenti lahko izbirajo med štirimi študijskimi smermi: integrirana zdravstvena in socialna obravnava starejših odraslih v napredni zdra- vstveni negi, integrirana obravnava bolnikov s kroničnimi obolenji v napredni zdravstveni negi, urgentna stanja in temelji intenzivnega zdravljenja ter družinska in skupno- stna oskrba v napredni zdravstveni negi. v zdravstveni in babiški negi, ki ga je pripravila Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije, predvideva 20 od- stotkov delovnih mest, kjer bo zahtevana druga stopnja izobrazbe na področju zdra- vstvene nege. To pomeni, Novi TEDNIK št. 35 29. 8. 2024  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 35, 29. avgust 2024 Višja strokovna šola : ⁻ Inženir hortikulture, ⁻ Snovalec vizualnih komunikacij in trženja. Srednja poklicna in strokovna šola: ⁻ Cvetličar, ⁻ Vrtnar, ⁻ Aranžerski tehnik, ⁻ Hortikulturni tehnik, ⁻ Fotografski tehnik. VABIM K VPISU Višja strokovna šola : ⁻ Inženir hortikulture, ⁻ Snovalec vizualnih komunikacij in trženja. Srednja poklicna in strokovna šola: ⁻ Cvetličar, ⁻ Vrtnar, ⁻ Aranžerski tehnik, ⁻ Hortikulturni tehnik, ⁻ Fotografski tehnik. VABIM K VPISU Višja strokovna šola : ⁻ Inženir hortikulture, ⁻ Snovalec vizualnih komunikacij in trženja. Srednja poklicna in strokovna šola: ⁻ Cvetličar, ⁻ Vrtnar, ⁻ Aranžerski tehnik, ⁻ Hortikulturni tehnik, ⁻ Fotografski tehnik. VABIM K VPISU Višja strokovna šola : ⁻ Inženir hortikulture, ⁻ Snovalec vizualnih komunikacij in trženja. Srednja poklicna in strokovna šola: ⁻ Cvetličar, ⁻ Vrtnar, ⁻ Aranžerski tehnik, ⁻ Hortikulturni tehnik, ⁻ Fotografski tehnik. VABIM K VPISU Višja strokovna šola : ⁻ Inženir hortikulture, ⁻ Snovalec vizualnih komunikacij in trženja. Srednja poklicna in strokovna šola: ⁻ Cvetličar, ⁻ Vrtnar, ⁻ Aranžerski tehnik, ⁻ Hortikulturni tehnik, ⁻ Fotografski tehnik. VABIM K VPISU 80 VSEŽIVLJENJSKO UČENJE da bomo v Sloveniji v priho- dnosti potrebovali približno dva tisoč medicinskih sester/ zdravstvenikov s končano podiplomsko izobrazbo,« pojasnjujejo na Fakulteti za zdravstvene vede v Celju. Nadgradnja dosedanjega znanja Nov študijski program tako omogoča vertikalno iz- obraževanje in nadgradnjo znanja, pridobljenega v do- diplomskih študijskih pro- gramih zdravstvene nege. Program je torej nastal gle- de na potrebe slovenskih kliničnih okolij po napre- dnih in specializiranih zna- njih v zdravstveni negi in je Za vpis v magistrski študijski program je na voljo 30 vpisnih mest za izredni študij. Prijava za vpis traja do 20. septembra 2024. Program prinaša tudi ogromno prak- tičnega izobraževa- nja, ki je ključno za to vrsto poklica. evropsko primerljiv. »S tem programom se tako odzi- vamo na potrebe po visoko usposobljenih strokovnjakih zdravstvene nege, ki bodo opolnomočeni z znanji za zahtevnejše naloge, za vo- denje timov zdravstvene nege, celostno obravnavo bolnikov, medkulturno oskr- bo in integrirano obravnavo bolnikov. Izjemnega pomena je tudi, da študijski program vključuje vodeno klinično usposabljanje, torej prakso v kliničnih okoljih glede na izbrano smer študija,« poja- snjujejo na fakulteti. Diplomanti magistrskega študijskega programa zdra- vstvena nega se bodo vklju- čevali v zdravstvene time, medpoklicno sodelovali z drugimi poklicnimi skupi- nami, se ukvarjali s peda- goško dejavnostjo, z men- torstvom v kliničnem okolju ter z raziskovalnim delom. »S študijskim programom že- limo usposobiti magistrice/ magistre zdravstvene nege za ustrezno odzivanje na zahtevne in spreminjajoče se potrebe v integrirani zdra- vstveni in socialni obravnavi zdrave in bolne populacije, za kakovostno in varno delo ob bolniku, in sicer z nalogo in odgovornostjo za sistema- tično spremljanje in izboljša- nje klinične prakse,« poudar- jajo na celjski fakulteti. Foto: Fakulteta za zdravstvene vede Celje Programi socialne aktivacije in »Opolnomočenje oseb in dvig kompetenc SA+« LAŽJA POT DO ZAPOSLITVE Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je ponovno potrdilo izvajanje programov socialne aktivacije. V Celju, Slovenskih Konjicah in Šmarju pri Jelšah bomo projekt izvaja- li Zavod za raziskave, izobraževanje in trajnostni razvoj Celje (Zavod ZRI Celje), Mladinski center Dravinjske doline in Ljudska univerza Rogaška Sla- tina. Program bo udeležencem nudil nabor znanj in veščin, s pomočjo katerih bodo lažje našli pot v aktivacijo ali zaposlitev. Če so ljudje dlje časa brezposelni, se po ugotovitvah stroke začneta hitro poznati učinka, kot sta revščina in socialna izključenost. Dolgotrajna brezposelnost ima negativen vpliv na vse, mlade, stare, izobražene, neizobražene, ker ruši človekovo samopodobo in sa- mozavest. Lahko se pojavijo tako psihične kot fizične težave. Program socialne aktivacije udeležence, ki so že leta brez zaposlitve, obravnava celostno in jih opolnomoči za ponovno vključitev na trg dela. Pro- jekt Opolnomočenje oseb in dvig kompetenc SA+ je eden od programov, ki ga bomo izvajali v Sloveniji in pokriva območje Celja, Slovenskih Konjic in Šmarja pri Jelšah. Program bo za posamezno skupino trajal osem mescev. Vključijo se lahko osebe, ki so upravičenci/ prejemniki denarne socialne pomoči ali so na pod- lagi Zakona o urejanju trga dela vpisane v evidenco brezposelnih oseb ali na podlagi ZUTD vpisane v evidenco oseb, ki so začasno nezaposljive ali neak- tivne osebe s kompleksno socialno problematiko. V času izvajanja projekta, od leta 2024 do 2027, bo v vsakem kraju (Celje, Slovenske Konjice, Šmarje pri Jelšah) opolnomočenih pet skupin po 15 oseb, skupaj vsaj 225 oseb iz ciljne skupine. Posamezen program bomo izvajali osem mesecev. Izvedba bo v treh delih. Prvi del bo trajal en mesec z namenom priprav na iz- vajanje programa. Drugi del bo trajal šest mesecev z namenom neposrednega izvajanja programa z ude- leženci. Tretji del bo trajal en mesec in bo namenjen dodatnemu individualnemu delu z udeleženci po kon- cu programa. Program omogoča individualno delo in je prilagojen vsakemu udeležencu. Programi socialne aktivacije prispevajo h krepitvi socialnih kompetenc z zagotavljanjem izvajanja različnih vsebin. Gre za dejavnosti za dvig motivacije, dejavnosti za izbolj- šanje funkcionalnih spretnosti za aktivno reševanje socialnih problematik in izzivov, dejavnosti za opolno- močenje udeležencev za vstop na trg dela. Programi omogočajo razvoj socialnih veščin in spretnosti, dvig funkcionalnih kompetenc za vključenost v družbo, pridobitev znanj in informacij, ki vodijo k razrešitvi socialnih stisk in težav, ki pogosto spremljajo stanje dolgotrajne brezposelnosti, osebni razvoj, krepitev moči in motiviranost za ponovno aktivacijo na trgu dela/za njihovo približevanje na trg dela, aktivni pri- stop k reševanju socialne in zaposlitvene situacije in dvig oz. pridobitev novih delovnih spretnosti in znanj ter kompetenc za iskanje zaposlitve, ki bodo okrepile zaposlitvene možnosti posameznika. Cilj program socialne aktivacije je povečanje dele- ža oseb iz ciljne skupine, ki bodo ob koncu programa vključene v aktivno iskanje zaposlitve, ki se bodo izo- braževale ali usposabljale ali se zaposlile. Udeležence bomo opolnomočili, posebej osebe iz ranljivih skupin. Z usposabljanji, s proaktivno vlogo in z zaposlitveno orientacijo, s psihodiagnostičnimi pripomočki in pro- gramom spodbujanja zaposlovanja bodo imeli na voljo podporo pri pripravi zaposlitvenih načrtov. Tako bodo lahko čim prej stopili na trg dela. Projekt delno financirata ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada plus (ESS+). Javni razpis se izvaja v okviru PEKP 2021–27, cilja politike 4 »Bolj socialna in vključujoča Evropa za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic«, prednostne naloge 7 »Dolgotrajna oskrba in zdravje ter socialna vključenost«, specifičnega cilja ESO4.8 »Pospeševanje dejavnega vključevanja za spodbujanje enakih možnosti, nediskriminacije in aktivne udeležbe ter povečevanje zaposljivosti, zlasti za prikrajšane skupine (ESS+).« Dodatne informacije lahko prejmete: Celje, Laško, Šentjur: Zavod za raziskave, izobraževanje in trajnostni razvoj Celje (051 422 149) Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina, Podčetrtek, Kozje: Ljudska univerza Rogaška Slatina (03 818 24 40) Slovenske Konjice, Vitanje, Zreče: Mladinski center Dravinjske doline (03 759 13 20) Prijave za vključitev v program socialne aktivacije sprejemamo na info@ zavod-zri.si ali telefonski številki 051 422 149. Novi TEDNIK št. 35 29. 8. 2024  COLOR CMYK stran 32 32 Št. 35, 29. avgust 2024 VSEŽIVLJENJSKO UČENJE V novem šolskem letu bo dijakom ali študentom iz socialno šibkejšega okolja, ki dosegajo izjemne dosežke, omogočeno istočasno prejemanje državne in Zoisove štipendije. Pristojna ministrstva predvide- vajo, da bo tako v šolskem letu 2024/25 približno štiri tisoč dodatnih prejemnikov državnih štipendij. Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije pripravlja za prijavo na razpis za Zoisovo štipendijo dve spletni delavnici. TINA STRMČNIK Kako do informacij in do denarja? Ob Zoisovi še državna štipendija Sklad bo spletni delavnici pripravil 29. avgusta ob 16. uri in 5. septembra prav tako ob 16. uri. Bodočim dijakom in študentom bo predstavil razpis za Zoisovo štipendijo, pogoje, novosti ter jih vodil skozi izpol- njevanje vloge. Rok za oddajo vlog za dodelitev Zoisove šti- pendije je za dijake 9. septem- bra in za študente 10. oktobra. Višina Zoisove štipendije za dijake znaša 148,15 evra in za študente 172,84 evra. Možno je pridobiti še dva dodatka, in sicer za bivanje v višini 98,76 evra in za štipendiste s poseb- nimi potrebami v višini 61,73 evra. Kadrovske štipendije Štipendijski sklad mladim omogoča še iskanje kadrovskih štipendij. Delodajalci lahko s pomočjo aplikacije Izmenje- valnica sporočijo potrebe po kadrovskih štipendistih, kjer so načeloma zbrane kadrovske štipendije na enem mestu. V tej aplikaciji dobijo mladi to- rej informacije o razpisanih kadrovskih štipendijah za po- samezno šolsko/študijsko leto. Trenutno so že objavljene vse razpisane štipendije, ki bodo na voljo v šolskem oziroma študijskem letu 2024/25. Infor- macije o kadrovskih štipendi- jah lahko mladi iščejo tudi na spletnih straneh regionalnih razvojnih agencij, kjer so prav tako zbrane objave o tem, kate- ri delodajalci želijo štipendiste. Sklad mladim še svetuje, naj spremljajo objave delodajalcev v njihovih internih glasilih, na spletnih straneh in v javnih občilih. Kaj pa deficitarni poklici? Do vključno ponedeljka, 30. septembra 2024, lahko dijaki, ki bodo v šolskem letu 2024/25 vpisani v prvi letnik enega od izobraževalnih programov sre- dnjega poklicnega, srednjega strokovnega ali poklicno-teh- ničnega izobraževanja, oddajo vlogo za pridobitev štipendije za defi citarne poklice. Razpis za štipendije za defi citarne po- klice je vreden malo manj kot 4,3 milijona evrov ter spodbuja k vpisu v izobraževalne pro- grame za poklice, za katere na trgu dela ni dovolj kadra glede na potrebe delodajalcev. Dija- ki, ki bodo izpolnjevali pogoje, bodo štipendijo prejeli za celo- tno obdobje trajanja izobraže- valnega programa. Štipendija mesečno znaša 123,46 evra. V letošnji nabor defi citarnih poklicev so uvrščeni kamno- sek, izdelovalec kovinskih konstrukcij, inštalater strojnih inštalacij, oblikovalec kovin – orodjar, avtokaroserist, pek, slaščičar, mesar, tapetnik, mi- zar, zidar, tesar, klepar-krovec, izvajalec suhomontažne gra- dnje, slikopleskar-črkoslikar, pečar – polagalec keramičnih oblog, gozdar, dimnikar, ste- klar, tehnik steklarstva. Med defi citarne poklice sodijo tudi tisti, ki so potrebni za gastro- nomske in hotelske storitve. Med deficitarne poklice je uvrščen tudi pečar – polaga- lec keramičnih oblog. (Foto: arhiv NT/Andraž Purg) PROGRAM OSNOVNE ŠOLE ZA ODRASLE VPISI V ŠOLSKO LETO VPISI V ŠOLSKO LETO 2024/2025 2024/2025 12. 9. 2024 - DAN ODPRTIH VRAT 12. 9. 2024 - DAN ODPRTIH VRAT (10 % popust na celotno šolnino) Administrator, Trgovec, Računalnikar, Ekonomski tehnik, Logistični tehnik, Predšolska vzgoja SREDNJEŠOLSKI PROGRAMI VPISI OD 19. 8. 2024 VPISI OD 19. 8. 2024 Program financira MVI. AKTUALNO V JESENI Želite preveriti našo ponudbo? Skenirajte QR kodo. Več informacij: Ljudska univerza Celje, Cankarjeva ulica 1, Celje 03 428 67 50 ali 03 428 67 52 info@lu-celje.si www.lu-celje.si TEČAJI 10. 9. - Osnovni tečaj računovodstva in knjigovodstva 23. 9. - Priprave na NPK Posrednik za nepremičnine 2. 10. - Šola slikanja 14. 10. - Začetni tečaj nemščine 24. 10. - Začetni tečaj angleščine IZOBRAŽEVANJA ZA UPOKOJENCE (Začetni tečaj nemščine, angleščine, računalniške delavnice, Modri kotiček: pogovorna skupina) BREZPLAČNA IZOBRAŽEVANJA Predavanja za starše (Družinski center LU Celje) Tečaj šivanja, Začetni tečaj italijanščine, Digitalna pismenost (Le korak do novih kompetenc 2023- 2029) 10-urni tečaji za dvig digitalnih kompetenc (Digitalni koraki 2024-2025) Več informacij: Onesnaževanje okolja in njegovo preprečevanje, spremljanje (monitor- ing) kakovosti različnih delov okolja, trajnostno poročanje, ki ga predpisu- je nova zakonodaja, odpravljanje negativnih posledic dejavnosti ljudi, ravnanje z odpadki, razvoj okolju pri- jaznih izdelkov, podnebne spremem- be in njihove posledice, trajnostna raba naravnih virov, upravljanje pop- ulacij prostoživečih živali … so zgolj nekatera področja, ki sodijo v širok kontekst varstva okolja. Zelo pomem- bno je, da odzivi družbe na številne okoljske izzive temeljijo na znanju in strokovnih dognanjih. Fakulteta za varstvo okolja (FVO) v Velenju z državno koncesijo izvaja študijska programa varstvo okolja in ekotehnologije na dodiplomski (vi- sokošolski strokovni) in magistrski stopnji. Modra odločitev za zeleno prihodnost VABLJENI K VPISU dodiplomski študijski program Varstvo okolja in ekotehnologije prijavni rok za zapolnitev prostih mest: 25.–26. september 2024 do 10. ure magistrski študijski program Varstvo okolja in ekotehnologije prijave: do 12. septembra 2024 informativni dan: 28. 8. 2024 ob 16.00 OKOLJE VARUJEMO Z ZNANJEM. Novi TEDNIK št. 35 29. 8. 2024  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 35, 29. avgust 2024 VSEŽIVLJENJSKO UČENJE NA UPI – LJUDSKO UNIVERZO ŽALEC PO ZNANJE Podelitev maturitetnih spričeval, julij 2024 (Foto: arhiv UPI) RAZMIŠLJATE O PRIDOBITVI NOVEGA POKLICA? V sodobnem svetu so nove poklicne spretnosti ključne za osebno in poklicno rast. Če razmi- šljate o spremembi kariere ali nadgradnji svojega znanja, vas UPI Žalec v šolskem letu 2024/25 vabi, da se vpišete v enega od številnih programov: •        ekonomski tehnik •        predšolska vzgoja •        oblikovalec kovin – orodjar •        elektrikar •        strojni tehnik •        elektrotehnik •        maturitetni tečaj •        ekonomska gimnazija •        tehnik računalništva Izvajamo individualni model izrednega izobraževanja, kar pomeni, da z vsakim udeležen- cem oblikujemo osebni izobraževalni načrt, prilagojen njegovim potrebam in ciljem. Ta načrt določa obveznosti in metode, ki so najprimernejše za posameznika, kar omogoča najboljše pogoje za napredovanje in uspeh. Omogočamo hitrejše napredovanje, priznavanje predhodno pridobljenih znanj ter prilagodljivost, ki vam bo pomagala doseči izobraževalne cilje v skladu z vašimi osebnimi okoliščinami. Poleg tega omogočamo ugodne plačilne pogoje, popuste, več izpitnih rokov in gradiva, ki so že vključena v šolnino. V prijetnem in sodobnem učnem okolju z možnostjo kombiniranega učenja vas bodo spremljali izkušeni predavatelji in svetovalci za izobraževanje odraslih, ki vam bodo stali ob strani ves čas izobraževalnega procesa. Ne odlašajte – z nami naredite prvi korak k boljši prihodnosti in novemu poklicu. Prijave so že  odprte, zato se čim prej vpišite in si zagotovite mesto v programu, ki vam bo spremenil življenje. Informativni dan: 11. september ob 16. uri. Projekte sofinancirajo ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, ministrstvo za digitalno preobrazbo, Evropska unija iz Sklada za azil, migracije in vključevanje (AMIF) in Urad Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov ter Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada plus. OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE Uspešno končana osnovna šola za odrasle je ključni prvi korak na poti do poklicne kariere. V UPI Žalec omogočamo brezplačno dokončanje osnovnošolskega programa, ki odpira vrata vsem programom poklicnega in srednjega strokovnega izobraževanja. To je odlična priložnost, da dokonča- te začeto, poiščete nove priložnosti in začrtate svojo poklicno pot. Brezpo- selni lahko pri šolanju računate tudi na pomoč Zavoda RS za zaposlovanje. Informativni dan: 11. september ob 16. uri. Z NAMI KREPITE JEZIKOVNE IN DRUGE SPRETNOSTI Za vse, ki želite izboljšati svoje jezikovne spretnosti, je zdaj pravi čas za vpis na tečaje angleščine, nemščine, italijanščine, ruščine ali španščine. Učite se v majhnih skupinah z našimi izkušenimi učitelji, ki vas bodo motivirali in vam pomagali premagati strah pred govorjenjem. Organiziramo tudi tečaje slovenskega jezika, izpit iz slovenščine na vstopni in osnovni ravni ter izpite iz tujih jezikov za odrasle. Jeseni razpisujemo še priprave na nacionalno poklicno kvalifikacijo (NPK) so- cialni oskrbovalec na domu, tečaj slepega desetprstnega tipkanja, glasbeno šolo za odrasle ter vadbo aerobike in vadbo za fit hrbtenico. Informativni dan za glasbeno šolo za odrasle: 10. september ob 17 . uri. Spletni informativni dan za NPK: 11. september ob 18. uri. DO VSEŽIVLJENJSKEGA ZNANJA TUDI BREZPLAČNO V projektu Odrasli na poti do znanja organiziramo brezplačne tečaje za krepi- tev kompetenc: UŽU-programi, tuji jeziki in slovenščina, računalništvo, trening komunikacijskih veščin, podjetniška znanja, skrb za telesni in duševni razvoj, priprave na ZUP-izpita, priprave na izpite iz slovenskega jezika in enkratno brez- plačno opravljanje ZUP-izpita. Tečaji so namenjeni odraslim, predvsem pa manj izobraženim, tujcem in aktivnim starejšim od 55 let. Zaradi omejenega števila mest priporočamo, da čim prej obiščete našo spletno stran www.upi.si in se prijavite. Od septembra do novembra bomo v občinah Žalec, Braslovče, Polzela, Prebold, Vransko in Tabor izvedli 15 brezplačnih 10-urnih tečajev osnovnega in naprednega digitalnega usposabljanja, v katere se lahko vključite odrasli prebival- ci (30+ in slovenski državljani), ki ste povsem brez digitalnih kompe- tenc ali samo z osnovnim znanjem, ki ga želite nadgraditi. Programe v projektu Skok v DIGI prihodnost lahko obiskujete večkrat. Prijave za uvrstitveno testiranje že potekajo. Več informacij o brezplačnih usposabljanjih ter obrazec za prijavo najdete, če poskenirate kodo. V našem Večgeneracijskem centru Planet generacij+ omogočamo neformalno druženje in brezplačne dejavnosti, ki prispevajo k dvigu kakovosti življenja ranljivih skupin. Če potrebujete znanje slovenščine za lažjo vključitev v vsakdanje življenje, na trg dela, za šolanje ali pridobitev državljanstva, se lahko vpišete v program učenja slo- venskega jezika Začetna integracija priseljencev. T ečaji se izvajajo v dopoldanskem in popoldanskem času v Žalcu in Celju. Namenjeni so tujcem, ki niso državljani Evropske unije. Več informacij na www.upi.si in na Facebookovi strani. TEHNIK RAČUNALNIŠTVA (poklicni tečaj), EKONOMSKI TEHNIK (ssi), EKONOMSKA GIMNAZIJA, PREDŠOLSKA VZGOJA (ssi in poklicni tečaj), MATURITETNI TEČAJ, ELEKTROTEHNIK (pti), STROJNI TEHNIK (pti), OBLIKOVALEC KOVIN – ORODJAR, ELEKTRIKAR Promocijsko besedilo Novi TEDNIK št. 35 29. 8. 2024  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 35, 29. avgust 2024 VSEŽIVLJENJSKO UČENJE NA UPI – LJUDSKO UNIVERZO ŽALEC PO ZNANJE Podelitev maturitetnih spričeval, julij 2024 (Foto: arhiv UPI) RAZMIŠLJATE O PRIDOBITVI NOVEGA POKLICA? V sodobnem svetu so nove poklicne spretnosti ključne za osebno in poklicno rast. Če razmi- šljate o spremembi kariere ali nadgradnji svojega znanja, vas UPI Žalec v šolskem letu 2024/25 vabi, da se vpišete v enega od številnih programov: •        ekonomski tehnik •        predšolska vzgoja •        oblikovalec kovin – orodjar •        elektrikar •        strojni tehnik •        elektrotehnik •        maturitetni tečaj •        ekonomska gimnazija •        tehnik računalništva Izvajamo individualni model izrednega izobraževanja, kar pomeni, da z vsakim udeležen- cem oblikujemo osebni izobraževalni načrt, prilagojen njegovim potrebam in ciljem. Ta načrt določa obveznosti in metode, ki so najprimernejše za posameznika, kar omogoča najboljše pogoje za napredovanje in uspeh. Omogočamo hitrejše napredovanje, priznavanje predhodno pridobljenih znanj ter prilagodljivost, ki vam bo pomagala doseči izobraževalne cilje v skladu z vašimi osebnimi okoliščinami. Poleg tega omogočamo ugodne plačilne pogoje, popuste, več izpitnih rokov in gradiva, ki so že vključena v šolnino. V prijetnem in sodobnem učnem okolju z možnostjo kombiniranega učenja vas bodo spremljali izkušeni predavatelji in svetovalci za izobraževanje odraslih, ki vam bodo stali ob strani ves čas izobraževalnega procesa. Ne odlašajte – z nami naredite prvi korak k boljši prihodnosti in novemu poklicu. Prijave so že  odprte, zato se čim prej vpišite in si zagotovite mesto v programu, ki vam bo spremenil življenje. Informativni dan: 11. september ob 16. uri. Projekte sofinancirajo ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, ministrstvo za digitalno preobrazbo, Evropska unija iz Sklada za azil, migracije in vključevanje (AMIF) in Urad Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov ter Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada plus. OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE Uspešno končana osnovna šola za odrasle je ključni prvi korak na poti do poklicne kariere. V UPI Žalec omogočamo brezplačno dokončanje osnovnošolskega programa, ki odpira vrata vsem programom poklicnega in srednjega strokovnega izobraževanja. To je odlična priložnost, da dokonča- te začeto, poiščete nove priložnosti in začrtate svojo poklicno pot. Brezpo- selni lahko pri šolanju računate tudi na pomoč Zavoda RS za zaposlovanje. Informativni dan: 11. september ob 16. uri. Z NAMI KREPITE JEZIKOVNE IN DRUGE SPRETNOSTI Za vse, ki želite izboljšati svoje jezikovne spretnosti, je zdaj pravi čas za vpis na tečaje angleščine, nemščine, italijanščine, ruščine ali španščine. Učite se v majhnih skupinah z našimi izkušenimi učitelji, ki vas bodo motivirali in vam pomagali premagati strah pred govorjenjem. Organiziramo tudi tečaje slovenskega jezika, izpit iz slovenščine na vstopni in osnovni ravni ter izpite iz tujih jezikov za odrasle. Jeseni razpisujemo še priprave na nacionalno poklicno kvalifikacijo (NPK) so- cialni oskrbovalec na domu, tečaj slepega desetprstnega tipkanja, glasbeno šolo za odrasle ter vadbo aerobike in vadbo za fit hrbtenico. Informativni dan za glasbeno šolo za odrasle: 10. september ob 17 . uri. Spletni informativni dan za NPK: 11. september ob 18. uri. DO VSEŽIVLJENJSKEGA ZNANJA TUDI BREZPLAČNO V projektu Odrasli na poti do znanja organiziramo brezplačne tečaje za krepi- tev kompetenc: UŽU-programi, tuji jeziki in slovenščina, računalništvo, trening komunikacijskih veščin, podjetniška znanja, skrb za telesni in duševni razvoj, priprave na ZUP-izpita, priprave na izpite iz slovenskega jezika in enkratno brez- plačno opravljanje ZUP-izpita. Tečaji so namenjeni odraslim, predvsem pa manj izobraženim, tujcem in aktivnim starejšim od 55 let. Zaradi omejenega števila mest priporočamo, da čim prej obiščete našo spletno stran www.upi.si in se prijavite. Od septembra do novembra bomo v občinah Žalec, Braslovče, Polzela, Prebold, Vransko in Tabor izvedli 15 brezplačnih 10-urnih tečajev osnovnega in naprednega digitalnega usposabljanja, v katere se lahko vključite odrasli prebival- ci (30+ in slovenski državljani), ki ste povsem brez digitalnih kompe- tenc ali samo z osnovnim znanjem, ki ga želite nadgraditi. Programe v projektu Skok v DIGI prihodnost lahko obiskujete večkrat. Prijave za uvrstitveno testiranje že potekajo. Več informacij o brezplačnih usposabljanjih ter obrazec za prijavo najdete, če poskenirate kodo. V našem Večgeneracijskem centru Planet generacij+ omogočamo neformalno druženje in brezplačne dejavnosti, ki prispevajo k dvigu kakovosti življenja ranljivih skupin. Če potrebujete znanje slovenščine za lažjo vključitev v vsakdanje življenje, na trg dela, za šolanje ali pridobitev državljanstva, se lahko vpišete v program učenja slo- venskega jezika Začetna integracija priseljencev. T ečaji se izvajajo v dopoldanskem in popoldanskem času v Žalcu in Celju. Namenjeni so tujcem, ki niso državljani Evropske unije. Več informacij na www.upi.si in na Facebookovi strani. TEHNIK RAČUNALNIŠTVA (poklicni tečaj), EKONOMSKI TEHNIK (ssi), EKONOMSKA GIMNAZIJA, PREDŠOLSKA VZGOJA (ssi in poklicni tečaj), MATURITETNI TEČAJ, ELEKTROTEHNIK (pti), STROJNI TEHNIK (pti), OBLIKOVALEC KOVIN – ORODJAR, ELEKTRIKAR Promocijsko besedilo Novi TEDNIK št. 35 29. 8. 2024  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 35, 29. avgust 2024 INFORMACIJE Š LA ČINKA Igrala Srečelov Finalisti Otroci pojejo Palačinke in »šmorn« VSTOPNINE NI! www.novitednik.si E-skiro simulator Prevračalnik RIJE OD 15. DO 18. URE SEPTEMBER 2. ZA ŠOLO V NARAVI IN TABORE ZA OTROKE CELJSKIH OSNOVNIH ŠOL ČINKA simulator RIJE RIJE RIJE PLESNA SKUPINA CITYCENTER CELJE – GLA VNI VHOD TINKARA FORTUNA DOBRODELNA ZABA V A NA PRVI ŠOLSKI DAN Novi TEDNIK št. 35 29. 8. 2024  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 35, 29. avgust 2024 INFORMACIJE Š LA ČINKA Igrala Srečelov Finalisti Otroci pojejo Palačinke in »šmorn« VSTOPNINE NI! www.novitednik.si E-skiro simulator Prevračalnik RIJE OD 15. DO 18. URE SEPTEMBER 2. ZA ŠOLO V NARAVI IN TABORE ZA OTROKE CELJSKIH OSNOVNIH ŠOL ČINKA simulator RIJE RIJE RIJE PLESNA SKUPINA CITYCENTER CELJE – GLA VNI VHOD TINKARA FORTUNA DOBRODELNA ZABA V A NA PRVI ŠOLSKI DAN Novi TEDNIK št. 35 29. 8. 2024  COLOR CMYK stran 35 35 Št. 35, 29. avgust 2024 BRALCI POROČEVALCI Na cerkveni in državni praznik Marijinega vne- bovzetja, ki ga praznuje- mo 15. avgusta, romar- ske cerkve tudi letos niso samevale, ampak so bile polne vernikov. Osrednja slovesnost je bila že tradi- cionalno v baziliki Matere božje v Petrovčah, ki ve- lja za osrednje romarsko svetišče celjske škofi je. Po ocenah organizatorjev se je praznične slovesnosti udeležilo več kot dva ti- soč vernikov, med drugim tudi številni romarji iz Sa- vinjske doline. Nekateri so celo prišli peš. Praznik Marijinega vne- bovzetja privlači vernike vseh starosti. Za mnoge je to priložnost, da se poglo- bijo v svojo vero, medtem ko drugi cenijo družbeni Srečanje družine Štepihar Junija smo se prvič zbrali člani rodbine Štepihar, po do- mače Marovškovi z Vrbe pri Dobrni. Štiri generacije potomcev starih staršev Matilde in Fer- dinanda, ki sta pred 102 le- toma ustvarila družino, so štele vključno s partnerji in z otroki 82 oseb, danes nas živi 62. Nekateri mlajši so se na tem srečanju videli prvič. Na domačiji Lamperček smo se v čudovitem okolju in veselem, sproščenem vzdušju spozna- vali, starejši so obujali spomi- ne. Udeleženci smo si zaželeli, da bi postala srečanja tradicio- nalna. IRENA KRIŽMAN Na razstavi 94 vrst gob Gobarsko-mikološko društvo Polzela (GMD) je po številu članov in delavnosti eno najuspešnejših v Sloveniji. Njegovi člani niso samo iz občine Polzela, temveč tudi iz drugih občin Spodnje Savinjske doline. Vsako leto pripravijo več izobraževanj na terenu, ki jih imenujejo gobarske izobraževalne ekskurzije. Tretje izobraževanje v tem letu so pripravili 17. avgusta na terasi gostilne Cizej na Pol- zeli. Pripravili so razstavo 94 vrst gob, nabranih že prejšnji dan od Dobrovelj, Smrekovca, Andraža, Marije Reke … Determinatorji društva Jernej Gradišnik, Smiljan Pesjak in Anton Mandeljc so gobe opremili z napisi, ki so opozarjali na užitnost, pogojno užitnost, neuži- tnost in strupenost, a tudi na zaščitenost, kar pomeni, da jih je prepovedano nabirati. V Sloveniji je zavarovanih, zaščitenih 41 vrst gob. Smiljan Pesjak je imel predavanje, ki so mu vsi z veseljem prisluhnili. Nato je predsednik GMD Polzela Franc Uratnik povabil na druženje in na naslednje srečanje 21. septembra, ko bo društvo praznovalo 20-letnico svojega delovanja. Tudi takrat bodo pripravili razstavo gob še za širšo javnost in za šolsko mladino. Kljub vročini so udeleženci veliko kramljali in se že veselili ponovnega srečanja. TT Praznik Marijinega vnebovzetja v Petrovčah in kulturni vidik praznika. V zadnjih letih se praznova- nja udeležuje tudi vedno več mladih, ki jih privlačijo tra- dicionalni obredi in bogata kulturna dediščina, ki jo pra- znik prinaša. Od leta 1992 je Marijino vnebovzetje tudi v Sloveniji dela prost dan. Tudi letos se je versko doga- janje tradicionalno začelo na predvečer praznika, v sredo zvečer, ko so bile večernice s sveto mašo, po kateri je bila procesija z Marijinim kipom in lučkami po vasi. Slovesnost je vodil polzelski župnik Ur- ban Lesjak. Praznik se je začel že na- vsezgodaj, ob 6.30, ko je sveto mašo daroval domači župnik pater Ivan Arzenšek – Vanči, ob osmi uri je maševal župnijski vikar pater Drago Ferencek. Osrednje dogajanje je bilo na praznik, ko so bile dopoldne kar štiri maše. Ob 10. uri je na prostem mašo daroval Izidor Pečovnik Dori, vodja sloven- skih misijonarjev v zahodni Evropi. Dori je v pridigi pou- daril ljubezen slovenskega na- roda do naše nebeške kraljice. Marija je zaradi svoje predano- sti Bogu, zaradi tistega svojega »zgodi se po tvoji volji«, zgled vere in ljubezni. Zato je pra- znik Marijinega vnebovzetja svetilnik upanja in utehe. Dori je mašo je končal z blagoslo- vom ljudi in zelenja, ki so ga ljudje prinesli s seboj. Opoldne je sledila še maša za ostarele in bolne, ki jo je daroval Srečko Reher. Pra- znični dan je v Petrovčah sklenil priljubljeni župnik Martin Golob iz Grosuplje- ga. Martin je pridigo začel hudomušno in primerjal materinsko ljubezen Marije z našo ljubeznijo do naših staršev. Tudi mi moramo to ljubezen vrniti, nekaj mora- mo dati, če pričakujemo, da bomo kaj prejeli. Marija ima resnično rada svoje otroke, zato nas je Jezus pod križem vse izročil njenemu nebeške- mu varstvu. Kljub globokim mislim nas je njegova pridi- ga večkrat spravila do smeha in nam, kot sam pravi, dala nekaj, kar lahko »prežveku- jemo«. Mašo je popestrila glasbena skupina Bog je lju- bezen. Po maši je sledilo sla- vljenje luči z izpostavljenim najsvetejšim. TT Duhovni dnevi v Karitas v Vrbju pri Žalcu Prvo avgustovsko nedeljo smo bili sodelavci Škofi jske karitas Celje vabljeni na po- sebne počitniške dneve. V nedeljo zvečer smo se zbrali na dvorišču Škofi jskega doma Vrbje, kjer smo sodelo- vali v prisrčnem spoznavnem pogovoru ob pripravi »kane- lonske« večerje in ob različni pijači, ki v teh vročih poletnih dneh odžeja in ohladi. Pod ne- besnim svodom, ob križu, ki je bil v lanski poplavi ravno ta večer do polovice v vodi, smo zaključili dan z molitvijo in s spominom na vse, ki so pred letom trepetali in še danes trpi- jo zaradi vsega, kar so doživeli. Na te dogodke nas je spomnil gospod Matej, tajnik Škofi jske karitas Celje. Naslednji dan je bil načr- tovan izlet v neznano. Ose- bje Škofi jske karitas Celje je prevzelo organizacijo. Prav zanimivo je sesti na avtobus z drugimi vsaj osemdesetimi potniki, »karitasovci«, klepeta- ti, spoznavati nove kraje, nove ljudi in s hvaležnostjo zreti v vse, kar ti je dano. Zanimivo je bilo tudi navodilo za na pot. »S seboj vzemite kopalke in brisačo, vodo boste vzeli pred avtobusom, za vse drugo je poskrbljeno, lačni ne boste.« In tako je bilo. Ko smo se pe- ljali po avtocesti proti Ljublja- ni, smo mislili, da gremo na morje. A ni bilo tako. Pri Lju- bljani smo zavili na Dolenjko. Spraševali smo se, če se bomo morda kopali ob Krki. Prišli smo v Ribnico. Ogledali smo si cerkev, zapeli nekaj pesmi in zmolili litanije, spoznali smo kratko zgodovino cerkve in pot nadaljevali v Kočevje. Takrat nam je bilo jasno, da bomo šli najverjetneje do reke Kolpe. Ustavili smo se tudi v cerkvi v Kočevju. Škofi jski tajnik Matej nam je postregel z zanimivosti in zgodovino, povezano s kra- jem ter cerkvijo. Svoj pečat je v tej cerkvi pustil tudi naš znan arhitekt Jožef Plečnik. Kot se spodobi za romanje, smo tudi v tej cerkvi molili in peli ter potem pot nadaljevali mimo Starega trga ob Kolpi in prispeli v Radence. To je bil naš kraj počitka, kopanja, klepetanja in seveda tudi hranjenja, za kar je poskrbela »Matejeva ekipa«. Ob vsem, kar nam je bilo dano, smo bili hvaležni, saj nam je bilo neizmerno lepo, vse nam je bilo poklonjeno in naklo- njeno. Sonce se je še komaj lesketa- lo v nežnih valovčkih Kolpe, ko smo se z avtobusom odpravili nazaj proti domu. V Staremu trgu ob Kolpi nas je sprejel nadvse ljubezniv župnik Jože Pavlakovič. Na zelo zanimiv, iskriv način je predstavil žu- pnijo in svoje delo. Ko se je sonce skrilo za obzorje, smo zapuščali kočevsko pokrajino, drug z drugim klepetali ter po- doživljali dan, ki je bil napol- njen z neizmerno dobroto in lepoto. V temi smo prispeli v Vrbje. Zelo hitro smo se odpra- vili vsak v svoj kraj, svoj dom k spokojnemu počitku. Naslednji dan je bil čas za pripravo na sveto mašo, ki je bila darovana na dvorišču pred domom in je dajala občutek katedrale v naravi. V senci dre- ves, ob žvrgolenju ptičkov, mo- litvi, prepevanju, neizmernem osebnem miru je bila maša za dušo in spokoj. Za tako preživete dni zmanj- ka besed. V srcu čutiš neizmer- no hvaležnost za vse. Za vse, kar ti je bilo dano, za vse, ki so brezpogojno skrbeli zate. Po skupnem kosilu sem se vračala domov kot oljenka, ki je napol- njena z oljem lepega, dobrega, hvaležnega … Želim goreti za vse to, kar sem prejemala v teh dneh. Goriva je dovolj, da bom z Njegovo pomočjo zmogla biti Njegove roke, Njegove noge, Njegova ušesa, Njegova usta. MARTA RIHTER, sodelavka Karitas Utrinek z razstave S slovesne maše Izidorja Pečovnika Dorija, ob njem pater Ivan Arzenšek Novi TEDNIK št. 35 29. 8. 2024  COLOR CMYK stran 36 36 Št. 35, 29. avgust 2024 AKTUALNA PONUDBA V najtežjih trenutkih življe- nja, ki prej ali slej dosežejo skoraj vsakogar, je njihov so- čuten odnos s toplim stiskom roke in prijazno besedo tisto, kar jih vodi na vsakem koraku in brez česar si svojega dela ne znajo predstavljati. Čeprav je pogrebništvo opredeljeno kot ena zahtevnejših, težjih dejavnosti, ga zakonca Ivan in Ivanka Ropotar s sodelavci vsa ta leta opravljata predano z dušo in s srcem, predvsem pa z veliko mero profesional- nosti. »Ljudje se plemenitosti tega poklica, ki je za marsiko- ga še vedno tabu, zavedajo šele takrat, ko doživijo izgu- bo bližnjega in potrebujejo pomoč ob urejanju vsega, kar je potrebno za spoštljivo zadnje slovo,« pravita. »Ži- vimo v sodobnem času, ko Družinsko podjetje Pogrebne storitve Ivan Ropotar iz Šem- petra letos obeležuje pomemben jubilej – že 30 let je v veliko pomoč ljudem, ki ob izgubi ljubljene osebe potrebujejo njihovo storitev. Zaposleni vsak primer posebej prevzamejo z največjo mero sočutja in spoštovanja do pokojnih in njihovih svojcev. Pogrebne storitve Ropotar iz Šempetra »Če delaš s srcem, to čutijo tudi žalujoči,« pravita zakonca Ropotar. lahko svojcem ponudimo največ na enem mestu, da jim prihranimo poti, skrbi in omogočimo, da se lahko v miru pripravijo na dan po- kopa ter si lahko vzamejo čas tudi zase, za žalovanje, kar je neizbežno, in tega se še posebej zavedamo.« Poskrbijo za celovito storitev Zaupanja, ki jim ga izka- zujejo številni od blizu in daleč, zaposleni v podjetju ne jemljejo kot nekaj sa- moumevnega, temveč se v vsakem trenutku in vsa- kem od primerov zavedajo, da mora biti njihovo delo opravljeno brezhibno, tako kot bi to želeli zase. Ropo- tarjevi poskrbijo za celovi- to storitev in organizacijo pogreba ter do potankosti uresničijo vsako še tako drobno in zahtevno željo naročnika, kar je v tre- nutkih slovesa nadvse po- membno. Zaupanje so jim izkazale številne občine in lokalne skupnosti v Savinj- ski dolini, tudi v Zasavju, kot upravljavci že dolga leta skrbijo ne samo za izvedbo pokopov, temveč tudi za urejenost pokopa- lišč. Tudi na območju občine Braslovče – torej na poko- pališčih Šentrupert, Gomil- sko in Braslovče, kjer imajo svojci že nekaj časa prosto izbiro pogrebnega podjetja, so pogosto prisotni s pieteto in srčnostjo, delajo pa tudi na širšem območju Slove- nije ter opravljajo prevoze v tujini. Prižgejo iskrico v najtemnejših trenutkih Tovrstno delo zahteva pri- pravljenost 24 ur na dan vse dni v letu, kajti smrt ne izbira ne dneva ne ure. Direktor Ivan Ropotar in prokuristka Ivan- ka Ropotar sta enotna: »Naš poklic je resnično vse prej kot preprost, a vendar v kolektivu živimo in delamo v prijetnem vzdušju, saj se zavedamo, da je naše poslanstvo pomagati in prižgati ljudem svetlo is- krico v srcu ob najtemnejših trenutkih, da vedo, da čutijo, da niso sami. In hvaležnost, ki sije iz njihovih oči in besed, ko si po končani zgodbi sežemo v roko in drug drugemu zaže- limo vse dobro v prihodnje, je za nas najlepši občutek in vodilo za naprej, vse dokler bomo zmogli opravljati to delo.« Zakonca sta ponosna na visoko obletnico – 30 let de- lovanja podjetja. Hvaležna sta dolgoletnim predanim sode- lavcem in poslovnim partner- jem, seveda pa se želita ob tej priložnosti v imenu celotnega kolektiva Ropotar občanom zahvaliti za zaupanje, ki jim ga izkazujejo. »Prav zaradi tega zaupanja lahko z vami prižigamo lučke spomina,« pravita. Prve in verodostojne informacije s Celjskega www .no vit ednik.si klikni! 30 let plemenitega poslanstva v pogrebništvu Ivan in Ivanka Ropotar, direktor in prokuristka v podjetju Pogrebne storitve Ropotar Novi TEDNIK št. 35 29. 8. 2024  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 35, 29. avgust 2024 PODLISTEK www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko ureja Osrednja knjižnica Celje. ALBUM S CELJSKEGA Tudi mi trije smo bili nekoč »mladi rod«, okolica Šmarja pri Jelšah, poletje 1961 Jože (Pepi), Mira in Janko Čakš smo ugo- dili fotografu, ki je prišel skozi našo vas Ore- hek (Mala Pristava) in nas ujel v objektiv, ko smo ravnokar prišli od maše. Tako je nastal spomin na nek čas, ki je tako daleč in pove- zan z našim otroštvom na vasi. Komaj smo čakali, da je bilo za nami kosilo in se nato v nedeljskem popoldnevu igrali in družili z drugimi otroki na vasi, medtem ko je z oken hiš odmevala glasba ob čestitkah in pozdravih takratnega šmarskega Radia ljudske tehnike. Otroštvo, ki je bilo razigrano, pa vendar po- vezano z delom in obveznostmi, ki nam jih je nalagalo življenje na vasi. Spomini pa so ostali in nas spremljajo vse življenje. Prispeval: Jožef Čakš Na portalu www.kamra.si objavila Knjižnica Šmarje pri Jelšah. Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Čitalnica in knjižničarstvo na Vranskem (2) Grb trga Vransko in današnje Občine Vransko www.otrocipojejo.si www.otrocipojejo.si www.otrocipojejo.si www.otrocipojejo.si www.otrocipojejo.si www.otrocipojejo.si www.otrocipojejo.si www.otrocipojejo.si www.otrocipojejo.si www.otrocipojejo.si www.otrocipojejo.si www.otrocipojejo.si www.otrocipojejo.si www.otrocipojejo.si www.otrocipojejo.si www.otrocipojejo.si www.otrocipojejo.si www.otrocipojejo.si www.otrocipojejo.si www.otrocipojejo.si FINALE 10. SEZONE Rimski kamp Poetovio, 7. septembra 2024, ob 18.00 Bodite z nami in uživajte v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. Zmaga revolucije je na Slovenskem prine- sla svobodo tiska in dala možnost tudi za jav- no obravnavanje in propagiranje ideje o po- trebi po združitvi slovenskega narodnostnega ozemlja ne glede na deželne meje – Zedinjena Slovenija (Ilustrirana zgodovina Slovencev, 1999, str. 226). V začetku marca leta 1849 je vlada parlament razpustila in razglasila ok- troirano ustavo ter s tem v naslednjih mese- cih dokončno porazila revolucijo. V cesarstvu so vpeljali centralistični in abso- lutistični sistem, ki je trajal do leta 1859; po- znan je tudi kot Bachov absolutizem ali neoab- solutizem. Absolutizem ni obnovil fevdalizma, vodil je liberalno kapitalistično politiko, uve- ljavljal centralizem in širil veljavo nemščine. Težil je k vsesplošni modernizaciji monarhije. Na začetku je vpeljal nekaj naprednih reform, ki so pomenile pomemben korak naprej in dol- gotrajno veljavo. Država se je upravno in sodno na novo organizirala. Odsotnost drugih večjih središč na štajer- skem jugozahodu je vplivala na to, da je Vran- sko po vpeljavi moderne lokalne samouprave postalo sedež občine. Ugodna lokacija Vranskega ob meji Vojvodi- ne Štajerske po revoluciji leta 1848 je vplivala, da se je Vransko vpisalo na zemljevid upravnih enot takratnega avstrijskega cesarstva. Tako je bil npr. v dvorcu Podgrad do leta 1853 sedež okrajnega sodišča na Vranskem. Leto kasneje je Vransko postalo center posebnega mešane- ga upravno-sodnega urada in s tem doživelo pravi razcvet. Cesar in kralj Franc Jožef je prošnji vranskih prebivalcev, da bi Vransko postalo deželno- knežji trg, ugodil 7. maja 1868, 6 dni pozneje pa sta novico o tem objavila Deželni zakonik in Vladni list. Malo kasneje, 1. novembra 1868, je notranji minister naselju dodelil tudi grb. Pri zbiranju prostovoljnih prispevkov zanj – višina vplačila je bila izraz prestiža v novem trgu – je prednjačil prihodnji župan Leopold Schwentner. Grb je bilo treba izdelati po navodilih, ki so jih v slovenščino prevedli takole: »V srebrnem temelju je naravna vrana, stoječa na smreč- nem, od zgoraj prikrajšanem deblu, ki raste iz zelenih, podnožje obdajajočih tal. Ščit grba obdaja arabesken okvir, srebrno med rudečim in modrim po dolgosti predeljen«. Leta 1869 je na območju sodnega okraja Vransko živelo 9715 ljudi. Dobrih trideset let kasneje, na začetku 20. stoletja, je na istem ALMA M. KARLIN POTI JAVNO VODSTVO Nedel ja , 1. september 2024, ob 11.00, s tara grofija . Vstop Ni Na : 5€ INFORMACIJE: WWW.POKMUZ-CE.SI MUZEJ@POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618 ODPIRALNI ČAS: TOREK-NEDELJA: 10.00 - 18.00 PONEDELJEK, PRAZNIKI: Zaprto območju živelo že 10.837 prebivalcev. Od tega je bilo 5191 moških in 5646 žensk. Popis še navaja, da je takrat na trgu Vransko stalo 108 hiš, v njih pa je živelo 586 ljudi. Leta 1910 je bila na Vranskem vzpostavljena povezava s telegrafom, kmalu zatem, leta 1914, pa še s telefonom. Neuresničena želja pa je ostala že- lezniška povezava. 2. polovico 19. stoletja je na Vranskem za- znamovala razgibana politična slika. Delo- vanje trga je bilo trdno v slovenskih rokah. Županski položaj so si izmenjavali različni narodnjaki, ki so imeli vpliv tudi v širšem šta- jerskem prostoru. Med vidnejšimi vranskimi rodoljubi je treba izpostaviti vranskega trgovca Franca Šentaka. Bil je tudi med organizatorji II. slovenskega tabora v Žalcu, ki se je končal s prižiganjem kresov po vrhovih bližnjih hri- bov. Na to množično zborovanje »pod milim nebom« so se mnogi prebivalci Vranskega po Šentakovi zaslugi podali z okrašenimi vozovi. Pozneje je bil tudi trški župan (1873–1876). Se nadaljuje. Karmen Kreže, Medobčinska splošna knjižnica Žalec Novi TEDNIK št. 35 29. 8. 2024  COLOR CMYK stran 36 36 Št. 35, 29. avgust 2024 AKTUALNA PONUDBA V najtežjih trenutkih življe- nja, ki prej ali slej dosežejo skoraj vsakogar, je njihov so- čuten odnos s toplim stiskom roke in prijazno besedo tisto, kar jih vodi na vsakem koraku in brez česar si svojega dela ne znajo predstavljati. Čeprav je pogrebništvo opredeljeno kot ena zahtevnejših, težjih dejavnosti, ga zakonca Ivan in Ivanka Ropotar s sodelavci vsa ta leta opravljata predano z dušo in s srcem, predvsem pa z veliko mero profesional- nosti. »Ljudje se plemenitosti tega poklica, ki je za marsiko- ga še vedno tabu, zavedajo šele takrat, ko doživijo izgu- bo bližnjega in potrebujejo pomoč ob urejanju vsega, kar je potrebno za spoštljivo zadnje slovo,« pravita. »Ži- vimo v sodobnem času, ko Družinsko podjetje Pogrebne storitve Ivan Ropotar iz Šem- petra letos obeležuje pomemben jubilej – že 30 let je v veliko pomoč ljudem, ki ob izgubi ljubljene osebe potrebujejo njihovo storitev. Zaposleni vsak primer posebej prevzamejo z največjo mero sočutja in spoštovanja do pokojnih in njihovih svojcev. Pogrebne storitve Ropotar iz Šempetra »Če delaš s srcem, to čutijo tudi žalujoči,« pravita zakonca Ropotar. lahko svojcem ponudimo največ na enem mestu, da jim prihranimo poti, skrbi in omogočimo, da se lahko v miru pripravijo na dan po- kopa ter si lahko vzamejo čas tudi zase, za žalovanje, kar je neizbežno, in tega se še posebej zavedamo.« Poskrbijo za celovito storitev Zaupanja, ki jim ga izka- zujejo številni od blizu in daleč, zaposleni v podjetju ne jemljejo kot nekaj sa- moumevnega, temveč se v vsakem trenutku in vsa- kem od primerov zavedajo, da mora biti njihovo delo opravljeno brezhibno, tako kot bi to želeli zase. Ropo- tarjevi poskrbijo za celovi- to storitev in organizacijo pogreba ter do potankosti uresničijo vsako še tako drobno in zahtevno željo naročnika, kar je v tre- nutkih slovesa nadvse po- membno. Zaupanje so jim izkazale številne občine in lokalne skupnosti v Savinj- ski dolini, tudi v Zasavju, kot upravljavci že dolga leta skrbijo ne samo za izvedbo pokopov, temveč tudi za urejenost pokopa- lišč. Tudi na območju občine Braslovče – torej na poko- pališčih Šentrupert, Gomil- sko in Braslovče, kjer imajo svojci že nekaj časa prosto izbiro pogrebnega podjetja, so pogosto prisotni s pieteto in srčnostjo, delajo pa tudi na širšem območju Slove- nije ter opravljajo prevoze v tujini. Prižgejo iskrico v najtemnejših trenutkih Tovrstno delo zahteva pri- pravljenost 24 ur na dan vse dni v letu, kajti smrt ne izbira ne dneva ne ure. Direktor Ivan Ropotar in prokuristka Ivan- ka Ropotar sta enotna: »Naš poklic je resnično vse prej kot preprost, a vendar v kolektivu živimo in delamo v prijetnem vzdušju, saj se zavedamo, da je naše poslanstvo pomagati in prižgati ljudem svetlo is- krico v srcu ob najtemnejših trenutkih, da vedo, da čutijo, da niso sami. In hvaležnost, ki sije iz njihovih oči in besed, ko si po končani zgodbi sežemo v roko in drug drugemu zaže- limo vse dobro v prihodnje, je za nas najlepši občutek in vodilo za naprej, vse dokler bomo zmogli opravljati to delo.« Zakonca sta ponosna na visoko obletnico – 30 let de- lovanja podjetja. Hvaležna sta dolgoletnim predanim sode- lavcem in poslovnim partner- jem, seveda pa se želita ob tej priložnosti v imenu celotnega kolektiva Ropotar občanom zahvaliti za zaupanje, ki jim ga izkazujejo. »Prav zaradi tega zaupanja lahko z vami prižigamo lučke spomina,« pravita. Prve in verodostojne informacije s Celjskega www .no vit ednik.si klikni! 30 let plemenitega poslanstva v pogrebništvu Ivan in Ivanka Ropotar, direktor in prokuristka v podjetju Pogrebne storitve Ropotar Novi TEDNIK št. 35 29. 8. 2024  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 35, 29. avgust 2024 PODLISTEK www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko ureja Osrednja knjižnica Celje. ALBUM S CELJSKEGA Tudi mi trije smo bili nekoč »mladi rod«, okolica Šmarja pri Jelšah, poletje 1961 Jože (Pepi), Mira in Janko Čakš smo ugo- dili fotografu, ki je prišel skozi našo vas Ore- hek (Mala Pristava) in nas ujel v objektiv, ko smo ravnokar prišli od maše. Tako je nastal spomin na nek čas, ki je tako daleč in pove- zan z našim otroštvom na vasi. Komaj smo čakali, da je bilo za nami kosilo in se nato v nedeljskem popoldnevu igrali in družili z drugimi otroki na vasi, medtem ko je z oken hiš odmevala glasba ob čestitkah in pozdravih takratnega šmarskega Radia ljudske tehnike. Otroštvo, ki je bilo razigrano, pa vendar po- vezano z delom in obveznostmi, ki nam jih je nalagalo življenje na vasi. Spomini pa so ostali in nas spremljajo vse življenje. Prispeval: Jožef Čakš Na portalu www.kamra.si objavila Knjižnica Šmarje pri Jelšah. Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Čitalnica in knjižničarstvo na Vranskem (2) Grb trga Vransko in današnje Občine Vransko www.otrocipojejo.si www.otrocipojejo.si www.otrocipojejo.si www.otrocipojejo.si www.otrocipojejo.si www.otrocipojejo.si www.otrocipojejo.si www.otrocipojejo.si www.otrocipojejo.si www.otrocipojejo.si www.otrocipojejo.si www.otrocipojejo.si www.otrocipojejo.si www.otrocipojejo.si www.otrocipojejo.si www.otrocipojejo.si www.otrocipojejo.si www.otrocipojejo.si www.otrocipojejo.si www.otrocipojejo.si FINALE 10. SEZONE Rimski kamp Poetovio, 7. septembra 2024, ob 18.00 Bodite z nami in uživajte v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. Zmaga revolucije je na Slovenskem prine- sla svobodo tiska in dala možnost tudi za jav- no obravnavanje in propagiranje ideje o po- trebi po združitvi slovenskega narodnostnega ozemlja ne glede na deželne meje – Zedinjena Slovenija (Ilustrirana zgodovina Slovencev, 1999, str. 226). V začetku marca leta 1849 je vlada parlament razpustila in razglasila ok- troirano ustavo ter s tem v naslednjih mese- cih dokončno porazila revolucijo. V cesarstvu so vpeljali centralistični in abso- lutistični sistem, ki je trajal do leta 1859; po- znan je tudi kot Bachov absolutizem ali neoab- solutizem. Absolutizem ni obnovil fevdalizma, vodil je liberalno kapitalistično politiko, uve- ljavljal centralizem in širil veljavo nemščine. Težil je k vsesplošni modernizaciji monarhije. Na začetku je vpeljal nekaj naprednih reform, ki so pomenile pomemben korak naprej in dol- gotrajno veljavo. Država se je upravno in sodno na novo organizirala. Odsotnost drugih večjih središč na štajer- skem jugozahodu je vplivala na to, da je Vran- sko po vpeljavi moderne lokalne samouprave postalo sedež občine. Ugodna lokacija Vranskega ob meji Vojvodi- ne Štajerske po revoluciji leta 1848 je vplivala, da se je Vransko vpisalo na zemljevid upravnih enot takratnega avstrijskega cesarstva. Tako je bil npr. v dvorcu Podgrad do leta 1853 sedež okrajnega sodišča na Vranskem. Leto kasneje je Vransko postalo center posebnega mešane- ga upravno-sodnega urada in s tem doživelo pravi razcvet. Cesar in kralj Franc Jožef je prošnji vranskih prebivalcev, da bi Vransko postalo deželno- knežji trg, ugodil 7. maja 1868, 6 dni pozneje pa sta novico o tem objavila Deželni zakonik in Vladni list. Malo kasneje, 1. novembra 1868, je notranji minister naselju dodelil tudi grb. Pri zbiranju prostovoljnih prispevkov zanj – višina vplačila je bila izraz prestiža v novem trgu – je prednjačil prihodnji župan Leopold Schwentner. Grb je bilo treba izdelati po navodilih, ki so jih v slovenščino prevedli takole: »V srebrnem temelju je naravna vrana, stoječa na smreč- nem, od zgoraj prikrajšanem deblu, ki raste iz zelenih, podnožje obdajajočih tal. Ščit grba obdaja arabesken okvir, srebrno med rudečim in modrim po dolgosti predeljen«. Leta 1869 je na območju sodnega okraja Vransko živelo 9715 ljudi. Dobrih trideset let kasneje, na začetku 20. stoletja, je na istem ALMA M. KARLIN POTI JAVNO VODSTVO Nedel ja , 1. september 2024, ob 11.00, s tara grofija . Vstop Ni Na : 5€ INFORMACIJE: WWW.POKMUZ-CE.SI MUZEJ@POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618 ODPIRALNI ČAS: TOREK-NEDELJA: 10.00 - 18.00 PONEDELJEK, PRAZNIKI: Zaprto območju živelo že 10.837 prebivalcev. Od tega je bilo 5191 moških in 5646 žensk. Popis še navaja, da je takrat na trgu Vransko stalo 108 hiš, v njih pa je živelo 586 ljudi. Leta 1910 je bila na Vranskem vzpostavljena povezava s telegrafom, kmalu zatem, leta 1914, pa še s telefonom. Neuresničena želja pa je ostala že- lezniška povezava. 2. polovico 19. stoletja je na Vranskem za- znamovala razgibana politična slika. Delo- vanje trga je bilo trdno v slovenskih rokah. Županski položaj so si izmenjavali različni narodnjaki, ki so imeli vpliv tudi v širšem šta- jerskem prostoru. Med vidnejšimi vranskimi rodoljubi je treba izpostaviti vranskega trgovca Franca Šentaka. Bil je tudi med organizatorji II. slovenskega tabora v Žalcu, ki se je končal s prižiganjem kresov po vrhovih bližnjih hri- bov. Na to množično zborovanje »pod milim nebom« so se mnogi prebivalci Vranskega po Šentakovi zaslugi podali z okrašenimi vozovi. Pozneje je bil tudi trški župan (1873–1876). Se nadaljuje. Karmen Kreže, Medobčinska splošna knjižnica Žalec Novi TEDNIK št. 35 29. 8. 2024  COLOR CMYK stran 38 38 Št. 35, 29. avgust 2024 V četrtek bo Venera, vaša vladarica, vstopila v vaš znak, kar je več kot odlična novica. Tudi sicer so vplivi planetov harmonični, predvsem za lju- bezen, ugodno se kaže tudi na fi nančnem področju. Skušali boste urediti svoje misli in uje- li trenutek, ki bo zelo pomem- ben za vašo prihodnost. Kdo ve, mogoče bo to že danes. Ste v zelo ugodnem trenutku, zato kar najbolj izkoristite vse, kar vam prihaja naproti, uspešni boste! Vaš vladar Pluton se bo ob pričetku novega tedna zaradi retrogradnosti ponovno vrnil v znamenje kozoroga. To bo ponovno odprlo stare dileme in nerešena vprašanja. Nape- tosti na zasebnem področju se stopnjujejo, od vas usoda zahteva le, da ohranite trezno glavo. Nikar ne glejte na vse skupaj tako črnogledo, kaj kmalu bo v vašem življenju posijalo sonce, le odločiti se morate tako. Hiteli boste in tudi naredili veliko, vendar časa tokrat ne boste najbolje obvladovali. Ljudje okoli vas se vam bodo zdeli počasni, imeli boste ob- čutek, da vas nihče ne more uloviti. Vaš vladar potuje po nasprotnem znaku dvojčka in velikokrat je vaša energija pre- več razpršena. Poskrbite za ve- čjo sistematičnost! V ljubezni se ne odločajte na hitro. Strasti bodo zelo močne in mimogrede lahko naredite napako, ki bi jo kasneje obžalovali. Ponedeljek bo izredno ne- navaden dan, naredite lahko več škode kot koristi. Imejte to v mislih. Pluton, planet neza- vednega, zaradi retrogradnosti ponovno vrača v vaš znak in imeli boste občutek, da se je čas pričel vrteti nazaj. Marsikaj se ne bo odvijalo skladno z vaši- mi pričakovanji, vendar vas to ne bo motilo pri uresničevanju vaših ciljev. Nekoga boste raz- veselili. Želite si več miru, stabilno- sti in varnosti v odnosih. Zakaj potem delujete občasno razdi- ralno in s tem porušite vse, kar ste pred kratkim zgradili? Spremembe v razpoloženju in počutju bodo tudi tokrat veli- ke, skušajte se umiriti in na svoje težave gledati bolj mirno in preudarno. Več pozornosti morate nameniti telesni plati ljubezni, tudi rekreaciji, športu in sprostitvi. Čustva bodo tokrat stopila na stran in seveda bo prevladal vaš razum. Pred vami je izre- dno pomembno obdobje, zato morate skrbno paziti na ener- gijo, tako v fi zičnem kot tudi v psihičnem smislu. Mars v so- rodnem znamenju vas odlično podpira in vam daje povečano moč, ambicioznost ter prinaša uspeh. Novice so na poti. Ni po- trebno, da se obremenjujete in da vas je že vnaprej strah. Za- upajte v proces življenja, lažje vam bo! Vaše ustvarjalne sposobno- sti so v tem času neizražene, zato boste v sebi občutili po- trebo, da naredite nekaj ta- kšnega, česar nihče ne priča- kuje od vas. Pazljivo, Luna bo na vas delovala stresno, zato se izogibajte hitrim reakci- jam. Vaš vladar Mars trenu- tno ni v najboljšem položaju. Lahko, da se boste takrat, ko bi bilo najboljše delovati, celo umaknili. To nikakor ni vaša tipična lastnost. Dobro je, da se tega vpliva zavedate. Venera deluje predvsem na vašo čustveno energijo, ven- dar ste lahko občasno celo destruktivno razpoloženi. Pro- blem boste iskali tam, kjer ga sploh ni. Manj kot boste raz- mišljali, boljše boste delovali. Vsekakor se prepustite okoli- ščinam, naj vas peljejo v ne- znano! Iskali boste rešitev za boljšo zabavo, vendar se vam bo zdelo, da nikakor ne more- te najti tiste prave priložnosti. Obetajo se vam zanimivi dnevi. Sami se boste odločali za spremembe, od drugih pa pričakovali, da vas pri njih podpirajo. Uspelo vam bo ra- zumeti nekaj, kar vas že dol- go bega. Kljub temu odgovora še ne boste prejeli. Planeti v sorodnih znamenjih vas pod- pirajo, vendar vseeno njihove kombinacije niso zagotovilo za vašo srečo. Zanjo se morate boriti sami! Skušali boste ujeti ravnotež- je med čustvenim in razum- skim delom vašega življenja. Luna vas lahko naredi igrive in hkrati radovedne, kar vam bo prineslo lepe in romantič- ne trenutke, kar velja še zla- sti za četrtek in petek. Delo bo imelo veliko vlogo in časa vam bo kronično primanjko- valo. Dobro si razporedite svo- je obveznosti, da ne boste na stranski tir postavili osebe, ki vam resnično pomeni veliko. Premišljevali boste, da na- redite nekaj zares drznega in izjemnega, vendar vam drugi ne bodo dovolili, da izrazite tisto, kar čutite. Čez vikend, ko boste gostili Luno v svojem znaku, bo drugače. Posvetili se boste ljubezni in čustvom. Delali boste inventuro in ugo- tavljali, da vam kljub veliki aktivnosti ostaja še vedno preveč odprtih in nerešenih zadev. Postavite si prioritete in se držite svojega načrta. Vpliv Lune bo stresno delo- val na vaše znamenje, zato bodite previdni, da ne zbolite, predvsem zaradi velikih na- petosti. Ob pričetku tedna bo Luna vstopila v vaš znak in v torek nastopi lunin mlaj. Pre- mišljevali boste, kako izbolj- šati svoj trenutni položaj. Čas po mlaju je ugoden za lepe re- šitve in za nove začetke. Ne oklevajte, sedaj se je potrebno aktivirati zelo konkretno. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. HOROSKOP JE ZA VAS PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela sme- šna, jo bomo objavili. Zobotrebci Nek moški je bil prvič na večerji v ugledni restavraciji. Ko je naslednji dan prišel v službo, ga je kolega vprašal, kako je bilo. »Odlično je bilo, samo na koncu obeda imajo čuden običaj, da jedo zobotrebce. Pet sem jih uspel pojesti, potem pa nisem mogel več.« »Koliko so jih pojedli pa drugi?« »Ne vem, ker so jih skrivali z rokami!« Prometna nesreča Maja se je po prometni nesreči posvetovala s svojim odve- tnikom. »No, to pa je zelo zapleten primer,« je med poslušanjem ugotovil odvetnik. »Kot sem vas razumel, morava namreč dokazati, da je ko- lesar, ki ste ga zbili, vozil več kot sto kilometrov na uro in da je ravno takrat pred vami cesto prečkala mačka, ki je bila tako velika, da vam je popolnoma zakrila pogled na vozišče.« Ključi Čistilka v banki očita direktorju: »Vidim, da mi ne zaupate!« »Kako si morate misliti kaj takega? Mar ne vidite, da vedno puščam ključe od trezorja na svoji mizi, ko grem domov?« »Ja, to je res. Ampak nobeden izmed teh ključev ga ne od- pre!« Kravata Stranka: »Možu bi rada kupila eno lepo kravato, takšno, ki bi poudarila njegove oči.« Trgovka: »Vsaka kravata lahko moškemu poudari oči, samo dovolj jo je treba zategniti.« Zvestoba »Poslušaj, ali se ti nič ne bojiš, da bi ti žena ušla, medtem ko si v zaporu? Tri leta niso tako kratka!« vpraša zapornik novega tovariša. Ta odmaje z glavo: »Nič se mi ni treba bati. Prvič zato, ker je moja žena izjemno poštena, drugič zato, ker me brezpogojno ljubi, in tretjič zato, ker je tudi ona v zaporu!« Trobenta »Kaj vas je prijelo, da ste sosedu ukradli trobento?« sprašuje sodnik obtoženca. »Znate vsaj igrati nanjo?« Obtoženi: »Jaz ne znam, sosed pa tudi ne!« Pravila so za to, da se kršijo! LCD-televizija na prelomu tisočletja Za tiste, ki ne znajo jesti špagetov »Heeeej! Počakaj malo!« »Danes hiša časti.« »Račun, prosim.« Malo drugačne cene Novi TEDNIK št. 35 29. 8. 2024  COLOR CMYK stran 38 38 Št. 35, 29. avgust 2024 V četrtek bo Venera, vaša vladarica, vstopila v vaš znak, kar je več kot odlična novica. Tudi sicer so vplivi planetov harmonični, predvsem za lju- bezen, ugodno se kaže tudi na fi nančnem področju. Skušali boste urediti svoje misli in uje- li trenutek, ki bo zelo pomem- ben za vašo prihodnost. Kdo ve, mogoče bo to že danes. Ste v zelo ugodnem trenutku, zato kar najbolj izkoristite vse, kar vam prihaja naproti, uspešni boste! Vaš vladar Pluton se bo ob pričetku novega tedna zaradi retrogradnosti ponovno vrnil v znamenje kozoroga. To bo ponovno odprlo stare dileme in nerešena vprašanja. Nape- tosti na zasebnem področju se stopnjujejo, od vas usoda zahteva le, da ohranite trezno glavo. Nikar ne glejte na vse skupaj tako črnogledo, kaj kmalu bo v vašem življenju posijalo sonce, le odločiti se morate tako. Hiteli boste in tudi naredili veliko, vendar časa tokrat ne boste najbolje obvladovali. Ljudje okoli vas se vam bodo zdeli počasni, imeli boste ob- čutek, da vas nihče ne more uloviti. Vaš vladar potuje po nasprotnem znaku dvojčka in velikokrat je vaša energija pre- več razpršena. Poskrbite za ve- čjo sistematičnost! V ljubezni se ne odločajte na hitro. Strasti bodo zelo močne in mimogrede lahko naredite napako, ki bi jo kasneje obžalovali. Ponedeljek bo izredno ne- navaden dan, naredite lahko več škode kot koristi. Imejte to v mislih. Pluton, planet neza- vednega, zaradi retrogradnosti ponovno vrača v vaš znak in imeli boste občutek, da se je čas pričel vrteti nazaj. Marsikaj se ne bo odvijalo skladno z vaši- mi pričakovanji, vendar vas to ne bo motilo pri uresničevanju vaših ciljev. Nekoga boste raz- veselili. Želite si več miru, stabilno- sti in varnosti v odnosih. Zakaj potem delujete občasno razdi- ralno in s tem porušite vse, kar ste pred kratkim zgradili? Spremembe v razpoloženju in počutju bodo tudi tokrat veli- ke, skušajte se umiriti in na svoje težave gledati bolj mirno in preudarno. Več pozornosti morate nameniti telesni plati ljubezni, tudi rekreaciji, športu in sprostitvi. Čustva bodo tokrat stopila na stran in seveda bo prevladal vaš razum. Pred vami je izre- dno pomembno obdobje, zato morate skrbno paziti na ener- gijo, tako v fi zičnem kot tudi v psihičnem smislu. Mars v so- rodnem znamenju vas odlično podpira in vam daje povečano moč, ambicioznost ter prinaša uspeh. Novice so na poti. Ni po- trebno, da se obremenjujete in da vas je že vnaprej strah. Za- upajte v proces življenja, lažje vam bo! Vaše ustvarjalne sposobno- sti so v tem času neizražene, zato boste v sebi občutili po- trebo, da naredite nekaj ta- kšnega, česar nihče ne priča- kuje od vas. Pazljivo, Luna bo na vas delovala stresno, zato se izogibajte hitrim reakci- jam. Vaš vladar Mars trenu- tno ni v najboljšem položaju. Lahko, da se boste takrat, ko bi bilo najboljše delovati, celo umaknili. To nikakor ni vaša tipična lastnost. Dobro je, da se tega vpliva zavedate. Venera deluje predvsem na vašo čustveno energijo, ven- dar ste lahko občasno celo destruktivno razpoloženi. Pro- blem boste iskali tam, kjer ga sploh ni. Manj kot boste raz- mišljali, boljše boste delovali. Vsekakor se prepustite okoli- ščinam, naj vas peljejo v ne- znano! Iskali boste rešitev za boljšo zabavo, vendar se vam bo zdelo, da nikakor ne more- te najti tiste prave priložnosti. Obetajo se vam zanimivi dnevi. Sami se boste odločali za spremembe, od drugih pa pričakovali, da vas pri njih podpirajo. Uspelo vam bo ra- zumeti nekaj, kar vas že dol- go bega. Kljub temu odgovora še ne boste prejeli. Planeti v sorodnih znamenjih vas pod- pirajo, vendar vseeno njihove kombinacije niso zagotovilo za vašo srečo. Zanjo se morate boriti sami! Skušali boste ujeti ravnotež- je med čustvenim in razum- skim delom vašega življenja. Luna vas lahko naredi igrive in hkrati radovedne, kar vam bo prineslo lepe in romantič- ne trenutke, kar velja še zla- sti za četrtek in petek. Delo bo imelo veliko vlogo in časa vam bo kronično primanjko- valo. Dobro si razporedite svo- je obveznosti, da ne boste na stranski tir postavili osebe, ki vam resnično pomeni veliko. Premišljevali boste, da na- redite nekaj zares drznega in izjemnega, vendar vam drugi ne bodo dovolili, da izrazite tisto, kar čutite. Čez vikend, ko boste gostili Luno v svojem znaku, bo drugače. Posvetili se boste ljubezni in čustvom. Delali boste inventuro in ugo- tavljali, da vam kljub veliki aktivnosti ostaja še vedno preveč odprtih in nerešenih zadev. Postavite si prioritete in se držite svojega načrta. Vpliv Lune bo stresno delo- val na vaše znamenje, zato bodite previdni, da ne zbolite, predvsem zaradi velikih na- petosti. Ob pričetku tedna bo Luna vstopila v vaš znak in v torek nastopi lunin mlaj. Pre- mišljevali boste, kako izbolj- šati svoj trenutni položaj. Čas po mlaju je ugoden za lepe re- šitve in za nove začetke. Ne oklevajte, sedaj se je potrebno aktivirati zelo konkretno. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. HOROSKOP JE ZA VAS PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela sme- šna, jo bomo objavili. Zobotrebci Nek moški je bil prvič na večerji v ugledni restavraciji. Ko je naslednji dan prišel v službo, ga je kolega vprašal, kako je bilo. »Odlično je bilo, samo na koncu obeda imajo čuden običaj, da jedo zobotrebce. Pet sem jih uspel pojesti, potem pa nisem mogel več.« »Koliko so jih pojedli pa drugi?« »Ne vem, ker so jih skrivali z rokami!« Prometna nesreča Maja se je po prometni nesreči posvetovala s svojim odve- tnikom. »No, to pa je zelo zapleten primer,« je med poslušanjem ugotovil odvetnik. »Kot sem vas razumel, morava namreč dokazati, da je ko- lesar, ki ste ga zbili, vozil več kot sto kilometrov na uro in da je ravno takrat pred vami cesto prečkala mačka, ki je bila tako velika, da vam je popolnoma zakrila pogled na vozišče.« Ključi Čistilka v banki očita direktorju: »Vidim, da mi ne zaupate!« »Kako si morate misliti kaj takega? Mar ne vidite, da vedno puščam ključe od trezorja na svoji mizi, ko grem domov?« »Ja, to je res. Ampak nobeden izmed teh ključev ga ne od- pre!« Kravata Stranka: »Možu bi rada kupila eno lepo kravato, takšno, ki bi poudarila njegove oči.« Trgovka: »Vsaka kravata lahko moškemu poudari oči, samo dovolj jo je treba zategniti.« Zvestoba »Poslušaj, ali se ti nič ne bojiš, da bi ti žena ušla, medtem ko si v zaporu? Tri leta niso tako kratka!« vpraša zapornik novega tovariša. Ta odmaje z glavo: »Nič se mi ni treba bati. Prvič zato, ker je moja žena izjemno poštena, drugič zato, ker me brezpogojno ljubi, in tretjič zato, ker je tudi ona v zaporu!« Trobenta »Kaj vas je prijelo, da ste sosedu ukradli trobento?« sprašuje sodnik obtoženca. »Znate vsaj igrati nanjo?« Obtoženi: »Jaz ne znam, sosed pa tudi ne!« Pravila so za to, da se kršijo! LCD-televizija na prelomu tisočletja Za tiste, ki ne znajo jesti špagetov »Heeeej! Počakaj malo!« »Danes hiša časti.« »Račun, prosim.« Malo drugačne cene Novi TEDNIK št. 35 29. 8. 2024   COLOR CMYK stran 39 39 Št. 35, 29. avgust 2024 RAZVEDRILO Nagradna križanka REŠITEV SUDOKU 636 SUDOKU 637 SUDOKU 328 REŠITEV SUDOKU 327 Nagradni razpis: S podpisom tega kupona dovoljujem, da upra- vljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovo- ljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžre- ban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik ka- darkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Ime in priimek: Naslov: T elefon: E-naslov: Velikost majice (obkrožite): S M L XL XXL Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: KUPON EN KOVAČ KONJA KUJE, KOLKO ŽEBLJEV … SPOZNANJE, DOJETJE IZLOČAJO GA LEDVICE RIMSKI CESAR POVSOD JE LEPO, … JE NAJLEPŠE Povsod z vami FAKULTETA ZA LOGI- STIKO VZKLIK, KO SE OPEČEMO SREDSTVO ZA OBNOVO, POŽIVITEV (LAS) GOROVJE V JUŽNI AMERIKI ČE STOPIŠ … REP , ZACVILI ŽUPNIJA ATENSKI KRALJ DOLOČEN, DEFINIRAN TAK, KI IMA TRI ROGOVE SLOVENSKO GENETSKO DRUŠTVO UGLED, SLOVES ... GLAS SEŽE V DEVETO VAS ZAPOREDNA VOKALA NRAVO- SLOVJE PRIPONA V BESEDI KOVAČEV ODKRIT, IZBRSKAN BITKA KUŽA PA PRITEČE, PA VSE NA TLA … KLIC OB- ČINSTVA ZA PONOVITEV BRZETI, TEČI DALJŠE ČASOVNO OBDOBJE NATRIJEV KARBONAT VELIK SNOP SLAME ALI KRME PISARNA, URAD MORSKA RIBA SLOVENSKI MESTI REVMATIK KONČNICA VARNOSTNE DATOTEKE RUSJANOVO LETALO ZAPOREDNI ČRKI RADIJSKO VODEN UGOVARJAM ..., EGALITE, FRATERNITE JE GESLO FR. REVOLUCIJE RUŠITE VSAKA MEDALJA … PLATI JUNAK VERGILOVE- GA EPA KAPITAN IZ KNJIGE MOBY DICK ČRKA n V ENOTI nm POLJSKA REKA JALOVEC JE DVATIS…AK RAČUNALNI- ŠKI VHOD KAKRŠNA MATI, … HČI SENČNIK NAČRTA, SKICIRA PREPREKE, BARIERE RAZKOSA- VAM MEDNAROD- NA OZNAKA IRANA VRSTA PLESA SL. PEVKA PUŠLAR 2000 kg JE 2 .... SANT … JE VRSTA RIŽA MESTO V DALMACIJI BARVA IGRAL NIH KART VOJAŠKA ZASEDBA TUJEGA OZEMLJA TAK, KI DANES ŠE NI JEDEL UŽIVATA HRANO NASPROTNO OD RAZ- LIČNO VIDEO, REKLAMNI USTVAR- JALEC, TVOREC SL. IGRALEC ŽNIDARŠIČ PREBIVALKI KENIJE PRISTANIŠČA … JULIJ CEZAR SEZNAM IMEN MOLZE KRAVO KRAJ PRI ČRNOMLJU USTVARIM TEKST RIM (ORIG.) TELEFONSKI IMENIK SLOVENIJE OVREDNOTI PEČ BREZ VOKALA NAVDUŠEN, VNET ZAKON O TRGOVINI GOSTIŠČA V GORAH kg, W, m VERDI JE NAPISAL 26 … FRANCOSKA MODNA ZNAMKA TEHNIKA MEDITACIJE HRV. ROCK SKUPINA EGIPČANSKI BOG PROIZVAJA- LEC MONTA- ŽNIH HIŠ IZ RIBNICE HOMERJEV EP …-COLA OKRAJŠAVA ZA MINUTO GRŠKI BASNOPI- SEC JOGA ZDRUŽENJE SLOVENIJE NIK ŠKRLEC OPRAVIM MERITEV PETABAJT PREBIVALKA ČEČENIJE POTISNEJO SLOVENSKI IGRALEC (BOJAN) PREBIVALEC BRANIKA 1 16 13 6 17 8 9 12 5 15 3 4 10 11 14 7 2 Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 3. septembra. Upoštevali bomo re- šitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tajnistvo@nt-rc.si. 12 345 678 91 01 11 21 31 41 51 6 17 17 1., 2. in 3. nagrada: majica Novega tednika & Radia Celje. Geslo iz številke 34: Športne igre. Izid žrebanja: 1., 2. in 3. nagrado: majico Novega tednika&Radia Celje prejmejo: Marija Korošec iz Celja, Marjana Florjančič iz Gotovelj in Darinka Užmah iz Svetega Štefana. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. Novi TEDNIK št. 35 29. 8. 2024  COLOR CMYK stran 40 40 Št. 35, 29. avgust 2024 PISANI SVET Glasbeno obarvani zidovi gradu Lemberg DOBRNA – Grad Lemberg pri Dobrni je po premoru ponovno odprl vrata kulturi. Dogodkov bo več, prvi bo že jutri. Nastopili bodo izvajalci različnih glasbenih slogov. V okviru Vojniških glasbenih večerov bodo 30. avgusta ob 20. uri poslušalci lahko prisluhnili duetu Muskatt, ki ga sestavljata Tomaž Marčič in Tina Blazinšek. Pestro bo tudi 14. septembra ob 19.30, ko bo akustični trio Goran Bojčevski, ki ga sestavljajo Goran Bojčevski, Andraž Fre- ce in Matic Dolenc, postregel z ritmi sloga balkan nue- vo. V primeru slabega vremena bosta koncerta v grajski kleti. Uro pred dogodkoma 30. avgusta in 14. septembra bo zgodovinar in geograf Franci Zidar med vodenim ogledom obiskovalcem predstavil tudi grad in njegovo zgodovino. Vstop bo prost. LJ Srečo tkejo medosebni odnosi Gost zadnjih letošnjih Poletnih kulturnic je bil antropolog dr. Dan Podjed. Poletne kulturnice so pogovorni večeri, ki jih v parku ob konjiškem domu kulture organizira Splošna knjižnica Slovenske Konjice. Zanimiv sogovornik je v pogovoru z Majo Furman predstavil svoji zadnji knjigi Krizolacija, fantastična povest o izoliranih ljudeh in Krizolacija, znanstveno branje o izoliranih ljudeh. Dr. Dan Podjed je višji znanstveni sodelavec na Inštitutu za slovensko narodopisje v Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti in izredni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Ne le o svojih knjigah, govoril je tudi o pasteh in prednostih digitalizacije, o tem, zakaj je v času digitalizacije zasebnost dragoceni prestiž, ter o načinih, kako jo ohranjati. Pojasnil je tudi, zakaj je smiselno uvesti zakon o omejeni rabi telefonov v šolah. Voditeljica pogovora ga je med drugim vprašala, kaj je tisto, kar nas v resnici osrečuje in osmišlja. Kot pravi dr. Podjed, sreče ne najdemo v sebi, ampak ob sebi. Srečo tkejo medo- sebni odnosi. »Namesto da se zvečer pred spanjem dotikate zaslonov svojih mobitelov, se raje dotaknite svojega bližnjega,« je še predlagal na koncu večernega druženja s Konjičani, ki so dogodek zapuščali s prijetnimi vtisi. BF Postali del Celjskih Številni ljubitelji kulture, gledališča in zgodovine so sprejeli izziv ter se potopili med like grofov Celjskih, ki so minuli konec tedna na celjskem gradu oživeli v predstavi Celjski vsi. Več kot 20 nastopajočih, igralcev, plesalcev in per- formerjev je pod režisersko taktirko in v koreografiji Aleksandra Saša Ilića iz Srbije predstavo uprizorilo po celotnem grajskem poslopju. Tudi obiskovalci so dobili posebno vlogo – prelevili so se v prebivalce mesta in izza svoje maske spremljali dogodek ob podelitvi mestnih pravic. TS, foto: Andraž Purg Spletk celjskih grofov se ni ustrašila direktorica Festivala Velenje Barbara Pokorny s svojim partnerjem. Slednja je že sodelovala z ne- katerimi nastopajočimi v predstavi Celjski vsi – Aleksandar Saša Ilić in Mojca Majcen sta namreč med drugim sodelovala tudi v predstavi Balkan dance project. Predstave nista zamudila niti dolgoletni gospodarstvenik, nekdanji celjski župan in častni občan Mestne občine Celje Edvard Stepišnik in njegova žena Jelena, znana in priljubljena nekdanja otroška zdrav- nica. Oba sta redna obiskovalca kulturnih prireditev. Pomagali napolniti šolske torbe Mlekarna Celeia je Zvezi prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) pred začetkom no- vega šolskega leta donirala 500 zvezkov z motivi akcije Paša za oči. Za to potezo se je podjetje odločilo, ker je na- kup šolskih potrebščin pred začetkom šolskega leta eden največjih stroškov staršev, ZPMS pa prav zato letos or- ganizira projekt Polna šolska torba. Mlekarna Celeia kot družbe- no odgovorno podjetje veliko pozornosti namenja zmanj- ševanju učinkov na okolje, k čemer je pripomogla z gradnjo svoje sončne elektrarne in nad- gradnjo svoje čistilne naprave. Rejce mleka je povezala pod okriljem kampanje Paša za oči – za dobrobit živali na kmeti- jah, v okviru katere sodelujoči skrbijo za prijetnejše počutje živali v hlevih. Pred začetkom novega šolskega leta se je to podjetje vključilo v projekt ZPMS, saj želi pomagati otro- kom. V zvezi poudarjajo, da je nakup šolskih potrebščin za družine z nizkimi dohodki in več otroki veliko finančno breme. »Želimo si, da bi otro- ci z veseljem pisali v barvite zvezke, ki jih krasijo pisani vzorci krav naše kampanje Paša za oči,« je dejala vod- ja strateškega marketinga v Mlekarni Celeia Tjaša Ko- bal Anžur. Podpredsednik ZPMS Uroš Brezovšek je dodal, da bodo zvezki raz- deljeni po celotni Sloveniji, in zagotovil, da bodo prišli v prave roke. ZPSM tudi vse druge posameznike poziva, naj donirajo po svojih močeh in s sodelovanjem v akciji Polna šolska torba, ki traja do 14. septembra, polepšajo prvi šolski dan socialno ogro- ž enim o tr ok om iz v se dr ža v e. TS V imenu Mlekarne Celeia sta donacijo predali vodja strateškega marketinga v Mlekarni Celeia Tjaša Kobal Anžur in Neli Koren iz oddelka marketinga, v imenu ZPMS sta jo prevzela Uroš Brezovšek in Anja Vogrič. (Foto: arhiv Mlekarne Celeia) Nazarčani premagali vso konkurenco Zmagovalna ekipa iz območne enote Nazarje (Foto: Zavod za gozdove Slovenije) Na državnem sekaškem tek- movanju lastnikov gozdov, ki ga je Zavod za gozdove Slovenijo že tradicionalno organiziral na mednarodnem kmetijsko-živil- skem sejmu Agra v Gornji Rad- goni, je slavil Klemen Mazej iz območne enote Nazarje. Ekipa Nazarij je slavila tudi v ekipni razvrstitvi. Zavod za gozdove Slovenije je s partnerji že tradicionalno orga- niziral državno sekaško tekmo- vanje, ki je namenjeno lastnikom gozdov. Namen tekmovanja je popularizirati varno in zdravo delo v gozdu ter predstaviti so- dobne naprave in opremo, ki je ob znanju pogoj za varno, zdravo in učinkovito delo v gozdu. Na le- tošnjem tekmovanju je sodelovalo 13 ekip iz vse Slovenije, ki so se tja uvrstile z območnih predizbo- rov. V šestih disciplinah (menjava verige in obračanje letve, precizni rez, kombinirani rez, izdelava za- seka in podžagovanje, kleščenje in podiranje droga na balon) se je pomerilo 39 tekmovalcev, ki so tekmovali posamezno in ekipno. Med posamezniki je bil najhitrejši in najbolj natančen Klemen Mazej iz območne enote Nazarje. Iz te območne enote prihaja tudi tretjeuvr- ščeni Dani Avbreht. Ekipa iz območne enote Nazarje, ki so jo sestavljali Klemen Mazej, Dani Avbreht in Miha Kaker, je nadvladala konkurenco in osvojila tudi ekipno zmago državnega sekaškega tekmo- vanja. SJ Tudi tokratna Poletna kultur- nica je bila dobro obiskana. (Foto: A. Miličević)