Si, 22 faStiaa mm > umiti Itnti aralt ta li v Trsta, v n«tak 26. januarja 1923. Posamezna Številka 20 cent. Letnik KLVIII Uhaja. t- poudeijek, vsak dan zjutraj. Uredništvo: ultct sv. Frančiška 4siSkcga it. 20, L nadstropje. Dopisi naj m pobijajo uredništvu. Nerankirana oittni sc ne sprejemajo, rokopisi ae ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Oerbee. — Lastnik tiskarna Edinost Tisk tiskarne Edinost Naro&iina zuaSa ca mese L 7.—, 3 mcsece L 19.50, pol leU L 32.— in celo leto L 60.—. Za i nože mat vo mesečno 4 lire več. — Telefon uredništva In uprave 3t 11-57- EDINOS Posamezne Številke v Trstu In okolici po 20 cent — Oglssi sc rsčunaj« t firokostl ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov nm po 49 cent osmrtnice zahvale, poslanice In vabila po L L-, oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Ogtaal, naročnina in reklamacije se poštljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. PrančISka Asiškega štev. 20. L nadstropje. — Telefon aredniStva In uprav« 11-57. Politika Italije ofr francoshc-iemšhem sponi Ko se je Francija odločila za svojo veliko oboroženo akcijo proli Nemčiji in ko se je Anglija ne-le odtegnila od tega podjetja, ampak so angleški državniki in angleška glas la izjavljali z vso odkritostjo, da ne soglašajo s Francijo v njeni repara-cijski politiki napram Nemčiji, smo označili nit polil ko Italija ob tem vprašanju z ,',<>c. ".>.. ana razpGtju!> Odmaknila se je ; ^ je, a se vendar ni oddaljila; pri- družila. se je Franciji in se — ni pridružila! Uradne italijanske izjave -so podajale namreč Lako-le razlaga: poslali smo sicer na rulirsko ozemlje tudi italijanske inžen'rje, iia bedo varovali tam interese Italije, to je, da ji zagotovijo pripadajoči ji delež na premogu na račun reparacij; n'smo se pa pridružili vojaški akciji, ker ne soglašamo z njo. Po tej razlagi bi ustrezala politika Uali«e na pol angleškemu, na pol franco-rkenm stališču. Noče vztrajal na desni, ali na levo tudi noče odločno kreniti. Na to pa je padia v svet vest o italijanskem predlogu za ustanovitev bloka kontinentalnih držav, torej politične tvorbe, katere ost bi b la naperjena proti Angliji! Ako naj bi sc uresničil ta načrt, bi se moru,1 a združiti volk in jagnje proti tretjemu! Da so sc angleški listi z vso odločnostjo i?p:ii tak: nameri, je pač razumljivo samo ob sebi. Pa tudi g d" drugih strani Evrope io se oglašali glasovi, ki so odločno odklanjali ta načrt, dokazujoč, da je neizvedljiv in da bi b 1 v gospodarsko pogiibo Evrope, ker da gospodarska vzpostava Evrope ni možna brez sodelovanja Anglije in Amerike. Pa iudi v Italiji sami so ske-ro izprevidel", da nima tak predlog nikake nade do uresničenja. Isti italijanski listi, ki so poprej na dolgo in široko razpravljali o pred-"ofu za ustanovitev kontinentalnega bloka 'n so tudi dokazovali popolno umestnost tega predlega, so začeli prihajati z različnimi razlagami, pesebno naglasujoč, da Italiji ni niti na misl, da bi hotela izolirali AngHjo. « Tribuna* je trdila, da je italijanska vlada opozarjala na hude posledice, če b" hoteli Anglijo osamiti- Italija da hoče nadalje vršiti v lego posredovalca v namen, da bi Anglija sama opustila stališče nebriganja in da bi se odločila za prijateljsko sodelovanje. V istem conski pisal aGiornale d Itaiia ->, čigar izvajanja to so gibala v smeri: ne proti Franciji, pa tudi ns prot: Nemčiji! Vetesir. ptomatičen pa je članek, ki ga je znani italijanski senator Benedetto Cir-a*eni f. i bčil v dunajski ch držav bodo podvrženi predpisom občega prava o: prebivanj« inozemcev. Med fašisti In nacionalisti RIM, 25- Tukajšnji listi so objavili poročilo agencije Volta, iz katerega je razvidno, da je Mussolini ju mnogo na tem, de se vprašanje ednošajev med fašisti in nacionalisti uredi čim prej. Kot načelnik fašizma je Mussolni predsednik mešane komisije, kateri je poverjena rešitev tega vprašanja. Komisija je bila prvotno sklicana za dan 1, februarja, a Mussolini je sedaj kot njen predsednik odredil, da se ima sestati že 30. januarja, da se pride v kar najkrajšem času do razvojačenja elracke in do razpusta nacionalistične mi-Hce < Sempre pronti*, katera šteje kakih 80.000 ćetnikov. Kakor naglasa agencija Volta, se opaža splošna želja, da se pogajanja med obema strankama zaključijo čim prej, kajti, dokler se to ne zgod\ so nesporazumi jenja vedno mogoča. Tako je poveljstvo milice «Sempre pronti* izdalo te dni povelja, ki bi se dala tolmačiti tako, da ima nacional istićno udruženje na-incii pojačati svojo vojaško organizacijo, bi bilo naperjeno proti izvedbi odredb, ki jih fe izdala vlada. Po vsem pa se zdi — zaključuje poročilo — da se bo omenjeni komisiji posrećilo urediti vsa vprašanja, ki se tičejo odnosa je v med fašisti ia nacionalisti. Strmtev sardlnske avtonomistične stranke RIM, 25. Listu «Voce Republicana* poročajo iz Cagliarija na Sardiniji, da te je na zborovanju, ki se je vršilo v palaći pou krajinsketfa sveta v prbostvu prefekta, iz- vršila s topite v sardinske avtonomist'ćne stranke (Partito Sardo d'Azione) s fašizmom- Med spreobrnjenci je tudi poslanec Lussu. Izgredi v Speziji RIM, 24. V Speziji je bil v nekem tepežu ubit faš st Labranu 'm sicer, kakor se je p ceneje izkazalo, od drug^i fašistov. Ne ve se, če se je to zgodilo iz osebnih ali političnih razlogov. Čim se je zvedelo za smrt Lubramuja, so se fašisti naglo zbrali ter napadli nekaj delavskih krožkov in več hiš delavcev. Pri različnih spopadih je bilo 5 delavcev ubitih in več ranjen h. Uradna poročila o teh izgredih manjkajo. Listi pa se kljub temu bavi jo obširno ž njimi, o-svciljujoč dogodke vsak v svojem smislu. Agencija Štefani poroča le, da se je vršil pogreb ubitega fašista Lubranuja na slavnosten način s sodelovanjem ob laste v, mestnih u druženj in fašistovskih zastopstev iz okolice. Jugoslavija Politična položaj — Odgodttev evakuacije m. cone — Kriza v Lausanni LJUBLJANA, 25. Tukarjsnjemu «cjutru» poročajo iz Belgrada dne 24. t m.: »Danes se je vršila važna seja ministrskega sveta. Na pojasnila naše vlade glede tolmačenja posameznih točk sanmargberitske konvencije je sedaj predložil Mussolini nove zahteve za sporazumno izvršitev evakuacije Sušaka in tretje cone v Dalmaciji O teh zahtevah je poročal minister N inči ć, nakar se je razvila obširnejša debata. Akoravno so -se izražali pomisleki proti ponovnemu popuščanju, je končno vendarle prevladalo oportun stično naziranje, da treba Mussoliniju ugoditi, češ da gre itak za zahteve, ki se tičejo predvsem administrativne ki tehnične izvedbe evakuacije- Za odločitev je bilo merodajno tudi dejstvo, da laška vlada ratifikacije sanmar-gheritakih konvencij sploh ni dala na dnevni red parlamentarnega zasedanja. S tem je izvršila pnee'90 giede svodih novih zahtev, ki m je obnesla. Sedaj, ko je naiša vlada sprejela Mtttsolmijeve predloge, bo rimski kabinet po iziavi tukajšnjih itali- jansk h krogov takoj sestavil predlog za ratifikacijo ter ga izročil parlamentu. Izgleda, da je naša vlada poleg drugega pristala tudi na podaljšanje rokov za evakuacija Sklep današnjega ministrskega sveta je bil takoj brzojavno sporočen našemu poslaniku v Rim, da ga priobči g. Mussoli-niju. Obširno je danes poročal dr. Ninčič tudi o poteku lausannske konference, kjer so pogajanja došla na mrtvo točko. Nepopustljivost Turčije napram angleškemu predlogu grozi pripraviti konferenci nepričakovan konec. To bi pomenilo tudi obnovitev turško-grške vojne, kar bi moglo povzročiti nov» komplikacije. Tekom današnjega dneva so došle 'Z Sofije vesti, da je Bolgarija odločena varovati v tem sporu strogo nevtralnost- V tem oziru se njene intencije popolnoma krijejo z mtenci-jami naše države.» VpokKcanje rekrutov BELGRAD, 25. Ministrstvo vojne in mornarice je preko Presbiroja objavilo uradno poročilo o vpoklicanju rekrutov v vojaško službo. Poročilo veli: Zaradi odlpuščenja večjega števrla vojakov, ki so dr zlužili pri kadru svoja vojaška leta, je ministrstvo vojne in mornarice primorano pozvati koncem februarja večjo skupina rekrutov v vojaško službo. Poročilo dalje vel1, da se rekruti čim najuddbnejše transportiraj o k svojim komandam. Ministrstvo saobraćaja je odredilo vse potrebno glede vozov in kurjave. Odrejeno je, da se rekruti Iransportirajo v vozovih za potnike, Id bedci dobro zakurjeni. Komande vojnah ekrugov so prejele potrebno količino slame in so dobile nalog, pripraviti dobre prostore za sprejem novih 4-ekrutov. Tudi na poti je preskrbljeno, da bodo rekruti dobival? na postajah ali v vojašnicah toplo hrano. Vojaške transporte bo vodil podoficir ali oficir, to se bo ravnalo po številu transporta. Vse oblasti in vsi faktorji se opozarjajo na to, da točno izvrše navodila in se drže predpisov o rekrutovanju- Rekruti pa se obenem opozarjajo, da se pred odhodom z doma toplo obujejo in oblečejo- Volilna borba — Ljuba Davidovič na agitacijskera potovanju BELGRAD, 25. Predse d n k demokratske stranke Ljuba Da vido vic se tekom današnjega dneva povrne z agitacijskega potovanja v Južni Srbiji. V Skcplju je imel Ljuba Davidović daljsfc konference z zastopniki demokratske organizacije v Južni Srbiji, na kateri so se dodočili kandidati. r Davidović odbotuje tc dni v Zagreb in nato v Ljubljano. Na Hrvatskem .i v Sloveniji ima namen prirediti več političnih sesba.tikcv, na katerih se ima raz-motrivat* taktika stranke pri volitvah in pa volilna situacija. Nosilci demokratske liste * BELGRAD, 25. Kakor poročajo demokratski listi, bo nosilec demokratske liste v Belgradu Ljuba Davidov'ć. ki namerava šc v drugih volilnih okrajih kandidirati. V volilnem okraju Niš je nosilec demokratske liste Rad. Agatoiiovič, v po ir njskem okraju fungira kot nosilec dr. Voja Velj-kovič, v smederovskem volilnem okraju je nosilec liste Tinictijević, v kragujev-skem okraju pa dr. Radosavljevič. Kakor javljajo belgrajski Isti, je demokratska stranka v Novem Sadu proglasila za nosilca liste v tem okraju polkovnika na razpoloženju in urednika ^Preporoda-Pavla Jurišiča- Neresoične vesti o mobilizaciji v Albaniji BELGRAD, 25. Albansko poslaništvo v Bel-Jradu objavlja: Albanska vlada kategorično demantira vse v inozemskem tisku razširjene vesti o neki splošni oz'roma delni mobilizaciji albanske vojske. Vse te vesti so neresnične in brez vsake podlage. V deželi vlada povsod red in mir. Splošno stanje je zadovoljno. Zveza Ljubljane z morjem LJUBLJANA^ 25. Današnji «Slov. Narod* poroča; Včeraj se je vršilo v Ljubljani skupno zborovanje upravnih svetnikov dolenjske, vrhniške in tržiške železnice. Na dnevnem redu tega zborovanje je bilo vprašanje železniške zveze z morjem potom podaljšanja dolenjske proge. Podlago razpravi jo dialo obširno strokovno poročilo g. ing- Klmarja- Po vsestranski stvarni debati so bili storjeni soglasni sklepi. Izda se posebna brošura, v kateri se objavi izvrstno poročilo g. ing. KUharja. Prične se takoj z aktivnim delom za izvedbo prepo-trebne zveze ter se bo skušalo pritegniti v projekt inozemski kapital, da sodeluje pri izgradnji nove proge ter se zainteresira tudi industrialna v prizadetih krajih. Zborovanju je prisostvoval tudi dvorni svetnik g. Fran Šuklje, odličen-strokovnjak v železniško-gospodarskih 'vprašanjih. G. Šuklje je prepričan, r je celo zagotovil že lep Tekal v poslopju «Filharmo-nije». Tudi v Skoplju se gospodarski krogi živo g bljejo za ustanovitev lastne borze, ki bi pomenjala za endotne kraje osamosvojitev v vahitarnem pogledu. Sedaj je Skoplje in njegovo atrakcijsko ozemlje zelo pod vplivom Soluna ter valovenja grške drahme. Bolgarska Stambolijski o položaju na Balkanu SOFIJA, 25. Stambol^ki je izjavil dopisniku romunskega lista cAurora* na vprašanje, ali smatra, da se bo obnovila vo-fna med Grško in Turško in kakšno stališče namerava Bolgarska zavzeti v tem slučaju: c Izgleda, da se bo med Grško in Turčijo sopet začela vojna. S svoje •strani bom storil vse, da pomagam jo preprečiti. V estalem bi Bolgarska zavzeta napram temu sporu strego nevtralno in miroljubno stal išče ». Glede odnošajev Bolgarske napram Jugoslaviji je izjavil Stambclr; .k:, da je na-el pri svojem zadnjem, posetu v Belgradu mnogo več naklonjenosti za idejo zbliža-nja cbeh držav, kakor je pričakoval. Na vnerasanje, kako si predstavlja delo za to Heio, če Pašićeva vlada pri volitvah pronađe, je odgov oril, da meni, da bi bili oni, ki bi v tem slnčaju prišli za Pašičem v vlfvto, še bolj vnetf za to idejo. O -ednošajih Bolgarske naeram Rusiji je izjavil, da so dej ko prej rsti. Polgarska pa vendar ne namerava vzpostaviti stikov z Ri^sijo peprej, kakor to store ostale njene sosede. Na vprašanje, zakaj je izgnal ruskega poslanika Petrajeva 'z Bolgarske je r-dfJovoril, da Petra je v ni nilcogar pred-stavlal- O odnošajih Bolgarije napram Turčiji je izjavil, da so ostali isti, kakor so b'lL Odstop bolgarskega notranjega ministra BELGRAD, 25. Iz Sofije poročajo, da je bcdgarrki notranji minister Daskalov podal demis'jo. Stambolijski je prevzel njegov resor, dokler sc za Daskalova ne najde naslednik. Ruhrska kotlcna Nerr šk> indtsjtnakd prsd iranccskla vojaškim sodiščvra, - Francija se pripravka na nove ukrepe. - Železni carska stavka v rtihrski kotlini. PARIZ, 25. Po vesteh iz rtthrske kotlme. se je včeraj vršila pred vofaskim sodiščem razprava pruti aretiranim nemškim ihdostrialcem. Sodna dvorana je bila nubito polna. Prisotnih je bilo mne^fo pcročcvalccv tujih listov. Pa-je bila z-istražcna pa francoskih vojakih. Sodišče ;o bilo sestavljeno od enega podpolkovnika, Iti je predsedoval, od enega majorja, enega stotnika, enega poročnika in državnega pravdnika. Obtožence so branili odvetniki Grimm iz Esscna, Numann iz Mainca in Le Clere in Nancyja. Predsednik je izjavil, da bo vsak, ki fca motil z manifestacij mi ali na kak drug način potek razprave, izročen vojaškemu sodišču. Odv. Grmim je ugotovil, da sodišče ni kompetentno za slučaj, ki mu je predložen. Državni pravdnik je zavrnil ta ugovor, češ da fe sodišče kompetentno na podlagi mirovne pogodbe, posebno na podlagi ooločib, ki govore o slučaju prostovoljne neizpolnitve obvez s strani Nemčije. Pripomnil je, da ne gre za deja-nsko, temveč za pravno okupacijo. SodiSčc se je za hip umaknilo, da odloči o -svoji kompetentnosti in se je po 8 minutah vrnilo in preglasilo svojo kompetentnost. Državni pravdnik je v svoVm govoru zahteval, naj se obtoženci obsodijo na popravo v denarju, Id odgovarja pravici Francije, da zahteva kazen, in posebnemu položaju obtožencev. Govoriti so nato branitelji, ki so se sklicevali na s!«čaj višje sile in «o zahtevali oprostitev obtožencev. Sodišče je obsodilo obtožence na razne »oprave v denarju, upoštevajoč za vse olajšujoče okolščire. Iz Dusscldorfa iavljaio, da je vojaško sodišče obsodilo g. Schlutinsa pogojno na eno 'eto zapora. Obtoženec je bil puščen na svobodo. Ravno tako je obsodilo vojaško sodišče v Maincu pogojno predsednika državnih rudnikov Riffeisena na eno leto zapora. Tudi on :e bil puščen na svobodo. Iz Koblenca javljajo, da je medzavezniška komisija izgnala 14 nemških uradnikov, ki so odklonili pokorščino delegatom visoke komisije. Glede dosedanje taktike francoskih obla-stev v zasedenem ozemlju nasproti nemškim industrialcem zaradi dobave premoga je dal neki francoski funkcionar, ki je v ozkih stikih s francoskim okupacijskim zborom to-le izjavo: Znano je, da te bil namen francoske vlade poslati v ruhrsko -kotlino komisijo inženirjev, ki naj bi kontrolirali in vodili dobavljanje premoga zaveznikom. To ie bilo potrebno, ker je Nemčija izvršila le del dol-govarih dobav. Čete so spremljale inženirje le zato, da- jih ščitno. Inženirska komisija je najprej poizkušala doseči izročitev premoga mirnim potom. Čim je prišla v Essen, je stopila v stik z glavnimi industrialci v deželi in :hn predložila mirno poravnavo. Komisija je bila vliudno sprejeta, toda nemška vlada je sporočila industrialcem, da ne bo več plačevala premoga, ki se bo dobavFal Franciji in BelgiiL Tedaj so industrialci vnrašali; kdo fih bo plačal. Inženirji so obljubili, da bodo oni financirali dobave, tedaf pa je nemška vlada dala inustrialcem ukaz, naj prekinejo vsaka pogajanja z okupacijskimi oblastmi. Industrialci so se ukazu takoj pokorili. Sklenjeno je bilo vsled tega, poslati industrialcem pismen ukaz, da morajo izročevati premog. Industrialci so odklonili ponovno pokorščino, in tedaj smo začeli z rekviriranjem. Rekviriranje se vrši v prisotnosti vojaških oddelkov, da se tako pokažo, da gre za prisilne mere. Na ta način smo zasedli n. pr premogovnike v Becklinghausenu, ki so last Prusije. Povsod smo zadeli na odprt odpor ali na pasivno re-zistenco. Tudi na ta način nismo dosegli \eč uspehov nego na prejšnje načine. Tako so se vsi poizkusi za mirno poravnanje ponesrečili. Tako smo prišli do sedanjega zastoja, ki bi ga bilo napačno tolmačiti kot obotavljanje francoskih oblastev, katere so delale brez naglice, brez nervozeosti in po trezno premišljenem načrtu, ki ga bodo izvedle do konca. Sedanji zastoj pomeni samo, da ie prišlo vprašanje dc odločilnega obrata. Odslej bomo uporabljali bolj stroga sredstva. Naša misija je medtem ugotovila mirno in sistematično nedostatke na nemški strani. Na koncu te prve dobe je zanimivo ugotoviti, da se je v na novo zasedenih kra:ih življenje razvija lo normalno, kar dokazuje, da se lahko držijo v industrijski zoni nadzorovalne čete, ne da bi se nagafalo prebivalstvu in motilo gospodarsko življenje in delo, če Nemčija ne izzove incidentov. Načrt nemške vlade za upor se je razvi "al, kakor sc ;e predvidevalo. Nemška vlada ie upala najprej, da bo delavstvo proglasilo spontano splošno stavko. Toda ni bilo tako. Elementi na skrajnji levici niso hoteli na li-manice nacionalistom. Nemška vlada je tedaj naperila svojo akcijo na uradnike, posebno železniške. Ker pa bi železničarska stavka v rulirski kotlini dezorganizirala dobavl:anje premoga tudi Nemčiji sami, smatra nemška vlada, da bi lažje dosegli svoj ctlj, če bi se posrečilo dvigniti splošno stavko v Korlnu, ki naj bi zadela predvsem zaveznike. Nemčija upa, da se bo angleški zastopnik v med-zavezniški kemb^i v Koalnu morda uprl ukrepom za ustavljen;e tega gibania. Toda mi smatramo, da se v Kra cxiru popolnoma moti. K zaključku se lahko reče, da ie namen nemške vlade, da dvigne železni Carsko stavko v ICoehm, in sicer takoj. Ukaz za stavko bi prišel iz Elberfelda. Kljub temu pritisku pa je prišlo med železničani le tu-patam do krajevnega gibanja, kakor v Ober-huusenu in Sterkradu, kjer so se vrši'e de-morstracije železničarjev samo zaradi pomanjkanj volje za delo. Gotovo število uradnikov pri teleionu in brzojavu tudi skuša ovirati promet, Če brzojavne in telefonske posta*e niso zasedene po francoskih vojakih. iMedtein sc naznanja, da sta minister dcLa in general Weygand dobila od vlade ukaz, tla odpotujeta v rukrsko kotlino in ugotovita uspeh okupacije. Vojno ministrstvo naznanja tudi, da jc viled delne stavke na nemških re1eznicah v rtihr-ski kotlini odpotovalo t:a kakih 3730 višjih in ni ž h francoskih železničarjev. Francoski predlog glede moratorija PARIZ, 25. Francoski odposlanec pri reparacijsk1 komisiji je uradno izročil svojim tovarišem francoski načrt za dovoljenje moratorija Nemčiji. Komisija ni šc določila dneva za razpravljanje. Načrt ima dva dela: načrt za sklep, ki naj b; ga sprejela komisija . in pismo nemškemu kancelarju. Načrt predvideva moratorij dveh let, v katerih fina plačati Nemčija vsako leto l1,4 railjarde zlatih mark, m sicer 500 miljonov v denarju, ostalo pa v naravi. Zneski, ki »predstavljajo razliko med lemi plačili in med dclgovanimi plačili, naj bi biti plačani cd Nemčije v ča-su od leta 1925 do 1930. Razun gori omenje-n'h 2 V v miljard naj bi Nemčija v teh dveh letih kakor do sedaj zadoščala svojim obvezam za dajatve kompenzacijskim uradom ilcL Pismo nemškemu kancelarju postavlja pogoje za moratorij in sicer: a) Raz, pis posojila, ki naj bi ga podp sali nemški industrialci, v znesku 3 miljard zlatih mark; b) zavezniki bodo pobirali na zasedenem ozemljit dohicdke car narn, izvozne in uvozne pristojbine, davek na premog; c) Nemčija se podvrže temu, da zavezniki kontrolirajo njeno- firančno in upravno poslovanje: finančna reforma, odprava izrednih stroikov in vseh podpor; d) dohodki nemške bilance bodo povišani in v to svrho bo !•) u terja no 25 % realne vrednosti nemi kih industrijskih podjetij v p 'id nemški vlr«li; 2.) nemška vlada bo vpeljala monopol na tobak, sol, vžigalice, sladkor, petrolej, benzin in alkohoL Ti monopoli bodo oddani zasebnikom petem koncesij. Istotako bodo oddane zasebni industriji železnice In druga javna podjetja, katera bo določila rep. komisija. Ronoesijanarji bodo morali plačevati nemški državi sv oto, določeno ob oklepu pogocfce ter letni dohodek, ki bo določen na z>.ii podlagi; e) gozdovi, rudnki in šolniki Rajha bodo oddani v zakup. Sledijo nato določbe za stabilizacijo marke, (v to svrho *se ima v porabiti 500 roiljotnov iz gori omenjenega posojila in 500 milj ono v, ki naj jih pripravi državna banka), za upeljavo novega denarja, prepoved izvažanja kapitala. Do 15. februarja bo morala dati Nemčija odgovor. Francozi o namenu nemškega odpora PARIZ, 25. Agencij? Havas poročajo ia Diisseldorfa, da zasledujejo Nemci s svojim odporom namen, da bi prikrili zaveznikom pravo stanje nemške industrije. Od premirja dalje se objavljajo netočne statistike, na podlagi katerih zaitrjujejo Nem« ci, da je njihovo gospodarsko stanje slabo. Toda z gotovostjo se $ahko trdi, da je zna« šala proizvodnja litega železa v prvih trelk mesecih L 1922. 1,605.000 ton, t j. B5%\ proizvodnje iz iste dobe 1. 1913-, ki je zna. šala 1,885.000 ton. Nekatere tvornice p« so imele celo večjo proizvodnjo nego pred vojno. Kljub temu pa je proizvodnja pre« Listi zanikale« vest, da bo gen. Weyga!nd 1 obvezan« položiti prisego tiste osebe, katerim zamenjal gen, Detfoutta. je bilo priznano državljanstvo na podlagi iz- Iz Mamca prfjjajo vesti, da so se vr-| šile ob priliki procesa proti industrialcem j pJŠ^jZJgjfi^ w preaeli vRofaško majhna v primeri s povpraševanjem, vsled Cesar je morala Nemčija kupiti veliko množino litega železa v inozemstvu. Proizvodnja jekla v ruhrskl kotlini je znašala _ t ^^ wvott( uumpb w ^_______ 1. 1922. 12 miljonov ton, t. j. 2 miljona več po mestu burne demonstracije- Demon- j slatino. Listi javljajo, da se pesnik Jocip kol 1. 1919. Nemčija je izjavila, da mo^ra j stranti so hodili po glavnih ulicah, pojočj Stritar v kratkem definitivno preselil iz Aspan- - —t- — *-t«ss 1—— ——: Konjeniški oddelki so |ja v Rogaiko Slatino, kjer mu je ravnatelj tf. dr- Šter preskrbe 1 udobno in primerno s ta- jaj zjutraj po tekališču V. E. HI. Ko je dospel POSESTNIK, 32 leten, 2eli znanja v »vrfctf •t-___ f n -1____. __• ___T___l:i____„_ . 1*1 ID I.. * kupovali premog za svojo rabo v Angliji,! patriotične pesmi. Kc ker mora svojega dajati zaveznikom. Re^-J razpršili demonstrante ?, kjer je nastanjeno več francoskih častnikov, so prisilili orkester, da je igral «Deutschland iiber alles». Več oseb je bilo ranjenih. Pred francoski glavni stan so bile postavljene slrojnice. MAINC, 25. V mest« je vzpostavljen mir. Thysscn ni bil obsojen na 500.CG0 frankov kakor javljeno, ampak samo na 5100. Dnevne vesli stotink pristojbine za izkaznico, skupaj torej L 4.50. in pomena Važnosti in pomena političnega društva pa ni treba posebej pav dar jati. Će kdaj, bi moral seda j vsak naš človek poslati Član političnega društva «Edincst». Društvo vzdrži*je svoj urad, kamor se naši ljudje zatekajo po nasvet in pomoč v vsaki zadevi. Kako zelo je urad potreben, pričajo neštevilni njegovi obiskovalci. Politično društvo «Edinost» bo zamoglo vršiti nadalje svojo nalogo le, če bo imelo dovolj zaslombe od strani našega ljudstva. Naprešeni so lorej vsi člani, da poravnajo svojo članarino za tekoče leto in da pridobe Jruštvu čim več novih Članov. Odbor Političnega društva «Edmost» v Trstu, v. S. Francesco d'Assisi 20, L Gosja proti « Šolskemu društvuIz raznih krajev soške doline nam prihajajo poročila, kako da orožniki in tudi drugi činitelji zasle-dtrejo nabiralce prispevkov za naše «Šolsko društvo«. Nič ne Koristijo vsa pojasnila in do slikar g. Sran Šterle ter pregovoril pesnika, da se mu je dal slikati. Slika je lepo uspela in kaže Borisa Mirana takšnega, kakršen je sedaj. Nova sleparija. Po mestu in gotovo tudi po deželi krožijo novi 5-lirski falsifikati. Narejeni so zelo slabo. Papir je boli debel in nekako masten. Slike so zamazane. Ker je barva slaba, se lahko s slino prepričale, da denar ni dober. Priporočamo našim ljudem, da ne razpe-čavajo ponarejenega denaria, ker je to zelo nevarno. Ako so že tako nesrečni, da so bili prevarani, naj falsifikate izroče orožništvu a!i vsaj uničijo. Varajte se sleparjev. Pišejo nam: Večkrat sle že opozarjali naše lnidstvo naj ne kupuje obleke po gostilnah. Navedli ste tudi konkretne slučaje o sleparijah, a naše ljudstvo se še ni izmodrovalo. Na prebeklem sežanskem semnju je sleparska druhal zopet vjela nekatere naše na sledeči način: V gostilno pride možakar. Na roki nosi 6—7 odrezkov sukna za moške obleke. Ponuja vso skupaj za tisoč lir. Pred sleparjem je že prišlo v gostilno nekaj njegovih pomočnikov in ti začnejo kupčijo. Navadno pridejo na 300 lir in pomočnik odšteje svolo. Prodajalec mu izroči 5—6 kosov, trdeč da se niso zmeniH za vse. Slepar začne razgrajati m noče ponujane svote. Med prepirom, umetno prire;enim se, navadno oglasi kak naš človek rekoč: Za vseh 6—7 komadov bi jaz dal 300 lir. Prodajalec v fingirani razburjenosti vrže kmetu vse blago. Spravi 300 liric m gre. Za njim izginejo tudi ^komporeti^ in igra ee prenese v drugo krčmo. Vseh 7 kosov blaga, za katere ie naš človek dal 300 lir, ni vredno niti 50 lir in kmet v višino okce Riborgo, se je zakadil vanj ve lik pes ter ga pri tej priči podrl na tla. TJrar je dobil pri padcu poškodbe na hrbtu. Z avtomobilom rešilne postaje so ga prepeljali v domačo oskrbo. Odmevi velike tatvine pri Sv. Jakobu. V eni zadnjih številk našega lista smo poročali, da so vdrli ponoči tatovi v manufakturno trgovino Mary Kirschner v ulici Cumpo S. Gia-como št. 6 ter odnesli mnogo blaga. Ravnokar smo izvedeli, da je policija aretirala pet krivcev: Aretiranci se imenujejo: Bruno Dopretto, star 22 let, stanujoč v ulici Scuole Nuove št. 22, Marija Cobol, siara 37 1. takojšnje ženitve z dekletom od 25—30 let; z nekoliko premoženja. Resne ponudbe pod «SreČa> na upravništvo, 117 PARKETiST spremne polaganje in čiščenj«, j Naslov pri upravništvu. 118 POSESTVO v bližini jugoslovanske mep-, obstoječe iz hiše s prostori za trgovino, ki ju nad 30 let dobro uspevala in koncesijo gostilno, iz gozda in sadnega vrta, vse v; dobrem stanju, se takoj proda z vsem premičnim inventarjem. Naslov pri upravništvir. 121 Ivanka Cerrivani, stara 35 let, obe stanujoči r*mr » . • ■»________m/1in.(J v ulici S. Govardo št. 106, Henrik Logar, star STROJNIK I, reda, z izpitom tudi za motor m OO fnt ------_ MnlS™ a venio na PoKi ,sCe siuz&e v ali vc\^n me u. i m nudbe pod Strojnika na upravništvo. 105 22 let, stanujoč v ulici Rocol - Molino a vento in Mihael Grosina, star 25 let, stanujoč pri Sv. M. Magd. št. 29. En del ukradenega blaga ____ so policisti zaplenili v stanovanju Cobolove j gggTRAKTE za rum, konjak, malinovec itd m Cernivamjeve. ima lekarna v II. Bistrici. 781 Ogenj v kinematografa «Vecez».aj. V ceraj po nezias. ugenj je prvi zapazu nesi uruMim,, nn „aivišiih cenah oiačuic edini grešit, S* o noči je začelo goreli v kinematografu -Vc-!pQZQ£j Krone, korale, ziato. platin in zobov ezias. Ogenj je prvi zapazil neki orožnik, j - pQ naj¥:gjjh cenah plačuje edini ki je tudi telefoniral ognjegascem. V kinematografu je zgorelo nekoliko poda in več stoUc, Ogenj so pogasili v eni uri. Belleli Vita. via Madonnina 10. I. kazovanja, da gre tu za kulturne namene na*- praska za ušesi! šega ljudstva v Jurski Krajini, onroma za' Jenjajte kupovati blago po krčmah in ne namen ustanove, priznane od oblasti. Ne ve-' {fojte, da vasn sleparji smejejo! r u jejo, pa ne v er u jefo, marveč sumijo, da bo «Go*po4ia}sfei koledar«. Ta, našim gospo-ta denar služil namenom, sovražnim državi, duvam toliko priljubljeni koledar, Irf ga ure- voij pojasnjen položaf angleških oblaste v v nsbrsk* kotlini, tako da bržkone ne bo prišlo do navzkrižij. Anglija ne more sodelovati pri ude jst\ o vari ju sankcij na ozemlju, zasedenem po angleških četah, ki ne fmejo pomagati francoskim četam. Vendar se ne. bo iioriio rtič, kar bi moglo oviral: francoske okupacijske čete pri izvrševanju njihovih načrtov. Francoski komisar v Pcrcnju je baje debil navodila, naj gre anjgležkinr cblastvom č"m bolj na roko, pFOces Fi\>tj aretiranim iadastiialcem MAINZ, 25. Včeraj se je sestalo vojaške sodišče, da scir ruhrskini induslrial-♦:cnj. Obtoženci so izjavili, da so le vršili d&lžncst dobrih nemških državljanov, ako so bili pokorni svoji vlad?. Stotnik Badin, ki jc zastopal ebložbo, je rekel v svojem govoru, da ima /zasediia armada pravico izdajati ukaze ter je zahteval, naj sodišče obtožence obsodi. Nato je bila dx>po!dan-rka seja odvedena. Na popoldanski je govoril branitelj odvetnik Grmu, Naglašal jc v svojem, govoru, da se čl. 63- in 267. vojaškega kazenskega zakonika lahko uporabljata samo v slučaju vojne, ki je sedaj ni. Dalje jc rekel, da se člena 42. in 43. haaskega dogovora islotako ne oa.*ta uporabiti, ker ni francoska zasedba one narave, ki jo predvideva omenjeni dogovor. Poleg lega je francoski ministrski predsednik naglašai v dveh notah, da zasedba ruhrske kotline si;na voja?kc«a značaja. Tudi če se prizna zakonitost edredbe generala Degcultca, je vendar nemogoče, da- bi bila veljavna, ker ki^i suverene pravice Nemčije. Obtoženci pa niso zakriv li nikakega dejanja, Jei bi bilo kaznivo po odredbah komisije za Porenje, ker niso n^i motili javnega miru ne delali sabotaže- V naredbi generalii Degouttea je rečeno, da bo tki nemški zakoni ostali v veljavi hjeme so le za nemška oblastva, cd Italerih zahteva, da se morajo pokoriti poveljniku zaledne armade. Ker je bil premog odmerjen, niso Kiogli obtoženci postopali po sv op volji temveč se se morali pokoriti naredbam nemške vlade. Obtožerii industrialci so b li kljub temu obsojeni, toda sanio n a denarne kazni- •z^LVOt s katero sporoča, da je rečeni nacio- MaadcOkdstičaa skapisa Viktor Parma F*1 Največja globa je padla na nidustrialca lialisiični oddelek razpuščen. Sledili da bodo Jakoba bo priredila, kakor že javljeno, v Thvssena, ki je bil obsojen na 500.000 £C nadaljnji ukrepi, ker ie nreiskava ugotovila, netijo, dne 28. t. m. plesno zabavo v dvorani francoskih frankov. da so spopad izzvali bivši krvavi stražniki, DKD pri Sv. Jakobu. Začetek ob 7.30; konec „ - ki so se utihotaoili v nacionalistične vrste. 0|) j, Posloval bo bufet. Obeta se obilo Borne demcasiraeije v Mmnz« — Vec kraj;evi stražniki silijo tudi v dru^e od- ^bave. Ker j« čisti dobiček namenjen dru- Ijudi ranjenih — Strojnice pred francoskim ^clke, kar povzroča nevarnost, ker zas'edu- štvenim svrham, se nadefa, da bo udeležba glavdra stauom j namere, ki so v nasprotju s politično ohUna, da se tako opomore druJStvu. Torej PAP12 Poročevalec * Malina^ jav-' emcrfo nacionalističnega udruženja. To udru- Rasvidenje v nedeljo pri plesui — Odbor. ,ja iz Du^ldorfa. A, so L^cos.^ obh, j«^ .. ^fc^rihlto«!« *tva iikremla vse uxrepe za izmenjajo ■ • , pricbčuiemo to iz^vo nim nanvenom — uprizorila tisio gonjo proti s^c'tt članek Al. Štebijeve: ^Zaščita d^cc in našemu «§olskemu društvu^. Popolo mladine-; Al-a poroča o negovanju dojenčka, di Triesie^, torej glasilo fašizma, lojalno ugo- dalje poročilo o zdravstvu, domači lekarni, lovil, da so vsa sumničenja neosnovana ter ZSl ^jh jn kuhii^o, o gosjjodinjskem šolstvu, da tozadevna izjava Šolskega društva^ po- fekst zaključujeta krasna članka Marije Kme-vse^n odgovarja resnici. Izjava od take strani 4OVe *L>ubo doma, kdor ga kna» in Minke bi morala pač zadostovati tudi najbolj vnetim Govckarjeve »Skromni dedje, zapravljivi patriotom in orožnikom po deželi. Obračamo vnukih. Drugi del vsebuje troškovnik, kakor pa se tudi do slavnih oblaslev. Saj so one pri- 0biča;no. Gospodinjski koledar se razprodaje znale zakoniti obstanek našega ^Šolskega v korist ^Ženskega dobrodelnega udruženja? društva-l Gre torej tu za njihovo avtoriteto. |v Trstu ter se naroča istotam ca naslov: V obrambo te svoje avtoritete naj izda podre- Trst, centro, casella postale 384. Dobi se ga ga navodila, da v kn^ujarni Šioka. Cena mu je 4 L, po Vesti z Goriškega Vipava. Planinsko društvo v Vipavi naznanja, da se ne vrši njegov ples, kakor je bilo javljeno, dne 3. februarja, pač pa dne 1. februarja (pred Svečnico). v dvorani g. Hro-vatinove. Preskrbljeno bo za razne zabave. Gorica. - Koncert Wo!kovskaja - Kogoj. Danes, v petek, dne 26. januarja^ se vrši v dvorani «Trgovskega doma= v Gorici koncert ruske operne pevke Marije Wolkovske in komponista Marija Kogoja, našega domačina, s sledečim sporedom: Čajkovski: Arija iz cPikove dame s, Nina-nana in opere «Maz-zepa; Thomas: «Mignon.»; Glinka: «Ruslan in Ljudmila*; Rubinstein: « Noč - impovizacija>, Gounod: ^Faust-; Verdi: *Ballo in masehera^. Kakor fe iz gori navedenega sporeda razvidno, se ta dan po dolgem presledku zopet odprejo tram! «Trg. doma® čisti glasbeni umetnosti ruskih in drugorodnih velikauov. Večer bo poln užitka za vsakega. Pcdbrdo. ♦uski Igralci nastopijo v soboto, 27, januarja ob 8. uri in v nedeljo, 28. januarja ob 5. uri v dvorani g. Tomaža Groharja. ki prevzame dobro pisarno v mestu na deželi, dobi pojasnilo pri gg. dr. Pretnerju ali dr. Podgorniku m Zdravnik akončiC Gospodarstvo VI mednarodni velesejem v Pragi se bo vršil letos od 11. do 18, marca. Lanskega vo Iesema se je udeležilo 2400 razstavljalcev, od ieh 206 iz Čehoslovaške, a mnogo jih je bilo odklonjenih radi pomanjkanja prostora. Leiošn;i velese?em oblgiublia, da bo prekosil lanskega. Obiskovalci bodo imeli na čeho-slovaških železnicah 33% popusta, na italijanskih pa 20%. Čehoslovaški konzulati imajo ukaz, da izdafa^o vizume za potne liste obiskovalcev znižane za 25%. Stanovanjski urad velesejma preskrbi obiskovalcem stanovanje. _ sprejema v Gorici, Gosposka ulica 8, L od 9—11 in od 3—4. »Si :h vi h belega vSpavcs, istrskega In kraškega terana po zmernih cenah. — Postrežba na doni. Priporoča se F. Š?3Aft€AR Via Cunicoli 8. Borim porciiiSi ' Valuta na tržaškem trge. jenim organom po deželi stroga navodila, <*a tudi v knjigarni Stoka. Cena mu je 4 L, pol Trst, dne 25, januarja 1923. ne bodo zasledovali, ovirali in celo preganjali, p0£ti 60 st. več. Koledar priporočamo na}to- oprete krone. .......... ---..80 kar ie dovol:eno glasom odredbe oblaslev! če plejc vsem našim go^podirjam. »vstril»tte Vron« že uvažujemo, da se lako dogaia po nekod, 7, ^ čcikosIovaSke Irrone Društvena VMtV dinarji...... • ••••• drugod pa ne, da organi po deželi v različn'k krauh različno tolmačijo svojo nalogo in dolžnost in da torej ni enotnega postopanja, kar gotovo ne služi ugledu uprave: potem postara verandi Narodnega doma v irant«B«i uiuu . . še bolj jasna potreba, da ofalaslva poučro tfccmu vrtcu. Domači diletanlje bodo igrali S jvlcareki franki . . štvo:> za- saloigro «Ptftifarka» in druge Sazive prizore. tn£ie$kl fontl papirnati v Šolsko društvo«, podružnica pri Sv. Ivanu I J® J* oriredi v nedeljo dne 28. t. m. zabavni " korist otro Irantoski" franki . < . . svoje organe, da je nase Šolsko društvom za- šaloigro «Pu1ifarka.> in druge Šaljive priore. | tngje3kJ konito ucianovljeno in da ga nikdo ne sme Sviral bo dosnači salonski orkester. Začetek' ovirati pri zasledovanju njegovih namertovjip^ ^ zvečer. Za- obilno udeležbo se pri-začrtanih v oraviUh, oblastveno potrjenih. , poroča odbor. SiTr~toi»atičai dogodki. O hudem srK>t>«du, «Tržasko kolesarsko društvo« vabi kole- • • * • • —.0275 o.*iaio ftS.oO,— 69.— 3 (».25.—. 20.! o 9.76-— 10 — ID.— — .u 20.75.— 9.5*0 135.-3B».—.—K94,— «7.40 postnih uradnikov, ki zapuste delo, z voja-IkjVni specialisti. V Dortmundu «ta bila aretirana dva carinska uradnika, ki nista bolela, dali m/crmscij zaveznikom. Delavstvo noče sodelovati pri na krca vanju rplavcv v kanalih. Glede m'sije .dencraJa Wevganda in cionalis!ičnih zastav. Priobčujemo to iz»avo nacionalističnejSa udruženja brez komentara Prevrtana cclezna bic^jaa ▼ mcstaj^ilav-in ie s pripembo, da imamo tudi v našem »ci pri Sv. Soboti. Vlomilci $0 se podali po jisrtslu svoše spomine na bivše kraljeve straž-, krajžem odmoru zopet na delo. V noči od nike I «<"ede na četrtek so vdrK v urade inestne Priseg« acvik državljanov. Kr. prefektura klavnice pri Sv. Soboti. Tam so prevrtali ve-javlja: Z ozarom na to, da je bita odpravljena liko železno blagajno ter vzeli « nj« svoto tržaška podprefekiara, bodo ti&te osebe, ki 9000 Ur. ..... u r so pri^bile državljanstvo na podM« ČL 8. En kilogram kokaiae. Vccra, ajal'a) »ta bili Lctrcquerja pravi -Potit Parisien^, da se kr. odloka-zakona z dne 30. decembra 1920. aretirani v stari prosti Iuki dva lensfci, jna-jc treba po okupaciji ruhrske kotline tam šl 1890 oziroma v smislu čl. 2 kr. odloka-za- rija Novak, stara 22 let, in Aotonra Kosama, tudi ' — - ^ —K----*------1-- ustaviti na tfanda da mogočil j ,___________„, 0 ^ l____r______(__,________________ sklonil Nemčijo na sklenitev sporazuma, žavl-anstvo. Prr tej priliki se opaža, da niso stanujoč v ulici Tommaaso Grossi, je 5el vče- PREKLIC. Podpisana preklicujem vse žalitve, ki sem jih izrekla zoper Aleša Žgavec iz Jeličncga vrha nad Idr^o. Ivana Jereb. 4<> *) Zm članlie pod ten naslovom odiovaria alitvo l« toliko kolikor mu zakon vel«va. Maii oglasi rroda se r lifgoatavili ki meri 45.G0tA 5 miuat mldaljeno ocl vner.u. Zirjttb na ,^lami cesti BI ] ri, r vno^ la vsalio o"brt ali kni©Jjo. Zamen,a ^ ev ntaelno s liišo v Trstu. C»-na irimerna. — Pojaunila ^ajo lahtnik Franc Masai?, Kranj. O?) fri velike, medepns pri postaji Biyio-Nafarežina se oddajo Pojasnila daje uprava Edinosti. 37 NaitfiSje c^ne POROČNA SOBA, masivna, psiha s brušenimi stekli, s« proda. C&repo Belvedere 1, Seme i i C. 122 MOTOR skoraj nov, na bencin oziroma plin, 5 HP, znamka -Moritz Halle Dresden=, 8 m osi s podlogami, se proda po zelo ugodni ceni. Cena po dogovoru. Ogledati oziroma pisma nasloviti na naslov R. Stumpf, tovarna sodavicet Trst, Viale S. Sanzio 517. 123 ŠIVALNI STROJ «Smger? se proda po ugodni ceni. Coroneo I. 124 POSESTVO v Zvoniku 8t. 30 se proda. 125 PODLISTEK OLD SLEWTH; TojhisM kovčeg Kriminalen roman iz ameriškega življenja. Po;l ve?Hl SUrosttr JoapoviČ. cHCi gospoda Sflver-ja, ki umrl pred nekoliko tcdni?= ^Da, gospod.s < Kdo j ste zadnji videli svojega očeta S* *rP red k lom dni,= niste bili pri r)em ob smrtni uri?* ♦Bila »ero po zapovedi mojega očeta v Evropi. = eln kdaj ele prišli dflmov?^ ♦Takoj po njegovi »mrti.a ♦Vi ste torej goepica Ma!y Silver. Izgubila ti« kovčeg označen z G.ica M. »Da, tako •Kdaj? a •Ob moji vrnitvi* Detektiv je bil v zadregi. Govoril je dolgo * gospico, ki mu je pravila prav verjetno t|odbo. Pozneje je prišel zopet gospod Ste-vens in odila sta po4em okopaj. •No, ka pravite?» •Hm, to je prav zamotana zgodba.* •Saj je vendar po vsem enostavna.* •Ne, vpleteno ji je toliko IažL» •Od koga pa?® •Po vas in po gospici, ki si nadeva «me in močan. Posrečilo se mu je, da je s svojo po-Silver.» llicijsko gorjačo odbil napad, se ubranil napa- «Katero laži tem vam povedal jaz?* | daloev in oba potolkel na tla, na kar jo je -Trdili ste, da ste edini sorodnik gospoda hitro ubral dalje. SilverjaU Ko je šel preko nekega trga, je dišal govo- «To sem rekel le iz previdnosti.» riti dva človeka, pa ni mogel dognati, odkod «A, tako!« prihajajo glasovi. Poslušal fc bolj napeto m o Mlada dama mi je rekla, da se je vrnila pozornejše ter razbral, da prihajajo glasovi iz takoj po očetovi smrti iz Evrope. Izgubljeni globine neke kleti v hiši pred njim: kovčeg jc njen.2 «Kako je pa mogla oddati kovčeg na vlak, če je bila v Evropi?» ■ -«Sa| ga ni dala ona.a «Kdo pa drugi?» «Najbr£e sle parka, ki se izdaja za Mer gospoda Si!verja.» •Ali še živi gospa Silver-jeva7* •Mrtva je že mnogo let» «To je močno zavozlana zgodba.^ «Saj vendar ne dvomite o istosti mlade dame, ki ste jo videli ravnokar?* •'Teija bi ravno n« hotel trditi, toda premisliti moram zadevo. Jutri vas posetim.» Po teh besedah sta se moža ločila m detektiv šel domov. Ni še dolgo hodil, ko j« mahom opazil, da mu sledita dva moža. «Hm,» je mrmral, «pa poglejmo kaj možaka namerjataf* «Zavi? je v tiho, stransko ulico in nenadoma zaslišal za seboj hitre korake. Kmalu sta g* priliajalca došla. Eden od njih mu je srepo pogledal v obraz in zaklicai drugemu: to je na in mož U m •Kovčeg je izgubljen. Nekdo je prišel ponj ga odnese?.« Urno je stopil skozi vrata in pred s$im »ta stali dv« ženski. •Ali mi morete povedati.^ j« je nagovoru, •ali stanuje tidcaj goapiea Silver?« Komaj je bil to Izgovoril, le «ta ženski glasno zavriščali in izginili r hiio, zaloputni v ij vrata močno za smof. Detektiv je*Wudeno obstaL Počakal je trenutek, si dobro zapomnil kakoŠnost hiše in zopet odšel. «Zadeva se vedno bolj zamotava, = je dejal, *Na vse zadnje so vsi elepari, a kovčeg z novci in dragulji je pe 4« t moji posestih Ko je detektiv dospel do svoje hiše, ga je pričakovala gospa Silver. «Kaj mi donašatc novega?« je vprašala boječe. «Prebil sem več različnih, Čudnih dogodkov,* ji j« odgovoril. •AH st« našli mojega otroke?* ♦Našel mm neko damo, U ti*, da je hči gospode Sihrerja. MLEKO prvovrstno, na drobno in debelo, Via Giulia 28. 119 2IMNICE izdelujem. Pridem tudi Via Moise Luzzatto 3, IV. kun, zlatic, lisic, dihurjev, vider, jazb«€«v,iR3