<_____________________________________________________;__________________________ ^JA UREDNIŠTVO GLASILA »V AGISU« - IZHAJA TEDENSKO - UREJA MAKS MENONI - RAZMNOŽUJE SPLOŠNI SEKTOR ^tev. 45 5. september 1990 Leto VI. SPREMEMBA ODMERE NADOMESTILA OSEBNEGA DOHODKA ZA DELO S SKRAJŠANIM DELOVNIM ČASOM OD 8.8.1990 DALJE Čeprav novi zakon prizadene le 30 naših delavcev menim, da je novost zanimiva za širši krog zaposlenih, zato jo tudi objavljam: Z. Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o temeljnih pravicah pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki je bil objavljen v Jatinem listu SFRJ št. 44/90 z dne 31/7-1990, je spremenjena odmera Nadomestila osebnega dohodka za delo s skrajšanim delovnim časom. 8/8-1990 dalje se nadomestilo odmeri skladno s 37. e členom oz. 13. členom novele zakona, ki glasi: Če je nastala invalidnost zaradi poklicne bolezni ali poškodbe pri tielu, se odmeri nadomestilo osebnega dohodka za delo s skrajšanim plovnim časom v višini razlike med osebnim dohodkom, ki ga delovni thvalid uresniči, ko dela s skrajšanim delovnim časom, in osebnim dohodkom, ki bi ga uresničil, če bi opravljal ista dela in delovne Naloge s polnim delovnim časom, če pa je nastala invalidnost zaradi bolezni ali poškodbe izven dela, denarno nadomestilo ne sme biti ^-čje od 85 % določene razlike. denarno nadomestilo iz 1. odstavka tega člena skupaj z osebnim dohod-Nom za skrajšani delovni čas ne sme biti večje od največjega osebnega dohodka za takšno ali podobno delo v organizacij i.:i M. PLAKATIRANJE JE ZNOTRAJ PODJETJA DOVOLJENO LE ORGANIZIRANO Nedopustno je, da plakate in najrazličnejše ponudbe obešamo kamor nam pač zdi najprimernejše. V podjetju imamo za pisna obvestila Omenjene oglasne deske. Res je, da so te oglasne deske namenjene "‘■hformacijam, ki so v neposredni zvezi z našim življenjem in delom v ^djetju. Vodstvo podjetja sicer ne zavrača informacij, obvestil in drugih Plakatov; ki nas vabijo na cenejše nakupe ali na zabavne prireditve, vsndar morajo biti ta obvestila na za to določenih mestih in seveda P° preteku aktualnosti obvestila tudi odstranjeni. Zato vas pozivam, ^ vsa pisna sporočila, ki jih želite posredovati delavcem podjetja Prinesete v kadrovsko službo, kjer se bomo dogovorili o vsem potrebnem. sporočila, takšna ali drugačna, ki bodo izobešena mimo tega dogovora b°do odstranjena. M DELNICA Delnice so lastniški vrednostni papirji o stvarnih pravicah. Za ^zliko od dolžniških vrednostnih papirjev (obveznic) pomeni za izda-Ja-telja (to je recimo podjetje) zagotovitev trajnih sredstev, saj ijNlnica oziroma na njen naveden znesek ne zapade dokler obstoji podjetje. Imetnik delnice, to je investitor, pridobi premoženjske in članske Pravice oziroma postane solastnik podjetja. Prve pravice mu omogočajo trajno udeležbo na dobičku v obliki dividendea prednostne pravice pri nakupu novih delnic in likvidacijski delež bo prenehanju družbe, druge pa voliti organe družbe, nadzorovati delo in pravico do informacije o vseh vidikih delovanja družbe. Delnica se glasi na imetnika (prinosnika) ali na ime. Delnic je več vrst, navadno pa jih razvrščamo v naslednje tri kategorije oziroma vrste: A. Običajne delnice To so "prave1' delnice oziroma pravi rizični kapital, katerih imetniki imajo takoimenovani "preostali zahtevek" na dohodku oziroma aktivi družbe (kar pomeni, da pri delitvi dobička pridejo zadnji na vrsto, ko so izplačane že vse druge obveznosti, npr. obveznosti za obveznice, dobiček vrednostnih delnic itd.) oziroma premoženju družbe v primeru likvidacije. Imetniki teh delnic imajo tudi določeno prednost. Tako imajo glasovalno pravico, volijo organe družbe in nadzorujejo njeno delo, tako, da lahko rečemo, da so pravi lastniki podjetja, kije izdala delnice.. Običajne delnice se lahko delijo na A in B razred običajnih delnic. Prve prinašajo le dividendo in so brez glasovalne pravice. Ta oblik delnic se navadno izdaja za širšo javnost, ki želi samo dobiček. Druge pa so z glasovalno pravico, vendar ne prinašajo dividende, zato so namenjene predvsem vodilnim osebam v družbi. B. Prednostne delnice Te so v bistvu določen hibrid (mešanca) med "pravo" (običajno delnico) in obveznico. Imetnik te delnice ima namreč poseben tretman. Tako je zahtevek imetnika prenostne delnice na dohodku družbe omejen, saj ta delnica prinaša fiksno "dividendo". Pravtako je določen znesek imetnika-prednostne delnice na premoženju družbe v primeru likvidacije podjetja. Kot vidimo gre za manj rizičen kapital v primerjavi z običajno delnico» vendar rizičnej ši v primerjavi z obveznico. Običajno je donos za to vrsto vrednostnega papirja, čeprav fiksen, višji kot pri obveznici, vendar nižji kot pri običajni delnici, kjer pa donos ni gotov. Te delnice imajo lahko tudi glasovalno pravico, ni pa to nujno. C. Posebne delnice Gre v glavnem za dve obliki in sicer: zamenljive in posebne preferenčne delnice z gibi]ivo obrestno mero. Prve je mogoče običajno po določenem času oziroma razmerju zamenjati za običajne delnice ali obveznice. Pri drugih pa gre v bistvu za spremenljivo dividendo oziroma obrestno mero? kateri seprilagaiata obrestnim meram na finančnem trgu. Namen te delnic6 je, da se bolje prilagaja tržnim razmeram in da uspešno konkurira obveznicam. KAJ NAJ POČNEMO Z DELNICAMI ČEPRAV BO ŠLO V PRVI FAZI ZA OBLIKO INTERNIH DELNIC, NE MORE NIHČE PREPREČITI NJIHOVO PRODAJO. TUDI PO ZAKONU JE MOŽNO INTERNO KUPOVATI IN PRODAJATI DELNICE. ŽE JUTRI SE BO POJAVIL KDO, KI BO POTREBOVAL GOTOVINO, IN DRUGI, KI BO HOTEL EKSPERIMENTIRATI S TO NOVOSTJO. Prave izkušnje lahko pričakujemo šele ob koncu leta, če bo podjetje ustvarilo dobiček in bodo delnice prinašale dobiček. (Se nadaljuje) Pravna služba