99. številka. Ljubljana, v ponedeljek 1. maja. XXVI. leto, 1893. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vBak dan »večer, izimsi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden meseo 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 80 kr. za četrt leta. — Za taje dežele toliko več, kolikor po&tnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi bo ne vračajo. — Uredništvo in upravni Stvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravni S t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vsa administrativne stvari. Vabilo na narocbo. Klavno p. m. občinstvo uljudno vabimo um ■•T* narečbo, stare gospode naročnike pa« k»-terlm fe potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da Jo o pravem času ponove, da pošiljanje me preneha In da dobe vse Atevllke. „SLOVENSKI NAROD" velja m Ii|nbljanske naročnike brea poallja« n|a na dom t Vse leto . . . gld. IS*— I Četrt leta . . gld. 8*80 Pol leta ... .« 6*501 Jeden menee. ,« l'lO Sa pošiljanje na dom se računa JO kr. na mesec, 80 kr. aa četrt leta. s počil |anjeui po po« 11 veljat Vse leto . . . gld. 15«— I Četrt leta . . . «ld. 4• — Pol leta ... „ »•— I Jeden meaee . 1*40 flaF~ Naročaje s>e laltko m vsakim dnevom, a li kratu ae mora poslati tndl naročnina, drugače ae ste oalramo na dotično naročilo. Upravništvo „Slovenskoga Naroda". Res Cartnthiacae. Prafika .Politik" in Zagrebški „ Agrainer Tag-blatt" priobčila sta v zadnjih Številkah pod gorej-šnjim zaglavjem dopis is PodjunBke doline, ki tako temeljito osvetljuje delovanje gosp. knezoškofa dra. Kahn-a, ter je za razmere naših koroških rojakov sploh tako značilen, da bomo izveatno ustregli svojim Čitateljem, ako ga priobčimo tu v dostovnem prevodu. Dopis slove: „ V ueSi deželi postopa nemška stranka po gotovem načrtu in sistematično zoper vse, kar je slovensko. V svojem območji ima že inteligenco, vse uradništvo, pred vsem pa ljudsko šolo. Sedaj se je začel naskok u a zadnjo pozicijo, katero Se imajo koroški Slovenci — na duhovništvo. Že večkrat se je v raznih listih razložilo, kako c. kr. deželna vlada pri podelitvi župnij porablja mogočni svoj upliv, kako se trudi odvrniti novoimenovane župnike od vsakega zakonitega sodelovanja pri narodoem gibanju s tem, da zahteva od njih častno besedo, da bodo v narodnih rečeh indiferentni in s tem, da jim v dekretih naravnost ukazuje, kako imajo ravuati. Vzlic vsemu temu pa nenasitno vodstvo nemške stranke Še veduo ni zadovoljuo. Germaoizovanje jej vzlic temu prepočasi napreduje. Ne kaže Be, da bi se izpoloila nje najsrčnejša želja, da bi bil čez 50 let — ta rok je določila neka nemška korifeja — pokopan zadnji koroški Slovenec. Zato iščejo in sti-kujejo po novib zaveznikih, da bi se proces hitreje vršil. Koroški „Bauernbund" nima nikake privlačne sile več; slovenski kmetje bo ogibajo njegovim shodom in gospodje kmetski glavarji sede* sami pri mizah, kadar zborujejo na pr. v Pliberku. Toda nnši Nemci so dobili novega zaveznika in sicer jako imenitnega v osebi našega uajvišjega dušnega pastirja knezoškofa Kahna. Splošno je znano, s kako navdušenostjo so ga Slovenci vzprejeli, kako popolnoma so mu zaupali, ker bo je o njem govorilo, da je obljubil naučiti se v kratkem slovenščine, kolikor je treba za občevanje. Nihče drugi kakor monsignor E'nspieler je kot voditelj koroških Slovencev to zaupanje odkrito in slovesno izrekel. Kako bridka je bila prevara. Naš najvišji dušni pastir se je tekom nekaterih let prelevil v srditega nasprotnika Slovencev. Za dejstva, katera to dokazujejo, nismo v zadregi ; na izbero jih imamo. Na nedokazane in ceI6 anonimne denuncijacije citira slovenske duhovnike na odgovor radi njh narodnega delovanja, čeprav dobro \e, da prihajajo denuncijacije od organov nemško-liberalne stranke v svrbo, da bi se njim neljubi duhovniki odpravili z dotičnih mest. Drugi korak za odstranjenje Slovencev iz upliv-nib mest je imenovanje nemško-nacijonalnega gospoda na mesto, katero je zavzemal prejšnji neumorno delujoči, za krško škofijo velezaslužni dolgoletni kancelar sloveuske narodnosti, kateremu glede" vestnosti in poznavanja poslov in razmer ni primere. Kar se je za motivacijo te prenaredbe navedlo, to so prazni, nepodprti izgovori. Pravi povod temu Čudnemu ravnanju je bil samo ta, da bo je hotelo raznim nemško-liberalnim velikašem izkazati uslugo. Tudi to se je že večkrat navajalo, kako bo postopa z marijanisti in bogoslovci slovenske narodnosti. Njihovi kolege nemške narodnosti se hvalijo, če v govorih in predavanjih slave" svoj materni jezik. Slovencem je prepovedano govoriti v svojem maternem jeziku čim pridejo v dotiko z Nemci. Uspehi seveda ne izostajajo. Mladi naraščaj nemškega duhovništva je nemškonacijonalnega mišljenja in pesmi „Die Wacht am Rhein" ter „Was ist des Deutscben Vaterland* sta mu evangelij. Naj omenimo, kako borno se v bogoslovju skrbi za pouk v slovenščini. Slovenski bogoslovci nimajo v vseh štirih letih ni-kake prilike, vaditi se v slovenskem prepovedo vanju, v katehiziranju itd.; razpostavijo so kar na kratko po stacijah, v novejšem času navadno v nemških krajih — kakor se govori zato, da se ohlade. Tudi take bogoslovce, kateri slovenskega jezika niso fmožni, pošilja naš škof na slovenske stacije, držeč se pri tem načela naših šolskih oblastev, da narodovemu učitelju ni treba umeti narodovega jezika. Saj ga on Ham ne razume in se tudi ne trudi učiti se ga. Nemške propovedi škofove pri vizitaciji slovenskih župnij so še vedno na dnevnem redu. S tem pa še ni dovolj. Škof kaže svoje zaničevanje napram slovenščini še dosti bolj demonstrativno. Kadar stopi slovenski propovednik na lečo, takrat ostavi najvišji cerkveni dostojanstvenik v naši škofiji cerkev in beži v sakristijo, da bi zvdki jezika sv. Cirila in Metoda no žalili njegovih germanskih ušes. Kakov mož je bil v primeri ž njim škof Funder! Akopram prešinjen nemškega duha, spoštoval je vender inojezičue svoje školijane Ker slovenščine ni bil zmožen, prihajal je redkokdaj na slovenske stacije; ako pa je prišel, ostal je radi ljudij pred altarjem tudi kadar se je božja beseda oznanjevala s slovenskim jezikom. V Rimskem zavodu „dt) propaganda fide" se vzgajajo oznanjevalci vere za vse narodne in jezike sveta, tudi za najmanjše rodove črncev; jedna prvih in najvažnejših tirjatev je znanje tujih jezikov, da morejo dotičniki razi ti se po svetu in učiti narode. Sredi Evrope pa živi naslednik apostolov, kateremu se ne zdi vredno, da bi se naučil jezika več kakor 130 000 njegovih vernikov v dubi šestih let vsaj toliko, da bi mogel ljudi ogovoriti ali šolske otroke vprašati za deset božjih zapoved*. Čudesa o gorečih jezikih menda več ne pozna ? Žalostno a resnično! In tak cerkven dostojanstvenik, ki sam jedno prvih svojih dolžnostij tako močno ZBnemarja, ima pogum očitati drugim ljudem, da so samo po imenu kristijuni. Poseben trn v peti je našemu najvišjemu dušnemu pastirju tudi BlovenBko šolsko društvo aSv. Cirila in Metoda". Čeprav ima ta družba mimo narodne tudi ver*ko šolo v svojem programu, vender si ni stekla koezoškofove milosti, ker — je slovenska. Že opetovano je izrazil svoje nasprotstvo. Jeden izrek knezoškofov je tako drastičen, da ga moramo pozabi oteti. Dva slovenska kmeta sta prišla k njemu, da branita nekega duhovnika in da izjavita, da dotični gospod na|t nekem shodu Ciril-Metodove podružnice v Kotmarivesi ni govoril nič nekorektnega ali protizakonitega, kakor se mu je to očitalo v podli denuncijaciji. Pri tej priliki vprašal je knezoškof preprosta moža, čemu je prav za prav ves boj za jezik in za narodnost. Ta druga da je nekaj čisto postranskega; prva je, rekel je nekako najivno, vera, potem domovina, tretje pa krub, za tem pa dolgo nič ne pride in naposled šele narodnost. Nismo še slišali, da bi bil knezoškof tako opominjal svoje nemške rojake, čeprav bi bilo nujneje, spravljati nemške šoviniste k pameti. Ako pa se vzprejme izvajanje škofov, potem bi bilo soditi, da je krub prva stvar, ker brez kruha ni vere; človek mora živeti, da more verovati. Iz tega je vidno, kam bi Slovenci prišli, da vzprejmejo najnovejši iz Gorice razširjani in od Ljubljanske duhovščine na željo škofa Missije podpirani nauk, da so škofje tudi v politiki od Boga postavljeni voditelji, katerim morajo verniki biti brezpogojno poslušni. Čemu so potem politične stranke, čemu občinske volitve, čemu deželni in državni poslanci? Ali bi ne bilo bolje, da zapremo svojo politično kolibo in da vse prepustimo škofovskim konferencam ? Koroški Slovenci so doc 5. p. m. v Celovcu priredili krasno papeževo slavnost, na katero je bil tudi knezoškof dr. Kahn po posebni deputaciji primerno povabljen. Toda Njega knezoškofijski milosti se ni videlo potrebno, udeležiti se slavnosti ali k njej odposlati kot svojega namestnika kakega kanonika. Na papeževo slavnost Nemcev je seveda prišel tudi knezoškof. Neznanje slovenščine je bil tudi tu izgovor in tako se suče dr. Kahn vedno v istem krogu. Slovenščine se ne uči, ker se mu no zdi potrebno; kadar pa jo kje potrebuje, takrat se umakne, ker je ne zna. Svetemu Očetu v Rimu se je natvezila laž, ko bo mu je reklo, da je dr. Kahn slovenščine zmožen. Koroški Slovenci se morajo potruditi, da se bode v Rimu spoznala resnica o žalostnih razmerah v krški škofiji in da bo to izvedel tudi Sv. Oče. Ta je vsem narodom na svetu z jednako ljubeznijo naklonjen in da je tudi Slovanom ne odreka, pokazal je v evoji krasni encikliki „grande munus". Spomenica slabo poučenemu papežu in, ako treba, deputacija slovenskih rodoljubov naj v Rimu osvetlf in pokaže, kako nedostojna, grešna igra se je igrala pri imenovanju dra. Kahna za knezoškofa krškega. Kako se ta upa upravljati apostolski svoj poklic, ne da bi imel v to potrebnih svojstev, to je stvar njegove vesti, koroški Slovenci pa bodo i nadalje hodili svojo pot in ne bodo mirovali, dokler take in jednake razmere ne postanejo nemogoče." Zadnji odstavek je v dopisu „Politike" izpuščen. — Oba navedena lista doBihdob nista bila na sumu, da delujeta v službi framazonstva in zategadelj smo radovedni, kaj poreko v uredništvu nSlo-venčevem „k tej karakteristiki koroškim Slovencem „od Boga postavljenega političnega voditelja". Prosimo I Deželni zbor štajerski. V Gradci, 27. aprila. V današnji seji pojavilo se je prvikrat v letošnjem zasedanju staro narodno nasprotBtvo [mej Slovenci in Nemci, kateremu ne bo prej konca, dokler bo ali Nemci ne odpovedo popolnoma svojim agresivnim nameram ali se slovenski Štajer ne loči od nemškega. Začetkom Beje utemeljeval je poBl. dr. Ileils-berg svoj predlog o ustanovitvi deželne banke, potem je dež. zbor dovolil mestu Mariboru najeti posojila 150 000 gld., o čemur je poročal posl. dr. Srnec, zatem p* je posl. groi Stttrgkh nasve-toval kot poročevalec vinarskega odseka, naj se dež. odbora poročilo o trtoi udi vzame odobrovalno ni znanje. O tej stvari unela se je daljša debata, v katero sta posegla tudi slovenska poslanca Bobič in Jerman. Prvi je priznaval dobro voljo dež. od bora a dokazoval, da se je še premalo storilo, kar je vidno že iz tega, da se ravno vinščaki kar tru-moma selijo v Ameriko. Drugi je zahteva), naj dež. odbor ne skrbi samoj z* rekonstrukcijo viuogradov, ampak tudi >a to, da se bo prebivalstvo korenito I poučilo o racijonalnem vinarstvu. Dež. zbor je potem j vzprejel nasvete vinarskega odseka in isto tako na- I svete poročevalca posl. PoBcba o poročilu dež. I odbora glede" sanitarnih razmer in o preskrbljevanju I siromakov. Nadalje je dež. zbor rešil še nekatera manjša poročila, mej njimi o raznih nemških zavodih in o povzdigi živinoreje na gorenjem Štajerskem o katerih reteh ni bilo debate. 1 Posl. Koller je poročal o nekih šolskih zadevah, posl. baron M os con o dež. muzeju, poil. Mayr o dež zgodovinski komisiji, posl. dr. F U r s t o deželnih srednjih šolah, posl. Kautschitsch pa o nekih drugih učiliščih. O dež. odbora poročilu glede ljudskih šol je ; poročal posl. groi Sttirgkh in predlagal, naj se vzame poročilo na znanje in naj se vzprejme resolucija, s katero se pozivlje vlada, da pomnoži število državnih štipendij za učiteljišča. O tej točki unela se je daljša debata. Posl. dr. K o k ose hi ne g g toži, da dež. šolski svet Slovencem na ljubav v „Bkoro čisto nemškem Ljutomeru" ni ustregel prošnji 90 nemških prebivalcev tega trga glede nemške ljudske šole in predlagal resolucijo, naj zastopnik dež. odbora v dež. šol. svetu z vso silo deluje na to, da so trg Ljutomer izluči iz šolske občine in da dobi svojo nemško šolo. — Slovenski posl. Robič je pobijal izvajanja predgovornikova povdarjajoč, da večina Ljutomerskega prebivalstvu neče nemške šole, kakor jjo tir-jajo nekaterniki. Sploh se je ta želja na umeten način obudila in to po priseljenih privržencih nemškega „Schulvereina". V Ljutomeru so samo štiri rodoviue nemške, v vseh drugih je slovenščina občevalni jezik; Ljutomer ni bil nikdar nemšk trg in tudi ne bo, ker se bodo izjalovile vse germanizatorične nakane. Posl. dr. Starkel je govoril o šolskih razmerah v Šoštanju, trdeč, da je to večinoma nemšk trg in nasvetoval jednako resolucijo, kakor dr. Koko-sebinegg. Pri tej priliki je dr. Starkel tudi dokazoval, da se štajerskim Slovencem jako dobro godi, ker jih vlada podpira, dočim se imajo spodnještajerski Nemci hudo boriti za svoj narodni obstanek. — Posl. dr. Dečko okrcal je predgovornika jako dobro. Pojasnil je delovanje dež. šolskega sveta v marsikaterih narodnih rečeh, rekel je, da je samo .zavod za po-nemčevanje" in b koncu zagotovil srborite nasprotnike, da si bodo Slovenci prav gotovo priborili svoja narodna prava, kakor so si jih priborili drugi ne-nemški narodi. Ko so še za vse kar je nemško silno navdušeni dr. vitez Scbreiuer, zastopnik dež. odbora v dež. š dskem svetu, namestnik baron Ktibeck in ultra nemški poročevalec grof S t tir g k|h precizirali svoja mnenja, je dež. zbor vzprejel nasvete šolskega odseka in predlagane resolucije. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 1. maja. Poljski katoliški shod. Krakovski osnovalni odbor za prireditev poljskega katoliškega Bhoda obrnil se je do grško katoliškega metropolita Sembratovići s prošnjo, naj se shoda udeleže* tudi grški katoliki. Metropolit je skli-cal nekatere odlične ruske rodoljube na posvetovanje in ti so se izrekli za katoliški shod, če se bo imenoval Oališki in ne poljski in če bo ruskim udelež-nikom dovoljeno govoriti v ruskem jeziku. JSemškc stranke. Nemški liberalci izgubili so zadnja leta na Dolenjem Avstrijskem jako mnogo upliva in morda bi bili že popolnoma propadli, da so bili njih na* sprotniki jedini. Neliberalci so se delili na celo vrsto frakcij; na klerikalce, konservativce, krščanske socijaliste, uacijonalne protisemite in uacijonalce. Kakor se čuje, bo se stranke sedaj zjedinile v jedno samo skupino in bodo odslej vedno solidarno postopali, če se to obistini, potem je liberalcem odzvonilo. Šole na O&erskem. Ogerski državni zbor ne je zadaje dni bavil z regulacijo plač ogerskih učiteljev, a debata, katera se je unela o tej stvari, je večjega pomena, ker osvetljuje šolske namene ogerske vlade. Naučni minister grof Caaky je slovesno izjavil, da vladS se trpi nikakih protintadjarskih tendenc is protidriav-mh tendenc, in bo sedaj uredila stvar tako, da bo pri subvencioniranih Šolah drŽava sama izvrševala nadzorstvo in to neposredno, pri konfesijonalnih šolah pa posredno. Vrh tega uvatuje vlada vprašanje, bi li ne kazalo zapreti tiste konfesijonalue šole, katere ne ustrezajo določbam zakona. Sploh pa misli vlada, da bi As najbolj kazalo, premeuiti ves šolski zakoS. — Kakor vidno, hoče vlada i nadalje postopati v protislovanskem in proticerkve-nem duhu. Viiiftitje drli*ve. Srbske razmere. Prva diferenca mej kraljem in ministri se je ugodno poravnala. Kralj je zahteval, da se mora radikalni župan Beligrajski, ker je po prevratu svojevoljno se vrnil na prejšnje svoje mesto, zopet umakniti, ker njegovo postopanje ni bilo zakonito. Ministri so se upirali tej kraljevi tirjatvi in prišlo bi bilo morda do krize — o kateri bo Dunajski in Poštanski listi škodoželjno Že poročali — da se ni župan dobrovoljno umaknil vedoč, da je to le formalna stvar. — V pogovoru z nekim novinarjem uaglašal je ministerski predsednik dr. Do kič, da je prva naloga srbske vlade, pridobiti zaupanje inozemstva; to mora biti osvedočeno, da so Bedaje ramere v Srbiji stabilne in zanesljivo. Le od tega je odvisno, da se zopet okrepča državni kredit, katerega je Srbija za situacijo svojih financ nad vse potrebna. Minister notranjih rečij izdal je naredbo, s katero naroča prefektom, da morajo v vsakem oziru varovati popolno volilsko svobodo. liush-i JNenicl. Vojna z Rusko že davno ni več na dnevnem redu in trozvezni državniki zagotavljajo Rusiji v jednomer svojo ljubezen in miroljubnost, a nemški narod bo za vse to ne meni, ampak je prepričan, da bo prej ali slej vojna neizogibna. Nemški list „Veteran" zatrjuje, da so nemški strategi že izdelali popolni načrt za vojno z Rusko, uvažuje vse okolnosti. Posebno važnost pokladaju nemški strategi na ruske Nemce. Teh kolonistov je okoli 5 milijonov in imenovani list pravi odkrito, da računajo vojni krogi na ta, Risom neprijazni element, izmej katerega se da nabrati do 30000 izvežbanih vojakov. List tudi navaja imena krajev, ki bo povsem nemška in kjer bi naAli Nemci podporo. Iz vsega tega je vidno, kako računajo nemški vojaški krogi z nemškimi naselniki na Ruskem in kako zanesljivi in u dan i so ti svoji ruski domovini. Dopisi. Iz Rima, 23. aprila. [Izv. dop.] (Slavnostni dnevi) so minuli. Včeraj zjutraj sta se odpeljali obe vladajoči rodovini s sijajnim spremstvom (tudi ruski veliki knez in črnogorski kneževič) v Napu'j; nadvojvoda Raj ner pa že predsinoči ponoči v Florenco in dalje na Dunaj. Danes ima mesto že čisto navadno lice, pa je tudi že čas, ker cel teden nisi skoraj mogel dobiti voza, da bi se kam peljal, niti prostora v krčmah, da bi se za potrebo najedel. Svečanosti bo bile zadnje dni lepše, nego prve. Vojaški pregled se je baje izvrstno obnesel in vojni minister Pelloux je naznanil vojaštvu popolno zado-voljnost Nj. Veličanstev cesarja in kralja. Nemški cesar se smatra torej kot vrhovni zapoved-nik italijanske vojske! Kako velik razloček pa je mej sedanjim nemškim cesarstvom in nekdanjim .svetim rimsko-nennškim cesarstvom" 1 j Slavnosti bo torej pri kraji. Stale so mnogo denarja in sedaj bo treba velikanske stroške popla-I čati. Ali od kodi? — Rimljani so pač mnogo zaslu-I žili, ali kaj pa drugi? Niti vseh „«to italijanskih I mesta ni imelo svoje, zastave ob „Via Nazionale", I nego samo 74. Mesta so bila po velikosti razvrščena; I Videm je stal na 36. mestu. Drugodi je bilo malo J /ustav, navdušenja skoro nikjer nič. Kralj in kra-I Ijica sta podarila, kakor sem že poročal, pol mili-I jona lir za ustanovitev zavetišča onim sirotam, ka-I terib roditelji bo se pri delu ponesrečili; več sta I rekla da ne moreta storiti na brezštevilne prošnje, I ki bo jim došle iz raznih drugih mest. Nesreč se ni I nič pripetilo, razen da je kakih petdeset oseb v gnječi svoje moŠojičke izgubilo. Tudi bomb niso pozabili, kajti ponoči 26. t. m. položili so jedno na Kapitolu, ki Be je z glasnim strelom razletela. Krivcev Heveda niso zasledili, čeravno imajo že skoro vse anarhiste pod ključem. Tukajšnji listi se budu-jejo nad policijo, da je zbrala v Rimu ob času slavnostnih dnij toliko vojaštva in cel regiment kara-binerjev-orožnikov, češ, da Rimljani že sami dobro razumejo uljudnost in dostojnost. Morda pa ta previdnost vender-le ni Škodovala 1 Doc 25. t. m. vzprejel je bv. Oče češke romarje, ki so mu glasno klicali „at Žije* in „slava". Sedaj je pr.šlo vse polno švicarskih romarjev v Rim, tako da je Vatikan vedno oblegan. Tudi N. P. Goriški knezoškof A. Zorft in Tržaški škof sta prispela v večno mesto, da se poklonita sv. Očetu. Buša velikanski, prah neznosen, kmetje obupni. — Na Siciliji nosijo Mater bolje v procesiji po polji i n ljudje se b i č a ] o, kakor V sredojem veku. Domače stvftri. — (Nj. Vel. cesarica Elizabeta) pripeljala se je danes ponoči ob polu 1. uri z dvornim vlakom v Ljubljano in odpeljala na Dunaj. Na Ljubljanski postaji mudil se je vlak samo pet minut. — (Občni zbor „Narodne tiskarne".) V včerajšnjem občnem zboru izvoljena sta bila v upravni odbor gg. Ivan Hribar, dež. poslanec itd, in notar G og o I a namestu iz Ljubljane preselivših se gg. dr. Dlajarona in dr. Tekavčiča, katerima se je izrekla zahvala za njiju marljivo delovanje. Poročilo g. Lavrenčiča o stanji društva je ugodno in se je odobrilo. Čisti dobiček znašal je 2028 gld. Dividende se izplača po 3 gld. na delnico. Odboru in zlasti g. predsedniku dr. Tavčarju izrekla se je zahvala za trudoljubivo delovanje. Ustanovi se posebna specijalna zaloga, ker je rezervni zaklad že dosegel po pravilih predpisano vsoto. Društvo „Narodna tiskarna" pristopi kot pokroviteljica družbi sv. Cirila in Metoda. Pregledovalci računov volili so se dosedanji in na novo g. Ivan Knez. Odobrili 83 se potem še razni predlogi oziroma nasveti bodočemu odboru glede „Zvona" in Slov. Naroda". Obširno poročilo morali smo odložiti zaradi pomanjkanja prostora za jutrajšnjo številko. — (Deželni zbor kranjski) ima jutri svojo IX. sejo. Na dnevnem redu je poročilo uprav, odseka o poročilu dež. odbora in sicer o §. 6.: Občila, 0 §. 3 : Deželna kultura; poročila fin. odseka o raznih prošnjah, mej njimi »Glasbene Matice" za brezobrestno posojilo 6O0O gld.., o marg. štev. 4. § 5. letnega poročla dež. odbora (bilanca Ljubljanskega mestnega posojila); poročilo upr. odseka o lažnih cestnih zadevah in o nekaterih prošnjah itd. — (Osobne vesti.) Višjega carinskega urada oficijal g. Iv. Še bek imenovan je upraviteljem pri glavnem carinskem uradu v Gradci. — Novoimenovani davčni pristav g. J. Mesten pride v Celje, davčni pristav g. Iv. P er no v še k pa je premeščen iz Celja v Šoštanj. — Začasni stavbeni adjunkt pri deželni vladi kranjski g Julij Hilbert je imenovan definitivnim na sedanjem svojem mestu. Poročnik g. Albert Martinčič pri pešpolku št. 56 je imenovan nadporočnikom. — (Gospč. Georgina Janušovski) nastopila je koncem minulega tedna zopet na dvornem opernem gledališču na Dunaju in sicer kot ,F»delio". Vsi Dunajski listi brez izjeme poročajo o tem nastopu jako laskavo in simpatično, povdarjajoč, da ima gspČ. Janušovski izredno lep, blagoglasen in jako dobro izšolan glas. — (Tretji glasbeni večer.) Vspored za glasbeni večer koncertnih mojstrov: Hanuša Bau-disa in Karola II o f fm e i s t r a dne 2. maja v dvorani starega strelišča obsega dva odlična dela komorne glasbe za klavir in gosli. Gospodična Ana Š u ki je bo igrala z gospodom H. Baudisem prvi stavek iz suite op. 11, slovečega skladatelja oper: „ Km lica iz Sabe" in pa „ Mer lin-a", Karla G o Id marka. Gospod Ho f fine is ter in g. Bau-dis igrata tretjo veliko sonato od £1. Grieg-a. Prvo izmej treh sonat za gosli od tega skladatelja igrala stu na 1. glasbenem večeru, kateri je pripadlo prvenstvo celega večera. Ta skladba je mej sonatami za gosle najmodernejša. — Mej pevskimi točkami, katere so same novosti, imenujemo dva zbora za ženske glase z Čveteroročnim klavirnim Bpremljevaujem češkega skladatelja J os. Klička, kateri je profesor na Praški konservatoriji, ter dirigent češkega pevskega društva „llluhol" in se prišteva mej najodličnejše glasbenike v Pragi. Ti zbori se odlikujejo po finem humorju, in ker bo js ta vrsta pevskih zborov v Ljubljani še malo kultivirala, bodo gotovo jako zanimali. Gospod Razin-ger bode pel dve peBni od g. Hoffinoistra, katere bodo v kratkem izšle v tisku in gotovo dobro došle slovenskim pevcem. Eusemblova točka 1 za orgije, klavir in gosli, sloveča, pa redko igrana himna sveti Ceciliji od Gounoda podala bo celemu vsporedu prijetno razooličnost. Rizven tega obsega vspored se rapsodijo po bretaajskih narodnih napevib za orgije od Saint-Saens-a, jako zanimiva skladba, katera daje le-pemu inštrumentu priliko razviti vso svojo lepoto. Igral jo bode g. II u f f m e i s t e r. Sedeži v dvorani a 1 gld., vstopnice a 60 kr , dijaške vstopnice a 30 kr. dobivajo se v trafiki g. Šešarka v Šelenbur-govih ulicah in na večer pri blagajnici. Začetek točoo ob 8. uri. — (.Glasbena Matica".) Za jutri, v torek, do'očena skušnja moškega zbora „Glasbene Mttice" se je prestavila na sredo ob 8 uri zvečer. — (Občni zbor „Dram. društva") vršil se je v soboto zvečer. Zaradi pomanjkanja prostora priobčimo obširnejše poročilo v jutrišnji številki. — (Družbi sv. Cirila in Metoda) je ob nakupu knjig za obmejne kraje darovala .Mohorjeva Tiskarna" v Celovci 282 knjig, »Tiskarna sv. Cirila" v Mariboru 10 pesmaric, c. kr. zaloga šolskih kujig na Dunaji je dala 20% popusta, Martinčeva knjigarna v Mariboru 10°/0 >n Giontinijeva knjigarna v Ljubljani tudi 10%- — 0 fe« bogoslovec Janez Čemažar je poslal dva velika zavoja zelo rabnih knjig, nabranih mej Mariborskimi gg. bogoslovci, g. Fr. Podobnik, nadučitelj pri sv. Barbari v Halozah, zaboj raznih slovenskih knjig z naročilom, da naj se razdele mej podružnice na Koroškem, in č. g. Josip Sancin, župnik v Predloki, precej knjig. — Stolno mesto Ljubljansko nam je naklonilo 250 gld., kot prispevek za prvo polovico 1893. 1. Graška iz vanakade mi ška podružuica, koji neumorni predsednik je starina-vodija g. Bra-daška, nam je poslala po mladeniško delavnem blagajniku, g. Fr. Hrašovci, c. kr. sodniku v pokoji, 100 gld. 20 kr. Kot veledušoe podpornike vrle te podružnice imenujemo danes: g. Marijo Mu-žekovo, ki je zopet podarila podružnici 10 gld., g. Franjico Zabredovo, č. g. Avg. S ko čir ja, kurata na deželni bolnici in g. dr. Mato Zidar i ca v Pregradu na Hrvatskem. — Pokroviteljica je postala z doneskom 100 gld. g. Marija Ko bi ar, rojena II e h a r j e v a , v Liliji. Slovenci! to je Že šesta pokrovlteljina iz malega Litijskega trga. Je-li temu treba pristavljati Se posebnih navduše-valnih besedil? Dalje so nam naklonili: Podružnica za Ljutomer in okolico 100 gld., Šišenska podružnica (prvomestnik g. M a t i j a n , denarničar g. Suvva) 50 gld, družba domoljubov 25 gld., ferijalno društvo „Šava" pri veselici 20 gld., posojilnica v Konjicah 20 gld., posojilnica v Radovljici pri občnem zboru 5. aprila 1893. po zadružnikih zloženih 19 gld, g. A. V i r a n t iz Novega Mesta v Zagorji pri g. Medvedu mej Dolenjskim in Zagorskim Sokolom nabranih 14 gld., posojilnici v Šmiholu nad Piiberkom in v Šoštanj i po 10 gld., hišua druža „0 m i z j e" vMozirji 10 gld. kot drugi znesek globe vplačane po udih, ki se ne varujejo v govoru slabotnega materinega jezika. Neimenovanec pri Sokolovi veselici in telovadskih igrah v Ljubljani nabranih 8 gld 68 kr., hranilni In posojilni društvi v Celovci in Nabrežini po 5 gld., g. Grtgor Doli nar s Trate po g. adv. dr. V. K r ispe rji 5 gld, g. Iv. Jenko 5 gld. kot dar vesele družbe pri „For-luni" v Litiji, gostje in udje bralnega društva v Orebku pri veselici dne 16. aprila 4 gld. 10*/i kr., g. Veli mir 4 gld., ki so jih zložili za dom navdušeni Graški mladeniči o priliki Prešernovega večera, gospodičina v Opatiji nabrane 3 gld., g. J. C. J. vinotržec v Šiški 2 gld — preostanek ob poravnavi računa in Neimenovanec prvo srebrno krono. Vsem veleduš-nim dobrotnikom skupaj in vsakemu posebej izreka najtoplejšo zahvalo. Vodstvo družbo sv. Cirila in Metoda. — (Občni zbor gasilnega društva Ljubljanskega) ka'erega bo je udeležilo nad 80 Članov, vršil bo je včeraj v magiatratni dvorani. Vrhovni stotnik g. Do brlet pozdravil je zborovalce v Blovenskem in nemškem jeziku. Društveni tajnik g. Dre)se je prečital poročilo o delovanju odbora gasilnega društva. Iz poročila je vidno, da je gasilno orodje v dobrem stanu, potrebne poprave da so ae izvršile. Gasilci so se pridno vežbali, kajti vsak treh oddelkov imel je mnogo vaj. Slovenski vežbenik izide kmalu, kajti gospod A. C. Ahčin se neumorno trudi, da se ta težka stvar hitro reši. Doseglo se je tudi, da bo pri vseh avstrijskih gasilnih društvih uvedena jednaka oprava; vojno min:-sterstvo in miuisterstvo notranjih rečij sta določeno opravo Že potrdili. Ljubljansko gasilno društvo nastopi prvikrat v novi opravi pri bv. Florijana maši dne 7. maja t. 1. Občinskemu svetu in Kranjskih ra-nilnici se izreče za dovoljene podpore zahvala in naglasa se, da so že dovršene priprave, da bode gasilno društvo Ljubljansko svojo petindvajsetletnico praznovalo v lastnem domu, kar zborovalci navdušeno pozdravljajo. Blagajnik g. odd stotn. A. C Ahčin je poročal potem o računskih zaključkih; društvo je preteklo leto imelo dohodkov 2692 gld. 74 kr , za 209 gld. pa men j stroškov, tedaj je ta svota poleg 1400 gld. v obligacijah ostala v blagajnici. Računski zaključek podporniškega zaklada gasilnega društva imel je dohodkov 1641 gld., stroškov pa toliko menj, da je bilo mogoče nakupiti srebrno rento za 994 gld. Za bolniške troške izdalo se je 383 gld. Stanje premoženja iznaša 7400 gld. v srebrni renti in 214 gld. v gotovini. Računska sklepa se odobrita in se izreka blagajnikoma zahvala občnega zbora. Novo vatopivši člani store potem obljubo. G. Dobrlet opomni gasilce, da le še poldrugo leto, da s) praznuje 25letnica Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega društva in naglasa, da takrat, ko bodo prišla povabljena slovenska, hrvaška, nemška iu ogrska društva k tej slavnosti v Ljubljano, je v prvi vrsti treba pokazati, da so gasilci vešči svoje naloge, zato treba porabiti čas do Blavnosti, ter se pridno vežbatt, da bode ogledna vaja društva res vzgledna. Ker ni bilo posameznih nasvetov, se potem občni zbor zaključi. — (Novi vozni red južne železnice.) Z dnem 1. maja stopi v veljavo novi vozni red na južni železnici. V Trst odhajajo vlaki iz Ljubljane: Brzovlak ob G uri 2 min. zjutraj in ob 5. uri 19 min. zvečer, poštni vlak ob 4. uri 55 min. zjutraj in ob 1. uri 19 min. popoludne, mešani vlak ob 10 uri 15 min. zvečer. Na Dunaj odhajajo: lir novink ob 1 1. uri 37 min. zjutraj in ob 11. uri 56 min. ponoči, poštni vlak ob 2. uri 53 min. popoludne in ob 12. uri 25 miu. ponoči, mešani vlak ob 4 uri 54 min zjutraj, sekundarni vlak vCelje ob G. uri popoludne. — (Novačenje konj) za vojaštvo vršilo bo je minoli teden v Ljubljani. Prignalo se je iz Ljubljanskega okraja in mesta do 250 konj, a vojaška komisija odobrila je samo jednega in to je bil konj tukajšnjega tovarnarja in posestnika gospoda Ado>f Hauptman-a. — (Prvi maj) predstavil se je prav neprijazno, a poljedelci bodo mu hvaležni iz dna srca. Ves dan dežuje prav izdatno in blagodejno za osu h -no in dežja toliko potrebno zemljo, katero je predvčerajšnji rahli dež komaj površno okrepčal. Nebo je popolnoma zagrneno in se je nadejati, da bode zdaj dežja dovolj, ter da se narava bujno oživi. — (Iz Št. Vida nad Ljubljano) se nam piše: Tu umrla jo posestnica in gostilničarica gospa Josipina Zupanova po kratki a mučni bolezni v najlepši dobi življenja. Bila je blagajnica tukajšnje ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda, nje najdelavnejša društvonica in je sploh v veliki meri bila tu njena zasluga, da se je mogla podružnica ustanoviti. Blag, odkrit značaj njen ni Re bal povedati trpke resnice v obraz nasprotnikom dobre stvari — a vender jo je kljub temu vse spoštovalo in ljubilo, kaj'i nje besede je preveval duh ljubezni in gorečnost za dobro stvar. Hlagosrčna podpornica dobrih narodnih dru5t«v poklonila je tukajšnjemu rokodelskemu društvu prelepo soho sv. Jožefi, ki na pročelji kinča društveni dom; — sploh pa ga ni tu narodnega društva, katerega bi ne bila ona dejanski podpirala in pospeševala njega prospeh. Stavljajoč jej s temi vrsticami skromen spomenik v srcih slovenskih rojakinj, kličemo iz srca : Slava njenemu spominu! Dal Bog našemu narodu še mnogo tako vernih, odločnih, za lepo in dobro vnetih žen! — (Štrajkaj oč* zagovornik.) V soboto poročali smo o dveh Goriških kazenskih obravnavali, ki drastično razsvetljujeta tamošnje politične in sodne razmere. Danes pa nam je pridejati še tretji nič manj značilen slučaj. V petek pričela se je pred Goriško poroto obravnava zoper bivšega urednika lista „11 Rinnovamento" g. Jeralo, katerega je tožil Tolminski okrajni zdravnik, Žid dr. Izidor B ra u n zaradi razžaljen j a časti. Tožitelja zastopal je dr. Egger, obtoženca pa narodni odvetnik dr. Stanič iz Tolmina. Zadnji navedel je toliko s pričami podprtih fakt, da bi bil moral prav za prav tožitelj sesti mesto zatoženca na zatožno klop. Ker je pa so-dišče'navzlic temu odklonilo vse ponuđene dokaze in priče, odložilje g. dr. Stanič z izborno motiviranim govorom zagovorništvo, na-glašajoč /, lasti, da bi moral predsednik Gorjup odkloniti predsedništvo pri obravnavi o stvari, glede katere ne more biti nepristransk, ter je zapustil dvorano. Kakor ob sebi umevno, vzbudilo je to energično postopanje skrajno senzacijo, a da poslušalci niso preglasno dali duška svojemu mnenju, za to skrbeli so štirje — orožniki, ki bo se hkrati in kakor bi bil; vnaprej pripravljeni na to, kar se je zgodilo, prikazali v dvorani. Sodni dvor je potem sklenil, da se obravnava preloži na stroške g. dra. Staniča. O najdalnjem razvoju te afere bomo poročali. — (Živi p o ko p a n i.) V Podgori pri Gorici so v petek trije mladeniči kopali grušč v griču. Sli so predaleč. Nakrat se je strop nad njimi udri, da so vsi trije bili živi zakopani. Ko so jih odgrebli, bili so strašno razmesarjeni in, seveda, mrtvi. Prepeljali so jih v mrtvašnico, kjer jih je preiskala v nedeljo sodnijska komisija. Potem so jih prenesli k večnemu počitku na podgorsko pokopališče. — (Obsojeni iredentovci.) V četrtek stali so pred Graškirai porotuiki trije Tržaški ire-dentovski agitatorji 17letui CeBare Cengia, 17 letni Rupjiero Bernardino in 41 letni Josip Č e r n e zatoženi, da so razširjali veleizdajske tiskovine in sliko Oberdankovo. Sodišče je obsodilo Cerneta na tri mebeca, Bernardina na šest tednov, Cengia pa na tri tedne težke in pooBtrene ječe. — (Novo vojno ladijo »Marija Terezija") spustili bo v soboto zjutraj v Trstu v morje, V „stabilimento tecuico triestino" pri sv. Roku, kjer se je zgradila nova oklopnjača, vršila se je slavuost v navzočnosti odličuih gostov, članov Najvišjega dvora in vojaških iu civilnih dostojanstvenikov. Kumica bila je uadvojvodinja Marija Terezija. Vbo se je vršilo v najlejišem redu navzlic malo neugodnemu deževnemu vremenu. — (Akad. društvo „Triglav" vGradci) priredi v sredo dno 3. t. m. svoje prvo redno javno zborovanje v poletnem tečaji. Vspored: 1.) Čitanje zapisnika. 2 ) Poročilo odborovo o zimskem tečaji 1892/93. 3.) Volitev: a) predsednika; b) odbornikov; c) revizorjev ; d) častnega Boda. 4 ) Slučajnosti. Lokal: „Zum l'in./.en Cwburg", Muuzendorfgasse. Začetek ob 8. uri zvečer. Slovanski gostje dobro došii ! — (Z Dunaja) se nam piše, da je bil šesti večer slovenskega kluba jako dobro obiskan. Berilo goBp. prof. dr. J. Pajka o župniku Dav. Trstenjaku je bilo velczanimljivo in z burno pohvalo sjirejeto. Gg. Navratil, dr. Maj aro n in dr. Murko izrekali so g. predavatelju iskreno zahvalo. Gosp. dr. Majaron pripovedoval je marsikaj zanim-Ijivega o vrlem za Slovenstvo |irerano umrlem župniku čitaje dvoje pisem, ki mu jih je pisal v dobi, ko je bil dr. Majaron urednik „Slov. Narodu". Gosp. dr. Murko je naglašal, da je življenje in delovanje Tratenju ko vo na vse strani tako zanimljivo, da bi bilo vredno, da se koji Bpreten pisatelj bavi temeljito s pokojnikom, da ne pride iz spomina roarsi-koja črtica, ki je. važna za vse Slovenstvo. Za tako delo ni sjiretnejšega moža, kakor je ravno g. predavatelj prof. dr. Pa j k. Obče pa se je še poBebno naglašalo, da naj bi to berilo priobčeno bilo v slov. listu. Vrstile bo se razne napitnice: navzočim Slovenkam gg. prof. dr. Pajku, dr. Majaronu, gostom Čehom osobito g. Jifiku, gostu Hrvatu V a h č i ć u , starosti Navratilu i. t.d. Ta večer se je zaključila zbirka za Prešernov spomenik v L j u b I j a n i, ki jo bila pričeta na predlog gosp. dra. Mat. Murka; nabralo bo je 53 gld. — Sedmi in v tej sezoni poslednji večer slov. kluba bodo tB. maja. Berilo ima gosp. dr. Mat. Murko. Naslov berilu je »Jan Koli ;1 r in njegova slovanska vzajemnost." Telegrami Slo venskemu Narodu": Dunaj 1. maja. Cesarica, nad vojvodin j a Marija Valerija in nadvojvoda Franc Salvator dospeli dopoludne v Hetzendorf, kjer jih je cesar pričakoval, in se potem peljali v Lainz, kjer ostanejo nekaj Časa. Dunaj 1. maja. Naučni minister razposlal vsem gimnazijskim ravnateljstvom ukaz, s katerim naroča, da je strogo paziti, da se dijaki drže disciplinarnih doloČeb, in s katerim je opozarja na pristoječo jim pravico, izključiti dijake, kateri se ne drže disciplinarnih določen. Praga 1. maja. V pravdi radi kolin-skih izgredov bilo danes obsojenilh šest zato-zencev radi hudodelstva javnega nasilstva na težko ječo do deset mesecev; devet zatožen-cev radi prestopka motenja javnega pokoja na zapor do treh tednov. Štirje zatoženci bili oproščeni. Rim l.maja. Papež podelil kancelarju Capriviju in drž. podtajniku Marschallu Kristov red. Sofija 1. maja. Včeraj se vršile v celi Bolgarski volitve za veliko sobranje. Udeležba je bila živahna; izgredov ni bilo nikjer. Uspeli na vladni strani popoln. ___ 29. aprila. Pri tlalHl: Zwettler, Gerlich. Reitter, Bahur, Weie£, BIhu, Klcinlmrz, Kleinbest, Mnudl z Dunja. — Urban ie Gorice. — Kuhrer iz Beljaka. — Ktllinel iz Reke. — K ioni« iz Gradca. Prt Nlonui Hei 111 . zvočer 784*0 mm. 7;<2-* mm. 788'9 mm. 6 4° C •.0 2° C 13 a° c lu-ezv. si. jzh. ■L j/.li. megla jasno dež. 2 00 mm. dežja, j Srelnja temperatura 117 in 13-5°, za 0G° in 2*4° totil iioruialoiu. XD-cL2nsLjsl^3u borza dne" 1 mata t 1. včeraj . gld. 68*58 9815 . , 11735 . „ 9720 • • 982-„ 3 U'88 . . 129*50 0 78 5-78 59*97' Papirna renta .... Srebrna renta .... Zlata renta..... 4"/0 kronska renta . . Akcijo narodno banke . Kreditne akcijo Loi don...... Srebro...... Napol....... C. kr. c« kini .... Nemške marke . . . D. e 29. aprila t I. 4°/0 državno srečko iz 1. 1854 po 250 gld. Državne srečke iz 1. 18G4 po 100 gld. . . Ogerska zlata renta 4°/0....... Ogenka papirna renta 5°/o..... Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld. . , Zcmlj. ob&. avstr. 41/;,0/0 zlati zast. listi. . Kreditne arečke po 100 gld...... Rudollovo srečko po 10 gld....., Akcije anglo-avst. banko po 900 gld. . , Trainway-diu*it. velj. 170 gld. a. v.. - danes - gld. 98*80 - ■ - „ 11720 - ■ »715 - . 983- - ■ 841- - , 12270 n ' - , 9<:> - ■ 5*78 - „ »i 1*06 148 gld. 197 B ur. . 199 120 189 •_fi8 kr. ro .r)0 50 Tužnega srca naznanjam v svojem in v imenu mladoletnega ainka Ivana vsem sorodnikom, knan-cem in prijateljem tuino vest, da jo moja ljubljena soproga, oziroma mati, gospa Josipina Suppa,n roj. Korošec danes ob 6«/4, uri v jutro, previđena s svetotaj-Btvi za umirajoče, v 33. letu svoje dobe, zaspala v Gospodu. Pogreb bode v ponedeljek 1. maja ob 5. uri popoludne v Sent Vidu nad Ljubljano. Svete zaduftue maso služile se bodo v mnogih cerkvah. Drago rajnko priporočam v blag spomin in molitev. Šent Vid nad Ljubljano, dne 80. aprila 1893. Ivan Suppan lesotržeč, soprog. Viljemlna Ausaetz, rojena Frank, naznanja žalostnim srcem, da je nje nepozabni soprog, gospod MIHAEL AUSSETZ c. kr. poštar In posestnik v Krškem dne 30. aprila 1893 ob 1. uri zjutraj, po kratki bolezni, previden a sv. zakramenti za umirajoče, naglom* umrl. Truplo dragega preminolega položilo se bode dne 1. maja ob 3. uri popolndne na mestnem pokopališči v Krfikem k večnemu počitku. Rajnki priporoča se vsem znancem in prijateljem v blag spomin. (.466—1) V Krfikem, dne 30, aprila 1893. Mesto vsakega posebnega naznanila. Iščem prvega koncipijenta. Ustop, če je mogoče, taltoj. Obrniti se je do odvetnika dr. Alf. Mcsche-ta (467; v Ljubljani. Dve službi občinskih stražnikov odda občina Trbovlje. Plača 350 g*d , prosto stanovanju in službena obleka. Prosilci mora i o biti dosluženi vojaki ali orožniki, zmožni obeh deželnih jezikov v govom in pisavi. Neoženjeni imajo prednost. Prošnju naj se pošiljajo «lo 15. mitju t. 1. oličiiiKlicmii pi*4'«lstoJnisivit v Trbovlje (Štajersko). (468—1) Župan: Perd. ZE£oš. Ces. kr. avstrijske državne železnice. Znižanje vozne cene za delavca in delavke Itd« na lokalni železnici Ljubljana-Kamnik. Z veljavnostjo od 1. maja 1893 prevažalo se bone znčasno in za trajanje lednega leta na lokalni železnici Ljubljana Kamnik d davce in delavke, kateri se kot taki a poveri lom izkaiejo, v lil. voznem razredu osebnih in mešanih vlakov za polovico voznine. To olajSilo vel a za sledeče osebe: s) Obrtne pomočnike v zmislu §. 73 novele k obrtnemu redu iz leta 18H5, t. s. delavno osebje, katero je pri obrtnih podjetjih v rednem poslu, brez razločka glede, starosti in spola, in sicer pomočniki (kupčijaki pomočniki le tedaj, ako niso v letn<*m ali mesečaem plačilu), pome>gHci, natakarji, kočijaži pri voznih ob rili itd. delavce v tovarnah iu učence; b) kmetijske in gozdarske delavce, v kolikor stojd v dnevni ali tedenski mezdi; e) radokope ; d) dninarje vseh obrtnih ali jednakih podjetij, kateri dninarska. dela nižje vrste opravljajo. Poverila izdaja in podpiše delodajalec po navedbi svojega bivaliJČH ter jih mora županstvo bivališča delavca potrditi in je podpisu pečat pritisniti. Njih veljavnost traja za čas jednega meseca ter upravi«" nje Iz I miši nedelje It vsakdanjim voin|am mej postajo bivališča in postajo delokraja proti vsakratnemu kupiki polvozovnice III. razreda, pridriavši si, kake dnevne čase oziroma vlake v porabljanje s poverili za delavce označiti. Z rokodelskim orodjem in jedilno posodo, kolikor se lahko spravi, ravnati je jeduuko kot z ročno prtljago. Pri pregledovanju vozovnic (glej §. 21 obratnega zakonu) pokazati je poverilo VBelej istočasno s kupljeno vozovnico. Označena poverila izdavati je na osobito od železniške uprave izdanih tiskovinah, katere vročujejo osebne blagajne, k temu olajgilu opravičenim osebam za ceno po 2 kr. komad. V Beljaku, meseca n pri bi 1893. (12—93) C. kr. železniško obratno ravnateljstvo. m —• Za priilnoti nj" beicennfch padćlka i a dej Ttdy TI NOT. 0APS1OI OOfflPOS. • .kotroa" a odmitnl kaidou krablei n bet \otvy jakoito neprarou! tfH Svojo zalogo raznovrstnih voz s streli.© in. brez strelie itd., lično in trpežno izdelane, priporoča čast. dubovščini in slavnemu občinstvu tvrdka izdelovalec voz v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. 6. Naročila se izvršujejo točno in po nizki ceni. (447—3) Plznsko uležano pivo. čast nam je najudanejc naznanjati, da proti koncu tega meseca nelia izivoz našega i ocilne^a a in da budemo potem oddajali izključno le ■ uležano pivo " ter prosimo, da bi se nam naklonilo prav mnogobrojnih naroČil na ta proizvod. V I*: z bi bi, aprila meseca 1893. Meščanska pivovarna v Plznn osnovana leta 13*5=2. Glavna zaloga: F. Schediwyf Gradec-, Annenstrasse 19. (151— 2) Iziinjatelj i u odgovorni urednik: Josip N o 11 i. Liietniua in tisk aNdroduo Tiskarno'-.