179. številka. Ljubljana, sredo 8. avgusta, X. leto, 1877. Iihaja vsak dsn, isvsemli ponedeljke in dneve po pratnicih, ter volja po polti prejeman aa av atr o-oger ake delete za celo leto 1»; gld., za pol leta 8 gl kr., če ao oznanilo onkrat tiska, 6 kr., če ae dvakrat in 4 kr. će se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj ae izvole frankirati. — Bokopisi se ne vračajo. — TJrodništvo ^e v Ljubljani v Frana Kolinanovej hiši kt. 3 „gleduliska stolba". Opra?niatvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j, adininiatrativne reči, je v „Narodni tiakarni" t Kolmauovej hiši. Telegrami. Feterburg 5. avg. (Oficijalno.) Iz Cagrimašale se 3. t. m. poroča, da posameznosti iz boja pri Plevni 30, julija nijso še znane. Ruske vojske so ostale v svojih pozicijah, katere so imele, predno so turške prijele. Poveljnik polka Su-iskega, Kaulbars, je mrtev, in komandant Kozlovljega polka, Stepanov, je bil teško ranjen, general-major Božerjanov in poveljnik ltilskega polka, Sarančov, sta bila lehko ranjena. Vojaki so se junaško bojevali. Levo krilo je bilo vzelo dve šanci, a se je zvečer nazaj pomaknilo. Plevna in Lovac sta bila od močnih oddelkov turške vojske zasedena in močno utrjena. General Gurko je uničil železnico mej Filipopoljem in Jamboljem, imel 30. julija boj z jednim oddelkom Sulejmanove vojske, kije držala Jeni-Sagro zasedeno, razpršil je ta turški vojni oddelek in pri-plenil dva turška kanona. Dne 31. julija je bojeval Gurko z drugim oddelkom Sulejmanove vojske pri Džungali, ali je potem blizu Eski-Sagre, ko se mu je bližala cela Sulejmanova armada, ki je bila bulgarske prostovoljce izrinila iz Eski-Sagre, umaknil se na Balkanske soteske nazaj. — Pri Sunili je vse mirno. Dunaj G. avgusta. „Pol. Col." se iz Zadra poroča: Turki so po ostrem boji, ki je sedem ur trajal, premagali bosenske vstaše pod Despotovićem, kateri je bil prisiljen s 300 tovariši na avstrijsko zemljo prestopiti, kjer so bili vstaši razoroženi in zaprti. Bukarešt 6. avg. Vojne operacije so se od strani Rusov odložile za tako dolgo, dokler ne pridejo pomoči. Peterburg 6. avg. „Golos" ima iz KUrukdare 4. avg. telegram, da je v taborji Muktarjevem griža začela razsajati. Angleški vojaški poverjenik in vojni svetovalec je V3led razpora z Muktarjem odšel v Erzerum. Carigrad 5. avg. Sulejman paša je Jeni-Sagro vzel, potem, ko je Ruse zmagal. Turki so dva kanona priplenili. Trdi se, da so tudi Kazanlik Turki zopet vzeli. — Vsled zadnjih zmag je v Carigradu zopet vojna stranka prevladala in premoč dobila. Vojska. Najbolje se smeje, kdor so zadnji smeje — pravijo vsi dobri slovanski listi onim sovražnikom naše narodnosti, ki so te dni uže od veselja poskakovali in se radovali, da je cele ruske vojske uže za -letos konec vsled nesreče pri Plevni. Še nij nič izgubljenega, kakor nekoliko optimizma, da bi mogla stvar lažje napredovati, nego je možno pri obupnej brambi Turčinov, ki vedo, da jim gre za življenje in smrt. Pojasnilo se je zdaj, da pri Plevni nij bilo treh ali še več bitev, kakor so carigradski viri in za njimi lažnjivi in novic-željni nemški dopisniki razkladali z veliko fantazijo. Unski oficijalni telegram in tudi zanesljivi dopisnik „Daily News", kakor tudi drugi, govore samo o jed nem bojnem dnevi, t. j. o 30. juliji. Vetja bitva je bila le ta dan, drug dan ne. Rusi so ostali po hudem boji, k ljubu temu, da so toliko izgubili, ravno tam, kjer so pred bojem bili. Turki tudi nijso nič na-predovali do denes. Busi so bili torej le str- meči, da sploh prodrli nijso in da so nenadoma premočnega sovražnika pred soboj našli. Iz oficijalnega ruskega telegrama se tudi vidi, kako so sami ruski poveljniki hrabro v ogenj šli, padali in ranjeni bili. Za tako vojsko, bratje, se ne bojmo, da ne bi zmagala. Vse, kar se govori o bojih pri Šumli in Razgradu, nij potrjeno. Tum so se pač prve straže mej soboj včasi staknile in krvavo kavsnile, ali bitve nij še bilo nobene, kakor se poroča iz jako pošteno odkritosrčnega ruskega oficijalnega vira, ki nič ne barva svojega nevspeha. Mogočo ali celo verjetno je, da zdaj nekaj dni, dokler Rusi ne dobodo z doma hitro naročene in z veliko brzevino dovaževane pomoti, ne bodemo še culi o večjih bitvah. Kusi najbrž ne bodo hoteli več z manjšino popri-jemati utrjenih Turkov, le ti pa si iz tvrdnjav na polje ne upajo. General Gurko torej nikakor še nij odrezan ; pomaknil se je v Balkan nazaj in če mu ne zmanjka prej streliva in hrane, bode se držal, dokler mu zmagoviti rojaki ne pridejo na pomol Ubogi so pač Bulgari tam, kjer so se Rusi odmakniti morali in so bili Bulgari uže za orožje poprijeli. Turki jih bodo neusmiljeno klali. Ali bodo se zdaj po leti uže umikali. Dolgo pa se jim valjda treba ne bode. Bosenski vstaši okolo Livna in Glamoča pod Despotovićem pa so bili zmagani in velik del, z glavarjem Despotovićem vred je bil od od naših vojakov na našej avstrij-skej zemlji razorožen in zaprt. To je škoda za bosensko stvar, ker zdaj bode v onem Ž i d. (Sp*sal Ivan Turgenjev; poslovenil V. Eržen.) ... — „ Pripovedujte nam kaj polkovnik," — zaprosili smo Nikola Iljiča. Polkovnik se nasmeje, puhne nekoliko silnih kolobarov skozi brke, nas pogleda, ter se zamisli. Vsi smo ljubili in spoštovali Nikola Iljiča zbog njegovega dobrega srca, zdravega razuma in blagega ponašanju proti nam, mlajšim od njega. Bil je visoke rasti, plečat in širok; zarujavelo njega lice, iskreni bistri pogled, nežni posmeh, možki in polni glas priljubili so ga vsakemu, ter mu brzo pridobili prijateljstvo vseh znancev. — p Poslušajte torej," — začne svojo pri-povest, — »dogodek, kateri sem se namenil vam pripovedati, doživel sem trinajstega leta pod Banjskim. Služil sem takrat v E—skem kirazirskein polku, ter so me baš imenovali za zastavnika (Fiilnirieh). Vojske in bitke so ugo-1 den posel in lepa stvar, a obsedanje je zelo J pusto in dolgočasno. Cestokrat smo sedeli po cel božji dan v taboru pod šatorom na zemlji ali na slami, ter igrali na karte od zore do mraka. Jedino iz dolzega časa šli smo ke-daj pogledat, kako lete po zraku bombe in granate. Iz prva so Francozje iz mesta streljali na nas, a kmalu so prenehali. Da jezdimo v okolici po živež, tudi nij nijednega osobito mikalo; v obče tri nas je silen dolg čas. Izpolnil sem bil tedaj komaj osemnajsto leto; bil sem zdrav ko sama kri in mleko, mislil sem poigrati se s Francozi, a mej tem — pomislite si, — mej tem sem dolg čaš preganjal v taboru. Od tiolgega časa začel sem kartati. V uekej noči sem po mnogem izgubitku si naposled še pred zoro priigral znatno vsoto denarja. Utrujen in zaspan grem ven na svež zrak ter se posedem na zemljo. Jutro je bilo prekrasno; dolge vrste ša-torov našega utrjenega tabora izgubljale so se I v megli, gledal sem v daljino, ter sedeč za-J dremal. Kar me probudi zadržano kašljanje ; odprem oči in pred soboj zapazim Žida kakih štirideset let v dolgem sivem kaftanu, v črevljih in čmej kapici. Ta žid, Hiršel po imenu, imel je vedno nekak posel v našem taboru,, donašal nam je vina, hrane in drugih stvarij ; bil je majhen, mršav, plašljiv, rudečih las, ter je neprestano mežikal s svojimi majhenimi, tudi rudečimi očmi, nosa je bil dolgega in krivega, ter je v jedno mer pokašljeval. Začne se pred mano ponižno klanjati. „Kaj bi rad?w — ga vprašam, vPrišel sem povprašat, ali ne bi mogel s čim —" „Ne potrebujem te, pojdi mi izpred očij!" „ Kakor ukažete, —kakor želite— mislil sem, da bi morebiti mogel s čim —" „Nadležen si mi; pojdi mi izpred oči, ti pravim!" „ Dovolite, da čestitam vašemu blagorodju na dobitku." kraji prilično mnogo turške vojske moglo drugam odriniti. Hrabri Črnogorci so vzeli Turkom tudi tvrdnjavico Čadjavico, ključ do Nikšiča, kateri je silno utrjen, vendar uže od Črnogorcev močno poškodovan. Hrvatski tabor. V nedeljo po polu dne so imeli Hrvatje v Zagrebu javen tabor. Sešlo se je okolo 3000 ljudij, največ meščanov. Kakor Brno uže včeraj telegrafično poročali, sprejeta je resolucija, ki se glasi proti turškemu barbarstvu »proti kojemu se i hrvatski narod kroz viekove borio," ki dalje izjavlja „najtoplije simpatije Rusiji kao saveznoj Bili austro-ugarske monar-kije, koja je tim narodom u pomoć pritekla, želeći oružju „njihovu slavodobitnu" pobjedu. — Ova je pučka skupština nadalje uvjerena, da prestanak turske carevine neće p o v r i e d i t i (žaliti) interesa monarkije, nego joj obratno mora otvoriti široko polje blagoslovljene političke i trgovske radinosti, s kojom če ona podići ugled i snagu svoju. Zato je napokon ova pučka skupština tvrdo uvjerena, damonarkija neće d ići oružja u obranu turske carevine, nego će shodnijim načinom čuvati interese monarkije, koji su ujedno i interesi Hrvatske: da se naime uzpostavi cjelokupnost hrvatske kraljevine, spojenjem Krajine i Dalmacije (mnogi glasovi: i hrvatske Istre) i zapo-sjednućem Bosne i gornje Hercegovine." Dr. Mazura, prvi govornik, je izrekel obžalovanje, da se hrvatski graničari ne bojujejo tudi tam, kjer je na zastavah napisano križ, svoboda, Slovanstvo. Nikar Be ne motimo, dejal je; če bi slovansko orožje bilo premagano na Balkanu, postal bi položaj Slovanov v Avstriji in Ogerskej težavnejši, zlasti naš položaj nasproti ogerskemu življu, ki je uže zdaj nuj obješ t .ne j ši neprijatelj vsega, kar od daleč diši s slovanskim duhom. Govornik potem osvetljuje Magjare, ki so se nekdaj zoper Turke borili, zdaj pa za nje govore iz sovraštva do Slovanov; dokazuje, kako Avstriji nij potreba obstanka Turčije, da je ta obstanek celo krivica. Drugi govornik, poslanec Folnegovič, meni, da bode hrvatskemu narodu nalog miri-telja in posrednika mej zapadnim in iztočnim „A, od kod ti to veš?" „O, jaz uže vem, velik dobitek, — velik dobitek, — o zelo velik —" Hiršel raztegne prste in pokima z glavo. „A kaj mi je do vsega tega," rečem iznevoljen, „čemu so mi tu denarji?" „0, ne govorite tako, vaše blagorodje. Denar — krasna stvar; zmirom je potreben; za denar se more dobiti vse, vaše blagorodje, vse, vse! Ukažite samo faktorju, on vam priskrbi vse, vse! „Dobro 1 Dobro! Žid!" „Aj, aj," reče Hiršel; — „vaše blagorodje mi ne veruje — aj — aj — aj —." Žid je primežiknil z očmi in počasi prikimaval z glavo. „Vem, kaj bi gospod častnik si želel — vem!" „Mari res veš?" „Tako krasna , vaše blagorodje, tako krasna!" — Hiršel je zopet namežiknil z očmi ter namrdnil ustna. — „Samo ukažite, vaše blagorodje! — videli bodete sami. — Kaj bi vam sedaj pravil, poslušali bi me, a verjeli krščanstrom. Njemu mora biti sveta prislo-vica „Brani svoje, a spoštuj tuje." Naše izjave zatorej ne smejo v sebi imeti ničesa, kar bi moglo v prilog iti največjemu unesrečitelju Hrvatske, Turčinu, kateremu ne moremo obstanka želeti. On obžaluje, da diplomacija nij znala preprečiti krvoprolitja, ki pustoši iztočne zemlje in uničuje kristijane. Rusiji priznava, da je za osvobojenje kristijanov največje žrtve prinesla, za to Hrvatska blagoslavlja rusko orožje, ki razkuje verige kristijanom v Turčiji. Dalje Folnegović pravi: Ideja narodnosti nije za Hrvate isto, što i politički panslavizam. Politički panslavizam može gojiti samo onaj Slaven, koji očajava nad sudbinom svoga plemena, a goje ga poglavito samo duš-mani slavenstva, da tim tobož opravdaju svoje tlačenje slavenskih plemena. Politički panslavizam ostaje u očijuh razumna čovjeka chimera bar dotle, dok nebi europejska plemena duševno obnemogla. U to pak nemože vjerovati hrvatski politik. I zato dok je hrvatskoga jezikoslovca dužnost pomnije učiti tančine jezika poljskoga ili ruskoga, nego li fran-cezkoga ili njemačkoga, dok je i mudro valj naš dužan dublje zaroniti u duh srodnih si plemena s 1 o v i n s k i h, nego li inih: dotle ipak državnik hrvatski, napijajući Bvomu „sjevernomu stricu" nesmije nipodšto zaboraviti na kruniteljicu prvoga hrvatskoga kralja, crkvu zapadnu, koja je tečajem deset vjekova sinove hrvatske zadajala mliekom božanskoga oduševljenja i neodoljive snage u obrani interesa civilizacije zapadne, one civilizacije, koja je duh ljudski najsavršenije oplemeniti znala. Dalje: Hrvati znadu dobro, da izza propasti Turske neće sliediti propast Magjarske. Ali se Hrvati živo nadaju, da će za propašću Turske skoro morati sliediti i propast supremacije magjarskoga naroda nad kraljevinom Hrvatskom. Tu supremaciju mi Hrvati smatramo za sebe poniženjem, a za nas oboje nesrećom. Za Folnegovićem je govoril prof. dr. Voj-n o v i i, opominjajoč na slogo, pa da Hrvati imajo iskati z j e d i n j e n j e svoje domovine, celokupnost. Brez Bosne Hrvatska nema bodočnosti_ Bluntschli o panslavizmu. Zadnji čas se trudi slavni nemški drža-voslovec Bluntschli svojim rojakom poka- ne bi — rajši ukažite, da vam jo pokažem." — Molčeč sem gledal Žida. „No, dobro torej, dobro; pokazal vam jo bodem." — Hiršel se nasmeje in me rahlo potiplje na ramena, ali takoj odskoči, kakor da ga je pičil gad. „A, kaj mi daste za aro, — vaše blagorodje ?" „Ti me hočeš prevariti, ali mi dovedeš kakov izležek." »Aj, joj, kaj to govorite?" reče Žid nenavadno oduševljen in mahaje z rokami. „Kako bi to bilo mogoče! Pa mi ukažite dati pet sto palic — štiri sto in petdeset palic," — pridene brzo. — „No, sedaj pa kar zapovedujte!" V tem trenotku baš podigne jeden mojih tovarišev konec plahte ter me zakliče po imenu. Vstanem in hitro vržem Židu dukat. BTorej na večer, na večer," — je šepetal žid. Priznati mi je, gospoda, da sem zelo nestrpljivo čakal večera. Ta dan so nas napadli zati, kaj je panslavizem. Naj navedemo tukaj njegov spis, prestavljen od besede do besede po zadnjem zvezku Časnika „Deutsche Revue". Slavni učenjak tako-le piš^: „Kako bo daje to razlagati, da imama panslavizem, ko pri drugih evropskih narodih nij enakih prikazni) V Zakaj se domoljubni severni in južni Slovani navdušujejo za panslavistično idejo? „V našej narodno mislečej dobi ima pov-sodi narodno čuvstvo upliv na politiko. Narodi hote zediniti se v narodne države, ker se v takih državah hočejo popolnem razviti in dospeti do moči. Da se je tudi slovanskih narodov prijelo enako teženje, kdo se bode tema čudil? Tudi oni imajo živahno čuvstvo svoiia posebnostij, Bvojega sorodstva. Oni se hočejo ločiti od zapadne Evrope, ker imajo za skupno življenje svoje slovanske vzore. „ D očim imajo Romani štiri večje države, v katere se razcepljajo in Germani 8e več, ki njihovim posebnostim otvarjajo različna pota. in ki služijo v razvoj njihovih različnostij, imajo Slovani samo eno večjo državo, v kate-rej se zedinjajo njihove nadeje in njihova mišljenja — veliko rusko svetovno državo. „Na Avstrijskem imajo Slovani delež; na rednej upravi in zastopstvo v zastopnih telesih i države i dežel. Toda akoravno so avstrijski Slovani polovica tamošnjega prebivalstva in bo večji po Številu, nego Nemci ali Magjari, vendar ne morejo Avstrije imeti za slovansko državo, niti ne za državo, ki bi bila pripravljena odločno zastopati njihove interese. Politična prevažnost Nemcev v Avstriji in Magja-rov na Ogerskem se mora tamošnjim Slovanom zdeti zaničevanje in tisk tujega gospodstva. „Najslabše pa se godi Slovanom v Turčiji. Tam jih turški trinogi na vso moč der6 in izsesavajo. Bil je čas, ko so turški Slovani v Turčiji iskali pomoči in varstva pri Avstriji. Pa ta čas je uže davno minol. Avstrijska politika smatra obstanek turške države kot za Avstrijo koristen, ker bi se s tem zaprečilo i razširjenje ruskega gospodstva na jugu i a rojstvo nove neodvisne jugoslovanske države. Boji se, da bi to spremenjenje na zemljevida ne podrlo njenega gospodarstva črez Slovane. Avstrija pač obravnava z drugimi velevlastmi o upravnih reformah, ki bi zboljšale stanje turškej raji, toda visoke porte neče napasti in se odteza vsakej sili. Francozje; naš polk je bil v bitki 1 Nastane večer, vsi smo se posedli okolo ognja — vojaki so kuhali kašo. Začno se razgovarjati. Jaz sem ležal na plašču, pil čaj ter slušal pripovedovanje tovarišev. Pozvali so me, da Be kartam, a nijsem htel. Jeden za drugim so otšli častniki v šatore; ognji so jeli pojemati, vojaki so se tudi razšli, ali pa so pospali na mestu: vse se je umirilo. Jaz sem še jedini ostal ležeč. Sluga mi je sedel poleg ognja ter dremal. Odpravim tudi njega spat in brzo se umiri ves tabor. Straža ide okolo. Straže se izmene. Na nebu so zablestele zvezde. Nastala je temna noč. — Dolgo sem zrl v ugašajoč ogenj. Naposled ugasne tudi najzadnji pla-menček. „Prokleti žid, prevaril me je," — si mislim ter hočem vstati. Obrnem se; za ma-noj je stal Hiršel. Bil je zelo bled, ter kakor da je pomenil, začne šepetati: „Izvolite — iti — v svoj šotor." Vstanem in grem za njim. Žid se upogne ter pazno jame korakati po mokrej, majhenej „Rusija je dozdaj edina velevlast, ki nij zadovoljna z akademičnim svarjenjem in pla-tonićno človekoljubnostjo, nego ona zastavlja kri in blago za to, da turško trinoštvo stare. Itusija hoče turške Slovane rešiti iz sto in stoletne sitnosti, ali je potem čudno, Če se je £i oklepajo, če nadepolno gledajo proti Rusiji ? Kdo jim pa sicer hoče pomagati? Kaj se bode potlej zgodilo, to je stoprav vprašanje druge vrste. Zdaj hočejo najprvo rešeni biti/ „Čemu torej tako ljuto zabavljati črez panslavizem, čemu zasmehovati panslaviste? Ah tako srdito ravnanje škoduje njihovemu teženju ? PAko panslavizem zares žuga obstanku AvBtrije, mora se tej nevarnosti vse drugače Y okom priti. „Najboljša sredstva temu so: povzdig-nenje kulture neruskih Slovanov, zadovoljenje njihovega gospodarskega in političnega življenja, dobrohotna skrb za njih nar od ni razvoj, spoštovanje do njihovih idej in njihovega teženja — to so sredstva proti panslavizmu. „Ako je za Avstrijo zoperstavljenje proti panslavizmu vprašanje za njen obstanek, potem se to ne more doseči z zanemarjen jem slovanskih interesov, ne s pomnoženim pritiskanjem na Slovane, nego le s tem, da svoje Slovane navadi in jim v dejanji pokaže, da zagledajo v njej drugo varovalko njihovega slovanskega bitja in njihove civilizacije. Ta politični nalog je avstrc-ogerskim državljanom morda težak. Toda dokazano nij, da bi se ne dal rešiti, in njegovo rešenje zamore edino osigurati obstanek avstro-ogerske monarhije, pridobiti avstrijske Slovane za Avstrijo in tako povišati njen upliv na razvoj druzih narodov v južnoiztočnej Evropi. Politični razgled. ^Otr»n)e dežele. V Ljubljani 7. avgusta. Tudi na čei/cetn je več občin vložilo prošnje na c. kr. okrajna glavarstva za dovoljenje taborov, na katerih bi češki narod izrekel svoj blagoslov ruskemu orožju in pobijal zahtevan j a magjarska. Čehi praznjujejo 2G. t. m. v Taboru od- travi. Na strani opazim nepremično ogrneno osobo. Žid jej pomigne z roko, a ona se je približala k njemu. Zašepne jej nekaj, se k meni obrne, pokima nekoliko kratov z glavo in vsi trije stopimo v šotor. Težko sem dihal. „Gledite, vaše blagorodje, ona je tukaj," — prišepne mi žid. — „Malo Be boji; no, rekel sem jej, da je gospod častnik dober človek, prekrasen. — A ti se ne boj," pristavi glasno, „ne boj se!" Zagrnena osoba se ne gane. Jaz sem bil v velikej zadregi iu nijsem vedel, kaj naj bi govoril. Tudi Hiršel je stal na mestu ter mahal nekako čudovito z rokami. nPojdi ven!" — mu rečem. Hiršel me nekako nerad uboga. Pristopim k zagrnenej osobi ter jej potegnem tamno rutico raz glavo. V Danjskem je gorelo, pri rudečkastej, plapolajočej iu sla-bej svetlobi dolnjega požara zamotrim bledo lica mlade Židovke. Osupnila me je nje krasota. Stal sem pred njo ter jo gledal molčeč. boru odgaljenje^ spominka svojega velikega vojevodca Jana Žižka. Cesnr je šel 5. v Ischl. Te dni se snide z nemškim cesarjem. Cesarski namestnik za ^orn/e Avstrijsko, baron Wiedenfeld, je 5. t. m. umrl. V Tsvnvu so Be nemško judovski Poljaki vendar zbrali, mimo tega, da je bil tabor jim prepovedan, in sklenili magjarsko resolucijo proti ruskim neusmiljenostim itd. Tn»mje Ar ž a ve. Stripi j a utegne z Grecijo vred v akcijo stopiti. Avstrija tega ne bode branila. Čemu tudi in s kako pravico? Rusi v JIo*kvi baje nameravajo nemškemu cesarju Vilhelmu za njegovo lojalno zadržanje v orijentalnoj ruskej vojni zaupnico poslati. Itri-Iiii.vka „Post" pripoveduje, da je knez Gorfakov dal ostavko, katero je car tudi sprejel. Ta nepotrjena vest je bila ob istem dnevi tudi ua Dunaji raztrošena. Iittfifftnmhm vlade list v Rimu „Cor-riere d1 Italia" skuša v oflcijoznem članku dokazati, da Italija nema nobenih sovražnih namenov do Avstrije, da ne Želi kosov njenih zemelj osvajati si in da hoče prijateljske odnošaje do sosedov ohraniti. — Verjeti nij trdno. si.nrfle.iki „Daily Telegraph" nasvetuje svojim rojakom zvezo s Turki. Zdi se mu na enkrat, da je angleško držanje nasproti Turčiji strahopetno. Kaj je turška zmaga pri Plevni vse naredila. Dopisi. Od. .lurjtft u u &£n vilici blizu Radgone 5. avg. | Izv. dopis.j Včeraj, 4. avg. je bila tukaj navadna okrajna učiteljska konferenca učiteljev gornje-radgonskega in ljutomerskega okraja. Ta skupščina je bila zopet uov dokaz, kako velik vpliv imajo šolski nemškutarji na slabe učitelje, kako zelo učitelji na ljubo nemškutarnikom nemškutarijo. Toda o tem pozneje. Naj opišem najprvo zborovanje samo. Šolski oproda Ranner, ki je svojej nalogi zlasti v tim obziru kos, da povelja svojih predstojnikov natanko izpeljevati skuša, otvoril je skupščino z nemškim nagovorom in jo tudi v tem jeziku dalje vodil. Drugače menda tako ravnati ne sme; omenjal je splošnih pomanjkljivosti, katere je opazoval pri nadzorovanji šol. Za svojega namestnika si je bil izbral realnega učitelja Kryla. Zapisnikarja sta bila učitelja BoštjanČič in Munda. Prvi je govoril (v nemškem jeziku) g. Er-ženjak o vzgoji čutstva. Njegov govor, ka- Ona ne vzdigne očij. Začujem za Babo legak šum ter se ozrem. Hiršel je oprezno pomolil glavo v šotor. Usrjen mu pomignem z roko in on izgine. „Kako ti je ime?" — vprašam jo ko-nečno. „Sara" i— odvrne in ta hip zableste v tmini nje velikih očij zenice in majheni beli zobki. Pograbim dva vzglavnika od kože, jih vržem na zemljo in jo zaprosim, da sede. Ona sname plašč ter se vsede. Bila se je oblekla v kratek, zelen, spredaj odprt jopič s sreber-nimi, okroglimi gumbi in širokimi rokavi. — Gosti, črni lasje so jej pokrivali glavo. Prise-del sem k njej ter jo prijel za tamno, maj-heno ročico. Branila se je malo; gledala me plašljivo ih dihala teško. Zelo so bile všeč mojim očem iztočne Črte njenega lica — in silno sem jej stisnil hladne tresoče se prste. „Umeješ li ruski?" „Umejem — malo." „Ljubiš li Ruse?" terega zadnji del je bil zlasti v tem obziru hvalevreden, da je izražal željo o poslovenje-vanji primernih knjižic za šolarske bukvar-nice, kritikovali so gg. Miki, BoštjanČič, La-pajne in KlanjŠček. Gg. BoštjanČič in Klanj-šček sta trdila, da pomanjka primernih knjižic za slovenske šolarske bukvarnice. Temu nasproti je pa g. Lapajne trdil, da se nahaja pri raznih bukvarjih in založnikih obilo takih knjižic, po katerih pa učitelji in šolske gospodske le premalo segajo. Omenjal je zlasti prekoristnega „Vrtca". — Na dalje je sledil govor g. Boštjančiča, nadučitelja pri sv. Juriju o dolžnostih učiteljevih nasproti staršem. Tudi ta gospod, nekdaj vnet Slovenec, govoril je nemško, čemur so se mnogi navzoči čudili. Pri debati o njegovih predlogih so se udeleževali zlasti gg. Lapajne, Kryl in Erženjak. Nekateri govorniki so poudarjali pri tej priliki ljubezen učitelja do naroda, ki naj se zlasti v tem pokazuje, da se učitelj briga za kmetovo blagostanje, da spoštuje njegov jezik, da ima sočutje v njegovih nadlogah. Priporočalo se je, naj učitelj zlasti gospodarske stroke goji, naj pa tudi za duševno izobraževanje kmetov skrbi, naj mu osnuje bukvarnice, naj mu podaja knjig, časnikov itd. — 3. točka bil je izvrstni slovenski govor g. Kryla, ki je rodom Čeh, a Be je v kratkem času slovenščine dobro privadil. On je razlagal „zemelj s k o kroglo". K temu je dostavljal g. Lapajne željo, da naj si šole naročujejo globe in mape s slovensko terminologijo in da imajo šolarske bukvarnice imeti slovenske knjige o realijah. 4. Govor (nemški) je bil g. Postružnika o šolski kroniki, o čemer se pa nij nič debatiralo. Bile so potem neke volitve. Gornje-radgonski učitelji so si izbrali nadučitelja Boštjančiča za Bvojega zastopnika v deželno učiteljsko konferenco, ki bode letos v Gradci 10. sept. Za ljutomerski okraj sta bila dobila enako glasov g. Postružnik (od nem-čurskih učiteljev) in g. Kryl (od narodnih). Srečka pa je odločila za Postružnika. — Naposled je predlagal g. Kryl, naj bi se v bodoče pri teh skupščinah slovenski govorilo. Njegov predlog so narodni učitelji krepko podpirali, a nij dobil večine. Tudi za drugi predlog g. Miklna, ki je zahteval le večino slovenskih govorov, pri boječih učiteljih nij zmagal, kar pa ne brani, da utegnejo vsi učitelji v bodoče slovenski govoriti, zlasti te- „Da, ljubim." „Torej tudi mene ljubiš?" „Tudi vas ljubim." IItel sem jo objeti, a ona se hitro izmakne. „Nikarte, nikarte, usmilite se, gospod, usmilite se." „A ti me vendar pogledi!" Ona vpre v me črne, bistre oči, a jih takoj zapre ter zarudi. Poljubim jej zažarelo reko. Ona me mrklo pogleda in se nasmeje. „0emu se smeješ? Zakrije si lice z rokama ter se še bolj nasmeje. Hirjel pomoli glavo na vhodu in se jej zagrozi. Ona obmolkne. „Pojdi ven!" zašepnem mu skozi zobe. „Studiš se mi." Hiršel neče otiti. Vzamem iz skrinje perišče zlatnikov, dam mu jih ter ga zapodim iz šatora. (Dalje prih.) daj, ako bi od zgoraj drug veter potegnil. Slabi učitelji pa se vsikdar boje drugače glasovati, kakor je nekim ljubo — kajti on jih lehko N bolje počrni, kakor zaslužijo. Iz 31 okruuofftt 5. avg. |I/.v. dop.| Dan na dan imate dopise iz raznih krajev male nase domovine, ki nam prinašajo žalostno vest, kako so si naši nasprotniki prizadevali, da dobe večino pri volitvah. Od veo krajev čuje se, da so se posluževali raznih sredstev, da si pridobe večino. Tudi pri nas se volitev nij čisto pravilno vršila, iu zarad tega so naši nasprotniki dobili tudi nekoliko glasov. Voljenih je bilo pet mož, mej njimi dva narodnjaka, ki sta pri volitvah v Trebnjem glasovala le za narodnega poslanca. Naš župan, ki je bil vsled svoje hude agitacije tudi voljen, hotel si je še celo ta dva na svojo nemčursko stran pridobiti; ali glej ga! spodletelo mu je. Sedaj bode vsaj tudi on izprevidel, da Mokronog še nij čisto poueničurjen in zgolj nemčursko gnjezdo, kakor so si razvcn njega še mnogi drugi mislili, temveč da so tudi tukaj še ljudje, ki se zavedajo, da smo mi Slovenci tudi vejica mogočnega slovanskega debla. Oni ćaste svojo domovino, časte svojo mater, ki jih je s slovenskim mlekom dojila, spominjajo se, da jim je mati, v zibelji ležečim, prepevala slovenske pesni in ne nemških. Tega pa nekateri naši trzanje še vedno kar vedeti nečejo. Oni se potegujejo za nemščino, govore mej soboj večjidel tuji jezik, in tako zaničujejo sami sebe in svoj rod. Mej njimi jih je še mnogo tacih, ki le klatijo nemško. Zapomnite se besede Koseškega, ki pravi: „Kdor zanićujo so sam, podlaga jo tujčovej peti." Ne potegujte se več samo za tujščino, gojite prvič slovenščino, ona naj vam bo naj-žlahtniši zaklad, ki ste ga prejeli od svoje matere. No zaničujte je, in ne potegujte se le za nemščino, prva naloga naj vam bo, slovenščino pospeševati, potem, kar ostane, je za druge jezike. Kaj potrebno bi bilo pri nas, ko bi se osnovalo „bralno društvo" ; kajti tako bi imeli tudi bližnji kmetje priložnost izobraziti se in spoznavati se z milo našo domovino. Da se naši kmetje uže zavedajo, kaj so, in nijso tako nevedni, kakor si jih nasprotniki mislijo, vidi se iz tega, da se vendar nijso dali vsi zapeljati nemčurskim agitatorjem pri zadnjih volitvah, temveč da so ostali na slovenskej strani in volili domačine Slovence. Nadalje pa uporno, da pri prihodujej volitvi ne bode jih mnogo, ki bi nam nasprotovali, kajti zdaj uže vedno bolj vedo, zakaj se gre pri volitvah. Onim pa, koji zaničujejo mili naš domač jezik, ki menijo, da je le v edini nemščini prava omika, onim bi bilo priporočati, da bero slovensko liste, kateri se žalibog v našem trgu Še* preveč redko nahajajo. Potem bodo sprevideli, da naš jezik je tudi omikan, in da se ž njim človek tako lehko izobrazi, kot v kakem drugem jeziku. Potem ne bodo slavili in hvalili vedno tujega, temveč spoznali bodo, kaj so in kaj je njih domovina. Iz \ovrsa iiitvstH 29. jul. [Izv. dop.j (Ljubljanskemu butlju.) Ljubjanski bu-telj, vulgo „Tagblatt" liujska in vpije v nečem dopisu iz Novega mesta po svojej stare j navadi črez naša lista, posebno „Slov. Narod" in zoper novomeške dijake. Mi sploh ne bi ničesar na to odgovorili, pa reč je prevažna, da bi jo prezrli. Kot rojen Novomeščau imam večkrat priložnost z novomeškimi dijaci ob- lzdatelj in urednik Josip Jurčič. čevati; spoznal sera jih za narod navdušene in nadepolne mladeniče, ki se vsaj v večini ne bodo izneverili svojej očetnjavi. Zarad tega se pa ljubljanski bašibozuk nad njimi jezi, češ, ti nečejo naših naukov poslušati, ti nečejo lastnega naroda izdajice in kukavice postati, kot smo m i, delajmo in še enkrat delajmo, da dobimo vsaj nekoliko privržencev, inače smo enkrat gotovo izgubljeni. Le potolaži se, kranjski Turek, tudi tebe bo jedenkrat zadel meč maščevanja ! Kutelj piše, da sta edino le „Slovenski Narod" in „Slovence" kriva, da so naši dijaki narodni. Vsak dijak, ki s kmetov pride, je naroden in tako navdušuje jeden druzega za sveto domovinsko reč! Kes je tudi to, da se imajo dijaci naših Slednjih šol nekoliko slovenskim novinam zahvaljevati glede narodnega navdušenja. Nej mar to častno za slov. novine V Domovina jim bo zato večno hvaležna. — Da bi pa katerikrat „Slov. Nar." dijake hujskal, da naj pri volitvah agitirajo, je grda in nesramna laž, kakoršnih je v „Tagbl." zmirom dovolj. I kdaj je dijake odvračeval od discipline. Jaz vendar vsak dan slovenske novine berem, pa kaj tacega nijsem nikjer bral. Gospod dopisnik, primite se za ušesa in če ne zastopitj vsake besede, ki jo berete, priporočam Vam besednjak. — Tudi piše „tagblattov" dopisun, da ne bodo sedanji dijaki a prihodnji državni služabniki samo na Kranjskem živeli, ampak tudi drugje. Seveda po neničurskem smislu naj ne misli mladenič na svoj narod, naj se ne izobražuje v svojej materinščini, on naj pusti narodno reč pri miru in naj se izdajic oklene. Vaš trud, narodnjake spreobračati in jih za nemškutarsko in nemško propagando pripravljati, je zahman. Opustite Vaše neumne fraze v ljublj. bašibozuku. In ako so slov. listi dijake sploh opominjali, da naj ostanejo svojej domovini zvesti, vsa čast in hvala jim. Saj skrbe in se trude za največje upanje naše zatirane domovine, za slov. mladino. Da je pa vsak narodnjak „dein liberalen deutsch-tum" nasproten in tako tudi naša mladina, bodite prepričani. — Tudi to lažnjivega in prenapetega novomeškega tagblatovca v oči bode, da so baje dijaci po ulicah peli ,,naprej zastava Slave", ali kakor jo on imenuje „slov. marseillaiso". Seveda, nemška „die vvacht ara llhein" se bi Vara bolj dopadla. Da so dijaci himne v čast slovenskim kandidatom peli, je zopet vstavila zmešana fantazija novomeškega dopisuna tagblattovega. V mestu stanujoč, bi kaj tacega bil slišal, ako ne z lastnimi ušesi vsaj iz ust kacega dijaka, s kojimi dovolj občujem. Seveda, ko bi bili to nemčurski dijaki in bi kacemu nemčurskemu kandidatu peli, to bi bilo vse drugače. Tagblatt bi ne našel izrazov, da bi jih prehvalil. — Če kdo kot sin velicega slavjauskega plemena vsklikne: Slava Itusom, zategadelj, ker se tako potegujejo za pravice naših bratov Jugoslovanov, to uej nikoršen prestopek, še manj pa zločinstvo! Za te pa ,,ljubljanski butelj" in za tvoje privržence pride gotovo plačilen dan in vaša mogočnost bo zginila ko pena, a ne za slov. novine! Novomešk narodnjak. Domače stvari. — (Kranjskega deželnega zbora) zasedanja letos najbrž res ne bode. Sniti bi se imel tega meseca še, ker drugi mesec september se uže začne državni zbor, ki ima še celo težavno nagodbo z Ogersko izvršiti. Da zasedanja kranjskega deželnega zbora avgusta meseca še ne bode, sklepamo zdaj tudi iz tega, ker je včeraj deželni glavar g. Kal-tenegger iz Ljubljane odpotoval, baje da zarad neivoznosti, za pet tednov v daljno kopel Ostende zdravit se. — Tega si naposled vendar ne moremo misliti , da bi gospod Kalteneggerja, vodjo zadnjih nemškutarskih volitev in najdejavnejšega privrženika vladne stranke na Kranjskem, več ne postavili zopet za deželnega glavarja, ker naposled nemajo nič izbire. Kacega fanatičnega g. Schreya vendar ne morejo, a g. Dežmana tudi nam protivna nemška stranka v srcu ne spoštuje dosti več, kot naša slovenska, iz katere je mož uskočil, če ga prav rabiti morejo. — (Porotne sodbe) so se zopet pred-včeranjem v Ljubljani začele in bodo trajale do 18. avgusta. Politične pravde ne bode nobene, le tatvina, goljufija, tepež, uboj, spolno* posilstvo itd. je na vrsti. — (Kegljanje na korist šolske svečanosti na Itaki.) Piše se nam z Kake: Šolskim prijateljem in podpornikom v našej okolici se naznanja, da bode v narodne;-gostilni Toneta Simoniča na Itaki od 9 do 19. avgusta t. 1. kegljanje na korist šolske svečanosti šolske mladeži dvorazredne ljudske šole na Raki. — K udeležbi kegljanja se rodoljubi uljudno vabijo. — (V Metliki) se začne s prihodnjim letom štirirazredna šola, namesto dva-razredne. — (Utonil) je pri Novem mestu sedlarjev sin Plavar v Krki pri kopanji. — (Pogorel) je kozolec kmetu A. Tavčarju blizu ltadovljice. i latnlea opravuiMtva: G. L. 13—h v St. Josef Bev. Amerika. Gusp. K. je plačal 8 gld. — imate tedaj naročnino do 31. decembra 1.1. plačano. ViUcl. 6. avgusta: Evropa t Deisinger iz Gorenjskega. — Roller iz Gradca. tri Slonu: Angelo iz Trsta. — Mrak iz Zagorja. — Unger iz Dunaja. — Tuhnkel iz Trata. — Kecel iz Kamnika. — GloboČnik iz Slavine. tri Malici t ScbUgel iz Dunaja. — Moscheni iz Trsta. — BesiDger ve. Gradca. — Turk iz Dunaja. — Schwaza u Gorice. Dunajska borza 7. avgusta. (izvirno telegratiouo poročilo.) Enotni dri. dolg v bankovcih . 62 gld. 70 kr. £iuuaii urz. Uojg v srebru . 66 70 75 lbbo drž. poBojilo . . . 11*2 n 50 Akcije uarodue oanke 825 n — uiuai :io aacije .... 165 n — i. LiOUllOU....... 1*2 90 » n 82 i, 5 9 86 n brebro 07 50 Državne marke .... bU n bO n aMT- Hiša "mm, na glavnem trgu v Kovciu metilu štev. 94, z lepimi prostori, mej katerim dve atacunc z uiagazi-noma, 2 lepa vrta, štirmi itd. ec iz prosto roke prodaja. — Pogoji so izvedo pri lastnici Amaliji ltoziiut. Kavno kar je v „Naroduej tiskarni" v Ljubljani izšlo in se uuoiva: VIII. zvezek „Listki": Pomladanski valovi. Komau, spisal 1. T ur gen j o v, poslovenil dr. M. Samec, ti" 17 pol. Cona 60 kr. Labtuiua iu tisk ^Narodne tiskarne."