a . glnx NnJfonjsks Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Cerknica LETO II. FEBRUAR 1963 ST. 2 Plani in problemi Delovne organizacije občine Cerknica so že sprejele plane za letošnje leto. Da bi se seznanili z gospodarskimi načrti, smo skle¬ nili, da bomo posvečali več pozor¬ nosti planom in njihovi realizaciji po posameznih kolektivih. Tokrat smo se ustavili pri dveh organiza¬ cijah v Loški dolini in se zani¬ mali predvsem za proizvodne na¬ črte, plane realizacije in nekatere probleme, ki bodo spremljali delo proizvajalcev pri izvršitvi postav¬ ljenih nalog. Obema predsedniko¬ ma delovnih organizacij KZ Sta¬ ri trg in Gaber Stari trg, smo sta¬ vili dvoje vprašanj: 1. Vaši plani za leto 1963? 2. Težave? Za KZ Stari trg odgovarja upravnik Jože Mlakar: Vrednost kmetijske proizvodnje obsega v letošnjem gospodarskem načrtu 37,700.000 din ali za okrog 6 milijonov dinarjev več kot jo ocenjujemo za preteklo leto. Od skupne vrednosti proizvodnje od¬ pade na kmetijstvo 15 milijonov in na živinorejo 22,700.000 din. Naša zadruga ima po realizaciji zemljišč 1180 ha kmetijskih povr¬ šin. Od tega odpade na obdelo¬ valno zemljo 288 ha, 200 ha ima¬ mo gozda, 300 ha pašnikov, ostalo pa je nerodovitna površina. Z arondacijo nameravamo pridobiti letos še okrog 50 ha obdelovalne zemlje in okrog 80 ha zemlje na področju Cerkniškega jezera za pridobivanje stelje. 295 glav živi¬ ne polni sedaj naše hleve. Največ je krav molznic 143 glav, 79 glav je pitancev in 73 glav mlade go¬ vedi. Živine ne nameravamo na¬ bavljati, ker računamo na lastni prirastek. Pitanci gredo v izvoz. Skupaj s kooperanti — zasebnimi kmeto¬ valci smo prodali lani 350 glav goveda. V tej številki je zajetih 150 pitancev iz proizvodnje naših živinorjskih obratov. Mleko pro¬ dajamo podjetju »Ljubljanske mlekarne« iz Ljubljane za prede¬ lavo različnih mlečnih proizvo¬ dov. Tako smo prodali lani 349.000 litrov mleka, letos pa ga bomo vnovčili okrog 400.000 li¬ trov. Navedeno količino bomo do¬ segli skupaj s privatnimi kmeto¬ valci. Lastna proizvodnja mleka se bo gibala okrog 298.000 litrov. Od tega bomo porabili 54.000 li¬ trov mleka za reprodukcijo, ostalo pa bomo dali na trg. Plan realizacije znaša 330 mili¬ jonov dinarjev, od tega predstav¬ ljajo glavne postavke: 200 mili¬ jonov dinarjev od prodaje gozd¬ nih sortimentov, 37 milijonov lastna primoprodaja, 11 milijonov usluge strojnega parka in 4 mili¬ jone usluge mehanične delav¬ nice. Naša kmetijska proizvodnja predvideva še vrsto novih inve¬ sticijskih vlaganj. V letošnjem letu smo namenili investirati 12.500.000 dinarjev. Osnovno investicijo predstavlja adaptacija tipskega hleva v Mar¬ kovcu v vrednosti 5 milijonov dinarjev in priprave elaborata ter začetna dela pri gradnji remize za strojni park v znesku 3 mili-, jone dinarjev. Nabaviti namera¬ vamo polavtomatski sadilec krom¬ pirja v vrednosti 1,600.000 din in stiskalnico za seno za 900.000 din. Preostala dva milijona smo pla¬ nirali za odkup zmlje in aronda- cijske stroške. Lastna sredstva nam dovoljujejo le 4 milijone za investicije, ostalo pa bomo skušali dobiti pri občinskem investicij¬ skem skladu in preko natečajev, kot je bilo predvideno na eni iz¬ med zadružnih sej Sveta za kme¬ tijstvo in gozdarstvo pri ObLO Cerknica. Eden glavnih proble¬ mov, ki nas bo oviral pri našem delu, je prav gotovo sezonska de¬ lovna sila. Ne moremo si je za¬ gotoviti, da bi nam pomagala pri pravočasnem spravljanju kvali¬ tetne hrane. Za živino, ki je v naših hlevih, ne moremo zagoto¬ viti vse potrbne hrane in stelje iz lastnih površin. Tako smo kupili lani okrog 350.000 kg sena in 150.000 kg stelje. Razen tega ima¬ mo še druge težave: stanovanj¬ sko stisko, potrebni so seniki, pro¬ Vinko Turšič stori za spravljanje strojnega parka in drugo. Mislim, da so naši plani dovolj realni ter jih bomo z intenzivnim delom dosegli in verjetno tudi presegli. O DELOVNI ORGANIZACIJI »GABER« STARI TRG NAM NA NASA VPRAŠANJA POSREDUJE ODGOVORE DIREKTOR VINKO TURSlC Proizvodni plan in plan reali¬ zacije se vrednostno ujemata. Predvidevamo, da bomo dosegli realizacijo v višini 360 milijonov dinarjev, medtem ko je znašala lanska realizacija 300 milijonov din. Proizvajamo za domače trži¬ šče. Tako bomo napravili okrog 6000 garnitur kuhinjskega pohišt¬ va v vrednosti 300 milijonov din, 20 tisoč kosov plošč za hladilni¬ ke v znesku 50 milijonov din. Preostalih 10 milijnoov pa predstavljajo usluge družbenemu (Nadaljevanje na 2. strani) Klasično kuhinjsko pohištvo je osnovni in najdonosnejši Izdelek podjetja GABER Iz Starega trga Jože Mlakar GLAS NOTRANJSKE © | FRANC POPIT na obisku 1 Dne 25. I. je obiskal Cerknico sekretar OKZK Ljubljana H| (g tov. Franc Popit. V razgovoru s sekretarjem OKZK Cerknica pp - tov. Tonetom Kraševcem se je zanimal predvsem za razvoj Mg M gospodarstva v zadnjem obdobju in o nadaljnjih načrtih za §|jj IB gospodarski napredek občin. Nekaj časa se je zadržal pri Bg ■ ogledu nekaterih objektov. Med drugimi si je ogledal tud i ||| gg novo trgovsko hišo v Cerknici. Že vsak 17. občan motoriziran Število motornih vozil iz leta v leto narašča. Se posebno pa se to pozna v preteklem letu, saj je bi¬ lo na področju občine na novo registriranih 61 osebnih avtomo¬ bilov in 66 motornih koles. Tako je na našem področju 175 osebnih avtomobilov in 279 motornih ko¬ les, če pa prištejemo zraven še ostala motorna vozila, je vseh skupaj že 553. Tu niso všteti mo¬ pedi, katerih pa je približno 250. Če razdelimo vsa motorna vozila na prebivalstvo občine, vidimo, da pride na vsakih 17 prebivalcev eno motorno vozilo. V primerjavi z letom 1950 se je število motor¬ nih vozil povečalo desetkratno. Danes je že 631 oseb, ki imajo iz¬ pit za voznika amaterja, 98 je po¬ klicnih voznikov in 61 traktori¬ stov. Samo v lanskem letu je opravilo vozniške izpite 222 ama¬ terjev. Te številke nam povedo, da se bo število motornih vozil v bližnji prihodnosti še precej po¬ večalo, če o,b tem upoštevamo še veliko interesentov, ki želijo opra¬ viti izpit za voznika amaterja. S povečanjem motorizacije pa je problem prometna vzgoja. Tu so že nekaj napravili med šolsko mladino, vendar bodo morala av- to-moto društva za prometno var¬ nost v bodoče bolj sistematično vzgajati ljudi in jih seznanjati z osnovami prometne vzgoje. Le na tak način se bodo lahko zmanjša¬ le številne prometne nesreče na naših cestah. TaF Komu Prostovoljno gasilsko društvo v Starem trgu ima svoj gasilski dom. Pred nekaj leti pa so notra¬ nje prostore pregradili oziroma prezidali tako, da en prostor se¬ daj uporablja KZ Loška dolina in ima v njem spravljenih 5 traktor¬ jev. Traktorje pa ima kmetijska zadruga spravljene le začasno, ker nima svojih skladišč in imajo del strojnega parka pravzaprav pod kapom. Letos so planirali 2 mili¬ jona dinarjev za pripravo načrtov in začetna dela za remizo. Gasil- Plan in (Nadaljevanje s 1. strani) in privatnemu sektorju. Lanski plan realizacije je znašal 240 mi¬ lijonov dinarjev in smo ga pre¬ segli kar za 60 milijonov. Morda kdo misli, da gre pri tem za na¬ pačno planiranje. Plan za leto 1962 smo napravili na podlagi re¬ alizacije iz leta 1961 in na pod¬ lagi istega števila zaposlenih kot v letu 1961. Vzrok povečane rea¬ lizacije je predvsem večja pro¬ duktivnost, delno pa tudi koope¬ racija s tovarno »Brest«, od kate¬ re dobivamo dele za kuhinjsko pohištvo. V skladu s povečano produktivnostjo naraščajo tudi osebni dohodki, ki se gibljejo v povprečju od 22 do 26.000 dinar¬ jev. Po pravilniku o razdeljeva¬ nju čistega dohodka je razmerje med skladi: 85 % osebnega dohod¬ ka in 15 % skladi. Računamo, da koristi sko društvo je poslalo 6. 12. 1962 kmetijski zadrugi dopis št. 32/62, v katerem zadrugi odpoveduje. Iz- selitveni rok je postavljen do 1. 2. 1983. Mislimo, da bi napravili s tem veliko gospodarsko škodo, če bi stroje postavili na cesto. KZ je imela že nekaj let spravljene stro¬ je v gasilskem domu, pa naj jih ima še leto ali dve, da si zgradi svoje prostore. Zato se upravičeno sprašujemo: Komu koristi to pre¬ rekanje? Slavko Berglez problemi bomo za preteklo leto odstotek razdelitve čistega dohodka na sklade povečali na 21 %. Največ sredstev, namenjenih za investicije, bomo vložili v dogra¬ ditev proizvodne hale in družbeni standard. Tako bomo dokončno uredili obrat družbene prehrane, sanitarije in garderobe. Financi¬ ranje gradenj bomo pokrili iz lastnih sredstev. Indirektno pa iz¬ delujemo za izvoz polizdelke, ki jih uporabljajo za proizvodnjo Himo hladilnikov. Težave imamo z obratnimi sredstvi, ki nam jih primanjkuje. Ta sredstva povečujemo le iz lastnih zmogljivosti. Do letos smo imeli precej skrbi tudi z družbeno prehrano, kar pa je zadovoljivo rešeno, saj od januarja dobivajo delavci enolončnico po vsakomur dostopnih cenah. LT Obračun borcev v Loški dolini PRED KRATKIM JE BIL V KINODVORANI V STA¬ REM TRGU PRI LOŽU REDNI LETNI OBČNI ZBOR KRA¬ JEVNEGA ODBORA ZB LOŠKA DOLINA. Kljub slabemu vremenu se je na občnem zboru zbralo nad 200 borcev. Iz poročila predsednika je bilo razvidno, da šteje organiza¬ cija ZB 516 članov in je v pre¬ teklem letu zelo uspešno delovala. Tako so v letu 1962 uredili grobi¬ šča v Viševku in Ložu ter posta¬ vili spomenike. Sredstva so pri¬ spevali: okrajni odbor ZB Ljub¬ ljana 350.000 dan, Občinski ljudski odbor Cerknica 1,000.000 dinarjev, sami člani pa so nabrali z nabi¬ ralno akcijo lesa nad 1,500.000 din. Ureditev obeh grobišč pa je ve¬ ljala nad 2 milijona dinarjev. Komisija za priznanje delovne dobe je rešila 51 prošenj in jih poslala v nadaljnji postopek. Po¬ leg tega so člani ZB v preteklem letu kupili svoj prapor, organizi¬ rali praznovanje 4. in 22. julija, organizirali pogrebe treh borcev ter opravili nad 1000 prostovolj¬ nih delovnih ur pri ureditvi gro¬ bišč, pri spomeniku na Ulaki, ka¬ kor tudi pri ureditvi poti k spo¬ meniku. Pod svojim okriljem ima organizacija ZB tudi muzej NOB v Ložu. Vendar bi bilo potrebno poživiti delo komisije za opis zgodovinskih dogodkov in pri zbi¬ ranju dokumentov iz NOB, kajti le na ta način se bo muzej izpo¬ polnjeval. Muzej NOB v Ložu naj bi bil v okviru Notranjske, ne samo za področje Loške doline. Zato bi Mio potrebno stopiti v stik tudi z drugimi organizacijami ZB na področju sosednjih občin. Napraviti bi bilo treba tudi spisek otrok padlih borcev, v kolikor jih še ni pri kruhu in se povezati s Prošnje in pritožbe I— naj rešujejo v komuni —| V zadnjem času se državljani vedno bolj obračajo s proš¬ njami in pritožbami na urad za prošnje in pritožbe pri Izvršnem svetu LRS in na kabinet predsednika republike. V letu 1962 je bilo poslanih 16 različnih prošenj in pritožb. Pritožbe so bile s področja delovnih razmerij, socialnega zavarovanja, družbene zaščite ter gospodarske in finančne zadeve. Velika večina pri¬ tožb je upravičena. Vsebinsko kažejo pritožbe na to, da so z raznimi odločbami kršene zakonske in celo ustavne pravice dr¬ žavljanov. Republiški in zvezni organi ne morejo poznati kon¬ kretnega primera pritožbe, zato tudi vračajo te pritožbe in proš¬ nje v reševanje občinskim organom. Nekateri državljani še ved¬ no menijo, da rešujejo prošnje in pritožbe z vrha navzdol, temu pa ni tako. To lahko ugotovimo po tem, da vse prošnje in pri¬ tožbe vrnejo. Zaradi tega je sprejel občinski ljudski odbor na svoji zadnji seji sklep, da se odbomiška komisija za prošnje in pritožbe razširi in vsebinsko izpopolni svoje delo. Komisija šteje pet članov, od tega so trije odborniki in dva pravnika. Delo komisije je bilo do sedaj več ali manj samo na papirju. O po¬ menu in važnosti občinskih komisij za prošnje in pritožbe je govoril tudi predsednik republike v ljudski skupščini ob raz¬ pravah o predosnutku nove ustave. Občinska komisija bo naj¬ laže odpravljala napake,/ ki so bile čestokrat plod samovolje in birokratskega formalizma, posameznikom pa lahko prizade¬ nejo veliko škodo. Komisija bo posredovala svoje mnenje tudi drugim organom, ki odločajo o stvareh in gredo mimo zako¬ nov. Zasedala bo najmanj enkrat mesečno in bo reševala pri¬ tožbe takoj. TaF kadrovsko komisijo pri občinskem ljudskem odboru. Potrebno bi bilo imenovati tudi komisijo, da bi pregledala stanje borcev po pod¬ jetjih, njihova delovna mesta, kvalifikacijo itd., kar še posebno velja za borce, ki so pred upoko¬ jitvijo. V Loški dolini je 29 članov ZB, ki bi bili upravičeni'do priznaval¬ nine, vendar pa je to vezano na oddajo zemlje. Zato so predlagali, naj bi bodoči odbor te člane po¬ klical na razgovor. V vasi Baibna polica so vsi starši šoloobveznih otrok člani ZB. Ti otroci hodijo v šolo 7 kilometrov daleč. Zanje bi bilo potrebno urediti prevoz. To so jiim že obljubili. Na občnem zboru so ugotovili, da je potreben nov rešilni avto¬ mobil, katerega naj bi imela zdravstvena postaja Stari trg. Končno so izvolili 12 člainov v upravni in 3 v nadzorni odbor ter 19 delegatov za občinsko konfe¬ renco ZB. Slavko Berglez Prireditve v letu 1962 V preteklem letu je bilo na področju občine 111 različnih športnih, kulturnih in zabavnih prireditev. Ce upoštevamo, da je v občini 86 različnih društev in organizacij, je število prireditev premajhno, posebno malo pa je bilo športnih prireditev. V občini imamo štiri kinematografe, ki so imeli 824 proslav, predvajali pa so 432 filmov. TaF GLAS NOTRANJSKE © Misli ob občnem zboru »SVOBODE« V četrtek, 27. 12. 1962 ob 18. uri je bil občni zbor DPD »Svobode« Loška dolina. Udeležba ni bila prevelika, vendar je bila debata živa kot še nikdar. Predsednik društva tov. Lado Furlani je iz¬ črpno poročal o delu društva kot celote in o delu posameznih sek¬ cij. Prikazal je njihove dobre in slabe strani. Knjižnica je delala dobro razen v zimskih dneh. ker v nezakurjeni sobi ni nihče dol¬ žan zmrzovati. Potrebno bo to urediti. Kino je kot samostojna linančna enota v društvu delal dobro, zaželena bi bila le boljša izbira filmov. Šahovska sekcija je začela dobro z delom, vendar je potem popustila. Upamo, da bo v bodoče delo sekcije vendar zaži¬ velo, saj je zanimanje za šah zelo veliko. PeVski zbor je bil vse leto agilen, sodeloval je pri vseh pro¬ slavah in je priredil dva samo¬ stojna koncerta. Želimo le, da bi se Vključilo več mladine v pevski zbor. Dramska sekcija je bila tudi zelo aktivna, vendar bi bila lahko še bolj, če bi imela več možnosti. Kadra je dovolj, tudi za režiserje še ni taka stiska in vse bi šlo, samo oder imamo najmanjši v Sloveniji. Saj je nekoč celo »Pav¬ liha« pisal o tem. Oder in ostali prostori so vzrok, da dramska sekcija ne zaživi tako, 'kot bi mo¬ rala. Če režiser ne ve, kje bodo lahko zvečer vaje za igro, če ne ve, kam bo spravil kulise in ostali pribor, da se ne uničuje, če ne veš, kje se boš šminkal in pre¬ oblačil za igro, če ne moreš na¬ praviti scene tako kakor bi rad in še potno takih »če« !bi lahko napisal, je res težko delati. Največ govora na občnem zboru je bilo ravno o tem. Pravzaprav govore o tem že vsa leta nazaj, vendar se vse ne premakne na- Številke, ki veliko povedo Socialnemu skrbstvu in varstvu je bilo posvečeno veliko skrbi, kar je razvidno iz izdatkov, ki jih družba daje v te namene. V letu 1962 je bilo izdanih za 60 starih in onemoglih oseb 2,502.000 din. V socialnih zavodih je 26 oseb, za katere so plačali v preteklem letu 4.477.000 dinarjev, v raznih zavo¬ dih je 17 otrok, ki so defektni in so zanje plačali 4,352.000 din, za 11 umobolnih oseb so izplačali 5.600.000 din, za zdravstvene sto¬ ritve socialno ogroženih je bilo potrošeno 3,023.000 dinarjev, za razne podpore so izplačali 2 mi¬ lijona 200.000 din. Vsa ta sredstva so bila izplačana iz občinskega proračuna. ^ ■%. »GLAS NOTRANJSKE« izhaja mesečno — izdaja ga Obč. odbor SZDL Cerknica — Ureja uredniški odbor — Glavni in od¬ govorni urednik: Danilo Mlinar — Člani uredništva: Slavko Brglez, Franc Tavželj, Dane Mazi in Mi¬ lan Strle — Tchn. urednik: Janko Novak — Korektor: Sonja Vrebec — Tisk: ČZP »Kočevski tisk« Ko¬ čevje — Letna naročnina 240 din — Rokopisov in risb ne vračamo prej. Povsod, koder hodiš po naši Notranjski, imajo odre, dvorane, stranske prostore, bolj ali manj urejene. Zaslužili pa bi jih naj¬ bolj v Loški dolini, ker je tu živ¬ ljenje najbolj razgibano na No¬ tranjskem. Začel sem premišljevati, kdaj bo^ prišel čas, da bodo v dolini začeli zidati prosvetni dom ali pa vsaj, da bi obnovili starega. Saj to ne bi bilo nemogoče. In tudi stroški ne bi bili tako veliki, da tega ne bi zmogli. Izvoljena je bila sicer komisija za adaptacijo doma, toda če ne bo zanimanja pri odgovornih, se ne bo premak¬ nilo z mrtve točke. Dajmo, potrudimo se. z združe¬ nimi močmi bomo to dosegli. Vsak po svojih močeh naj bi pri¬ speval h graditvi oziroma adapta¬ ciji doma. Odgovorne pa prosim v imenu vseh, ki jim je kulturno življenje pri srcu, v imenu vseh. ki bi se radi kulturno izživljali v vseh sekcijah društva, da se za¬ vzamejo in nas podprejo v denar¬ nih težavah. Le blagajniško poro¬ čilo je bilo skromno, zelo skromno. Te misli in želje so se mi po¬ rajale na poti proti domu z obč¬ nega zbora. Ko bo prihodnji občni zbor društva, naj bi predsednik v svojem poročilu povedal veselo novico, da je dom popravljen ali pa vsaj da so ga začeli poprav¬ ljati. Upajmo, da se nam bo ta želja izpolnila. Član »Svobode« Ravšelj Franc Viševšek, p. Stari trg V januarju je izobraževalni center organiziral seminar za člane organov upravljanja v podjetju. Seminar je trajal po 6 ur na dan, udeleževalo pa se ga je povprečno 36 slušateljev. Na seminarju, ki je bil prilagojen potrebam naše»a podjetja, smo predelali 10 tem. Predavatelji pa so bili priznani ekonomisti in pravniki Delavske univerze »Boris Kidrič« iz Ljubljane. To je bil prvi tovrstni seminar v našem podjetju. Proti pričako¬ vanju je zelo dobro uspel in si poiobnih seminarjev člani organov upravljanja še želijo. Ob koncu seminarja so tudi testirali in an¬ ketirali. — Na sliki: del slušateljev seminarja v klubskih prostorih pod kino dvorano v Starem trgu Skrb za borce in invalide NOV Z ustanovitvijo referata za za¬ deve invalidov in borcev NOV pri obč. LO smo v preteklem letu in¬ tenzivno začeli reševati problema¬ tiko tega področja. Pri tem refe¬ rentu vlagajo prošnje za izredno upokojitev tiste osebe, ki jim je priznana dvojna doba med NOB, nimajo pa drugih pogojev za upo¬ kojitev v letu 1962 osem, od teh so bile rešene štiri. Prošnje rešuje zvezni izvršni svet. Vedtno več prošenj prihaja tudi za priznaval¬ nino, ki znaša od 4000 do 8000 di¬ narjev. Priznavalnino dobijo akti¬ visti NOB, ki nimajo drugih po¬ gojev za upokojitev in so socialno ogroženi. Takih oseb je 59. Priča- Več pozornosti turizmu Komisija za turizem pri svetu za blagovni promet je analizirala stanje turizma ter dala smerni¬ ce, kako naj se v letošnjem letu začne reševati posamezne prob¬ leme tega področja, kajti znano je, da turizem pri nas lahko ust¬ vari precejšnja sredstva in po¬ stane v bodočnosti važna panoga našega gospodarstva. V letoš¬ njem letu bodo nadaljevali grad¬ njo planinske koče na Slivnici. Do objekta bo speljana tudi avto¬ mobilska cesta iz Cerknice mimo rBezja, priključila se bo že zgra¬ jeni cesti. Prvega maja letos bo odprt v Rakovem Škocjanu turi¬ stični objekt, kar bo nedvomno 'velika pridobitev za razvoj tu¬ rizma. Prav tako bodo letos do¬ gradili kopališče v Cerknici, ure¬ dili okolico ter postavili bife. Da bi turizem v občini dobil širši razmah, bodo pripravili načrte za ureditev bivšega hotela »Je¬ len« v Pudobu in njene okolice, že v letošnjem letu pa bodo omo¬ gočiti turistom ogled snežniškega gradu. Vzporedno s tem bodo pri¬ pravili tudi načrte za ureditev Križne jame do prvega jezera. Da bi omogočili turistom boljši dostop do Cerkniškega jezera in vasi Otoka, bodo adaptirali lese¬ na mostova. Tako bodo vozili k jezeru lahko avtomobili in celo avtobusi. Turisti, ki bodo priha¬ jali na jezero, bodo v letošnjem letu postreženi v bifejih, ki bodo postavljeni ob jezeru. Komisija za turizem misli, da je treba na¬ štete stvari čimprej realizirati in končno postaviti osnove za na¬ daljnji razvoj. Za izvedbo tega programa so zadolžena turistična društva, gostinska podjetja in krajevne skupnosti ob pomoči občinskega ljudskega odbora. kujemo pa, da jih bo še več, pred¬ vsem tistih, ki bodo oddali zem¬ ljo in gozdove družbi. Dostikrat se ljudje sprašujejo, zakaj tako dolgo rešujejo prošnje ali pa so te celo zavrnjene. Tega so krivi naj¬ večkrat prosilci sami, ker niso do¬ stavili vseh dokumentov. Precej je tudi takih primerov, da so za priče predlagani ljudje, ki nimajo priznanega dvojnega štetja med NOB, kakor je določeno po pred¬ pisih, sicer je priča neveljavna. Da bi bilo delo referata olaj¬ šano in da ne bi prihajalo do ne¬ potrebne kritike, naj si prosilci v bodoče pravočasno preskrbijo vse dokumente in navedejo take priče, ki jim je priznano dvojno štetje. Preveč bogata letina Pri ObLO dela že od leta 1955 sodnik za prekrške. Vsako leto se najde tudi na našem področju zanj veliko dela, ki ga opravlja v Cerknici in tudi v Starem trgu. V letu 1962 je bilo izdanih kar 798 pravnomočnih odločb. Z de¬ narno kaznijo je bilo kaznovanih 732 oseb, z zaporno kaznijo 6 in z ukorom 60 oseb. Največ prekr¬ škov je bilo napravljenih v cest¬ nem prometu 346. slede prekrški zoper javni red in mir 289, 85 prekrškov so napravili vozniki motornih vozil itd. Tudi število gospodarskih prekrškov je razme¬ roma visoko, saj je bilo kaznova¬ nih kar 37 oseb. Globa znaša v lanskem letu 1,689.750 din. Denar so dobili skladi: 773.750 din re¬ publiški sklad za socialne ustano¬ ve in 916.000 din sklad za ceste. Organi tržne inšpekcije so kazno¬ vali 10 podjetij v znesku 46.000 din in 14 oseb z 26.009 din. 14 oseb je kaznovala tudi sanitarna inšpekcija v znesku 7.000 din. Ka¬ že, da so ostale inšpekcije poza¬ bile na svojo dolžnost. Največ preglavic je imel sodnik va nrpkrške s sezonskimi delavci. lianov. ki so kaTili javni red in mir. Tl često po ugotovljenem prekršku izginejo iz naših krajev in jih morajo iskati. Kakih večjih izgre¬ dov sicer ni bilo, kaznovani so bi¬ li predvsem na račun kaljenja nočnega miru ter nedostojnega vedenja. Meti cestnoprometnimi prekrški, ki jih je največ, pred¬ njačijo vožnje s kolesi in vprež¬ nimi vozili v nočnih urah brez luči. Precej je porastlo število kaznovanih vinjenih voznikov. Kar 45 voznikom je bilo treba se¬ či v žep, hkrati pa prepovedati vožnjo od 1 do 3 mesecev na na¬ ših cestah. Prekrški s področja gospodar¬ stva so bili storjeni predvsem v gozdovih, ker so sekali brez do¬ voljenja. Med drugimi je obravnaval sodnik za prekrške tudi 11 pre¬ stopkov mladoletnikov, ki so bili kaznovani vpričo staršev z opo¬ mini. Tak je izkupiček preteklega le¬ ta pri sodniku za prekrške. Upaj¬ mo, da bodo prejeli letos skladi manj nepotrebnih izdatkov držav- o GLAS NOTRANJSKE Namesto uvoda f Na željo občinskega komiteja LMS Cerknica uvajamo s z to številko novo rubriko za naše mlade bralce. Posebni ured- ♦ niški odbor, ki bo delal pri komiteju, bo zbiral gradivo in ob¬ javljal članke o dosežkih mladih proizvajalcev, pionirjev in cicibanov. Pisali bodo o stvareh, ki bodo zanimale prav go¬ tovo širok krog mladih naročnikov našega lista. Ce pa bo delo prepuščeno izključno uredniškemu odboru mladih, prav gotovo ne bomo želi zaželenih uspehov. Prav bi bilo, da se tudi vi oglasite iz vašega kraja, tovarne ali šole in prispevate svoj delež zares pestrim in vsebinskim izpopolnitvam naše strani. Včasih se bo prav gotovo zgodilo pri vas tudi kaj tako zanimivega, da bo potrebna morda tudi roka kakega našega sodelavca. Mogoče se bodo pojavile težave, problemi ali pa tudi zanimivosti, ki jih sami ne boste mogli opisati in spraviti pred objektiv. Takrat bomo prav gotovo tudi mi priskočili z veseljem na pomoč. Želimo, da nam razen pri¬ spevkov, ki lahko obsegajo vsa področja dejavnosti mladih ljudi, pošiljajte tudi nasvete in pripombe k objavljenemu gradivu. Dopise lahko pošiljate na občinski komite LMS Cerknica ali pa kar na uredništvo lista. Pridružujemo se željam mladih bralcev po uvedbi nji¬ hove strani v naš lokalni tisk s toplo željo, da bi imel ured¬ niški odbor »MLADEGA POKOLENJA« srečno roko pri od¬ biranju gradiva in kvalitetni obdelavi uspehov mladega rodu. Uredništvo Delo in načrti mladinskega aktiva Rakek Mladinski aktiv na Rakeku je dosegel v kratkem obdobju zelo lepe uspehe. Dosegli so tisto, kar so že vsi dolgo časa želeli — ra¬ zumevanje in upoštevanje mla¬ dine. Saj mladina ravno v sedanjem času, ko je tempo razvoja zelo nagel, potrebuje pomoči in razu¬ mevanja vseh tistih, Id delajo z njo. Razumeti moramo, da na mladini gradimo vse tisito, kar smo pridobili izkušenj od starej¬ ših. Dela je mnogo. Uvedli smo no¬ vitete, ki jih v sedanji praksa še niso uporabljali. Naj omenim samo nekaj glavnih: Uvedli smo klubske večere. Organizacija je uspela in so zelo dobro obiskani. Imeli smo že predavanja o film¬ ski vzgoji, o jazzu, o predlogu osnutka statuta občine Cerknica. Na klubskih večerih uvajajo poleg predavanj tudi debatne ve¬ čere o najrazličnejših aktualno¬ stih doma in po svetu, s področja zunanje in notranje politike, go¬ spodarstva, kulture in telesne kul¬ ture. V programu imajo predava¬ nja: Pomen telesne kulture v naši socialistični družbi, Turizem v naši komuni, Industrija v našem kraju, Pomen kmetijstva v naši občini. Uprizoriti mislijo tudi mladinsko igro, saj na ta način najlaže pridejo do tako potreb¬ nih finančnih sredstev. Najbolj razveseljivo je to, da mislijo uvesti tako dolgo pr.ča- kovani plesni tečaj, na katerem se bodo učili poleg standardnih plesov tudi novejše. Po končanem tečaju pa bo ples¬ ni venček s tekmovanjem plesnih parov in družabnim večerom. Važen predmet na plesnem te¬ čaju bo vsekakor bonton, saj vi¬ diš na naših plesiščih vse drugo, samo konkretnega odnosa db ple¬ salk ne. Zelo dobro je, da mla¬ dinski aktiv sodeluje s KUD Ra- kdk, ki mladini pomaga ne samo s predlogi, marveč tudi z dejanji. Po anketi, ki je bila izvedena pretekli mesec, vidimo, da naj¬ bolj zanimajo mladino: kulturno - zabavne prireditve in telesno-vzgojno udejstvovanje. Ra¬ da pa bi se tudi čimbolj seznanila z domačo problematiko, turiz¬ mom, 'kmetijstvom, industrijo itd. Problem naše mladinske orga¬ nizacije pa je ta, da ne delamo z delavsko mladino. V mladinski aktiv na Rakeku je vključena pretežna večina učencev, dijakov ali študentov. (Nadaljevanje na 5. strani) 0 4 \ 4 Tam na južni strani vasi Babno polje., skoraj tik ob robu gozda, je še med vojno stala prijazna starinska hišica z gospo¬ darskim poslopjem. V tej hišici je prebi¬ vala družina Mihovih, kot se je to reklo po domače. Mihov oče je bil napreden človek. Prav tako je bila z naprednimi idejami prežeta vsa njegova družina. Kot pretežna večina moških iz vasi, tako je bil tudi Mihov oče izvrsten gozdni dela¬ vec, ki je desetletja delal v gozdovih do¬ ma in na tujem, da bi preskrbel svojo številno družino. Mihova družina je bila ena izmed prvih v Babnem polju, ki se je že leta 1941 pridružila osvobodilnemu boju in je neomajno stala na strani OF in partizanskih borcev do osvoboditve. V povojnih letih pa so se tiho za vedno poslavljali člani te partizanske družine. Skoraj neopazno so odhajali drug za dru¬ gim: oče, mati, sin Tone in hčerka Ma¬ rica. Vsi štirje so dobili zadnje domova¬ nje na vaškem pokopališču, štirje, ki jim je sicer prizanesla vojna vihra, vendar so zaradi izčrpanosti in prestanega trpljenja prezgodaj legli v grob. Septembrski dnevi leta 1942. Neke tem¬ ne noči je rahlo potrkalo na vrata Mihove hišice. »Kdo je?« se je v postelji oglasil Mihov oče, skoraj sedemdeset let star možakar. Prebudila se je tudi mati. »Jaz sem, Tone,« se je začulo pred vrati. »Tone je prišel,« se je razveselila mama. Oče pa je hitel odpirat. Vstopil je partizan s puško v roki, domači sin Tone, borec v Loškem odredu. Bil je videti močno utrujen in zaskrb¬ ljen. V sobi je brlela petrolejka in mati se je sukala v kuhinji, da bi nasitila lač¬ nega sina. »Oče,« je po kratkem molku spregovoril Tone, »napadli smo Italijane in belogar¬ diste v Loški dolini. Akcija je zelo uspela, fašisti pa bodo še dolgo pomnili. Tako smo zaprli usta belogardistom, ki so na vso moč trobili, da je partizanstvo uni¬ čeno in da se le redki potikajo po gozdo¬ vih. Sedaj pa so naše partizanske družine v veliki nevarnosti, kajti domači izdajalci se bodo skušali maščevati nad svojci,« je menil sin. »Moj bog, kakšne čase smo do¬ živeli, kdaj bo konec tega gorja,« je za¬ vzdihnila mati. »Štirideset jih leži v Vraž¬ jem vrtcu, pred kratkim smo jih devet na pol razpadlih prepeljali iz Jermendola, z Raba prihajajo vznemirljiva poročila, po¬ lovico vasi je požgane,« je tožil stari Mi¬ hov. »Vse to nam bodo fašisti še drago pla¬ čali,« je odvrnil Tone. »Ne bo več dolgo, ko bomo pregnali fašistično in belogardi¬ stično svojat z naše zemlje. Potem bomo živeli v miru in si urejevali življenje tako, da nam bo najbolje,« je nadaljeval sin. Potem pa je odločno dejal: »Mama in oče, kar hitro se odpravita, ker bosta šla z menoj v gozd. Prišel sem po vaju, ker vama grozi nevarnost. Iz Loške doline je že odšlo precej partizanskih družin v snež¬ niško pogorje in tudi iz naše vasi bosta šli Blažkova mama in njena snaha Anica z obema otrokoma. Blizu Bele vode bomo za naše družine pripravili nekaj barak in tam boste v miru počakali svobode. Bolje in varneje bo tam za vas, kot pa če bi ostali tu v vasi in čakali, kdaj bodo pri¬ hrumeli fašisti in domači plačanci, da vaju ustrele ali pa odvedejo v uničevalno ta¬ borišče, kjer bi umrla od gladu in hu¬ dega.« V sobi je zavladala tišina, slišalo se je samo tiktakanje stare stenske ure, ki je že kdo ve koliko let merila čas. »Če je tako, pa pojdiva! Ali ne, mati?« je presekal tišino glas Mihovega očeta. »Jaz se prav nič■ ne bojim življenja v gozdu, čeprav sem še star. Od mladih nog sera delal v gozdovih in moram reči, da sem dobršen del svojega življenja pre¬ živel v hosti. Bojim se le, kako bo z materjo, ki ni več trdnega zdravja.« jc povedal. »Le nič se ne boj zame, stari.« je od¬ vrnila mati. »Tudi jaz sem vajena težav in poznam življenje v gozdu. Ko te ni bilo doma, sem se morala sama ukvar¬ jati z otroki, obdelovala sem našo nerodo¬ vitno zemljo, vlačila drva iz gozda in se mučila na žive in mrtve. Treba je bilo živeti in preskrbeti otrokom kruha in obleke, zakaj tvoj zaslužek ni zadostoval, da bi družina lahko brezskrbno živela ,« je govorila. GLAS NOTRANJSKE e Kakšno zabavo Nekateri starejši menijo: »Oh, kakšna je ta mladina! Samo ple¬ sala bi.-« To velja morda za mla¬ dino v mestu, toda na deželi prav gotovo ne. Večkrat smo obiskali razne, plese ali plesne vaje, toda udeležba je bila zelo skromna. O plesu in o marsičem drugem je pri občinskem komiteju raz¬ pravljala komisija za društveno aktivnost. Ta komisija naj bi vo¬ dila v povezavi z občinskim sve¬ tom za kulturno tribuno. Pripravila si je program. Govo¬ riti o enotnem občinskem progra¬ mu je težko, kajti posamezni ak¬ tivi imajo različne možnosti. Ven¬ dar si je komisija sestavila tak¬ šen program, v katerem bodo so¬ delovali vsi aktivi. Nekaj točk programa vam lahko razkrijem. V marcu bo oddaja »Spoznavaj svet in domovino«, v aprilu »Revija dramskih del«, v maju oddaja »Pokaži, kaj znaš«, v juniju shod mladine treh ko¬ mun v Kamniku. Razpravljali smo tudi o plesu in prišli do za¬ ključka, da naj ima vsak ples, ki ga priredimo', če hočemo, da bo mladega človeka privlačil, tudi program. Na plesu naj ne točijo alkoholnih pijač. Poleg tega bi (Nadaljevanje s 4. strani) Vemo pa, da prav delavska mla¬ dina potrebuje ne samo dušev¬ nega, temveč tudi telesnega raz¬ vedrila. Zaradi tega mislimo navezati tesnejše stike z okoliškimi aktivi in z aktivi v podjetjih. Upam, da bo delo res uspelo in teklo, kot teče do sedaj. J. M. si želi mladina? bilo potrebno ustanoviti še poseb¬ no komisijo za tisk in propagan¬ do. Njena naloga bi bila, objav- Pri občinskem komiteju LMS — Ceknica je formirana komisija za delavsko in družbeno samouprav¬ ljanje. Komisija ima izdelan pro¬ gram dela za leto 1963, katerega bo skušala s pomočjo mladinskih aktivov ter ostalih političnih in samoupravnih organov v gospo¬ darskih organizacijah sistematič¬ no izvajati. Naloga te komisije je: da skrbi za sistematično izobraževanje mladih v samoupravnih organih, da pomaga in sodeluje pri orga¬ nizaciji proizvodnih konferenc v gospodarskih organizacijah ter da razpravlja in sodeluje pri reševa¬ nju problemov, ki se pojavljajo na področju gospodarstva. Komisija je na eni svojih sej obravnavala najrazličnejše pro¬ bleme mladih, ki se pojavljajo v delavnih kolektivih. Med drugim je bilo veliko govora o stanovanj¬ skih problemih mladine, o moral¬ ni vzgoji mladih oz. njihovi za¬ vesiti in o odgovornosti posamez¬ nika kot proizvajalca in uprav- ljalca na delovnem mestu. Jasno nam mora 'biti to, da sama mladinska organizacija pre¬ ko proizvodnih konferenc ne bo mogla rešiti vseh problemov, tem¬ več bo morala to problematiko nakazovati organom delavskega samoupravljanja, pri tem pa bodo morali pomagati še vsi ostali, ljati vse novice o delu mladih ljudi. In še bi lahko' pisal o našsm programu, toda bolje je, da izpol¬ nimo majhen program, kakor da o velikem samo govorimo in sa¬ njamo. T. C. predvsem mladi člani samouprav¬ nih organov, mladi člani ZK in mlada tehnična inteligenca. Zaradi tega je komisija sprejela na svoji seji dva važnejša sklepa, ki ju bo morala realizirati do konca februarja 1963: — Organizirati mora v vseh go¬ spodarskih organizacijah proiz¬ vodne konference, na katerih naj mladi obravnavajo problematiko gospodarske organizacije, odnose itd. — Tri članska komisija naj po vseh gospodarskih organizacijah razpravlaj o mladini s predsed¬ niki sindikalnih podružnic, sekre¬ tarji ZK, predsedniki DS in pred¬ sedniki mladinskih organizacij. Posvetovali naj bi se tudi o tem, kako izboljšati delo mladin¬ skih organizacij pri reševanju go¬ spodarske problematike, kako ure¬ diti stanovanjske probleme mla¬ dih, kako izboljšati sodelovanje s političnimi organizacijami in sa¬ moupravnimi organi ter kako in na kakšen način dvigniti moralno raven naše mladine. S tem bomo skušali doseči to, da bo ljudska mladina v komuni resnična tribuna mladih občanov in pobudnik najbolj progresivnih idej, ki naj jih povezuje s priza¬ devanjem vseh organizacij in sa¬ moupravnih organov MH Mladinci v Loški dolini radi obi¬ skujejo kinopredstave v Starem trgu. Predstava je po Novem le¬ tu iz objektivnih težav odpadla, mladinci pa so si privoščili zim¬ sko razvedrilo. V večernih urah se je več mladincev dogovorilo, da bodo napravili sneženega mo¬ ža. Tako je v pičlih treh urah zrasel v središču Starega trga nad 6 metrov visok sneženi mož, ki so ga naslednjega dne občudovali vaščani. Pogled nanj je sleherne¬ mu, četudi je bil slabe volje, vzbudil nasmeh Tudi mladina naj bi reševala gospodarske probleme Na obzorju se je že svetlikala zarja, ko so trije obloženi ljudje zavustili hi¬ šico. Sin je zaklenil vrata in oddal ključ sestri Marici, ki je živela z možem, upo¬ kojenim nadučiteljem, Božidarjem Šuler- jem v vasi. Skupina partizanov z begun- ci-svojci se je vzpenjala po razritem kolo¬ vozu čez Grape do Vrha in od tam na¬ prej po cesti. V bližini Bele vode, kjer je tekla stara jugoslovansko-italijanska meja, je v gozdu zraslo celo naselje. Borci Loškeaa odreda smo pripravili potrebno in uredili nekaj barak. V te se je vselilo kakih osemdeset starcev, žena in otrok. Bilo je to begun¬ sko taborišče ali »civilni logor«, kot smo to naselje imenovali. Partizani smo se trudili, da bi beguncem pomagali pripra¬ viti zaloge hrane za zimo. Ni minilo dolgo in že je bilo taborišče dobro založeno s krompirjem, koruzo, maščobo, mesom in drugimi prehranbenimi predmeti. V začet¬ ku decembra je naša enota zapustila snež¬ niške gozdove. V taborišču so ostali le bolehni borci in straža. Sovražnik je kaj hitro začutil, da smo odšli v druge kraje, zato je izkoristil priliko. Močne sile Ita¬ lijanov in belogardistov so stikale po snež¬ niškem pogorju. Deževen decembrski dan leta 1942 je bil. Lilo je kar curkoma. Begunci so se sti¬ skali v barakah in mašili luknje, od koder je curljala voda. Tedaj, bilo je ob drugi uri popoldne, je zagrmelo. Sicer pa pri¬ sluhnimo pripovedovanju tovarišice Ane Mlakar: »Z menoj sta šla štiriletna hčerka Anica in poldrugo leto stari Jožek. Ni bilo dovolj, da sem izgubila moža Jožeta, akti¬ vista OF, ki je padel pod streli fašističnih krvnikov v Vražjem vrtcu, tudi sama sem morala zapustiti dom in oditi v gozdove. Tisti dan sem že dopoldne slekla oba otroka in se pripravljala, da bi oprala njuno perilo.« Ob dveh popoldne je ob¬ iskala Anico svojo staro mater Skolasti- ko, ki je stanovala v drugi baraki. »Mama, mama, Italijani gredo!« je vsa zasopla in na smrt preplašena pritekla hčerkica. Za- čulo se je streljanje in preklinjanje. »V naglici sem pograbila. otroka in zbežali smo v največjem nalivu,« je nadaljevala, »tedaj je padel tov. Avsec.« Vsi premočeni in drgetajoči od mraza smo tavali naokrog, da si rešimo golo življenje. Mračilo se je že in umikali smo se v dežju proti Milanovemu vrhu. V daljavi se je svetila luč. ,Ali so tam fa¬ šisti?’ nas je zaskrbelo. Tipali smo z naj¬ večjo opreznostjo proti svetlobi. Nekaj tovarišev je šlo naprej, da bi ugotovili, kaj se skriva za lučjo. Mokri do kože in premraženi smo se kmalu zgnetli v majh¬ no barako, v kateri je prebival begunec Pekov Frane iz Prezida. Ta je vzel v goz¬ dove družino in žena je držala v naročju komaj štirinajst dni starega otroka, ki ga je rodila v kolibi. Ogreli smo se in po¬ sušili, drugo jutro pa smo se vrnili. Pravo razdejanje smo našli na mestu, kjer je bilo taborišče. Težko pridobljene zaloge hrane so šle po zlu. Barake so bile po- 4 žgane, vse je bilo uničeno. Kaj sedaj? Za- f čeli smo iskati drugo mesto za novo ta- J borišče. Mihov oče se je z vsemi silami j trudil, da smo kmalu zgradili nove ba- ) rake. Moja uboga otroka! Nisem imela f odeje, da bi ju pokrila v noči. Pa je J prišel visok partizan, v rokah . je držal J debelo odejo in dejal: ,Tovarišica, pri- r nesel sem ti odejo, da boš pokrila otroka, J saj vem. da ti je hudo, ker si igubila J moža.’ še danes sem neznanemu tovarišu j hvaležna, ker mi je pomagal v stiski.« t Kadar obiščem svojo rodno vas, me pot j zanese na vaško pokopališče. Tu poleg i številnih borcev spi nevzdramno spanje J partizanska družina Mihovih iz Babnega f polja. Oče, mati, sin Tone in hčerka Ma- f rica. Vsi štirje so bili aktivisti. Vse svoje \ sile in sposobnosti so posvetili boju za } zmago ljudske revolucije. Svobodo so še t uzrli, potem pa so prehitro omagali. V živem spominu so mi še vsi. Tone i se je že leta 1946 vrnil iz JA kot invalid. } Potem je s protezo hodil po vasi. Nekaj £ let je bil tajnik KLO v Babnem polju. J Kmalu pa so stekli njegovi dnevi. j Mihova partizanska družina pa ni iz- if umrla. Iz tujine se je vrnil prvorojenec J Janez z družino. Spomin na pokojne Mi- J hove pa je še vedno živ in ne bo zbledel, j zakaj stali so kot hrast v viharju v naj- t težjih dneh naše zgodovine. J Logarčkov Jože t 0 GLAS NOTRANJSKE lil KCLEkTIlA *ltO¥llll€l>LAftTlltA« i®| m.min.j.n.....im.M...II.....Hlinili...Hlini ..iniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiii.Min... m . mu .nuni... iiiiiih Nekaj o plastiki Malokateri član 'kolektiva Ko¬ vinoplastike Lož se je zavedal, kako pomembno je bik) to, da smo začeli predelavati plastične mase. Kako široke možnosti ima¬ mo za predelovanje in kaj vse se da izdelati iz plastike! Pla¬ stične mase spodrivajo kovine in se vsak dan bolj uveljavljajo v industriji ali pa v široki po¬ trošnji. Proizvodnja, za katero se je podjetje odločilo, je zahte¬ vala precejšnjega napora posa¬ meznikov in celotnega kolektiva. Danes se našemu obratu pla¬ stike lahko čudi strokovnjak ali pa ilaik, saj smo dosegli ;taike uspehe na tem področju. Lahko rečemo, da je naš primer edin¬ stven v naši deželi, saj smo z lastnimi silami in neomajno vo¬ ljo do napredka ustvarili pogoje za predelavo plastičnih mas. Renomeja pri kooperantih in kupcih naših plastičnih izdelkov mi mogoče opisati. Povpraševanje je tolikšno, da so sedanje zmog¬ ljivosti polovico premajhne in mora podjetje vsak dan zavra¬ čati zahteve potrošnikov, ker ne more prevzeti naročil. Do sedaj je podjetje predelo¬ valo plastične mase s stroji in orodjem lastne proizvodnje. Orod¬ je so izdelali domači strokov¬ njaki, ki so si z organsko rastjo podjetja pridobili strokovno zna¬ nje in ga vsak dan uporabljajo v prid podjetja. Podjetje ne misli ostati na pridobljenih lavorikah, pač pa neprestano išče novih možnosti za povečanje in razširitev proiz¬ vajalnih sredstev in svojega asor¬ timenta. Korak za nadaljnji na¬ predek pomenita za podjetje uvo¬ žena modernejša stroja za pre¬ delavo plastičnih mas. Enega od teh bo plačalo pod¬ jetje z lastnimi sredstvi, drugega je izposlovalo podjetje, s kate¬ rim delamo v kooperaciji in je namenjena celotna proizvodnja za izvoz. Poleg navedenega je treba po¬ udariti tudi to, da smo začeli proizvajati tudi predmete iz ba- kelita. Izdelujemo predvsem pred¬ mete večjega formata, ker ima¬ mo za to ustrezne težke stiskal¬ nice, ki bodo začele v kratkem obratovati. V delu so tudi načrti za orodje, ki bo težko nad 2 toni. Čas teče in naše podjetje se razvija. Upamo, da bomo tudi v letu 1963 dosegli veliko. O embalaži V našem podjetju je vsak dan bolj potrebna dobra embalaža. Morda vas bo zanimalo, da smo v preteklem letu porabili skoraj 1900 lesenih zabojev različnih ve¬ likosti. Seveda pa moramo pri tem upoštevati, da nekatera pod¬ jetja vračajo emSalažo, da jo po¬ novno napolnimo, kar zmanjšuje vrednost nabave novih zabojev. Računi kažejo, da se ca. 66 % za¬ bojev vrača na ponovno polnjenje in je bilo torej nabavljenih ca. 34 % novih zabojev, kar je ca. 6500 kosov. Za nakup embalaže smo morali v preteklem letu odšteti skoraj 13,000.000 dinarjev. Ker pa je ta¬ ka embalaža težka, smo morali poleg tega odšteti še 30 % vredno¬ sti. To smo porabili za prevoz po železnici ali avtomobilih. Da bi Veseli v Kovin Resnično so veseli, ne pa taki kot smo mi. Veseli so zato, ker nam večkrat zaigrajo kakšno ve¬ selo, poskočno melodijo in tako tudi nas spravijo v dobro voljo. Sicer pa ni »Veseli fantje iz Ko¬ vinoplastike« njihov uradni na¬ ziv. Obiskal sem jih in jih povpra¬ šal o njihovem delu. Sest jih je; torej sekstet. Da pa bo družba popolna in da bi izboljšali svoj program in kvaliteto, so si našli še pevko. Vsi so dopoldne zapo¬ sleni na odgovornih delovnih me¬ stih. Fantje igrajo v okviru sin¬ dikata Kovinoplastike, ker jim je sindikat omogočil tudi začetek. Najraje igrajo narodne, pa tudi »šlagerji« jim ne delajo tako ve¬ likih težav. Kar lepo število ima¬ jo lastnih skladb. Skladatelja sta zmanjšali stroške za nakup, pre¬ voz in vzdrževanje embalaže, smo sklenili uporabljati kartonske ovo¬ je. Prve pošiljke pričakujemo v sredini prvega četrtletja. Name¬ njena pa je predvsem za embali- ranje vseh vrst plastičnih izdel¬ kov ter bergman doz in zaščitnih napetostnih stikal. Zanimiv je po¬ datek, da je kartonska embalaža lažja od lesene najmanj 4 X, po¬ leg tega pa je tudi skladiščenje mnogo enostavnejše, ker ne po¬ trebuje toliko prostora. V najkrajšem času mislimo pa¬ kirati v kartonske ovojnice vse vrste karnis kot: Snežnik, Loždol, Avala in to v vseh velikostih. S tem bomo prihranili prostor in denar. Trudili se bomo, da bi v bodoče karton uporabili tudi za embaliranje kovinskih izdelkov. fantje oplastiki France Žnidaršič in Ivo Klavs. Skladbe si priredijo za svojo za¬ sedbo sami, to se pravi, da si sa¬ mi aranžirajo. Morda vas zanima, kje vse so že igrali. Gostovali so po vseh krajih naše komune in tudi izven njenih meja. Nekaj časa so bili stalni gostje v Gabru. Nastopili so tudi že na oddajah »Pokaži, kaj znaš« v Ljubljani in v doma¬ čem kraju. Brez vaje se ne pride nikamor, tega se tudi oni zavedajo, zato pridno vadijo. Ker podnevi nima¬ jo časa, se zberejo navadno zve¬ čer in jih je slišati še pozno v noč. Zato se opravičeno jezijo njihove »boljše polovice«, da jih ni nikoli doma. Saj je tudi res¬ nično: zvečer vaje, v nedeljo pa gostovanja. Mogoče vas zanima ,.. — da v obratu plastičnih mas v Pudobu izdelujejo več vrst fiol za tablete, potrebuje jih farmacevtska industrija; — da izdelujemo pol ducata različnih vrst raznih spe¬ cialnih plastičnih stekleničk za potrebe farmacije; — da bo v začetku februarja seminar za oddelkovodje, na katerem bodo predelali organizacijo proizvodnje in teh¬ nično dokumentacijo; — da predvidevamo izdelovanje precejšnjega števila artiklov iz plastične mase za široko potrošnjo; — da je podjetje prispevalo za obdaritev otrok ob Ded¬ ku Mrazu 200.000 din, sindikalna podružnica pa 50.000 din; — da izdelujemo v obratu okovja Lož, livarni Markovec in Babnem polju nad 250 vrst različnih kovinskih izdelkov: gradbeno okovje, pohištveno okovje, razne druge izdelke kakor tudi specialne izdelke po naročilu kupcev; — da je podjetje naročilo 55 priročnikov »Tablice za metalce«, predvsem za oddelkovodje in orodjarje; — da je sindikalna podružnica naročila za svoje člane 280 ton premoga za leto 1963; — da pripravljamo v obratu stikal v Pudobu proizvod¬ njo zaščitnih napetostnih stikal za potrebe gospodinjstva in industrije; — da prejema topli obrok med delovnim odmorom že 364 članov kolektiva; — da proizvajamo inštalaterski material, bergman doze, pipe in uvodnice; — da je v letu 1962 prišlo v podjetje 111 novih delavcev in odšlo 67 delavcev; — da je v podjetju zaposlenih 544 delavcev, ki proizva¬ jajo cca 300 različnih artiklov; — da se bodo udeležili trije člani kolektiva seminarja organizacije priprave dela v Bohinju, ki bo trajal od 11. do 23. februarja; — da je disciplinska komisija v letu 1962 obravnavala 11 prestopkov, od katerih je tri denarno kaznovala in tri pa odpustila. Leo Grom zopet v domačem klubu Na našem področju ima keg¬ ljaški šport velike tradicije in je priljubljen pri prebivalstvu. Vsak¬ do ve, - da so kar trije državni reprezentanti z Rakeka. Pomanj¬ kanje denarja je kegljaški klub Rakek spravilo na rob propada, čeprav je bil klub med prvimi v Sloveniji. Dobri tekmovalci so zapustili domači kraj in se vpi¬ sali v ljubljanske klube. Tako je to področje zgublio blesteče zvez¬ de v kegljaškem športu. Nedav¬ no so predstavniki občinskega ljudskega odbora in gospodarskih organizacij sklenili dvigniti ta šport. Služil naj bi za rekreacijo delovnih kolektivov, saj zares sodi v naše kraje. Najprej bodo zgra¬ dili štkistezno kegljišče v Cerk¬ nici. Objekt bo postavljen med Brestovo upravno stavbo in re¬ stavracijo. Tu bo urejen športno razvedrilni prostor s plavalnim bazenom in baliniščem. Znani tekmovalci: Leo GROM, Janez HOMOVEC, Zvone KUM so že obljubili, da bodo presto¬ pili k novemu klubu, Grom pra¬ vi, da bo kmalu vzgojil ekipo, ki bo lahko nastopala na državnih prvenstvih in se borila za najvid¬ nejša mesta. Man Gostišče v Škocjanu bo odprto 1. maja Kot na gradnjo vseh objektov je zima močno vplivala tudi na gradnjo gostišča v Rakovem Škocjanu. Objekt bi bil dograjen že koncem lanskega, leta, če ne bi nastopila zima skoraj dva meseca prezgodaj. Gostišče je skoraj do¬ grajeno, nedokončana /so ostala pleskarska dela in fina montaža. V delu so tudi načrti za ureditev okolice. Poleg objekta bo terasa, ki bo tudi restavracijski prostor, plesišče, balinišče in parkirni pro¬ stor. Elektrika bo napeljana v Škocjan do konca marca. Pogodbe za opremo restavracije, spalnic in kuhinje ima gostinsko podjetje že narejene. Tako lahko zagotovo računamo, da bo prvega maja go¬ stišče izročeno namenu. Občinski ljudski odbor misli tu¬ di na izdelavo urbanističnih na¬ črtov za Rakovo kotlino. Tako ne bi bilo težav z določanjem lokacij za nove objekte predvsem we- ekend hišice, za katere bo tudi predviden prostor. MaD GLAS notranjske 6 štab brigade. Drobec topovske granate je končal življenje ko¬ misarju Prleku. Zapustili smo te zaselke in krenili na Trav¬ no goro. Z Viktorjem sva se ločila. Bil sem imenovan za namest¬ nika bataljonskega komisarja in naš bataljon je bil določen, da se priključi Dolomitskemu odredu. Viktorja sem spet sre¬ čal po zlomu fašistične Italije. Bil je na komandi mesta Sta¬ ri trg, kasneje pa so ga dolo¬ čili v komando mesta Velike Lašče. V letu 1944 sem povpra¬ šal po njem in izvedel: »■Viktorja ni več. Sovražnik je iznenana napadel komando mesta, ki je bila razmeščena v naselju Mački blizu Roba. Borci so se hrabro branili, to¬ da sovražnik je bil v premoči. Viktor je storil vse. Bil je hu¬ do ranjen in je z zadnjimi močmi streljal in podiral na¬ padalce. S poslednjimi napori se je plazil dalje, proč iz ob¬ roča. Se je imel toliko moči, da je z rokami zakril zemljo in vanjo položil zaupne doku¬ mente. Med njimi razpoznav¬ ne znake, določene od koman¬ de vojnega področja. Zravnal je zemljo in se spet plazil na¬ prej. Spet strel in Viktor je iz¬ dihnil.« V mojem srcu pa je ostal svetal spomin na komandirja Viktorja, na padlega partizan¬ skega junaka iz Loške doline, ki je daroval svoje dragoceno življenje za našo svobodo. Logarčkov Jože 'Utunki £ Jlakeka Komandir Viktor Srečal sem ga jeseni 1942 po tisti hudi italijanski ofenzivi, ki je nameravala uničiti parti¬ zansko vojsko. Bil sem v drugi četi drugega bataljona Notranj¬ skega odreda. Tedaj smo tabo¬ rili v Snežniškem pogorju, bli¬ zu znanega studenca pri Otro- bovcu. »Kdo je visoki, suhljati človek, ki nosi očala?« sem vprašal svoje soborce. »Ali ga še ne poznaš? To je vendar partizan Viktor, doma iz Loške doline. Poglej samo njegovo puško! Na njej je pritrjen dalj¬ nogled. Vedno ima skrbno oči¬ ščeno in podmazano, da se sve¬ ti kakor sonce. Krogla iz Vik¬ torjeve puške nikdar ne zgreši cilja!« so govorili tovariši. Bil je pust jesenski dan. Megle so se vlekle nad dolina¬ mi. Stiskali smo se v kotlini in se pogovarjali o tem, če bo¬ mo tudi mi morali zapustiti snežniške gozdove in oditi v druge kraje, kot so pred nami že odšli na Primorsko borci Loškega odreda. Bili smo tudi pošteno lačni, saj že več dni nismo zaužili ničesar toplega. Pa je prišel od nekod partizan Viktor in se nam pridružil. »Ste lačni, kaj?« je dejal in se zvito nasmehnil. »Seveda smo, saj že nekaj dni nismo ničesar toplega jedli!« No, počakajte malo.« Zavil je v globino goz¬ da. Čakali smo in si greli ro¬ ke nad žerjavico. Čez kako uro je nekje v bližini počil strel. Kmalu nato se je vrnil Viktor in ukazal z zadovoljnim nasmehom: »Trije naj gredo z mano, da bodo pomagali no¬ siti!« Kmalu je ležal v tabori¬ šču jelen z dolgimi rogovi. Ni minilo dolgo in že je vrelo meso v kotličkih. Potešili smo si lakoto. Z Viktorjem sta bila v partizanih tudi njegova žena in nedoletni sinko. Ne¬ kega dne, ko smo se po dolgem in utrujajočem pohodu vrnili v taborišče, me je obiskal Vik¬ torjev sinko. »Si ti partizan Logarček, doma iz Babnega polja?« je hotel vedeti. »Sem, toda zakaj to vprašuješ?« sem odvrnil. »Veš, moj očka je imenovan za komandirja čete, ti pa za komisarja. Oba bosta vodila drugo četo in prepričan sem, da se bosta tudi dobro razumela,« je dejal in se vrnil v barako, kjer se je s šivanjem ukvarjala njegova mati. Res je bilo tako. Oba z Vik¬ torjem sva bila poklicana v štab bataljona, da se seznaniva z novimi dolžnostmi. S koman¬ dirjem Viktorjem sva se spo¬ prijateljila in postala zelo do¬ bra bojna tovariša. Noč za nočjo smo hodili v akcije. Na¬ padali smo utrjene belogardi¬ stične postojanke, postavljali zasede, patruljirali, rekvizirali pri naših nasprotnikih in po¬ dobno. Viktor je bil sposoben komandir. Vendar je hladno¬ krvno, trezno in premišljeno ukrepal. Bil je redkobeseden. Zdel se mi je kot nekak Špar- tanec, ki se trudi, da bi z ma¬ lo besedami veliko povedal. V četi so; ga vsi zelo cenili in spoštovali. V Snežniškem pogorju nismo ostali. Krenili smo v druge kraje. Za »slovo« smo pred od¬ hodom še demonstrativno na¬ padli belogradistično postojan¬ ko Pudob v Loški dolini. Temu so sledile akcije na območju Loškega potoka, Bloške plano¬ te in Mokrca. Za božič 1942 je Šercer jeva brigada napadla utrjeno belo¬ gardistično postojanko Runar- sko na Bloški planoti. V tej akciji je sodelovala tudi naša enota. Jaz sem bil v zasedi, Viktor pa je sodeloval pri ak¬ ciji. Bila je mrzla decembrska noč. Burja je zavijala okrog vogalov, na Runarskem so po¬ kale puške, regljale strojnice. Vmes so se čule eksplozije roč¬ nih bomb. Daleč naokrog sd videi ognjeni sij. Zgodaj zju¬ traj sem srečal komandirja Viktorja v neki kotanji. Tu je bilo tudi nekaj naših ranjen¬ cev. »Nismo povsem uspeli,« je govoril in si drgnil 'premrle ude. Potem je nekdo pripom¬ nil: »Viktor, ti si jih precej poslal na »oni svet«. Kdor je pomolil glavo iz obzidja, ne bo več služil v protikomunistični milici (MVAC).« Viktor se je samo smehljal in zadovoljen začel čistiti daljnogled pri pu¬ ški. »Ti vražji zaslepljenci, kdaj se bodo spametovali, ver¬ jetno nikdar. O, če bi mi imeli težko orožje, bi ta postojanka bila popolnoma uničena pa tu¬ di druge na Notranjskem in Dolenjskem,« je menil koman¬ dir Viktor. Dolga kolona borcev je za¬ pustila zborno mesto. Nosili smo ranjence. Po nekaj urnem pohodu smo se ustavili in se razmestili v zaselkih Petrinci, Kržeti, Janeži in drugod. Naša cdinica se je ustavila v vasi in čakala, da smo ji določili mesto za počitek. Z Viktorjem sva odprla neki skedenj, poln sena.« Tu se bodo lahko vsi odpočili,« sva strinjala. »Po¬ kliči borce, naj pridejo sem¬ kaj, da se odpočijejo, jaz pa bomo uredil glede straže,« je dejal. »Druga četa, zbor!« sem zaklical. Tedaj je prišla pred skedenj starejša ženska, last¬ nica gospodarskega poslopja. Slišala je, kaj sva govorila.« Kaj, cela četa bo spala na na¬ šem skednju, vse seno nam bo¬ ste pokvarili!« je vpila. Potem pa je iznenada postala rado¬ vedna. »Koliko pa vas je v če¬ ti? Od kod ste prišli? Ste vsi oboroženi? Boste dolgo ostali tu?« Mati, zakaj pa to sprašu¬ jete!« je rezko dejal Viktor. »Morda vam je gospod župnik naročil, da ga obvestite, če so k vam prišli partizani, koliko jih je in -kako so oboroženi.« Ženska je prebledela in hite¬ la zatrjevati: »Oh, nič, nič mi ni bilo naročeno, jaz sem kar tako vprašala o teh stvareh!« Z Viktorjem dolgo nisva mogla zaspati. »Boš videl, da bo kmalu zaropotalo. V teh vaseh je mnogo belogardistič¬ nih družin. Prav gotovo jim bo na nek način uspelo sporo¬ čiti najbližji italijanski in be¬ logardistični postojanki, da se zadržujemo tukaj,« je govoril Viktor. Dan in noč sta minila v miru. Potem pa so Italijani s topništom začeli obstreljevati naše položaje. Granata je pri¬ letela v hišo, v kateri je bil Tujec, ki skozi zamrznjeno šipo vlaka prebira napis na postaji, brezbrižno zmigne z rameni nad čudnim imenom. Spominja na raka, ampak saj vode ni nikjer videti... Vlak se strese in dru¬ gačni prizori zaposlijo tujčeve misli. Rakek je zemljepisno na robu občine. Toda to ni posebno važ¬ no. Leži na pobočju hriba Sr¬ njak. To je pa že važnejše, ker tistim, ki stanujejo pri vznožju, teče voda dalj časa kot onim zgoraj. Tisti imajo v zameno vi¬ šinski zrak in hrup vlakov. žal še ni bilo zgodovinarja, ki bi kaj povedal o preteklosti tega kraja. Naši spomini segajo neka¬ ko tja do časov »furmanstva«. Nekateri trdijo, da se Rakek da¬ nes ne razvija posebno hitro. Pravijo, da je bila železniška po¬ staja (na železnico smo sploh ponosniJ pred tridesetimi leti (Konec na 8. strani) t Sam Rakek sicer ni poznan po kakih večjih zanimivostih. Le tu pa tam bi lahko napravili take in podobne fotografije. Rakovča- ni so se sicer že privadili na ta znak. Kar škoda se jim zdi, da ni padlo toliko snega, da bi pobelil tudi njegovo črno obličje. Sicer pa, dragi bralci, kdor ugane kaj predstavlja znak, ki smo ga po¬ sneli pred pošto na Rakeku, naj to takoj sporoči pristojnim orga¬ nom ObLO Cerknica, da bodo vedeli s katerim ga lahko zamenjajo © GLAS NOTRANJSKE 2yLtlLnki z l^akaka (Nadaljevanje s 7. strani) večja kot je danes. Pa tudi glav¬ na cesta, da je imela tedaj manj ’ukenj kot jih bo imela letos spo mladi. Glede na svojo tradicijo (oh, zlati obmejni časi!) in vse ostalo, smo skoro vsi Rakovčani prepričani, da bi bilo pravičneje Košček raztresenega Rakeka ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V letu 1962 se'.je na področju občine rodilo 250 ptrok, in sicer: 118 moških in 132 žensk. Umrlo je 118 oseb, od tega 57 moških in 61 žensk. Poročilo se je 128 parov, od tega je bilo na matičnih ura¬ dih v občini 92 porok in v Ljub¬ ljani 36 porok. Poleg teh so bili sklenjeni trije zakoni po poobla¬ ščencu. Naravni prirastek prebi¬ valstva ostaja približno enak, ker je še vedno velika fluktuacija. TaF Nagradna križanka VODORAVNO: 1. kraj na No¬ tranjskem, 7. bodičasta rastlina, 13. vesoljno opustošenje, 14. iz¬ meček, 15. 6. in 13. črka abecede, 16. kratica za račun, 18. francoski pisatelj, 20. podzemna žival, 21. prebivalec bratske republike, 23. kemični znak za aluminij, 24. vzdevek nekdanjega italijanskega diktatorja, 25. žabji glas, 27. ljub¬ kovalno ime za sorodnika, 29. drevesni škodljivec, 30. prvoborec Cerknice, 33. žensko ime, 35. ne¬ določni zaimek, 36. žensko ime, 38. opis, 40. glasbena nota, 42. ženski glas, 43. električna struja, 44. slovenski pisatelj (basni), 48. enaka samoglasnika, 49. kemični znak za americij, 50. žensko ime, 51. igra s kartami, 52. hiter, na¬ gel, deroč, 54. sosednja dežela. NAVPIČ.: 1. področje Hrvatske ki meji na našo občino, 2. začet¬ nici imena in priimka znanega ameriškega filmskega igralca (Jez na Pacifiku), 3. pasji lajež, 4. osamljena vasica sredi Cerkni¬ škega jezera, 5. domača žival, 6. želelnik, 7. veznik, 8. igralna kar¬ ta, 9. rimski pozdrav, 10. kemični znak za kalcij, 11. ljubkovnalno žensko ime, 12. odločitev med dvojim, 17. mali zajedalec, 19. rusko moško "ime, 20. okrogla streha, 22. skupno ime za dežele ob Baltiškem morju, 24. partizan¬ sko ime legendarnega narodnega heroja z Blok, 26. tečaj, 27. 1. in 23. črka abecede, 28. grdo govo¬ riti, 29. avtomobilski znak za Kra¬ ljevo, 31. pritrdilnica, 32. kratica za ameriški izraz »že v redu« (okay), 34. vonj, duh, 37. tovarna lesnih izdelkov na Notranjskem. 39. notranjski pisatelj, 41. prepri¬ čevanje v neko stvar, 44. moško ime, 45. industrijska rastlina, 46. električna merska enota, 47. kraj na Primorskem, 50. osebni za¬ imek, 52. veznik. LT Med izžrebane reševalce bomo razdelili tri denarne nagrade po 1000 din. Rok za dostavo izpol¬ njenih križank je 15. februar. in sploh mnogo bolje, če bi bil Rakek središče občine (namreč bolje — za Rakek). Mnoge stare hiše bi morda za¬ vedle koga na misel, da je Ra¬ kek preživel vojno brez večjih izgub. Pa ni tako. Morda so bila tista leta najtežja v zgodovini Rakeka, gotovo pa so bila naj¬ slavnejša. Številna imena v mar¬ morju na spomeniku strmijo v gole veje nad seboj. Dnevi na Rakeku umirjeno pol¬ zijo v preteklost. Redkokdaj se zgodi kaj razburljivega. Oprav¬ ljamo radi, pa smo zadnji čas v zadregi, ker ni nič posebno za¬ nimivega. Vse je že staro in ob¬ jedeno. Prevarani soprogi, ko¬ ruzni zakoni, izgube devištev — vse, prav vse je že »strokovno « obdelano. Zato ni nič čudnega in v taki suši celo docela opravič¬ ljivo, če si kdaj kdo tudi izmisli kakšno zares »slastno« novico. Pravijo, da če bi na Rakeku pre¬ nehali prodajati črno kavo, bi bilo tudi opravljanja mnogo manj... V kulturni dejavnosti so zlasti časi že daleč v preteklosti. Ne¬ koč: dramske premiere, reprize, publika, navdušenje... Danes pa priredi prosvetno društvo že več veselic kot drugih prireditev. Ve¬ selice pa na Rakeku vedno uspe¬ jo. Tja pridejo vedno tri vrste ljudi: tisti, ki plešejo, tisti, ki pi¬ jejo in tisti, ki vse to opazujejo, da bodo imeli naslednji dan kaj govoriti. Vsi pa se zabavamo in to je konec koncev edino važno, ali ne? Tudi športu so se naši pred¬ niki bolj posvečali. Športni ob¬ jekti vidno propadajo. Strelska koča v Delah s svojo preluknja¬ no streho niti zaljubljencem ne nudi več ugodnega zatočišča. De¬ narja ni... Ali pa idealizma? Pa kaj bi, imamo pa preteklost bo¬ gato, ki je drugi nimajo! Ko se sonce spusti nad Pla¬ nino in dobijo lipe na postaji dolge sence, je na Rakeku naj¬ lepše. Vozači iz Ljubljane in Po¬ stojne so se vrnili domov, avto¬ busi so odpeljali in vsepovsod je mir. Le včasih se zaziblje v zraku pisk lokomotive in vlak, ki pa vznemiri samo še promet¬ nika. Pred postajo dekletca s poldru¬ gim desetletjem čakajo prvo lju¬ bezen. Luči v Skocjanovem bife¬ ju vabijo. Imajo gramofon in dobro vino, ki ga še nismo vaje¬ ni. Harmonika v glasbeni šoli boječe kliče otroke Pireja. Sa¬ moten lepak na slaščičarni vabi ha mladinski ples. Telovadnica je prižgala luč. žogica za namizni tenis bo rezala mrzli zrak... Zvečer bo kino. Ker ni na spo¬ redu Prodajalka vijolic, bo dvo¬ rana skoraj prazna. Dane Mazi Devize na cesti. Preko Rakeka se razvija že leta vsakodneven tran¬ zitni promet pitanih govedi. Tu di hladni januarski dnevi niso mogli zaustaviti donosne kupčije za kmetovalce in družbo 1111111 1111111 ' Kinu 111111111 1111111 KINO CERKNICA: 2. februarja ob 19.30 in 3. februarja ob 17.30 romunski film NA VALOVIH DONAVE, 3. februarja ob 10, 15. in 20. uri francoski barvni CS film MEC MAŠČEVANJA, 7. februarja ob 19.30 francoski film NE POKOPAVA SE V NEDELJO, 9. februarja ob 19.30 in 10. februarja ob 17.30 sov¬ jetski film ISKANJE AVRIKE, 10. februarja ob 10., 15. in 20. uri italijanski barvni CS film TEROR BARBAROV, 14. febru¬ arja ob 19.30 uri italijanski film NOC, 16. februarja ob 19.30 uri in 17. februarja ob 10. 'in 17.30 uri sovjetski film TIGRI PO¬ TUJEJO, 17. februarja ; ob 15. in 20. uri ameriški barvni CS film PLAVI ANGEL, 21. febru¬ arja ob 19.30 uri italijanski film DEKLE S KOVČKOM, 23. fe¬ bruarja ob 19.30 uri in 24. fe¬ bruarja ob 10. in 17.30 uri an¬ gleški film SOS PACIFIK, 24. februarja ob 10. In 17.30 uri francoski barvni CS film BA- BETTE GRE V VOJNO, 28. fe- februarja ob 19.30 uri jugoslo¬ vanski CS film ABECEDA STRAHA. KINO STARI TRG: 2.-3. febru¬ arja angleški barvni CS film »BEATRICA CENCl«, 6. febru¬ arja jugoslovanski film »PLES V DEŽJU«, 9.—10. februarja ameriški barvni CS film »VO¬ ZOVI NA ZAHOD«, 13. febru¬ arja ameriški barni film »PO¬ VABILO NA PLES«, 16.—17. februarja slovenski film »VE¬ SELICA«, 20. februarja romun¬ ski film »OPROSTITE, NA¬ PAČNA ZVEZA«, 23.-24. fe¬ bruarja amer barvni CS film »MOŽ, KI GA NIKOLI NI BI¬ LO«, 27. februarja amer. film »POLKOVNIK IN JAZ«. Predstave: v sredo in soboto ob 19. uri, v nedeljo ob 15. in 19. uri