Uprava: Nebotičnik, Gajeva uL 1. Telefon 38-66. Cek. račun: Ljubljana itev. 14.614. Izhaja vsak dan, razen ob ponedeljkih la po praznikih. GLAS NARODA Naročnine na mesec Ja $8 Din. Že tujino 20 Din. Uredništvo: Ljubljana, Nebotičnik, Gajeva nli-»e H. 1 Telefon 38-66, Rokopisov n# vračamo. št. 113. Ljubljana, torek 19* maja 1936 Leto IL Mesto razrušeno brez zidu je mož, ki nima duha svojega v oblasti. ____ Svetopisemski pregovor. Dnevna pratika Torek, 19. maja 1986. Katoličani: Celestin. Pravoslavni: 6. maja 1936. Jovan . Dežurne lekarne v jubljani Torek: Dr. Piccoll, Tyrševa cesta; Mr. Hočevar, Celovška cesta; Mr. Gar-tus, Moste — Zaloška cesta. Vreme Jugoslavija. Razjasnenje v Primorju, oblačno v z'delnim dežjem v ostalih krajih. Temperatura delno padla. Mrzla Vodica 6 C, Mostar 22. Napoved za danes. Oblačno, z del-nim dežjem. Temperatura brez znatnih sprememb. Sonce vzhaja ob 4.06, zahaja ob 19.03. Dunajska napoved; Zelo spremen-ijivo, oblačno vreme in nagnenje h krajevnim nevihtam. Gledališče drama Začetek ob 20. uri Torek 19. maja: zaprto (generalka). Sreda 20. maja: Tiran. Premiera. Proslava 25-letnice umetniškega delovanja režiserja Milana Skrbinška. Izven. OPERA Začetek ob 20. uri Torek 19. maja: zaprto. Sreda 20. maja: Otelio. Gostuje Marij Šimenc. Red Sreda. Kino Sloga: Na lepi sinji Donavi. Matica: A ve Marija. Union: Hotel Savov. Šiška: Pisani pajčolan. Ideal: V borbi za pravico. Borza Ljubljana, 18. maja. Današnja povprečna vrednost tujega denarja 1 hol. goldinar ^ nemška marka Dinarjev 29.82 17.63 1 Helga 7.46 1 šv. frank | 'ingl. funt J ■■'m. dolar 1 b. frank 14.29 219.05 43.88 2.91 1 Kč. 1.83 V privatnem kliringu j avstr. šiling 9.21 J nemška marka 13.70 1 angl. funt 250.00 _ Astrološka napoved . za 19. maj. i>an, kj močno vpliva na c * (,),st i" čuvstven ost ljudi, zla 'ensk. Zenske se danes zdra j v.eno ne 'bodo dobro počuti m,a vznemirjene, nervozne inaiste. Moškim prinaša ta d bi1 n !l in 'Poklicu sitnosti in sl j.' uzadeto bo danes tudi 2 .^o^ivbenjo z raznimi m< njamt. Ma-rčniikom kažeijd a spel JL sl)re»nenil>o v življenju. Razvoj sveta: Človek proti ^ stroj proti človS Radi zavarovalnine zažgali domačijo — 364 veleposestev na dražbi — Tragedija v ledu — Akademiki za zdravje — Mačeho je hotela umoriti) „Pri nas je bil ehsehutorf pri vas pane...“ — Otrok Pariza — Za ljubezen' Abeslnijo Abesincem! Zakaj so Italijani izgnali novinarje London, 18. maja. n. Italijanska vrhovna komanda je zapovedala vsem novinarjem in drugim Evropcem, da takoj zapuste Addis-Abebo. Med novinarji je tudi dopisnik londonskega »Timesa« Steer. Na tega imajo italijanske oblasti posebno piko ter so ga enostavno obtožile špijonaže in pa protiitalijanske propagande. Današnji londonski listi trde, da so te obtožbe popolnoma neosnovane. »Times« pravi, da gre za čisto politične interese. Italijani namreč ne žele, da bi kdo videl, kaj bodo počeli v Addis Abcbi. Zato morajo vsi novinarji, ki so na sumu, da bi poročali resnične vesti, oditi iz Abesinije, razen onih, ki so v milosti pri italijanski vrhovni komandi. Prebivalstvo namreč ni nič kaj navdušeno za Italijane ter jih mrko gleda. Vrše se že tudi zahrbtni napadi na italijanske oddelke in vzkliki »Abesinijo Abesincem!«. Po nekih vesteh se v zapadnih delih zbirajo velike čete abesinskih vojakov, ki nameravajo napasti Addis-Abebo in vedno nadlegovati zavojevalce. Mnogi si žele povratka cesarja Haile Selasija. Neguš v Ženevo skozi Jugoslavijo Pariz, 18. maja r. Abesinski cesar Haile Selasije bo v kratkem prispel v Ženevo. Po informacijah se bo peljal z ladjo iz Haife v Carigrad ter nato z vlakom preko Beograda v Ženevo. Možno je, da bo cesar potoval preko Ljubljane in Jesenic v Ženevo. Cesar se bo vozil v posebnem vozu._ »um— (Doftes (v pcndeljetc) poslednjič ob 16., 19.15 in ki.15 uri &£a lepi sinji (Donavi •Udete (Kem (Uršula &rahley Sz c Ge SzaGall Zaradi mednarodne napetosti: splošna vojaška dolžnost v Angliji London, 18. maja. n. Glede na vedno večjo mednarodno napetost je minister za narodno obrambo predlagal, naj se uvede splošna vojaška dolžnost. Če tega vlada ne sprejme, bo v kratkem le primorana, da prevzame druge mere za ustvaritev po- trebnih vojnih moči. Ta predlog je Izzval veliko iznenađenje v krogih opozicije. Opozicija bo na prihodnjem rednem zasedanju odbora za vojne zadeve v spodnjem domu zahtevala od vlade podrobnejša objasnila glede tega vprašanja. Panayotis Tsaldaris bivši grški ministrski predsednik, je nenadoma umrl. Tsaldaris mrtev Atene, 18. maja. V noči od so-bo te na nedeljo je nenadoma umrl bivši grški ministrski predsednik in zaslužni grški državnik Panayotis Tsaldaris. To je v zadnjih mesecih že četrti grški državnik, ki je nenadoma umrl. Prvi je bil general Kondilis. drugi Veni-zelos, tretji pa Demerdzis. Pokojni Tsaldaris je bil rojen 1. 1968. Po poklicu je bil jurist, študiral je v Atenah in v tujini. Kot odvetnik je sodeloval pri ustvarjanju grške zakonodaje.. V vladi Gunarisa je bil 1. 1915. minister pravde. Po umoru Gunarisa je postal vodja ljudske stranke. L. 1933. je njegovo vlado vrgel Veni-zelos. Njegova druga vlada je 1. 1935. rešila tudi dinastično vprašanje in naredila pot za povratek grškega kralja iz pregnanstva. ODVETNIK dr. Hta&evec ^hiC se je preselil Iz Cerknice v Gorenji Logatec ter je otvoril odvetniško pisarno v hiši g. Sajovic Ivana št. 48. Prva žrtev novega režima? Varšava, 18. maja. v. V Stanislavove! je neka nepoznana oseba ubila predsednika mestnega odbora organizacije rezervnih oficirjev in bivših bojevnikov. Ubiti predsednik si je pridobil velikih zaslug še pred svetovno vojno za tajno vojno ogranlzacijo (P.OAV.) pokojnega maršala Pilsud-skega. se umetno zobovje ne sme zarubiti. Zdaj 'bodo ljudje vsaij c-kseku-torju lahko pokazali neprave zob« Arabci proti angleški politiki Naglo ofačevanje angleške vojske Jeruzalem, 18. maja. z. Položaj se v mestu ni zboljšal. Napetost je še vedno velika. Vrhovni komisar za Palestino je odredil, da morajo močni oddelki vojaštva razgnati vse večje skupine ljudi, ki bi pričeli demonstrirati. Komisar je pozval na nujno konferenco več visokih funkcionarjev v Palestini. Zanimiva je izjava vodje štrajka Arabca Hasana Lidtki Dazana, ki je rekel, da je ta pokret Arabcev pravzaprav naperjen proti politiki angleške vlade. Izjavil je, da hočejo Arabci s tem doseči, da se angleška vla- da odloči za razgovore na osnovi medsebojne enakopravnosti. Dazan je «e dejal, da bo štrajk toliko časa trajal, dokler sc ne izpolnijo njihove želje in zahteve. Položaj v Jeruzalemu je čedalje bolj napet. Vsak trenutek lahko pride do pokoljev. Zato pošiljajo Angleži močna vojaška ojačenja v Egipt. Modcrmo družinsko življenje: Otroci hočejo vzgajati starše. Knjiga, ki še ni izšla: leksikon dobrih izgovorov. Neko sodišče je razsodilo, da OPAZKE DNEVA Ljubljana, 18. maja. Na shodu v Vel. Laščah je g. minister brez portfelja dr. Miha Krek izjavil: »Boljša je najslabša vlada kakor katerakoli vlada, v kateri sedi naš nasprotnik.« »Slovenec« je v svojem poročilu to natisnil z mastnimi črkami in moramo reči, da je ta izjava g. ministra v resnici velezanimiva, da, po svojem značaju naravnost senzacionalna. Priznavamo pa tudi, da nam je ta velika odkritosrčnost g. dr. Kreka simpatična. Nismo še slišali doslej člana kake vlade, ki bi bil tako odkritosrčno izpovedal načelo, ki je od pamtiveka načelo vsake vlade, ki bi ga pa nobena vlada nikdar in v nobenih okoliščinah javno ne priznala. — In zato tudi v vsej politični zgodovini ni najti nobenega takega primera. Vsekakor je g. Krek v ministrske govore zanesel neko povsem novo noto. In ni dvoma, da si bo s tako odkritosrčnostjo kmalu pridobil popularnost. * Nedeljski »Slovenec« premišljuje v svojem uvodniku pod naslovom »Uspehi poštenega dela« o tem, kako je bilo politično življenje »pod diktaturo« in kako je danes pod demokracijo. Takrat je bilo vse na tleh, tako politično kakor gospodarsko življenje, danes pa je političnemu udejstvovanju najširših ljudskih slojev in strank omogočen normalen tek itd. Je marsikaj res, kar pripoveduje »Slovenec«, vendar je treba resnici na ljubo ugotoviti, da je bilo politično življenje tudi pod prejšnjim režimom zelo razgibano. Takrat ga je razgibavala JNS, danes ga pa razgibava JRZ. Vlogi sta samo zamenjani. Nadalje treba ugotoviti resnici na ljubo, da se je pod prejšnjim režimom pojavil tudi zelo živahni pokret bojevnikov, ki je zajel najširše ljudske sloje in tudi vrste bivše SLS. Kakor rečeno: toliko samo resnici na ljubo. V ostalem pa našega človeka kaj malo še zanima, kako je bilo včeraj, glavno je, kako je danes in kako bo jutri. Življenje teče naprej, ne nazaj. * Mestno poglavarstvo v Beogradu je izdalo naredbo, po kateri od 9. fflodra žena varuje svoje živce, zato nosi pri delu in na izprehodik čevlje z GUMI PODPLATI PALMA !A I GUMI-PODPETNIKI ^ JUGOSL. IZDELEK. Dobe se pri vsakem čevljarskem mojstru I Ulfatansk! o posledicah sankcij 3&0 milijonov dinarjev škode Šibenik, 17. maja. Generalni direktor lesne indu» strije »Šipad« bivši minister Ulma nslki je v Šibeniku izjavi! poročevalcem zagrebških listov: Minister za trgovino in indn-stri o dir. Vrbanič jie izjavil da posledice sankcij niso velike, čemur se čudim, ali so pa morda statistični podatki v nasprotju z izkustvom. Res je, da je lesna in« dustrija hudo prizadeta zaradi sankcij. Dokler ne bo naša lesna industrija pod zaščito države, ne moremo računati z večjim uspehom na onih tržiščih v tujini, kjer država kontrolira in regulira uvoz in izvoz. Uspeh oregovorov s Španijo ni zadovoljiv, pričakujemo pa. da bomo uredili izvoz le sa v Grško. Egipt. Argentino in Levanto. V času sankcij ■ smo mo- gli izvoziti v tuje države le majhno količino lesa, in zaradi sankcij je naša lesna industrija utrpe« la oko h 300 milijonov škode. Po nekih informacijah bo Italija kmalu ukinila protisankcije, s katerimi je reagirala proti državam. ki so se izrekle za sankcije. V gospodarskih krogih menro, da bo izvoz našega lesa v Italijo zaradi tega poživljen. Italijanski trgovci se zanimajo za ogromne količine našega lesa, ker so italijanske zaloge izčrpane, Italiija pa potrebuje les za Afriko. Teižkoče pa bodo glede plačila, ker bi Italijani vzeli blago na dolgoročne kredite, na kar pa naša lesna in« dustrija zaradi krize, v katero je zabredla zadnje čase, ne bo mogla pristati. Francija in Jugoslavija zedinjeni kakor na bojišču Svečano odkritje spomenika francoskemu maršalu Beograd, 18. maja. Včeraj so v Beogradu ob navzočnosti predstavnikov vlade, voj ske in velikega števila meščanov svečano odkrili spomenik francoskemu maršalu- in vojvodi jugoslovanske vojske Franchetu D’E-sperey-u. Svečanosti se je udeležil sam sivolasi maršal, ki. ga je občinstvo ob prihodu navdušen^ pozdravljalo. Spomenik so posve tili in odkrili s kratkim verskim obredom. Predsednik odbora za postavitev spomenika Marinkovič je v svoiem govoru naglasil, da stot maršalovo poprsje na prostoru, kjer so se odigrali važni in usodni dogodki. V bližini tega prosto« ra je grob padlih junakov, ki so se borili leta 1806, pod pradedom kralja Aleksandra L, Zediniteija za svobodo. Maršal je odgovoril, da se zahvaljuje za to čast m da jo prenaša na junaške vo ake. ki jih je vodil do zmage. Svoj govor je maršal zaključil z besedami: V kalnih časih, kj jih preživlja Evropa, bosta Francija in Jugoslavija zedinjeni, kakor sta bili na bojišču. To bo najboljše jamstvo za mir. ure zvečer ne sme noben pes več lajati ne v stanovanjih in dvoriščih, ne na ulicah in trgih. Naravno, da je ta naredba hudo razburila vse beograjske pasje gospodarje. Za vraga, ljudem se da kaj takega prepovedati, — toda psom?! Tako dobro dresiranih psov ni nikjer na svetu, da bi se spoznali na ure. Prizadeti gospodje so se zdaj obrnili na vlado za pomoč in ker je na srečo nekaj ministrov v vladi, ki imajo ludi pse, upajo, da bo odredba preklicana. V nasprotnem primeru Pa grozijo, da bodo svoje pse poslali ven na deželo. Pa bo mestna občina °b pasji davek, če psi na smejo la-{ 1 \ ^flradu, bodo pa po deželi tem bolj lajali, grozijo gazde. Poljska se Varšava, 18. maja. Glavna naloga diktatorske vlade Slavoja Sladkovvskeiga je, kakor poroča H a vas, da ojači narodno obrambo. Nova poljska vlada se je moč no naslonila na vojsko in bo energično podprla pristojne ministre, ki hočejo očuvati stabilnost poljske valute in dobiti večje kredite za pobifanje brezposelnosti. Vlada bo podpirala tudi akcijo, ki zbira »aven denar za oboroževanje Poljske. Delavci tovarne za orožlie v Varšavi so že darovali vojski 100 strojnih pušk in 50.000 granat, podčastniki pa 18 letal in 30 avtomobilov. Delavci v tovarnah za optične Instrumente so žrtvovali 10.000 nadur defla za na» ohorožuje rodno obrambo. Vladini listi so začeM akcije za pobiranje darov v denarju za vojsko. B'lvši predsednik vlade Ko-scial-kowsky je - zadnje čase palktiral baje z opozicijo. Zaradi tega so začeli pripadniki močne roke besno kampamijo proti njemu. Do zadnjega je Koscialkowsky mislil, da se mu bo posrečilo obdržati v rokah vajeti, toda pristaši takozvanoga polkovni ške^a režima, kj je v bivstvu diktatorski režim, iimaio v državi tudi po smrti Pil-sudskegia preveč važnih pozicij, da hi jih mogel politik z demokratskimi ambicijami Izpodriniti. Dnevna kronika — Iz upravne službe. Pristav Stanislav Verstovšek je premeščen od areskega načelstva v Gornjem gradu v Ljutomer, pristav Karel Prah pa iz Krškega v Ptuj. — Zdravniške vesti. Z odlokom ministrstva za socialno politiko je postavljen dr. Ivan Smerčnik, doeedanji zdravnik Doma narodnega zdravja v Travniku za zdravniškega pripravnika v državnem zdravilišču v Topolščici. — Iz sodne službe. Razrešen je dr. Kravina, višji državni tožilec v Ljubljani, ki je bil doslej v službi v pravosodnem ministrstvu. Sedaj bo nastopil svoje mesto v Ljubljani. — Tolmačenje karakterja iz pete čevlja moglo bi se glasiti:-Krivo pohojene pete značijo neekonomično, brezbrižno bitje. Redoljubni ljudje nosijo Palma gumijaste podpetnike. — Udruženje jugoslovenskih inže-njerjev in arhitektov — sekcija Ljubljana sklicuje članski sestanek, ki bo v sredo 27. maja ob 20. uri v lastnem družabnem lokalu na Kongresnem trgu 1. Obravnaval se bo dnevni red glavne skupščine Udruženja, ki se bo vršila od 80. maja do 1. junija 1936 na Bledu. — Dovoljeno je 50% znižanje vozne cene na naših železnicah udeležencem Slomškovega dneva, ki ga priredi Slomškova družina v Mariboru od 21. do 20. junija. Povlastica velja od 20. VI do L VIL 1936. — V Grobljah pri Domžalah bo na Vnebohod 21. t. m. ob 10. dopoldne otvoritev razstave malih živali kamniškega okraja. Ob 11. bo predaval prof. Pengov o umnem perutninarstvu. Vabljeni rejci in ljubitelji malih živali. — Umrl je v Ljubljani: g. Kanduč Franc, oficijal v tob. tovarni. N. p. v m. Preostalim naše sožalje. — Mestna elektrarna ljubljanska opozarja ponovno svoje odjemalce električnega toka na točno plačilo računov. Ker se še vedno dog°rilke še posebno mladi ljude, jim sušica jemlje moči, ki so 'miiko potrebne v letih, ko dora-TSCilK> in se uče. Gotovo je pa hujbojj izpostavljen hiranju in naj-, J brez pomoči proti jetiki štu-eut, ki mu življenje odreja ozko ' ibico in celodnevno ždenie nad I ujigo. Mnogo jih je, ki v preob-nrV^?06*' z delom in koncentrira-,. b v študij nilti časa nimajo, da 7rt-Se. Pobrigali za svoje telesno iimVJe in tako »iti ne vedo, aii u "e Preži morda za vratom te ZV' znanilka konca. Ravno za ta’ • s? brez pouka, brez nasve-7,1 'n. brez vednosti o svojem nnKayiu’ se ie treba v prvi vrsti ku ;lgaJi’ Popeljati jih k zdravni-s JI1., Povprašati: »Kako pa je tvr-iiT,!"11 zdravjem, kako pa je s nihčL011 .Pbu^i?« Te naloge dozdaj pohri ”.1 vr5il. Ie kdor se >e sam kdo 5a ’ Prijel k zdravniku. In sluča;«« a' ni bilo v večini teh $lt,xJ v Vse že kesnd? Poznamo jetični ’ i . io. Prišel k zdravniku ha Goina;vadpmik in Ka je ta pos'al vi| ___ 'k- ^ant se je zdravil, zdra-leto nrn °Zdr?Xe* ni- Ce bi bil vsaj Kai ; 1 ,Vec^k kako je z niim!... kega no toreL treba storiti? Vsa-1 mlad:h ljudi, naj izgleda še tako zd-av, pred zdravnika! In to nalogo oredvsem imajo naše protituberkulozne organizacije. Velika naloga, da bi se obvarovala te bolezni akademska mladina in to v naprej obvarovala, pa se do-sedai še ni izvrševalo. Naši akademik; ustanavljajo zato sedai tudi svojo lastno »Protituberkulozno ligo«, ki bo izvrševala ves profilaktični boi proti jetiki. Ta teden v petek se bo vršil na univerzi ustanovni občni zbor »Akademske protituberkulozne lige«. Pripravljalni odbor je že opravil veliko dela. tako da se bo novi odbor znašel že sredi živahnega delovanja. Te dni bodo pregledani vsj akademiki, stanujoči v Akademskem kolegiju v Kolodvorski ulici, nato pride na vrsto Oražnov dijaški dom in vsi osrati domovi. Uoati smemo, da bo delovanje Akademske protituberkulozne lige pokazalo lepe uspehe, katerih prvi in zaenkrat glavni bo pač ta, da bo omogočila vsakemu akademiku preventivni zdravniški pregled in pokazala vsakemu realno stanje meeovega zdravja z ozirom na tuberkulozo. Predvsem »obvarovati zdravje« in pofem šele »zdraviti bolezni« naj bo naloga naše zdravstvene politike. In le tako smemo upati, da bo zmerai boli izginjala formula »Tbc« z zdravniških diagnoz. Glas je ljudski glas Poskusen umor Mačeho je hotela umoriti radi dedščine Škocijan pri Turjaku, 18. maja Nedaleč od Turjaka stoji neka vasica Osolnik, ki je pretekli teden doživela nekaj nenavadnega. Tu živita stara zakonca. Očetu je že nad 80 let, žena — (druga žena) — pa ima nad 60 let. Posedujeta malo posestvece, da se preživljata. Na vasi pa je poročena tudi hči iz prvega zakona, ki pa je svojo mačeho zelo postrani gledala. Hotela se je je iznebiti, da bi potem njej pripadlo posestvece. Sedaj pa je očeta zadela kap in leži nezavesten. Njegova hči pa se je zbala, da ne bi oče prej umrl kakor mačeha, ker bi v tem slučaju posestvece pripadlo mačehi, ona pa bi ga zapustila — svojim sorodnikom. In že je bil načrt narejen — Prišla je ondan zvečer pogledat svojega očeta, in začela takoj siliti mačeho, naj gre po vodo k vodnjaku. Ta je res šla, ker ni slutila, kaj namerava pastorka. Zenska je prišla za njo, jo zagrabila in hotela vreči v vodnjak. Z veliko težavo se je uboga starka rešila in zbežala na postrešje. Pastorka pa je hitela za njo in jo strašno obdelala z neko steklenico. Ker pa je videla, da ni, še^-tva, jo iz peči pobrala več loncev vrele vode in jo poparila po vsem telesu, na to pa jo še drgnila s soljo. Ko so sosedje slišali klice na po« moč, so prihiteli in jo rešili. Prepeljali so jo takoj k zdravniku, ki pa ima malo upanja, da bi starka okrevala. Orožništvo vodi najstrožjo preiskavo.. Ob začetku Protitubcrku-loznega tedna Ljubljana, 18. maja. Še vedno je jetika bolezen, ki zahteva največ smrtnih žrtev med našim ljudstvom, posebno pa med dorašča-jočo mladino. To je dejstvo, napram kateremu ne smemo zapirati oči. Zdravstvena oblast stori od leta do leta več za to, da bi omilila bedo, ki jo povzroča jetika v širokih slojih našega ljudstva. Vendar pa razpoložljiva sredstva žal nikakor ne zadostujejo, da bi mogli nuditi vsem bolnim varno zavetje in možnost zdravljenja, da bi odvračali od vseh zdravih nevarnost novega okuženja. Organizacija protituberkuloznega skrbstva je povsod na svetu, pa tudi v najbogatejših državah, samo doloma v rokah oblasti. Povsod se uveljavlja poleg državne in v tesni zvezi z njo zasebna inicijativa na tem polju. Zato je Kr. banksa uprava od vsega začetka z veseljem pozdravila pokret. ki ga vodi v naši banovini Pro-tituberkulozna Zveza. Dosedanje delo tega društva je najboljše jamstvo za to, da bo borba proti jetiki tudi pri nas rodila najlepše sadove. Saj tuberkuloza ni neizogibno in potrebno zlo, proti kateremu ni pomoči. Jetika se da preprečiti, jetika se da uspešno zdravili. Ako hočemo zmagati v borbi proti jetiki, ako hočemo odpraviti jetiko kot ljudsko kugo, tedaj je najkrajša in najzanesljivejša pot do cilja, da pomaga vsak po svojih močeh. Iz sredstev, ki jih bomo na ta način dobili, bomo skupaj s tem, kar prispevata država in banovina, izgradili stavbo vzornega protituberkuloznega skrbstva, s katerim se bomo lahko dostojno uvrstili med najbolj napredne države. Prepričan sem. da bo ljudstvo razumelo nujnost protituberkuloznega gibanja in storilo radevolje in z notranjim prepričanjem svoje, da se bomo že letos za velik korak približali svojemu eelju. — Dr E. Mazer, načelnik oddelka kr. banske uprave za narodno zdravje in socialno politiko. Končna beseda Ljubljana, 18. maja K članku, da je I8SK Maribor ostal brez igrišča, smo pozneje sprejeli še pojasnilo Sokola Matice iz Maribora. Oboje smo lojalno objavili in smo morali spet okusiti resničnost izreka, da je dobrota sirota. Na Sokolovo pojasnilo nam je sedaj ISSK poslal novo pojasnilo, pa bi nam — če nadaljujemo — utegnil poslati še Sokol pojasnilo in k vsemu morda še kdo drugi, da bi nazadnje številka »Glasa naroda« bila takale: Pojasnilo k pojasnilu o pojasnilu v zadevi pojasnila in z ozirom na pojasnilo zastran pojasnila moramo podati še to pojasnilo glede prejšnjih pojasnil o pojasnilih.« — Kaj ne, saj sami čutite, da to ne gre. Novinarsko dolžnost smo opravili, dali smo besedo tem in onim, nismo pa niti športno niti telovadsko glasilo, zato ne moremo cepiti dlake v jajcu in naj prizadeti društvi opravita z mariborsko mestno občino in z medsebojnim sporazumom. Sporazom jo namreč največja življenska modrost, pravijo angleški politiki. Toliko v pojasnilo — pa brez zamere. Uredništvo Utopljenec v Gradaščlcl Ljubljana, 18. maja. V soboto so ipo končanem delu pri regulaciji v Ljubljanici prvikrat 0'dprfi jez na Uiradaščioo, odkar je tod na novo tlakovano nja dno, in jo spustili v glavno strugo. Drugo jutro pa je nočni čuvaj, ki nadzira stanje vode radi morebitne od, plave brežinsikega sveta im je hotel zapreti jez na Gradaščici, začuden opazil, da moli izpod njega človeška roka. Ko so naplavijenca spravili na suho, so dognali v njem inženirja Skubica, okrog 40 letnega, z globoko rano na čelu. Ob sedmih zjutraj so ga odpeljali v mrtvašnico. Kako je nesrečnež prišel pod jez, bo ugotovila preiskava, ki je v teku. Najvišji hotel na svetu Kakor poročajo iz Moskve, nameravajo na najvišjem vrhu Kavkaza, na 5629 m visokem Obrn* su, zgraditi velik moderen hotel. Stal bo samo par sto metrov pod vrhom in bo tako naj višji hotel na svetu. Da bo poslopje bolj odporno proti viharjem, mu bodo dali povsem novo, aerodinamično« obliko, ki spominja na zrakoplov a la Zeppelin. V hotelu bo prostora za 200 gostov. Z dovažanjem gradbenega materiiala so žc pričeli. Maribor m— Narodno gledališče. Torek ,19-6)aja ob 20.. Tuje dete. Red A. m— Otvoritev kopalne sezone bo v primeru lepega vremena, danes v to jek, 19. t. m. popoldne na Mariborskem otoku. m— O novi družabnosti bo v petek 22. t. m. zvečer govoril v Ljudski univerzi režiser prof. Osip Šest iz Ljubljane. m— V Račah zopet gori. Pretekli Četrtek je nenadoma izbruhnil pri posestniku"'' ^ Lašieii v Račah požar. Ogenj se 'je razširil tudi na gospodarsko poslopje posestnika Antona Simoniča, ki je bilo kmalu v plamenih Obe poslopji sta pogoreli do ti meljev. m— Nova revija. Izšla je.prva številka mariborske revije »Piramida«, ki jo kot prilogo knjižnim zbirkam založbe »Piramide« izdaja mariborski pisatelj in publicist Radi voj Rekar. Revija, ki je namenjena kulturnim, gospodarskim, političnim in socialnim vprašanjem in je že zaradi tega zanimiv pojav, ki zasluži vso pohvalo in priznanje. Revija vsebuje zanimive in aktualne prispevke različnih avtorjev, a tehnično je opremljena zelo prikupno. Založba »Piramida« se nahaja v Mariboru, Prečna ulica. m— Danes meni, jutri tebi! Taka je usodi človekova. Pomagajmo si sami in podprimo z vsemi močni proti-tuberkulozno akcijo v dneh 17. do 24. maja! m— Komisija banske uprave, ki je pretekle dni pregledovala načrte za regulacijo raznih cestnih del, je odobrila ureditev kralja Petra trga z malim popravkom, da bodo namesto treh, samo dva prometna otoka. Odobrena je nadalje razširitev Tattenba chove ulice pri izteku na Glavni trg in bodo morali zaradi tega podreti v Vetrinjski ulici hiši štev. 1. in 3. Temeljito pa je komisija popravila na črt za regulacijo Glavnega trga. Spo menik na kugo, boejo prestavili na no vi del Glavnega trga. javno stranišče za spomenikom pa bodo zasuli. Ker ima občina denarna sredstva za navedene regulacije že na razpolago, bodo z deli kmalu pričeli. Maribor bo torej kmalu precej izpremenil svoje zunanje lice. m— Delavska akademija, ki je bila preteklo soboto v Unionu, je končala 8 Popolnim uspehom. Ogromna dvo rana je bila do zadnjega kotička zasedena. Spored, ki so ga podajala razna delavska društva je bil skrbno se-stavljen in so bili nastopajoči deležni živahnega odobravanja. Akademija je pokazala da žanje kulturno stremljenje delavstva vedno lepše uspehe in da postaja zavest delavstva, ki posebno v današnjih časih tvori močno zajednico, vse močnejša. Mariborsko gledališče zakipeli!© serom® Kaj pravi upravnih dr, Brenčič o tej sezoni — Čudili se boste: »Veseli kmetič«, kj je zahteval najmanj inve* sticij. Velike operete, kot Celje c— Vprašanje meščanske šole v Žalcu bo v kratkem rešenno. Kakor nam poročajo, bo nova šola prizidek poleg ljudske šole. c— Mladi harmonikarji bodo izvajali svoj pestri spored pod vodstvom prof. Pavla Rančigaja iz Ljubljane v nedeljo, 24, maja ob 15. v Gasilnem domu v Grajski vasi. Istega dne ob pol. 17. pa tudi na Groblji pri Sadniku. Ker je prof. Rančigaj Savinjčan, bo udeležba prav gotovo dobra. c— Kaj mora vedeti vsak plezalec? jo naslov predavanju, ki ga bo imel > petek ob 20. v risalnici Meščanske ole v Celju planinec Uroš Zupančič z Jesenic. Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike. Maribor, 18. maja. Osemnajst kt že deluje v Mari boru slovensko narodno gledališče in petnajst dolgih let ga že vodi intenedant dr. Brenčič. V nekaj dneh bo zaključena sedemnajsta redna sezona. Naše čitatelje ho gotovo zanimalo, kako je bilo kaj v pretekli sezoni. In kdo h: vedel o tem povedati več, kot vedno ljubeznivi upravnik dr. B'renčič. V »Astoriji.« Prosim ga. da bi mii povedal to in ono. kar bi zanimalo javnost. Saj menda tudi on ve, da so Mariborčani firbčnr ljudje, reporter je pa kar pooseb-Iijena radovednost. Treba je računati - No, kaj bi pa radi vedeli? — vpraša dr. Brenčič in že je pred njim notes, ves popisan s skrivnostnimi številkami. Na par stra-" neii je celotna bilanca letošnje in morda še katere sezone, ki jo ima gepod intendant za radovedneže vedno pri ebi. Vidite, človek takoj spozna, da je tudi teaterska umetnost komplicirana stvar in da sloni vse na številkah. Nič čudnega, kajti ob nizkih subvencijah. ki jih prejema mariborsko gledališče, ie res treba računati, samo računati.. Vse bi rad izvedel, — pravim. Kako ste zadovoljni g. upravnik s preteklo sezono? — Občinstvo je zadovoljno (dlavno je. da je zadovoljna publika, to je prvo in pravo merilo. Letos je bila publika izredno zadovoljna, menim, da je bila sezona uspešna. Začetkom sezone je gledališče utrpelo občutno škodo zaradi redukcije uradniških plač. No, potem se je obrnila na boljše in obisk gledališča se je ojačil. Gotovo je k temu pripomogel tu« di izvrsten repertoar, ki ,:e bil kvalitetno najboljši, kar obstoja slovensko gledališče v Mariboru. Sicer pa moram reči, da na splošno peša obisk gledališča iz sezone v sezono. — Kje vidite vzroke, da pada obisk gledališča? — Marsikdo bi dejal, da je zvočni film najmočnejši konkurent. A ni tako. Največjo nevarnost predstavlja radio, zaradi katerega ie posebno občutno padel obisk operetnih predstav; — — Katere uprizoritve ie publika najlepše sprejela? — Gospod upravnik se je zagleda; v notes pred seboj. —V dramskem delu so doživeli prodoren uspeh Kreftov: »MaJcmeščani«. ki smo jih igrali devetkrat. Zeveigovo »Siromakovo jagnje« srno dali osemkrat Frančkov »Vihar v kozarcu« in Lichtenbergovo »Kariero kancli-sta Winziga« pa po sedemkrat. V opereti je na prvem mestu »Ples v Savovo« z dvanaistimi predstavami, poitem »Majda« z desetim1 Šlager operetne sezone je bil »Svetj Anton, zaljubljenih patron.« Skoda le. da smo »Antona« dali ob koncu sezone, ko obisk vi« doma peša. — — In finančno, katera opereta je uspela? — - - __ je ua primer »Ples v Savov u«, se že ne izplačajo več same, ker stane režija ogromno. — Precej je veljala tudi oprema »Siromakovega jagnjeta,« a za dramo žrtvujemo radi. Nao še povem, da ne kaže uprizarjati otroških predstav. Menim, da obisku gledaliških otroških predstav najbolj škodijo lutkarske predstave, ki jih dajejo ob_ najnižji vstopnini, ki ji gledališče seveda ne more konkurirati. Sodelovanje gledališča z diletanti — Kaj pa diletanski odri, ali tudi škodijo ? — I o pa ne. - Njih delo spremljamo s simpatijo. V načrtu ima« mo. da bi v našem gledališču od časa do čaša gos to vali znanj amaterski odri iz raznih krajev slovenske Štajerske. Glejte, kako so Ginkov dani navdušiti mariborsko publiko z »Miciki je treba moža!« — A K boste za Mariborski teden igrati na prostem? — •— Ne, v nobenem primeru. Vse dosedanje uprizoritve na prostem so končale z velikim deficitom. Gospodarsko stanje in državna podpora — In splošno gospodarsko stanje gledališča? — — Nj kot bi moralo biti, a je je v sečno zadovoljivo. Država Prispeva letno 300.000 dinarjev, banovina 330.000 dinarjev, mariborska občima pa 115.000, od tega daje na račun dolga pri Mestni hranilnici 80.000 dinarjev Pomislite, da moram s tem denarjem plačevati nad 100 ljudi od kate« rih 40 živi izključno od zaslužka v gledališču. Res. potrebno ie štediti in samo štedi ti! — — Ali se ne bi dala državna subvencija zvišati? — - Mariborsko gledališče je med vsemi najbolj za posta v!'eno Poglejte: Skoplje dobi 585.000. Sarajevo 558.000. Osijek 549.000 in Maribor — 300 000 dinarjev. Vsa ta gledališča so oblastna, pa je skorai nerazumljivo, zakaj prejema Maribor najmanj. Skopiiu so le malenkostno znižali subvencijo s .poudarkom, da je gledališče ob bolgarsko - grški meji velike važnosti za našo kulturo. Menda ima mariborsko gledališče še tež-ie stališče, ko je na mrtvi straži nap ram germanski k id turi. Ze zaradi tega hi zaslužilo večio uvidevnost in nodoom. — V bodoče... — Na bodočo sezono ste že kai mislili? — — Da in ne. Ne morem še pove« dati nič gotovega. Med heka te rimi snremeba.mi in novostmi vas bo gotovo zanimalo, da bom nastavil dramaturga. Kdo bo zavzel to važno mesto, zaenkrat še ni odločeno. Vsekakor pa močna osebnost, ki bo imela zaupanje publike in gledališke uprave. — — Kdaj zaključite sezono ? — — Začetkom junija. Novih uprizoritev ne bo več. Pričakujemo Prebivalstvo zemlje Ženeva, v maju. Statistični urad Društva naro» dov objavlja zanimivo razpravo o gibanju prebivalstva na zemlji. Glavna vrednost te razprave je, da ne vsebuje samo že večkrat navedenih števik o zadnjih de« setletjih, ampak tudi primerjavo med raznimi stoletji. Pokazuje se presenetljivo dejstvo, da XIX. stoletje daleč nad« kriljuje vsa prejšnja stoletja v prirastku prebivalstva. V 15., 16., 17. in 18. stoletju t. j. v štirih stoletjih se je prebivalstvo Anglije podvojilo. V samem 19. stoletni pa se je vnovič potrojilo (od 16 na 42 milijonov). Podobno se kažejo številke tu« di za vso Evropo: prebivalstvo je od 1800 do 1900 naraslo od 185 na 400 milijonov. Rusija, ki stoji danes na prvem mestu, je tudi šele v 19. stoletju napravila tako velike skoke, ko se je število prebivalstva od 39 dvignilo na 106 milijonov. Še očitneje je to čudno dej« stvo pri azijskih narodih. Prebivalstvo Japonske se od srednje« ga veka pa do srede prejšnjega stoletja številčno ni dosti spremenilo; šele za tern se je začel nov razvoj, in v manj ko sto le« tih se je prebivalstvo potrojilo. Kako si je razlagati ta pojav ? Na to je težko odgovoriti. Malo je verjetna domneva, da bi bil ta silni razvoj samo posledica zboljšanih higienskih razmer (zmanjšana umrljivost otrok, zatiranje epidemij itd.), ampak ^ igrajo tu pač tudi gotovi zakoni narave svojo vlogo. Obratno lahko vidimo posledice tega razvoja: izvedenci v Društvu narodov so mnenja, dia je v tem burnem naraščanju prebivalstva iskati vzroke tudi bur« nega socialnopolitičnega gibanja zadnjega poldrugega stoletja. 27 strelov iz topa Ko je Gabrijele D’ Annunzio zvedel, da so Italijani zasedli Ad" dis Abebo. je ukazal nadzorniku svoje vile na Gardskem jezeru, naj izstreli 27 strelov iz topa na ladji »Puglia«. Takoj je tudi brzojavil Mussoliniju: »Z ladje ,PuK Ha’ te pozdravlja 27 topovskih strelov.« D’ Annunzio si je P<> vojni prilastil italijansko vojno ladjo »Puglia«. katero ima na Gardskem jezeru, da ga stalno spominja na Split, kjer je bila usidrana po svetovni vojni . • • 364 veleposestev na dražbi Iz Varšave poročajo, da bo n<1 Poljskem v kratkem 3(>4 veleposestev na dražbi. Zaradi nerentabilnosti poljedelstva prodajajo nfl Poljskem mola kmečka posestva, v največje težkoče so pa prišla veleposestva. Največ veleposestev, k bodo prišla na dražbo, so v vilenskem volinjskem in novogradskem vojevodstvu. Posamezna veleposest'3 ki so prišla na boben, obsegajo t° 20.(X)6 ha- Med njimi so staro V drogovi, ki so jim kazali pot. Za vodnika je bil Jack najel v Tucksonu nekega Meksikanca, Don Josea, ki se pa B'illu prav nič ni dotpadel. Vse preveč se mu je zdel priliznjen. Saj se je kar cedil same uslužnosti. Bill je svoje vtise o tem človeku tudi že povedal Jimu. ki pa ni kazal za to bogve kakšnega zanimanja. Danes je Bill, ko sta jahala skupaj. zopet načel to zadevo: »Poslušaj Jim, tale rumena me-ksikanska jegulja, se mi kakor rečeno, iz dneva v dan manj do-pade«. »Tako? Kaj si pa spet opazil? Tj vidiš same strahove, Bill!« je malomarno pripomnil Jim. »Kakor rečeno, nekaj ni z njim v redu. Zakaj nam vedno poišče prenočišče na kakem gričku in potem tam zakuri takšen ogenj, da nastane kar cel svetilnik. Preteklo noč sem se skrivaj splazil do n 'egovega ležišča in ga, kakor rečeno, seveda nisem našel tam«. »No, dobro, bova pa skupaj ma* lo popazila nam, in čim bova videla, da namerava kako lumparijo, mu zavijeva vrat. Velja?« Bill je veselo udaril v Jimovo dlan. »Temeljito mu bova zmešata štreno. Kakor rečeno, pameten dečko si, Jim«. Zopet je napočilo krasno in prijetno jutro. Mala karavana je bila prenoči* la v neki prijetni, hladni dolinici. Prejšnji dan so potniki bili srečali nekaj potniških voz in pošto, danes pa daleč naokrog niso zagledali žive duše. Še tri dni in potniki bodo prispeli do novega doma, o katerem je Dan pripoved o val čudovite stvari. Vodnik je, kot običajno, jahal prvi, takoa za njim pa Jack. Dosedaj so potovali po široki cesti, danes pa je vodja nepriča* kovano zavil v s trn >n jo mahnil po neki ožji cesti, ki je vodila v hribe. Jack je ustavil konja. »Zakaj pa po tej poti?« je vprašal vodnika. »Zakaj ne po glavni cesti?« Meksikanca to vprašanje ni prav nič zmedlo. »Gospod,« je ponižno odgovoril, »glavna cesta napravi zelo velik ovinek in bi izgubili cel dam, če bi potovali po njej. Zato sem rajši izbral to pot, ki je mnogo krajša in nič slabša od glavne«. Jack je molče prikimal, in vsi so zavili zdaj v stran. Bill pa nikakor ni bil zadovo* Ijen, da so kar tako zapusti'! glavno cesto, in je prijezdil k Danu. »Dam, ti si, kakor rečeno, že hodil po tej poti. Ali si že kdaj kaj slišal o poti, ki naj bi. kakor rečeno, bila mnogo krajša od glavne ceste do posestva?« »Nisem, Bill Toda vodnik se že mora bolje spoznati kot pa jaz, ki sem potoval tu skozi samo s poštnim vozom«. Billu pa ta odgovor nikakor ni zadoščal. Molče je jahal dalje in ves čas premišljeval, kaj prav za prav Meksikanec namerava im. ali jih res zvabiti v kako past. Jacku ni hotel ničesar reči, ker je že v naprej vedel: da bo ta samo skomignil z ramemi. PONOČI Dan se je nagibal h kraju. Dosedaj se ni pripetilo nič sumljivega. Nikjer ni bilo žive duše, nobenega potnika, nikogar niso srečali. Bila je že precej tema, ko se je naposled v odmik karavane usta« vil v neki majhni dolini, krog in krog obdani s hribi. Hiteli so pripravljati vse za prenočišče im kmalu je tudi na veliko Bal lovo nejevoljo, zaplapolal velik ogenj. Kmalu po večerji so vsi trudni legli k počitku. Meksikanec je legel precej daleč od ostalih in očividno takoj zaspal. Nezaupljivi BiH, ki je legel med svoje tovariše, nikakor ni verjel temu navideznemu miru in je pazil na Meksikanca. Mineval je čas, a zgodilo se ni ničesar, vse je ostalo mirno. Toda Bill, ki je sam nekaj let preživel na divjem zapadu, je predobro poznal vso zvitost in prepredenost takih lopovov, in zato je. kmalu opazil nekaj, za kar se kdo drugi sploh zmenil ne bi. Bila je že polnoč. Le tu in tam se je slišalo, kako je zalajal kak kojot, dočiin so sove še vedno skovikale. Bill je dobro poznal skovikanje in kmalu je zbudilo njegovo po* zornost, da neka sova v enakih presledkih vedno znova skovika. Ostreje je prisluhnil in kmalu je spoznal, da nekdo oponaša sovo. Zdaj je s podvojeneo pozornostjo opazoval Meksikanca, ki je iK-nadoim previdno dvignil gla- vo, oprezoval na vse strani, potem pa se neslišno splazil izpod odeje m izginil iz tabora. Cim pa je Meksikanec izginil za ovinkom, se je BiH piavtlako spretno splazil za njim in mu sle* dil. Nenadoma se je zdrznil in negibno obstal. Cisto blizu njega je močno zaskovikala sova — bil je Meksikanec, ki je dal ta znak. Takoj nato je nekoliko bolj oddaj! j eno zaskovikala dfuga sova, m Meksikanec je zdiaj hitel v tisto smer, Bill pa previdno za njim. Kmalu je zaslišal neke glasove im ko se je po trebuhu splazil skozi redko grmičevje, je zagle* dal pred seboj večjo skupino moških. zbranih krog majhnega ognja. Kako se je začudil, ko je zagledal med tolpo — tiste tri p, 'nike iz vlaka! Iz domačih gajev JANKO KERSNIK: Spoznanje Preteklo krasno noč, Pa sem se strasti vroč, Preljubi izneveril. In ko zoril je dan, Domov sem ves skesan To belo cesto meril. Na plesu tam sem bil In v kolo sem vertil Oh mlado belo ženo' In silnih strasti vnet. Pozabil sem ves svet, In ljubo zaročeno. Kaj mar mi je bilo, Da so si na uho Ljudje to šepetali? — Da bodo to novost. Kakor psi gladni kost. Po mestu glodali? Kaj bilo mi je mar? Pogledov njenih čar Me skrajno je pogubil: Prijel sem jo čez pas, Zatajil je] v obraz. Da drugo gdaj se mljubil... Pa ko zoril je dan, Sem truden in skesan Domov se samec vračal: In pekla na vso moč Me vest je da sem noč Sem svojo srečo plačal. ★ Janko Kersnika pač vsakdo pozna kot pisatelja romanov iz življenja vaške elite, malokdo pa ve, da je kot akademik pod psevdonimom Baptista v Stritarjevem »Dunajskem Zvonu« objavljal tudi pesmi. Da te prvence našega ljubljenega pisatelja spozna tudi širša javnost, objavljamo to pesem, ki je ponatisnjena iz III. letnika »Dunaj skega Zvona (1877). Janko Kers nik se je rodil 4. IX. 1852. na Brdu in je umrl 28. VII. 1897. Nit življenja mu je prcstrigla človekova najhujša sovražnica — jetika. „Glas“ je zanimiv Razne novice Soprogo pisatelja Lewisa Tit-tertoma v Newyorku, izredno lepo že,no 34 let, ki je pod psevdonimom Nancy Evans pisala mladinske romane, so na njeueim stanovanju naišli mrtvo v kopalnici in sicer zadavljeno s hlačami nje* ne pižame. Ne gre za roparski umor, ampak, kakor je zdravniška preiskava ugotovila, za seksualni umor. Policija Je zaslišala tudi soproga umorjenike, ko se je povrnil domov, a ni vedel povedati ničesar, kar bi moglo pojasniti skrivnostni zločin in priporno či k izsleditvi morilca. V Londonu je umrl v 75. letu starosti lord Allenby, eden najbolj znanih angleških vojskovodij v svetovni vojni. Tedaj je bil na zapadni fronti poveljnik tretje am« gleške armade. Leta 1917. je prejel vrhovno poveljstvo nad angle* škimi četami v Egiptu in je izvršil pohod na Palestino, ki ga Turki kljub nemški pomoči niso mogli zaustaviti. Dne 9. decembra 1917 je Allarlby ukorak a! v Jeruzalem. Pozneje, po zlomu cen* tralnih s id, je potisnil Turke nazaj preko Aleppa in Damaska. Od 1. 1919 do 1925 je bil Allenbv, ki jo postali med tem maršal, angleški vrhovni komisar v Egiptu. Iz Moskve poročajo: Sovjetski letake Zoščenko je s svojim lah-skim letalom dosegel višino 11.000 m. V tej višini je znašala temperatura 67 stopini pod ničlo. Pokt je trajal 1 uto 35 minut. Tragedija v ledu Neka odprava ruskih geologov je, kakor poročajo iz Moskve, našla v zalivu Anadis na skrajnem severovzhodu Sibirije, ostanke letata, ki se je 19. decembra lanskega leta dvignila z rta Vankarem na severni sibirski obalj k poletu oroti zalivu Svetega križa. Poleg letaila so našli tudi ostanke zasilno skrpucanega šatora, v kate* mm je ležalo truplo mehanika. Uigotovili so, da jte mož umri od lakote im mraza. V šatoru so našli tudi pismo, iz katerega izhaja, da je troglava posadka tega letala po nezgodi ostala skupaj še štiri tedne. Na 15. januarja pa se je pilot skupno z drugim solctal-oeim, ki je bil poveljnik arktičnega letalstva v okraiiu Huholkc, odpravili iskat pomoči in rešitve. Oba moža sta spotoma našla smrt. Mehanik je po odhodu tovarišev živel še kake tri tedne v noči innsamoti večnega ledu. Do 2. februarja je vodni dnevnik, ki so ga zdaij geologi z drugimi listinami in s službenim poročilom, pod* podpisanim od vseh trdi ponesrečencev, vzeli s seboj, da ga po* Sijejo v Moskvo. Plesalka zažgala kabaret Iz San Francisca poročajo: Sloveči kabaret »Deteljica« je zadela strašna katastrofa. Plesalki z baklami Violi Lamonte je med plesom zletela iz roke bakla in padla v zagrinjalo, ki se je hipoma vne* lo. Nekaj minut pozneje je bil ves kabaret v plamenih. Med publiko je nastala strašna panika, vse navalilo na izhode. Pri tem so Pile štiri osebe do mrtvega poboj -ne, več oseh ue odneslo hude op klime. Francoski socijalisti ne dajo denarja za Olimpijado fairiz, 18. maja. Po zmagi levi* čarjev so se razširile v športnem svetu vesti, da se francoska reprezentanca ne bo moglla udeležiti olimpijade v Berlinu, ker ji bodoča francoska vlada socijalistov ne bo daila potrebnega kredita. Vlada socijalllistov bo denar pora-Ibiia raje za kako bollj koristno stvar. Dnevnik »Intrasdigeant« je razpisal o tem anketo. Vsi odgovori podčrtavajo da se Francija ne more abstinirati pri oilimpiija-di, ne glede na to, kakšen je re* žim v Nemčiji. Ce bi pa nova vlade hotela skrčiti kredite, je bolje da Francozi sploh ne gredo v Benim. Majhna francoska športna reprezentanca, ki bi bila manjvredna od kake južnoameriške reprezentance, bi hla Franciji samo v škodo. Sicer pa francoski športniki upato, da bo moral Bium v vlado z radikalnimi socijallisti, ki so pa sportu naklonjeni in bodo brez dvoma glasovali za kredite. Smrt angleškega konzula v Sarajevu Sarajevo, 18. V. Včeraj je v Sarajevu umrl konzul Velike Britanije sir Stanhope P a 1 m e r. Palmer je bil rojen 1. 1883. v Indiji, v Sarajevu je zastopal Anglijo kot konzul 2 leti. Revizija ruske ustave Moskva, 18. maja. Pred nekaj dnevi je bila v Kremlju pod predsedstvom predsednika Stalina seja posebnega odbora sovjetov za ustavna vprašanja. Izdelali so načrt o spremembah sedanje ustave sovjetske republike, katerega mora centralni izvršni odbor še odobriti. V političnih in diplomatskih krogih širijo vesti o senzacijonalnih spremembah v sovjetski ustavi, in sicer v zvezi z novo ekonom-$ko gospodarsko politiko v Rusiji. Ne z uredbami in puškinimi kopiti Sarajevo, 18. V. 1936. V nedeljo je govoril na banovinski konferenci JRZ v Sarajevu dr. Spaho, ki je med drugi-'ni rekel: Jugoslovanski naciona-hzcm se ne more ustvariti z na-redbami in puškinimi kopiti, r riti mora iz srca in duše. Po tej Poti je treba iti. Prejšnji režim ie hotel ustvariti nacijonalizem °d zgoraj navzdol in ne iz na-r°da. 80°/o našega prebivalstva kmetje. Kmetje so po tradici-.1 konzervativni in hočejo oh ra n'ti sedanji družabni sistem. Vsi ?e moramo strniti v skupno bor-° proti strujam, ki hočejo spre-m^njtl naš družabni sistem. Minister dr. Kaludjcrčič je pa na tcm govoru izjavil: Ideja sporazuma pravoslavnih Srbov, Muslimanov in katoliških Slovencev ni nova. Začela sc je ure uničevati že leta 1927., ko sta bi-v vladi po- ^paho m Korošec °jnega Vukičcviča. Kdo je socijalist Leon Mura? literata do politika in državnik; Njegova pot od Pariz, v mam. Mož dneva je v francoskem političnem življenju zdaj Leon Blum, vodja in šef fanooskih socialistov, ki so pri zadnjih volitvah zmagali z relativno večino. Mož dneva je Leon Blum tudi za inozemsko politično javnost, kajti ni vseeno, kdo bo stal na čelu nove francoske vlade, ker je Francija močan faktor v mednarodni politiki In Leon Blum sestavlja novo francosko vlado. Postoj. . . Prva knjiga, ki jo je spisal mladi Leon Blum so bili »Novi razgovori z Eckermannom«, ki je dobra študija o Goetheju. Prvo poglavje te knjige ima moitoo »Postoi vendar, tako sii lepa...«. Ta faustovski citat pa ni morda življenjsko geslo Leona Bluma. Blum ni mož, ki rad »postaja«, je mož dejanja, ki zna izkoristiti pravo priliko in čaka na velike zmage ter mu ni do majhnih zašlug. Lahko bi vzkliknil kakor Nietzsche: O Bog, obvaruj me vseh majhnih zmag! Leon Blum je tudi filozof, ki ve, da »vse teče«, kakor je trdil že Heraklit. Tudi njegovo življenje m potekalo po dogmatičnih načelih, temveč v pestrem tempu, ki je imelo do zmage več etap. Otrok Pariza Leon Blum je bil rojen 1. 1874. v Parizu. Star je torej 62 let. Po značaju in vzgoji je pravi otrok Pariza. Njegov oče je bil bogat trgovec. Oče je poskrbel, da je bil sin skrbno vzgojen. Takoj po ab-solviranih šolah Se }e pa mladi Blum vrgel v vrtinec pariškega literarnega življenja, ki je zlasti močno vrelo okoli 1. 1890. Simbolista Mallarme in Verlaine sta tedaj vnemala mladino. Blum jima je posvetil svoje prve navdušene članke, ki so izšli v dijaških časopisih. Nekaj let pozneje je postal prijatelj treh odličnih francoskih pisateljev. Ti so bili Proust. Gide in Valery. Proust je že ^ mrtev, Gide in Valery še živita. Še vedno sta Tsnijate/Ija Leona Bluma, čeprav ju je življenje vrglo na porta, ki ne teko vzporedno z Blu-movimi. Za svobodno ljubezen Blumovi članki v dijaških listih so vzbudili pozornost. Kmalu je Blum postal literarni kritik tedaj najbolljše revije »Revue Blanch«. Po knjigi o Goetheju je izšla Blu-mova knjiga o zakonu, kjer se je zavzel za svobodno ljubezen. Knjiga je dvignila mnogo prahu. Okus Leona Bluma se je pa kmalu spremenil. Zanimati se je začel za gledališče. Dnevnik »Matin« ga je angažiral za gledališkega kritika. Deset let je bil recenzent. Njegove kritike so vzbudile kmalu pozornost, pa tudi odpor, ker je bil zelo strog kritik. Leon Blum je bil tisti, ki je odkril Maeterlincka, Se zavzel za Frimina Gemierja, vzbudil pozornost Francozov do Maxa Reinhardta in hvalil Ha ms su n a kot avtorja gledaliških del. Blum je pisal, kakor da je rojen za gledališče. Nič drugega ga ni zanimalo kot deske, ki pomenijo svet. Iz gledališča v življenje Toda vse teče... Polagoma je življenje izvabilo Bluma dz gledališča zopet v življenje. Blum je odkril vsakdanje življenje. Zani-mati se je začel za praktično politiko. Za socialne probleme in za gibanje socialistov se je pa zanimal bolj teoretično že od mlade- ga. Spisal je »Spomine o urey-fusu«, kjer je obrazložil, zakaj ga politika zanima. Z vso energijo se je vrgel v politiko. Njegov stari učitelj na Žcole normale Luoien Herr ga je spoznal s tribunom in ustanoviteljem socialističnega gibanja v Franciji Jauresom To poznanstvo ie bilo mernik v Blumovem življemu. Okoli 1. 1911. je BUtm postal član socialistične stranke, ki ji ie bil vodia tribun Jaures. Na površju po umoru Juaresa Blum ie tako postal politik. Iz literarnih pariških salonov je stopil v vsakdanje politično življenje. Razumljivo je. da ni mogel čez noč postati revolucionar in udaren politik. Za revolucionarne ideje v politiki prav za prav nikoli ni bil. Sele po smrti tribuna Jaurčsa. ki je bil pred začetkom svetovne vojne v Parizu umorjen, ker se ie prizadeval, da bi Francija ne stopila v vrtino, je prišel Blum na površje. Med vojno so bili francoski socialisti potisnjeni v ozadje. Po vojni so pa bili brez voditelja. Jaures je bil mrtev. •Vaillant tudi, Guesde na je b;l star. Iskali so novega šefa. Prišla je Blumova ura. Dne 16. novembra 1. 1916. ie bil prv'č izvoljen v parlament. Star je bil 45 let Francija se je smejala: kavarniški literat in krasno sloveč Leon Blum kot revolucionar! Nekai mesecev nato je postal šef stranke kot naslednik velikega tribuna Jaurčsa. L. 1920 Francoski socialisti so se razcepili. Večina je bila za Moskvo, toda Blum ni šel s komunisti. Pustil jih je ob strani in ustanovil svojo ‘samostojno socialistično stranko. Na znamenitem kongresu v Toursu je izjavil nemški komunist Klari' Zetkin: V vsaki dežel1 ™nra Iti socializem svoia nota! L. 1924 Zmagal ie pri volitvah levičarski blok. Vlado je sestavil vodja radikalnih socialistov Herriot. Blumu k ponudil zunanje ministrstvo," Blum ga je pa odklonil. Zdelo se mu je, da še ni prišla nje gova ura za ekspon rano državno politiko. Ostal ie rajši vodja stranke in jii posvetil še več pozornosti. Tudi ni veroval v gospodarsko konjukturo, ki se ie tedai kazala v Franciji in v Ameriki. Imel je prav. Herriot ie bil kmalu strmoglavljen. Na oblast je prišel stari Poiincarč. Sledile so volitve 1. 1928. Levičarii so bili strašno poraženi. Desničarji so sestavljali novo vlado. Leon Blum ie izvubil svoi pariški mandat L. 1929 Leon Blum je napel vse sile. da . bi reorganiziral stranko in io utrdil po deželi in v industrijskih krajih. Odšel ie v pokrajino Narbon-ne k ribčem in viničarjem. Sprejeli so ga z zaupanjem in ga, izvolili za poslanca. Blum je prišel zopet v parlament. Tega leta je izbruhnila z vso ostrostjo svetovna kriza. Od tega leta naprei je Blum pridobival čedalje več ugleda, spoštovanja in avtoritete. Na vrhuncu Blumova pot je šla navzgor. Trije važna dogodki so še važni iin odločilni v njegovi karijeri. Dne 6. februarja 1. 1934. je prišlo do krvavih spopadov med desničarji in levičarji v Parizu. Ta dogodek je bil voda na Blumovo politiko. Dne 14. julija 1. 1935. je pa bila ustanovljena »narodna fronta«, ki je strnila vse socialistične elemente v skupno fronto. Dne 13. februarja letos je bil pa izvršen na Bluma atentat. Blum je rešil in njegova avtoriteta je bila od tega dne še večja. Pri zadnjih volitvah dne 13. maja je postal Blum vodja velike narodne fronte francoskih socialistov. Star že 62 let in že osivel, toda še vedno temperamenten in bister, se Leon Blum pripravlja v svoji stari hiši v najstarejšem delu Pariza za prevzem oblasti v Franciri. ki je brez dvoma najvažnejša in najbolj odgovorna m nevarna e,i-pa v njegovem pestrem življenju. Maritier lit LjsiMJaita m eno pik® Reporterjev hlobvk fe bil žrtev ogorčene bit te Maribor. IH. maja V nedeljo je ves popoldan deževalo. Ponča ni bilo Pa je le bilo ' de. vroče. lam na igrišču ob Tržaški rast; namreč. Kako da ne. saj so <■ s opili v okom mariborski in lioblk" s: ■ n i gomefaši. da mr ! s 'hoj pon: " ijo o dveh dragocenih pi!- di Solo!, so pike — ali po naše to''k e - važna zadeva. na kateri je za a i n vendai ves s pori. Kdo bi pa št hodil na lekme. ko bi ne šlo za n:ke? še reporter ne! Če pridejo T bi Vi nt' "i ni kai tako, Posebno tokrat je bi! firbec Mariborčanov velik, l-o s" jim je imela prvič predstavit1 H K -Ljubljana«, ki je zbrala oh s-d,; vs nogometne zvezde ljubljanske. No pa smo kar potolaženi. ker marShosrsike zvezde svetijo prav tako močno. Rekel hi. da še lepše pa nočem zamere Ljubljančanov. Kakih tisoč Mariborčanov je prišlo potolažiti s- njo radovednost, reporter je mend-’ Idi tisoč in eni. Ponižno sem sedel med >dnikarji«, ki so hrepeneči!' oči čakali nričetka. — Bravooo! — Aha SK Ljuliljana je na igrišču Peli dresi. Potem pa >e en neskončni- R-^roonn. . 1 —. SK Železničar je ‘e Riavi dresi' Ž'Mžg In vsa tribvt''' za•'tn-. hrumeti- -- Tempo plaaavi! Tempo — »drukarji v Stimungo - Premo. . . Sus 1 . . . ojeeej! . . . Ja sudac, kaj pa te to*3 .. Špegle na nos! .. Gremo .. . daj luknjo. . . udari. . - Potem je za hip grobna tišina. »Ljubljana - je pred golom, gospodična ob meni presumlji-vo cvili, no končno- aaldi ... Tn zopM: — Tempo plaaavi! Tempo pl.aanvi! — Ampak ni dosti pomagalo T.itibljan-čnni se ne dajo pozobati. Kaj še! V ’45.minuti sr zatrese mreža »Železničarja«. — Ojeej! — Potem je vse kislo. Mariborčani so jo dobili no nosu. to boli. Strt je naš ponos, ljubljanski nogometaši se objemajo. Ampak imamo pri rokah hitro tolažbo: — Ja of-«njil je bil.. sml-ie ni vid"! — fuiiuji... To je sodnikov gol. . . ampak še ni vseli dni konci-. . . — Res jih ni bilo. Drugi polčas so Irugarji* na iglah. — Gremo fantje! . . Fuitj