37. številka Ljubljana, v četrtek 15. februvarja. XVI. leto, 1883 Izhaja vsak dan avefter, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij sk o-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesoc 1 gld. 10 kr. Za po&iljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četn leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor pofitnina znafta. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-rrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniStvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hi&i „ Gledališka stolba". D pravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Slovenski poslanci pri gospodu ministru Pražaku. Z Dunaja 14. februvarja 1883. Vsled mnogih pritožeb iz slovenskih okrajev, da nekatere sodnije še vedno odrekajo slovenskemu jeziku veljavo ter slovenske tožbe in uloge nemški rešujejo, sklenili so slovenski poslanci s Kranjskega iu Štajerskega vse te pritožbe objaviti g. justičnemu ministru. V torek so bili od g. ministra sprejeti in so dotične akte mu predloživši dokazali, da smo Slovenci še prav daleč od ravnopravnosti svojega jezika pred sodnijami. G. dr. Vošnjak navel je celo vrsto slučajev s Štajerskega in Kranjskega, kateri so večinoma bili objavljeni v slovenskih čosopisih, kakor pritožbo Buche iz Gornjega Grada zarad nemške razsodbe v bagatelni pravdi, pritožbo braslovškega župana proti celjski okrožni sodniji, katera poizvedujoče pole pošilja le v nemškem jeziku, dalje da se slovenske tožbe in uloge navadno nemški rešujejo in da okrožna sodnija celjska na sloveč ske tiskovine celo prileplja nemške, le da odpravi slovenske odloke; da je kočevska Bodnija za kočevski okraj proglasila nemški kot li-kijučljivi sodnijski jezik, dasi so v tem okraji tudi slovensko občine. Slovenske prošnje za u k n j i -ženje v zemljiščiue knjige rešujejo se nemški, in ako katera sodnija slovensko rešitev naredi, zahteva dež. nadsodnija t Gradci, da se mora ob jednem dodati tudi nemški odlok ter da se samo nemška rešitev sme uknjižiti v zemljiščine knjige. Deželna nadsodnija je celo v preiskavo dala neko sodnijo na Kranjskem zarad preobilne (zu ausgedehnt) (!) rabe slovenskega jezika, dasi tudi se je ta sodnija le omejila na slovensko uradovanje s Čisto slovenskimi strankami. V kazenskih pravdah se spisujejo nemški zapisniki, če prav zaslišanec ne zna nemški, in državni pravdništvi v Celji in Ljubljani dostav- ljati Blovenskim zatožencem nemška zatožna pisma ter se pri končnih obravnavah poslužujeti skoro le nemškega, zutožencem nerazumljivega jezika. Državno pravdništvo v Ljubljani, katero slovenske časopise jako strogo konfiskuje, ne dovoljuje druzega izdanja konfiskovanega lista, kakor se je to „Škratu" zgodilo, dasi je povsod drugod to dovoljeno. G. poslanec Herman vsemu pritrjuje in meni, da se narodno vprašanje le postavnim potom daje definitivno rešiti. Kranjski poslanci gg. grof Margheri, Klun, dr. Poklukar, Obreza in Pfeifer opozarjajo g. ministra, da zahteva avtoriteta vlade, da se načela, katera je vlado žn dostikrat izrekla, od njenih organov dejansko izvršujejo. G. minister Pražak priznava, da so še marsikateri nedostatki glede ravnopravnosti pri sodni j ah. Ker so mu došle razne pritožbe, razložil je deželni nudsodniji graški svoje mnenje že večkrat po ukazu od 18. aprila 1882. Tudi po njegovih mislih se bo vsem homatijam le po zakonu storil konec in za to bo prilika pri posvetovanji od Dalmatincev predloženega postavnega načrta. Slovenski poslanci s o p ot em s k 1 e n il i, vse pritožbe z dokazuj oči in i akti vred pismeno izročiti g. ministru. Politični razgled. Notranja rc»iicc> pripravljene dati Ru- LISTEK. Junak našega časa. (Roman M. Lermontova posl. J. P.) Pečorinov dnevnik. Taman. (Dalje.) — No, kaj pa je? Ali se je vsaj kaj pokazala gospodinja ? — Danes, ko vas ni bilo doma, prišla je s svojo hčerjo. — S kako hčerjo? vsaj ona nema hčere. — A, Bog ve, kaj je, če že ni hčer; starka sedi sedaj ▼ koči. Šel sem v kočo. Peč bila je toplo zakurjena in kuhalo se je dovolj razkošno kosilo za reveže. Starka odgovarjala je na vsa moja vprašanja samo s tem, da je gluha. Kaj sem hotel začeti ž njo? Obrnil sem se k dečku, ki je sedel pri peči in deval na ogenj suhljad. — No slepi vragek, rekel sem mu in prijel ga za uho: — povej brž, kaj si nesel po noči v culici pod pazduho — a ? — Moj slepec je kar zajokal, zakričal, zaihtel: — Kam sem jaz šel? .. . nikamor nisem šel! . . . S culico? — S kako culico ? — Sedaj je pa starka dobro slišala in začela je jezno mrmrati: nOh, kaj si še zmislite, pa še od tega slepega reveža! Kaj mu hočete? kaj vam je storil? Bil sem že sit tega, in sklenil sem trdno najti ključ do te uganke, Zavil sem se v plašč, šel ven in usedel se pri ograji ua kamen, ter gledal pred se v daljavo; pred mano razprostiralo se je viharno morje, njega jednolično šumenje spominjalo me je na ljudski šum in mr^olenje v kakem velikem mestu, spomnil sem se prejšnjih let in moje misli preselile so se daleč na sever, v našo mrzlo stolio. Utopil sem se v razna premišljevanja in sanjarije, ter pozabil vse, kar je bilo danes . . . Tako presanjal sem jedno uro, morda še več . . . Kar me prebudi neko petje iz mojega premišljevanja. To je bil ženski glas ... a od kod je prihajal ? . . . Pazno sem poslušal; napev bil je čist, sedaj počasen iu tužen, sedaj zopet nagel in vesel. Gledal sem okrog, a Dikogar ni bilo; poslušal sem z nova — in bilo je, kakor bi padali glasovi iz neba. Povzdignil sem oči: na kočinej strehi stala je deklica v pasastej obleki, z razpletenemi lasmi, prava rusalka (vila). Jedno roko dr?ala je nad očmi, da bi jih varovala solčnih žarkov, in gledala je v daljavo, sedaj se je smejala in govorila sama seboj, sedaj zopet z nova zapela pesnico. To pesem zapomnil sem si od besede do besede: Kak po voljnoj voljusko — Burja-Ij razjitfrajemtHJa Po zeljonu morju, Ktarjo korabljiki, Hodjat vajo korabljiki Pripodimut kriliSki Belopanianiki. Po morju razinečutsja. 1'romež teb korabljikov Stanu morju klanj a t »j a Moja lodočka, Ja nizjohonko: Lodka nuBiiafičonaja, „Uz ne tron ti, zloje morje, DvuhveBeljnaja. Moju lodočku. Vezjot moja lodočka Vošči tlratfocennija, Pravit eju v tjoninu noč Bujnaja golovuska." Nehote sem se domislil, da sem slišal po noči ravno ta glas; zamislil sem se jeden trenutek; ko sem pogledal drugič na streho, deklice ni bilo več gori. Ta hip planila je mimo mene, pojoča neko mu ni i i posvetovalen in določi!en glas, ter jej prepustiti tako staliSče ko drugim vlastim. Ali instruk-cije rumunskega zastopnika v Londonu so bile po tem, da bi se poleg določilnega glasu Rumumje nikdar ne bilo prišlo do soglasnega sklepa konference. S tem bi se bilo pa tudi zaprečilo podaljšanje mejnarodnega dunavskega komisijona v zmislu berolinske pogodbe. Zato so morale torej vzlasti dati Rumuniji le posvetovalen glas. Zastopnik Romunije je vsled tega izostal, a konferenca nadaljevala &e bode in brez njega. V Bukureštu so zbog tega osup-neni, niso si domnevali tako soglasnega postopanja velevlastij. Tudi Bulgariji ni po volji, da nema svojega zastopnika in da mora svoje želje izrekati po zastopniku Porte Masurus paši. Minister-prvosednik fraiicoslte republike Fallieres dal je v torek iz parlamentarnih uzro kov in z ozirom na njega slabo zdravja svojo od-stavko; tako so storili tudi vsi drugi ministri. Pre-zident Grevy vzprejel je ta odstop, a prosil je ministre, naj za nekaj časa še dalje poslujejo. Čuje se, da se bode sestava novega kabineta ponudila Freycinet-u, kateri bi v tem slučaji poklical Leon Say-a za finančnega, Decrais-a pa za ministra vnanjih zadev, on sam pa bi vodil minister-stvo zii vojno, ako bi pred doguunjern pretenden-tovske postave ne dobil za to Hposobnega kandidata. Tudi se trdi, da bi prejšnja Gambettovca Constans in Rouvier stopila v novi kabinet, kar bi uvedoeilo o razdoru „union-e republicaine". Komora bode baje že danes debatovala o preten-dentovski postavi. Dopisi. 'Mi X o< ran j*U«>-,i 14 feb. [Izv. d op. J (f D e kan v Trnovem, M a ti j a Š tr u ce lj ) Kdo bil bil mislil, da se g. dekan Štrueelj tako hitro \k»že za svojim vzgledom obče ljubljenim župnikom g. Jugovcem z Borovnice k večnemu počitku? Bil je primeroma trden in uiti GO let star! Občeval sem često in mnogo z č. g. dekanom. In ko sva po smrti gosp. Jugovca sedela vkup in govorila o pokojnem, pri-dene g. dekan: ,,veste, tega moža imel sem vedno za vzgled v svojem stanu.41 In res bilo je mnogo podobnega, mnogo jednacega mej tema visoko zaslužnima in čislanima možema. Obadva bila sta vestna in spravljiva duhovnika, uzorna in milosrčna človeka in prekoristna uda ubozega našega uaroda; obadva sta razumela lepo, hvaležno, dasi ravno težavno nalogo, katero ima posebe mej našim narodom pravi duhovnik, ter jo vedno in povsod v cerkvi in zvunaj cerkve spolnovala. Gledala sta pa tudi srečna lepše dneve naše, videla sta še lastnim očesom pred grobom sad svojega truda in dela, vesele nasledke vestnega spolnovanja težavnih dolžnostij 1 — In kakšno hvaležno zaupanje skazuje tudi in bode skazoval naš narod priljubljenemu, spoštovanemu duhovniku, dobremu človeku in zvestemu svojemu sinu, dokaz nam je v velikanski in ginljivi pogreb g. dekana Trnovskega 8 feb. t. 1. Tukaj ni vladala običajna zvedavost in radovednost, nič nisi zapazil ponarejenega in prisiljenega. Globoka in obča žalost bila je vsacem srci in boleča tuga izraževala se je na tisočih obrazov. Pripravljeni bili smo sicer na smrt blažega gospoda. Deli smo celo na tihem, videč, da ni pomoči; „reši ga Bog premučne postelje!" kjer je zadet po kaplji pretrpel mesece in mesece; a vender dirnol nas je glas o njega smrti tako boleče. Vse dni od smrti do pogreba vrelo je brezštevilno ljudstva k mrtvaškemu odru. In kaj pa še le na dan pokopa! V Nobena cerkvena slovesnost ne zbere toliko naroda; od blizo in od daleč se je kar trlo ljudij priprostu in odličnih. Ne pretiram, če zapišem, da se je nad tri tisoč pomikalo dostojno in v najlepšem redu preko čedae, bele vasi v breg do pokopališča. Na čelu sprevoda bila je vrsta za vrstjo šolarjev iz cele dekanije v prazničnej obleki in s svečico v roci, lepo krsto nosili so in poleg nje svetili velmožje dekanijski. Pokop vodil je g. kanonik Ur bas, spremljan od 22 gg. duhovnikov in za slovo govoril nenavadno dovršeno g. dr. Štrbenec. Duhovni zamoli jo — pevci zapojo: „Blagor mu, ki se spočije", kmalu — zagrnejo drage ostanke in slednje oko pri tisočih utrne gorko solzo žalosti in ne zadnje po blazem ranjeem gospodu. Ko bi bil prostor in čas in pa moč, napisal bi več iz življenja pokojnega; zadovoljite se le z nekimi drobtinami. Matija Štrucelj porodil seje 12. oktobra 1824 v Bt-lej Krajini, bil je bolj ubožnih ljudij, katerih ni nikdar pozabil in zapustil. (Gosp. c. kr. sodnik Štrucelj mu je netjak.) Mašnik postal je 1. 1848. In služboval je na raznih krajih v Adlešicah, Stopi fiah, na Vrhniki, Rakitni, v Dolenjej Vasi, Kočevji in na zadnje v Trnovem pri Ilirskej Bistrici. Od povsod, kjer je bival, čula se je le jedna hvala, povsod čul si za njim odkriti glas: „škoda, škoda za gosp. Mat jo, no, tacega gospoda ne bode več!" Kakor je pri g. Ju^ovci, ki je mnogo občeval v graščinah Blagajev in Galetov, tako je tudi pri Štruclji mnogo uplivalo poučevanje v hiši grofov Lichtenbergov na neko lehko, uljudno, živahno občevanje v vsacem časi in z vsacim stanom. Dasi ti je bil g. dekan gostoljuben v največjem pomenu te besede, vender mu je bilo toliko premoženja, da je često pomagal nesebično in prav očetovsko marsikomu. Ume se ob sebi, da je bil vzgleden duhovnik v cerkvi in pri nje obredih. Ali nahajal se je vedno in pri vsakej poštenej družbi in v društvu Čitalnici : bil je povsod najljubši gost in najboljši drug ! Često zbirali so se okoli njega razni sicer nasprotujoči si elementi, bil je povsod v socijalnem življenji mirovalen in posredovalen faktor. Sicer je zdatno podpiral domače liste, knjige in ustanove in se vedno udeleževal svetom in dejanjem v prid narodnim prizadevanjem pri volitvah iu posvetovanjih. Na konci omenim naj še posebne poteze iz njegovega poštenega značaja. Bilo je za časa žalostnega domačega, bratskega prepira mej nami, ko smo nečastno za desno in levo krhali male sile, katere trebamo krvavo za svoj napredek in narodni obstanek. Bilo je vkup več duhovnov in neduhov-nov. Nekdo umej prvih posebno strastno in brezpogojno razvija svoj anathema nad nasprotnim organom in njegovimi sotrudniki. — Mirno vpraša vmes pokojni dekan: „pa bereš ti vestno in pridno vse to?J „Kaj jaz, da bi še bral,u glasi se odgovor. „No in sodiš pa vender in obsojaš tako pozitivno — ali bere se in uči: — „ne sodite" itd. meni ravno tako mirno dekan. Sapienti sat. D oran. Iz Kamnika 12. februvarja. [Izv. dopis.] V letošnjem, za vso državo Avstrijsko, zlasti pa za deželo Kranjsko mnogopomeuljivem poletji, ko se bode vršil sijajen akt za zgodovino slovenskega naroda v osrčji njegove domovine, v beli Ljubljani, šinil bode mogočen žar tega trenutka in obdal a svojim sijem tudi naš — Kamnik! Njegovo Veličanstvo samo, presvitli vladar velestasne države blagoslovil bode naša skromna tla s svojim pohodom! Hoj, stari Kamnik, ti! (mar se hočeš pomladiti in začeti igrati še velike uloge v zgodovini avstrijski, v zgodovini slovenskej? Da! možno je, in lice tvoje se je pomladilo za mnogo let že in hoče se še več! Ali, boter Kamnik, daj in omladi še — srce — omladi si duha! — ondi notri je še mnogo, mnogo velih gub; ob srci drži se ti še trda skorja klasičnega salpetra starokopitnosti tujinske, — nem-čurske! Daj in operi si v kopeli prave zavesti narodne, da boš čist „na duhu in telesi1' in vreden igrati v resnici večje uloge v zgodovini Slovenije, katere zastopnik si in moraš ostati. — A da zamoreš že letos, o veličastnem trenutku, ko bo počivalo na tebi jasno oko tvojega vladarja, kateri želi, da narodi njegove države, kot biseri čili in neokaijeni krasijo krono dinastije Avstrijske, da zamoreš letos že brez utripa pogledati v obličje vladarjevo, a ue povedati p .gleda ob mogočem vprašanji: „katere si narodnosti?" — daj, podvizaj se — v teku petih mesecev zamoreš biti popolnoma naroden, slovenski Ako je č. bralcev kdo že čul glas v puščavi, izve pa naj, da so ravnokar govorjene besede glasovi vpijočega v puščavi za naše ljudstvo. Kako rad bi vesel vzkliknil: naš Kamnik je naroden, je zna-čajen in poln vzglednega življa, da ja kraja po Slovenskem, ko on, treba iskati; a glas mi zapira besedo liki onemu, ki je hotel izustiti debelo laž: v našem navidez narodnem Kamniku se vedno bolj siri zanimanje za umazani list „Kmetskega prijatelja !u, katerega neko človeče deloma prodaja deloma brezplačno razpečava. Ne bodem se pečal z osobo tega kolpoterja — ker mi ne pripušča značaj — a pri priliki bodem čitatelje tega lističa mej našimi meščani dostojno osvetlil, kateri si dajo s tem le spričevalo duševno siromašnosti, ker jih tako primitivan človek tako lahko zvabi na limauice. Da tak list mej nami sploh či- pesen? — Nikdo me je ni naučil, jaz pojem, kar mi pride na um — kdor me mora slišati, ta me bo že razumel, a komur ni treba slišati, ta me tudi razumel ne bo. — Kako ti je ime, draga moja pev-kinja? — Kdor me je krstil, ta že ve. — A kdo te je krstil V — Jaz ne vem. — Aha, ti nečeš povedati ničesar o sebi! A jaz sem vender zvedel nekaj o tebi (ona ni spremenila barve na obrazu in ni ganila z ustni, ravno tako kakor bi ne bil govor o njej). Zvedel sem, da si ti sinoči lazila po morskem bregu. — In povedal sem jej vse točno, kar sem videl po noči, misleč ostrašiti jo; nimalo ne! Zakrohotala se je na vse grlo. — Mnogo važnega ste videli, pa jako malo veste; a kar veste, ohranite zase. — A ko bi jaz na primer objavil poveljniku? — in prizadeval sem si kazati kolikor mogoče resni obraz. Na to je ona poskočila, zapela in skrila se, kakor tičica prepodena iz grma. Poslednje moje besede bile bo prenagljene; a takrat nesem mislil, kake posledice utegnile bi imeti; pozneje sem se kesal, da sem jih izustil. {Dalje prih.) drugo pesen in pokajoča s prsti tekla je notri k starki, in začel se je prepir. Starka se je jezila, deklica se jej je pa krohotala. Na jedenkrat priteče zopet sem moja undina, prišedši do mene obstala j je in uprla v me svoje bistre oči, kakor bi se jej zdelo čudno, da sem tukaj; potem je odšla tiho in ravnodušno na morski breg. A s tem ni bilo še končano: celi dan vrtela se je okrog mojega stanovanja, petje in skakanje ni se pretrgalo niti jedno minuto. Čudno bitje! Na njenem licu nisi zapazil ne sledu blaznosti; njene oči bile so vedno predrzno uprte v me, zdelo se mi je, kakor bi bile obdarovane z neko posebno magnetično silo, in kakor bi pričakovale kakega vprašanja. A kadar sem jo na govoril, zbežala je in se mi je porogljivo zasmejala. Nikoli še nesem videl take ženske. Sicer ni bila nikaka kr«»sotica, u jaz imam svoje posebne pojme o ženske j lepoti. Na njej bilo je mnogo plemena (rase).....pleme je pa pri ženskih, kakor pri konjih, „važna stvar", to je iznajdba mlade Francije. Pleme kaže se največ v hoji, rokah in nogah, posebno nos je jako važnega pomena. Pravilni nos se v Rusiji mnogo težje dobi, nego majhua nožica. Moja pevkinja imela je k večjemu osemnajst let. Posebna gibčnost njenega života, neko samo njej lastno kimanje z glavo, dolgi rumeni lasje, ki so lepo viseli po malo zarujavelih plečih in vratu, zlasti pa njeni pravilni nos: vse to me je očarovalo. V njenih postranskih pogledih čital sem nekaj prisiljenega, [oh kaka je sila predrazsodkov!] a njeni pravilni nos spravil me je z uma: mislil sem, da sem našel Gothejevo Mignon — to čudno stvarstvo nem ške domišljije; in mej njima bilo je res mnogo podobnosti: ti hitri prehodi od največje razburjenosti k popolnej mirnosti, to skrivnostno govorjenje, ti skoki, čudne pesni . . . Pod večer ustavil sem jo v durih, in začel ž njo sledeči razgovor: — Povej mi, krasotica, vprašal sem jo — kaj si delala danes na strehi? — Gledala sem, od kod vleče veter. — Zakaj? — Od koder prihaja veter, od tam pride tudi sreča. — Kaj, morda si s petjem klicala srečo? — Kjer pojo, tam je Breča doma. — Kaj pa, če prikličeš s petjem gorje? — Kaj? kjer ne bo bolje, tam bo huje, a od hudega do dobrega ni več daleč. — Kdo te je naučil to tateljev najde, je znamenje smešnost in omahljivosti, ki nas stori za vse slabo vsaki čas pridobljive. Ta slaba lastnost, gospoda, pa je široka pot do — demoralizacije, ako se nam prilika, to slabost gojiti, vsak dan ponuja. In tacih prilik v istini pri nas ne manjka. — A propos! ker sem ravno na poti se-znanenja Kamnika z javnostjo — omeniti mi je Se neke druge napake, ki naš kraj „v socijalnem oziru" kazi in kar je za družbo človeško zares velika lisa. In ta je, da je velik del našega prebivalstva one vrste ljudstvo, ki me spomina na čase, ki so dali povod pokojnemn Jurčiču — pisati svoje „Ro kovnjače". Ta zapuščina klasičnih rokovnjačev zastopana je tudi mej nami; to so ljudje, kateri se sramujejo dela, ki pa za plačilo vse store, kar bi se storiti ne smelo in ki so v veliko nadlogo mirnemu meščanstvu. To pa zategadelj, ker je poglavar teh „modernih rokovnjačev" — „bogat gospodu. Le-ta BgospodJ izključen je iz vse vzgledniše družbe maj nami in je primoran, ker mu že talent njegov ne pripušča drugje živeti, sukati se v krogih gori omenjene kaste. Ker pa, kakor smo že gori omenili, ta „gospod" ne sme v nobeno pošteno družbo več, da bi ne vzbujal obče nevolje, in Be za to hoče maščevati nad njegovimi „nasprotniki", — zabava se na način, ki v vsacem Čednem človeku zbuja čut gnjusa in apatije. Svoje pristaše vzdržuje s svojim kapitalom in jih porablja za svoje nakane, katerih je priča skoro slednji dan. To pa so čini, kateri kar naravnost ueso kažnjivi — kajti fabrikat izhaja iz fantazije — kaj bote dejali čestiti možje postave? — iz fantazije človeka, ki je mirnemu ljudstvu v veliko nadlego in celemu mestu v črn madež. Proizvodi omenjenega talenta pa zadevajo osobito one može, ki mu stavijo jezove v dejanji njegovem še v nekem drugem obziru, kar obravnavati moja stvar ne bode, in bi si usodil prilično jedino še izreči, da večina meščanstva našega srčno želi, da bi se znebilo težke more in črnega madeža naše občine. — S tem, kar sem dozdaj naslikal kot živo resnico, pn nesem hotel reči še, kar poje neka „narodna" pesen, — marveč dokazati moram, da baš v Kamniku živi mnogo ljudij, katerim se mora priznati vsa čast glede vzglednosti; a to so le lise, proge, ki nas kaze iu katerih bi se morali znebiti, ako hoćemo stopiti s svojim Kamnikom kot z vzglednim slovenskim mestom na višje mesto v zgodovini svojega slovenskega naroda. — Ilioron ymus. Z Dolenjskega 12. februvarja [izv. dop.] Visoko znamo tudi mi Slovenci ceniti uzvišenost in objektivnost avstrijskega sodnika z načelom: riat cuique justitia! — Ubogi naš narod vajen je zatiran biti od nemškega in laškega mejaša; vajen za-tisniti jedno, večkrat obe očesi na blagor državnej celoti in nikdar nam ni na misel prišlo v uradnih zadevah mešati se mej i/, vrše val ne zastopuike njene ; če je pak danes našej potrpežljivosti struna počila, potem izjavimo, da nam je blagor trpečega naroda bolje pri srcu, nego dvomljiva sposobnost jednega samega državnega uradnika pri nekej okrajnej sod-niji na Dolenjskem. Predsednik novomeške kresije, v katerega področje spada 13 okrajnih sodnij, ima nalog jih nadzorovati ter skrbeti, da se nesposobni in duševno zastareli odstranijo in nadomestijo; nikakor pak nema g. predsednik dolžnosti čakati, da dopolni jeden ali drugi nesposobnež 25 ali 30 službenih let in ga potem še le z večjo svoto odposlati v penzijo, kajti zvenelo listje tudi preje popada iz lesovja nego po zimi. Nahaja se sicer po Dolenjskem še nekaj kon-ceptnih uradnikov, kateri so zamrznili na prvem klincu svoje karierske lestvice; ali da bi kdo tako — da ne rečem smešno — opravljal svoj važni posel, je neverjetno, a resnično, kajti okrožna sod nija dala je pristavu, o katerem mi je govoriti, „testimonium paupertatis" sama s tem, da retour-nira g. sodniku uradue listne z odlokom: „zur be -richterstattung, jedoch mit ausschluss des herrn adjunkten Th.....I nu, je-li treba tu komentara ? Toda le sledimo g. adjunktu v pisarno h kazenski obravnavi! — Neki Pavlic toži Petriča zaradi po škodovanja njegove krave s tem, ker je 6 kamnov vrgel vanjo in jo ranil na mnogih krajih. — Pavlic raztelesuje dogodbo tega poškodovanja na poziv g. adjunkta na dolgo in Široko, a ne upa se povedati, kam je največji kamen zbega.io kravo zadel in od katere strani je kamenje letelo, tega se ne more domisliti več. Bistroumni g. adjunkt vzame torej 6 iz papirja narejenih kroglic ter jih da Pavlicu v roke govoreč: Tukaj-le so kamni, jaz sem vaša krava in vi ste Petrič, kako je metal V — — in Pavlic je moral vseh šest kroglic jedno za drugo vreči v g. adjunkta. A „kamu jih je metal v kravo? — to je Pavlic moral pri nadaljevanji obravnave popolu-dne povedati, drugače bi ne bilo razsodbe. Drugi slučaj! — Reza toži Toneta, ker jo je na več krajih, posebno pa na prsih močno poškodoval s tem, da je s podkovanim obuvalom tolkel po njej; danes imata pri g. adjunktu „dan". — Reza je sicer v tožbi povedala per longum et latum, a vender mora posamezne epizode, kako je padla, kako je stopil nanjo in kako je tolkel — še jeden-krat ustmeno povedati; ali kako to dopovedati drugače, kakor tožba že sama znači. In kaj se zgodi? G. adjunkt se uleže na tla in prične: Torej poslušajte! Mislite si, da sem jaz zdrtj vi, in vi — ste Tone; zdaj povejte, kako vos je tlačil? Reza — dragi bralec, zdaj v tem trenutku je g. adjunkt Reza — leži po dolgem na tleh in Tone — Reza gre nanjo, da pokaže, kako jo je tla • čil!!! Lep prizor, kaj ne? Zato pak tudi slišim smeh ; ali to je fiktum. o katerem je na lastne oči prepričal se ravno v sodnijsko sobo stopivši odvetnik ter našel pravo Rezo na pravem . . . adjunkta pa v sredi sod- svrho ne morem inače, ko da se niim v ime rimsko katoliške občine lepo zahvaljujem. Još nešto, i tega nečemo nikada zaboraviti, da se naša brača Slovenci spominajo na nas ; usled pri -redjene zabave poslal je naš brat gospod Franjo Komar kao član cerkvenog odbora mnogo pozivnic v svojo lepo domovino kranjsko, zbog tega svaki dan dohajajo doneski iz Vaših mest za omenjeno gradnjo, zbog toga vskliknemo vsi na dobroto naših bratov Slovencev, da njim Bog da vse, što si sami žele. Ivo Betunae. Domače stvari. — (Trgovinska in obrtnijska zbornica kranjska) je za noti deželni muzej v Ljubljani votirala 200 gld. — (Posnemanja vredno.) Gospodu Ivan Brinšek v Trnovem in Vinko P o t o č i n pri Zidanem Mostu kupila sta vsak po 25 sreček »Narodnega doma", živila! — (Marljivi prodajalci sreček „Narod neg a doma".) Blagajniku „Narodnoga doma* prihaja vsak dan po več denarnih pošiljatev za raz-pečane srečke. Vse pošiljalce imenovati, bilo bi preobširno delo, za molčati pa ne moremo onih, ki so doslej že razpečali po veče število sreček. Ti so: gg. Ivan Maciik v Ljubljani, Karo I Rudež v Gracarjevem Turuu, Ivan Mil o h noj a v L j u b 1 j a n i, prof. Simon R u t a r v S p 1 j e t u , notar Luka Svetec v Litiji, Anton^logar v Ljubljani in gospodična Fani Maj er jeva v Ljubljani. — Ko bi se vsi, ki so srečke v raz- prodajo prevzeli, jednako potrudili kot imenovani, nijske dvorane. — Kdor ne verjame, naj gre v R , j ni dvombe, da bi se do konca leta vse srečke raz- tam mu bode to prigodbo vsak paglavec potrdil. Pa še jedno imam na zobeh! Je sicer najizvrst-nejša, a zamolčal jo bodem; zadeva namreč prisego in pripravo k tej. Poznal sem jednega, sedaj zamrlega sodnika, kateri je imel uavado, kadar se je prisegalo, odpreti duri in okna. Zakaj ? — zato da bi precej hudič spredaj in zadaj zgrubil krivo prisega -jočega. — Tudi naš g. adjunkt ima posebno navado v tej zadevi; pa, kakor sem rekel, prst na usta! Bode že prišlo na vrsto, ako bode današnje vikanje brezuspešno. — Da tako postopanje ni opravičeno, da, ne pravno, pritrdil mi bode vsak, kateri je prebiral Manzov kazenski red ; ali tudi naš kmet razume te smešne napake in nikakor neso njegove pritožbe neopravičene, če pri vsaki bagateli zamudi celi d«tn, med tem ko g. sodnik otrese 25 do 30 strank, a njegov pomočnik je Še le pri začetku konca prve malenkosti. V civilnih obravnavah pa bodo gg. kolegi našega pristava strmeli, če jim povem, da mu pomaga pri poslednji obravnavi (abhandlung) umirovljeni c kr. knjigovodja K. čez plaz; torej izšolani jurist rabi duševne podpore zemljiškega knjigovodje!! To ne gre in ne sme biti; kar je zrelo, je zrelo. — G. Jeunikar brigal se je kot predsednik kresije prejšnji čas prav rad za narodne adjunkte in dr. S. ve o tem povedati, naj tndi „vrže svoje pazljivo oko", tja pod sv. Kum, kjer je dosti plev, a malo zrna. — Iz Banjaluke v Bosni 13. februvarja [Izv. dop.j Na dan 3. t. m. priredila je tukajšnja rimsko-katoliška občina sijajen ples in tombolo pod pokroviteljstvom milostivih gospi i baronice de Vaux in grofice Pače, čisti prihod, koji iznaša 543 gold 90 kr., namenjen je za gradnjo nove rimsko ■ U atol i ške cerkve v Banjaluki. Da je ta zabava tako si jajno izpala, moramo se vsi občinari rimsko-katoli-ške cerke v prvi vrsti zahvaliti našemu velečisla nemu bratu Slovencu, trgovcu gospodu Franju Ko marju. Omenjeni žrtvoval je nekoliko dnij in ra dil neumorno na tem, da je vse tako lepo izpalo zbog tega želimo mi vsi: vse dobro in hvala mu V drugi vrsti ne smem pozabiti naših čestitih gospij: generalice de Vaui, grofice Pače, majorice F u d o r i č, kapetanice Cvetičanin in G o r t z, oso bito pa gospe poštnega opravitelja M. Novotaegain gospe M o zna v. Omenjene preskrbele so vse stvari, kar jih je bilo v lepej nakičeni dvorani. V to prodati mogle. — (Pr o lo n g i r an j e notranjske lote-ije) je vsled posredovanja gosp. poslanca Obreze dovoljeno. — (Žrebanje tržaške loterije) bode v nedeljo 18. t. m. v dvorani gledališča Pol it hramu. Začne se ob 7. uri zvečer. — (Odbor Čitalnice ljubljanske) odločil je v postnem časi prirediti 2 društveni besedi, n sicer: 25. februvarja in 18. marca. V prvi besedi pela se bo mikavna opereta „Tičnik", in predstavljala šalo-igra v 1 dejanji rSrečno novo leto", tfa čast spominu mnogoletnega predsednika dr. Janeza Bleivveisa viteza Trsteniškega priredi se meseca novembra t 1. svečana beseda. — (Iz Trsta) se poroča, da društvo „Gin-nastica", ki je bilo razpuščeno zaradi irredentovskih tendenc, namerava pod novim imenom zopet stopiti v življenje in sicer bi se imenovalo „L'alabarda dl San Sergio". Kljubu temu pobožuemu imenu pa se menda ne bode našla . . lobarda, ki bi potrdila pravila, kali? — (Rankov mali žepni rečni k.) Firma A. Haase v Pragi, ki se jako zanima za češko slovstvo, izdala je ravnokar Rankov mali žepni rečnik češkega in nemškega jezika, na kateri opozorujemo vsacega, ki se peča s češčino. Tisk in papir je prav lep, oblika pa spomina na naš Janežičev slovar. V ostalem pa opozorujemo na današnji inserat 8 pri-stavkom, da je omenjena knjiga po svojej vsebini popolnem dovoljna v vsacem slučaji. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Pariz 15. februvarja. Bureaux levice, ki imajo večino v zbornici, zavrgli so predlog Floquet-a in vzprijeli predlog Barbey-a. London 15. februvarja. Prestolni govor bode izražal vzdržavanje reda v Egiptu, samoupravo s skrbljivim ozirom na mejnarodne zaveze, upanje, da se posreči arrangement s sultanom in da bode dunavska konferenca imela dober uspeh. MUl novejše vesti. Po telegramu iz Nizze z dne 14. t. m. pričakuje se smrt nekdanjega ruskega državnega kancelarja kneza Gorčakova. Mesto Louisville v severnej Ameriki je, ker se je pretrgal včeraj nasip, preplavljeno. 3 osobe so utonile, 8000 ljudij je brez strehe. Kolodvor v Cincinnati je odplavljen, 50 osob je utonilo. Karijolna pošta za Slavonijo bila je v gozdu Brezovici onkraj Galdova oropana v noči mej 13. in 14. t. m. Postiljon in vojak-domo-branec s sekirami razmesarjena ležita mrtva na cesti. Nekdanji vodja avstrijskih Srbov dr. Sve-tozar Miletič umira. — Govori se, daje bil knez Karlos Auersperg dvakrat pozvan k cesarju in da se misli preseliti na Saksonsko. Razne vesti. * (Tisočletnica) prihoda Magjarorv v da našnjo Oger^ko dela Magjarom mnogo preglavice. Odbor ad hoc in člani magjaske akademije (Pauler, Salomon in Szabo) složni so v tem, da se je magjar-ski rod naselil pred 888 letom v dunajskej planoti, in da so 1. 900 osnovali si že državo. A omenjena trojica v tem ni složna, v katero leto pade tisočletnica; Pauler je za 1. 900, Salomon za 1. 896, Szabo pa za 1. 889. * (Hon v ed Bki pol ko v nik Adolf As bo t b) umrl je te dni 80 let star in pokopau bil v Lugoši. Udeležil se je ustaje 1848 1. in bil mej svojimi prijatelji poznat kot molčljiv, hladnokrven in sarka stičen človek. Asboth bil je mej tistimi, ki so zakopali ogrsko krono. Ko je bil punt potlačen, deli so ga v zapor in pričela se je proti njemu preiskava zaradi krone. Pri nekem zaslišanji reče mu auditor: „Mi znamo, kje je krona zakopana, ali iz ozirnosti proti vam, vas opozarjam, da poveste, ker bode to za vas služilo olajševalno. Sicer vam pa jamčim, da dobite v tem slučaji 150.000." Na to odgovori Asboth : „Prvič vam moram povedati, da je razpisanih 200.000 gld. za tistega, ki najde krono; kje je še ostalih 50 000 gld. ? Drugič pa, ako dobro znate, kje je krona, zakaj me praŠate? Jaz ne povem niti besede, ohranite tedaj cesarju ta denar". Ker ni ničesa hotel povedati, obsodili so ga v ječo in sedel je s svojima bratoma v kazematah v Aradu odmerjeni mu čas. * (Iz Amerike) poslala nam je prijazna roka jeden izvod v Mdwaukee izhajajočega lista „Der Herold". Ta izvod je posebna izdaja o priliki velikanskega požara pod imenom „Newhall House" znanega hotela in priobčuje razen načrta in slike pogorelega poslopja pred in po požaru, razne in nekatere zares grozovite, požaru „Ringtheatra" slične podrobnosti, imena vseh ponesrečenih, rešenih, glasove raznih časnikov o tej nesreči itd. Oblika tega časnika je pa tolika, da mora vsaeega Slovenea prešiniti posebna pohlevnost, ako „Herolda" primerja z našimi časopisi. * (Kako se splača sadje rej a in so-čivje.) Najboljši dokaz, kako se donesek zemlje vsled sadjereje in sočivja pomnoži, je okolica mesta /nojm-a. Na tamošnjem polji prideluje se zlasti spi nača, salata, peteršilj, korenje, repa in drugo so-čivje in se daje oralo (0 57 hektar) za 60 —80 gld. na leto v najem. Posebno važno je pridelovanje kumar; trgovina s kumarami in ulaganje tega sadeža je poseben predmet trgovine in več firm peča se s tem. Leta 1881. se je samo na železničnej postaji v Znojm-u odposlalo več nego 25.000 centov kumar, ne glede na to, da se je mnogo odposlalo po državnej železnici in na kolih. Razen tega pa se je povzdignila posebno sadjereja, oziroma trgovina s sadjem, osobito se pozne trešnje v velikej množini pošiljajo v Berolin, Hamburg in v Rusijo. Jedno črešnjevo drevo donaša na leto 25—30 gld. Jako dober pridelek je leča. ki se v velikih tovorih od-peljava v Francosko, Angleško in celo v Ameriko, kjer služi kot provijant za ladije. * (Eksport Avstrije v Ameriko.) Po razkazilu amerikanskega konzulata v Budimpešti se je iz Avstro-Ogerske v letu 1882 izvozilo blaga za 8,703.126 dolarjev v Ameriko. Pri tej svoti je udeležena: Budimpešta 5s 33 996, Praga z 2,423.890, Dunaj s 3,G1G 389, Trst z 2,133.818 dolarji. Iz Budimpešte izvažalo se je: posušeno ovočje, leča, mineralne vode, vino, pivo in likeri. Iz Trsta osobito suho sadje (1,315.069 dolariev). Iz Prage ste-klenina (1,672.928 dolarjev). Z Dunaja gumbe (1,059.109 dolarjev). * (Avstralsko meso v Evropi.) Kakor polletno poročilo družbe za izvažanje zmrznenega mesa iz Avstralije v Evropo (Australian Frozen Meat Export Companv Limited) objavlja, je ta družba v Šestih mesecih do konca decembra 1882 odposlala 21.641 ovac v Evropo, pri čemer je imela 3080 funtov šterlingov izgube, to pa posebno zaradi tega, ker je cena ovac izredno poskočila zaradi ne- navadne suše v preteklem letu. Avstralsko ovčje meso (zmerzneno) stane v Londonu 6 V* pence za angleški funt. Letos bode se uvažalo, ker razmere obetajo biti ugodnejše, še veliko več ovčjega mesa v Evropo. Javna zahvala. Podpisani izreka svojo najsrčnejo zahvalo blagorodnomu i veleštoranemu rodoljubn gosp. Fran Kal i stru, veletrgovcu v Trstu, za po predsedniku darovanih 50 gld. V Trstu, dno 12. februvarja 1883. Odbor „Tržaškega Sokola". MeteorologiČno poročilo. A. V LJubljani: a C« Q Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Tem-peratura Vetrovi Nebo Mo-krina v min. 12. febr. 7. zjutraj 2. pop. 9, zvečer 74272 mm. 74292 mm. 741'67 mm. -f- 0-8° C + 3'6°C 4- 2-4°C si. gor. hrezv. brezv. obl. obl. obl. 000 mm. dežja. 13. febr. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer _ 739- 87 mm. 740- 18 mm. 741- 08 mm. -|- 1-6°C + 3-8° C + 26°C si. bur. si. bur. si. bur. obl. obl. obl. 0-00 mm. dežja. 14. febr. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 742-12 mm. 742-74 mm. 744-70 mm. + 2-6°C -f- 4-4° 0 + 36° C sl.jvz. si. jvz. sl.jvz. obl. obl. obl. 000 mm. dežja. B. V Avstriji sploh: Zračni pritisk je ostal skoro nespremenjen, le razloček mej maksimom in minimom je postal za spoznanje večji. Temperatura so jo nekoliko vzdignil« in bila skoro povsod nadnorraalna; razločki mej maksimom in minimom so ostali nespremenjeni. Vetrovi so postali za spoznanje močnejši in so so zasukali proti severu. Nebo je bilo kljubu visokemu stanju barometrovemu še vedno povsod večinoma oblačno; vreme sicer ne deževno, vender še ne stanovitno. 3Z> 13.insosll*:3, "borza. dne" 15. februvarja. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta.......... Srebrna renta .... ..... Zlata renta........ . . 5°/0 marčna renta......... Akcije narodne banke....... Kreditne akcije...... . . London . ..... Srebro . . ....... Napol. ........... C. kr. cekini. ...... . . Nemške marke ..... 4°/, državne srečke iz 1. 1854 250 «ld. Državne srečke iz 1. 18H4 . . 100 „ •1" „ avstr. zlata renta, davka prosta . . Ogrska zlata rotita 6°/*...... 4»/ „ papirna renta 5°/0 . . . . 5°/« štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/,, . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 41/1°/0 zlnti zast. listi . Prior, oblig Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne ureČke.....100 gld. Rudolfove srečke..... 10 j. Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Traminway-društ. velj. 170 gld. a. v. . . 78 gld. 15 kr 78 40 i> % * 70 9 92 » 95 9 827 j) — 291 n 40 ■ 119 75 9 9 | * 49«/, • 9 5 62 9 58 * 45 9 118 9 25 9 171 — fi 9G » 60 118 n 50 9 87 25 * 95 9 103 n — 9 115 50 n 11G 75 9 98 80 104 75 170 n 75 _ 20 n 50 9 117 n 75 fl 220 » 75 15 leten deček, ki jo I. giinnazijalni razred dobro dovrš I, ponuja so kot učenec r kako štacuno. Ponudbe pod šifro J. H. 11 pri upravništvu »Slovenskega Naroda". (94—1) Št. 28. (64—3) Oklic prostovoljne zemljiščne dražbe. C. kr. okrajno sodišče v Tržiči naznanjuje: Na prošnjo dedičev gospe Frančiške Pollak iz Tržiča dovoli se prostovoljna dražba sledečih zemljišč: 1. Uložna It. 191 katastralne občine tržiške v cenitveni vrednosti 2800 gld.; 2. uložna št. 253 katastralne občine tržiske v cenitveni vrednosti 600O gld.; 3. uložna št. 192 katastralne občine tržiške, razen k temu zemljišču spadajoče takozvane „Pfund-ledenverkstatte" in poslopja za čreslo, v cenitveni vrednosti 6010 gld.; uložna št. 348 katastralne občine tržiške v cenitveni vrednosti 300 gld.; 5. zemlj išče urb. št. 21, uložna št. 510 ad Gilt Werneg v Tržiči, takozvano „zemljišče na petelinah", v vrednosti 4032 gld.; 6. zemljišče urb. št. 294 v Tržiči, uložna št. 1240, takozvano „Špičekovo zemljišče", v vrednosti 3449 gld.; — in določuje se za to prostovoljno dražbo dan na 20. februvarja 1883 in če treba na 27. dan Istega meseca vsakokrat dopoludne od 9.—12. ure in popoludne od 2.—6. ure na mestu zemljišč. Dražbeni pogoji, vsled katerih je posebno vcak ponudnik dolžan pred ponudbo položiti 10% varščine v roke dražbenega komisarja; da se zemljišča, če treba, tudi pod cenilno vreduostjo prodajo, kakor tudi, da si prosilci za potrjenje dovršene dražbe 14 dnij odloga pridrže, leže na ogled pri tukajšnjej sod-niji. Kup se bode izročil dedičem Frančiške Pollak. Uknjiženi upniki obdrže" svoje zastavne pravice. C. kr. okrajno sodišče v Tržiči, v dan 20. januvarja 1883. TJ ¥11 ti t II O) (574—48) Sehiller-jeva dela v 6 broširanih vezkib samo 1 gld. 80 ka. (89—2) J. GHontinl v LJubljani. Na prodaj je vedno davkov prosta, lepa liišii blizu železnične postaje, v katerej se sedaj dobro krčmari, branjari in tabak prodaje. Natančneje pri R. UuBarjl v Kočah, poštna in železnična postaja I*rt>Mtraiiek na Kranjskem. (87—2) I zobe in zobovja ♦ postavlja po najnovejšem amor i kanskem zistemu t v zlatu, v u 1U u u lili ali celulojltlu broz bolečin. + l*loiiiblrn m zlatom itd. Zobne operacije izvršuje popolnem brez bolečin zobni zdravnik A. Paichel, poleg Hradeckega mostu, v I. nadstropji. Ravnokar jo izšel in se dobiva v vsakem knjigotržtvu Mali žepni rečnik češkega in nemškega jezika po Jungmannu, Šumavsky-Ji, Wenlgu In drugih uredil II. pomnožena in popravljena izdaja. L del: Česko-nemškl. II. del: Nemiko-oeikl. Cena brošhanemu 1 gld. 60 kr., vezanemu 2 gld. Založil A. Haase v Pragi. s. o Ti rs —• OD P o li M 1 g. op rt) as Ig set i D 9 h P CD h» ca 5"a m a o < pa © • 1= H' o O o & o ta O a» z— —i ■ 6ToS