UTO X¥L, STEV. 264 LIUBLJAIVK, SOBOTI, 12. MVBMBKI, 1995 10 SLOVENSKI izdaja In tiska časopisno-založniško podjetje Slov. poročevalec Direktor: Rudi Jan huba — Glavni ln odgovorni urednik: Sergej VoSnJak — Za tisk odgovarja Franc Plevel — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica S. telefon 23-522 do 23-521 — Uprava Ljubljana. Tomilčeva 5/II., telefon 23-522 do 23-626 — Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica 6, telefon 21-896, za ljubljanske naročnike 21-463, za zunanje 21-832 — Poštni predal 29 — Tek. r. 60-KB-5-Z-367 — Mesečna naročnina 261 dinarjev DROGA tZDftll Popoldansko In zaključno zasedanje zvezne ljudske sknpičlne Ssananjepolltlčnl ekspoze tovariša Kode Popoviča BeiogrjJ, 11. nov. (Tanjug) V zvezni ljudski skupščini je imel č.vnes državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič naslednji zunanjepolitični ekspoze: Tovariš predsednik, tovariši ljudski poslanci! V svojem ekspoze ju nimam namena dati nadrobnega pregleda in razčlembe naše zunanjepolitične dejavnosti v dveh ierih. Tako potočilo bo, kot ponavadi, podali zvezni izvršni svet tej skupščini na koncu leta. Tu bi že!e! opozoriti samo na nekatere politične dogodke, ki so imeli v tem letu pomembno vlogo pri popuščanju napetosti na svetu, in s« dotakniti razvoja in odno-šajev naise države z zunanjim svetom v tem obdobju. Pofitika »hladne vojne«, ki ie bila po drugi svetovni vojni značilna za mednarodne odnošaje, je doživela v letu 1955 resne spremembe. Ženevski duh, kot izraz splošne težnje ipo miru, je dobil državljansko pravico v zunanji politiki velesi.1 in držav na svetu sploh. Danes morajo s tem računati vsi državniki, ki ne žele, da bi bila njihova politika osamljena in ne bi doživela neuspeha. Koča Popovič je nato govoril o čini tel jih, ki so dali močno spodbudo nadaljnjemu ugodnemu razvoju mednarodnih dogodkov. »Prepričani smo«, je nadaljeval, da se konstruktivna usmerjenost, ki jo imenujemo »ženevski duh«, ne bo dala izgnati s svetovne po- zomice. Svetovno javno mnenje prihaja vsak dan bolj in bolj do prepričanja, da so vojne kot sredstvo za reševanje mednarodnih problemov zločin proti človeštvu, ki ni več dovoljen, da je treba zato vsa nerešena vprašanja na svetu reševati z miroiljubnimu sredstvi, z dogovori in kompromisi, in da obvladovanje nuklearne energije ustvarja pogoje in daje podlago za dosego trajnega miru in splošne blaginje. Jugoslavija je v zadnjih dveh letih dosledno izvajala politiko aktivne koeksistence in se t.rudila kar največ je mogla za popuščanje mednarodne napetosti. Sporna vprašanje predvsem s sosedi, rešuje s pogajanji in sporazumi. i Sovjetsko zvezo Doseženi so hi.fi pomembni u-spehi. Odnosi so se letos zelo poprav !i in podana je ipodlaga za miroljubno, enakopravno, konstruktivno in prijateljsko sodelovanje. Obe vladi sodita, da je prejšnje nenormalne odnose treba temeljito izboljšati. Kot posled.ca takih prizadevan i r.aše vlade in vlade Sovjetske zveze e prišlo do obiska delegacije Sovjetske zveze, ki sta jo vodila predsednik vlade Buiganin in c'nn preždi ja Vrhovnega sovjeta Hroščev. Ta obisk in osebni stiki ter doseženi sklepi so bili odločenega pomena za nadaljnji ugo-dn' razvoj medsebojnih zvez. V deklaraciji obeh vlad, ki sta ; ■ podjrisaila predsednik Tito in v v- isednik vlade Sovjetske zveze ■ -.'.ganin, so bila potrjena načela, so veren izraz celotne doseda-e zunanjepolitične dejavnosti ade FLRJ. Skupna deklaracija določa, da bodo storjeni vsi ukrepi za vzpo-s*avnormalnega pogodbenega stan a na vseh področjih. Dekla-rac:ja določa načelo o izmenjavi izkuicn} med političnimi, družbenimi, sindikalnimi in drugimi organizacijami obeh držav po načelu. k" ga naša država uporablja rudi v odnosu s toodobnimi organizacijami drugod v Evropi in po svetu, :e dejal državni sekretar. Mato je navede! najvažnejše točke s področja meddržavnih odnosov po beograjskih razgovorih. Predsednik Tito je sprejel vabilo na obisk v Sovjetski zvezi, k: bo močen odraz sklepa obeh viad, da bosta nadaljevali sodelovanje po poti, ki je bila določena v Beogradu. Pogajanja o regulaciji sovjetskih terjatev Lz časa vojne in po vepni in jugoslovanskih terjatev iz časa nenormalnih odnosov med obema državama so bila uspešno končana. Sovjetska vlada je pokazala razumevanje za naše upravičene zahteve in je odpisala 90 milijonov dolarjev svojih terjatev. Lahko rečemo, da so skupna prizadevanja za izvajanje deklaracije našla najbolj vidnega izraza na področju ekonomskih odnošajev, kot je podpis protokola o medsebojnih gospodarskih zvezah in sodelovanju, podpisan avgusta letos. Protokol določa sklepanje ustreznih sporazumov, po katerih je dobila Jugoslavija zelo važne valute in investicijske kredite, dogovorjena pa je bila tudi sklenitev sporazuma o tehničnem sodelovanju in zamenjavi izkušenj. Po tem protokolu bo znašala trgovinska zamenjava v tem letu okrog 40 milijonov dolarjev, v letih 1957-1960 pa okrog 70 milijonov dolarjev na obeh straneh. Letos so bili sklenjeni med našo državo in Sovjetsko zvezo še naslednji aranžmaji: o zračnem prometu Beograd — Moskva; o PTT službi in izmenjavi filmov. Za boljše medsebojno razumevanje je prišlo do medsebojnih obiskov delegacij, pri čemer Elektrogospodarska skupnost Slovenije Poročilo o stanju dotoka na rekah in indeks proizvodnje za 10. november 1955. Srednj; dnevni dotok v m:l/sek Drava — Dravograd 195 (lani 186); Sava — Most** 14.8 (lani 19.3); Sava — Medvode 56 0 (lan* 52). Soča — !>ob:ar 52.9 (lani 103 4) Indeks proizvodnje v pr rnerjavj E 1(?54. le tem —109. V H E M S Vremenska napoved za soboto: Pretežno oblačno vreme, sorva tu tel tam š? nekai rahlih padr.vin. V višjih krajih in na Primorskem delne razjasnitve. Najvišja dnevna temperatura do 12. na Pr mor-Ken pa do 15 stopinj Celzija. je treba posebej poudariti delegaciji Ljudske skupščine v SZ in Vrhovnega sovjeta ZSSR pri nas. Stopnja znanstvenega, kulturnega in športnega sodelovanja s Sovjetsko zvezo se kaže v tem letu v medsebojnem gostovanju umetnikov, stiki znanstvenih, kulturnih in prosvetnih delavcev ter širšimi stiki športnikov FLRJ in ZSSR. Vlada FLRJ bo še naprej razvijala svoje zveze z ZSSR v skladu s svojo miroljubno politiko sodelovanja in sporazumevanja med narodi. Nekatere vzhodnoevropske države ne kažejo prave volje V želji, da bi imela na temelju znanih načel dobre zveze z vsemi državami, se je naša vlada tudi v tem letu trudila za zboljšanje zvez z drugimi državami Vzhodne Evrope, kar je naletelo na več ali'manj ustrezno razumevanje pri vladah omenjenih držav. Obojestranska želja za navezavo boljših odnošajev je prišla do izraza v sklenitvi več pogodb, kot so trgovinski in plačilni sporazumi, navezavi kulturnih, znanstvenih in športnih stikov s sosednimi državami pa v rešitvi obmejnih in drugih vprašanj. Toda nekatere vzhodnoevropske države niso zmeraj pokazale volje za rešitev važnih vprašanj v naših odnosih, n. pr. gospodarskih terjatev, krivic prot. našim manjšinam, ureditvi položaja naših državljanov itd. Jugoslovanska vlada upa, da bo tc v korist dobrih odnosov kmalu urejeno. Naši odnosi s Poljsko se postopoma in stalno izboljšujejo V začetku leta je bil sklenjen dober trgovinski sporazum, ki se ugodno razvija, pa tudi na drugih področjih, n. pr. v kulturi in športu, so bili doseženi dobri stiki. Te dni tečejo v Varšavi pogajanja o izmenjavi za prihodnje leto, o ureditvi terjatev, o investicijskem sporazumu, tehničnem sodelovanju in zračnem prometu. Upati je, da bodo uspešna. Tudi odnosi s Češkoslovaško napredujejo, tako na kulturnem in športnem kot tudi na gospodarskem področju. Tu je najvažnejši trgovinski in plačilni sporazum, ki je še skromen, toda jedro širšega koristnega sodelovanja. V kratkem bomo, kot je upati, uspešno rešili vprašanje medsebojnih terjatev, je de--pj' l^'T Podovi* Naše zveze z Bolgarijo se razvijajo v duhu medsebojnega razumevanja in obojestranske želje za zboljšanjem. Tu moram poudariti, da so na bolgarski strani v tem letu poravnali terjatve naših železnic v znesku 3 milijone dinarjev. Z Romunijo smo uredili nekatera važna in koristna vprašanja ter sklenili tud! trgovinski sporazum, ki so ga že začeli izvajati. Razen tega so bili storjeni na obeh straneh prvi koraki za sodelovanje na kulturnem, znanstvenem in športnem področju in lahko pričakujemo, da bodo prihodnje leto doseženi še večji uspehi. Pravice naše narodnostne manjšine v Romuniji in vprašanje njenega položaja zahtevajo pravične rešitve. Z romunske strani so sicer pokazali določeno pripravljenost, toda način dosedanjega reševanja ni zadovoljiv. Napredek je bil dosežen tudi v odnosih med Jugoslavijo in LR Madžarsko. Sklenjen je bi! sporazum o vodnem gospodarstvu, o plovbi po Tisi in še nekateri, poleg tega pa trgovin- ski in plačilni sporazum in sporazum o obmejnih vprašanjih. So pa še nerešena vprašanja, je nadaljeval državni sekretar, ki ovirajo normalne odnose. Jugoslovanska vlada ni naletela na razumevanje glede teh vprašanj. To so naše finančne ter-:atve — septembra so bila pogajanja zaradi stališča madžar-.ke vlade prekinjena. Naša vlada pričakuje, da bo Madžarska v najbližnji prihodnosti pokazala voljo za rešitev teh vprašanj in da bo začela svoje obveznosti uresničevati. Vlada LR Albanije Je zadnje čase pokazala pripravljenost za rešitev tekočih vprašanj, nastalih iz prejšnjih odnosov. Vlada FLRJ pričakuje, da bodo ustvarjeni temelji za dobre odnose med obema državama. T Ženevi vendarle napredek Državni sekretar Koča Popovič je nato govoril o ženevskem sestanku šefov štirih velesil, čigar namen je bil z razgovori ustvariti ugodnejše ozračje in najti rešitev za nekatera važna mednarodna vprašanja. Nedvomno je ta konferenca ustvarila novo ozračje v odnošajih med Vzhodom in Zahodom in je bila velik mednarodni dogodek. Rezultati julijskega sestanka so pokazali, da človeštvo lahko z večjim zaupanjem gleda v prihodnost, potrdili pa so tudi, da bo treba še mnogo naporov in potrpljenja, da bodo rešena š« ostala vprašanja v mednarodnih odnošajih. Očividno je, da je prišlo na podlagi doseženega ravnovesja «11 v Evropi in na svetu do resničnega zbli-žanja stališč v več vprašanjih. Po dosedanjem poteku te konference bi lahko upravičeno pričakovali otipljiv napredek v stikih med Vzhodom ln Zahodom in v vprašanju razorožitve in varnosti. Ne glede na številne težave ln na to, kakšni bodo končni sklepi, je bil le dosežen napredek. Razgovori so bili odkritosrčni in konstruktivni in o vseh vprašanjih, razen nemškega, so se stališča zbližala. In to je glavno: boljša perspektiva za sporazum. Podrobnejše Koča Popovič ženevske konference ni hotel obravnavati, ker še ni končana. Dejal pa je, da bi tudi najskromnejše soglasje in le delni rezultati izboljšali položaj m ustvarili pogojo za sodelovanje in rešitev ostalih vprašanj. Obe ženevski konferenci »ta potrdili naše mnenje, da je vsa vprašanja treba reševat; s pogajanji in konstruktivnim sodelovanjem, ne pa s »stališča moči«. Rešitev posameznih važnih vprašanj in svetovni mir ni samo stvar velikih sil, temveč zahteva tudi aktivno sodelovanje velikih in malih držav. Trojno sodelovanje na Balkanu V naših zunanjih zvezah je bilo sodelovanje z Grčijo in Turčijo v okviru Balkanske zveze na prvem mestu in je dalo pomembne uspehe. Konec februarja in v začetku marca je bila trojna ankarska konferenca, na kateri je bil konstituiran stalni svet ministrov. Na tej konferenci so vse tri države določile splošni okvir nadaljnjega sodelovanja. Prijateljske zveze z Grčijo so prišle v okviru trojnega sodelovanja do polnega izraza z obiskom grškega kralja Pavla in kraljice Frederike Jugoslaviji. Maja letos je bil na uradnem obisku v Jugoslaviji tudi predsednik turške vlade g. Adnan Menderes. Ta obisk je dal možnost za koristno posvetovanje o raznih vprašanjih trojnega sodelovanja in mednarodnih odnošajih sploh. Zaradi mučnih dogodkov v Istambui!u in Smirna so se zadnje mesece pojavile resne težave v grsko-turskih odnosih. To seveda ni ostalo hrez posledic za tripartitne odnose. Zastoj, ki je nastal, je mogoče s skupnimi napori vseh odstraniti. Želimo, da bi bilo to čimrprej, je dejal tov. Popovič. Odgovorni turški faktorji so ie začdi z določenimi ukrepi y tej smeri, tako da je upati, da bo sedanje nezaželeno stanje likvidirano. To želijo, vsi, ki hočejo mir, stabilnost in sodelovanje na Balkanu. Tripartitno sodelovanje nudilo mnoge neizkoriščene možnosti, ie dejal državni sekretar. V interesa vseh treh diržav je, da bodo balkanska posvetovalna skupščina, znanstveni inštitut in trojna ekonomska konferenca čimprej uresničeni. Odnosi z ZDA Dobri odnosi med FLRJ in ZDA so se uspešno razvijali tudi letos. Obe vladi sta enakopravno izmenjali mnenja o vseh vprašanjih, k'j zanimajo obe državi. Jugoslavija bo še vnaprej vodila neodvisno politiko na vseh področjih, kar je vlada ZDA prav razumela. Zaradi tega so se naši odnosi z ZDA nadaljevali in okrepili. V lanskem letu nam je vlada ZDA nudila ekonomsko in vojaško pomoč. Dobili smo 920.000 ton pšenice. 47?.000 ton premoga za koksiranje in 18.000 ton bombaža, v teku so dobave pšenice v količini! 300.000 ron. »Sodimo, ‘da je zdaj prišel čas za določitev novih oblik tega sodelovanja s pomočjo bolj dolgoročnih aranžmajev o dobavi kmetijskih viškov, v zvezi s tem pa tudi za možnost finansiranja preko dinarske protivrednosti nekaterih ohjekiov naše izgradnje«. je dejal Popovič. Prijateljsko stališče vlade ZDA glede pomoči je tem pomembnejše. ker so v ameriškem kongresu nekateri zahtevali, ■ da je pomoč treba povezati s pogoji če že ne ustaviti. Za nas je to nesprejemljivo. Obisk pomočnika državnega podsekretarja za zunanje zadeve g. Murphyja je potekel v ozračju razumevanja in zaupanja, razgovori so bili zelo koristni in odstranjene so bile nekatere motnje in nesporazumi, na področju ekonomskih odnosov in pomoči, ki so bili večinoma tehničnega značaja. V okviru neposrednih ln čim bolj tesnih stikov med najvišjimi zastopniki FLRJ in ZDA zasluži posebno pozornost obisk g. Johna Fosterja Dullesa- Prišlo Je do plodne in vsestranske Izmenjave mnenj o problematiki mednarodnih odnosov, kar je velikega pomena za obe strani. Razgovori so bili Iskreni in prijateljski, značilni za naše odnos« in so pomemben prispevek k njihovi nadaljnji okrepitvi ln razvoju Obisk Edvarda Kardelja v Londonu Tudi z Veliko Britanijo so se naši odnosi razvijali v duhu razumevanja, medsebojnega spoštovanja, zaupanja in prijateljstva. Smer s* je uspešno nadaljevala po nastopu g. Edena na Selo britanske vlade. Posledice Zasedanje zvezne ljudske skupščine takega razvoja so se pokazale na vseh področjih političnega in družbenega življenja. Obisk podpredsednika izvršnega sveta Edvarda Kardelja v Veliki Britaniji je naravna posledica takega razvoja in bo še poglobila naše sodelovanje z Veliko Britanijo, je dejal državni sekretar. Na ekonomskem področju je treba omeniti zapisnik o anglo-jugoslovanski zamenjavi iz maja 1955, ki velja za eno leto, vprašanje konserzije jugoslovanskih srednjeročnih dolgov Veliki Britaniji, ki bo, upamo, v kratkem rešeno. Mislimo, da bi se mogla povečati blagovna zamenjava na obeh straneh, za kar je Jugoslavija tudi doslej kazala zanimanje. Sporazumevanje s Francijo Koča Popovič je nato govoril o naših zvezah s Francijo in ugotovil, da so bili letos v tej smeri storjeni pomembni koraki: Sklenitev sporazuma eko- nomske, trgovinske in finančne narave ter dobri uspehi v utrjevanju kulturne zamenjave in tehničnega sodelovanja. Letos je bilo več medsebojnih obiskov pomembnih zastopnikov političnega in javnega življenja, ki so prispevali k utrjevanju prijateljskih zvez. Naša želja je, da z republiko Francijo še naprej razvijamo sodelovanje na vseh področjih, ker to ustreza prijateljskim čustvom naših narodov do Francije in sodelovanju na svetu in v Evropi. S posebnim zadovoljstvom pozdravljamo dejstvo, da je po desetletni okupaciji Avstrije ta država spet dobiva svobodo in neodvisnost. S pristopom Jugoslavije k avstrijski državni pogodbi so rešena v obojestransko korist tudi nekatera vprašanja, ki so bila doslej neurejena: vprašanje meje, pravice naših manjšin v Avstriji in vprašanje avstrijskega premoženja v Jugoslaviji. Ustanovitev neodvisne in svobodne Avstrije daje novo spodbudo za nadaljnji razvoj prijateljskega sodelovanja obeh držav, ki sta kot sosedi navezani drug na drugo. Po rešitvi tržaškega spora so se naši odnosi s sosednjo Italijo začeli v splošnem popravljati in urejevati. Leto dni po londonskem sporazumu je prišlo do rešitve važnih vprašanj go- spodarskega in političnega značaja, ki izhajajo iz mirovne pogodbe, in do sklenitve cele vrste sporazumov. V kratkem lahko pričakujemo sporazum o investicijah in pogodbo o ribolovu. Čeprav so še vprašanja, ki jih je treba rešiti, predvsem glede naših manjšin in še niso izkoriščene vse možnosti na gospodarskem in drugih področjih, so odnosi z Italijo vendarle uspešno napredovali. Z Zvezno republiko Nemčijo so se odnosi, ki so bili leta 1955 v znamenju nerešenih problemov, posebno pa naših starih terjatev, razvijali v korist obeh strani. Državni sekretar je dejal, da nerešena vprašanja nujno vplivajo na odnose. Ena od posledic je bilo vidno padanje višine izmenjave. Naša vlada je septembra dala zvezni republiki nov predlog za likvidacijo finančnih vprašanj, ki je dokončen. Upati je, da bo zadeva brez odlašanja rešena. Naši odnosi z ostalimi evropskimi državami so se razvijali v duhu medsebojnega razumevanja v Sel i i po čim plodnejšem sodelovanju. Razširitev stikov zazlisMisii dišavami Zveze med Jugoslavijo in Indijo so se v letu 1955 razvijale v duhu prijateljstva in sodelovanja, potrdilo pa so dobile z obiskom predsednika FLRJ Indiji v začetku tega leta. Razen tega je junija letos obiskala Jugoslavijo indijska parlamentarna delegacija in s tem vrnila obisk naše misije dobre volje konec leta 1952, ki ga je vodil tovariš Colakovič. Posebnega pomena za razvoj prijateljskih odnosov med FLRJ in republiko Indijo je bil letošnji obisk premiera Nehruja v Jugoslaviji, s katerim je vrnil obisk predsednika republike v Indiji. Razgovori med predsednikom indijske vlade in predsednikom FLRJ so bili pomembni, ker so pomenili Pomemben doprinos k razvoju mednarodnega sodelovanja, kar je potek dogodkov na svetu tudi potrdil. Skupna izjava, ki sta jo podpisala 6. julija 1955, je pokazala, da so vsi pogoji za izmenjavo mnenj in za sodelovanje v zunanji politiki in na vseh drugih področjih. Odnosi med našo državo in Burmo so podobni in podobne so tudi možnosti za nadaljnji vsestranski razvoj. Koča Popovič je posebej poudaril pomen obiska predsednika Tita v Burmi in predsednika vlade U Nuja v Jugoslaviji in možnosti za nadaljnje sodelovanje v okviru brionskega protokola. Jugoslavija je leta 1945 med prvimi priznala LR Kitajsko. Deželi sta 6icer zelo oddaljeni in čeprav so pota razvoja zelo različna imata vendarle v svoji preteklosti in sedanjosti veliko skupnega, kar Je trdna podlaga za ploden razvoj odnosov. Prišlo je do mnogih kontaktov, predvsem na gospodarskem in kulturnem področju, ki se bodo še nadaljevali. Naša država je zadnja leta vzpostavila tesnejše in prijateljske odnose z deželami tega področja, posebno z Egiptom, Etiopijo, Sirijo in Libanonom. Prišlo je do vrste medsebojnih obiskov raznih delegacij. Koča Popovič je nato omenil zboljšanje zvez z Etiopijo, Egiptom, Libijo in Izraelom v letu 1955 ter govoril nato o zaostritvi odnošajev med Izraelom in arabskimi državami. S tem v zvezi je dejal, da je bistvo spora v tem, da države tega področja skušajo pristopiti k vojaškim aranžmajem blokovskega značaja. Taka usmeritev je morala nujno omajati tako in tako neurejene odnošaje na tem področju. Državni sekretar Koča Popovič je izjavil, da bo predsednik republike konec tega leta napravil uradni obisk Etiopiji in Egiptu. Obiska bosta zelo važen prispevek k nadaljnjemu razvoju miroljubnega in prijateljskega sodelovanja. Organizacija združenih narodov Na koncu svojega govora je državni sekretar govoril o Organizaciji združenih narodov. Predvsem o jubilejnem zaseda-, nju v San Franciscu, ki je skupaj s konferenco šefov vlad v 2enevi prispevalo k ugodnemu ozračju, v katerem je začelo z delom X. zasedanje Generalne skupščine. Tovariš Popovič je dejal, da je minila doba propagandnega tekmovanja In da j® zdaj bolj kot kdaj koli glavna naloga krepitev naporov za reševanje problemov s pogajanji. Kljub temu, da je še veliko ostankov preteklosti in da odstranjevanje posledic razdobje mednarodne napetosti ne bo lahko in hitro, daje razvoj dogodkov v zadnjem času in tudi casedanje Generalne skupščine upanje, da se bodo tega načela val odgo- vorni faktorji na svetu v svoji praktični politiki vse bolj držali. Od posebnih političnih vprašanj na zasedanju Generalne skupščine OZN je Popovič navedel razorožitev, miroljubno uporabo atomske energije, univerzalnost OZN in vprašanje razvoja zaostalih dežel. Nazadnje je spregovoril državni sekretar za zunanje zadeve še o volitvah v varnostni svet. Jugoslavija ni imela namena kandidirati . za tretjega nestalnega člana, toda pokazalo se je, da niti Filipini niti Poljska ne moreta dobiti zadostne večine. V Generalni skupščini so zato predlagali Jugoslavijo kot kompromisnega kandidata. Po mnenju jugoslovanske delegacije je bil to eden od načinov za preprečenje borbe v duhu stare razdelitve na bloke. Poleg vrste drugih držav podpirajo Jugoslavijo skoraj vse evropske države, neglede na politično grupacijo. Edina konstruktivna rešitev bi bila, da se Filipini umaknejo, vse članice OZN pa bi podprle kompromisnega kandidata iz Evrope. »Razvoj mednarodnih odnosov v tem letu je nizpodbitno potrdil pravilnost naše ocene mednarodnega položaja in pravilnost naše politike- Vse to je bilo mogoče zato, ker je naša zunanja politika —■ zunanja politika socialističn« Jugoslavije — zmeraj bila dosledna in realistična. Ker smo zmeraj krepko vztrajali pri načelih aktivne koeksistence In jo uresničevali, ne glede na težave. Taka politika Je bila in je resni prispevek popuščanju napetosti na svetu. Taka zunanjepolitična dejavnost — pa tudi uspehi v okviru splošne politike naše države — je še bolj dvignila ugled FLRJ. veča naše možnosti in zahteva od na«, da še bolj aktivno sodelujem« pri splošnih naporih za krepitev mednarodnega miru In var« nosti«, je zaključil svoj eicIpoz% državni sekretar Koča PopovUfc f S ob. 1 SL0TEHSK1 POBOCCV1LEC / 5t. - u. novembra um m « Spomenica avstrijski koroških Slovencev vladi ra xa flnanea la proračun av-atrljaka akupHlne, ko ja dejal, da je vlada le razpravljala o tem, kako bi izdala smernice za Proizvodni program Litostroja bo treba dopolniti KoroSld Slovenci zahtevajo sodelovanje in soodločanje pri razpravljanja o 7. Členu avstrijske državne pogodbe, ki govori o manjšinskih pravicah Ukrepi, ki se nam obetajo Preusmeritev na tako usluž- 4.I.U in mn.u ♦» * investicijski politiki že v pri- nostno proizvodnjo v nekaterih m rt« hodnjem letu in ki bodo pri- oddelkih seveda ne predstavlja Ho. Nadvse rL^eulvo bi Mio' T° * * če bi poslanica koroških Slo- nj* investicij, bodo brez dvo- vencev naletela pri avstrijskih Celovec, 11. nov. Oba vodilna slovenska koroška tednika sta v svojih zadnjih številkah — »Naš tednik — Kronika* v četrtek 10. novembra in »Slovenski vestnik« v petek 11. novembra — prinesla na prvih straneh komunike, ki sta ga skupno sprejela Narodni svet koroških Slovencev in Zveza slovenskih organizacij na Koroškem. V tem komunikeju je med drugim rečeno, da sta se obe podpisani organizaciji sporazumeli za skupno spomenico s predlogi, k: naj bi jih vlada upoštevala pri zakonodaji za izvajanje določil 7. člena državne pogodbe. Komunike pravi tudi; da sta obe organizaciji skupno s predstavniki gradiščanskih Hrvatov že 11. oktobra tega leta zaprosili pri zveznem kanclerju in vi— cekanclerju za skupen sprejem a do danes nista bili sprejet:. Organizaciji sta zato sklenili odposlati spomenico vladi, kakor tudi vsem predstavnikom tistih (lriav, ki so zainteresirane na avstrijski državni pogodbi, hkrati pa ponoviti prošnjo za sprejem pri kanclerju in vice-kancierju. Tako sta organizaciji koroških Slovencev odposlali včeraj »Spomenico koroških Slovencev« zveznemu kanclerju Inž. Raabu, vicekanclerju dr. Scharfu ter ■diplomatskim predstavništvom ZDA, Velike Britanije, Sovjetske zveze in FLRJ na Dunaju. 0».ienjena spomenica je natisnjena v petih jezikih, in sicer v slovenskem, nemškem, angle-šk:m, ruskem :n francoskem jeziku. Poleg obrazložitve posameznih členov in predlogov, ki jih postavljajo koroški Slovenci popolnoma v skladu s 7. členom avstrijske državne pogodbe, pravi med drugim spomenica: »Kcro*ki Slovenci nričakuje-uio, da bomo našli demokratično razumevanje in dobro voljo tudi pri zveznem parlamenta, pri koroškem deželnem zbora in predvsem pri zvezni in koroški deželni vladi, zlasti v izvajanju določil in upoštevanju pravic, ki jih v naš prid vsebuje državna pogodba. Koroški Slovenci smo in bomo storili vse, da preprečimo nacionalne razprtije. Pripravljeni smo tvoriti most. ki naj veže naroda — soseda in sosedni državi, kar bo nov in trden element miru v -tem delu Evrope Uspešno izvrševanje tega našega poslanstva, pa zavisi tudi od dobre volje avstrijske države, ki mora priznati osnovno pri-rodno pravico in težnjo vsake etnične skupine in vsakega naroda, da hoče živeti in kulturno ter gospodarsko napredovati.« Spomenica pravi ob koncu: »Mi smo občutili na lastnem telesu, da vsaka izključitev soodločanja narodne manjšine izzove napetosti, ki se jih je treba v splošnem interesu države, v interesu mirnega sožitja vseh narodov brezpogojno izogibati. Zato pričakujemo, da bo vlada v smislu naših predlogov reševala nakazana vprašanja in Izdala zakon za izvajanje določil čl. 7 državne pogodbe v duhu šlroko-grudnosii in tolerance, v sporazumu z organizacijami koroških Slovencev«. Spomenica, tel nosi datum 11. oktobra tega leta so podpi-.sali: za Zvezo slovenskih organizacij predsednik dr. Franci Zwitter in podpredsednik Franjo Ogris, za Narodni svet koroških Slovencev- pa predsednik dr. Joško Tišler in podpredsednik Janko Janežič. « Resnično bi bil že čas. da se bolj prisluhne zahtevam koroških Slovencev in da se jih ne pusti čakati pred »zaprtimi vrati«, medtem ko se brez njih razpravlja o njihovih zahtevah. Še tOsKi KMETJE PASEJO NA NESEM OZEMLJU Celovec, 11. nov. — V torek 8. t. m. je blia na zasedanju OLG v Kranju na dnevnem redu tud: odobritev predloga o ureditvi paše na jugoslovanskem ozemlju. Ta prediog je izdelala, kakor smo že tedaj poročali, delegacija OLO v Kranju skupno z avstrijskimi interesenti na razgovorih v Beljaku v dneh od 29. septembra do I. oktobra t. 1. Zastopnik koroške agrarne oblasti svetnik de-že.ne vlade dr. Keiurich Riesen-feld, ki je bil navzoč v Beljaku, je na povabilo OLO v Kra-r.ju prisostvoval seji, na kateri so sklepali in spre.ei: omenjen; predlog, včeraj pa je bila na deželni v.aai Koroške sklicana tiskovna konferenca, na katar: je dr. Riesen-'c-d obširno razložil potek razgovorov in pomen njihovega uspešnega zaključka. Gre za zemljišča zahodno od Sto.a. na katerem je med drugim 113.7 ha pašnikov in kjer se bo lahko paslo 266 glav živine, ki je last koroških kmetov na tem področju. Kmetje bedo lanko tudi izkoriščali gozd. Devizni tečaji Na red-itin sestanku so bili dne II. uovtntbia zaključki po nasjed-nj.h tečajih: US dolsr 2.430, 2.451.71, 2.4.6.37. 70..,2: i—sto 7.530, 7.501,61, 7.4. o. 10, 762.aOt I>:«1 55.761, č5-76i.2„, 54.600.47, 3frs 4.856, 4.560. 4.650, 706.23; r:rs 750, 770, 76-1.87, iJ2.34, StiS 4J.5;.U, 40.532.07, 49.40/.2o, 620.16. L.: «65, 443.,s, ««1.60, 60«.71; lili —, GZ.7—tl, 62-.01, 6s4.li:; o V. Iti. —, —, 55.600, U4J.42; obr. dolar Avstr. 2.250. 2.0.2.52. 2.2-5.62 640.5?; obr. tloiajr išan. —, 2-iOj, —, —: obr. co.ar G-č. —, 1.201, 1.031, 543.07, obr. doiar Turč. 1.053, —. 1.051.64, Zol-OS. obr. dol. Izr. —, 1.250. 1.250. 31S.t7, obr. dolar Arg. —, 1.100, l.ld..23. 277.08, obr. uular Biaz. —, —, 1.400. 368 67. ob., dol. Sb£it —. 1.061.06, —, —; obr. dol. ZAL.cii. —, —, 1.830.0«, 530.C-;; oor. aoiar 1.556. 1.053.95. 1.962.33, 554.61; obr. do;. C S it. —. —. 1.933.62. 562.87; obr. dol. Bolg. —, —. 1.963, 533.33: obr. col. Rcvn. —, 1.900. —, —. Opomba: Številke pomenijo 1. tečaj v Ljubljani. 2. predhodni srednji tečaj FLRJ, 3. srednji tečaj FLRJ, 4 ažio v •/«. Situacija: Prodajalci ameriških dolarjev m švicarskih frankov niso mogli na današnjem rednem sestanku prodati vsega blaga, čeprav Je bilo precejšnje zanimanje. Ponudb3 v italijanskih lirah in nemških markah ter francoskih frankih pa r* bila zadostna. Mal o je b,'o kupcev za avstrijske obrev-unske dolarje, za danske in češkoslovaške obračunske dolarje pa sploh ni bilo zanimanja. Promet je bil srednji. ft&i*očeuaJtcc 081707(701 ■ZRGKJ V09NJAK __ (glavni tn odgovorni oreanuo FRANČEK DRENOVEC (notranja politik«) ALEKSANDRIH JAVORNIK (gospod a r »tvoj OtTSAN nvvv-p -zunanja polit"«a) MTLA1« AEfS A rkulrnraJ gTAJVT LEPAK 'SoortJ Ea odgovarja BORIS KRMAC vedno se namreč kaže, da H lastijo najviSJl državni funkcionarji, v čigar pristojnosti je tud: realizacija 7. člena avstrijske državne pogodbe, ki naj zago tovi slovenski in hrvatski' manjšini v Avstriji določene pravice, vse pravice pri tem reševanju brez posvetovanja, da ne govorimo o sodelovanju in soodločanju s tistimi, na katere se ta člen nanaša in zaradi katerih je v državni pogodbi. Tako vsaj kaže izjava zveznega kanclerja inž. Raaba na torkovi seji odbo- oblasteh na pozitiven odmev in da bi v drugi avstrijski republiki lahko koroški Slovenci prenehali svoj boj za najosnovnejše pravice, ki so Jim jih kratili vs: dosedanji režimi. To bi bilo le v korist obeh narodov na Koroškem, ki jima je usojeno živeti na skupnem ozemlju, kakor tudi v korist dobrih sosednih odnosov z Jugoslavijo, ki je živo zainteresirana nad usodo svojih sonarodnjakov, ki žive kot manjšina v tuji državi. Dane Robida za silo. Začeti bo treba a pro-ma tudi krepkeje posegli v izvodnjo takih izdelkov, s ka- prolzvodne programe nekaterih lerlmi bi kar najbolj zaposlili podjetij. Neposredno in najbolj vse tovarniške oddelke. Novi bodo seveda prizadeta gradbe- izdelki ne bodo smeli biti le na podjetja; pa tudi nekatera predmet trenutnega povpraše- podjetja strojegradnje ter črne vanja. Odločiti se bo treba za metalurgije bodo prisiljena skr- izdelke, ki so predmet čim šir- Iz zvezne skupščine liudske Za novega člana zveznega izvršnega sveta je bi! izvoljen ljudski poslanec dr. Pavle Gregorič Beograd, 11. nov. Na današnji skupni seji zveznega zbora in zbora proizvajalcev pod predsedstvom predsednika zvezne ljudske skupščine Moše Fhjada, je bil soglasno sprejet predlog zveznega izvršnega sveta o povečanju števila članov zveznega izvršnega sveta. Na predlog zveznega izvršnega sveta in po sklepu zvezne ljudske skupščine, se število članov zveznega izvršnega sveta poveča do*32 na 33. Zvezni odbor in zbor proizvajalcev sta na današnji skupni seji tudi soglasno sprejela predlog zveznega izvršnega sveta, da se za novega člana zveznega izvršnega sveta izbere dr. Pavle Gregorič. Poleg tega je bil na današnji skupni seji obeh zborov sprejet tudi predlog o potrditvi odloka o spremembi in dopol. uredbe o organizaciji zveznega izvršnega sveta, kakor tudi poročilo administrativnega odbora, o finančnem poslovanju skupščine cd aprila do septembra. Prad današnjo skupno sejo, je bila seja Kluba ljudskih poslancev, na kateri je Vladimir Bakarič govoril o obisku naše parlamentarne delegacije v Sovjetski zvezi, Vladimir Simič pa o udeležbi naše delegacije na zasedanju Interparlamentsrne unije v Helsinkih. I. St. čiti obseg svojih proizvodnih programov ter misliti na njihovo dopolnitev, če bodo hoitela vnaprej ostati pri dosedanjem izkoriščanju proizvodnih kapa-1 citet. O perspektivah svojega proizvodnega programa so obsežno razpravljali že tudi' v Litostroju na 16. redni seji delavskega sveta pretekli četrtek. Njihova dosedanja naročila sicer kažejo, da bodo imeli z izdelovanjem turbinskih naprav do srede 1957. leta dovolj dela, proizvodnja žerjavov ter raznih črpalk pa bi jih lahko po sedanjih naročilih zaposljevala do sredine 1956. leta. Drugačna bi bila stvar, če bi morali Investitorji nekatera naročila, na katera zdaj Litostroj računa, odpovedati. Potrebno je torej, da prično že zdaj v tovarni razmišljati, kakšne izdelke bi tržišče najbolj potrebovalo ter bi se jim zato izplačalo vključiti v proizvodni program. Naj povemo, da že tudi doslej vsi oddelki tovarne niso bili do kraja zaposleni. Modelna mizama na primer dela s 50*0 zmogljivostjo. Pravijo, da bo že s pričetkom prihodnjega leta stanje postalo kritično tudi v livarni za sive litine, če ne bodo dobili dovolj novih naročil. Ne bodo pa mogli pričakovati ter sprejemati več samo velikih naročil. Tudi drobne usluge, ki so jih doslej zaradi prezaposlenosti morali odklanjati, bodo prišle prav. Družbene organizaere in društva S seje okrajnega odbora SZDL v Ljubljani in sicer na področju 183 ha. Uporabljali bodo lahko suhljad za kurjavo, medtem ko bodo za poseko gradbenega lesa morali v' okviru svojih gospodarskih načrtov dobiti sečna dovoljenja pristojnih jugoslovanskih krajevnih oblasti. Dr. Riesenfeld je izrazil v imenu koroške deželne vlade posebno priznanje Jugoslaviji, ki je to zadevo tako širokogrudno uredila, »čeprav sta se tu srečali dve različni pravno-so- c:a!nx ureditvi«, medtem ko se t Italijo to vprašanje, ki je popolnoma identično, še ni premaknilo z mrtve točke. Gre namreč za tiste koroške kmete v Z:!i, ki meje na Ita- Današnji koroški Jutranjiki so o tem obširno poročali in naslovili cb tej prilik: tudi dekej ostre kritike proti italijanskim oblastem, ki zavlačujejo rešitev tega vprašanja. Neki list je med drugim zapisal: »Ne da se uvideti, s kakšno pravico Italija še danes trdovratno vztraja na pogodbah, ki so bile sklenjene v« njeno korist, že pod Hitlerjem in Mussolinijem.« Dane Robida V 5Iuve«skem brodu bodo pričeli izdelovali šivalne stroje V tovarni »Slavonski partizan« v Slavonskem Brodu so sprejeli sklep, da bodo pričeli s serijsko proizvodnjo šivalnih strojev. Povpraševanje po teh izdelkih široke potrošnje v državi je izredno veliko. Pogoji za serijsko proizvodnjo šivalnih strojev v tej tovarni, pa so tudi ugodni. Šivalne stroje mislijo izdelovati s sodelovanjem nekaterih drugih tovarn. Glave in ostale vlite dele bodo izdelovali v livarni v Slavonski Požegi. V kratkem mislijo nabaviti nekaj strojev iz inozemstva. Spočetka so hoteli nabaviti licenco *pri neki inozemski tovarni, kasneje so to misel opustili. Računajo, da bo tovarna proizvajala letno 10 do 12.000 šivalnih strojev. Pričakujejo, da bo prototip domačega šivalnega stroja izdelan v prvi pol. prihodnjega leta. OBVESTILO! »Baza 80« pri Predsedstvu SNOS prireja v soboto dne 19. novembra 1955 proslavo 10. obletnice osvoboditve v Ljubljani. Pozivamo vse tovarišice in tovariše iz te baze, ki so bili v raznih odsekih in komisijah, zaščitni četi, kuhinji ter kurirje, da polijejo svoje natančne naslove najkasneje do 14. t. m. na naslov: »Pihlar Milka, Ljubljana, Zupančičeva 3-1., tel. Itev. 23-431«, da jim pravočasno pošljemo vabila sa proslavo. PRIPRAVLJALNI ODBOR ■Basa 89« pri FSNOS Ljubljana, 11. nov. Popoldne je bila plenarna seja okrajnega odbora SZDL v Ljubljani, na kateri je podal sekretar OO SZDL tov. Janez Nedog referat o družbenih organizacijah in društvih. • V svojem referatu je med drugim poudaril, da je okrajni odbor že dalj časa čutil potrebo po temeljitejšem razgovoru o družbenih organizacijah in društvih. Nekateri člani Socialistične zveze, ki delajo v društvih, dostikrat dopustijo, da ob različnih dogodkih v društvih zbledijo napredni pogledi. Odbori SZDL morajo nuditi družbenim organizacijam vsestransko sistematično politično :n drugo pomoč. V okraju je vključenih v Rdečem križu nad 61.000 članov, v 51 društvih »Partizana« 10.600. Zvezi športov 6500, v 239 gasilskih društvih nad 10.COO članov itd. Če prištejemo še društva Množični sestanek SZ3L v Hcdvcnju Maribor, 11. nov. V četrtek zvečer je bil v šoli v Radvanju množični sestanek SZDL, na katerem je govoril ljudski poslanec Rudi Janhuba o smernicah nove gospodarske politike ter o naši notranji in zunanji politiki. Zborovalci so z vidnim zanimanjem in pozornostjo sledili njegovim izvajanjem, nato pa so razpravljali še o raznih komunalnih zadevah ter o delavskem samoupravljanju v TAM. kar je dokaz, da se organizacija SZDL radvanjskega terena zanima tudi za dogajanja v podjetjih svojega področja. Zborovalci so izrazili tudi željo, naj 'bi se končno uredila cestna razsvetljava v Radvanju, saj morajo zdaj delavci in uslužbenci v naivečji temi z dela in na delo. Zaradi slabega vremena udeležba ni bila polnoštevilna. R. O. rezervnih oficirjev, streicev, planincev. Počitniško zvezo, tabornike in šahirte, imamo v 914 različnih klubih, društvih in sekcijah 111.000 državljanov, med katerimi je blizu 50.000 mladincev in mladink. Ko je govoril o odnosu teh društev do SZDL, v kateri so kolektivno vključena, je dejal, da postajajo v mnogih primerih poleg podiet' ustanov ali šele ter družine žarišča največjega vpliva za svoje člane. Zato nam ne more biti vseeno, kakšni so ti vplivi in kako se razvija življenje v teh društvih. Dostikrat prepuščamo društva samim sebi ter se za nj:hovo delo ne zanimamo vse dotlej, dokler ne pride do večjih političnih problemov. Razne akcije društev in organizacij gredo večkrat mimo ob- činskih vodstev SZDL ter zato v političnem pogledu ne dajejo pravih rezultatov. * Omenjene organizacije so slabo povezane z družbeno-upravnimi organi v občinah. Pri delu gasilskih društev ne smemo prezreti klerikalnih vplivov. Tovariš Nedog je govoril tudi o denarni pomoči družbenim organizacijam v prihodnjem letu. Dejal je. da pri investicijah za športne in druge objekte ni bilo dovolj smotrnega gospodarjenja. Načela nove investicijske politike narekujejo, da bodo društva uporabila razpoložljiva sredstva predvsem za vzdrževanje obstoječih objektov in opreme. Po referatu tovariša Nedoga se je razvila razprava o delu SZDL z množičnimi organizacijam; in društvi, o skrbi za delavsko in kmečko mladino ter o uveljavljanju nove gosp-.dr. ske politike. L. Beograd, 11. nov. Trije zastopniki Mednarodne banke za obnovo in razvoj so se mudili v naši državi okoli tri tedne z namenom, da bi omogočili banki pregled, kako napreduje delo na Investicijskih objektih, ki se finansirajo iz prej odobrenih posojil Jugoslaviji. Obravnavali so ob tej priliki izkoriščanje rezerv posojil, ki doslej niso bile angažirane. Z naše strani so predlagali, naj se vsota rezerv izkoristi za investicije na nekaterih objektih v črni metalurgiji in rudarstvu. Med razgovori so bila vsa tekoča vprašanja, kakor poudarjajo v Narodni banki FLRJ, urejena z Mednarodno banko za obnovo in razvoj v obojestransko zadovoljstvo. »Vsi pristojni Jugoslovanski činitelji, s katerimi smo prišli v stik,« je izjavil ob koncu obiska sodelavcu Tanjuga g. Ench Bachem, glavni zastop- Modernizacija lesne industrije Beograd, 11. nov. V sekciji za les pri Zvezni industrijski zbornici razpravljajo o programu rekonstrukcije in modernizacije naše lesne industrije. Glavna težnja v lesni industriji bo v prihodnji dobi usmerjena na povečanje blaga za široko potrošnjo (pohištvo, vžigalice, svinčniki) in na povečanje proizvodnje gradbenega mizarstva, parketov in embalaže. Po tem programu naj bi se izpopolnila lesna industrija s potrebnimi stroji in napravami, s čimer bi se povečala sedanja kapaciteta in dosegla modernejša obdelava lesa. Danes obratuje v naši državi 293 podjetij lesne industrije s 608 obrati, od česar odpade na primarno obdelavo 374, na končno predelavo pa 234 obratov. Računajo, da bi se z delno rekonstrukcijo in razširjenjem teh podjetij povečala proizvodnja za 10 do 30 odstotkov, pa tudi «• ga ved. To ee tič« alakti proiz- vodnje po^štva in drugih izdelkov za šL\.to potrošnjo. V povojni dobi je lesna industrija vidno napredovala. Samo industrija pohištva se je povečala skoro za tri in polkrat. Največji uspeh je bil leta 1954, ko so izdfelali 97.000 garnitur pohištva. Istega leta so izdelali 100.000 garnitur pisarniške ln šolske opreme, medtem ko je letna predvojna proizvodnja dosegla samo 30.000 garnitur. S predlagano modernizacijo obratov lesne industrije bi se zmanjšali stroški proizvodnje, kar bi tudi vplivalo na znižanje cen končnih izdelkov in na zmanjšanje porabe surovin. Po mnenju strokovnjakov bi se morala vzporedno z rekonstrukcijo lesne industrije, ki dela za široko potrošnjo, rekonstruirati tudi podjetja, ki izdelujejo vezane, panel in lesonitne plošče. • kar bi sesna ta način omogočila sodobnejša, cenejša in bolj praktična izdelava pohištva in drugih izdelkov. še uporabe. Ob dopolnitvi proizvodnega programa bo seveda tudi potrebno upoštevati sodelovanja (kooperacije) z ostalimi domačimi strojnimi podjet-ji- Zlasti na področju hidravlike bodo imeli široke možnosti izbire. Mogli bi izdelovati velike težke črpalke, ki jih bodo pri rekonstrukcijah rabile naše sladkorne tovarne. Z reškim »Torpedom« bi mogli sodelovati pri izdelavi velikih Dieselo-vih agregatov, lahko bi skupno s TAM in reškim »Torpedom« osvojili proizvodnjo avtomobilskih žerjavov. So še druge možnosti: viličasti nakladači, polnojarmeniki za rezanje kamna, težji drobilci, naprave za papirno, tekstilno in usnjarsko Industrijo itd. Prenagliti se pri izbiri ne bo koristno, vendar pa se bodo morali premišljeno kar čimpreje odločiti za nove izdelke. pred tem pa bodo morali dodobra proučiti vse tehnične in ekonomske možnosti. Tradicije ne smeio zavreči Skoda bi bilo, če bi tovarna, ki si je doma in v svetu priborila že dokaj velik sloves, danes prenehala s svojo osnovno proizvodnjo. Turbine bodo morale še vnaprej ostati osnova proizvodnega programa. Hidroelektrarne bo treba graditi še in še. Naše vodr.e sile so skoraj neizčrpne. Vsako leto bi nam mogle dati 60 milijard kilovatnih ur električne energije. Zdaj izkoriščamo komaj eno dvajsetino tega velikega bogastva. Investicije pri gradnji elektrarn prav gotovo ne bodo popolnoma ustavljene, saj je elektrika naše najccnejše izvozno blago. Litostroj bo moral pri elektrogospodarskih skupnostih zbrati podatke o perspektivah nadaljnje elektrifikacije države ter temu prilagoditi proizvodni program. Pri tem bodo v Litostroju najbrže potrebne celo rekonstrukcije, saj bodo morali izdelovati turbina vse večjih dimenzij. K uresničenju velikega načrta za izvoz električne energije »Jugoeleksport« bi megel tudi Litostroj doprinesti svoj delež. Nekoliko nerazumljivo pa je, da so zadnje dni odšli naši predstavniki elektrogospodarske skupnosti v Rim na razgovore s predstavniki ostalih držav, ki so zainteresirane na uresničenju »Jugoeleksporta«. ne da bi se pred tem zanimali za možnosti sodelovanja Litostroja prt tem načrtu. Bomo opremo morda raje uvažali? Včasih vse zlato, danes pa zanič Tako je o domačih izdelkih dejal na zasedanju nek član delavskega sveta. Res čudna bolezen, za katero zadnji čas bolehajo nekateri gospodarstveniki! Pred leti je bilo na prelete hvalospevov, danes pa samo ša tuji izdelki nekaj veljajo. Litostrojski izdelki bi resd« mogli biti še boljši, kot so. Res pa je tudi, da v nekaj letih, kolikor časa dela naš Litostroj, ni mogoče prekositi izdelkov svetovnoznanih tovarn, ki obstajajo že stoletja. Nekaj pa bodo v Litostroju le morali spremeniti. Vsa obdelovalna in kontrolna dsla s prav vsemi poizkusi bedo moral; opravljati že doma. Novi turboinštitut jim bo v tem pogledu lahko dosti koristil. Morebitne napake na napravah bodo lahko že pred montažo — tudi inozemvka podjetja *ako delajo — odoraviT in vse bo ostalo med štirimi stenami. Naprave bodo že * preizkušene in do kraja urejene prišle na teren, tako da ne bo več nepotrebnih tehničnih spodrsljajev. ki se zdaj včasih dogajajo pri montažah. Litostrojevci zaupajo v svoje izdelke. Tudi v tujini morajo uspeti. Hidroelektrarna »Chi-chocki-Malian« v Pakistanu, ki jo zdaj opremljajo, mera potrditi sloves njihovih izdelkov in jim omogočiti .uveljavljanje tudi v sosedni Indiji. Boljša kvaliteta, nižje cene in krajši dobavni -roki! S tem geslom bo šel kolektiv Litostroja v prihodnost. Frje 1EISK ZASTOPNIKOV MEDNARODNE BANKE ZR OBNOVO IN RAZVOJ nik Mednarodne banke za obnovo ln razvoj, »so- bili zelo ustrežljivi pri dajanju podatkov, za katere smo se zanimali, in pri vsem ostalem. Razgovori z jugoslovanskimi zastopniki so se razvijali v popolnem razumevanju. Po mojem mnenju so jugoslovanski predlogi za izkoriščanje rezerve posojil -realni.« Med svojim bivanjem v naši državi so zastopnik) Mednarodne banke za obnovo in razvoj obiskali nekatere objekte, ki se financirajo iz posojil te banke. Po njihovem mnenju je napredek na teh objektih od junija lanskega leta dalje mnogo večji kakor prejšnja leta. Konferenco zastopnikov TfiM na Pohorju Maribor, II. nov. V Poštarskem domu na Pohorju se je dopoldne začela letna konferenca, ki jo je sklicala Tovarna avtomobilov s svojimi zastopniki trgovske in servisne mreže v FLRJ. Konference se udeležuje 39 predstavnikov servisov, zastopniki republiških predstavništev in drugi. Direktor TAM inž. Stojan Perhavec je poudaril, da je geslo Tovarne avtomobilov izdelati čim cenejše in čim boljše kamione ter čimveč. Iz poročila na konferenci je razvidno poslovanje posameznih servisov v državi, med katerimi so prednjačili servisi • Kosmaj iz Beograda, Avtoobnova Iz Ljubljane, Avto-obnova iz Maribora, Stroj erad iz Sarajeva, Avtomehanika iz Slavonskega Broda in Avtomehanika iz Zagreba. Zastopniki so dopoldne in popoldne razpravljali o organizaciji trgovske ln servisne mreže v državi, izpolnitvi proizvodnega plana TAM, o prodaji kamionov, prikolic ln rezervnih delov, o medsebojnem poslovanju ln o drugih problemih. Jutri se bo konferenca nadaljevala z razpravo o sklepanju pogodb za 1956. leto. Razpravljali bodo tudi oraznih tehničnih problemih. Konferenco bodo zaključili s ogledom tovarn«. Ob obletnici premirja v prvi svetovni vojni Bsugrud, 11. nov. Ob obletnici sklenitve premirja v prvi svetovni vojni so dopoldne potožili vence na angleškem in francoskem vojaškem pokopališču, kakor tudi p.a grobove jugoslovanskih borcev, padlih v prvi svetovni vojni. Na angleškem vojaškem pokopališču so položili vence veleposlanik ZDA g. James Ridt-berger, kanadski veleposlanik James Mac Donald Scot in odpravnik poslov britanskega veleposlaništva John Shstock. Polaganju vencev na angleškem vojaškem pokopališču so prisostvovali tudi zastep. komande mesta Beograda polkov. Pavlovič načelnik oddelka za zveze s tujimi vojaškimi zastopništvi podpolkovnik Pavela in načelnik protokola državnega sekretariata za zunanje zadeve Pavle Beljanski, kakor tudi člani diplomatskega zbora. Francoski odpravnik poslov g Jean Garnier de Gare in francoski vojaški ataše polkovnik Morel Deville sta položila vence na francoskem vojaškem pokopališču. Prisostvovali so polkovnik Pavlovič in podpolkovnik Pavela, člani diplomatskega zbora in namestnik načelnika protokola v državnem sekretariatu za zunanje zadeve Vladimir Marinovič. kakor tudi mnogi zastopniki francoske kolonije v Beogradu. Francoski odpravnik poslov in francoski vojaški ataše sta položila venec tudi na grobove jugoslovanskih borcev,- padlih v prvi svetovni vojni. Razgovori za pogodbo o socialnem zavarovanja s Holandijo, Belgijo in Veliko Britanijo Posebna jugoslovanska delegacija pod vodstvom sekretarja za delo in delovne odnose pri zveznem izvršnem svetu, Gustava Vlahova, bo odpotovala te dni v Holandijo, za tem pa v Bel0ljo in Veliko Britanijo, da bi proučila vprašanje sklenitve pogodb o socialnem zavarovanju delavcev Jugoslovanov, zaposlenih v imenovanih državah, kakor tudi delavcev teh držav, ki so zaposleni v Jugoslaviji. Posvetovanje o preskrbi industrijskih krajev Kranj, 11. nov. Zastopniki re- na začela ob začetku letošnjega publ Ske trgovinske zbornice, Za- leta obratovati, pa do 1. no— družne zveze, sindikalnih organi- vembra jo proizvedla 165,000.000 zacii i-n krajevnih oblasti so imeli kwh električne energije. To 1« danes v Kranju posvetovanje o toliko, kot . so 1952. leta proiz— prohJem'h lorestkrbovan-a o naj- vedle vse električne centrale V važnejših industrijskih kraljev na Bosni in Hercegovini. Gorenjskem. Kranja, Jeienic, Tržiča in Škofje Loke predvsem s kmenj kimi pridciki. Podobna posvetovanja so nameravana ta mesec Ee v nekaterih več.dh mestih :n industrijskih krajih S!oven.;e, kakor v Ljub. ani, Mariboru in Cerju. Pripravo za razs'avo tiskn in radia v Srbiji Beograd, 11. nov. Cb desetletnic! Zveze novinarjev Jugoslavije dokončujejo v Bc-ogrcau priprave za veliko razstavo tiska n r3dia, ki Jo bo priredilo rspubt.- s:a jedrsko energijo v Harwellu. Podpredsednika Kardelja bosta med njegovim obiskom v Velik! Britaniji spremljala državni podsekretar aa sunanje zadeve Srdjan Priča in državni podsekretar v zveznem izvršnem svetu Anton Vratuša. Predstavnik je nato odgovori! na vprašanja, ki so mu jih postavili domači in tuji novinarji. V zvezi z različnimi tolmačenji o p.Uvicah vzhodnih držav, do katerih je prišlo ob priliki obiska ameriškega zunanjega ministra Duilesa predsedniku Titu, je izjavil: »Tudi na brionskih razgovorih so bila izražena splošno znana načela o popolni neodvisnosti in nevmešavanju v notranje zadeve drugih držav, kakor ti di o pravici, ki jo ima vsaka država, da si sama brez vmešavanja od zunaj izbere svoj politični In gospodarski sistem. Gospod Dulles je s svojimi besedami povedal to, o čemer je bito stvarno govora in to je dalo povod za najrazličnejša in med seboj popolnoma nasprotujoča ci tolmačenja v tujem tisku. Načelno stališče Jugoslavije o pravicah vseh držav, torej tudi vzhodnoevropskih do neodvisnosti je dobro znano. To stališče se je odražalo v raznih skupnih deklaracijah, kot na primer v jugoslovansko - sovjetski - beograjski deklaraciji in drugih deklaracijah, ki jih je podpisala Jugoslavija. Razumljivo je — je poudaril — da Jugoslavija ostaja pri takem pojmovanju in pri takem stališču. Predstavnik sekretariata je v zvezi z glasovi, da bo prišlo do jugoslovansko-avstrijskih razgovorov o bivši avstrijski imo- vini v Jugoslaviji dejal, da takšni razgovori niso v načrtu. Vprašanje bivše avstrijske imo-vine v Jugoslaviji — je dejal — je urejeno z državno pogodbo o Avstriji, ki določa poseben Podpredsednika Kardelja bo med njegovim obiskom sprejela v avdijenco Nj. Vel. kraljica Elizabeta II. Podpredsednik Kardelj bo gost na kosilu pri predsedniku vlade siru Antho-nyju Edenu ter na večerji na Foreign Gfficeu. Predvideni so sestanki s predsednikom vlade sirom Antlionyjem Edenom, z zunanjim ministrom sirom Ha-roldom MacmiHanom in finančnim ministrom gospodom Richardom Butlerjem. Podpredsednik Kardelj bo obiskal tudi britanski parlament, kjer mu bo britanska sekcija intcrparlamentarne unije priredila sprejem. Poleg tega bo imel v kraljevem inštitutu za mednarodno politiko Chatham-bousc predavanje o perečih zunanjepolitičnih vprašanjih. Med bivanjem v Londonu bo tudi obiskal londonski pokrajinski svet in eno mestno občino. Izven Londona bo podpredsednik Kardelj obiskal neko Zarota v Indoneziji B&ndung, 11. nov. (Reuter). Predsednik Indonezije Sukamo je povedal danes v Bandungu, da skušajo razdiralni elementi strmoglaviti sedanjo vlado. Ni povedal, če gre za zunanje ali notranje zarotnike, omenil pa je, da je eden izmed zarotniških smotrov, da bi imela Indonezija dobre zveze z Nizozemsko. Dodal je, da ima dokaze, da so zarotniki skušali izkoristiti splošne volitve za ukinitev republike Indonezije. Odkrili so načrte za sabotažo v državni upravi in finančni politiki, na ekonomskem in političnem po-ročju, za korupcijo in ponarejanje ter uvažanje indonezijskega denarja. Po besedah Sukama bi temu sledil zunanji vojaški poseg. V drugem delu so zarotniki nameravali oslabiti osrednjo oblast, prepovedati nekatere politične stranke in navezati stike z Nizozemsko. položaj Jugoslavije v tem pogledu. Zakon o ratifikaciji avstrijske državne pogodbe, je naša ljudska skupščina včeraj proučevala. Predstavnik sekretariata za zunanje zadeve je dalje izjavil, da se te dni vodijo na Poljskem gospodarski razgovori med ju- goslovansko in poljsko delegacijo, ki potekajo ugodno ln Je upati, da bodo kmalu uspešno zaključeni. Na koncu J« Izjavil, da Ja Jugoslavija sprejela povabilo Egipta ln Velike Britanije in da bo določila svoje delegate za volitve v Sudanu. M. P. IZJAVA PRED ODHODOM BEOGRAD, 11. nov. (Tanjug) Pred odhodom v Veliko Britanijo je podpredsednik Kardelj dal novinarjem izjavo, v kateri pravi, da je zelo zadovoljen, kci odhaja na obisk v to državo. Med Jugoslavijo in Veliko Britanijo ni nobenih posebnih problemov, ki bi jih bilo treba rešiti, odnosi so iskreni in zato bo izmenjava mišljenj o stvareh, ki zanimajo obe strani, tem bolj iskrena. Podpredsednik Kardelj je dejal, da sc bo sestal z Edenom. Macmillanom (če mu bo ženevska, konferenca to omogočila) in s finančnim ministrom Butlerjem ter drugimi vidnimi ljudmi Vei".Se Britanije. Izmenjali bodo mnenja o mednarodnem položaju in o aktual- nih vprašanjih ter o vprašanjih, ki zadevajo britansko-jugoslovanske odnose. »Moja naloga Je tem lažja, ker je obisk samo nadaljevanje osebnih vezi ln razgovorov, ki so sc začeli na najvišjem nivoju jeseni leta 1952, ko je obiskal Jugoslavijo sedanji predsednik vlade g. Eden, in ko je tov. Tito pomladi 1954. leta obiskal Veliko Britanijo.« Tov. Kardelj je dejal, da bodo ti stiki pomemben doprinos k sodelovanju in še en izras Jugoslovanske politike, ki je zmeraj razvijala vsestranske in enakopravne prijateljske odnose med narodi, ne glede na notranjo ureditev. Pred nekaj tedni Je na volitvah v Južnem Vietnamu zmagal predsednik vlade Ngo Din Dicm. Ta koj po volitvah je proglasil južni Vietnam za republiko. Na sliki: Okrašeno volilno poslopje z rezu!« tati volitev in proglasom o repub liki. IALNA SKUPŠČINA OZN Obsodba rasistične politike Delhijska javnost obsoja napad Južne Afrike na indijsko protirasisiično politiko — Politični odbor razpravlja o Koreji — Debata o arabskih beguncih in o skladu za pomoč nerazvitim državam N c w Delhi, 11. nov. (Tanjug). Delhijska Javnost ln politični krogi so davi obsodili namero južnoafriške delegacije, da bi Indijo obdolžila vodstva »protiafriške propagande«, kakor je izjavil delegat Du Flessis v posebnem političnem odboru. Indijska delegacija nedvomno ni ravnodušna do dogodkov v Južno afriški uniji, saj živi tam okrog tri sto tisoč izseljencev indijskega rodu, in je bila tudi načelno vedno proti kolonializmu v vseh njegovih oblikah. G.Iascrvanije v Združenih narodih in splošna obsodba politike Južnoafriške unije pa sta mnogo pomembnejša kot koraki neke posamezne države. Dokazujeta namreč, da rasi/zem, kolonializem in drugačen pritisk niso več »notra- nja zadeva neke države«, kakor tudi ni mogoče borbe proti takim pojavom zagraditi z državnim.; mejami. Dejstvo, da je najvišja mednarodna organizacija kolektivno ob* sodila Južnoafriško unijo, je ne ni odbor ni skleni'] ničesar. Danes bodo glasovali o tem, če naj povabijo zastopnike Južne Koreje, pri čemer bodo zastopniki Sovjetske zveze, Sirije in Indije gotovo ponovili zahtevo, da je treba povabi tj tudi zastopnike Severne Koreje. Posebni politični odbor bo danes razpravljaj o arabskih beguncih. Poročilo po poda! Henry La-bouisse, vodja agencije OZN za pomoč' arabskim beguncem. Arabske države zahtevajo, da se begunci vrnejo na svoje domove v Izrael. Mogoče je, da se debata v V sredo bo konec Ministri so se sporazumeli, da b odo do srede končali — Komen* tarii o sovjetskem razor ožil vene m predlogu — Sporočilo bodo izdali zadnji dan e moralna zmaga teh načel, piše tern ne ^ omejila samo ŽENEVA, 11. nov. (AP). Štirje ministri za zunanje zadeve so se zbrali danes ob 15. uri na tajno sejo, da bi se dogovorili o nadaljnjem dslu konference. Po tej seji je delegacija zda objavila naslednje uradno sporo čilo: »Upoštevajoč netvyorški spo razum, da mora konferenca trajati tri tedne, so se ministri sporazumeli na današnjem zasebnem sestanku, da bodo svoje delo tako uredili, da bi se konferenca lahko končala v sredo 16. novembra.« Značilno je, da je sovjetska delegacija zagovarjala v glavnem podobno stališče, ko so razpravljali o nemškem vprašanju. V nasprotju z izdelanimi zahodnimi načrti o Nemčiji je Sovjetska zveza predlagala samo stvarne ukrepe za zbližani* dveh suverenih nemških držav, tehnične nadrobnosti o načinu združitve pa naj bi določili nemški zastopniki sami. Ce bi spričo takega stališča sovjet- Popoldanska redna seja ministrov za zunanje zadeve o razorožitvi se je začela ob 15.45 pod predsedsLvom sovjetskega ministra Molotova. V zahodnih krogih danes živahno komentirajo najnovejši -ovjetski predlog o razorožitvi, ki je bil sprejet v glavnem ugodno. V teh krogih pa pravijo, da določa sovjetski načrt vrsto tehničnih ukrepov, katerih izvedba bi vzela ministrom za zunanje zadeve mnogo časa. Zahodni ministri menijo namreč. da bi bilo za konferenco mnogo ugodneje, če bi ministri sklepali samo o splošnih načelih razorožitve, obdelavo takega sporazuma pa bi prepustili pododboru OZN za razorožitev. ■i I — — .m— Nova ležišča urana Oslo, 11. nov Kakor poroča časopis »Arbeider Bladet«, so v bližini vasi Modume pri Oslu našli nahajališče urana, ki je verjetno najbogatejše med vsemi dosedaj znanimi ležišči urana na Norveškem. V prvih poskusih so dobili od tone uranove rude dva kilograma čistega urana. AL2IR, 11. nov. (AFP> Stalno vojaško sodišče v Alžiru Je obsodilo na smrt nekega domorodca, ki Je obtožen, da je med policijsko racijo v Tizi Ranifa streljal na poiicijo. Iz zaperov v Konstantini je zbežal Ban Bulaid Mostefa, eden izmed voditeljev konstantlnskih upornikov, ki Je bil obsolen na smrt. Z njim Je zbežalo fit devet drugih. ske delegacije obveljalo mnenje zahodnih krogov, da sovjetskim predstavnikom ni do združitve Nemčije, hi opazovalci po isti logiki lahko sklepali, da zahodnim silam sedaj ni do splošne razorožitve. Seveda pa je jasno, da so razlike v posameznih stališčih do nemškega vprašanja in razorožitve posledica pomena, ki ga posamezne delegacije pripisujejo tema problemoma. Glede na vse to sklepajo v Ženevi, da se bo debata o razorožitvi verjetno končala že v ponedeljek, v torek pa bodo ministri razpravljali o razmerju med Vzhodom in Zahodom. Na zadnji seji, v sredo, bodo ministri pregledali uspehe konference in izdelali skupno poročilo. dav] »Himdustan Times«, pač pa tudi praktični ukrep, ki bo prej ali slej rodil uspehe. Južnoafriška unija se je s svojim stališčem moralno ločila od ostalega sveta in to bo nedvomno prisililo njeno vlado, da bo začela premišljata o svojih političnih koncepcijah. Politični odbor Generalne skupščine OZN je na davišnji seji sklepal o tem, ali naj bi povabili zastopnike Južne in Severne Koreje k razpravi o korejskem vprašanju v tem odboru. Sirijski predstavnik je bil za to, da povabijo na begunce, pač pa spričo položaja na Srednjem vzhodu tudi o odnošajih med 'Izraelom in arabskimi državami. Kanad&i delegat Peter Conroy je izjavil danes v ekonom-kem odboiru OZN, da Še ni pri'e čas za ustanovitev posebnega sklada OZN za pomoč nerazvitim državam, češ da države, k; bi morale dani večino sredstev za ta sklad, sedaj še ne morejo obljubiti stalne pomoči in v obsegu, ki bi zagotovil neovirano delo tega sklada. S tem je podprl stališče ZDA, ki so enakega mnenja. Grški delegat Karanikas je dejal, na velesile nočejo prevzeti novih mednarodnih gospodarskih obveznosti, ker j« mjihova javnost do vsega tega ravnodušna in da bi bilo prav, če bi javnost teh držav pridobili za u-stanovitev posebnega sklada za gospodarski razvoj nerazvitih dr« žav. PRVA NEMŠKA OEHERRLfi Bonn, 11. no-v. (AP) Predsednik Zahodne Nemčije Heuss je včeraj imenoval prva dva generala zahednonemške vojske. Adolf Heusinger in Hans Spei-del, ki sta bila generala v Hitlerjevi armadi, sta dobila isti BUDIMPEŠTA, 11. nov. Kakor Prevrat v Braziliji General Texeira Lott vrgel Luzavo vlado — Topovski streli v Rio de Jsneiru RIO DE JANEIRO, 11. nov. (AP). Brazilska armada pod poveljstvom generala Henriqua Teixcira Lotta je danes dopoldne izvedla državni udar in strmoglavila začasnega predsednika Carlosa Coimbra da Luza. Po ulicah glavnega mesta križarijo izredne enote vojaške policije in vojske, da bi preprečile morebitne nerede. Poročajo, da so vsi ministri pod ključem, dosedanji predsednik Carlos da Luz, ki je prevzel oblast šele pred tremi dnevi po odstopu predsednika Cafe Filba, pa se je zatekel na križarko »Barasso «• oba dela Koreje, ameriški čin v novi zahodnonemški voj- stavnek pa je bil proti povabilu sj_j_ »severnih«, češ da je Severna Ko- Bundestag je danes o-dobril reja.^kriva napadalnosti in tega sporazum med Zahodno Nemči-z ničemer ni skusala popraviti«. jn ZDA o preskrbi zahodno-Zastopnak Sovjetske zveze Malik * nemške vojske z ameriškim je zagovarja] načelo, da bi morali orožjem in potrebščinami. Za-nehati s tem, da branijo Severni konski predlog so sedaj poslali Koreji udeležbo pjri razgovorih o v odobritev Bundestagu, ki ga Korej:. Zastopniki nekaterih _d: ge ga k0 potrdil, vrnil Bun- žav so podprli ameriško stališče, indijski zastopnik Merion pa je podiprl sirijski predlog, rekoč, na.i politični odbor pozabi preteklost, ker ne gre več za napadalnost, pač pa za združitev Koreje. — Po triurnem razpravljanju potlittič- poroča madžarski radio, namera- va madžarska vlada izpustiti nemške vojne zločince, ki so doma iz Vzhodne Nemčije. Posebno hude zločince bodo izročili vzhodnonemškim oblastem. LONDON, il. nov. (AP) Britansko ministrstvo obrambe Je sporočilo, da je Sovjetska zveza pred kratkim povzročila še eno poskusno nuklearno eksplozijo. V sporočilu ni rečeno, če gre za atomsko ali vodikovo bombo. LONDON, 11. nov. (APP) Kakor poroča »Financial Times«, bo znašala ameriška pomoč Grčiji za leto 1935/56 50 milijonov dolarjev. Pomoč Je za deset milijonov višja kot v minulem obdobju, in za 12 milijonov nižja kot je bilo predlagano. PEKING, 11. nov. (Nova Kitajska) Vsi pekinški časopisi so da- desratu v dokončno odobritev. Po tem sporazumu bodo ZDA pošiljale Zahodni Nemčiji orožja, opremo in druga sredstva, ki jih bo uporabljala za svojo obrambo v okviru severnoatlantskega pakta. Brez privolitve ZDA Zahodna Nemčija tega orožja in potrebščin ne smo uporabljati za kakršenkoli drugačen namen. Zahodnonemška vlada je na davišnji seji sklenila pozvati policijske obmejne enote, naj stopijo v bodoči Wehrmacht. S tem bi hotela pospešiti ustanovitev nemških obrambnih sil. TELEGRAMI Enote vojske so zasedle poslopje osrednje policije, občino, radijsko postajo ln prostore naj-večjih časopisov. Predsednik občine je popoldne odredil, da morajo vsi obrati in vae ustanove ustaviti delo. Včeraj zvečer je general Lott, ki je brzdal ljudi v vojski, ki so hoteli preprečiti postavitev izvoljenega predsednika Jusce-lina Kubitscheka, po sporu s Carlosom Luzom odstopil kot minister vojske. Nato je general Lott odšel v osredje vojašnice federalne oblasti in prevzel poveljstvo. V sporočilu, ki ga je general Teixeira objavil davi po izve- SOVJETEKO-NOSVEšK! BRZG0V0RI Novi francoski veleposlanik Beograd, 11. nov. (Tanjun Predsednik FLR.l Josip Broz Tito je dal privolitev za novega francoskega veleposlanika v Jugoslaviji g. Jeana Baelena. Moskva, 11. nov. (Tass) V Kremlju so se danes začeli razgovori med najvišjimi zastopniki Norveške in Sovjetske zveze. Od norveške strani so navzoči pri razgovorih predsednik vlade Gerhardšon, minister trgovine Skaud, norveški veleposlanik v Moskvi Brodland in drugi, od sovjetske pa predsednik vlade maršal Bulganin, član prezidija Vrhovnega sovjeta Hruščev, prvi namestnik pred- sednika sovjetske vlade Miko-jan, minister trgovine Kabanov, namestnik ministra za zunanje zadeve Zorin in drugi. 1 Pred razgovori je bil predsednik norveške vlade Gerhardšon na krajšem vljudnostnem obisku pri predsedniku prezidija Vrhovnega sovjeta Vorošilovu. Razgovor! so se nadaljevali na kosilu, ki ga je priredil maršal Bulganin. denem državnem udaru, je rečeno, da so nastopili proti začasnemu predsedniku, ker je izdal odločbe, ki žalijo čast vojske. Predsednik vrhovnega sodišča, predsednika obeh kongresov in večina vojaških predstojnikov v P.io de Janeiru in državi so obljubili podporo gibanju generala Lotta. Za nccoj opolnoči je skliccnn izredno zasedanje kongresa, na katerem bodo odločili glede novega predsednika Brazilije. Po ustavi bi moral prevzeti to mesto podpredsednik senata Nereu Ramos. Malo pozneje je general Lott pozval vojaške predstojnike mornarice in letalstva, naj se pridružijo državnemu udaru, kaže pa, da je večina to odklonila. Pravijo, da sta mornarica in letalstvo za to, da se vrne na oblast začasni predsednik Carlos da Luz. Po nekaterih poročilih so «e danes okrog poldneva slišali v središču Ria de Janeira topovski streli, ni pa nikakega potrdila, da bi šlo pri tem za spopad med vojsko in mornarico. /^oRou-r* f * J KOMPeetHCA ZliHAUO! H M1NISTHOV nes objavili načrt pravil za kmetijske proizvajalne zadruge. Načrt govori o splošnih načelih, članstvu, zemlji, skladih, organizaciji dela, finančni strukturi, razdelitvi dohodkov in drugih važnih organizacijskih in upravnih vprašanjih. BERLIN, JI. nov. (Reuter) Vzhodnonemška vlada Je Imenovala enega iznied podpredsednikov vlade IVilllj.a Stopha za ministra za atomska raziskovanja. Stoph Je bil minister za notranja zadeve do lani, ko je sam prosil za razrešitev. WAYCROSS, 11. nov. (AFP) Demokratski senator Walter Georga je izjavil včeraj, da po njegovi sodbi sovjetska zavrnitev zahodnega načrta za združitev Nemčije ni začetek nove hladne vojne. 2enevska konferenca se prav gotovo ne bo končala brez kake nove obljube, je pripomnil. Ukrepi in ugovori »Kdo M M mislil, d« M bo tako kmalu pokvaril...« (Karikatura B. Kos) Buenos Aires, 11. nov. (AFPV Posvetovalna junta, ki jo ja pred kratkim imenovala argentinska vlada, se je včeraj prvič zbrala. V njej je 20 zastopnikov argentinskih političnih strank, razen komunistične partije in peronistične stranke, njena naloga pa je, dajati vladi priporočila o raznih problemih. Vodi jo podpredsednik vlade general Isac Rojas. TairJk rti !n kulturno delavnost v predstavništvu vlade Juan Goyeneche je sinoči odstopil. V pismu na predsednika Eduarda Lonardija sporoča, da je storil to zato, ker se ne strinja s sedanjo vladno politiko. Goyeneche pravi, da je bilo glavno načelo revolucije, da »ne bo niti zmagovalcev niti premaganih«, da* pa se je revolucije spremenila v maščevalnost. Ce bo vlada nadaljevala po tej poti, bo revolucija po njegovem mne* nju doživela polom. • 4 atr. ] SLOVENSKI POROČEVALEC / *r. *w - novmibra mm DELO NAŠIH INSTITUTOV Dl STROKOVNIH DRUŠTEV Povezanost znanosti s prakso Iz razgovora s podpredsednikom univ. prof. dr. Svetozarjem Ilešičem Prof. Ilešič je uvodoma poudaril da delajo isti ljudje v Geografskem inštitutu univerze, v Inštitutu za geografijo SAZU ter v društvu. Delo društva zajema širše družbene naloge — etik geografske znanosti z življenjem, to je s šolo, vzgojo, gospodarstvom itd. Zlasti tisti člani Geografskega društva, ki so zaposleni na univerzi in v Inštitutih, se vedno bolj aktivno udejstvujejo v našem javnem življenju in .posredujejo izsledke svojega strokovnega in znanstvenega dela tudi raznim panogam gospodarske dejavnosti. Proučevanje Novomeške kotline Geografsko društvo si je za-daio nalogo, da bo izvedlo podrobno proučitev tistih slovenskih pokrajin, ki so prišle v dosedanji geografski literaturi premalo do. veljave. V skupnem sodelovanju z Inštitutom za geografijo pri SAZU in na univerzi je društvo organiziralo proučevanje Novomeške kotline, ki je med manj obdelanimi predeli Slovenije. Glavna naloga je bila osvetlitev gospodarskih in socialnih problemov te pokrajine in njenih prirodnih svojstev. Proučevanje je obsegalo zbiranje in urejevanje gradiva, obdelavo statističnega materiala in delo na terenu. Idejni pobudnik tega dela je bil profesor dr. Anton Melik. Pri delu ekipe so sodelovali 4 asistenti in 19 slušateljev. V Czično-geografskem delu proučevanja terasnih nivojev so posvetili posebno pažnjo ugotavljanju razširjenosti in debeline kremenčevih peskov ter glin, ki imajo za ta predel poseben pomen v bodočem perspektivnem gospodarskem razvoju. V klimatskem pogledu je bilo težišče dela na zbiranju fe-noloških podatkov in na merjenju mikroklimatskih prilik, predvsem toplotnega obrata v Novomeški kotlini. Zbirali so tudi podatke o preskrbi naselij z vodo. Največji del terenskega raziskovanja je bil posvečen proučevanju gospodarsko geografskih in demografskih prilik tega ozemlja (gospodarska in so- ciaina struktura vasi, način izrabe tal v njihovi povezanosti z lokalnimi svojstvi reliefa, prsti in podnebja, s tehnološko stopnjo, s socialno-posestno strukturo in z drugimi ekonomskimi faktorji, kot je na primer rentabilnost, stopnja komercializacije, možnost stranskega zaslužka v neagrarnih panogah in tako dalje). Posebno pozornost so posvetili proučevanju odnosa med posa- Geografskega društva Slovenije SSFTfi meznimi kmetijskimi dejavnost- tah obširnejše statistično gradi-mi v luči zgoraj omenjenih vi- vo. dikov. To so povezali s pro- Sodelovanje z urbanisti učevanjem demografskega raz- Geografi sodelujejo tudi pri Zlasti »TAKO MLAD, PA TAKO SITEM« O ljubljanskih mlečnih restavracijah je bilo že mnogo govora in tudi pisanja v dnevnem časopisju in vse kaže, da bo popisanega še mnogo papirja, preden bo postrežba v nijlih popolnoma v redu. Ne mislim na široko razpravljati o tem. Le nekaj, kar sem sam doživel, želim napisati. Kratko rečeno, postrežba v nekaterih prodajalnah mleka še ni taka, Kot jo potrošnik pričakuje in želi. Kdo je temu kriv, ne vem. Razsodite sami! Nekega večera sem stopil v prodajalno mleka na Miklošičevi cesti, da bi popil mleko. Namesto, da bi prodajalka vprašala, kaj Želim, me je osorno nagovorila: »koliko pa je že ura?«. Se dobrih deset minut je manjkalo do 20. ure in kot vem. so tisti čas zapirali ob osmih. ‘Lahko bi še postregla, Če pa je bilo zares tako pozno, bi se mogoče na kakšen lepši način dalo pojasniti, da deset minut pred osmo ni več časa za postrežbo. Mislim, da to ni bilo pravilno, pa kaj sem hotel drugega, kot zahvaliti se vljudni »prodajalki« in ji voščiti »lahko noč«. Tudi v mlekarni na Trgu revolucije sem pred dnevi doživel nekaj takega, kar bi se po mojem mnenju v trgovini ne smelo zgoditi. Neki že starejši tovariš je imel od kupljenega blaga dobiti nazaj tri dinarje. Tovarišica, ki ga je' stregla, je dala denar na prodajalno mizo. Tisti hip pa je omenjene tri dinarje vzela s pulta njena kolegica, ki Je stTegla gostom pri mizah. Zagovarjam tovariša, ki se je upravičeno jezil, kje so njegovi trije dinarji. Povedal Je prodajalki, da se tako ne dela, da mora denar vrniti ivi/emu ne pa na pult, da ga lahko vsak vzame. Dejal JI Je tudi, da bo Sed na Trgovinsko inšpekcijo in da Jo bodo poslali tja, kamor spada, če za delo v trgovini ni eposobna. In prodajalka? Ne vem, ali se Je zavedala krivde ali ne. Po osornem odgovoru »Tudi Vas bomo poslali tja kamor spadate« sodim, da nima mnogo pojma o trgovini in je mogoče celo prepričana, da ima »prijeten nastop«, kajti tako Je tudi treba v trgovini. Tretji primer, ki sem ga doživel, pa ine Je prisilil, da sem vzel v roko pero. oni večer sein v Mlečni restavraciji na Trubarjevi cesti kupil četrt kg črnega kruha. Ker se mi ga Je zdelo zelo malo, sem ga dal na tehtnico. Plačal scin ga za Četrt in to dvanajst dinarjev, tehtnica pa Je pokazala točno osemnajst dkg. Upam, da sem upravičeno opozoril na to prodajalko. Dala mi je drug košček in pri tem užaljena pripomnila: »Mi kruha ne tehtamo, pač pa ga režemo!« Pa' bi ga bilo dobro včasih tudi stehtati, sem si mislil, da ne bo tehtnica stala na pultu »zaradi lepšega«. In potem me je sicer ljubka ser-virka ošvrknila: »Tako mlad, pa tako siten!«. Da, natanko tako Je bilo. Sel sem razočaran, vendar pa zelo radoveden, od kje so prišle take in podobne prodajalke na tako delovno mesto. Upam, da ne bodo prizadete užaljene, kajti res me zanima, kakšno kvalifikacijo imajo, da se tako »znajdejo«. Navsezadnje mi ne da misliti tistih sedem dkg, za katere bi bil ogoljufan, če bi ne bil »siten«, pač pa dejstvo, da oni »kruha ne tehtajo ampak samo režejo«. Le zakaj ga potem prodajajo na kg. Ne rečem s tem, 'da Je tako po vseh prodajalnah ljubljanskih mlekarn, niti nočem tega posploševati. Toda zdelo se mi je potrebno, da to napišem, da prizadete ne bodo mislile, da delatfo prav. Upam, da nisem v zmoti v svojem prepričanju, kajti mnenja sem, da to še dolgo ni postrežba, kaj še kulturna postrežba. Janez Lamovec voj a v zadnjih 80 letih, so skušali ugotoviti vzroke agrarne depopulacije v posameznih obdobjih ter razne oblike trajnega in sezonskega izseljevanja. Nadalje so za novejšo dobo priključili temu delu 5e proučitev sedanjega odnosa med agrarnim podeželjem m lokalnimi urbanskimi in urbaniziranimi sredi ščk Regionalni plan za Pomurje Geografska komisija pri regionalnem planu za Pomurje si je zastavila nalogo, da bo izdelala uvodno geografsko karakteristiko področja, njegovega geografskega položaja, odnošaja do sosedstva, nadal.ie analizo reliefa, pregled naravnih znamenitosti, analizo prebivalstvenih razmer, kot na primer gostoto naseljenosti, rast prebivalstva in naselij, strukturo prebivalstva, stalna in sezonska gibanja delovne sile, kmetijsko in nekmetijsko izkoriščanje površin, zemljiško-posestno strukturo in njen razvoj, obdelavo kmetijsko-stati-stičnega gradiva ter oskrbo prebivalstva s prehrano. Vse to bo komisija obdelala po najmanjših mogočih ozemeljskih enotah, naseljih ali vsaj katastrskih občinah ter bo izdelala tudi ustrezajoče karte. Do konca septembra Je komisija izdelala referat z argumentacijo o potrebi enotnega Pomurja, lei naj bo osnova za regionalni plan tega področja. V konceptu je pripravila študijo o reliefu Pomurja. Obdelala je tudi gostoto prebivalstva po naseljih za leto 1953, in sicer aritmetično, splošno-agrarno, poljedeljsko in živinorejsko ter je pripravila ustrezajoče karte, ki bodo izhodišče za obravnavanje problemov prenaseljenosti, populacijskih razmerij med levim In desnim bregom in tako dalje. Komisija je proučila tudi rast prebivalstva od 1869. leta do 1953. leta za celotno razdobje in za posamezna desetletja z ustrezajočimi kartami. Rast hiš je obdelala za obdobje 1910—1953. Za isto obdobjp je pripravila tudi karto moš)wv;^ prebivalstva, ki naj bo izK^Iišče presoje sezonskega izseljevanja, ter je izdelala osnutek študije o sezonskem izseljevanju. Pričela je z delom na obdelavi statističnega gradiva o zemljiško-po-sestni strukturi po naseljih in nekaterih značilnih primerov razvoja zemljiške posesti od 1860. leta do danes, ki naj konkretno in podrobno osvetli drobljenje te posesti v Prekmurju tn razlike, ki v tem oziru obstojajo v primerjavi z desnim bregom Mure. V prihodnjem letu bo komisija organizirala ekipno proučevanje prirodno-geografskih in gospodarskih razmer na terenu v občinah Beltinci. Bodonci, Bogojina, Prosenjakovci in Puconci. Te občine so Izbrali zaradi značilnosti njihovih prirodnih razmer in gos-podarske sestavi urbanističnega načrta za Ljubljano. Pričeli so s kartiranjem izrabe zemljišča po mednarodnih metodah, kar je prvi tovrstni poskus v FLRJ. V delu pa je tudi proučevanje populacijskih elementov (stanovanjski predeli, prometne zveze in tako dalje), ki vplivajo na razvoj velikega urbanističnega središča, kot je Ljubljana. Društvo se udejstvuje pri ae-stavi učnega programa za geografijo na gimnazijah in srednjih strokovnih šolah ter skrbi za strokovni dvig pedagoškega kadra s seminarji in drugimi oblikami konzultacije. Prihodnje leto bodo organizirali seminar v Pomurju, ki ima namen navajati srednješolske profesorje na terenska proučevanja in tako prispevati k povezanosti šole s prakso. B. Lipnžič Jubilej zdravnice Te dni je preteklo 25 let, odkar je prišla gospa dr. PAVL.A CERNE-tova kot mlada zdravnica na Golnik, kjer je že našla dr. Furlana, ki je pred dvema letoma slavil srebrni jubilej svojega udejstvovanja v sanatoriju. V vsaki službi bi bila to pomembna obletnica, kaj šele pri tako napornem in odgovornem poslu, kot ga opravlja ona. To je dolga doba nesebičnega, požrtvovalnega dela s pljučno bolnimi. Odmaknjeni Golnik je postal njen dom in trpeči ljudje, ki tu iščejo zdravja, njena velika družina. Vse svoje bogato znanje, svoje neštevilne izkušnje in vso ljubezen svojega širokega materinskega srca je postavila v službo bolnikov. Kdo bi mogel prešteti vse tiste, ki se je ozdravljeni s hvaležnostjo spominjajo?! V bolnišnice prihajajo ljudje za nekaj dni, tednov, kvečjemu mesecev. V zdravilišču je to drugače. Pljučne bolezni 1 C KIIITDIKl BASfiLEDI D PRAZNIK SLOVENSKE KNJIGE NA KOBARIŠKEM Aktiv ljudske univerze v Kobaridu prireja v počastitev desete obletnice svobodnega razvoja slovenske knjige širokopotezno knjižno akcijo, ki ima namen vzbuditi med ljudstvom smisel in ljubezen do dobre in napredne knjige. Slovenske založbe sr> v ta namen darovale požrtvovalnih prosvetnih delavcev iz Kobarida, je bil skrbno pripravljen dn ljudje sprejemajo to obliko izobraževanja z veseljem in odobravanjem. Literarni večeri so se vršili na Livku in na Vršnem; na vrsto pa pridejo še Idrsko, Drežnica, Staro selo in Breginj. Aktiv 321 izvodov najboljših del, ki so izšla po osvoboditvi. Med temi je 195 knjig namenjenih za mladino. Darovane knjige so razstavljene v knjigarni »Simon Gregorčič« v Kobaridu in bodo služile kot nagrada nabavite-Ijem knjig v času knjižne akcije, ki se bo zaključila 11. decembra. Aktiv ljudske univerze prireja po vaseh literarne večere. Program, ki ga izvaja šest ljudske univerze bo obiskal tudi delavska kolektiva Tovarne igel in Opekarne v Kobaridu. Knjižna akcija se bo zaključila 11. decembra v Kulturnem domu v Kobaridu, kjer bo otvoritev novourejene knjižnice in čitalnice, literarni večer s sodelovanjem slovenskih književnikov ter žrebanje za knjižno nagraditev. G. J. Uspeh našega tenorista ] v Sarajevu Slovenski tenorist Leopold Polenec je v tekoči sezoni redni član—solist Opere v Sarajevu. Poročila o njegovem nastopanju so zelo ugodna. V prvih dveh mesecih je pel tri velike in zahtevne vloge z izrazitim uspehom. Debutiral je v Trubadurju ter takoj zbudil pozornost kritike. Nato je nastopil kot So-kolovič v Zajčevi operi Nikola ' Šubic Zrinjski ter nedavno s prodornim uspehom kot Wer-ther v Massenetovi operi istega imena. O tej njegovi vlogi je med drugim zapisal kritik Ma-teovič; »2e v prejšnjih predstavah ugotovljene glasovne sposobnosti tega novo angažiranega člana so se v veliki vlogi Wertherja ponovno prepričevalno uveljavile. Imponirali sta sigurna impostacija zgornjega registra ter nezmanjšana intenziteta tega metalno akcentuira-nega organa skozi vsa štiri dejanja v intimnem glasbenem doživljanju. Z nič manjšim uspehom ni ustvaril Wertherje-vega lika tudi igralsko. Ni dvoma, da ima za uspelo realizacijo Massenetovega dela največjo zaslugo ravno tenorist Leopold Polenec.« NOVE KNJIGE IN REVIJE Dr. Aleksandar Kjurkfiev: ME-RENJE PROIZVODNOSTI RADA U INDUSTRIJI. Skopje. Novinsko-izdavačko preduzeče »stopanskl vesnik«. 1955. Slovenska zemlja v besedi in sliki Kraška številka »Slovenskega zbornika« Pri nas tiskamo razmeroma mnogo, kar pričajo podatki šte-vilnik slovenskih založb, razmeroma malo pa izdajamo pri nas tiske s prikazi posameznih pokrajin. gospodarskih področij ali posameznih krajev. V zadnjem času pa J*e Izšlo tudi nekaj takih tiskov, tako brošura o Vrhniki, Domžalčani in Kamničani so izdali po en zbornik; za dvestoletnico rudnika Zagorja je izšla posebna brošura. Svoj okoliš so prikazali v posebni knjigi tudi Krčani in Bre-žičani. Mesto Trbovlje je izdalo mhtevam dolaotraineaa nntr- ’ P°seben vodič. V tisku je bila aol?oira]nega, poir , prikazano tudj mesto Litija ter pezljivega zdravljenja. Dolge -------- mesece, celo leta, je sanatorij bolnikom dom. Zato ni vseeno, kakšno vzdušje vlada v njem. Ni vseeno, če gospodari le stroga disciplina ali ljubeznivo razumevanje. Tudi tu je dr. Pavla Černe velika. Njenemu materinskemu srcu nikoli ne zmanjka potrpljenja in dobre volje. Njeni varovanci nimajo nikoli občutka, da so samo številke, več ali manj zanimivi primeri. Vedo, da jih smatrajo za ljudi, od katerih ima vsak svoje zamotano čustvovanje in življenjske okoliščine. In vsalzemu skuša ona z razumevanjem pomagati spet do zdravja. Od sivih Triglavskih sten na severu do daljnega Ohridskega jezera na jugu, po Hrvatski, Vojvodini, Srbiji, Bosni in Dalmaciji ter Črni gori so raztreseni nešteti njeni bivši pacienti. Vsak od njih ji danes z globoko hvaležnostjo in prisrčno ljubeznijo želi: Se na mnoga leta! bivši ljubljanski okraj. Krajevne prikaze nam omogočajo tudi nekateri lokalni tedniki, ki vedo, da so članki, zbrani v posameznih številkah, bogato gradivo za sodobnike in zanamce. Domala neopaženo pa vrši prav posebno zaslužno delo založba Kmečka knjiga, ki je ustanovila lansko leto poseben odsek za izdajo »Slovenskega zbornika«. To delo naj prikaže slovensko zemljo, nje zgodovino, narodopisje, gospodarstvo in vse ostale zanimivosti v 40 snopičih. Pravkar je izšla 4. številka, ki nam prikazu- Dcm prosvetnih severovzhodne Prosvetni delavci iz mariborskega, celjskega, ptujskega in murskosoboškega- okraja se bodo 26. novembra, na dan prosvetnih delavcev, udeležili številnih prireditev, ki jih prireja v Tednu kulture v Mariboru okrajna zveza Svobod in prosvetnih društve pod pokroviteljstvom okrajnega odbora Socialistične zveze. Prosvetni delavci bodo na ta dan pred spo- je naš Kras. Uvodoma prinaša kraška številka pesem poeta naše kraške zemlje Srečka Kosovela Kraška vas. Nato govori številka o Krasu kot posebnem predelu slovenskega ozemlja. Razčlenjeni so prikazi Sežane, Divač. Komna, Dutovelj, Kostanjevice na Krasu, Štanjela in drugih važnejših krajev našega Krasa. Ljubitelje prirodnih lepot povede članek v Škocjansko jamo. Za zaključek je objavljenih še nekaj Kosovelovih pesnitev. Številka je ilustrativno zelo pestra in bogata in nam dobro slika naravne lepote tega našega, zaradi dolgoletne italijanske okupacije, manj znanega ozemlja. Ko bodo zaključeni vsi zvezki o posameznih področjih naše slovenske dežele, bomo imeli pri rokah bogat vir gradiva, ki bo približal Slovenijo vsem, ki jo morajo in jo žele spoznati. Slovenski zbornik Kmečke knjige, ki ne bo smel manjkati o nobeni zasebni in javni knjižnici. Naklada posameznih zvezkov je preccij visoka, 20.000 izvodov. Založba pridrži polovico naklade za zaključne knjižne komplete. Uredništvo Slovenskega zbornika vodi skrbno mladi slovenski književnik Drago Vresnik, v ilustrativnem delu sodeluje vrsta fotoreporterjev in slikarjev, pretežni del fotografskih posnetkov pa je oskrbel inž. Tulij Eudau, čigar posnetki so pomembna o-bogatitev našega fotografskega arhiva. Prav je, da ima vsaka številka tudi geografske skice, ki nudijo nazorno zemljepisno podobo krajev, o katerih razpravlja vsaka številka. Jože 2upančič (s L A i delavcev Slovenija FR. DRENOVEC o e i s k na svedskem Otrok, mati in družina •tarčke. V zadn,;em času opušča- stavnikov v komunskih skrbstve- .1 T Ol-'! h . L _J_ _ —. _ 11 • * * t II. J* 1 jo izgradnjo takih ustanov in prehajajo predvsem na gradnjo po nih institucijah te predloge tudi realizirajo (žensko društvo, Rde- Dobil sem vtis, da posveča skrbstvena služba otrokom in materam največ pozornosti. Takoj pa moram dodati, da so oblike tega dela zelo tpestre. Do 16. leta starosti prejemajo vse matere letno po 2-90 kron o-troškega dodatka (vrednost 75 delavnih ut .povprečnega zaslužka). Ta dodatek se lahko zviša za otroke, kj nimajo staršev ali pa so stari ločeni. V šoloobvezni do- bi prejemajo po-Ieg tega otroci brezplačno učila in malico. Če otroci oddaljeni več kot 4 km od šole (na severu tudi 40 — 60 lun!), morajo šolske oblasti skrbe- ti za ipsrevorz ali pa za šolske domove. Bolehnim, slabotnim in o-croko.m soda.’.no šibkejših staršev plača|>o letovanje v počitniških kolonijah. Poleg tega imajo široko mrežo mladinskih domov in drugih ustanov za otroke, ki žive ■v neurejenih družumsklih razmerah. Teh pa ni ravno najmanj. V srednjih šolah ,prejemajo lahko dijaki s tipen d e — predvsem oni, ki so doma izven mesta šole. Študenti na visokih šolah pa lahko dobivajo študijskj posojila v letnem znesku 2500 — 3000 kron. Posaii.la morajo vrniti najkasneje V 15 JeoLh. (Švedski industriji železa main,,ka 1400 inženirjev in tehnikov!) Sedaj prejema posojilo 9200 študentov (vsega jih je okoli 15.000). V tej zvezi je treba omeniti nekatere švedske posebnosti. 2e o-Croški dodatek se izplačuje do 16. •tarosmega leta — do dobe obveznega šo-lanja. Da bi razumeli, zakaj toliko študentov na visokih fclah jemlje posojilo, naj omenim, da tudf staršj običajno posojajo otrokom denar v čaru šolanja r.a univerz:. Vse vzdrževalne stroške v -družim.:, ki odpadejo na študentu, onrooi pozneje .povrnejo *ar-lern. Te navade so nedvomno po-rftd—~i nepresikrbiuen e starosti v preteklosti in so ostale le danes zaradi razmeroma nizkih pokojnin. E/.plomanti prihajajo torej iz visokih šol s precejšnjimi zadolžitvami. Ce traja študij 4 leta in so se sami vzdrževali, so zadolženi najmanj za celoten dvoletni zaslužek. Zato *o Študentje sami zainteresirani, da šolanje čimprej končajo. Nujno morajo misliti na materialne posledice, pred no se odločijo za odložitev izpita, na primer, kaj Šele diplome. Mladi zakonski pari in mi»4» matere, ki imajjo nezakonskega o-troka, lahko dobi jo posojilo za. nakup pohištva (na/jveč do 3000 kron), ko se jim rod£ prva otrok. Po* leg tega dobijo mlade matere, ki žive v težkih socialnih razmerah, prispevek za nakup dojenčkove oblek ce, posteljice, vozička itd., vendar ničesar v denarja, pač pa v blagu. Od lani dalje ima jo na Svedskem vsi, ki so v delovnem odnosu, Prštedon-ski letni dopust. Matere gospodinje, ki; imajo vsaj 2 o— rroka izpod 14 let starosti, dobijo državno pomoč za 10-dnevni dopust v posebnih počitniških domovih in brezplačno vožnjo. Večja mesta imajo lastne počitniške domove za matere-gospodSnje. Te ugodnost; uživajo lahko v zadnjem času tudi starejše matere-gospodinje. V primeru težje bolezni mat ere-gospodiruje pomagajo negovati otroke in opravil jati druga hišna dela posebej izšolane hišne pomočnice. Socialno šibke družine teh uslug ne plačajo. Za to obliko pomoči materam skrbijo komune, ženske organizacije in Rdečj križ.. Družine 7. več otroki :imn:o prednost pri dodeljevanju stanovanj. Dalje je stopnja progresivnosti davka na osebni dohodek (od 10 — 80 % dohodkov) odvisna od števila otrok v družiti. Družine z večjim številom o-tiroik dobijo pod ugodnejšimi po- goji posojila za gradnjo stano- ni skupno. Stanovanja v takih vanjskih hišic itd. stavbah so predvsem enostano- Otroka, ki je izgubil stairše, ali vanjska. Tudi druge usluge lahko so se starši ločili, aft pa je prišlo prejemajo v takih okoliščinah. Se-med njimi do takih odnosov, ki veda .proti plačilu. Upokojenci pa slabo vplivajo na vzgojo in po- osvobajajo stanovanjski sklad v čutje otrok, odvzamejo in ga da- mesnih za družine z otroki. Kot so jo v otroške domove ali pa vdru- mi pripovedovali, se stari ljudje ge družine. Skratka: otrok prene- zelo zavzemajo za gradnjo takih sebnih stanovan jskih hiš za stare či križ itd.). Celotna socialna za-Ijudi. V njih ima lahko vsakdo svoje gospodinjstvo, aLi pa se hra- menikom talcev pri sodišču počastili spomin padlih borcev in talcev. Udeležili se bodo velikega zborovanja v dvorani Ljudske prosvete, na katerem bodo najzaslužnejšim prosvetnim delavcem razdelili tudi nagrade in pohvale. Na Leninovem trgu bodo odkrili spomenik slovenskemu političnemu in kulturnemu delavcu Antonu Tomšiču. V Mladinski ulici pa bodo odkrili spomenik pedagogu Henriku Schreinerju. Popoldne si bodo prosvetni delavci ogledali kulturne ustanove in razne razstave. V Slovenskem narodnem gledališču bo predstava Gotovčeve opere konodaja še ni enotno obdelana — je nad 300 zakonskih predpi- I ’Ero z onega sveta«. Zvečer bo ov. ki so uh izdali osrednji dr- i koncert pevskega zbora prosvet- mmmmi: Univerza v Klrunl ha biti pravica staršev, kadarkoli poslopij in se radi preseljujejo prevladujejo v družinah razmere rije. ali okoliščine, ki na rast in vzgojo otrok ne vplivajo povoljno. Ko Pa izgubijo starši pravico do sov, ki so jih izdali osrednji državna organi. Mnogo pa razpravljajo o poenotenju te zakonodaje. Morda sem se zadržal preobširno pri socialni politiki. Toda to sem storil zlasti zaradi tega. da bi opozoril na dvoje stvari. • Delavska stranka je ob prihodu na oblast nasledila zelo velike sooilne razlike v družbi. Politika polne zaposlenosti, splošen dvig proizvodnje (tn nova davčna politika ter vse, kar je temu sledilo, teh razlik niso odpravili, čeprav so jih zmanjšali in odredili njivo-vo nadaljnje gibanje. Sedanja socialna politika pa ima predvsem ta namen, da se kolikor mogoče o-milijo na tem področju posledice, ki jih je prejšnja doba pustila in proti katerim zaradi sedanjih družbeno-ekonomskih odnosov skupnost ni imunizirana. Da so bistvene prednosti socialnega skrbstva mlajšega datuma (bolniško zavarovanje šele od letos!), se ni treba čuditi: potrebno je bi- i lo ustvariti najprej materialno o-snovo in vzporedno z njeno rastjo so se večale tudi možnosti za Urjenje socialnih pravic. Druga značilnost te politike je v tem. da se poskuša z -njo Iztrgati novo generacijo — otroke Socialno skrbstvo je v pristoj- r nosa občin. Te izvajajo predpise trok, pm družba poveča njihove ^avne zakonodaje in krijejo ve- _ materialne obveznosti do njih, ki ^ del stroškov v te namene z posledicam preteklosti in poja- --------' — • •• državnimi dotacijami. Vsaka ob- vam, ki jih prinašata sedanji čas čina ima poseben odbor za skrb- in doba sama. Zato ni čudno, če stvo otrok, odbor za pomoč siro- je prav otrok v ospredju celotne postanejo v taldih primerih posredne in ne več neposredne. Se nekaj o skrbstvu za stare ljudi. Kot gospodinje-matere lahko dobijo za pomoč v gospo- dinjstvu rudi bolni stari l;ud;e Itd- Vsi ti odbori so izvršilni or-posebne hišne pomočrice za dve in polurno dnevno delo. Plačilo teh usl-ug je odvisna kot v prvem mašnim, odbor za pomoč mate* švedske socialne politike. In to gmotni ,položaj otrok in zaradi njih družine. »Svoje uspehe bomo merili po tem, če naši otroci ne ram. odbor za pomoč starejšim ljudem, odbor za skrb za družino gani občin, upravno pa vodijo te bodo morali čutiti in prenašati posle socialno-skrbstveni uradi, posledice preteklosti,« mi je dejal . . Seveda pa je poleg teh organov v eden vidnih predstavnikov social- primeiru od materialnega po lož a- občinah še cela vrsta organizaci), no-demokratske stranke in dodal: ja oskrbovancev. Prav tako so za bolehmcjie stave ljudi domovi za ki -res uspešno delujejo na tem »Na drugih področjih zdravimo, področju im preko svojih pred- tu pa želimo gojiti nove kulture.« nih delavcev »Slavko Osterc« s sodelovanjem Učiteljskega pevskega zbora in orkestra JLA. Dan prosvetnih delavcev bodo zaključili z družabnim večerom. K. M. Mlada zaljubljenca Odkar je v teh zadnjih mesecih zavel v mednarodni politiki »»ženevski duh« Jn je prišlo do popuščanja med Vzhodom in Zahodom, je protest tega filma proti hladni vojni in njenim metodam v nekem smislu potisnjen v ozadje. Toda kljub temu ostaja ta film o modernem liomeu in Juiiji vseeno globoko človeški, saj nam ob čudoviti muzikalni podlagi Labodjega jezera Čajkovskega neposredno govori o tem, da čista, človeška in velika ljubezen ne pozna meja, mednarodnih političnih grupacij in taborov, da se takšna ljubezen tudi zna boriti proti vsem predsodkom in zablodam našega časa in si tudi pribori svoj prav in svoj obstoj. Kajti v tem filmu je zgodba enostavna: on je uslužbenec ameriške ambasade v Londonu, ona hčerka poslanika neke vzhodnoevropske države prav tako v Londonu. Spoznata se na baletni predstavi v Covent Gar-denu. se hipoma zaljubita in potem uporno vodita borbo za priznanje njune ljubezni prav v času, ko je bila hladna vojna med Vzhodom in Zahodom na višku. Film ostro obsoja in kritizira tako metode kot zablode obeh strani in je bil v času hladne vojne brez. dvoma umetniški In tehten doprinos v borbi proti načinom in bistvu hladne vojne. Četudi se je zdaj ozračje, kakor smo že omenili, znatno izboljšalo, je vendar ustvarjalec tega filma znani angleški režiser Anthonv Asquith zna.! povedati to zgodbo preprosto, človeško in neposredno, pri čemer sta mu v veliki meri pomagala tudi protagonista mlada OdUe Versoise in David Knight. ki sta ustvarila pretresljiva lika teh modernih nesrečnih ljubimcev. Film je nabavilo podjetje za izposojanje filmov Morava iz Beograda, ob koncu pa moramo zapisati, da je škoda, ker ta film ni prijel v središčne ljubljanske kinematografe, kar bi po svoji umetniški kot tudi politični plati v polni meri zaslužil. D. Z. Gledališko življenje v Škofji Loki Škofjeloško gledališko življenje je v zadnjem času zelo razgibano ie v zadnjem času zelo razgibano. Gledališče KUD »Tone Šifrer« je za začetek sezone uprizorilo Wil-liamsovo »Stekleno menažerijo«. Bila -je to velika preizkušnja i-gralske zrelosti pa tudi tehnične zmogljivosti dokaj slabo opremljenega odra. Zdaj ko je gledališka dvorana dobila dostojno lice, bo treba poskrbeti predvsem za opremo odra z zadostnim svetlobnim parkom in drugimi tehničnimi pripomočki, kajti rudi modernejša, tehnično zahtevnejša dela bodo sčasoma prodrla na amaterske odre v manjših središčih. Trenutno je pripravilo škofjeloško gledališče Harrisovo dramo »Molčeča usta« v režiji Petra Jamnika. Razveseljivo je dejstvo, da sodeluje pri uprizoritvi dosti mladih igralcev. Med njimi so nekateri celo prvikrat na odru. Gledališče si je zagotovilo tudi stalna gostovanja Prešernovega gledališča (z Kranja. Prvo gostovanje s Kreftovimi »Celjskimi grofi« se ie spremenilo v prisrčno manifestacijo skupnega prizadevanja: dati gledalcem Čim več u-merniških užitkov in kulturne zabave. V kratkem pričakujejo nov obisk Kranjčanov, tokrat z Ingo-vim »Piknikom«. Poceni prodamo RABLJEN TOVORNI AVTOMOBIL mamke »Chevrolet« — 3-tonski, v dobrem stanju. SploSna mehanika, Lendava MALINOVE SADIKE iz lastnih nasadov oddamo (večje količine) po ugodnih pogojih predvsem zadrugam iz ljubljanskega in kranjskega okraja. »ALKO«, destilerija in tovarna likerjev, Ljubljana. bt. »4 — 12. novembra 1935 j SLOVENSKI POBOCEVBLEC / str. S > PBEj JANEZ TRNOVC ZA OČETOM HISEi MIKI MUSTER -mm lil Zahvaljujemo se vaem sorodnikom In znhncem, ki so spremni mojo drago mamo ANO BOŽIČNIK na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolini vsem darovalcem vencev ln cvetja. Družina Cotarjeva. Kranj, 9. 11. 1955. H Ko sta žival odrla ln povohala meso, Je Zoran u '.tl: »Čudno diši ta mrcina.« — »Po mravljah pač,« pripomnil Bojan. »Ce se z mravljami hrani, mora . tudi ves prepojen z njihovim duhom. Nemara ga Kuni ne bo maral.« Tako je tudi res bilo, zakaj ko je Bojan ponudil kos mravljinčarjevega mesa, ga sicer tako požrešni pes samo bežno povohal. 140. »Ce psu ne tekne, bo še manj nama,« je dejal Zoran. »Kar tule ga pustiva. Samo kožo bova vzela. Lepa je in nemara bi nama Se utegnila kako koristiti.« — »Lepa je res, lepa,« je menil Bojan, »a duha je prav tako neprijetnega kakor njegovo meso.« Nato je Zoran mravljinčarjevo kožo lepo zvil skupaj, Bojan si jo Je pa nadel na ramo. Krenila sta nazaj, zakaj večer ni bil več daleč. 141. Srečno sta spet našla svojo kolibo in v njej tudi opieo, ki se je med njunim potepanjem po pragozdu umirila in zaspala na kupu trave. Bojan je razgrnil mravljinčarjevo kožo z dlako navzdol po trehi^medtem ko je Zoran izkoristil čas za igro z opico, kateri je prinesel iz gozda prgišče sladkih jagod. Jedla jih je s slastjo in se oblizovala kakor mačka. eO* UMORJEN, KEK JE V02IL BBEZ 1061 ponedeljek, 7. t. rn. ob 4. zju-so našli na cesti približno 1 r od levega cestišča, ki vodi lazvania proti Hočam mrtve--letnega Franca Bračka, klju-:čarja v Tovarni avtemobi-stanujočega v Pivolah pri ah. Varnostnim organom je najprej sporočeno, da gre za -.-ečer.ca, ki ga Je povozil . kajti pokojnik je imel moč-z.rgan dežni plašč, pri ogle-■a so takoj ugotovili, da gre .•»•.tor. Pokojnik je imel na u šes-t vbodljsjev in je umrl izkrvavitve. Njegovo dvo- • so našli v desnem obcestnem . ni krimin.ilNtične službe so Tl' pred izredno težavno na-- ,ito izslediti morilca, saj .so b::e znane nobene okol-nn podlagi katerih bi lahko .i o vzroku umora in našli za storilcem. Pokojni Bcač-bil zelo miren mladenič, n in priljubljen. 2ivel je , ostarelo materjo in nihče da bi imel kakršnekoli ke. Da ni bil ubit iz kori-')ja, ni bilo težko ugotoviti, tako ni šlo za roparski r.a-:er mu je storilce pustil uro o ostale vrednosti. raziskovanju zagonetnega • ra so zaslišali vrsto ljudi, ki Klij v pokojnikovi družbi usodna večera v gostilni, kjer se je caval s .-'.c om, pil pa je kakor elej zelo zmerno. Številne pre-:ave dalgo niso pokazale .nobe- ; ve s-neri. končno r.a tni.r , vo delo preiskovalnih orle bilo poplačano. Tretji-po umoru so se pojavile gore, da sta se tisto ' n-.ro, ko . umorjenega Bračiča, z zabave v smeri, v kateri peljoi domov pokojnik, de-a .z opekarne v Radvanju, tn: Ernest Krasnik iz Mariin 27-letni Franc Zeiimar-iz Benkovca r.a Hrvetskem. . -.a šla mimo neke hiše. se MLAD POŽIGALEC področju vasi Lahovče so se .. požari. Kiju o vsem poiz-abazn varnostnin organov kr»v- j mogli izsleo-ti vse do njega požiga 5. septembra, ko rffcrill. da Je vse poz.ge zacini L., kmečki deiavec iz .. č. Ta je priznal, da je za-. požare v Lahovčah v gespo-•:.:i pcs-upjin Jožeta Dežma-.. Jožeta Llp"arja. Ivana Bregan-.r, Janeza Piahute. Fokaza: je kaiko inu je uspe.o prižgati galico, ker ima levo roko P°~ 'rjeno' Njegov: domač. i:i va-so ga vedno smatrati za nevarnega bebca. Imeti so ga vsi adi. ker je bil vedno zelo tih, ga uporabljali za pastirja. --t otrok je obolel na epilepsiji, mu je zapustila popolno ohro-■ mst leve roke in ueino ohro-. .lost leve noge. Ciril L. je povedal, da mu Je r.j začei rojiti po giavi okrog ieta starosti. Tud; kasneje so e mu misli vedno bolj vsiljevale, vko da se jih sploh ni mogel ubraniti. Prvič je zažgal domačo šupo 1. 1949. vendar pa ta krst ni b:io hujših posledic. Nato ; j nekaj časa miroval, dokler ga so zopet začele mučiti r.usi: na zen;. Tedaj je začel požigati, pr: . tkem požigu pa je pazil, da sum ni oadel n3nj. Na glavni razpravi pred okrož-ri.m sodiščem v Ljub'jani 2. novembra so ugotovili, da ima Ciril bolestno nagnjenje k požigom n ga je zato smatrati za zelo nevarnega, čeprav Je kazensko :.eodgovoren zaradi neprištevnosti Sodišče je sklenilo, naj se Ciril L. odda v Zavod za varstvo ln zdravljenje. »MATI BREZ MATERINSKEGA ČUTA« Pod tem naslovom smo objavili 28. oktobra poročilo izpred sodi-5ča glede katerega nam je posla-• a Marija Podboršek (Žafran) pojasnilo. v katerem pravi, da je :od:]a s prvim možem, ki Je bil rudar in se je smrtno ponesrečil, 10 otrok, izmed katerih pa so Štirje že umrli. Trije preživeli so preskrbljeni, enega je posvojil va..-j: posestnik v 2alcu. eden Je v zavodu v Dobrni, zadnji pa v zavodu v Ljubljani Zadnja dva prejemata po očetu rento in otroški dodatek, ker je bil oče zavarovan. Delo snažilke, ki ga Ji je nakazal Biro za posredovanje dela. je morala opustiti, ker so Ji Po umivanju stopnišč ln hodnikov z mrzlo vodo roke zatekle. Stara 42 let je postala za fizično delo nesposobna in je morala to delo opustiti na zahtevo drugega moža Antona Podborška. ki je sto-adstotnj delovni invalid, star SO let. ih potrebuje postrežbo. Kot invalid prejema 450(1 din invalidske pokojnine z dodatkom. Z vsemi svojimi otroci vzdržuje Fo-4t>o*~4kcrve mržnosti stike. Proti razsodb! sodšča prve stopnje Je takoj vložila priziv. je eden Izmed njiju zelo glasno pohvalil: »Dobro sem ga zdelal!« Aretirani Krasnik je priznal, da je podaril Zelitnarskcmu nož, tako imenovani stelet, s katerim je bil umorjen Bračko, in izpovedal, da je Zelimarski zaklal pokojnika samo zato, ker se je s kolesom zaletel v njiju, ko jima je pripeljal brez luči v temi nasproti. Istega dne zvečer so tudi že aretirali morilca Zelimarskega, ki se je skrival v seniku, tako, da se je zakopal globoko v seno., ne da bi se prej pokazal domačim. Dejanje je v celoti priznal in čeka sedaj s svojicn sokrivcem na zasluženo kazen. Zagonetni umor Je bil v razmeroma kratkem času po zaslugi požrtvovalnih organov kriminalistične službe pojasnjen. Ljudje se nad surovostjo storilca upravičeno zgražajo, ker je bil pokojni Bračko r.a splošno priljubljen. Zločin je ponovno kričeče opozorilo, kaj lahko stori alkohol, pa tudi, kako tragično se je v tem primeru maščevalo Bračkovo neupoštevanje prometnih predpisov. Ce bi itnel pokojnik predpisano luč na svojem kolesu, bi do tragičnega dogodka prav gotovo ne prišlo, kar pa seveda zavrženo dejanje storilca v ničemer ne opravičuje. Ljudje zlasti sočustvujejo z ostarelo materjo, za katero je pokojni Bračko vzorno skrbel. JP OCE, KI NI OCE Vsa naša skrb jo danes posvečena otroku. Drobno, nebogljeno bitje, ki se rodi v družini je potrebno nege in pomoči svojih staršev. Pod njihovim okriljem raste, Ln se razvija v samostojnega človeka. Pod vodstvom očeta in matere se oblikuje njegov značaj, tako kot se iz gline oblikuje Pod kiparjevimi pršil kip, podoba človeka. Kakor ga gnete, tak je. Mnogim otrokom so starši res to, kar morajo biti — dobri vzgojitelji, prijatelji in svetovalci, nekaterim pa so vse prej kot to. Tudi Ivan Oman, telefonist — monter iz Kranjske gore spada med take starše. Zadnjo nedeljo v oktobru Je prišel v poznih večernih urah vinjen domov. Pogledal je v posteljico, kjer je spala njegova hčerka. Videl Je, da se Je otrok pone-snažil. Tedaj je zaradi tega v njem vzkipela taka Jeza, da je dekletce zgrabil in ga vrgel v posteljno stranico. Seveda ni ta surovost ostala brez poškodb. Otroku je zlomil ključnico. Kakšne bolečine je moral prestajati otrok in kako je moral biti prestrašen sredi noči, si lahko mislimo. To pa ni bilo prvo Omanovo nasilje ' nad otrokom. Organi Ljudske milice, lei so se za dogodek zanimali, so tudi zvedeli, da je deklico včasih pretepel kar z gumijastim bičem. Kaj pa otrokova mati? Kje Je ona, da tako pusti trpinčiti svojega otroka? Ali nima moči, da bi preprečila nasilja svojega moža in storila vse, da zaščiti hčerko. Pri tem bi ji pomagale tud! organizacije, ki Jim je skrb in naloga zaščita otrok ter ljudska oblast, ki z zakonom ščiti otroke, očeta, ki s svojim odnosom do otroka ne zasluži lega imena pa bj za surovost kaznovala. Te dni se bo moral Ivan Oman zaradi nasilja nad svojim otrokom zagovarjati pred sodiščem, ki naj mu prisodi najstrožjo kazen. KOLEDAR Sobota, 12. novembra: Emil • 12. novembra 1873 se Je rodil slovenski pisatelj in Javni delavec Engelbert Gangl. Pisal je naturalistične drame, dosti prevajal za slovensko gledališče ln pisal gledališke kritike. Pozneje Je dolga leta urejal mladinslki list »Zvonček« in izdajal mladinske spise. • Dane« se črnogorsko ljudstvo spominja velikega dogodka — osvoboditve mesta Cetinje. Osvobodile so ga enote narodnoosvobodilne vojske ln partizanskih odredov Jugoslavija na današnji dan leta 1944. • Slavistično društvo priredi v nedeljo, 13. XI., literarno ekskurzijo po Ljubljani. Vodil bo prof. Kolar. Zbirališče ob 9. uri pred Studiidko knjižnico. Klub prekmurskih akademikov sklicuje redno letno skupščino v ponedeljek. 14. t. m., ob 19.30 na Stari tehniki. Vabljeni člani in novinci! Prosimo tovarišico Milo Perko iz Llubljane, ki je poslala dopis uredništvu »Slovenskega poročevalca«. da se zglasi v nsSetn uredništvu, Tomšičeva š, sob« 1. mm isr? —— 5. novembra sta se poročila F<- šinger Pavel in Itrjšp Liza iz Maribora. Čestitamo — Slavka. Zahvala. Zdravniku dr. Dušanu Banjai v Železnikih izrekam najtoplejšo zahvalo za uspešno in požrtvovalno zdravljenje moje žena Katarine. Bevk Ar.ton, posestnik, Davča 13. Komunalna uprava Brežice obvešča, da bo 17. nov. 1955 V Kapelah pri Dobovi velik letni živinski. konjski in svinjski sejem. Prodajalci in kupzi vabljeni. '.-.la 1 • . vVfi/. preprT« .<• ' /. > A«eten vonj »Via*iVtnih ln-djp ujfi h t a to "h ‘pTfojrtVr ih Plesna sekcija SKUD »Tine Rožanc« pričenja z rednimi treningi športno-družabnega plesa. Vabljeni plesalci in' plesalke, posebno absolventi nadaljevalnih tečajev. Vpisovanje in trening vsak ponedeljek od 20. do 22. ure tn sredo od 18. do 20. ure v stekleni dvorani, Pražakova ul. 19. Plesna sekcija SKUD »Tine Rožanc« otvarja še po on tečaj za dijake in ostalo mladino ter tečaj za zakonce in starejše osebe. Pričetek pouka bo objavljen naknadno v časopisju ln radiu. Informacije in vpisovanje v nedeljo od 1,1.30 do 12.30 in ponedeljek od 18. do 20. ure v stekleni dvorani. Pražakova ul. 19. piesna sekcija SKUD »Tine Rožanc« sprejema v svojo folklorno grupo nove plesalke in plesalce, ki imajo veselje do narodnih plesov. Vpisovanje in treningi vsako sredo od 20.—22. ure v stekleni dvorani, Pražakova ul. 19. Klavnica Ljubljana, Mesarska c. 1, Ljubljana, je pričela s prodajo manjvrednega mesa, odpadkov za krmljenje psov in krvi za izdelavo krvavic v svojih na novo zgrajenih poslovalnicah na Mesarski c. 1, Ljubljana. Vse blago Je pod strogo veterinarsko kontrolo. — Uprava. Ce veliko stojiš hli mnogo hodiš, daj tvojim nogam osvežujoče kopeli z »Jela« soljo. Poizkusi in povej drugim, da je »Jela« sol edinstvena. UPORABLJAJTE TUDI VI Klinično preizkušeno kremo! »KROSAN« že poznaš kot najboljše sredstvo za ohranitev krompirja pred gnitjem. Pravočasno si ga oskrbi v zadrugi, semenarni, drogeriji. GLFDRLlS^fl DRAMA LJUBLJANA Sobota. 12. nov., ob 20 Machiavelli: Mandragole. Izven 'ja za podeželje. Nedelja. 13. nov., ob 15. Miller: Lov na čarovnice izven ln za podeželje. Ob 29 Machiavelli. Mandragola Izven in za podeželje Ponedeljek, 14. nov.: zaprto! Torek, 15. nov., ob 20. Axelrod: Sedem let skomin. Premiera. -Izven. Sreda, 16. nov., ob 20. Axelrod: Sedem let skomin. Abonma B. V torek, 15. novembra, bo v Drami četrta letošnja premiera —. Kot prvo delo Iz B repertoarja (sodobna komedija lažjega žanra) bo uprizorjena duhovita ameriška komedija Georga Axelroda »SEDEM LET SKOMIN« Prevedel Jo Je Herbert Grtin. režira Igor Pretnar, scenograf Je arh. Sveta Jovanovič, osnutke za kostume Je prispevala Mija Jarčeva, glasbo pa je napisal Bojan Adamič, Richarda igra Stane Sever, Dekle Majda Potokarjeva, v ostalih vlogah pa nastopajo: Janez Cesar. Tina Leonova. Ivanka Mežanova. Helena Erjavčeva. Marija Semetova. Boris Kralj, Ivan Jerman, Boža Weisova. Vida Levstikova. Dušam SkedL OPERA Sobota, 12. nov., ob 19.30: Verdi: Rigoletto. Gostovanje Rudolfa Franeta. Izven tn za podeželje. Nedelja, 13 nov., ob 19 30: Verdi: Ples v maskah. Gostovanje Josipa Gostiča. Izven in za podeželje. Ponedeljek, 14. nov.: zaprtol Torek, 15. nov., ob 19.30: Masse-net: Manon. Abonma red A. MESTNO GLEDALIŠČE Ljubljana, Gledališka pasaža Sobota, 12. nov. ob 20 Anoullb! Colomba. Izven. Nedelja. 13. nov., ob 20. Gtrau-doux: Trojanske vojne ne bo. Izven. Torek, 19. nov., ob 20.30: Cehov: Utva. Abonma TsS n. Sreda, 16. nov., ob 20. Gtraudoux: Trojanske vojne ne bo. Abonma red Sreda. Vstopnice so tudi v prodaji. Četrtek, 17. nov., ob 20.30: Leskovec: Dva bregova. Abonma GSS ln TSS m. Šentjakobsko gledališče LJUBLJANA • Mestni dom Sobota, 12 nov., ob 20. Finžgar: •Divji lovec« ljudska l*ra — izven, razprodamo. Nedelja, 13. nov., ob is Goeraer: »Pepelfea«. pravljična igra. Izven. Ob 30. Finžgar: »Divji lovec« • ljudska igre. Izven sreda. 16. nov., ob 30. Finžgar: »Divji lovec«, ljudska igra, iz- Sobota, 19. nov., ob 20. Schiller: »Marija Stuart«, tragedija, gosp' vanje Mihaele Saričeve, izven. P.odaja vstopnic v Mestnem demu, rezerviranje tel. št. 32-860. F-ezervirar.e vstopnice morate vzeti najkasneje do 11. ure na dan predstave. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIONETE Levstikov (Šentjakobski) trg Sobota, 12. nov., ob 17 Frane Milčinski: »Zvezdica Zaspanka«. -Ob 20.30: Frane Milčinski »Zvezdica Zaspanka«. Samo za odrasle. Nedelja, 13 nov., ob 11. Frane Milčinski: »Zvezdica Zaspanka«. OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE Komenskega 12 Nedelja, i3. nov., ob 15. ln 17: »Pastirček Peter in kralj Briljantina. Bajka v štirih slikah. Prodaja vstopnic od 10. do 12. in od 14. dalje. ROČNE LUTKE Resljeva c. 2S Nedelja, 13 nov ob 17. Frane Milčinski: »Zvezdica zaspanka«. Otvoritev sezone Prodaja vstopnic za vse pred- stave v soboto od 10. do 12. ure na upravi Mestnega lutkovnega gledališča, Resljeva c. 23, tel. 32-020 in pol uie pred vsako predstavo pri obeh gledaliških blagajnah. Obiskovalcem sporočamo, da se bodo po daljšem času spet pričele redne predstave ročnih lutk, k) bodo v dvorani ročnih lutk na Resljevi c. 28. DPD »Svoboda« Vič bo v soboto, 12. t. m., ob 20. uri v svojem domu oclprla sezono z Jurčičevo ljudsko igro »Deset; brat«. Ponovitev bo v nedeljo, 13. t. m., ob 17. uri. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Nedelja. 13. nov., ob 16: Bratko Kreft: »Celjski grofje«, izven in za podeželje. Sobota, 19. nov., ob 20: William Shakespeare »Othello«. Premiera. Red premierski in izven. Nedelja. 20. nov..ob 16: Wllliam Shakespeare »Othello«. Izven in za podeželje. MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE Sobota. 12. nov ob 18: Ivan Cai. kar: Kralj na Betajnovi. Slavnostna premiera v počastitev desetletnice osvoboditve in desetletnice obstoja in dela MGJ Nedelja. 13 nov ob 19 30: Ivan Cankar: Kralj na Betajnovi. — V naslovni vlogi gostuje član SNG Ljubljana tov. P Kovič. Režita Hinko Košak. Scena Bojan Čebulj. CELJSKO GLEDALIŠČE Sobota, 12 nov ob 20.: George Axelrod: Sedem let skomin — sobotni abonma tn izven Nedelja, 23 nov. ob 15 30- George Axelrod: Sedem let skomin — nedeljski abonma ln Izven. dustrijških in vajeniških) prinesti k vpisovanju potrdilo o šolanju. Opozarjamo vsa podjetja in ustanove, obrtnike ln družinske poglavarje, k! zaposlujejo mladice — obveznike pred vojaške vzgoje, oziroma pri katerih mladinci tega letnika stanujejo, da so odgovorni za pravočasni vpis. POPRAVKI VOZNIH REDOV podjetja »Transturlst« na progah: ŠKOFJA LOKA — ŽIRI — ŠKOFJA LOKA: iz S k. Loke do 15. XI. 1955 ob 15.20 od 15. XI. dalje ob 16.15 dnevno redno; iz Žiri do 13. XI. ob 4.34 vsak dan, od 15. XI. dalje ob 4.34 ob nedeljah in praznikih; od 15. XI. dalije uvajamo novo progo z odhodom iz Zlri ob 6.44 in prihodom v Škofjo Loko ob 7.55 vsak dan. Škofja loka — 2elezniki — ŠKOFJA LOKA: iz Sk. Loke do 15. XI. ob 16.20. od 15. XI. dalje ob 16.15 vsak dan. ZFT.F.TNTKI — ZALI LOG — ŽELEZNIKI: iz 2eleznikov od 15. XI. dalje ob 17.00 vsak dan: iz Zalega loga od 15. XI. dalje ob 6.05 ob delavnikih - ob S.10 ob nedeljah in praznikih. ŠKOFJA LOKA mesto — kolodvor: iz mesta do 15. XI. ob 19.05, od 15. XI. dalje ob 19.00; iz kolodvora do 15. XI. ob 16.15, od 15. XI. d-' o n*. >c.'0. TRANSTURIST - LOKA l? MRL! Umrl je nag ljubljeni dobri očka v 90. letu starosti JANEZ KROPAR Pogreb bo v nedeljo, dne 13. t. m. ob 15. uri iz Jožefove mrl. vežice na ^alah. • Žalujoči otroci: Manca, MLci, Ivan in ostalo sorodstvo. Z fi H V fi L E R 0 N r. E B TI Sarajevski godalni kvartet in pianist JANKO RAVNIK koncertirajo v ponedeljek. 14. novembra, za MODRI ABONMA. Na sporedu godalna kvarteta Bocche-rinija tn Brittna ter Dvorakov klav'rskl kvintet. Proste vstopnice pri blagajni Filharmonije. V Koncertnem listu Je objavljen komentar h koncertu. -K OBVESTILU POZIV Po Zakohu o narodni obrambi (Ur. list FLRJ št. 99-35-55) morajo biti mladinci, rojeni v letu 1939, ki stanujejo *11 delajo na območju občinskega ljudskega odbora Ljubljana - Moste, vpisani v seznam obveznikov * predvojaške vzgoje. Vpisovanje mladincev za ObLO Ljubljana - Moste bo v prostorih občine na Zaloekl cest] 51-a, v sobi St. I. ln sicer: Mladinci od črke A—G dne 14. X.. od H—O dne 15. XI., od P— 2 dne 16.'XI. 1955. Ura vpisa: od 8. do 12. ure. Vpisovanja so oproščeni samo dijaki srednjih In srednje strokovnih Sol, medtem ko morajo učenci nižjih strokovnih šol (in- RAZPISI Ob nenadomestljivi izgubi, ki nas je zadela s prereno smrtjo našega predragega dr. FRANCA JAKONČIČA zdravnika iz Gorice se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki ste ta prezgodnji grob obsuli s cvetjem ter ga v tako častnem številu spremili do njegovega poslednjega doma. Posebno zahvalo smo dolžni predsedstvu SZDL za Slovenijo, Glavnemu odboiu ZB NOV za Slovenijo, tov. prof. Cundra za ba!za«n:ranje pokojnikovega trupla ter ostalim tov. zdravnikom iz Rog. Slatine in Celja za pomoč in skrb v bolezni. Enako velja naša zahvala predsedstvu Demokratične fronte iz Gorice, obč. oddoru SZDL ter Okraj. Rdečemu križu iz Nove Gorice za poklonjene vence kakor tudi dr. La mbertu Mimo! j a in prof. Mariji Bratuž za poslovilne besede ob grobu. Topla zahvala pevcem iz Nove Gorice In Šempetra, delegacij; goriških Slovencev ter vsem prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali ter obujali spomin na dobra in plemenita dela pokojnika. Vsem in vsakomur naša iskrena hvala 1 Jerica Jakončič ln ostalo sorodstvo. Gorica (Italija). 7. novem. 1955. Ob bridki izgub; mojega moža IVANA CMAGER se Iskreno zahvaljujem sostanovalcem in kolektivu hotela »Korotan«, posebno direktorju tov. Sansu in tov Polak Francu za vsestransko pomoč, vsem darovalcem cvetja ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. 2alujoča žena Marica tn hčerka Lidjca. Jesenice, 10. novembra 1955. Vsem. ki so se poslovili v tolikšnem številu od našega dragega moža. očeta, bratranca, str.ca, deda in tasta IVANA OŠABEN strojevodje v p. posebno tov. dr. Trtniku za njegovo požrtvovalnost v zdravljenju diagega pokojnika in vsem, ki so nam osebno al; pismeno izrazili sožalje — naša srčna zahvala. Ošabnovi in Cvetrežnikovi. RAZPIS Občinski ljudski odbor Radovljica, Komisija za imenovanja, razpisuje po členu 10. (Ur. list FLRJ, St. 34-55) Ul po členu 99. Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (Ur. list FLRJ, št. 51-53) mesto direktorja pri Gostinskem ' podjetju Hotel »Grajski dvor« Radovljica. Pogoji: kvalificirani gostinski delavec z najmanj 10-letno prakso v gostinstvu ali 10-letno komercialno pnaJtso in z znanjem vsaj enega tujega Jezika. Interesenti naj se prijavijo in vložijo pismeno prošnjo do 18. XI. 1955 na Občinski ljudski odbor Radovljica. Prošnji naj priložijo tudi življenjepis, dokazila o šolski in strokovni izobrazbi, opis dosedanje zaposlitve ter potrdilo o nekaznovanju. Občinski ljudski odbor — Radovljica. -R RAZPIS Upravni odbor Vodno skupnosti za melioracijo Prekmurja v Murski Soboti razpisuje po členu 27. splošnih pravil naslednji delovni mesti: 1. računovodje. 2. strojnika — šoferja. Pogoji: ad 1. ekonomska srednja šola s prakso. ad 2. kvalificiran strojnik ali mehanik-šofer za delo z bagerjem goseničarjem. Plača po dogovoru. Nastop službe takoj. -R PUTNIK v Ljubljani bo organiziral za nogometno tetkmo Odred : Segesta v Domžalah dne 13. XI. avtobusne prevoze. Vozovnice po 150 din (za obe smeri) lahko kupijo interesenti v poslovalnici PUTNIK do sobote zvečer. Avtobusi odpeljejo *z Ljubljane ob 13.30 uri izpred poslovalnice PUTNIK in se vračajo iz Domžal ob 16.30 uri. V prodaji so samo sedeži. RADIO AEROKLUB NOVO MESTO sporoča, da se je smrtno oonesrečil N IKIČA BULF pilot in upravnik letalske šole v Novem mestn Njegovi posmrtni ostanki bodo preneseni tz novomeške mrtvašnice v soboto, dne 12. nov. ob 16. uri na železniško postajo, od koder ga bodo prepeljali v njegov domači kraj. Dobrega tovariša in učitelja mladih letalcev bomo obranili v trajnem spominu. Okrajni komite ZKS, Okrajni odbor UROJ, Okrajni odbor LTS, Okrajni odbor SZDL, Okrajni ljudski odbor in občinski odbor Novo mesto SPORED ZA SOBOTO Poročila: 5.05, 6.00, 7.00. 13.00, 15.00, 17.00, 19.00 tn 22.00. 5.00 do 6.20 Dobro Jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored). 6.20 Naš predlog za vaš Jedilnik, 6.25 Reklame. 6.35 Mali glasbeni mozaik, 7.70 do 7.30 Igrajo ansambli Gus Viseur, Loulon Le-grad ;n Jo Montet, 11.00 Radijski koledar, 11.05 Gospodinjski nasveti, 11.15 Domače napeve izvajajo Miro Gregorin in Štirje flo-sarji. 11.45 Pojte z nami.»otroci!, 12.00 Lahek opoldanski glasbeni spored. 12.30 K mečita univerza — ing. Sušin: Opis tipov tal. 12.40 Nekaj preludijev F. Chopina. 13.15 Zobavna glasba vmes reklame. 13 30 Melodije za prijetno razvedrilo. 14.20 Pionirski kotiček, 14.33 Želeli ste — poslušajte!, 15.15 Zabavna glasba, 15.30 Utrinki iz literature — Iz »Preprostih peaml« Mileta Klopčiča (ob 50-letnici pesnikovega rojstva), 15.45 Iz serenad Viktorja Herberta, 16.00 Novi filmi. 16.10 Koncert po željah, 17.20 Zabavna ln plesna glasba, vmes reklame, 18.00 Okno v svet: Petrolejska pravda v vasi Burai-mi, 13.15 Poje Ljubljanski komorni zbor p. v. Milka Skoberneta, 13.35 Jezikovni pogovori, 18.50 fgra kvartet Jure Robežnik. 19.03 Radijski dnevnik, 19130 Zabavna glasba, vmes reklame, 20.00 Veseli večer: Skrivnost hiše štev. 13 a, 22.15 do 23.00 Oddaja za naše izseljence na valu 327.1 m, 22 15 do 23.00 UKV program: Plesna glasba. 23 00 do 24.00 Oddaja za tujino — na valu 327.1 m (prenos iz Zagreba)! MAL! OGLASI FOTO HOLYNSKI, Ljubljana — Cankarjeva 3, sprejema naročila za vsakovrstno fotografiranje izven ateljeja in se priporoča podjetjem, društvom in zasebnim interesentom. Tel. 21-689. 20707-1 TAKOJ SPREJMEMO administrativno moč s srednjo ekonomsko šolo. Sprejmemo tudi dva strojna tehnika. Ponudbe pošljite na naslov »Elma«. Črnuče. 21159-1 PUŠICARNA KRANJ sprejme absolventko srednje ekonomske šole — tudi začetnico — za delo v komerciali in večje število puškarjev, orodjarjev ali ključavničarjev vajenih ročnega dela. Plača po tarifnem pravilniku — dogovoru. 21150-1 SPREJMEMO takoj prodajalca ali prodajalko za knjigarno in papirnico. Državna zalošba Slovenije. Mestni trg 26. 21155-1 UPRAVNI ODBOR DPD Svoboda Ptuj išče za svojo godbeno sekcijo baritonista (Eufonium) in F-basista (pozauna). — Svoboda Ptuj preskrbi primerno zaposlitev in stanovanje v Ptuju. Interesenti naj vložijo pismene ponudbe z navedbo dosedanjega delovanja pri godbi in zaposlitve, ki jo želijo. 21249-1 PEKOVSKEGA MOJSTRA sprejmem takoj. Pekarna Slivnik — Brežice. 21263-1 ZENSKO srednjih let sprejmem kot pomoč v gospodinjstvu v do" poldanskih urah. Bertoncelj — Zadružna 18. 212G0-1 PRODAJALCE srečk sprejmemo. Trubarjeva 76. 21238-2 ZAMENJAM ali prodam železna vrtna vrata, vse kotno železo Ažman, Viška §7. 21127-4 VINOGRADNIŠKO POSESTVO v Halozah prodam. Naslov v ogl. odd. 21142-4 UGODNO PRODAM nov fotelj in staro omaro. Postojnska ul. 63. 21148-4 PODGANE, MISI IN VOLUHARJE strupite z ing. Prezljevlm! preparati! Ljubljana. Wolfova 3. SMOKING in ogrodje vzldljivega štedilnika naprodaj. Hradeeke-ga 7. 21178-4 BATERIJSKI RADIO prodam. Naslov v ogl. odd. 21131-4 ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■MaaaaaaMi B B S Zadružno podjetje b S »OBNOVA« Krško S a -a S sprejme s 1. 1. 1955 5 S v službo a a gradbenega tehnika, | a komercialista in mate- J | rialnega knjigovodjo. ■ Plača po tarifnem pra-2 vilniku. — Ponudbe po-g šljite na upravo podjetja. »UNION«: premiera franc, italijanskega filma »Teresa RaquU»«. Tednik. Predstave ob 18., 18. in 20. V gl. Vlog:: Simone Signo- ret, Rat Vallone. Ob 22. premiera amer. barv. filma »Hondo«. •KOMUNA«; ame:. tlim »Greh noči«. Tednik: FN «5. Predstav* ob 15., 17 30 in 20 V gl. vlogi; Spencer Tracy in Katherina Hepburn •VIC«: amei Darvastl film »Ble-dollčnikov sin« Tednik Pied-stave ob 16. 18 tn 20 V glavni vlagi: Bop Hope ln Jane Rus- sel. »SLOGA«: amer barvasti tlim • Izpod Sahare«. Tednik Predstave ob 15 . 17., 19 in 21. Ob 10. Je matineja istega filma Prodaja vstopnic v vseh kinematografih od 9.30 do 11. ter od 14. dalje. Prodaja vstopnic za . matinejo v kino SloSi uro pred pričetkom predstave. •SOCA«: amer. barvasti Cim »Ble. dollčnikov sin«. Tednik. Predstave ob 16., 18. in 20 Prodaja vstopnic od 14 dalje. »SISKA«: marokanskl film »Othello«. V glavni vlogi: Orson Wel-Ics. Režija: Orson Welles. Predstave ob 16.. 18. in 20. Prodaj« vstopnic od 14. dalje. •TRIGLAV.: a»nei tlim »Slavolok tmage«. V gl. vlogi: Charles Boyer ln Ingrid Bergman. Predstave ob 16 . 18. in 20. Prodaji vstopnic od 15 dalje. »LITOSTROJ«: avstr!) film »Dva v avtu«, ob 18. in 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. ŠENTVID »SVOBODA«: jugoslo- vanski film »Poslednji most«, ob 17. in 19. VEVČE: amer. film »Alarm ■ na Jugu«. ZADOBROVA: amer. film »Zenske prihajajo«. DOMŽALE: amer. barvasti film »Moulim Rouge«, ob 18. tn 20. KAMNIK: smer. film »Pregnanci iz Poker Fiata«. JARŠE »INDTJPLATI«: ameriški film »Kalifovo bjago«, ob 20. BLED: francoski film »Imel sem 7 hčera«, ob 17. in 20. BREŽICE »DOM«; ameriški film »Iznad 30 nadstropja«. NOVO MESTO -KRKA«: ameriški barvasti f;lm »Sneg na Killman-dža-ru«. KRANJ »STORZlC«- amer. barve-sti film »Po čem Je slava-. — Predstave ob 16. 18 tn 20 V el. vlogah James Cagnev. Dan Dai-Iey in Corine Calvet. Ob 22. uri premiero ameriškega filma »Kapetan Keri«. Jutri ob 22. bo premiera ameriškega filma »Želim Te«. KRAN.T »SVOBODA«: orerrdeTa finskega filma »Ko pride pomlad«. ob 18. in 20. JERF-NICE »RADIO«: p-emier« italijanskega filma »Bandito Mu-sotirvi«. ob 18. in 20. JESENICE »PLAVŽ«: premična amer. filma »Pago Pego začarani otok«, c.b 18 in 20. KOROŠKA BET,A: zaradi občnega zbora ZB zaprto! 29. X. je bila najdena zapestna ura na Poljanski cesti. Dobi se Dri Jerič. Poljanska c. 54. cd 14.39 do 15.30. 21259-19 SAMOSTOJNO GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejmem. Valhcr, Valvazorjeva 3-II. 21341-1 NATAKARICO, pošteno ln sposobno, ter natakarico za nedeljsko strežbo sprejmemo. Nastop službe takoj. Gostilna »Dolenje«, Ljubljana, Dolenjska c. 3. 21293-1 UPOKOJENKO k mlajšemu otroku za dopoldne iščem. Naslov v ogl. odd. 21290-2 UGODNO PRODAM moško crcm-by suknjo In rjavo kamgarn obleko za visoko postavo. — Vprašati popoldne. Brumen — Herbersteinova 3, Ljubljana — (Fondove hiše). 21279-4 RADIO »Philips«, "5-cevnl, v dobrem stanju, .prodrm. Golob, Gosposvetska 52, Jesenice. 21239-4 KUPIM eno do dvostanovanjsko hišo z vrtom v okolici Lesc ali Radovljice. Ponudbe v ogl. odd. pod »Gotovina«. 21289-7 OIIZALUJEM in preklicujem, kar sem neresničnega govori! o Janežič Francu, Ljubljana, Poljanski nasip št. 60, ker nimam za to nobenega povoda. Bukovec Jože, Ljubljana, Tovarniška 5. 21298-11 TRGOVSKO PODJETJE v Ljubljani išče materialno knjigo-.cri-kinjo. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Vestna«. 213S5-1 TRGOVSKO PODJETJE v Ljubljani išče dobro strojepisko. Ponudbe v oglasni odd. pod »Dobra strojepiska«. 21356-1 PISARNIŠKO MOC z znanjem stenografije išče trg. podjetje v Ljubljani. Ponudbe pod »Cim-prej«. 21354-1 SPRF.iMEl.ro poslovodjo in več čevljarjev za čevljarsko delavnico. KZ Žužemberk. 21353-1 DCBRO POMOČNICO (krojačico) za obleke sprejme salon »Moda«, Pražakova 15-1, Ljubljana. PRODAMO brezhibno registrirno blagajno »Nacional«. KZ Žužemberk. 21352-4 dobro Zensko kolo »puch« prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 21342-4 MLADO MOC z znanjem knjigovodstva sprejmemo takoj. Ponudbe pod »Ljubljana — Miklošičeva« v ogl odd. 21338-4 KRALJICO PECI in zložljiva vrata prodam. Prijatelj, Ciglerjev* 2. 21320-4 ST ARE J Sl MIREN ŠTUDENT i.šč* stanovanje v Ljubljani — gra tudi za sostanovalca. Plača v naturalljah. — Ponudbe pod »Prekmurec« v ogl. odd. 21267-9 PREKLICUJEM za neresničae besede, ki sem jih govorila v tovarni »Rog« o tov. Potočnik Slavici. Prlberšek Ivana, Verov-škova 7, Ljubljaia. 21263-11 NAŠEL SEM avtomobilsko rezervno kolo na cesti Ljubljana— Šentvid. Dobi se: Križan Lado, Vižmarje 53-111. 21332-11 Z DETEKTORJEM lahko poslušate brez baterije ln brez tok* domače tn tuje radljike postaje. Prvovrstni aparati so po 800, 1.500 in 2.500 din, za srednje ln kratke valove 3.500 din. Zelo občutljivi magnetni zvočniki (Frel-schwinger) za detektorje ln baterijske sprejemnike po 2000 ln 2500 din. Slušalke, 2000-ohmske, 1250 din, 4003-ohmske. po 2250 din. Rezervne žice za slušalke 180 din. »Pertinaks« spremenljivi kondenzatorji (reakcijski) 290 —500 cm 350—400 din. Ohišje kristala s stalnim sprejemom 273— 350 din. Banane 25 din. Radijski izvijač 30 din. Kristali »Ko. hlnor« 10—20 din. Tuljave za detektorje 100—150 din. — Uslužno dobavljamo tudi ostali radijski material po tovarniških cenah (delno je uvožen) Pošiljamo tudi po pošti.. »Dedektor - rad;o« Beograd. Majke Jevroslme 2. 21161-11 Brezplodna razprava v Ženevi ŽENEVA, 11. nov. (Tanjug). Današnja razprava o razorožitvi jc bila ve.iniKiia posvečena vprašanju učinkovitega mednarodnega nad jorriva in inšpekcije. Medtem ko je Molotov vztrajal na sprejetju sovjetskega pr odloga petih točk o zmanjšanju vojaških sil ter prepovedi in u ničeuju atomskih orožij, je bilo težišče izvajanj zahodiih mini >trov na potrebi določitve načina za učinkovito nadzorstvo. Duiles je obširno navajal besedilo pisma sovjetkega premiera Bulganina predsedniku Eisenhowerju, v katerem pravi, da je »stvarno nadzorstvo ns-mogeče ter n; načina za preprečitev oziroma nadzorovanje nezakonite proizvodnje atomskega oboroževanja. Popolnoma soglašamo s tem mnenjem in za' bi bilo. kakor je to dejal tudi premier Bu^ganin. i'uzorno in nevarno na tsh črtah doseč-sporazume, ker bi samo uspavali budnost narodov rta svetu pred morebitnim nenadnim napadom-. je deja1 Duiles. Zair. fc: se moral: ministri.po njegovem mneniu sporazumeti o tem kar je moč nadzorovali ter šele nato določiti načine in oblike nadzorstva za taka področja. »Eisenhovverjev načrt za zračno inšpekcijo, kakor tudi Bul- gsr.inov predlog o točkah za medsebojno nadzorstvo, nudita to osnovo. Ce ne moremo nadzorovati nezakonite proizvodnje atomskega orožja, lahko nsdr-irujemo po-ljke tena orofa. Nobena država se ne bo -pustila v drago proizvodnjo atomskega orožja, če bo vedela, da 7 '• •• a • učinkov 1 ga nad7.0r— stva nad prr.melom in pcšilika- ŠPORT Hajduk premagal B-moštvo Solit, 11. nov. V zadnji trening tekmi pred nedeljskim srečanjem e A-reprezentanco Finske je dnnes naša B-reprezcntanca zasluženo iz: ubila proti moštvu Hajduka v. 2:4 (i:l) B-reprezentanca ,ie r.a-e‘op.:a v naslednji postavi: Krivokuče. Belin. Radovič. Ro-Toze.n, .Turi: ko, Popovič, Kuno-t:č. AiTjič. Antič, Vidoševič, Markovič IIVOŠ). 7-.radi lažjega prehlada nista jgiala Pajevič in Herceg, ki pa bosta po besedah tehničnega vodje Lemešič-a nas‘op.la v nedelj-rketn s-ečanju. Reprezentanti so danes zadovoljili navzlic izgubljeni tekini, ker so se čuvali za ne-de\ -ko srečanje, medtem ko so S.-i ..- n: Igrati s polno močjo. J-tojboljšl v reprezentanci so bili Hcrozan, Jurlčko in Kurtovič. mi nikoli ne bo mogla uporabiti«, je poudaril Duiles. Molotov je izrazil nezadovoljstvo nad skupnim zahodnim predlogom, ker po sovjetskem stališču ne prispeva k ustanovi tv: oboroževalne tekme niti ne doloz-a prepoved: atomskih orožij. Obenem je zavrnil zahodne predloge o poprejšnji upostavitvi nadzorstvenega sistema, preden dosežejo sporazum o razorožitvi. »Sodite sami« - je dejal Molotov — »kako je moč dovoliti nadzorstvo nad r.ašim: oporišči, če se prej ne bomo sporazumeli, da bomo zmanjšali oborožitev in prepo- vedali atomska orožja. Izmenjava informacij o vojaških načrtih pred splošnim sporazumom bi samo olajšala priprave za napad. O tem je sicer govoril tudi eden izmed poveljnikov sil Atlantskega pakta.« Molotov se je nato dotaknil tudi govorov francoskega in britanskega ministra o nujnosti upostavit-ve zaupanja pred vsakim sporazumom o razorožitvi. »Toda, kako moremo gojiti zaupanje, če se odklanja sporazum o razorožitvi?« — je pripomnil Molotov. Macmillan je zaključil današnjo sejo, poudarjajoč potrebo o iskanju sporazuma na tistem področju, na katerem je moč uresničiti nadzo-stvo nad sporazumnimi ukrepi o razorožitvi. »Vsi se strinjamo glede potrebe razorožitve in dejstva, da je neizvedljivo stvarno in učinkovi- evhauer prafa BONN, 11. nov. (Tnn.Vug). Vodja zahožnonomSke opozicije Ollen-haner .je na seji svoje socialdemokratske parlamentarne skupine podel poročilo o razgovorih zunanjih ministrov štirih velesil v -v;. v.; ..«• oa iiavzlij te- žavam, ki so nastale na poti nji-hovesra sporazumevanja o Nemčiji. še vedno ne iz£Uh;ja upanja. »Nobenega bolj ne zanima rešitev nemškega vprašanja kot Nemce s?.r»e«. ie deja! O ‘lenh.iuer. ^a- to bi po njegovih besedalr morali s^mi Nemci pokazati več pobude 1:1 elastičnosti, ko gre za njihovo uso-do. Ollenhauer jo poudaril, da je že dosedanji potek ženevske konference pokazal popolni polom dosedanje politike bonnske vlade clecTe združitve Nemčije. »Poraz, ki ga ie vladna politika doživela v Ženevi, se ne bi smel prvkri-vati 7. nadaljnjim vztrajanjem na do~cdr. nji črti« — je deja! Ollrn-hau.T in dodal, da bi morala vlada š,* meči sedanjo konferenco skušati najt; poti, kako bi se raz-sovrri o združitvi NemčJjj-c in uoo tavftvi sistema evropske varnosti premaknili z mrtve točke. U Nu na Poljskem VARŠAVA, U. nov. (TASS). — Predsednik burmanske vlade U Nu le danes prispel v Varšavo na uradni obisk Poljski. Na letališču so ga mod drugimi sprejeli predsednik poljske vlade Ciranklewicz in Člani diplomatskega zbora. Zunanjepolitični strokovnjak in strankin opazovalec na ženevski konferenci IVenner je na seji obtožil, zahodnonemško vlado, da »ni ničesar ukrenila za premostitev razlik v stališčih udeležencev’ konference o Nemčiji«. Dodal jc, da tudi sedanja naglica vlade zvezi z ustano vitvijo obereže-liih sil samo otržkoča možnosti za sporazum velesil o nemškem vprašanju. Ncreu Ramos začasni predsednik Brazilije RIO DE JANEIRO, 11. nov. — (AFP). Brazilska skupščina je imenovala podpredsednika senata Nereu Ramosa za začasnega predsednika republike Brazilije. Za Raniosa je glasovalo 185 poslancev, C2 pa proti. Ramos je eden voditeljev brazilske socialdemokratske stranke. Dopoldne je bil aretiran šef policije v Rio de Janeiru, rezidenca generala Fuiza Castra, ki je bil včeraj postavljen za vojnega ministra namesto generala Tcixelre Lotta, kakor tudi bolnišnica, v kateri se zdravi dosedanji predsednik Cafe Filho, pa sta zastraženi. Novi Sef policije je objavil po radiu sporočilo, v katerem izjavlja. da bo policija ohranila red In spoštovanje privatne lastnine, ter poziva prebivalstvo, naj bo mirno. Poeciafl v Riu de Janelru Je nonnalen. to mednarodno nadzorstvo, vsaj glede atomskih in nuklearnih orožij. Zakaj potem ne bi za- čeli s sporazumom na področju klasične oborožitve, kjer je nadzorstvo več ali manj stvar učinkovite administracije«, je dejal Macmillan. Zunanji ministri bodo nadaljevali razpravo o razorožitvi jutri zjutraj ob 10.30. Uvedba dopoldanskih sej je rezultat sklepa štirih ministrov, da bodo končali konferenco v sredo Tov. Vidič priredil sprejem na čast našim sindikalistom MOSKVA, il. nov. (Tanjug). — Jugoslovanski veleposlanik v Moskvi Dobrivoje Vidič je na čast jugoslovanski sindikalni delegaciji z Ivanom Božičevičem, ki j« na obisku v Sovjetski zvezi, priredil sprejem, katerega so se udeležili namestnik zunanjega ministra Zorin, načelnik IV. evropskega oddelka Zimjanln. namestnik predsednika sovjetskih sindikatov Solovjev. sindikalni sekretarji in funkcionarji, član zunanjepolitične komisije Vrhovnega sovjeta Nina Popova in drugi. Sprejem je potekel v prisrčnem ozračju. Jugoslovanska sindikalna delegacija je nocoj odpotovala v Leningrad. Sprejem ob švedskem državnem prazniku BEOGRAD, 11. nov. (Tanjug). — Izredni poslanik in cpolnomočeni minister Švedske v Beogradu g. Ole Jc-dahl je ob švedskem držav-nfm prazniku nocoj priredil spre-jem, ki so sc ga med mnogimi jugoslovanskimi povabljenci udeležili tudi podpredsednik zveznega izvršnega sveta Svetozar Vukmanovič. državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič, generalni sekretar predsednika republike Joža Vilfan in drugi, kakor tudi člani diplomatskega zbora. Poziv samo Severni Koreji NEW VORK, U. nov. (AP). Politični odbor OZN je danes s *4 proti 5 glasovom, 9 držav ie Je glasovanja vzdržalo, sprejel ameriški predlog, naj pozovejo Severno Korejo, da sodeluje v de-bati o vpra.s^njU Koreje v tem odboru. Nato je s 14 proti 31 glasovom, 10 držav se je glasovanja vzdržalo, zavrnil predlog Sirije, naj bi pozvali tako Severno kaJtcr tudi Južno Korejo, da se udeležita omnjene razprave. Pravni odbor je s 44 glasovi, dve delegaciji sta se glasovanja vzdržali, zavrnil resolucijo Avstralije ta Venezuele o spremembi postopka pri glasovanju, posebni politični odbor pa je do ponedeljka odložil sejo o vprašanju arabskih beguncev. ZADNJA MEDNARODNA NOGOMETNA TEKMA: FRANCIJA - JUGOSLAVIJA 1:1 (0:1) V Parizu drugače ko na Dunaju Strelca golov: Veselinovič v 25. in Piantoni v 88. min. PARIZ, il. nov. Na velikem pariškem stadionu Colombes je bila popoldne -odigrana mednarodna nogometna tekma med reprezentancama Francije In Jugoslavije. To je dvanajsto srečanje najboljših moštev obeh držav, izmed katerih so do zdaj petkrat zrna g ali Jugoslovani, štirikrat pa Francozi dve tekmi pa sta se končali neodločeno. Za prireditev Je bilo v Parizu izredno zanimanje. Stadion je bil razprodan do zadnjega prostora in računajo, da je bilo v njem več ko <5.009 gledalcev. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: JUGOSLAVIJA; Beara. Crnkovič, Zekovič, Ljubenovič, Horvat, Boškov. Rajkov. Milutinovič. Vukas. Veselinovič Zebec. FRANCIJA: Remetter. Louis, Marrhe, Penveme. Jonquet, Marcel, Foix. Glovacki. Kopa. Piantoni. Ben Tifour. Sodnik Italijan Orlandini z dvema stranskima sodnikoma iz Italije. Vreme je bilo izredno lepo in sončno - i '*! \\ Občinski ljudski odbor Občinski odbor SZDL in Občinski komite ZKS Sevnica •r^siitnj*} vcem svojim občanom k prazniku občine Sevnica, 12. novembru 1955! Za Vaša stanovanja, pisarne, itd. izdeluje prvovrstno notranjo opremo MIZSRSK0 FR02U'ZSSEUGH-SEVNICA KOLEKTIV CESTJT- K PRAZNIKU OBČINE SEVNICA! GOSTINSKO PODJETJE - SEVNICA ■ svojimi obrati: KOLODVORSKA RESTAVRACIJA GOSTILNA »PRI LOVCU« GOSTILNA »PRI POSTI« GO.STILNA »POD GRADOM« in bife v Šmarju nudi domačinom in potujočim ljudem vso prehrano, prenočišča, vina odličnih sort in prijetno razvedrilo! Kolektiv iskreno čestita c. gostom k občinskemu prazniku občine Sevnica ter se jim priporoča za obisk. DELOVNI KOLEKTIV Lesno industrijskega podjetja Sevnica Čestita vsemu prebivalstvu obCine SEVNICA K OBČINSKEMU PRAZNIKU TER ZELI SE NADALJNJIH USPEHOV V GOSPODARSTVU! K PRAZNIKU OBCINE SEVNICA čestita MESNICA - SEVNICA vsem občanom ter se jim priporoča! Po odigranju državnih himen tn Izmenjavi daril ter enominutnem molku v počastitev včeraj umrlega predsednika francoske nogometne federacije se je začela tekma, v kateri ,1e žreb Francozom določil prostore proti soncu. Jugoslovani so začeli ži vahnele od domačinov in so kar od kraja uvedli nekaj lepih akcij ter prevzel: pobudo Vukas ie začel metati vrste francoske obrambe s svojimi znanimi driblingj in prodori. Toda strelov n-; bilo. čeprav je bilo zanje priložnosti dovolj. Prvi kot so imeli Jugcs’o-vani v 7 minuti Rajkov je skočil kakor lev. toda Remetter je bil na mestu. Kljub vidni premoči po so Jugoslovani igrali premalo učinkovito, čeprav so btt; tehnično odlični. Tudi v nadaljnjem poteku so Zebec Vukas in Milutinovič neprestano imeli prvo besedo. vendar ?ola ni zna! zadeti nobeden. Sele 25 minuta je pri- Za ljubitelje košarke Kakor smo že poročali se danes začenja v Ljubljani zanimiv medrepubliški turnir ženskih reprezentanc Srbije I. in II., Hrvatske in Slovenije. Gledalci bodo imeli priložnost gledati kvalitetne tekme izbranih ekip, izmed katerih velja posebej poudariti Srbijo I., ki združuje v svojih vrstah domala vse članice državne reprezentance. Tudi Slovenija bo postavila na bojišče močno ekipo, ki bo nedvomno pokazala svojo vrednost. Skratka, zanimivega dvodnevnega sporeda res ne gre puščati v ne-mar. Začetek tekme danes ob 14.—16. ure, jutri pa od 10.—12. ter 14.—16.. ure, vse v dvorani na Taboru. • Izredna skupščina BD »Cveto Močnik«. Izredna skupščina tega društva je bila zato. da bi se na skorajšnji redn; letni skupščin: res plodno lahko pogovorili o svojem dosedanjem delu. Edina točka izredne skupščine je bil sprejem društvenih pravil, k! po se od prejšnjih prav malo razlikujejo. Predvsem -Je treba omeniti sklep, da se dosedanje BD »Cveto Močnik«, ki združuje kajakaško, kanuistično !n jadralno sekcijo, preimenuje v »Ljubljansko brodarsko društvo«. Občni zbor Akademskega smučarskega kluba bo v torek 15. t. m. ob 19 uri v balkonski dvoran: univerze. Akademsko športno društvo »Olimpija« obvešča svoje člane, zlasti novince, da bo zaradi objektivnih težav začetek rednih treningov v vseh panogah šele v začetku decembra. Nogometna R reprezentanca fšpanije je v Madridu premagala enako izbrano enaistorico Francije 3:1 (3:1). Na turneji po Indoneziji je moskovska Lokomotiva premagala mestno reprezentanco Padaoga na Sumatri 7:0. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a* nesla dolgo pričakovan: dogodek Veselinovič ki se ie pognal proti francoskemu golu je pade: po krivd nasprotnikov Milutinovič ■e streljal Drotištrel čez obrambo, zid Francozov teria Remctte" je togo odbil prekratko in v tem hipu je priskoči' Veselinovič in io usmeril v orazna vrata Dr. konca tega polčasa se ni zgodilo rr* več pomembnega. — ~ odmoru se je slika na igri- šču nekoliko spremenila v škodo gostov. Beara je moral nekajkrat odločno posredovati in igra Je postajala vse živahnejša. Francozi so opravljal, svoje delo že kot enakovredni nasprotniki. Tudi glede fizične kondicije so bili videti boljši, posebno Milutinovič je kazal znake utrujenosti. Jugoslovanska obramba je imela mnogo več opraviti kakor pred odmorom. Kopa in Piantoni sta bila večkrat, nevarno pri žogi. Tudi Jugoslovani sp izvedli zdal pa zdaj kakšno akc'jo. toda Remetter ni bil nič slabši od Eeare. V 75 minuti mora Veselinovič zaradi poškodbo zapustiti igrišče in se vrne po nekaj minutah. Dve minuti pred koncem pride do dotao pričakovanega izenačenja Marcel je Iz gneče streljal na jugoslovanski gol. Beara Je žoco ujel v desnevr. oglu na tleh. Piantoni Je skoči; orot, njemu, ujel izpuščeno žogo ‘z Bearlnih rok in jo nalahno poslal v mrežo. Jugoslovani so reklamirali foul sodnik pa jc Priznal zgoditek. Tako Francozi tud, v današnji tekmi niso bili poraženi. GB0ED - 3EGESIA V DOMŽALAH Nogometa: klub Odred objav- lja da bo prvenstvena nogometna tekma I nogometne cone med Segesto iz Siska in ljubljanskim Odredom ockarana jutri ob 14.30 uri na igrišču NK Domžal v Domžalah Vstopnina za tekmo je no oziroma za dijake in vojake 30 din Ljubljanski »Putnik* bo organiziral za prevez gledalcev v Domžale iztet z avtobusi. Vožnja stane v obe smeri 150 dinarjev Prijave sprejema posl-ovnica »Putnlika«. kjer so na voljo tud; vse potrebne informacije. Vstopnice so že vnaprej na pro- dal v društveni pisarni Kidričeva 9, prav tako pa tudi v poslovalnici »Putnika« in na igrišču v Domžalah. n?. Razen tega je to nedeljo sporedu še pet prvenstvenih tekem iz IX. kola te conske lige, med katerimi ima samo Branik prednost domačega igrišča, katerem bo sprejel enajstorico Karlovca. Moštvo Ljubljane potuje ta dan na tekmo v Novo Gorico. Hrvaiski udeleženci r-o razporejeni na Dare takole: '.o; d- motiva —Metalac, Trernirvka — Šibenik in Rijeka — Split. Tudi sshištke so zcsSaie ZAGREB, 11. nov. V okviru I. mednarodnega šahovskega Tcsti-vala se je včeraj povrh velikega turnirja in turnirja mladih začel tildi turnir žensk z udele.žbo 12 šahisfk. Med njimi so trije mednarodni mojstri, Italijanka Benini, Madžarka Langos in Jugoslovanka Lazarevič, prvakinja Zahodne Nemčije Kinder, prvakinja skandinavskih riržr.v Ene-voldsen in prvakinja Avstrije dr. Kattinger. Slednjič sta vmes še jugoslovanska mojstra Radenko-vičeva in Timofejeva ter nekaj najbolj znanih domačih šahist.k. V I. kolu je bilo na vrsti samo pet partij, ker se Lazarevičeva še ni vrnila s turnirja v Moskvi. Rezultati I. kola so bili tile: Ročič-Delak : Vinceljak 1:0. Ra-denkovič — Timofejeva 0:1, O-sierc — Kattinger o:l, Kinder — I.angos 0:1. Srečanje med Tlrae-• ovo in Enevoidsenovo je hiio da-nes ponovno prekinjeno. NAMIZNI TENIS Madžarska : Jugoslavija 7:2 Budimpešta, 11. nov. Jugoalo-vansKa namiznoteniška reprezentanca Je oreds-nočnj im izgubila meddržavno tekmo z Madžari 2:7. PRIPRAVE LJUBLJANSKIH SMUČARJEV Smučarski klub Enotnost priredi v nedeljo 13. t m. na Igrišču v Vikrčah pod Šmarno goro klubski mnogoboj (teki :n skok: v višino in daljavo) združen s smučarskim gozdnim tekom za člane, članice in mladince iz severnega območja Ljubljane Tekmovanje v gozdnem teku pa je hkrati obvezno tudi za ostale Klubske tekače in tekačice. Zbor tekmovalcev tn funkcionarjev ter tehn. sodelavcev Je na igrišču v Vikrčah ob 9.30 uri. Izidi današnjega II. kola: Vinceljak : Osterc 1:0. Encvoldsen : Ročič-Deiak 0:1, Timofejeva : Ti-met 1:0, Bellini : Radenkovič 0:1, Lrngos : Kattinger in Kinder Lazarevič prekinjeno. Stanje po II. kolu: Ročič-Delak 2, Timofejeva, Langus, Kattinger 1 (1), Radenkovič. Vnceljak : Lazarevič o '2). Timet. Belita4. Enevoldsen, Kinder 0 (1) in Oster i) točk. Izidi današnjega IX. kola turnirja velikih so b'-li naslednji: Milič : Trifunovič remi, Pcrteca : Udovčič 0:1, Urbar : Gl gor č 1:0, Bisguier : Barcza. Karakir ič : 0’Kelly, Matanovič : Ge Smislov : M nev, Duckstein : Filip, Bertok : Pirc ;n Ivkov : Fu-derer prekinjc-no. Stanje po IX. kolu: Smislov t <1), Trifunovič S. '.ratanovie. (■ - ler, 0’Kel!v, Duckstein j (1), G' -gorič 5, Ivkov 4.5 (1). Rabar. Milič 4.3, Pirc, rilip, Bisguier 1 (t). Fuderer, IJarrza, Minev 3.3 (i>. Karaklajič 3 (l:, Pr.recca 3. Bertok 2 (1) in Udcvčič 2 točki. Današnje IX. ko'o turnirja mladih se je končalo takole: Bv.ec : Larsen remi, Bordar.ov:č : Cur-g<> 1:0. Kinder : Dimc 1:0, Bhend : Zarad.č 0:1, Erlok : Stupica remi, Stambul: : Paidusis 1:0, £uk-šta : Matulovič. Momič : Djura-ševič in Subotičanec : Frar.olič prekinjeno. Slednjič so bile danes odigrane še zadnje tri prekinjene partije s turnirja m.adlh, in sicer takole: Bajec — Dime 0:1, Zaradič — "Momič remi, Franolič — Bajec 0:1. Stanje po IX. kolu: Stambuk, Bogdanovič, Stupica, Bhend fi-Larsen 5.5. Dimc. Bajec, F.ilek 5, .Matulovič 4.3 (1). D jura .-e vir r m Durgo. Zaradič 4, Momič, fiu'.-'a, Franolič 3.5 II). Subotiča n ec 3 (1), Kinder 3 in Paidusis c.5 točke. Komisija za razpis mest direktorjev in poslovodij pri Občinskem ljudskem odboru Kobarid razpisuje po 10. členu Zakona o pristojnostih občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. 1. FLRJ št. 34-55) mesto DIREKTORJU Trg. podjetja Kobarid. Pogoji: ekonomski teh-nikum z najmanj 3-letno trgovsko prakso ali z najmanj sedemletno vodilno prakso v trgovini. Plača po tarifnem pravilniku. ostali pogoji po dogovoru. Prošnji priložite: osebni življenjepis, dokazilo o šolski in strolcovni izobrazbi ter potek dosedanje zaposlitve. Prošnjo vložite na Občinski ljudski odbor Kobarid do 1 12 1955. t ♦ ♦ ♦ I X i X X X SLOVENIJA AVT0PR0MET pP - UUELJ&M sprejme takoj v služtoo: kvalificiranega ali visokokvalificiranega AVTOELEKTRICARJA kvalificiranega ali visokokvalificiranega AVTOMEHANIKA kvalificiranega ali visokokvalificiranega LIČARJA AVTOMOBILOV Nastop službe takoj; plača po tarifnem pravilniku SAP — LJUBLJANA : : » ♦ i X ♦ : i I i ♦ Industrija platnenih izdelkov Jarše, p. Domžale j sprejme takoj X za komercialno slažbo mlajšo moč z dovršeno ekonomsko srednja šolo, po možr.o t z nekoliko prakse. IMivfa po tarifnem pravilniku. Pismene ponudbe pošljite do 15. t. m. upravi podjetja. Čast pred sodiščem (Nadaljevanje in knrmc) PRAVDAHSKASTRAST Podrobnejši pregled st.-ank v teh tožbah nam pokaže, da gre med njimi za vrsto pojavov, ki jih na moremo označiti drugače kot pravdarsko strast. V nekem primeru je biio med istima strankama v enem letu kar 7 tožb zaradi žalitve časti, razen tega pa sta se obe stranki zagovarjali še trikrat zaradi lahkih telesnih poškodb in poškodovanja tujih stvari. Obe stranki sta naravnost čakali, da poideta z nasprotnikom v prepir m da bo drugi obsojen za žalitve, ki jih bo v prepiru izrekel. V nekem primeru je soseda obtožiia svojega sostanovalca ceio tega. da je zvečer, ko je šel po hodniku, »žaljivo pokašljeval«, dasi se je kasneje ugotovilo, da je sostanovalec že več let bolan na pijučih, kar je vedela tud: zasebna tožilka. Sodniki po vsej republik: lahko povedo, da žive v vsakem okraju ljudje, ki so na sodišču vsaj dvakrat mesečno, zdaj kot to- žt tel j t, zdaj kot obdolženci. Navedeno sodišče beleži 12 primerov, kjer so tekle med istimi strankami v enem letu tri tožbe ali več. Posebno zanimivo je, kdo je med tožilci in obdolženci najbolj zastopan. Nadvse anačilno sliko nam daje naslednji pregled: delavci kmetje obrtniki gospodinje ostali obdol- teljev žencev 125 168 87 95 31 25 216 206 41 40 Skupaj 500 534 Razen tega, da so naveden! podatki tudi delen dokaz k gornjim trditvam, ne moremo mirno mimo dejstva, da so v obeh kategorijah žene tako številno zastopSne. Gospodinje predstavljajo med toiilci in obdolženci kar 38°/«. Ce upošteva- mo, da so tudi v ostalih poklicih zastopane žene med udeleženci tožb z več kot 40%, pomeni potem, da predstavljajo žene nad 62 "/o vseh strank v zasebnih tožbah Drugi, nič manj presenetljiv in nezdrav pojav je v tem, da opazimo med navedenim številom tožb tudi nad 20 takih, v katerih nastopajo kot tožilci mladoletniki, celo nekaj otrok pod 14 tat. Ce te tožbe podrobneje pregledamo, se ni treba mnogo truditi, da ugotovimo, da so bile žalitve sicer izrečene proti otrokom, vendar je pravi vzrok tožb drugje, največkrat v starih sporih med družinami. Starši so v večini primerov žalitve proti otrokom le izkoristili za tožbe, da bi se tako maščevali nad »nasprotniki«. To dokazuje tudi dejstvo, da so skoraj v vseh primerih že poprej tekle med starši tožbe zaradi žalitve časti. Otroci so torej že v zgodnji mladosti postali žrtev sebičnih interesov staršev, ki so jih namenoma vključili v spore. Odveč je poudarjati, kako škodljivo utegnejo vplivati take tožbe na otroka v njegovem najbolj kritičnem razvoju. O tem so spregovorili že ljudje, ki imajo za seboj dolgoletne izkušnje v sodnem in pedagoškem delu. Naj bo torej dovolj, da ta "žalosten pojav na tem mestu le omenimo. O vsebini tožb ni mnogo povedati. Največkrat so predmet obtožbe banalne psovke, očitanja tatvin, grožnje in slični pojavi. Kdor posluša obravnave pred sodiščem, se bo kaj kmalu prepričal o tem. da stoje za temi zmerjanji In očitki drugi vzroki Na podeželju so to po-navjdi mejni spori, spori zaradi vožnje čez tujo zemljo, sumi gozdnih tatvin ln neizpolnjenih dogovorov, med sorodniki so navadno vzroki tožb zaradi časti, zapuščinska vprašanja, med mlajšimi ženskami ljubosumnost, med delavci v tovarni nevoščljivost zarad! boljšega delovnega mesta ali položaja, zaradi 'višje plače in podobno, v mestih stanovanjska stiska ln napori strank, da b! se znebili sostanovalcev, v prav vseh primerih pa nesposobnost, da bi spore na miren način uredili In poskušali premagati objektivne težave z dobro voljo. Sodbe ali drugačne sodne odločbe, s katerimi se končuje postopek v tožbah radi žaljenja časti, so vezane seveda ie na obravnavanje, ah so bile žaljive besede izrečene, ali je storilec kriv tn če je, kakšno kazen zasluži. Okoliščine se obravnavajo večinoma le toliko, kolikor so pomembne za dejanja, katerih so storilci obtoženi. Zaradi tega v večini slučajev sodišča ne morejo točno ugotvoviti od če-ga prav za prav izvira spor med strankami. Sodbe torej za celoten problem ne morejo pomeniti dokočne rešitve. Iz teh razlogov skušajo sodniki tudi doseči med strankami poravnave, ki se v mnogih primerih Izkaže za bolj učinkovito sredstvo za mirno sožitje med strankami. IN KOLIKO VSE TO STANE? Končno še nekaj besed o stroških, ki jih stranke vlagajo v zasebne tožbe in postopek, ki jim sledi. Pri tem je nepotreben sleherni komentar, če navedemo dejanski znesek, ki ga vloži n. pr. zasebni tožitelj pri povprečnem, ne predolgo trajajočem postopku. C e upoštevamo, da je skoro normalen pojav, da vsaj eno stranko zastopa odvetnik, izkazuje taka povprečna pravda naslednje stro-ške: za takse okrog 800 din, stroški odvetnika z njegovo nagrado 131)0 din, razen tega znašajo potni stroški prič in povračilo njihovega izgubljenega zaslužka povprečno okrog 1200 din. Tu niso vračunani stroški samega obdolženca in zasebnega tožitelja. niti niso upoštevani stroški večjih zadev, kjer je postopek dolgotrajnejši. Celotni stroški znašajo tore) v večini slučajev skoraj 6000 din. S tem seveda ni rečeno, da danes nima vsakdo možnosti, sodno zaščititi svoje časti. Jasno je le, da bi bilo mnogo bolje, da bi stranke uporabile denar raje v koristnejše namene, spore pa uredita na miren način. Žalostno je videti, kako družine vlagajo tisočake v žaljenske pravde, njihovi otroci pa hodijo raztrgani in bosi. Zgodilo se je celo to. da je nekdo prosil za podporo, nato pa še isti dan vložil tožbo, ki jo je — mimogrede rečeno — izgubil in je skoro vso podporo organov socialnega skrbstva vložil v pravdo. Zaključek teh razmišljanj n) težak. Zasebne tožbe zaradi žaljenja časti se v mnogih slučajih kažejo kot negativna dediščina preteklosti. Vendar ne za- nikamo, da je sodna zaščita časti upravičena takrat, kadar gre za zavarovanje osebnega dostojanstva, družbene, strokovne in drugačne veljave našega človeka. Pravne norme so preveč zgoščene, da bi mogle dovolj natančno povedati, kdaj je čast resnično ogrožena in kdaj se tožba uporablja le iz nagajivosti, sovraštva, maščevalnosti in drugih motivov. Sodišča obravnavajo zasebne tožbe te vrste kar se da temeljito fn po svoji najboljši vesti, vendar pa je nujno, da o teh zadevah razmislijo vsi državljani, pa tudi razne organizacije. Ponekod so se že v okviru političnih organizacij vršile resne in načelne debate o tem problemu. V teh debatah so bila sicer nekatera mnenja različna in nekatera tudi napačna, vendar je zraslo iz teh razmotrivanj mnogo zdravih zaključkov, kar kaže, da postaja problem zasebnih tožb zanimiv ne ie za sodišča, ampak tudi za celotno družbo, ki se mora vsekakor čutiti soodgovorno za delo in uspehe našega pravosodja. N. *