NaroCnina za kraljevino SHS Mesečno 40 K. Letno 480 K. Inozemstvo: Mesečno 50 K. Letno 600 K. Oglasi: enostolpna ram vrsta za enkrat 2 K, večkrat popust. Obt Telefon 44. • ->» Uredništvo: v Volfova ulica Id. Telefon 300 hŠki . Uprava: ltirik. . ‘H,* - Kriza v vladi permanentna. Beograd, 21. nov. Beograjske »Novosti« pišejo, da smatrajo demokrati za potrebno, da se spor med njimi in radikalci čimpreje reši. Radikalci bodo sklepali o svojem postopanju na seji, ki bo v četrtek. Večina radikalnih poslancev se nahaja med volilci ter bo radikalni klub z ozirom na razpoloženje volilcev sklenil, ali naj dalje dela skupno z demokrati ali pa naj poizkusi stopiti v kako drugo koalicijo. Kriza, kljub opaz- ki ministrskega predsednika Pašiča, ki jo je izrekel napram novinarjem, ni izključena. Beograd, 21. nov. Načelnik demokratskega kluba Ljuba Davidovič je poslal ministrskemu predsedniku Nikoli Pašiču pismo, v katerem odklanja od demokratskega kluba vsako odgovornost za nedelavnost parlamenta ter predlaga, naj se pogajanja končajo, da bo mogel parlament nadaljevati svoje delo. Iz razoreiitvene konference. Pariz, 20. nov. Filip Millet poroča listu »Petit Parisien« iz Washingtona: Amerika se bo protivila Angliji v vprašanju podmorskih čolnov, Japonska pa v vprašanju številčnega razmerja za jakost njene mornarice. Potrjuje se, da je Harding napram senatorju Johnsonu prevzel obveznosti v tem pogledu. Sicer pa bosta v tem vprašanju podpirali Ameriko tudi Francija in Avstralija. London 20. »Sunday Times« poročajo iz Washingtona: Ko bo konferenca opravila vprašanje glede razmerja brodovij, bo njeno prvo delo, da pripravi kitajsko vlado do tega, da »prejme skupno inozemsko pomoč za vzpostavitev reda na Kitajskem. Washington, 20. nov. Ministrski predsednik Briand je danes sprejel italijanskega delegata Schanzerja, ki bo na jutrašnji plenarni seji konference po govoru Brianda podal v imenu italijanskega odposlanstva izjavo, da je Italija izjavila, da odobrava omejitev oborožitve na kopnem v Evropi, ker meni, da more na ta način doseči jamstva proti Jugoslaviji. London, 20. nov. Posebni poročevalec ista »Observer« javlja, da se more pričakovati, da se konča konferenca v treh tednih. Kar se tiče daljnega vzhoda, obstoji za sedaj velika možnost, da se sklene zveza ali med tremi interesiranimi državami, ali kaka druga zveza. Dogovor glede Daljnega vzhoda bo najbrže obstojal v izjavi »politike odprtih vrat,« ki se bo podpisal od vseh sil, ki pridejo v poštev razen Kitajske. Svet zveze narodov in albansko vprašanje. Pariz, 19. nov. Svet zveze narodov Je dovršil razpravo o albanskem vprašanju in soglasno sprejel sklep, kateremu »ta pritrdili tudi obe stranki, in ciser zastopniki Jugoslavije s pridržkom protesta proti postopanju pri določitvi mej. V sklep se je sprejela tudi pritrditev Jugoslavije, da bo takoj izpraznila vse albansko ozemlje, kakor tudi obljuba obeh strank, da bosta živeli v dobrih sosednjih odnošajih. Dalje se je sklenilo, da se dajo preiskovalni komisiji za Albanijo nastopna navodila: da obvesti svet zveze narodov o umaknitvi jugoslovenskih in albanskih čet na sprednji demarkacijski coni, da se prepriča, da se z zunanjo pomočjo ne podpirajo krajevni pokreti, ki bi utegnili motiti notranji mir, da dalje najde sredstva, da se končajo homatije, in jih navede »vetu zveze narodov ter končno predlaga ukrepe, da se zabrani ponovitev homatij. Pariz, 21. nov. Svet zveze narodov je odobril nastopno resolucijo: Ko je »vet zveze narodov vzel na znanje ekspoze angleške vlade o informacijah, katere so jo napotile, da je zahtevala »klicanje sveta zveze narodov v svrho, da prouči položaj, ki je nastal vsled tega, ker so čete kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev vkorakale v Albanijo, da more ukreniti vse potrebno, kar bi bilo eventuelno treba ukreniti po zaslišanju zastopnikov Vlade SHS in albanske vlade, ko je skupščina zveze narodov 3. oktobra L I. priznala velesilam pravico dolomiti albansko mejo in ker je poslaniška konferenca dne 9. nov. t. 1. določila Albaniji meje iz leta 1913, določene ha londonski poslaniški konferenci z nekaterimi malimi izpremembami in ker je sedaj meja Albanije določena, ui je potrebno, da se 2vezi narodov Zajamči spoštovanje mej, jemlje svet ,zveze narodov na znanje izjavo ministrskega predsednika kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, da je kraljevina pripraljena ukreniti’ vse potrebne priprave za neposredno evakuacijo vsega Albaniji dodeljenega ozemlja. Istotako jemlje svet zveze narodov na znanje zagotovilo obeh držav, da bosta živeli v dobrem sosedstvu, t. j. da ne bosta dali niti direkt- nega, niti indirektnega povoda za po-krete, ki bi ogrožali mir med obema državama. Svet zveze narodov si šteje v srečo, da more ugotoviti pomirljivo zadržanje kraljevine SHS in Albanije, kateri more prorokovati srečno bodočnost. Svet zveze narodov se je odločil, v soglasju s sprejeto tozadevno resolucijo z dne 6. oktobra odposlati na jugoslovensko - albanskq mejo enketno komisijo, ki bo poročala svetu zveze narodov o umaknitvi čet kraljevine SHS in čet Albanije na eni strani, na drugi strani pa zasedbo demarkacijske črte, določene z odlokom poslanišlce konference dne 8. novembra t. 1. Svet zveze narodov se obvezuje omogočiti komisiji, da bo mogla delati na to, da »e pri evakuaciji ne bodo vršili neljubi incidenti. Komisija bo predlagala svetu narodov, kaj naj bi »e ukrenilo v svrho, da se preprečijo incidenti pri izpraznitvi. Pariz, 21. nov. V svojem obširnem ekspozeju, ki ga je imel naš delegat Boškovič na seji sveta zveze narodov, je obrnil pozornost sveta na zadržanje angleške vlade, formulirano z depešo Lloyd Georgea sekretariju sveta zveze narodov. Izjavo Boškoviča so sprejeli člani sveta z največjim zanimanjem. Po njegovem govoru je navedel angleški delegat Fisher vzroke in razloge, ki so napotili angleško vlado k misiji sklicati sejo sveta zveze narodov. Fesher je poudarjal, da je Anglija postopala natančno po določbah člena 16 pakta zveze narodov. Nato je zopet naš delegat Boškovič povzel besedo in je poudarjal, da je bil korak angleške vlade silno resen in da je bilo tako postopanje napram članu zveze narodov nekoliko preostro. Izjavil je, da dolži brzojavka Lloyd Georgea z dne 7. t. m, našo kraljevino prestopkov, katerih naša kraljevina ni storila. Očital je tudi, da se je postopalo z Jugoslavijo samo na podlagi sumničenj in da so »e vzela dejstva, da namerava baje naša kraljevina v bodočnosti to ali ono storiti, kot prestopek. Končal je, da noben člen pakta zveze narodov ne dovoljuje takih, tako formuliranih obtožb članov zveze narodov. Zagreb, 21. nov. »Jutarnji list« poroča iz Beograda, da se politični položaj včeraj ni nič Izpremenil. Za danes so sklicali radikalci sejo, na kateri se bo razpravljalo o odgo- Politični položaj. voru, katerega prineseta iz Zagreba dr. Laza Markovič in iz Sarajeva dr. Spaho, ki je tudi sklical za danes glavni odbor jugoslovanskega muslimanskega kluba. EKSKRALJ KAROL V FUNCHALU. London, 19. nov. Kakor poroča *Daiily Mail« Iz Funchala, sta raz-kralj Karl in razkraljica Žita prispela tjakaj in se nastanila v vili »Victo-rla«. Pariz, 21. nov. (Izv.) Angleška križarka »Cardiff«, ki ima kakor Htano, bivšega kralia Karla (o cesa- rico Žito na krovu, je dospela v Fun-chal. Tamošnji angleški poveljnik in zastopniki portugalskih oblasti so se podali na krov, kjer so živahno pozdravili razkralja in njegovo soprogo. Razkralj, ki je bil zelo dobro razpoložen, jim je prijazno odzdravljal, ter se je nato odpeljal v vilo Victorio. V ZADRU SE ZAPIRAJO NAŠE ŠOLE. Beograd, 21. nov. (Izv.) »Pravda« javlja, da je ital. konzulat v Zadru obvestil naše ministrstvo prosvete, da vest o zapiranju naših šol v Dalmaciji ne odgovarja resnici. Kljub temu pa nimamo povoda verjeti Italijanskim zatrdilom o nezapiranju naših šol. SEJA ODBORA ZA UPRAVNO RAZDELITEV DRŽAVE. Beograd, 21. nov. Odbor za upravno razdelitev države bo imel 23. t. m. ob 10. dopoldne svojo sejo, na kateri bo razpravljal o zakonskem načrtu glede samouprave. ODLIKOVANO HRVATSKO PEVSKO DRUŠTVO »KOLO«. Beograd, 21. nov. (Izv.) Pevsko društvo »Kolo« je bilo odlikovano z redom sv. Save III. razreda. POBEGLI KOMUNISTI. Beograd, 21. nov. (Izv.) Na račun vojne odškodnine Ima naša država dobiti od Nemčije 100 brzovoznih lokomotiv, 200 lokomotiv za osebne vlake, 300 za tovorne vlake, 500 lokomotiv za manevriranje ter 20 lokomotiv za ozkotirne železnice. Nadalje nam je Nemčija zavezana oddati 4000 tovornih in 5000 osebnih vagonov. OBRAVNAVA PROTI ATENTATORJEM. — OBTOŽENCI GROZE Z LAKOTNO STAVKO. Beograd, 21. nov. (Izv.) Preiskovalni sodnik, ki vodi preiskavo proti komunistom in atentatorjem, kakor tudi njih sokrivcem je izjavil braniteljem obdolžencev, da bodo obdolženci v pondeljek, dne 28. t. m. oddani rednemu sodišču. Obtoženci so obvestili sodišče, da bodo začeli Z lakotno stavko, ako se proces proti njim ne bo pospešfi. ČEŠKA PROTESTIRA PROTI VZDRŽEVALNIM STROŠKOM ZA KARLA. Praga, 21. nov. (Izv.) Večina čeških listov odločno protestira proti temu, da se hoče češkoslovaški naložiti del stroškov za vdrževanje razkralja Karla. Izjavljajo, da bi se temu uprl jednoglasno ves češkoslovaški narod. GLASOVANJE V ŠOPRONJU IN OKOLICI • Dunaj, 21. nov. (Izv.) Kakor do-znava Vaš dopisnik, se pričakuje, da bo veleposlaniška konferenca danes objavila svojo rešitev glede prihoda medzavezniških čet v glasovalno ozemlje v Šopronju in okolici. MILIJONSKE GOLJUFIJE V GRADCU. Gradec, 21. nov. (Izv.) Kakor poroča »Grazer Tagblatt«, je pisarniški oficijal Skork mestnega prehranjevalnega urada potvarjal živilske nakaznice, vsled česar je prehranjevalni urad oškodovan za preko 2 milijona kron. Kork je bil iz službe suspendiran. List izraža svoje ogorčenje proti temu, da je bil Imenovani samo odstavljen od službe in da se ga ne izroči sodišču ter trdi, da so tfcjfttu vzrok razni politični motivi. ZAGREBŠKI AKADEMIKI ISCEJO KRIVCE DOGODKOV 13. NOV. ZagTeb, 21 nov. (Izv.) Odbor jugoslovanskega akademskega podpornega društva je vsled dogodkov dne 13. t m. sprejel sledečo resolucijo: »Odbor jugoslovanskega akademskega podpornega društva poziva povodom dogodkov od 13. t. m. vse dijaštvo, da sodeluje na tem, da se poiščeio vsi krivci, ki »o streljali na svoje tovariše ob priliki manifestacij za časa volitev.« NEMČIJA PRED BANKRROTOM? Berlin, at. nov. (Izv.) Kakor se je zatrdilo Vašemu dopisniku od podučene strani, »o pogajanja zastopnikov nemške vlade z reparacijslco komisijo jasno pokazala, da bi se belgijski in angleški zastopnik nikakor ne protivila odgoditvi plačila vojne odškodnine od strani Nemčije. Cela zadeva pa je naletela na najhujši cdpor francoskega zastopnika. Ker pa hoče Nemčija kljub temu pokazati dobro voljo za nadaljno plačevanje vojne odškodnine, bo za odplačilo obrokov, ki zapadejo v januarju in februarju I skušala dobiti primerni kredit pri inozemskih kapitalistih. Ako pa se ji to j ne bi posrečilo in če se ji tudi ne do- j voli kak moratorij, bi bUa Nemčija j primorana napovedali bankerot, 1 Razdelitev države na oblasti; Vidovdanska ustava ima za jugoslovanski narod dve usodepoini posledici. Prva obstoja v tem, da se velike, gospodarsko in kulturno bogate pokrajine zoperstavljajo nasilnim ustavnim oblikam, ki so bile sklenjene proti jasno izrečeni volji njenega prebivalstva. Druga posledica že danes omejuje svoboden razmah gopodarskih in kulturnih sil najrazličnejših pokrajin naše države, ker stremi za tem, da se preko nasilnega režima in dekretalne razdelitve države izločijo doslej ustvarjajoče gospodarske in kulturne enote po-sameznih delov naše države. Demokratska politična zamisel temelji na zmotnem socijološkem nazoru, da se edinstvenost danes dejansko obstoječih gospodarskih in civilizatoričnih razlik da doseči z enostavnimi dekreti. Proti njej se postavlja samoupravna misel, ki podpira mirni, razvojni pravec. Ona pravi, da se velike gospodarske in kulturne edinice, v katere je razdeljen naš narod, zlobno istoveti z geografskimi mejami bivših avstroogrskih provinc. Namenoma se noče videti vsebine in življenja, ki se je tekom stoletij v teh oblikah razvilo. Kadar govorimo o Sloveniji ali o Hrvatski ali o drugi, gospodarsko ali civilizatorično diferencirani jugoslovanski pokrajini, tedaj mislimo na določne gospodarske in kulturne potence, ki jih te pokrajine izkazujejo. Zgodovina in narod sam je te gospodarske in kulturne sile ustvaril. One predstavljajo najpomembnejšo dedščino, ki jo je podedovala skupna jugoslovanska država. Pokrajine, ki tvorijo sklenjene obširne gospodarske in kulturne akcijske enote, vstajajo proti Vidovdanski ustavi, ker nočejo, da se ta po zgodovini in brezštevilnih umstvenih naporih ustvarjena nacijonalnokulturna in ekonomska tvornost nosiloma izpodkoplje. Državno in nacijonalno sožitje, ki varuje doslej dvignjene ekonomske in kulturne vrednote, bo samo od sebe in mirnim, složnim potom rodilo državno in narodno edinstvo. Prva posledica Vidovdanske ustave je tedaj politično stanje, v katerem se danes nahaja država in narod: parlamentarno delovanje je onemogočeno in obširni deli našega naroda ne marajo sodelovati v skupnem nacijonalnem In političnem življenju. To je politični učinek nesrečne ustave. Drugi učinek se tiče gospodarskega in kulturnega razmaha jugoslovanske države in njene edinstvenosti. Kajti razdelitev države na oblasti, ki jo je z vso naglico in nepripravljenostjo predložila demokratska stranka narodni skupščini, ne bc pospeševala državnega razvoja v pravcu edinstvene nacijo-nalnosti in državne moči. iz vseh delov Jugoslavije se oglašajo glasovi proti brezzmiselni parcelaciji, ki je plod partijske drznosti. Celo demokratski pristaši vstajajo zoper njo. Deputacije se odpravljajo v Beograd, ki bodo na pristojnih mestih protestirale proti njenim določbam.. Razdelitev je bila izvršena brez zemljevida, brez številk, brez gospodarske statistike in gospodarske geografije, brez prometnih, političnih in kulturnih ozirov. Zato bi v pozitivnem slučaju nastal v Jugoslaviji nerešljivi upravni kaos, ki bi do živega ogrožal gospodarski in kulturni procvit jugoslovanske države. Današnje nesoglasje posameznih delov našega naroda bi postalo nepremostljivo. Demokratska stranka bi s tem zaključila svoje delo proti državni in nacijonalni edinstvenosti, proti gospodarskemu in kuturnemu razvoju, ki ga je doslej z zaslepljeno doslednostjo izvajala. Ako se ozremo na politiko demokratske stranke v Sloveniji, zapazimo, da smotreno dela na to, da bi zagvozdila kulturni razmah slovenskega naroda. V ta namen ji služi boj proti ljubjanski univerzi, v isto smer meri nasilje in blato, ki ga že leto dni meče proti moralnemu ugledu slovenskega razumništva, da bi ubila njegove, slovensko kulturo vzdržujoče sile. Kajti njena deviza je, da nasilno in čimprej izbriše veljavo slovenske kulturne preteklost in slovenskega jezika. To je končni namen razdelitve slovenskega ozemlje v mariborsko in ljubljansko oblast, ki so jo zamislili slovenski demokrati. Zavedajo se, da jih Je samo par in to nasprotje proti večini slovenskega razumništva in naroda si štejejo v veliko čast. Toda njihovi domišljavosti se bo uprla realnost preteklosti tn sedanjega življenja. Ustavna revizija Je gotovo dejstvo. Oblast Slovenije bo ostala ena in nerazdeljiva, ker bo omogočila mirni razvoj gospodarske, narodne in kulturne sile slovenskega naroda. Taka oblast ne bo proti narodni in državni edinosti. Ona jo bo šele na edini, zgodovinski in socijološkl način omogočila. Naš cilj je velika, močna, v vseh njenih pokrajinah gospodarsko in (kulturno razvijajoča se Jugoslavija. STINNES V LONDONU. London, ar. nov. (Iz.) Glasom nekega poročila »Dai!y Mail« se ie pripeljal znani Hugo Stinnes v spremstvu 5 oseb v soboto v London, nakar se je podal v svojo letno vilo. Iz Londona namerava Stinnes zopet odpotovati v pondeljek. Med njim in angleškim ministrskim predsednikom se je v tem času vršil daljši pogovor. P02AR V PETROGRADU. Moskva, 21. nov. (Izv.) V Petrogradu je na varšavskem kolodvoru izbruhnil požar, o katerega podrobnostih pa še manjkajo vsaka poročila. Kakor se sodi, so požar zanetili člani teroristične organizacije. Zgorela je tudi neka v bližini kolodvora se nahajajoča telefonska centrala. VLOMI V BERLINU. Berlin, 21. nov. (Izv.) V Berlinu se dan za dnevom množijo vlomi v trgovine z živili. Storilci so brez-dvomno brezkoselni delavci, vendar se dosedaj še ni posrečilo priti tej očividno organizirani družbi na sled. POLJSKI KABINET ODSTOPIL. Pariz, 21. nov. Kakor se poroča, je poljski kabinet v soboto odstopil. POLJSKE FINANCE. Varšava, ig. nov. Občinstvo oblega filial!,državne banke in prodaja srebro in tuje valiti e ra po' jske mar-ke. Kovinski zakl ul '■•mkiV rasle ne-O-ešbih i. I Varšava, 18. nov. Ministrski svet je sprejel zakonski načrt davka na vojne dobičke. Borzna poročila. Zagreb, 21. nov. Devize: Berlin 112-116, Italija izplačilo 1290-1300, ček 1270-1280, London izplačilo 1250-1260. ček 1245-1250, Newyork izplačilo 0-329, ček 0-325, Pariz 2250-2300, Praga 332-335, Švica 5800-5900, Dunaj 5.10-5.25. Budimpešta 33-35.25. Valute: dolarji 321-324, carski rublji 27-30, nemške marke 125-135, rom. leji 0-202, švicarski franki 5400-5600. Curih, 21. nov. Devize: Berlin 1.97. Holandija 187, Ne\vyork 531, London 21.30, Pariz 38.40, Milan 22.12, Praga 5.60, Budimpešta 0.57, Zagreb 1.70, Btir karešta 0, Varšava 0.17, Dunaj 0.18, avstrijske krone 0.12. Praga, valute: marke 35.60, švio. franki 1772.50, lire 358, dolarji 98.50, funti 377.50, franc, franki 383.50, dinarji 115.75, leji 57.50, avstrijske krone 1.25, poljske marke 2.55. Dunaj: Vsled neke demonstracijske stavke dunajskih borznih obiskovalcev proti državni nakladi po 100 zlatih K mesečno, je dunajska borzna zbornica danes oficijelno razglasila, da se sistira vsak promet. Vsi dosedaj sklenjeni borzni dogovori so bili kot neveljavni proglašeni. Narcčaite Jujoslaviio"! Angleži in Francozi v Orijentu. Med veliko Britanijo in Francijo se pojavljajo od časa do časa spori, ne le v evropejskih vprašanjih, marveč tudi glede politike izven Evrope. Posebno takoimenovano orijentalsko vprašanje, ki je še vedno kočljiva točka tudi za evropsko politiko, pokaže pogostem, da gredo pota pariških in londonskih političnih veljakov močno narazen. Ravno te dni je nastalo med Londonom in Parizom novo nesoglasje, kateremu je zopet vzrok v bližnjem Ort-jentu. Kakor znano, je pred nedavnim francoski pooblaščenec Franklin-Boull-!on prišel Iz Angore, kjer je sklenil s kemalistično vlado sporazum. Ravno ta sporazum pa ni všeč Angležem, in to v več ozirih. Francija je že dolgo kazala voljo, da se sporazume z angorsko vlado. Ne smemo pozabiti, da angorska skupščina ni potrdila mirovnih določb pariške konference; kakor se je Turčija na eni strani bojevala z Grki, tako se je morala' še vedno vzdrževati močno armado v Ciliciji in severni Siriji in Turki so zadrževali njene vojne in civilne ujetnike. Zlasti vzdrževanje tako velike vojne sile je nalagalo Franciji velika bremena in hudo obteževali njen proračun. Zato ie iskala sporazuma z angorsko vlado in ga res tudi sklenila. Po tem sporazumu se odreče Francija v korist Turkom Ciliciji in pa severnem pasu Sirije, tako da ostane Turčiji ves teritorij severno od Bagdadske železnice, hkrati pa tudi imenovana železnica sama. Turčija pa daje garancije za narodne manjšine v tem ozemlju — gre zlasti za krščanske Armence, ki jih ie n. pr. mnogo zlasti v Ciliciji, — in seveda gospodarske koncesije. Proti temu se Angleži pritožujejo, da so koncedirano ozemlje osvojile ravno angelške čete, da stvar s francoskim mandatom nad Sirijo ni še končnove-Ijavno potrjena in da potemtakem pravzaprav še ne morejo samolastno odstopati njene dele. Posebno pa bode Angleže, da so Francozi Turkom prepustili Bagdadsko železnico, češ, da morajo na ta način Osmani zlahka transpotirati svoje čete tudi na severno mejo angleške Mezopotamije ob Tigrisu, kjer se stikajo francoski, angleški in tudi turški terotorij. Halje pa trdijo nekateri viri, da so Francoz! še preko navedenih koncesij dali Angori tehtno obljubo, da bodo podpirali njene zahteve po Smirni, Carigradu in Adrijanpolu, s čimer bi jih podpirali v njenem odporu zoper Grke in tudi zoper Angleže. Glede teh vprašanj je poslala angleška vlada noto v Pariz. Pričakovati pa je kot gotovo, da se sporne zadeve še ne bodo tako hitro spravile s sveta, ker hočeta pač obe državi druga drugo izpodriniti v bližnjem Orijentu in zato druga drugi nasprotujeta. Kajti z druge strani n. pr. Anglija vzdržuje na južnih in vzhodnih mejah Sirije take može, ki so neizprosni sovražniki Francozov in na ta način jači odpor sirskih Arabcev napram novim gospodarjem. Razorožitveni predlog V Washingtonu zboruje razorožitve-na konferenca. Razpravlja se o vprašanjih Tihega oceana, daljnega vzhoda, Kitajski hi o omejitvah pomorskega oboroževanja. Konferenci sc pripisuje velika važnost. Pričakovati je ugodnih rezultatov. Državni tajnik Zjedinjenih držav Mr. Hughes je predložil konferenci izredno zanimiv razorožitveni predlog, ki je pa žc iz vseh početkov povzročil živahne i.omentarje pri angleških in japonskih delegatih. Predlogi državnega tajnika Mr. Hughesa .so v bistvu ti-le; Ustavi se naj zgradba superdreadnoughtov in sicer oiko onih, ki se ravnokar grade, kakor udi V zadnjem času projektiranih. Go-;ovo število starejših, za vojevanje Tanj sposobnih vojnih ladij se uniči, /a bazo pomorske sile prizadetih držav je smatrati vojna sredstva, ki jih imajo države ravnokar na razpolago. Tonska vsebina velikih vojnih ladij je merilo za določitev pomožnega in obrežnega bro-dovja. S Hughesovimi predlogi bi bila predvsem prizadeta Anglija, Japonska In Zjedinjene države; Francoska in Italija prideta šele v drugi vrsti v poštev. Francoska in Italija so na vprašanjih «!|nega vzhoda manj interesirani in je njihova mornarica manjšega pomena za svetovno politiko v primeri s prvoime-novanimi velesilami. Mr. Hughes je že točno označil, koliko naj bo število superdreadnoughtov: na Zjedinjene države naj jih odpade 18, na Angleško 22 hi na Japonsko 10. Na podlagi tega števila velikih bojnih ladij bi potem odpadlo na Zjedinjene države 600,360 ton, na Angleško 604.450 ton in na Japonsko 299.700 ton. Nadomestne agradbe se za nemoderne enote ne smejo izvršiti pred 10 leti. Nadomestek prvorazrednih ladijskih vrednot je po dvajsetih letih dovoljen, vendar se ne gffiiflpi gtadifi todte mka ž&Oflfi talk J Pomožnega in obrežnega brodovja se dovoljuje Angleški 450.000 ton in Japonski 270.000 ton. Podmornic se dovoljuje ZJedinjenim državam in Angleški po 90.000 ton in Japonski 54.000 tfln. O možnosti tehlnične izvršitve Hughesovega načrta je danes nemogoče izreči sodbo. Vsekakor se bo moral na Washingtonski konferenci Hughesov predlog resno uvaževati. 2c po delni razorožitvi in omejitvi pomorskih sil, bodo imele države na razpolago znatna denarna sredstva, ki so se sedaj porabila le za vedno večje oboroževanje. Denarna sredstva se bodo lahko porabila za koristne gospodarske institucije. Vsekakor je Hughesov predlog prvi korak k mirnejšemu razvoju svetovnih držav. Blagodejni, upliv na manjše države gotovo ne izostane. Javno vprašanje na glavni odbor Kmetijske družbe za Slovenijo. Eno najbolj perečih socijalnih vprašanj v Sloveniji je gotovo viničarsko vprašanje, ki se vleče že celi dve leti. Po štirih vršečih se enketah, po dolgem premišljevanju so posestniki vrgli drobtinico z obložene mize tem trpinom, ki so s stegnjenimi in prosečimi rokami prosili, samo da dobijo brez razgovorov to, kar sami spoznajo za nujno potrebo. Trdno prepričani, da jim je ta drobtinica zasigurana za njih gladni želodec, toda ubogi Lazar tudi te drobtinice ni vreden. Na seji glavnega odbora Kmetijske družbe za Slovenijo, z dne 19. oktobra 1.1. je poročal g. predsednik, da je vprašalo kmetijsko ministrstvo Kmetijsko družbo za mnenje novega viničarskega reda za Slovenijo. Ta red kot tak je baje pomanjkljiv in bi ga bilo tfeba popolnoma preurediti. Gospod Brenčič je podal svoje mnenje o viničarskem redu, ker se je sam udeleževal razprav pri sestavi. Tako stoji zapisano v 20. številki »Kmetovalca«, stran 196, letnik 38. G. odborniki! Vpraša se Vas, če imate še pičico sramu in poštenja — o krščanski ljubezni se Vas ne vpraša, tudi ne, kako sodite o človeku, ker viničarja trpina pač gotovo ne smatrate za človeka, drugače bi namenoma in nalašč ne zavlačevali zadeve, ki ne sramoti samo Vas, ampak ves slovenski narod. Gospodje, dajte odgovor na tri vprašanja! !. Kdo jc prvi spoznal, da je treba trešitl to vprašanje še 1. 1918? 2. Kdo je sestavil predloge, ki so podlaga novemu viničarskemu redu? 3. Kdo si je lastil absolutno pravico ter odklanjal vsake druge predloge k temu vprašanju, ker je spoznal svoje edino umestne in za vse okoliščine primerne? Gospodje odborniki, tukaj odgovora: Vinarski odsek Kmetijske družbe za Slovenijo je še I. 1918 spoznal to vprašanje za pereče ter je izdelal obširen referat z omenjenim viničarskim redom ter stavil te predloge prvi viničarski enketi v Mariboru meseca marca 1920 po nalogu in s sporazumom Kmetijske družbe. Pri drugi enkett meseca aprila 1920 so se sprejeli omenjeni predlogi ter so upali viničarji, da je stvar rešena. Vlada je stvar zavlekla ter sklicala ponovno tretjo enketo meseca oktobra 1920, na kateri je zastopnik vinarskega odseka Kmetijske družbe izjavil, da je ou pooblaščen se pogajati edino le na podlagi omenjenih predlogov ter da so za njega sprejemljivi le predlogi vinarskega odseka Kmetijske družbe. Pri četrti enketi meseca marca leta 1921 je bil spet v celoti sprejet na omenjenih predlogih izdelan viničarski red od vseh obstoječih političnih strank ter brez vsakih opazk tudi od zastopnikov kmetijstva ozir. Kmetijske družbe. Po zatrdilu g. komisarja od poverjeništva za socijalno skrbstvo g. Šlibarja bi imel biti ta red v teku dveh mesecev uzakonjen, pa po preteku sedmih mesecev sklene glavni odbor Slov. kme-: tijske družbe, da je treba ta viničarski red popolnoma preurediti. Oošpodje pri Kmetijski družbi! Ali hočete dati samemu sebi tako spričevalo, ali hočete imeti za norca sebe ali kmetijsko ministrstvo, ali vsi skupaj maso 40.000 duš? Daste li po novem viničarskem redu tako določeno visoko plačo? Niči -tfc Vrgli ste mu malo na deputatu, ki ga že v večini slučajev itak ima, obljubili milostno nagrado od pridelka, pa pravite, da je treba popolne preureditve. Poživljamo Vas, da izbrišete ta madež na slovenskem narodu ter nemudoma zahtevate človečanskih pravic v imenu 40.000 gladujočih oseb ter pospešite delo, ki je poteklo iz Vaših rok. Ruševina pri Mariboru, 19. nov. 1921. Franc Verlič, viničar pri dr. Tur-nsriu. Jugoslovemko-češko-sfovaška liga. Dne 9. t. m. se ie ustanovila v Ljubljani za vse slovensko ozemlje Jugpslo-vensko - češkoslovaška liga. Društvo je nadstrankarsko. Njegovi člani morejo biti brez razlike stanu in poklica vsi Jugosloveui, torej Slovenci, Hrvatje in Srbi ter Cehoslovaki, a tudi pravniške osebe v Jugoslaviji ali Češkoslovaški republiki. Namen Lige je širjenje spoznavanja med SHS in ČSR, proučevanje političnih, kulturnih, socijalnih in gospodarskih razmer češkoslovaških ter centralizacija nujno potrebnega kulturnega, gospodarskega in političnega zbližanja med obema državama. Naš narodni, državni in gospodarski interes nam veleva, da sklepamo s Cehoslovaki čim ožje zveze. Preteklost in sedanjost nam dokazujeta, da smo Jugoslovani navezani na Čehoslovake, ki so nam bili v dobi avstrijskega robstva, ob času prevrata in so nam danes edini resnično zvesti zavezniki. Naša prosveta, umetnost, društveno življenje, naše politične smeri ter naša borba za gospodarsko osamosvojenje, vse to se je gibalo vedno po vzoru in s sodelovanjem Ceho-slovakov ter se bo moralo tako razvijati tudi v bodoče. Jugoslov&n in Cehoslo-vak sta si bila bratsko vdana sobojevnika in zmagovalca doslej in si ostaneta poslej. Poglobiti prisrčno razmerje med nami, do dobra spoznati se, odstraniti vse predsodke ter doseči med obema narodoma najpopolnejšo harmonijo, to je namen naše Lige. Tudi v Pragi, Beogradu in Zagrebu jo že imajo. Povsem skladni moramo biti Jugosloveni s Cehoslovaki v svojih ciljih, zato pa si moramo osvojiti povsem skladno metodo in taktiko v vsakem pogledu. Liga bo prirejala družabne, neprisiljeno - do-luače večere s predavanji o čehoslova-ški književnosti, umetnosti, glasbi, dramatiki, o čehoslovaški vedi in o gospodarskih prireditvah, socijalnih uredbah ter v političnih smereh, skratka o vseh aktualnih vprašanjih in problemih, ki morajo zanimati modernega jugoslovanskega rodoljuba in rodoljubko. Naučili smo se pri Cehoslovakih že marsičesa na neizmerni hasek svoje domovine, a naučiti se imamo še marsičesa. Nove dobe zahtevajo novega duševnega in gospodarskega usmerjenja. Zato ima j Liga v svojem programu tudi izdajanje knjig, brošur, časopisa in letakov, ustanavljanje in vzdrževanje knjižnic in čitalnic itd. K sodelovanju so predvsem pozvani vsi naši kulturni delavci in vse kulturne delavke, pisatelji, umetniki, novinarji, učiteljstvo vseh šol, politični in narodni gospodarji, v nič manjši meri pa tudi naše zavedno ženstvo. Liga ne pozna nikakega strankarstva ter nikakih razredov, nego poživlja v svojo sredo na delo vsakogar, ki uvideva nujni državni in narodni interes čim ožjega sodelovanja z bratskim narodom češkoslovaškim. Naša Liga hoče postati hkrati prijetno ognjišče družabnosti, ki Jo v Ljubljani tako pogrešamo. V to svrho imamo dovolj moči in najdemo tudi serdstev. Vsakdo lahko pristopi kot član Lige, ker je članarina 1 dinar na mesec uprav malenkostna. Ustanovni član postane, kdor plača enkrat za vselej 1000 dinarjev naenkrat ali v enakih petih letnih obrokih. Vse Slovenke in Slovence torej poživljamo: pristopite v našo sredo, da se takoj lotimo dela na čast in hasek svoj, naše ožje domovine in celokupne države. Pismene prijave sprejema društveni tajnik g. dr. Amošt Brilej, Poljanska cesta 20 I. nadstr. Članarino, ustanovno in račune pa društveni blagajnik-g, Hanuš Krof ta, ravnatelj Ljubljanske kreditne banke. Še enkrat občinska sodišča. Ustanovila se je takozvana liga in sicer ne za pobijanje draginje, pač pa za pobijanje občinskih sodišč. Vse govori proti tem sodiščem, kot kvarnim razvoju industrije, trgovine in obrti. Ce pa preberemo uredbo, ki določuje delokrog občinskih sodišč, opazimo na prvi hip, da so ta sodišča v prvi vrsti naperjena proti verižnikom, prekupčevalcem, špekulantom in navi-jalcem cen življenskih potrebščin in niti z eno besedo ne omenja industrije, obrti in trgovine, ker hoče cela na-redbh z občinskimi sodišči pobijati le nepoštenost. Izšla je od ugledne korporacije zelo obširna okrožnica, ki ima namen zbsnovati živahne propagando in izjave proti občinskim sedi čem in izdani naredbi za pobijanje draginje. V velikih skrbeh povdarja ta okrožnica na_ težaven in velik delokrog, ki ga imajo člani teh sodišč, ter govori o veliki opasnosti za posamezne industrije, trgovce in obrtnike, ki baje pridejo prej ali slej pred ta sodišča in boji se, da člani sodišč tega velikega I* odva&szstiega agva** r*- s«h gli vzdržati. Govori o velikih skrbeh, o ogromnih občinskih bremenih, ki bodo nastali z vzdrževanjem teh sodišč; boji se, kaj bi bilo, če bi se ta bremena mogla kriti iz odredbenih glob in uporablja celo časnikarsko raco kapitalističnih listov, češ, da dobivajo člani teh sodišč po 8o K na uro za svoje poslovanje. Čudimo se le resni korporaciji in izdajateljici te okrožnice, da s takimi bav-bavi hoče voditi resen boj proti obč. sodiščem. Napoveduje se boj proti pobijanju nepoštenoti zato, ker korporacija noče dopustiti, • da bi imel trgovec ali obrtnik, ki je slučajno ali ,ne 'slučajno zašel med nepoštenjake opravka z obč sodišči. Poglejmo nekoliko bližje slučaje, ki niso več slučaji in se odigravajo pred našimi očmi. Ljubljanski peki imajo po anketi deželne vlade določene maksimalne cene kruhu: bel kg 16 K, črn kg- io, ržen kg 12 K. Vendar peki so se izognili maksimalnim cenam na enostaven način, da so prodajali 80 dkg za 16 K belega kruha in ravno tako pri črnem in rženem kruhu. Tu seveda niso prekoračili maksimalnih cen in ljudstvo je kupovalo v dobri veri poštene teže kruha brez mrmranja Šele občinsko sodišče je prišlo na to nepravilnost, žalibog precej pozno, a menda še pravočasno Tudi z mesarji je enak kriz. Drže se sicer maksimanih cen, oskubijo p* ku-povalca ali na teži ali kvaliteti, kje naj išče konsument zaščite, če no pri obč. sodišču. Dalje, trgovec ima označeno v izložbi ceno za toliko in toliko, pa hočeš kupiti, plačaš 27 odstotkov več, kot je v izlozbi označeno. Zopet stopi v akcijo občinsko sodišče. Taki prestopki so omenjeni korporaciji gotovo znani, pa zato ni izdala nikakih okrožnic in ni imela tudi moči, take in enake nedostatke odpraviti, Najbolje bo zato, da prepusti to delo občinskim sodiščem, ki so zato ustanovljena ter bodo pripomogli s svojim delovanjem do časti članom, včlanjenim v omenjeni korporaciji. Ne zanikavati potrebe obč. sodišča, pač pa delati na to, da se eventuelno izpopolnijo nepopolni predpisi odredbe. Zdi se nam, da imajo trgovci, obrtniki in industrijci, ki se teh-sodišč najbolj boje, orožje saini v roki in sicer na ta način, da ne dajo v nobenem slučaju povoda občinskim sodiščem za postopanje. Na ta način bi občinska sodišča brez protestov iqi okrožnic sama po sebi prenehala. i Konsument«. Gospodarstvo. -K Delegacija ministrstva financ objavlja uradno: Gospod finančni mini- ster je s svojim rešenjem z dne 10. novembra 1921, D br. 15.934 odredil: 1. da se morejo do vključno 31. decembra 1921 v smislu pravilnika D br. 4019 ex 1920, Ur. 1. št. 97 iz 1. 1920 naknadno popisati in žigosati obveznice predvojnih posojil bivše Avstro-Ogrske monarhije, ki so svojina naših državljanov in ki jih imetniki doslej še niso dali popisati in žigosati. Ta rok se ne bo več podaljšal. 2. Prošnje za naknadno žigosanje naj se z obveznicami vred vpo-šljejo ministrstvu financ, generalni direkciji državnih dolgov v Beogradu. 3. Vsaka prošnja mora biti po zakonu o taksah opremljena s kolkom po 2 din. Izrecno pripomnimo, da ta rok velja samo za obveznice predvojnih posojil, do-čun je žigosanje obveznic vojnih posojil 'že zaključeno in se prošnje za naknadno žigosanje vojnih posojil ne bodo upoštevale, -f- Zamenjava denarja v Dalmaciji, Narodni poslanec dr. Dulibič je #v finančnem odseku zakonodajnega odbora stavil vprašanje, kaj je z za-‘ menjavo denarja v evakuirani Dalmaciji. Tam so bile vzete iz prometa vse stare novčanice, a novih je prejelo ljudstvo le mali odstotek. Ze okoli 10. okt. je izjavil finančni minister, da je denar že odposlan v Dalmacijo, toda ta denar je še danes na potu in ljudstvo je ostalo brez denarja. Referent finančnega ministrstva je izjavil, da se zamena ni mogla prej izvršiti, ker ni bilo dovolj osobja na razpolago, toda sedaj se je z zameno že pričelo. Ker je za svote do 100.000 odrejena relacija 1: 4, za večje svote pa 1 : 6, pojavil se je protest mnogih prizadetih. To vprašanje je predloženo ministrskemu svetu in dokler se ne reši, se ne morejo zamenjati svote čez 100.000. ;+ Zakaj se vporabijo dohodki razredne loterije. Peta sekcija zakonodajnega odbora je pretresala naredbo o razredni loteriji. Do sedaj so sprejete sledeče večje izmene: Narodni poslanci ne morejo biti člani upraVe razredne loterije, ker kot člani loterije spadajo pod kontrolo ministra za poljedelstvo, v skupščini pa morajo oni ministra kontrolirati. Odrejeno je, da nagrada za člane uprave te loterije ne sme znašati več kot 2 odstotka, a tantijeme uradnikov ne več kot 3 odstotke čistega dobička. Od čistega dobička vsakega kola srečk se votira 10 odstotkov rezervnemu zakladu. Iz tega zaklada se sme vzeti potrebno svoto za zidanje nove zgradbe razredne loterije in za zidavo hiše zal uradnike razredne loterije in uradnike! ministrstva poljedelstva in vod. Na-dalnjih 40 odstokov čistega dobička gre za povzdigo kmetijstva in živinoreje, 20 odstotkov za pomoč kmetijskih zadrug, 15 odstotkbv za povzdigo rokodelstva in nadalnjih 15 odstotkov malim poljedelcem in domači industriji katera služi kmetijstvu in iivi-jnoreji v prospeh. Ostanek se porabi za posojila in pomoč poljedelcem ifl obrtnikom. -f- Največje češkoslovaške pivo-varnice. V dobi 1919—1920 so skuhale v hektolitrih: Plzenska meščanska pivovarnica 316.014 (prej to letcj 209.808), smihovska delniška pivovarnica 246.082 (109.546), prva plzenska pivovarnica 121.486 (94.685), češko« budejeviška 96465 (35.222), pivovarnica v Mostu 78.873 (35.222), plzenska družabna pivovarnica 78482 (51.800), prva praška meščanska pivovarnica 75.538 (36.449), velikopopo-viška pivovarnica J. Ringhofferjal 72.273 (44.800J, meščanska pivovarnica č. - budejeviška 35-534 (34*110)< češka plzenska pivovarnica (Svetozar)( 54.365 (35.003) ter hebska delnišk« pivovarnica 50.007 (39.121) hektolitrov piva. + Zemljiška reforma na čeiko-slovaškem. Po prvotnem načrtu državnega zemljiškega urada v 1. 19221 se je imelo pri izvršitvi zemljiške reforme zapleniti in razdeliti 70.000 ha zemlje ter 140.000 ha gozda. A ker so prevladali sploš. nazori, da dovoljujejo češkoslovaški odnošaji in nagla državna konsolidacija urnejši tempo zemljiške reforme, je vlada iarekla željo, da bi se program Državnega zemljiškega urada za 1. 1922 razširil, Kakor se glase poslednja poročila it Prage, se je ta sklep izvršil in bodo. po novem letu zaplenili 120.000 lu( sveta ter 250.000 ha gozdov. Poslanski zbornici bo v kratkem izročen; načrt zakona, po katerem se ima tfl dalekosežno razširjanje zemljiške reforme prihodnje leto izvršiti. -K CeŠka papirna industrija. Nostrifikacija več čeških tvornic za papir je dala povod za nekaj transakcij, ki bodo znatno izpremenile lastninskK razmere v papirni industriji na Češkem. Taka družba za izdelavo celuloze, ki preloži svoj sedež v Prago, jd dobila vsa domača naročila Neusicdel« ske delniške papirnice. Delniška drol-ba za produciranje papirja bo pa prevzela vsa dela tvornice »Elbemuhlu« med njimi tudi firmo »CeskoslovsHBr* sky labskjr mlya.«: Dnevne vesti. — Šušteršičevci Še ne mirujejo. V Zadobrovi, v gostilni »pri Gartroži« je sedela dne 30. oktobra večja družba, med nliml bivši župan občine Devica Marija v Polju Jakob Dimnik, ki se le v velikem navdušenju za bivšega cesarja Karla sam ponudil, da pojde v Dunajsko Novomesto po zvonove za župno cerkev in je s svojimi pristaši izzival: »Proč s Srbi!« Njegov Prijatelj Mačkov Toinš pa ie pristavil: »Aleksandra že itak ni, zdaj pride vladat Kori!« — Ne bi verjeli, da jc kaj takega mogoče, pa ima naš izvestitelj štiri priče na razpolago, da je resnica. Ali orožniki pri D. M. v P. o takih rečeh nič ne vedo? — Prvi radikalci v občinskih odborih, j Po Kočevskem se seda) vrše občinske vo- | litve. V dveh občinah, namreč v Novih La- j zih in Brigi jc nastopila tudi nova Rad!- 1 kalna stranka s svojimi kandidati ter do- j bila v prvi občini polovico mandatov, v ! drugi pa vse. Potemtakem je Briga prva ■ občina v Sloveniji z radikalnim občinskim ; odborom. — Okrajni odbor Radikalne stranke se ; je ustanovil v Kočevju. Za predsednika je \ izvoljen g. dr. ivan Sajovic. — Zahteve koroških Slovencev. Poli- ! tično in gospodarsko društvo za koroške j Slovence je predložilo deželnemu glavarju 4orneniop 1 sled.&lml zahtevami; L Ra#» 1 pust »Heiinatsdiensta« in Mtavltev v»alr«** političnega delovanja Istega. 2. Otvorit« slovenskih zasebnih Šol v St Jakobu X Rožu in v St Rupertu pri Velikovcu. 3. Lju'dske Sole koroških Slovencev s* “j preosnujejo Jezikovno tako, kakor odgovar ja ljudskim potrebam. 4. Zastopstvo * Ških Slovencev v deželnem šolskem a 5. Sprejem v deželno, ozir. državno službo vseh duhovnikov, učiteljev, uradnlKo . meščencev ta delavcev, ki lma*°.d°no . sko pravico na Koroškem, a S0J?’’P® biscitu zavrnjeni. 6- „Ured‘teI mer na slovenskem KoraSkem na ta da se bo dalo poštni upravi strogo čilo dostavljati adresatom tudi sioveaMH pošiljatve (časopise) In slcer pravočasnO; 7 Odstranitev vsakojakih težkoč S*eo Solnih liffiS Hasti tudi za takr koroške Slovence, ki so bdi Pnmoram poiskaU svojo eksistenco v Jugoslav . 8. Z^°9, tev scrvltutnih pravic ob priliki razm«”^ ki jih imalo obmejni prebivalci onstran Savne meje. — Ta spomenica je bila pr |e ložena že 18. avgusta t. 1., a do dane ni odgovora. — Ali veljajo maksimalne ceBf i{jge*v ljubljansko okolico? Občinsko s okolico, kakor za Vič, Dravlje in Št. Vid, Ker tam so cene za najslabše meso (3. vrsta) Jc vedno 30, ozir. 32 kron. — Kako se IzoKnejo trgovci maksimalnim cenam? Pred trgovinami vidimo nabite cenike za blago, pri tem pa je prazno mesto za predmete, ki jih nočejo dati Po določenih cenah n. pr. za mast, slanino itd., kakor da bi tega blaga ne bilo v zalogi. Seve, ako stopi kupec v prodajalno, mu radi postrežejo, toda z mnogo višjo ceno. — Prva Jugoslovanska odvetnica« — V Beogradu nastopa pri javnih sodnih obravnavah kot zagovornica gdč. Ljubica Trif-kovlčeva, prva diplomirana pravnica v Ju-Koslaviji. — Izpremmbe v carinarstvu. Na lastno Prošnjo sta upokojena glavna revizorja gg. Fr. ToroS v Ljubljani in Danilo Boglič v Mariboru. Službi sta se odpovedala carinika gg. Aleksander Kosič v 2ireh in V. Turnaja v Ljubljani. — Tiskarski ikrat nam je napravil v nedeljski Številki iz »Šolskih« praznikov »srbske« praznike. — Podružnica Narodno - socijalne zve* *e na Jesenicah Je imela v nedeljo 20; t. m. * prostorih tov. Ravhekarja svoj izvanred-M občni zbor. Občnemu zboru, ki je bil CreceJ dobro obiskan, Je predsedoval tov. Čufar. Tov. predsednik je uvodoma podal Predsedniško poročilo in pozdravil zborovalce. Spomnil se je tudi vrlih umrlih članov NSZ tov. Franca Potočnika in Franca Cegnarja. Zborovalci so jima stoje zaklicali »Slava«. Tajniška in blagajniška potočila so zborovalci soglasno sprejeli na znanje. Sledilo Je poročilo osrednjega vodstva, katerega je jako Izčrpno podal centralni tajnik tov. Kravos iz Ljubljane. Izvoljen io bil na to sledeči odbor: Predsednik tov. Janko Ravnik, podpredsednik tov. Hlebanja Franc, tajnik tov. Šorli Matevž, blagajnik Jože Ravnik, odborniki: tov. Iv. Sporn, Anton Čufar, Andrej Globočnik, Jakob Barborino in Ivan Šnajdar. Pri slu-2aJnostih je tov. Kravos ostro žigosal gnjile razmere, ki vladajo v Jeseniških tovarnah, kler se še dandanes zapostavlja narodno-zaveden delavec ln kjer še vedno prednjači nemčur. Po dolgotrajnih debatah je tov. Čufar zaključil lepo uspeli občni zbor. Novemu odboru čestitamo in želimo mnogo uspeha v svojem delovanju. Tovariši! Pogumno naprej I — Dobrava pri Bledu. V našem kt;aju se Je vršil v nedeljo, dne 20. t. m. v re-»tavraciji »Stol« jako dobro obiskan ustanovni občni zbor Norodno - socijalne zve-**. — Občnemu zboru je predsedoval tov. Anton Kremžar, ki Je po pozdravu pojasnil, zakaj se je delavstvo ' zateklo pod okrilje NSZ. Podal Je nato besedo centralnemu tajniku Kravosu iz Ljubljane, kateri h podal izčrpno poročilo o delovanju NSZ o ostro žigosal terorizem »internacionalnih« sodrugov. Pojasnil je pomen strokovne organizacije NSZ in prečital pravila iste. Po poročilu vodstvenega odposlanca se Je vrilla volitev novega odbora. Izvoljen Je bD sledeči odbor: Predsednik tov. Anton Kremžar, tajnik Ivan Artnik, blagajnik Jakob Bratuš, odborniki: Josip Artnik in Ivan Stankovič. Po volitvah se Je oglasil k besedi »sodrug« Jeran, ki je s še štirimi so- lrugi prišel z namenom, da onemogoči občni zbor NSZ. Možakar je dobil tako temeljito lekcijo, da se kmalu ne bo upal več na Javna zborovanja. 1 njim vred Je w tudi »todrug« Rekar, ki je pridno Je-jjnu sekundlral ln mu pomagal odnesti — °*toiažo. — Božične razglednice po risbah prof. *• Santelja, reproducirala »Zvezna tiskar-“»« v Izredno lepi In okusni izdaji se dobe v upravi »Jugoslavije«, Ljubljana, Marijin trg 8 ter v vseh podružnicah. Cena seriji te komadov) io kron. — Učne žepne koledarje za L 1922 v večji ln manjši obliki, finejše In navadne Trste se dobe po zelo nizki ceni v upravi »Jugoslavije« v Ljubljani, Marijin trg 8 in Vseh njenih podružnicah. — Dijaški ibor »Glasbene Matice« v Ljubljani. Kakor prejšnja leta, bo tudi v Skočem šolskem letu posvečala »Glasbena atlca« vso svojo pažnjo dijaškemu zboru. Radi tega vabi vso našo mladino, da se odlove temu vabilu ter redno in točno poseča Vaje dijaškega sbora. Prva pevska vaja se Vrši v torek dne 22. t. m. od pol 8. do pol '• ure zvečer v prostorih »Glasbene Matice«, Oosposka ulica 8, pritličje, soba 17. — Obratno ravnateljstvo Južne železnic*, Ljubljana razpisuje dobavo 200 vagonov hrastovih drv. Reflektantje naj vpoš-■lejo tozadevne oferte na obratno ravna-•flstvo jut. žel. odd. I1I/4, Ljubljana. — Opozarjamo dijak* It zasedenega kovači- •rolarjl, kle- l»d služkinje, kuharice, vajenci, vajenke ,i — Na dunajski visoki šoli za poljedel. v°, gozdarstvo ln kulturno tehniko, ie onioviral 14. t. m. inženirjem kulturne 'ennike g. France Urbas, dll Slovenski klub v Sarajevu Je prlre- Sir*® 15-letnIco smrti slovenskega pesnika v-“'°na Gregorčiča, v nedeljo dne 20. no-brn ra Gregorčičev večer, ki Je Jako do-občni^ 1' ^ne 21'm' je ime* klub 9. redni Des.,T~«,Par An*ležev. »The Central Euro-'Iru**. • 5S, Limited Mežica* je naklonilo Venili" *Kolo jugoslovanskih sester za Slo-vSELt Podružnica za Mežiško dolino« odušen dar 2500 kron. Prisrčna hvala! 'tilnPi Orn*ožu v narodni GomzeJevi go-vescja družba na Martinov večer , nabrala za »Jugoslovansko <**Užh^ .200 kron in za »Cirii-Metodovo •bo« istotako 200 kron. t>otc^uVtop!-iena učiteljica. Pri Zagrebu so '•'^Iteliii * Save trupl° ut°Plienke 2'lletne !’°lkov? M &PicerJcve. hčerke zagrebškega Spicerja, znaneaa jugoslovan- '®ltein„espcriintisfa‘ Vzrok smrti pokojne *«ce ni znan. — Pobegli ponevernlk. Lesni tvrdki Franc Dolenc v Kranju je poneveril uslužbenec 241etni Jurij Strugar iz Podkloštra na Koroškem okoli 5000 kron in pobegnil. Tudi je ostal dolžan gostilničarki Slavici Tomažič na Gorenji vasi pri Kranju na hrani in stanovanju 1600 kron. Strugar je pobegnil bržkone na Koroško. — Ukradeno kolo. Zupanu v Mengšu Petru Liparju je ukradel nežna tat iz gostilniške veže Antona Vivoda v Kamniku kolo znamke »Warand«, vredno 3000 kron. — Camphor »Mija« pomada za lice je najboljše sredstvo proti pegam, vsakovrstnim madežem in izpuščajem na licu. Po uporabi nežen ten. Dobi se po vseh lekarnah, parfumerijah, in drogerijah. Glavna zaloga M. Mihelič, Šelenburgova ulica. Dramatičnim društvom in odsekom. Danes sta izšla težko pričakovana prva dva zvezka »Nove Talije« v lični opremi z risbo na ovitku In prav priročni obliki v založbi »Zvezne tiskarne«. Številna naročila in živahno povpraševanje po obeh zvežkih še predno sta izšla, dokazujejo, kako zelo sta našim društvom »Diletantski oder« in »Lepa maska« potrebna. Prvi zvezek, M. Skrbinškov »Diletantski oder« obsega 90 strani in ima v petem poglavju šest načrtov za postavljanje kulis, odnosno prireditev od najenostavnejše do j najbolj komplicirane sobe na odru, kar bo | našim podeželskim režiserjem zelo dobro-; došlo. Pisatelj je razdelil gradivo v deset poglavij ter je posvetil osobito pažnjo predvsem vajam, režiserju in njegovemu delu, predstavi in maskiranju. Razun tega pa se je dotaknil tudi izbire iger, zasedanju vlog, oderskega jezika, aplavza in priklanjanja ter kritike in gledaliških dvoran vobče. S tem je podal izčrpno in strokovnjaški prav vse, kar rabi podeželski oder in diletant. Zato smo uverjenl, da bo ta zvezek »Nove Ta-lije« postal vademecum vsakega diletanta in da ne bo manjkal v nobenem društvu, ki prireja gledališke predstave. Cena 8 din. Prav tako dobrodošel bo tudi drugi zvezek »Nove Talije* Em. Navinškova »Lepa Maska«. Na 28 straneh poda pisatelj strokovna praktična navodila za prav vsa-’ ko masko, ki prihaja kdaj v poštev. 2e v prvem zvezku »Nove Talije« je obširno govora o maskiranju. Drugi zvezek pa to le še izpopolnjuje v praktičnem In priročnem pogledu. Igralec pogleda samo na kazalu, na kateri strani so opisane oči, usta, llce„ brada ali maska ljubimca, pijanca, skopuha, Angleža, Zamorca — skratka igralec se vsede pred ogledalo ter sl napravi poteze točno po navodilih »Lepe maske« in dosegel bo res lepo masko! Tako bo tudi ta knjižica po svoji praktični sestavi zelo olajšala posel podeželskim odrom in bodo le-ti gotovo z istim pridom segali po njej. kakor po »Diletantskem odru«. Cena 3 dinarje. Naročata se obe knjigi pri Založbi »Zvezne tiskarne«, Ljubljana, Marijin trg 8, dobe se pa v »Zvezni knjigarni« v Ljubljani, Marijin trg 8, v vseh podružnicah uprave »Jugoslavije« in po vseh knjigarnah. Ljubljana. , =*= Občinski svetovalec Melik (Samo- stojna kmečka stranka) Je odložil svoj mandat. Njegov namestnik Anton Rojina, posestnik v Sp. Šiški je zavrnil vabilo, da vstopi v občinski svet. Sedaj pride na VTSto ing. M. Kosmač. = 1. decembra — na praznik ujedinje-nja priredi ljubljanska sekcija UdruŽenja jugoslovanskih novinarjev slavnostni koncert Poleg ugledne sopranistlnje gdč. Pavle Lovšetov* ter orkestra Dravske divizij* nastopi več ljubljanskih pevskih zborov, včlanjenih v Pevski zvezi. Prvemu delu večera, namreč slavnostnemu koncertu, bo sledil drugi neprisiljeni del z različnim vsporedom. Prepričani smo da bo ta koncert novinarskega udruženia na praznik našega ujedlnjenja zbirališče zastopnikov vseh uradnih, kulturnih, trgovsko-obrtnl-šklh in drugih narodnih krogov. * Izvanredna sela centr. odbora »Bratstvo« v četrtek ob 4. url popoldne v društvenem lokalu. Pridite vsi ln točno. Zadeva važna. ■= Izobraževalno društvo »Bratstvo« namerava prirediti letos svoj prvi Miklavžev večer. Da pa more biti večer sijajen in da bode zadostil našim malčkom prosi te danes, njemu naklonjeno občinstvo, da Javi svoj prlnos daril ali za eventuelnl obisk na dom. Podpirajmo naše mlado razvijajoče se društvo, katero lioče v kratkem pokazati velik uspeh. = Zveza vojnih vdov in sirot za Slovenilo v Ljubljani najvljudneje prosi vsa dobrotljiva srca za kako podporo v denarju, obleki, živilih itd. Darove hvaležno sprejema »Zveza vojnih vdov ln sirot«, Poljanski nasip št. 10. ■■ Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenilo s sedežem v Llubllani, opozarja, da se vrši prihodnja lavna odborova sela v sredo dne 23. novembra t 1. ob 20. nrl v mali dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure informacije Sv. Petra cesta štev. 12. pritličje, desno. «= Umetniški koncert Pavla Holodkova obeta biti umetniška posebno in vzbuja med našim koncertnim občinstvom veliko zanimanja. Prodane so že skoraj vse vstopnice. Dobe se še le nekateri sedeži in sicer pri blagajni opernega gledišča. = Kranjska hranilnica v Llubllani je prejela obveznice 7 odstotnega Invest posojila. Oni, ki so podpisali pr! tem zavodu posojilo, naj prinesejo ali pošljejo po pošti začasno potrdilo, da prejmejo originalne obveznice. Obveznice se bodo razpošiljale poštnine prosto po naredbi min. za pošte in brzojav. *■ Potrjulemo, da g. Anton Oajser, zavirač Južne železnice ni soprog gospe Gajserjeve, ki so Ji bila na glavnem kolodvoru zaplenjena Jajca. Omenjena Gajserjeva ]e soproga avlzerja drž. železnice. = Ponarejeni tlsočlirski bankovci se vedno bolj širijo preko italijanske meje v naše pokrajine. Včeraj je prijela ljub. policija zopet nekega Jakoba Valenčiča in Mario Jermana, ki sta hotela zamenjati v neki ljub. menjalnici ponarejene bankovce. Tl bankovci so izborno ponarejeni in se Jih prav težko loči od pravih bankovcev. Opozarjamo občinstvo, da Je v lastnem interesu pri menjavi italijanskih lir jako pozorno. = Zaplenleno zlato na glavnem kolodvora. Predvčerajšnjim popoldne je zasačil ljubljanski carinik na glavnem kolodvoru nekega potnika, — bil je neki zagrebški odvetnik — ki je hotel iztihotaplti iz Jugosla-yij* x Italijo pet kilogramov, zlata. Potnik je imel skrito' zlato v kovčeku, ki je bil plombiran s ponarejenimi plombami. Ko je carinik odkril zaklad, ga je hotel potnik podkupiti in mu je ponujal 10.000 dinarjev, če molči in ga pusti, da potuje z zakladom preko meje. Carinik je ponudbo zavrnil, in je prijavil potnika pristojni oblasti. = Tatvina pletov v Kolodvorski ulici. V noči na 20. t. m. je vlomil neznan tat v skladišče trgovca Ivana Premelča na dvorišču hiše 43 v Kolodvorski ulici. Tat je, odnesel 14 ženskih volnenih pletov, ki so vredni 6000 K. == Žepna tatvina pred kino »Ideal*. Krojaškemu pomočniku Francetu Rutarju je ukradel neznan žepar v gneči pred vhodom v kino »Ideal« iz žepa 144 kron v bankovcih. = Pazite na suknle! Meh. vaj. Milenku Doberletu je bila ukradena izpred sobe njegovega stanovanja v Prisojni ulici 3 zimska suknja vredna 3000 kron. — Krojaškemu pomočniku Stefanu Mariču v Škofji ulici 2 pa je bila ukradena suknja, obleka In več perila. Škoda znaša 10.640 kron. Mariča je okradel bržkone njegov sostanovalec delavec Franc Vrečar iz Briš pri Zid. mostu, ki je neznano kam pobegnil. = Ukraden puran. Iz hiše št. 4 na Dunajski cesti je ukradel nek delavec iz dvorišča 250 kron vrednega purana . = Izgubila se le večja svota denarja Od pošte do Valvazorjevega trga. Pošten najditelj se prosi na vrne denar proti nagradi na upravo. * Našla se le damska boa. Dobi se Pred škofijo l.-III. od 7.-8. ure zjutraj. Ljubljanska porota. Bratomor. Sezijo porotnih obravnav, ki bodo jako različne in med katerimi Imamo tudi slučaj zlorabe uradne oblasti in goljufije in pa zanimiv slučaj obrekovanja s težkimi posledicami, je otvorila obravnava proti 31 letnemu krojaču ln posestniku Mihi Priškovcu iz Vel. Mengša. Obtožba bratomora. Mihael Frlškovec Je dne 10. Jul. okoli 9. ure zvečer ustrelil na domačem dvorišču z vojaškim samokresom svojega 45 letnega brata Franceta Frlškovca. Z bratou sta pila pred umorom skupno v Dvornikovi gostilni, nakar je obtoženec, ki je plačal že pijanemu bratu še 2 litra vina, odpeljal brata domov in ga brez prepira in medsebojnega ruvanja ustrelil dvakrat in sicer prvič v za-tilnik in drugič v prsa. Prva rana Je bila lahka, druga pa smrtna. Kroglja, ki >Je prodrla v prsa v poševni smeri navzdol, Je predrla srce, jetra in vranco in obtičala pod rebrom. France je bil takoj mrtev. Po umoru je vrgel Miha revolver v bližnji potok in je odšel nato v Kuraltovo gostilno, kjer so ga kmalu nato orožniki prijeli In odpeljali v zapor. — Takoj po strelih je šla na dvorišča sosedova služkinja Ivana Lah, ki je našla ustreljenega Franceta v zadnjih zdihljajih. Letela Je takoj po duhovna, toda ko se Je vrnila, so Franceta že odnesli mrtvega v hišo. V bližini trupla in pri mrtvecu niso našli nobenega orodja, ki bi značll kak napad ali medsebojni pretep bratov niti nobenih tozadevnih znakov na truplu. V žepu suknjiča so našli samo kovinasto žlico. Iz tega Izvaja obtožnica, da tu ne gre za prepir, uboj ali silobran, marveč za navaden proračunan umor. — Zagovor — silobran. Miha Frlškovec nastopa kot obtoženec jako mirno in govori razločno ln dobro pripravljeno. On odločno zanika umor in uboi ter trdi, da ga Je napadel brat baš v hipu, ko Je Jemal vežni ključ Iz neke line. V roki Je imel brat neko svltlo stvar, o čemer ne ve ali Je bil nož ali kako drugo orodje. Prvemu sunku se Je obtoženec umaknil z odskokom, steči pa si ni upal, ker ga je Imel brat v zagati In Je bil precej večji In mnogo močnejši od njega. Brat mu Je zagrozil: »Nocoj ml pa ne uideš!« Po teh besedah je obtoženec uvidel, da brat ne odneha in je potegnil samokres In ustrelil. Kolikokrat je ustrelil na brata vsled strahu In silnega razburjenja ne ve. Ko je videl brata pasti je tekel obupan z dvorišča, revolver pa, s katerim je ustrelil brata, se mu je tako prlstu-dil, da ga je vrgel v vodo. Nato je nameraval Iti k orožnikom, kako je prišel h Kuraltu ne ve, spomni se pa, da so ga tam are-tirall. —*■ Brata, ki Je bil, kot bomo pozneje Culi, jako nasilen človek, se je Jako bal, kar ga Je večkrat napadel in pretepel. Predzgodovina. — Dokazovani«. Stari Friškovec je Izročil v letu 1908 svoj* posestvo svoji ženi, ker ga sinu ni upal izročiti. Sin F/mur l* b" kot 16 letni deček silno spujci. m jc bil takrat prvič sodno kaznovan Tej kazni Je sledilo še 16 obsodb radi tatvine, pretepanja, preklinjanja boga — nekoč Je snel razpelo in ga razbil, Kristusu pa grozil, da ga prebode — in radi grožnje požiga. Bil Je zaradi požiga že večkrat pred sodiščem — tudi že pred poroto — toda bil je vedno, radi pomanjkanja dokazov, oproščen. Vsi ljudje so se ga bali in izvršil je tudi več zločinov radi katerih sl ga niti niso upali naznaniti. Eden Izmed prič pravi, da se Je samo zato zavaroval, ker se Je bal požiga. Ko se Je vrnil brat Miha . iz Italijanskega vjetnlštva je nastalo pri Frlškovcu viharno življenje. Prepiri In pretepi so blll na dnevnem redu. Dne 3. majnika je morala pobegniti mati v Kamnik, ker bi jo bil sicer Frnnce ubil. Iskal jo Je tudi v Kamniku, pa Je ni našel... Se bolj pa se je poostrilo sovraštvo med bratoma, ko je Izročila dne 27. majnika mati svoje posestvo mlajšemu bratu Mihi, France pa Je dobil samo postavni delež 1000 kron. Usodni dan je šel Miha v Kamnik, da bi spravil mater domov, da bi mu gospodinjila. Mati pa sl ni upala z njim. France Je tisti dan čakal mater in brata ln Jima grozil, da oba pri prvem kozolcu ubije. Od dejanja samega ne vedo priče ničesar drurera kot to. da so videli ko sta šla brata domov In sicer par korakov drug za drugim. Culi so brata Miho, ki Je zaklical: »Na moji »ohcetl« ne bo nlkdo svetil, ker Sem laz gospodari« Prepirala sta se torej ln France mu Je bržkone zagrozil, da mu zažge hlio, če pripelje domov nevesto. Izrek porotnikov — sodba. Sodišče je stavilo porotnikom tri vprašanja In sicer glede umora, glede uboja in glede prekoračenja silobrana. Porotniki so zanikali prvi dv» vprašanji in soglasno potrdili tretje vprašanje. — Miha Frlškovec je bil oobsojen radi pregreška po § 335 na S mesecev strogega zapora. V kazen se mu všeje preiskovalni zapor od 11. Jul. ta stvar uredila. Upamo, da bode obisk tega sestanka prav povoljen in da se ta prepo-treuna kulturna zadača vendar že enkrat reši. Sicer ne vemo, čemu se je nastavila tako pozna ura —20— za sestanek, a nadejamo se, da od poklicanih faktorjev radi tega ne bode nihče manjkal. S stanovanjskimi zadevami nima nobenega opj-avka podžupan g. Roglič. On samo nadomestuje župana v predsedstvu, kadar je župan odsoten. Zato se naj stranke ne obročajo v teh zadevah nanj, ampak na pri-sednike stanovanjske komisije; Mestni stanovanlski urad izjavlja, da imajo le tisti odloki stanovanjskega urada svojo veljavo, ki nosijo podpis župana kot predsednika. V vsaki stanovanjski zadevi naj se napravi pismena vloga. Stranke naj se ne obračajo glede stanovanj osebno na župana, ampak na dotlčne člane komisije. S strankami občuje župan le ob uradnih dnevih: t. J. ob sredah in sobotah od 9. do 12. ure. Stanovanlski urad bi rada imela občina Studenci sama zase. Studenci so bili do sedaj prideljeni Mariboru v stanovanjskih zadevah. Zakaj bi občina Studenci rada im^la ta toliko težaven in najbolj nehvaležen posel, ne vemo. Sploh pa sedanja naredba ne dopušča, da bi Imele občine, ki niso avtonomne svoje stanovanjske urade. Le politična oblastva torej okrajna glavarstva imajo to pravico. Radi Studenčana pa menda ne bodo naredbe izpremeniil. Sicer pa ima novi občinski zastop v Studencih dovolj drugega polja, kjer se lahko udejstvuje ln pokaže svoje zmožnosti. Pri izkušnjah prekmurskih učiteljev Iz slovenščine, ki so se ravnokar končale, je padlo dve tretjini udeležencev. Izpit jih je delalo približno 60, a le 20 jih je napravilo. Glavna tobačna zaloga v Mariboru bo oddajala odslej tobak trafikam celodnevno, morebitne dodatke pa ob dopoldnevih Tako se je uredilo sporazumno na zadnjem sestanku trafikantov med njimi ln obema Ime-jlteliema glavne zaloge. Slučal Waldhauser bomo ie nadalle zasledovali, ne pa ga »zavlačevali«, kakor Je pomotoma tiskano v 283 številki našega lista. Doktor Ivan Jarečko zopet ordinira kakor po navadi od 8.-9. ln od 13.-15. ure. Poročil se le v soboto g. Vlado Slronič z gdč. Mulec, hčerko hišne posestnice ln pekarne v Studencih pri Mariboru. Bilo srečno! Nogo si je zlomila 64 letna Alojzija Gubec, ko je vstajala iz postelje. Vsled slabosti je padla tako nesrečno, da sl je zlomila nogo pod kolenom. Rešilni oddelek JI Je nudil prvo pomoč ter jo na to odpeljal v bolnico. Maline zore še sedaj na vrtu tukajšnje kaznilnice. Po precej ostrem mrazu je zginil sneg in je nastopilo Južno deževno vreme. Zdaj bodo ljudje Imeli vsaj dovolj vode, katero so pogrešali tako dolgol 34/300 K za »Jugoslovansko Matico« se je nabralo povodom praznovanla Rapalla v Mariboru. Marljivim nabiralcem In nablral-kam — zvečine so bili dliakl in dijakinje — vsa čast. Cast pa tudi darežljivemu občinstvu. Znano dr. Lorberjtvo posestvo v Krčevini Je kupil te dni g. Ivan Brecelj, znani narodno zavedni gostilničar In posestnik Iz Gorenje Branice pri Ipavl za 450.000 K. Tako se podirajo koli, ki so jih nekdaj stavili Nemci na naši zemlji za most do Adrlje. O. Bredla ]e pognal laški teror Iz lodne grude. V četrtek dne 24. t. m. ob 18. se vrši v Mariboru v hotelu »Pri Zamorcu« odborova seja »Zdravniškega društva v Mariboru«. Z ozirom na Izredno važni dnevni red se vsi člani odbora vljudno vabijo, da se udeleže sestanka. Zdravniško društvo v Mariboru je sklenilo povišati pristojbino za zdravniške preiskave v svrho sklepanja žlvljensklh zavarovanj brez ozira na višino svote na 250 K. V pondeljek ob 8. uri zvečer se Je vršil v mestni posvetovalnici sestanek zastopnikov raznih kulturnih društev ter Inteligentnih krogov, kateremu Je predsedoval župan dr. Grčar In na katerem se Je sklepalo o ustanovitvi ljudsktga vseučilišča v Mariboru. Po živahni debati, v katero je poseglo precejšnje število navzočih, Je bil Izvoljen začasni akcijski odbor, kateremu je poverjena naloga, da pripravi vse potrebno za pričetek predavanj in za sestavo primernih pravil, ki se bodo predložila pokrajinski upravi v odobrenje. Za predsednika tega akcijskega odbora je bil Izvoljen okrajni glavar dr. Lajnšlč, za tajnika prof. FavaJ, za Odbornike pa prof. dr. Fran Kovačič, ravnatelj dr. Tominšek in urednik Božidar Brrjfo. Hočim se Je imenovanle zastopnika zdravnikov v odbor prepustilo seji zdravniškega društva, ki se vrši v četrtek. Sestanek, ki je pokazal, koliko razumevanja in važnosti se polaga v merodajnih krogih na ustanovitev te važne institucije. Je bil po poidrugonrnem živahnem razpravljanju zaključen In je pričakovati, da se bo hvalevredna ideja tudi v polni meri obnesla ob dobri voIji, ki so Jo pokazal! vsi navzoči. V soboto popoldan se Je v magdalenskl cerkvi poročil g. Jurist Miroslav Slronič z gdč. Adelo Mulečevo lz Studencev. ga dne zvečer se je vršil v hotelu »Balkanc poslovilni večer med obiskovalci tečaja ter cclj Sokolstvom. Božičnica v prid ubogim šolskim otrokom v Celju. Vodstvi obeli mestnih osnovnih šol priredita s pomočjo »Splošnega ženskega društva« dne 23. dec. božičnico v prid revnih otrok obeh šol. Otroci bodo obdarovani z blagom, obleko, obuvalom in drugim. Stanovanjska beda v Celja. Četrtkova »Jugoslavija« je prinesla vest o vojaških barakah, za katere je prosil mestni urad vojaško oblast, da bi Jih prepustila v stanovanjske svrhe. V Mariboru je mestni obč. svet storil isto in dobil barake od vojaške oblasti na razpolaga V Celju pa pravijo, da jih ne morejo dati, ker jih rabijo za rekrute. Ob koncu naše notice smo pripomnili, da se v Celju pusti take sklepe vedno zaspati. Petkova »Nova Doba« pojasnjuje zadevo, kakor smo jo zgoraj opisaii, in pra- vi da ni resnica, da se ta sklep ni izvršil, ampak da je mestni urad takoj po seji vložil zadevno prošnjo na vojaško oblast, katera jo je pa odklonila. Toliko zadevo v kratkem pojasnjujemo, ker z našo notico nismo Imeli namenov, komu očitati neizvrševanja sklepov, ampak smo mislili stvar tako, da se naj vojaška oblast še podreza vdruglč in tretjič, ker končno mogoče uvidi, da je potreba in da se za rekrute še lahko dobe v Celju drugi prostori na razpolago. V mestnem gledališču celjskem se Je v soboto pod režijo in gostovanjem g. Danila Iz Llubljane z dobrim uspehom igrala Su-dermannova drama v 3. dej. »Sreča v zatišju«. — Dne 4. ln 8. decembra pa se Igra mladinska igra v 3. dej. »Tončkove sanje na Miklavžev večer«. Učiteljski zbor okol. celjske osnovne šole v zvezi z obč. odborom okoliške ob-j čine celjske je sklenil, da priredi letos ubogim otrokom celjske okolice božičnico. V ta namen se je sestal v nedeljo 20. tm. posebni odbor, ki bo organiziral zbirko po okolici. Priporočamo to dobrodelno prireditev in vabimo vse premožno okoličane, da s* nabiralcem za božičnico revnih otrok obilno odzovejo. Ravno v neposredni okolici je med delavci in malimi kmeti stiska velika; so ubogi otroci, ki prihajalo že zdaj v polni zimi bosi v šolo. Zastrupljenje z alkoholom. Hlapec pekovskega mojstra Freceta lz Laškega Je te dni peljal sodček žganja v Celje. Med potjo pa se ni mogel premagovati In se tako napil žganja, da je drugo jutro vsled zastrupilo* nja z alkoholom umrl. Umrlo je tekom meseca oktobra v mestu Cplju ln celjski Javni bolnici skupno 36 oseb. Umrla It v Cel’u soproga Juvellrja g. Jožefa Jlcha, gospa Rozalija JIcha v 47. let« starosti. V Solnogradu je umrla gospa Katarina Heksch, ki Je svoječasno dolgo žlv*la a Celju. Sokolstvo. Sokol /. Ima svoje poslovne ure Ob torkih, četrtkih In sobotah od 17. do 19. ur« v paviljonu na telovadišču (trg Tabor), Vhod nasproti cerkve. Ženski odsek Sokola I. vabi napredno žestvo na predavanje dne 26. t. m. ob 20. url v paviljonu na Taboru. Predava s. Anušk* Cigojeva o »Zena v Sokolstvu«. Pri tel priliki bode sperejemal odsek prlglase sta« rejšlh članic k telovadbi v posebnem o its J J : * » s» m e iriia in mm Gosposka ulica — Hotel Balkan. Sprejema in obrestuie hranilne vloge po 4’|a °|o od dneva vloge do dneva vzdiga. Večje zneske in stalne vloge proti odpovednim rokom po dogovoru. Daje posojila v vseh oblikah. Eskomptuje različna povzetja pod najugodnejšimi pogoji. Poštnohranilniške položnice so vsakomur na razpolago. Uraduje vsak dan dopoldne. : t 0 s prvovrsten kosovec in orehovec po zelo nizki ceni, dobavljiv takoj in za stalno. Vprašanja pod „premog“ na upravo lista. Dobava samo v vagonih. I i I I Za leto 1922 Žepna koledarja Za leto 1922 v dveh liino izdelanih oblikah 12x7 in 6x4 cm se dobita po vseh knjigarnah in trgovinah z papirjem. Koledarja sta IlCno vezana in tiskana na dobro limanem papirju. - ■ ■» Naroča se direktno pri Zvezni knjigarni in tiskarni v Ljubljani, Wolfova ulica štev. 1. m l I I I DDon KOUOOV« WKltA, - v a/------------ vepdo rEpmitn •zEžri Oglejte si blago in cene v veliki izbiri od 400—600 K pri H. Seljak, Ljubljana Prešernova ulica 52. I f razmnoževalni aparat kupim. Ponudbe z navedbo velikosti in cene, na poštni predal 74 v Ljubljani pod „Opalograf“. Za Miklavža! NajcenejSe In najhvaležneJSe darilo naSIm malim je: Mol zverinjak knjiga s 45 slikami In k tem spadajočim besedilom, za pouk In kratek čas K 20- Moli lluhiki živalske slike za naSe malčke na trdem močno vezanem kartonu K 32'— Mladi slikar 10 tiskanih predlog za pobarvanje z akvarel - barvami ali pastel - barvnlkl IC 12-- ..Crnlpeter", staroznana, vesela družabna Igra za zimske večere. 1 igra K S1— Vse sa doM v Zvezni knjigami v Ljubljani, Marijin trg 8 Novo! Novol Moji zapiski z Dunaja Spisal: Emil Stefanovič Novol GenaZlVAd. Novol Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš srčnoljub-ljeni brat in stric gospod Franc Jager nadzornik ju*, žel. v pokoju v pondeljek dne 23. novembra 1921 mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo dne 23. novembra 1921 ob 2 uri popoldne iz hiše žalosti Sv. Petra nasip št. 57 na pokopališče v Štepanji vasi. Y Ljubljani, dne 21. novembra 1921. M»»tni pogrebni zavod ▼ Ljubljani. Obitelj Battestin. Razpis službe. V konceptni službi mestnega magistrata ljubljanskega popolniti je 2 službeni mesti v X. činovnem razredu mestni uradnikov. Za namestitev v konceptni službi zahteva se poleg splošnih pogojev, to je: našega državljanstva, neomade** ževanega življenja, telesnega in duševnega zdravja ter starosti nad 18 in pod 40 let še posebej dovršeno pravo* in državoznanske študije ter z vspehom prebite vse tri teoretične državne izpite. Pravilno opremljene prošnje vlagati je do 1. decembra 1921 pri predstavništvu mestnega magistrata v Ljubljani. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 15. novembra 1921. „Triglav“ trgovsko in komisijsko d. d. Sarajevo, Aleksandrova ulica, prevzema zastopstvo In glavno zalogo za celo Bosno ln Hercegovino, za sledeče predmete: Prlma bohinjski sir, surovo in čajno maslo. Cenjene ponudbe na zgornji naslov. „ IVAN ZAKOTNIK, mestni tesarski mojster Telefon 879 LJUBLJANA Dunajeka c. 40 Vsakovrstna tesarska dela, kakor: moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razn tla, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje itd. Mi lesti mostav.jezev in mlinov. Parna žaga. Miafrtl ANDROP030N I i najboljše sredstvo proti izpadanju las in brade razpošilja BAl^OH in ROSINA, Mariboi steklenice 80 kron, poštnina se zaračuna posebej. jOlaviii ln odffovorui uradnik Zorko Pakta dnevnika »Jiucoslavila*. Tinka, »Zvezna tlakama« * UaM**-4*