99. številka. Ljubljana, četrtek 1. maja. VI. leto, 1873. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemđi ponedeljke in dnove po praznikih, ter velja po posti prizeman, za avatro-ogerske dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 #oiii., ta četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr.. za en mesec I guld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za nieBec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežela ca celo loto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana eena in sicer: Za Ljubljano za oetrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačuje od četiri-s top ne petit-vrste 6 kr. če se ossnanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tlaka. Vsakokrat so plača štempelj za 30 kr. Dopisi naj se izvolo frankirati. — Rokopisi ao ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi liiai „Hotel Evropa-. Opravnistvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamaciju, oznanila t. j. administrativno reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši. V ljubljeni 30. aprila. Ce kedaj, bodo pri predstojočih volitvah za direktni državni zbor treba največje sloge. Kar smo že enkrat izrekli ponavljamo tndi denes : Sedaj nij časa za medsobne prepire, ponehati mora vsaka osobna mržnja, vsi moramo delati za en cilj in ta je: zmaga narodnih slovenskih kandidatov. Naši nasprotniki se silneje, nego kedaj, pripravljajo za direktne volitve, zbirajo se m posvetujejo, organizujejo centralne in lokalne volilne odbore in celo kandidate že postavljajo. Temu nasproti moramo tudi mi napeti vse sile, da ne propademo. Glavno sredstvo zmage pa je sloga in edinost. Pomenljive so besede, katere beremo v nPol.": „Denes nij nobene dvombe več, da bi stvar proticentralističnih strank celo drugače stala, ko bi bile že zdavnaj poprej edinstveno postopale. Razkosane nijso bile v stanu, navalu protivnikov se ustavljati ; bilo je kakor v boji, posamezno delajoči vojni deli so bili eden za drugim odbiti, med tem ko bi zedinjeni ne bili mogli premagani biti. Izjavljamo to, ne da bi morebiti kake rekrimina-eije povzdigovali, — za to bi bil čas slabo izvoljen; pač pa se spodobi, da konstatujemo resnico ter jo v svarilo in poduk za bodočnost postavimo. Ako se proticentralistične stranke zdaj nijso aadosta spametovale, da si ta nauk k srca vzamejo, potem bi zaslužile naj ostreje grajane biti v bodočnosti, t kateri bi se pokoriti morale. Grehi, kakor-šni so se po tej strani zadnjih dvanajst let storili, ne smejo se več ponavljati. Reči stoje tako, da ne smemo nobenega greha več storiti. Nasprotnik ima sedaj taka mogočna Lov na narodne pesmi v zagrebškej okolici. (Konec.) Bilo je nekega pomladanskega dne. Preskrbljen s svinčenko, papirjem in smodkami udarim skozi ..laško ulico" iz mesta ven. Vreme je bilo kakor navadno v ranej spomladi, bolj motno, sicer pa še dosta prijazno. Pastirjev v zagrebškej okolici nij teško najti. Kjer je v gozdu zemlja raziuta, tam je tudi svinjska čreda blizu. Sicer pa pastirji s svojim glasnim petjem, s svojimi hrupnimi dirin-deji in igrami sami svoje bivališče razodevajo. Tudi meni nij bilo treba, dolgo iskati črodo in pastirje. Najdeni dva dečka kake četirnajstletue starosti. Eden se je klical za Jožica, drugi za Juriča, kakor sem pozneje izvedel. Ž njima je bila Magdica, deklica I pri kakib desetih letih. Od daleč sem videl| sredstva, on ravna tako brezobzirno, nam tako rekoč nož nastavlja na vrat, da je krepko in složno skupno delovanje neovrgljiva dolžnost. Mi ne bi še enkrat na to opominjaii, ako ne bi se novejšega časa bile zopet pokazovale take reči, ki spričujejo, da še nijsmo popolnem prepričani o negibni potrebi edinega in složnega ravnanja." „Pol". dalje obžaluje, da se ta zaželena sloga hoče motiti na Gališkem, Moravskom in na Kranjskem. ,.V Ljubljani namreč ste dve stranki, katerih ena želi centralni volilni odbor za vse dežele, kjer Slovenci volijo, v tem, ko druga stranka temu nasprotuje. „Pol". meni, da je treba, ka odločilne osobe vseh slovenskih dežel v spora-zumljenji delajo, ne da bi trebalo samo enega volilnega odbora. Sicer pa naj se pri vsem ohrani edinost „/daj ne gre ni za „stare", niti za „mladu"; vsi složni proti enemu sovražnika!" — Da mi želimo edinosti, to smo dokazali še pri vsaki priložnosti. Ako je zbor rodoljubov sklenil, vseslovenski centralni volilni odbor postaviti, storil je to najbolje z ozirom na Slovence ne-kranjske, kjer bodo najhuje pritiskali naši sovražniki, kjer bodo tedaj treba eneržije in podpore iz središča. Za Kranjsko pak je že zbor bil tega mnenja, da centralni odbor dela v porazum lj euj i z dose-daj odločujočimi faktorji. Dajmo, da se odboru „Slovenije" ne kaže ali neče združiti se s centralnim odborom za vse slovenske dežele, ampak da hoče omejiti svoje delovanje zamo za Kranjsko, potem še nikakor ne sledi, da bi centralni odbor in „Slovenija" si morala nasproti delati. Mi si ne moremo misliti, da bi oba odbora se ne mogla zediniti o kandidaturah za Kranjsko kako so beze (brgeše) sem ter tje skakajočima dečkoma okolo gležnjev frkale. Busa in razoglava, v samih gegicab in robačo, črez pas s širokim jermenom prepasano, sta neko igro igrala. Nju torbi in klobuka sta ležala eden tu, drugi tam. Magdica se nij brigala za dečkov igro, ter na pol glasno pesmico pela. Ko me dečka zagledata, bližajočega se in cigaro kadečega, mi nasproti priletita, in kakor na komando „uni sono" oba dva rečeta: „Gospone, nek mi daju jedan koma-dičee cigorc!" — Molče prerežem cigaro na dva komoda, ter dum vsakemu enega. Večjega veselja njima pač ne bi bil mogel narediti. — „Vi dva ste se sada igrali V' vprašam. — „Jesmo gospone." — „Kako se zove ova igra?" — „Prasičeujo — reče Jurič — vide pa, da se škaudalizujem nad tem izrazom, hitro popravi nepovoljni vtis „prasuieenja" s tem, da pristavi: „mi znamo još jednu drugu igru, koja se pako zove grozdičenje, — saj nij na zbire sposobnih možev za državni zbor, saj se tudi „Slovenija" kakor mi mora ravnati po željah volilnih o kraj e v. Kakor hitro pa bodo kandidature odločene potem bodeta centralni odbor in „Slovenija" po svojih krogih in močeh delala, da se izvolijo postavljeni kandidati. Da bi kje prišlo do dvojnih kandidatur, tega dozdaj še ne verjamemo. Toliko se nam je treba zdelo povedati t pojasnenje in da odpravimo strah onih nam oddaljenih rodoljubov, kateri v osnovi centralnega odbora nasproti „Sloveniji" vidijo po-gubljiv razpor v narodnem taborji, katerega do zdaj še nij in ga ne bo, če ga nekateri ne napravijo. To Be ve, mi govorimo v tem smislu, ker trdno pričakujemo, da se taka sloga od vseh stranij na Slovenskem hoče, tudi od „Slovenije". Nas in naš centralni odbor boste v agitaciji in delovanji vselej tam našli, kjer bode boj za narodnega kandidata najhujši in najtežji. V onih krajih, kjer so tla tako varna, da se samo zmaguje, naj delajo drugi sami. Politični razgled. MotruiiJ«* dtešele. F LJubljani 30. aprila. V budget-odboru cialajtaujake delegacije je Audra«sy odgovarjal na nekatera mu stavljena vprašanja o vnauji politiki. Glede spanjske republike reče, da jo Avstrija zategadelj še nij priznala > ker ae postavni zastop španjski še aam nij gotovo odločil za republikanično vladanje. Kar se tiče volitve novega papeža po smrti Pija IX„ se je minister vnapjih zadev izjavil, da nikoli ne bode cesarju svetoval, odrekati se kateri koli pravice, ki jo enkrat ima. nN. F. Pr." ali dvojica ne mogu grozdičiti, za to in mora više biti." —• Med tem sta si bila vsak svoj „komadičec" cigare zapalila, in z meuoj kadila, kakor da smo se med soboj okladili, kdo bo izmed nas poprejo svojo cigaro iz-pušil. Med tem je prišla tudi Magdica kot učma in indiurentna gledalka bliže. „Dečki popova j to koju pesmica , da čujem, kako znate kaj popevati!" — „Verek, gospone, reče Jurič, ne znamo." — „'Saki dobi jednu celu cigaru, ako bodete kakvu lepu pesmicu zapopevali." — Dečka se smejč zarežita tej ponudi, kakor v pregovoru cigau belemu kruhu. Jožic namigne JurČu in Magdici. Vsi trije stopijo na stran, stiskajo glave skup, ter se na tihem brž ko ne o tem posvetujejo, katero bi zapeli. Jaz sem si mislil: no bo že nekaj, ter molče čakal rezultat posvetovanja. Naenkrat skočijo razen. Jožic referira tako-le: „znamo jednu pesmica, ali nij lepa." — „liila kakva takva, lepa ili ružna, nikaj za to, samo dedcr popevajte." npa tedaj, da bode Avstrija združena z Nemčijo uplivala na volitev novega papeža. I «/#/#»o f/ihanfe začenja zmiraj /i-vahneje postajati, da si nij znano, kedaj bodo volitve razpisane. Tako zvani Mlad o-Nemci so pri shodu 26. aprila postavili centralni volilni komite na Dunaji za vso državo, v katerega so 36 udov volili. Pri tem zboru je bilo po „Deutsche Zeitung", glasilu avstrijskih prusakov, 2000 mož, „N. F. Pr." jih je pa samo 150 naštela in celemu zborn nobene veljave neče priznati. V Brnu so moravski federalisti te dni imeli svoj shod in se zedinili o pripravah za direktne volitve. Celo v Mariboru so Nemci in Nemškutarji že postavili volilni odbor za mestno volilno skupino s pododbori v vsakem mestici in trgu, ki spadajo v to skupino. Vii»ujo države. Na Francosketn so pri dopolnilnih volitvah za narodno skupščino sijajno zmagali republikanci. V Parizu je bil izvoljen Barodet s 180.000 glasovi, med tem ko je vladni kandidat Hemusat dobil le 135.000 in kandidat monarhistov polkovnik Stoffel 27.000 glasov. Udeležitev je bila obilna, kakor še nikoli. Tudi v departementih so povsod zmagali republikanci, razen Morbihana, stare domovine konservativcev, kjer je izvoljen le-gitimist Dubodun. Gambettova „Republique Franeaine" hvali edinost in disciplino, katero so republikanci pokazali pri zadnjih volitvah, ter izreče dalje, da bodo republikanci tudi v prihodnje na vso moč podpirali Tbiersovo vlado, katera mora pa priznati, da imajo republikanci večino v deželi, ter vladati zato po republikanskih načelih. Tudi zbor republikancev, ki je bil te dni pri Gambetti, je sklenil, z vsemi močni podpirati Thiersa proti koaliciji monarhistov. JVetnJfhi cesar je odšel 26. aprila iz Berolina v Pctrograd, z njim gresta tudi Bizmark in Moltke. V Petrograd je došel 27. popoldne, ter je bil slovesno sprejet. Car Aleksander ga je spremil s carsko rodbino vred v zimsko palačo, kjer so se mu poklonile deputacije onih ruskih regimentov, katerih lastnik je on. Vidi se, da je Šlo vse po dvornem običaji. Kakovšne politične nasledke bo imelo to potovanje, bo pokazala prihodnjost. V pruski gospodski zbornici se po odhodu Bizmarka zopet giblje opozicija. V spe-cijelni debati v soboto je bil k odstavku XIII. prvega oddelka cerkvenih postav sprejet neki popravek, vsled katerega pridejo še enkrat v zbornico poslancev. Konservativcem se je s tem posrečilo, da se stvar zavleče. Sicer pa se zbornica poslancev kmalu snide, in Bizmark bo neki še pred cesarjem Viljemom prišel domu, pa tudi v Petrograd mu morajo pošiljati natanjčna poročila o razpravah gospodske zbornice. Dopisi. Tz Tratit 27. aprila flzv. dop.] Za volilni boj, kakoršni še nikoli nij bil, pripravljajo se tudi tržaški okoličani, kajti tu bodo prvikrat okoličani stopili v akcijo, da si zbero poslanca, kateri bode zagovarjal od lahonov in njih magistrata teptane pravice Slovencev. Volili bodo okoličani s četrtim razredom tržaškega mesta. Ako bodo složno delali, zmaga je gotova. Ta zmaga, Slovenci, pa vam bo, ako boste poslušali narodnjake in boste prišli volit, mnogo pomagala, kajti imeli boste enkrat svojega zastopnika in sicer tacega, kateremu ne bodo tržaški lahoni ukazovali, zastopnika, ki bode lehko naravnost vaše želje v državnem zboru povedal ter vašo stanje izboljšal. — Borba bode v nekaterih krajih jako živa, zlasti v onih, ki štejejo več laških privržencev, odpadnikov in takih omahljiv-cev, kateri se dajo podkupiti lahonom za čašo vino. V enih krajih bodo lahoni z navadno surovostjo strašili slovenske okoličane ter jih odvračali od kandidata, katerega jim bodo narodni možje nasvetovali, ter jim potiskali na vse kriplje v lepih barvah slikanega poslanca alla Šklcmba; (Šklernba je tisti poslanec iz okolice, kateri se posebno odlikuje z renegastvom in izdajo okolice, ker je premožen, je tndi hud lahon, vredni zet Črne tov. Pis.) Isti Sklemba je pobijal temeljiti predlog Nabergojev v seji mestnega svetovalstva o šoli III. razreda z učnim slovenskim jezikom ter dosegel, da je potem obveljalo, da se po duČujejo slovenski otroci v čisti laščini. — Okoličani pozor ! Bolj izvedeni in odlični možje okolice pogovorjajte se z vašimi sosedi in bližnjimi o volitvi; razložite in raz-tolmačite jim pomen prihodnje volitve, in odbijajte vsake ovire, katere bodo stavili lahoni in tako pridete do gotove pomembne zmage. Ves slovenski narod bode vas občudoval ter bode ponosen na brate tržaške okoličane, kateri ste prva straža na jadranskem morji. Iz lamilili ktt 27. aprila. [Izv. dop.] Uže hode kmalu pol leta črez obrok župa-vauja našega nemškutarskega župana gosp. K ec el- na, držečega se trdno stola županskega, katerega bi se bil moral uže 13. decembra leta 1872 odpovedati. Temu možu se vidi, kako priljubljena mu je županska čast; a na drugej strani vidi se pa zopet, da mu za njegov značaj nij dosti, kajti inače bi sigurno sam silil na to, da se kakor je pravično, razpišejo tako željno pričakovane mestne volitve. — Nekateri odborniki se izgovarjajo, da še nij po mestni pisarni vse uredjeno. Res lepo tako nadzorstvo, ako se ima za pol leta nazaj v pisarni opraviti. Odbor ki je 3/t dele naroden, bi lehko sam županu to naredil, da bi se moral županstvu odpovedati, razvidno je, da so vsi odborniki od njega nekako odvisni, sicer bi gotovo storili ta korak, ter se odpovedali odborništvu in takoj vrgli gosp. župana. Novico, katero je donesel „Slov. Nar.M v št 96- je po Kamniku le tu pa tam znana. Le to je pozabil, ali pa najbrž nij vedel dopisnik iz Varaždina, da je naš „dobrosrčni" Kecel postal tudi granadirjev stotnik, kar je po Kamniku bolj znano, nego je bilo darilo se zlati. Jaz mislim da je daroval le s tem predobrim namenom, da fungira zdaj ko „stotniku. Mudil se je več časa v Varaždinu in nam Kamničanom je bilo že dolg čas po tej dobri duši, ki je tako usmiljen, da drugam pošilja zlate, katere bi v Kamniku v boljši namene znal porabiti. Želeli bi, da bi se vsaj tudi na svetilnice in na naše grde ceste v Kamniku enmalo ozrl, ter očistil malo nesnago blata, v katerem je lehko obtičati. Mi bi mu bili le za njegov trud hvaležni, ako bi pa še daroval, pa še tem več in skazal bi se lepo da je kamniški sin. Domoljubni Kamničani, spravimo se na noge! Pokažimo vsaj, da taki ljudje, ki jim nij mar Kamnik in ki ne zastopajo mesta, se odvr-žejo. Bes lepo nado in veselje so mogli imeti Varaždinci nad njim, misleči si, kako mora še le v Kamniku dobrodelen biti. Ali žalibože potrtega srca moram Vam Varaždincem reči: tukaj mož ničesa za narodovo korist ne stori kot župan. Na sramoto našo moram še navesti, da naža mestna pisarna je od stropa do tal nemška, a odborništvo po V* veČini narodno. — Od kod to pride? Mislim in prepričan trdim, da le od zanemarjenja odbora, na katerem je na čelu tak župan kot g. Kecel „stotnik." Iz slo venskega štiajerjo 28. aprila. [Izv. dop.] (Pojasnilo k „uradni slovenščini".) Prejšnja leta in menda še tudi letos je upravljal pri štajerski namestniji — „Pa je-li budu zbiljam onda 'sakomu jednu cigoru prikazali?" praša Jurifi zavolj še enkratnega potrjenja od moje, in zavolj umirjen jo od svoje strani. „Dakako!" še enkrat potrdim, pokazaje jima polno pest cigar. Sedaj vzameta dečka Magdico, ki se je s prve sramežljivo branila, na zadnje pa vendar njima vdala, v sredo. Vi trije se postavijo baš po vojniški pred mene, se spri-mejo za rame, ter s preletajočo rudečico prvega „debuta" na lici, to-le pesmico zapojo: „Na bregu jo žuta kuća. Daj Duna, Dunave*) Duna vodo hlada Vu toj kući stara majka Vu toj majci mlada hčerka Vu toj hčerci mladi kovač Vu kovaču Črne oči On je vrtel moje tjelo Kakti medved staro drevo." Ko so odpeli, dam dečkoma obečani *) Te dve vrstici ponavljati se po vsakej vrsti teksta. Pis. cigari. Sirotici Magdici pa nijsem imel kaj dati, a obečal sem jej, da bo drugokrat že kaj dobila. Na ta način prikupil sem se pri teh pastirčkih tako, da so me pozneje vsak dan željno pričakovali. Zapisal sem si od njih več pesmic, od katerih prve vrstice tukaj navajam: 1. Vstal sem se rano v jutro Rano pred zorjom itd. 2. Tri su žene žito žele K njim je prišla stara majka itd. 3. Devojčica rože brala I zaspala Mimo jaše mlado momče Tiho ju budi itd. 4 Golub guče, golob guče Vu zelenem lugu itd. 5. Sumo, šumo i šumo zelena! Kdo bo sumo tebe sekel Kad ja budem sabljo vlekel itd. 6. Cveče mi polje pokrilo, Samo je staza ostala Kada moj dragi dolazi itd. 7. Da sem tica letela bi I vu Francuzko gledala bi. Francuzka je bele vrsti zemlja itd. 8. 'Ti se o Gjurgji oženiše, Samo ja se budem tam v jeseni itd. 9. 'Sa se sila nad Magjara zbila Konj do konja, junak do junaka itd. 10. Došel dragi iz tabora Našel doma tri šogore itd. 11. Kraljeviču Marko Na prašiči jaše itd. 12. Sukni, dukni devojčica, Sredi polja ravna Popustila žute kite itd. 13. Zaspal junak na travi, Pokril se moramom po glavi itd. 14. Oj sokolčica Pomori devojke itd. 15. Oj travo i travo zelena, Nit' te pasu, nit' te pasu Ni konji ni valovi, Več te gaze mladi regulaši itd. uradnik K — I tudi posel uredovanja slovenskih tiskovin. Gosp. K.....inače morebiti poiten uradnik, je za omenjeno opravilo tako sposoben, kakor gluhomutec za tolmača; kajti slovenščina, v koji on piše, je znabiti samo gospodom pri štajerski namest-niji razumljiva. (Primerjaj slovenščino navedeno v dopisu „Slovensk. Narod." št 96.) Da bi pa slovenske tiskovine štajerske na mestnije n. p. razglasi, ukazi, deželne postave itd. bile raznmljive še tudi drugim posebno slovenskim županom, sploh slovenskemu ljudstvu, je vsaj prejšnja leta omenjeni urac -nik skrbel za to, da se je njegova slovenščina po kakem slovenskega jezika v govoru in pisavi zmožnem slušatelji višjih šol ali po kom drugim ugladila in popravila. Letos je to brž ko ne zategadelj opustil, ker mu tega neče nihče več zastonj ali za borne krajcarje opravljati, ali pa ker dotični gospod misli, da je letos že sam t diko zmožen slovenščine, da je tudi drugim razumljiva. — Vsakako bi bila skrb c. k. uamestništva, da bi se uredovanje slovenskih tiskovin izročilo sposobnišemu Človeku ali da bi vsaj ne ostalo kot pristranski zaslužek v rokah zato opravilo nezmožnega in nesposobnega. Če ima človek kakor K. te prestave v rokah, je to ravno tako, kakor da bi nemške tiskovine dali človeku uredovati, kateri se nemškega jezika nij nikoli po gramatiki, ampak samo v gornje-štajerskih hribih učil. Domače stvari. — fM*»*e£irtiav ti l h ti nt.) Odbor slovenskega pisateljskega društva je podpisanemu izročil uredovanje knjige na spomin našega največjega pesnika Preširna. Prosim torej vse p. n. gospode, kateri hočejo izdanje te knjige literarno podpirati , da izvole svoje doneske ali na mojo ali na adreso slovenskega pisateljskega društva v Ljubljani do junija meseca poslati. Isto tako so oni domoljubi, kateri vedo črtice in zanimivost iz pesnikovega življenja, ki imajo kak koli rokopis od njega ali ki morejo kakor koli k dopolnitvi njegovega životopisa pripomoči, živo naprošeni, poslati nam dotične stvari. V Ljubljani 29. aprila 1873. Jurčič. Ali je teh pesmi že katera natisnena, ne vem. Čudil sem se pa, da so moji pastir-čiči toliko pesmic na pamet znali. Pozneje sem berače v delo vzel. Za „zekBer" ml je nekateri berač po celi popoldne za kakim grmom pesmi narekoval, ali sva pa v kakšno obškuro krčmo šla. Na konci še eno. Na svečnico hodijo po Zagrebu trije Slovenci s kipom „matere božje svečne" od hiše do hiše. Na dvorišči postavijo kip, nažgejo sveče pred njim in pojejo kakih 40—50 kitic dolgo pesem. Po jeziku sodeč, morajo kje od Sotle doma biti. Jaz sem si mnogo prizadeval, to njih krasno pesem dobiti, pa zastonj. Obudil sem namreč , kakor sem zvedel, sum v njih, da si hočem samo zavoljo tega pesem prepisati, da bi potem jaz šel od hiše do hiše na sve-Čnico popevat, ter jim tako konkurenco delal, ker za to popevanje nekoliko krajcarjev v dar dobe. Sicer pa še nijsem upanje za celo izgubil, to pesem dobiti. S tem sem povedal, kako sem jaz narodne pesmi nabiral. Naj bi me drugi posnemali ! —p. — (Slovensko gledališče.) Na korist dram. društva igralke g. Cecilije Podkrajškove in pevke g. Antonije Ros s a se bode predstavljalo v soboto 3. maja: „Štepan Šubič," igra v 2 dejanjih in „Pijerot in Violeta," komična opera v 1 dejanji, obe priljubljeni igri slovenskega repertoara. V nedeljo 4. maja je predstava na korist igralke Ivanke Jamnikovc in komika Peregrina Kajzela, in sicer: „Telegram," vesela igra v 1 dejanji, „Ko-mi8Jonar Nr. 1," solo-prizor, in „Krojač Fips" burka s petjem v 1 dejanji. Preverjeni smo, da se nam je nadejati dveh zanimivih gledaliških večerov, kakor tudi, da bo slovensko občinstvo s prav obilnim obiskom priznalo marljivo delovanje omenjenih igralnih moči dram. društva. Vrsto benefic bode sklenil g. Kocelj v nedeljo 11. maja z igro „Dimež", in potem se za nekaj časa zapre Talijin hram tudi za slovenske predstave. — (Ljubljanski semenj.) Ljublj. magistrat daje na znanje, da se 5. maja na ljubljanski semenj ne sme živina priganjati niti živinske surovine (kože itd.) prodajati, ker živinska kuga nij še prenehala. — (Avstrijski vojaki in „Wacht a m Rhein.") Lokalen dopisnik nam piše: Kdor je bil 27. t. m. po slovenskem gledališči v znani tukajšnji gostivni , prepričal se je, da je v Avstriji mogoče, da domači vojaki prusko marselezo javno pojejo. Sedeč pri vrčku piva in zabavljaje se z raznimi pogovori z začudenjem čujejo gosti peti omenjeno pesem in pogled na pevce kaže nam — avstrijske vojake, topničarske podčastnike. Pri tem prizoru gosti , katerih avstrijsko čutstvo je 8 tem žaljeno bilo, svojo nevoljo glasno izjavijo, a ti pruski junaki jih insultirajo s psovkami , kakor so lausbub in dr. in z zaničevanjem kranjske dežele in Slovencev sploh. — Se-li to spodobi avstrijskim vojakom? Mar so poklicani naši vojaki prusko propagando med avstrijsko čutečim Ljubljančani delati? (Enako pritožbo gmo bili ondan iz Šiške dobili pa je ne tiskali. — Menda bodo vendar vsaj višji častniki „prusko kugo" iz armade odpraviti znali. Ur.) — (Imenovanja.) Gosp. Albert pl. Berger, profesor na zgornji gimnaziji v Vinkovcih je imenovan za profesorja na celjski; g. Valentin Kermavner pa za profesorja na ljubljanski gimnaziji. Slovenca, c. kr. nadlcČnika dr. Unterlogauer in dr. J. Ljubic sta imenovana za polkovna Iečnika. — (V S6rici) na Gorenjskem je nagle smrti umrl fajmošter Boncelj v noči od 27. do 28. aprila. — (Za učitelje) na ljudskih šolab so imenovani: K. Vrečar za Teharje, Jakob Ul-Čar za Dobje, Jakob Vodlak za Sevnico, Andrej Kokalj za Straduo, Jakob Budna za Crešnovee, Josip Vidič za sv. Pavel, Gregor Polanek za sv. Lorenc, Josip Kranjc za Po-lenščak, Josip Kuežavzek za Arvež. — (Iz L j u t o m e v a) se nam pošilja: Vabilo k zboru okrajnega učiteljskega društva v Ljutomeru dne 8. maja ob 9. uri dopoldne. Na ducvnem redu je: 1. Nagovor predsednika in sporočilo o delovanji društva. 2. Govor o sedanjem stanu narodnega društva po Slovenskem. 3. Govor o gospodinjstvu. 4. Razgovor o prošnji na deželni odbor zarad boljših plač. 5. Volitev novega odbora. Odbor. — (Iz Središča) na Štajerskem nam pošilja „ud kraj nega šolskega sveta" dopis, v katerem pobija „Gospodarjevega" dopisnika iz ljutomerske okolice , ki je grajal, da so Središčani volili Nemca in protestanta v krajni šolski svet. Naš dopisnik trdi, da rečeni „Nemec" V. Slovencem nikjer nij sovražen , da naš jezik rad govori , da slovenskemu jeziku v šoli nij nasproten — da je torej vseskozi pošten mož v narodnem obziru — protestant sem ali tje. Da bi namesto nemškutarjev le take Nemce imeli, bi že dobro bilo. — (Nesreča.) Na Zidanem mostu so v jamah, kjer se kopa cement, trije delavci 21. t. m. bili usmrteni , ker se je kršje na ono mesto zavalilo, na kojem so delali. Eden je bil koj mrtev, drugi je živel le malo minut, tretji, brat drugega, bil je teško ranjen. Nesrečnež pobral je vse svoje slabe moči, objel in poljubil umrjočega in se nij dal poprej od strašnega mesta odnesti , da je njegov brat umrl. To slovo je trgalo sreč. Pokop je bil še le v 72 urab, ker je sodnijska komisija, ako ravno so jej o nezgodi takoj poročili, priti se obotavljala. Bazne vesti. * (Morilec več žensk.) V italijanskem mestu Bergamo je bila poslednje dni pravda, katere grozovitni predmeti bi ves omikani svet Evrope razburili, ko bi se bila taka pravda v kakem drugem, večjem, trgovinskem mestu razvila. Človek, ali prav za prav živina v človeški podobi, prave peklenske morilne manije navdibnen, je več deklic iu žen usmrtil. Vincenza Verzeni je ime tej pošasti. Pričel je svoja hudodelstva s tem, dajo svojo trinajstlet staro, tedaj bolno sestrično po noči napadel, ker se ga je pa krepko branila, je mogel zbežati. Dve leti potem, 1870, našli so blizu mesta Bergamo strašno pohabljeno truplo mladega dekleta, popolnem golo in z brezštevilnimi ranami pokrito, usta s prstjo zaraašene. Preiskavanje je razodelo, da morilec nij bil samo s tem zadovoljen. — — Spet je preteklo leto, in našli so v tistem kraji mrtvo truplo neke žene, na trebuhu ležeče, nage, z nožem razmesarjene in sledi teških udarcev po vseh delih života, po hrbtu pa v kožo nataknene lasne ključice. Velik strah se je lotil vsega bergamskega okraja. Se več! Leta 1869 je bila žena napadena od Človeka, kakor divje zveri; vrgel jo je na tla in jo skušal z obema pestmi zadaviti, ali njeno upitje ga je odpo-dilo. Uro potem je zgrabil spet drugo žensko, klečal jej je že na prsih, pa tudi ta se ga je tako hrabro branila, da jo je moral zapustiti. Nihče še nij to grdobe spoznal, ker je napadal le po noči in pri meglenem vremenu. Naposled nekega večera dobi zopet deklico, jo vleče v kuruzno polje, vrže na tla, jo sleče, in ko se je deklica silno branila, jo hoče zadaviti. Itevica kliče mater božjo na pomoč in prosi milosti. .. Naenkrat jo rabelj izpusti in se pobere. Pravijo, da je bil ta človek s početka pobožen, in ga je morda genilo, ko je slišal mater božjo klicati. Deklica pa, ta ga je spoznala, zatožila, in bil je ta nečloveški morilec, akoravno je vse tajil in blaznost hlinil, dosmrtno na po-silno delo obsojen. Poilano. Slavno uredništvo! V 89. številki od 19. aprila t. 1. je dopisnik Vašega cenjenega lista iz trnovske županije v svojem dopisu, kar cerkveno olje iu pa tukajšne nove orgle zadeva, nekoliko neresnic obelodanil. Kar se prve reči tiče, stvar tako-le stoji: Moj dosedajni služabnik, g. France Kranjc (koji pa nij samostalen cer- kvenik, ampak le od mene plačan pomočnik) je res na željo tukajšnega g. dekana olje za cerkvene potrebe „en gros" kupoval, in to, kar sem jaz tukaj, v treh obrokih. Prvič ga je plačal funt po 34 kr.; drugič po 32 kr. in tretjič pa le 28 kr. a. v. in ravno po tem kupu ga je potem tudi cerkvi prepustil. Te resnice nem se z lastnimi očmi iz zapisnika izdatkov za cerkvene potrebščine tukajšne fare, iz pobotnic od gosp. Fr. Kranjca in iz priloženih računov dotičnoga liferanta olja iz Reke, sam popolnem prepričal. Potem takem si pošteni g. Kranjc pri tem poduzetji gotovo 40% dobička (kakor gosp. dopisnik vedeti hoče) iskati mogel nij, ker je po njem oskrbljeno olje cerkvi prvič 6%, drugič 8% in tretji celo 12% boljši kup prišlo, kot se navadno v domačih Štacnnah po funtu prodaje in kupuje. — Kar pa nove orgle zadeva, so res pravo mojstersko delo, koje pa nijso bile od sedajnega našega mnogospoštovanega g. dekana akordirane, ampak naročene bile so od njihovega prednika, gv Grašiča. Sedaj-nemu našemu dekanu, g. Strucclj-nu pri novih orglah druzega ni ostalo, kot ravno delo, skrbi in zopernosti. Orgle bile so previsoke, treba je bilo cerkev primerno zvišati, da so se mogle postaviti j ko je bilo to dovršeno, treba je bilo zopet jih plačati, ter za denar skrbeti, kar pa g. dekanu gotovo premalo sitnosti in zoprnosti uzrokovalo uij! — To je resnica, kar dotični del omenjenega dopisa zadeva. In to omeniti, štel sem si v dolžnost, da se vseskozi poštenim in spoštovanim oso-bam zaslužena čast ohrani. Torej gosp. dopisnik, drugikrat malo bolj oglejte predmet, kojega hočete opisovati, da zopet kaj neresničnega v javnost ne pride! — Še nekaj se mi zdi potrebno omeniti. Pričetkom prihodnjega meseca bode nastopil tukaj novi mež-narski služabnik; da bi pa kak urni jeziček zopet o tej zadevi kaj preveč opraviti ne imel, ter dolžil, ali g. Kranjca natolceval, da je njegov odstop od cerkvenikove službe omenjeni dopis v „S1. Narodu" kaj pospešil, naj to reč, kakor je, tukaj nekoliko javno pojasnim. Že pod mojimi predniki je on hotel to službo večkrat popolnem popustiti, kar mi je sam pravil, ker ima z druzimi poduzetji vedno dovolj opravila. Ali o vseh Svetih pretekle jeseni se mi je bil tudi meni popolnem odpovedal, in ker čez noč in dan druzega pripravnega človeka za ta posel s trte zviti mogel nijseni, prosil sem ga, da naj saj Še do sv. Jurja to službo prevzame in opravlja, v kar se je naposled vendarle udal. Med tem časom preskrbel sem si druzega sposobnega hlapca za to opravilo v prihodnje, in g. Kranjc se mi je z lastnoročno podpisano pismeno odpovedjo prostovoljno na dalje v tem službovanji odpovedal, česar se vsakdo, koji bi tega ne verjel, z lastnimi očmi pri meni sam lehko prepriča. Toliko v potrebno pojasnilo! — Ker imam pa od nekdaj prav posebno in menda tudi prirojeno srečo, da me ljudje kakih nenavadnih reči kaj radi natolcujejo (in kar se je že tudi tukaj večkrat zgodilo), iu ker je ravno dansi zopet v Vašem cenjenem listu iz ilirske Bistrice dopis o tukajšnih šolskih zadevah, mi novo natolcevanje gotovo ne odide, torej zoper že prošla, mi natvezena in še preteča natolcevanja v enakih zadevah dansi za vselej javno prote8tujem, ker enaki dopisi nijso bili od mene pisani. Toliko, da se na zadnje kdo preveč v lastni jezik ne vgrizne! — Spoštljivo Matija Ban t, nadučitelj. V Trnovem pri ilirski Bistrici, dne 2G. aprila 1873. Opomenica. Eksekutivne dražbe S. maja: Zemljakovo, 742 gld., Grmovnikova po 2200, 300, 100, 200, 100, 100 gl., Miklavčičevo, 3!>5 %\d. 40 kr,, Bezlajeva po 305, 540. 200 gl., Grisovo, 1429 gl., Novakovi, 2145 gl. in 10O gld., Mlakcrjovo, 2054 gld., in Žitnikovo, 1872 gl., vso v Ljubljani. — Bertoncljcvo, 4020 gl., v Loki. —- Poiljedovo, llf>6 gK, v Kranji. — Drob-ničevo, 420 gl., v šm.irji na Staj. — Kranjčevo, pri bv. Lenartu v Slov. gor. Umrli v IJiitolJmil od 25. do 2H. aprila. Jan. Jeretič, mizar, 10 let, na pljučnih tuberk. — Marg. Sajovic , vdova pisarniškega sluge, B4 let, na pljučnem ntrtudu. — Emestine Eržen, otrok bank-nega sluge, - ' , L, na tuberkuloznem vnetji možganske rarone. — Franc Slana, žganjarok otrok, na na-tumih kozeh. — Marija Bregar, 75 1., na pljučni vodenici. — Ludvik Klemene , posestniške vdove sin, 23 1., na nagli jetiki. Tržne cene v Ljubljani 30. aprila t. 1. Pšenica 6 gl. 80 kr.; — rež 4 gl. 10 kr.; — ječmen 3 gld. 10 kr.; — oves 2 gl. — kr.; — ajda 3 gl. 40 kr.; — proaO 3 gl. 10 kr.; — koruza 3 gld. 30 kr.; — krompir 1 gl. 80 kr.; — fižol 5 gl. — kr. — masla funt — gl. 57 kr.; — mast — gl. 38 kr.; — špeh frišen — gl. 34 kr.; — špeh povojen — gl. 42 kr.; — jajce po 2 kr.; — mleka bokal 10 kr.; govodim: funt 2b kr.; — teletino funt 27 kr.; — svinjsko moao, funt 31 kr.; — sena cent 1 gl. 25 kr.; — slame cent — gl. 85 kr.; — drva trda b' gld. 00 kr.; — mehka 4 gld. 80 kr. Dunajska borsa 30. aprila. (Izvirno poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . 70 gld. 35 kr. Enotni drž. dolg v srebru . . 72 n 90 „ 1860 drl posojilo..... 102 , 50 „ Akcije nArodno banke . , 947 „ — „ Kreditne akcije...... 325 „25 „ London.........108 „ 90 w Napol..........8 „ 74 „ C. k. cekini.......— „ — „ Srebro........ 107 , 90 Službo išče 33 let star mož, kateri je več let pri enemu največih rudokopov kot zalogar služil; ima tndi sposobnost za računovodjo in more vložiti 2—3000 gld. kavcije. Zmožen je slovenskega in nemškega jezika v pisavi, govori pa tudi rumunski; služba bi mu bila najljubši na Hrvatskem ali Slavonskem. Ponudbe sprejema administracija „8lov. Naroda". (117—3) Trgovski pomočnik z dobrimi priporočili, v manufakturnem, špecerijskem in železninskem oddelku izurjen, slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi zmožen, išče službo. Dotična pisma se prosi na opravništvo „Slov. Naroda" podnaslovom »»Trgov-&ki pomočnik" poslati. (118—2) Turnske ure (46—23) o najbolje konstruirane in jako dober kup, < | s Dietno garancijo in plačili v obrokih se vedno dobivajo pri izdelovalcu Janez M. Pogatschnigg Podu ar t-K ropa na Gorenjskem. Oflvetiiiški sestavitelj (Coiici|>ieiit) slovenšSine v govoru in pisavi včst, dobi z mezdo 700 do 1000 gold. na leto odmah službo pri Dr. Petovaru, odvetniku v Ormuzi (120—5) #W<»c/«## Unter8teiermark, Javna zahvala. Dne 2. aprila t. 1. zadel je našo vas britki udarec, pogorelo je namreč 14 hiš z gospodarskimi poslopji in deloma tudi premakljivim blagom vred. Med poškodovanimi bili smo tudi mi niže podpisani in nepopis-* ljiva bila bi naša nesreča, oziroma škoda vsled požara, ako ne bi bili imeli svojih poslopij zavarovanih. V tem britkem položaji je znatno olajšala naše stanje prva občna zavarovalna banka „SLOVENIJA" v Ljubljani, katera nam je pravično, vestno, točno in brzo po zavarovalnih pogojih, popolnem v našo zadovoljuost dotično škodo, znašajočo 2.380 gold., izplačala. Podpisani si štejemo zato v dolžnost, da slavni prvi občni zavarovalni banki „SLOVENIJI" tu za tako blago postopanje svojo prisrčno in iskreno zahvalo izrekamo! — Pri tej priliki veže nas pa tudi še dolžnost, da omenjeno zavarovalno banko »SLOVENIJO" čestitemu občinstvu, zvlasti slovenskim gospodarjem najgorkejše priporočamo, kajti ona zahteva prav primerne (zmerno niske) letne premije, a tudi zato, ker je pri cenitvi, oziroma likvidaciji vseskozi poštena in pravična. Slednjič jo pa priporočamo posebno še iz tega ozira, da naj namreč slovensko občinstvo vso pozornost tudi iz narodnega stališča na-njo obrača, kajti banka „SLOVENIJA" storila je prvi korak na naroduo-gospodar-stvenem polji v vsakem oziru med nami še vedno prezirajočimi Slovenci. — Slovenskega občinstva dolžnost je tedaj, da jo po vsej moči svojej podpira in zato naj bi se odtegnili letni doneski, katere so dosedaj od naših žuljev prejemala tuja — Slovencem po večem (prav mala je izjema) protivna društva — in pri banki „SLOVENIJI" na primerne obresti nakladali, kar se doseže s tem, ako se vsaki pravi domoljub pri njej zavaruje. Koncema še enkrat izrekajo temu prvemu narodnemu slovenskemu zavodu svojo srčno zahvalo o tako pravičnem iu točnem izplačevanji dotičnih škod, ter ga vsem rodoljubnim in pravim poštenjakom .slovenskim pri-poročevaje želimo mu iz vsega srca vsestranski vrli napredek in to na korist ubogega in še vedno zatiranega naroda slovenskega! Knežak na Notranjskem, 15. aprila 1873. Ilial»ioslav Legat, (121—2) zastopnik. Janez Novak, Miha K ova k, Jaka Sajn, Andrej Zadel, Andrej^ B r u m e n, Miha Sajn, Anton Tomšič, Janez Fatur, priča. France Logar, priča in župan a 3 11 Tujci. 29. april a. Europa: Udvarnokv z družino, Dr. Mihci iz Dunaja. Pri Elerantu: Zeiineov iz Gorenjakoga. — Mandula z gospo iz Trsta. — Kastiana z asistentom h Co^ja. — Braundzer iz Gorico. — Grof Lichten-berg iz Lichtcnhcrga. Pri Malici: Ilcmzle iz Hrogoncc. — PavSor, Linharti iz Kočevja. — Uilbler iz Idrije. — Guis, Er.gclahoim iz Dunaja. Epileptičen krč ali božjast zdravi pismeno poseben zdravnik za božjast O. Im-illiNCll, Berlin, Louisenstrasse 45. (255—47) Pričujoče ima črez tisoč bolnikov v ozdravljenji. Izdatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen. Lastnina in tisk „Narodue tiskarne".