PRIMORSKI DNEVNIK *“~KY£ST - Cena 35 Ur Leta XVI. - St. 263 (4726) TRST, četrtek 3. novembra 1960 Pobuda predstavnikov štirih veroizpovedi v Franciji j* posredovanje med de Gaullom in alžirsko vlado? *dipa se, da mislijo predvsem udarjati na struno «komunistične nevarnosti» Pričakovanje za jutrišnji de Gaullov govor - Danes se v Parizu začne proces proti Lagaillardu in njegovim pajdašem - Prostovoljci za Alžirijo v Gani 2. - , Sedmo leto vojne v Alžiriji se je začelo MVnih ,novico’ da se francoski predstavniki štirih ske in Veroizpovedi (katoliške, protestantske, židov-fcfcah, !fllmanske) pripravljajo na posredovanje pri Gaullu in Pri alžirski vladi, da bi prišlo Zdi čl j sovraznosti v Alžiriji. Predsortr,’-. ie Pobudo dal ----------------------- ieraetu Protestantske fe-Boejn;! ,v. Franciji Marc stnij-if’ kl je sporočil, da la obrniti na kardina-ttiejo na; da se sporazumeti r?. Pnf akciji. Po (liiigl p , f. ?a je zavzel kar-%riii 1 n .Proti vojni v stantn' 3e občni zbor prote-Boegj,. . včeraj pooblastil Jti 2 aA ’, .naj «po možno-v verskimi ob-dtžav„državi posreduje ”U6m Tirtrrlo-iro-rin Jri alžirc?lm Poglavarju in lasteč ^ odgovornih ob-titti i.' aa bi obe strani v istavito, m basu razglasili Bi še X sovražnosti*. J* tolih a uradna reakcija Hiv, Predstavnikov posa t "tskci ®r°lzP°vedi na proteinih so ° udo- V katoliških ? Msni!! s9. rezervirani zara-i! Par°s‘‘ kardinala Felti-iudi ort,lza. dočim so tej po-Nh žScno naklonjeni v Su tep! °vskega rabina in /•'■ltio • a Pariške mošeje. > p°ročilan vsem.tem pa je, t Dr * aSencij govorijo, t 4vs*m iem v veliki meri zaskrbljenost ten Zaradi mn^nn^ti >u, nistiz zaradi možnosti aeije Alžirije*. Do- k Vajo 7 '■‘te Alžirije*. uo-» 0ftlenio„a, b°do predstavni-b^°Vali ? veroizpovedi po-vdorna n„e danes ali pa jutri i^ra K večerom 4. no- Po k.“ de Gaulle go- Vse T .radiu in televiziji. ki s«6, mnoge od ti-(,.6eje 2a,,začen-’aio sedaj od-u\vojnfi emati za Preneha-ia deiaVt AIŽirijl, bolj za-s°vjetslV°’- da Se napove-(i Alžirlf; ,ln kitajska po- ti tain vlij* ? pa dejstvo Pt(‘ Vont l*-~i__________: ~i___ V^ttost. 2 Proti i,v°di k< fr°at ;V°di kolonialna voj-ki hoče ne- f .M0na'"‘alu Piše tudi nocoj j, >P n..,’. v svojem uvodni-C^atsk*') ?a bo 'kitajska ( k irneJa *ervčncija v Al-kakrniani namen reši- fai/0r Pa napraviti iz ■Iveri hiaHVsko figuro v ve-».madne vojne za nad-vetu*. List dodaja, hiCl)a ai-v3eca internacionali,,,a vSe 'rskega vprašanja tu *Cp F10znosti kompro- kthi a°va k bo- A,ziriia P°- l nov 50rela. bi lahko nov kre Kongo*. V°blaimV 3a3°’ da -3e ob V na 2nm v,9Jne v Alžiriji Ni 5*1(0 n i 39di odšla v 'ki ^ Dr«.S aništvo in izro-‘Uv P°lititi 1 Proti franco-f»ik ‘ai ,v Alžiriji. Predli9 Se ^seH tant0V lzia' k * aa 3nnn 1 vežba v Gani ii j Praviii prostovoljcev, ki Siv9 se »n‘, °diti v Alžiri-1* diln: Pfldružijo alžirski 1 Voiski. 'iv?6 PrihAjSe v Parizu pri- na tako S* k,T“U imenovanem W ‘kad*, ki se bo rašfa n|Petost v Fran- nevem poizkusu upora v prihodnjih dneh. V krogih blizu generalne delegacije v Alžiru so zelo rezervirani. Vendar pa so okrog rezidence generalnega delegata povečali varnostne ukrepe in okoli palače potegnili bodečo žico. V Alžiriji pa se zaradi vedno večjega uveljavljanja alžirske diplomacije opaža negotovost med tamkajšnjimi Francozi, tako da je prišlo do precejšnjega industrijskega in trgovskega zastoja. V glavnih mestih Alžirije so prekinili zidanje novih hiš. Precejšnjo količino kapitala so prenesli v francoske banke, mali lastniki pa skušajo prodati svoje premoženje. «France Soir* piše danes: »Alžirija zadržuje sapo*. Vendar pa francosko poveljstvo trdi, da je vojaški položaj zadovoljiv. Glavni štab francoske vojske pravi, da se je število francoskih vojakov v zadnjih dveh letih zmanjšale od 20.000 na 8.000 mož. Dodajajo, da imajo Alžirci razen tega 13.000 mož, ki pripadajo pomožnim četam, in 15.000 mož rezerve v Tuniziji. Po trditvah francoskega poveljstva so Alžirci v šestih letih vojne zgubili 145.000 ljudi, dočim je padlo 8.800 francoskih vojakov. Dalje pravi poročilo, da je bilo ubitih v Alžiriji 13.000 muslimanov in 1870 Francozov, v Franciji pa je bilo ubitih 2.900 ljudi. Toda alžirsko poveljstvo poudarja, da so Francozi ubili skoraj milijon Alžircev med številnimi kazenskimi pohodi proti tamkajšnjemu prebivalstvu. Po uradnih podatkih francoske vlade je v Alžiriji zaprtih 10.000 Alžircev, v Franciji pa 12.000, dočim jih je 30.000 v koncentracijskih taboriščih. Toda že zdavnaj je alžirska vlada sporočila, da je v koncentracijskih taboriščih okoli 2 milijona Alžircev. Prav tako jih je tudi v zaporu mnogo več, kakor pravijo Francozi. Francoska vlada je sporočila, da ima v Alžiriji 370.000 vojakov. V Parizu z zaskrbljenostjo komentirajo izjave Ferhata A-basa, da Alžirija pozdravlja predlog Burgibe za federacijo med Alžirijo in Tunizijo. Poudarjajo, da se to vprašanje prvikrat javno načenja. Kakor rečeno, se bo jutri začel proces proti skupini obtožencev, ki so 24. januarja organizirali upor v Alžiriji. Sodišče mora med drugim tudi ugotoviti, ali so posamezni generali, ki so imeli še pred uporom stike z organizatorji, ravnali na lastno pobudo ali pa sporazumno s svojimi predstojniki. Značilno je stališče, ki ga je zavzel Soustelle, ki je objavil danes v tedniku »Carre- vi, da je »edina prava zarota, ki jo kujejo proti Franciji, tista, ki jo kuje francosko protikolonialistično giba-nie*. Soustelle pravi, da so v tem gibanju povezani «ne-nasilneži* iz verskih ali laičnih krogov (katerih dejavnost je posvečena mladim rekrutom, da ne bi izpolnili vojaške dolžnosti) in pristaši alžirske osvobodilne fronte, za katere je »v skladu z doktrino Sartra potrebno za vsako ceno pomagati alžirskemu terorizmu, da zruši politični in socialni režim v Franciji*. Spričo zapletenosti in tudi spričo dejstvo, da je sodišče pozvalo skoraj 300 prič, se pričakuje, da razsodba ne bo izrečena pred božičem. Od 20 obtožencev jih bo samo 16 navzočih v dvorani. Pet jih je v zaporu, ostali pa so na svobodi. Med glavnimi organizatorji je Joseph Ortiz, ki bo sojen v odsotnosti skupno z drugimi, ki so zbežali. Govori se tudi o možnosti, da bo del procesa tajen. Lagaillarde je sporočil, da bo njegova obramba bolj namenjena javnemu mnenju kakor sodnikom, in da bo začel gladovno stavko, če bi razprava bila tajna. Da preprečijo morebitne incidente, so uvedli stroge varnostne ukrepe. Okoli dvorane porotnega sodišča so že postavili kovinske ovire, ob vhodu in okoli dvorane bo stražilo 200 policajev. Obtožence bodo vsako jutro pripeljali iz zapora ob močnem spremstvu oboroženih policajev na motorjih in v avtomobilih Ves čas razprave bodo na strehi sodne palače stražili številni policaji. Kennedy predlaga «prostovoljce miru» SAN FRANCISCO, 2. — Demokratski kandidat za predsedniške volitve v ZDA senator Kennedy, ki je danes govoril v San Franciscu, je predlagal ustanovitev »zbora prostovoljcev za mir*, ki bi morali služiti tri leta v nezadostno razvitih deželah, namesto da bi služili obvezni vojaški rok. Ti prostovoljci bi morali pomagati nezadostno razvitim deželam, da se razvijejo, in bi morali poskušati, da »jih pridobijo za stvar svobode*. Kennedy je dodal, da bi morali ta načrt finansirati organizmi »četrte točke*. BONN, 2. — Danes so se začeli v Bonnu neuradni razgovori med britanskimi in za-hodnonemškimi gospodarskimi izvedenci glede odnosov med šestimi državami skupnega tržišča in sedmimi državami EFTA. Razgovori bodo trajal' dva dni. O teh razgovorih so se sporazumeli med obiskom Mac Millana v Bonnu meseca avgusta. iiitifiiiiiiiiiiiitiiiiiiii ............. m..................................... Na «volilni tribuni» bo danes nastopil tajnik KD Moro Tajnik MSI Michelini upravnega program_ Saragat ponovno poudaril, da PSDI ne bo pristal na centri-stično vladno koalicijo - Fanfani svari pred nevarnostjo vladne krize po volitvah - Obisk anglikanskega nadškofa dr. Fisherja pri papežu bo zasebnega in vljudnostnega značaja (Od našega dopisnika) RIM, 2. — Na «volilni tribuni* je danes nastopil predzadnji predstavnik strank tajnik MSI Michelini; jutri bo na vrsti Moro, pojutrišnjem pa bo to novost letošnje volilne kampanje zaključil predsednik vlade Fanfani. Istega dne se bodo vršila tudi zadnja volilna zborovanja, sobota pa bo posvečena razmišljanju pred glasovanjem. V nedeljo in ponedeljek do 14. ure se bodo vršile občinske in pokrajinske upravne volitve. Svoj govor je Michelini začel z duhovitostjo, češ da mu je težko govoriti o volilnem programu svoje stranke, ker naj bi predstavniki drugih strank, ki so govorili pred njim, dali volivcem vse; «tisto malo, kar je še ostalo, pa vam bo zatrdno dal poslanec Moro*, ki bo govoril jutri. Toda mimo tega duhovičenja ni Michelini povedal nič niti o u-pravnem programu svoje stranke niti o smernicah svojega »socialnega gibanja*, razen tega, da se njegovo gibanje «klevetniško označuje za reakcionarno*. V podkrepitev, da gre de-jensko za «iklevetanje», je Michelini spomnil na dolgoletno dejavnost fašistov v parlamentu, «predvsem ko je MSI podprl vlade, kakršni sta bili Segnijeva in Tambronijeva vlada, katerim dolgujemo pravno priznanje kolektivnih delovnih pogodb, znižanje cene sladkorja ir. bencina*. Se mnogo več bi se bilo moglo napraviti, je nadaljeval Michelini, če Segnijeva vlada ne mlll( - se govori o four* članek, v katerem pra^ llu,l,|llin milnimi ............... n.luninimi Volilna kampanja v ZDA spovedi še vedno ugodne ^demokratskega kandidata 's*nhower je odločno posegel v volilno kampanjo, da podpre 'tona . Zaskrbljenost v vladnih krogih zaradi vedno večjega w primanjkljaja v plačilni bilanci s tujino 2. - ">hbw’ z-. — Predsed--®r je danes od- (V i'*9 DnrlV volilno kam-'* v ar>dirt Fre rePublikan-JiN Yoi.tta N‘*°na. Dr- Pri n Vu’ia za kl-'uč' O d 0c*njih Pred- K>VečVah' se naklonjena m . kandidatu J. Najprej je bil0 *-°ng Islandu, \, Vbw . J Lteth v* dru„-govoril Nixon i K. j®, rl Vglm r»r<». bi 'nPr ■host °rku hipar r^Tur“nVan,ie. je bilo K?*?1 izrekel pre- li fe»»ie?a,VeČji dan S? bodo republikan-nPomnil je, da Eisenhowerja t** hevJ s3°d‘i je spre It9*1 tM^bivni0! kib ulicah, U'>h dal8‘vo v zaflnjih k1*, 5lelo akrat navduše-'iH ,*čer rja Kenne- Lea0 Fisenhower, ge govorili v Si ,Vy;„ . a sta 36 Eisenhovver SHša MiXoZepublika™ka (llV'« Vna;. ,. ln Lodge 'v«, H°žliivih a4 kar iih V>*h1a ie , V.ZDA*. Do-wW?'iŠa i._dvojica Nixon- C hm3*1 kan'!5T dvojica de-SA °8ov • datov iz sed-^ >4{I?°sobn ”ačai’ Pogum, »o«1 ‘ežavn PrlPravlje-a. iu sPre,"a Pogajanja, '0 Ira SkleDn Pr' spre- il .V’ vdanost de- ^•VlihkoT" 'd"»”Nixon ^•tg^ieta b"'3e ko.kdo 'Siv. j* vdrzeva- za ZIOanjianje o- Predsednik je dejal, da je imel osem let priložnost preceniti »navdušenje in izkušenost obeh republikanskih kandidatov*. Zborovanja se je u-deležilo okoli 50.000 ljudi. V govoru, ki ga je imel pozneje v VVhite Plainsu, je predsednik izjavil, da bi se on na dan volitev lahko znašel pred izbiro »med nevarnostjo vojne in načeli, ki so napravila velike Združene države*. Potrdil je, da je njegova vlada vedno odločena braniti kitajske obalne otoke Kvemoj in Macu. Demokratski kandidat Ken-nedy pa je prišel sinoči v Los Angeles, kjer se je ponovil navdušen sprejem, kakršnega je bil deležen v New Yorku. Na ulicah ga je pozdravilo nad 200.000 ljudi. O-pazovalci pripisujejo uspeh demokratske stranke simpatijam poljedelcev, delavcev, ki so včlanjeni v sindikatih, črncev, Zidov, ameriških Mehikancev in katoličanov. Kakor kaže zadnja Gallupova anketa, ki je bila objavljena včeraj, se tehtnita še vrdno nagiba na stran Kenne-dyja. Zatrjuje se, da bo več kakor polovica katoličanov, ki so pred štirimi leti glasovali za Eisenhowerja, dalo svoj gl a* Kennedyju, kar bo pomenilo premik 5 milijonov glasov z ene strani na drugo. Predsednik Eisenhower je včeraj po televiziji izjavil tudi da je potrebno ohraniti trdnost dolarja, in je pozval vclivce, naj glasujejo za republikance, zato da »se nada- ljuje finančna politika, ki je bila preizkušena v zadnjih osmih letih*. Govoril je tudi zakladni minister Anderson, ki je izjavil, da bodo v tujini »začeli postavljati vprašanja glede dolarja*, če ne bo prihodnja u-prava vodila državnih poslov, kakor je potrebno. »V tem primeru, je dodal Anderson, se bo zmanjšala tudi naša sposobnost zagotoviti obrambo svobodnega sveta*. Glede špekulacij z zlatom v Londonu, je Anderson izjavil, da mora ta špekulacija »globoko zaskrbljati vse Američane*. Dodal pa je, da je »delar najzanesljivejša deviza s\ cta*. Vendar pa je pripomnil. da je zaskrbljen »zaradi velikih obljub in obsežnih programov demokratske stranke*. Poudaril je, da je kratkoročni dolg ZDA dosegel pri-biano 17.5 milijarde dolarjev, in da si »nobena država na svetu* ne more dovoliti, da bi r.( skočno imela v svoji plačilni bilanci primanjkljaj, kakršnega imajo ZDA v zadnjih letih: 3.4 milijarde leta 1958, naslednjega leta 3.8 milijarde, letos pa verjetno 3 milijarde. • Delovali smo brez prestan-ka je dodal Anderson, da prepričamo druge industrijske države, naj prevzamejo večji di lež pomoči razvitim deželam, svoje obrambe in skupne obrambe svobodnega sveta. Trda potrebno je storiti še mrogov če ne bomo nadaljevali te politike, sg bo v prihodnje vprašanje še bolj zaostrilo*, bi bila prisiljena podati ostav. ke zaradi neodgovornega zadržanja liberalcev, Tambronijeva vlada pa zaradi «bolj moralnega kot političnega po. puščanja vseh strank social-komunističnemu nasilju*. Michelini je celo zatrjeval, da je za časa sodelovanja med demokristjani in fašisti v parlamentu vladalo v deželi «raz. dobje največjega gospodarske, ga razcvita in največjega zaupanja in blagostanja*. Nato je Michelini odgovoril javno na nekatera pisma: svo. jo besedo je dal, da MSI ne bo ime danes ne kdaj koli pozneje* podprl sestave «so-cialkomunističnih* upravnih odborov ne na Siciliji ne drugje; nekdanjega liberalca, ki bo sedaj glasoval za MSI in ki je zahteval, naj izjavi, da je MSI ((demokratična stranka*, je skušal pomiriti le s tem, da je izjavil, da MSI »sprejema demokratično metodo* (dokler je v manjšini, seveda); nekemu admiralu, ki ga je razočarala dejavnost monarhistične stranke, je odgovoril, da skuša MSI predstavljati vse tiste, ki so se »razočarali nad dejavnostjo drugih strank* (iz česar bi se dalo zaključiti, da je MSI — tudi po njegovih besedah —■ gibanje vseh razočaranih!); nekemu kmetu je obljubil, da se bo MSI, kakor v preteklosti, zavzemal za »obrambo poljedelstva*, kakor tudi za zaščito koristi »zaslužne kategorije državnih nameščencev*; odklonil je predlog, da bi pri! staši MSI oddali belo glasovnico, kjer ni fašistične kandidatne liste, in pozval svoje pristaše, naj v takih primerih glasujejo za eno od #protiso-cialkomundstičnih* list. Skratka: razen »socialne* note, ki se izraža v njegovem zagrizenem protikomunizmu in protisocializmu, ni bilo razvidno, čemu naj bi volivci sploh glasovali za MSI. Govoreč v Comu je Saragat poudaril, da socialdemokrati smatrajo sedanjo vlado za »za. časno*, v pričakovanju, da bi dozoreli pogoji za sestavo vlade levega centra. Izjavil je, da nima smisla ugibati o tem, kaj se bo zgodilo po volitvah, in poudaril, da sta gotovi le dve stvari: namreč, da se socialdemokrati ne bodo vrnili k centristični politiki, in da ne bodo napravili nobene koncesije fror.tizmu. V članku, ki ga prinaša jutrišnja številka ilustrirane re. vije »Epoca*, Fanfani poudarja, da so prav tako v zmotnem prepričanju tisti, ki menijo, da je sedanja vlada začasna in da jo mora po vo-lžlvah zamenjati neka drugačna vlada, kakor oni, ki poveličujejo sedanjo vladno formulo demokratične solidarnosti, ne da bi se skušali poglobiti v njen značaj in njene meje. Stranke, ki podpirajo sedanjo vlado — pravi Fanfani ne smejo napraviti napake, da se znebijo sedanje vlade, preden niso iz nje izvlekli vseh koristi, ki so si jih od nje obetali. Fanfani dodaja, da ne govori tako, da bi še nadalje ostal na oblasti, ker je pred manj kot dvema letoma dokazal, da se zna umakniti s politične pozorni-ce, ampak da ga k temu sili sedanji politični položaj, ki naj ne bi dopuščal drugačnih oblik vlade, če se hočemo ogniti sicer premagani nevar-, nosti, ki pa še ni povsem odstranjena. Fanfani poudarja tudi socialno usmerjenost svo. je vlade in poziva volivce, naj 6.-7. novembra le glasujejo svobodno, a naj se svojega glasu— »namerno ali po pomoti* — ne poslužijo za to, da bi »zmanjšali gotovost svobode*. V zvezi z obiskom canter-buryškega anglikansKega nad. •škofa dr. Fisherja pri papežu Janezu XXIII., o katerem se je močno razpisal ves domači in tuji tisk, vatikansko glasilo «Osservatore romano* objavlja sporočilo, v katerem .pravi, da je dr. Fisher, ki "še bo s potovanja v Palestino vračal skozi Rim, izrazil željo, da bi iz vljudnostnih razlogov mogel obiškati papeža. Papež mu je sporočil, da je ta želja naletela na ugoden sprejem, in tako se bo ta zasebni razgovor med poglavarjem anglikanske cerkve in pa. pežem Janezom XXIII. vršil v prvih dneh prihodnjega decembra. A. P. Jugosl.-afganistanski sporazum o kulturnem in znanstvenem sodelovanju (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 2. — Afganistan, ski kralj Mohamed Zahir je danes v spremstvu predsednika republike maršala Tita obiskal Inštitut za jedrska raziskovanja »Boris Kidrič* v Vinči in kmetijski kombinat Beograd. Opoldne je afganistanska kralj priredil v svoji rezidenci na Dedinju kosilo v čast predsedniku republike Titu. Nocoj je afganistanski poslanik v Beogradu general Arif po nalogu kralja Zahira priredil na Dedinju slovesen sprejem v čast predsedniku republike maršalu Titu. Po sprejemu je afganistanski kralj s svojim spremstvom odpotoval na kratko potovanje po Jugoslaviji, med katerim bo obiskal Bosno, Hrvaško in Slovenijo. Včeraj, po končanih političnih razgovorih, je afganistanski kralj izročil predsedniku republike Titu najvišje afganistansko odlikovanje Elma-re Alma, predsednik Tito pa afganistanskemu kralju red Jugoslovanske zvezde. Zvečer je afganistanski kralj sprejel delegacijo mesta Beograda, ki mu je izročila v spomin na •njegovo bivanje v Beogradu zlato plaketo mesta. Nocoj sta tajnik za prosveto zveznega izvršnega sveta Krste Crvenkovski in afganistanski prosvetni minister Ali Almad Popal podpisala sporazum o prosvetnem, znanstvenem in kulturnem sodelovanju med Jugoslavijo in Afganistanom. Sporazum med drugim predvideva sodelovanje znanstvenih ustanov, izmenjavo strokovnjakov in strokovne literature, izmenjavo umetnikov, medsebojno prevajanje književnih del, organiziranje razstav, športnih in drugih prireditev in izmenjavo filmov. B. B. Skupna spomenica predsedniku vlade Prof. Amintore Fanfani, ministrski predsednik, Rim Podpisane politične in kulturne organizacije, ki zastopajo slovensko manjšino, živečo v italijanski republiki in na Tržaškem ozemlju, so pregledale zakonski osnutek o ustanovitvi šol s slovenskim jezikom, ki ga je predložila vlada poslanski zbornici, ter izrekajo svoje zadovoljstvo za znaten prispevek, ki ga bo to dejanje doprineslo k dokončni ureditvi življenjsko važnega področja za manjšino, zaupajoč, da bodo kmalu rešena tudi druga nujna vprašanja, ki še vedno čakajo na rešitev, čeprav smo nanj a že večkrat opozorili na pristojnih mestih. Ne moremo pa vendar mimo tega, da ne bi opozorili, da zakonski osnutek ne upošteva koristi in pravic slovenske manjšine za ohranitev narodnih posebnosti in svobodnega etnično-kul-turnega razvoja, in to v skladu z določbami in načeli republiške ustave in londonske spomenice o soglasju. Želimo doprinesti svoj prispevek k potrebni odpravi hudih pomanjkljivosti zakonskega osnutka, da bi tako preprečili, da bi predlagana uzakonitev, namesto da bi rešila vprašanje, ne izpolnila naravnega in zakonitega pričakovanja manjšine, in da bi s tem prispevali k boljšemu razumevanju in mirnemu sožitju Italijanov in Slovencev na tem področju. Zato Vam vljudno predočujemo svoje opazke in spre-minjevalne predloge glede na določbe in na osnovna načela vladnega osnutka. Zakonski osnutek določa ustanovitev šol s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem ozemlju in v goriški pokrajini. Na ta način pa se popolnoma prezira obstoj avtohtonega slovenskega prebivalstva na obmejnem področju videmske pokrajine. Zato je potrebna ustanovitev šol s slovenskim učnim jezikom tudi v videmski pokrajini, kar je v skladu z določbo člena 6 republiške ustave, ki govori o zaščiti jezikovnih manjšin. Da bi se izognili vsakršni možnosti dvomljivega tolmačenja besedila »smejo se ustanoviti dodatno k šolam z italijanskim jezikom šole s slovenskim učnim jezikom*, bi bilo primerno, da bi izpustili besede «dodatno k šolam z italijanskim jezikom*. Upoštevajoč svojsko posebnost šol, ki naj bi se ustanovile, in posebne obvez- nosti, ki so bile prevzete z mednarodnimi sporazumi, predlagamo, naj se tudi osnovne šole smejo ukiniti le z dekretom republiškega predsednika. Glede določbe, ki omejuje vpisovanje v ustanavljajoče se šole samo italijanskim državljanom, ki pripadajo k slovenski jezikovni skupini, pripominjamo, da v drugih šolskih zakonih ni nobene določbe, ki bi prepovedovala neitalijanskim državljanom vpis v državne šole. Omenjena omejitev nasprotuje veljavnim določbam in načelom, in jo je treba odpraviti tudi zato, da se ohrani enotnost določb, ki urejajo vpisovanje v državne šole. Zakon bi moral sloneti na načelu — ki ga je vlada že sprejela s Spomenico o soglasju — da se mora pouk vršiti v materinem jeziku učencev. Zato ni nobenega razloga pedagoškega in didaktičnega značaja, ki bi opravičeval dodeljevanje stolic italijanščine v slovenskih srednjih šolah posebnim učiteljem. Zakonski osnutek ne določa, da morajo člani izpraševalnih komisij za razne učiteljske natečaje za slovenske šole poznati slovenščino. Ker je to neob-hodno potrebno, predlagamo dopolnitev te določbe v smislu, da morajo navedeni člani in funkcionarji obvladati slovenski jezik. Glede na pedagoške in didaktične potrebe predlagamo, naj se vodstvena in nadzorna mesta zaupajo osebju, ki izpolnjuje iste pogoje kakor učiteljstvo. Razen tega je potrebno, da spoštujejo učni in izpitni načrti za vse slovenske šole etnično-kulturni značaj učencev. Ob uveljavitvi omenjenega zakona ne bo možno več okoristiti se s številnimi ugodnostmi, ki jih določajo republiški zakoni za učno osebje, ker so medtem razni roki že zapadli. Zato je primerno določiti rok, da bodo mogli tudi učitelji slovenskih šol biti deležni teh ugodnosti. Podpisniki se sklicujemo na -dokumentacijo, ki so jo sestavile slovenske šolske in kulturne organizacije, v kateri so podrobno pojasnjene in razložene zahteve s popravki, ki bi jih bilo treba upoštevati pri dokončni sestavi zakona, in izražamo upanje, da bo zakonski osnutek čimprej postal veljavni zakon. Podpisniki Vas, gospod predsednik, ob tej priliki spoštljivo pozdravljamo. Trst, 25. oktobra 1960. Sledi osemnajst podpisov zastopnikov političnih in osrednjih kulturnih skupin: Tržaška avtonomna federacija KPI — Videmska federacija KP1 — Goriška federacija KPI — Neodvisna socialistična zveza, Trst — Skupina neodvisnih Slovencev, Trst — Slovenska demokratska zveza, Gorica — Slov. demokratska zveza, Trst — Slovenska katoliška skupnost, Trst — Slovenska krščansko socialna zveza, Trst — Slovenska kulturno-gospodarska zveza, Trst — Videmska federacija Socialistične stranke Italije — Goriška federacija Socialistične stranke Italije — Tržaška federacija Soc. stranke Italije — Prosvetno društvo zlvan Trinko>, Čedad — Slovensko-hrvatska ljudska prosveta, Trst — Slovenska prosveta, Trst — Slovenska prosvetna Matica, Trst — Zveza slovenske katoliške prosvete, Gorica. Pri sestavljanju spomenice sta sodelovala tudi sindikata šolnikov Trsta in Gorice. Oba sindikata pripravljata sedaj popravek k osnutku zakona in pojasnila k popravkom, ki jih bosta poslala vladi in vsem članom pristojnih parlament, komisij. ................................................................................................................... umnim,,.......min itiiiiiiiiiiiiiuiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Aktualna je potr ustroja glavnih organov OZN Izjave delegata FLRJ v posebnem političnem odboru - Afrika zahteva zastopstvo v Varnostnem svetu ter v gospodarskem in socialnem svetu - Nadaljuje se razprava o razorožitvi Še vedno mnogo Belgijcev v upravnem aparatu Katange Dajalovi razgovori pred odhodom na poročanje v New York - Vdor Mobutujevih vojakov v stanovanje jugoslovanskega predstavnika v Leopoldviliu NEW YORK 2. — Seja glav-ne skupščine OZN, ki je bila določena za danes popoldne, da bi na njej razpravljali o Kongu, je bila odložena. Ni bil določen nov dan seje, verjetno pa bo še ta teden. Baje so odložitev zahtevale nekatere afriške države, ki se posvetujejo, da bi zavzele enotpo stališče •p tej zadevi. Nadaljuje pa se razprava o razorožitvi v političnem odboru. Splošna razprava se je nadaljevala z govorom madžarskega zunanjega ministra ,ki je izjavil, da sedanja razprava v političnem odboru »ni obetajoča*. Sledil je burmanski predstavnik, ki je >ziaV“'da je SZ prav tako Kakor ZDA »obsedena s spomini na preteklost*.- Izreke! je prepriaenje, da ne bodo niti ^ , ^tti SZ začele jedrskega napada, ker bi to pomenilo samomor. Pripomnil je, da se bo rešitev razorožitvena-ga vprašanja lahko dosegla samo tedaj, ko se bodo velike države iznebile svojih bojazni in svoje obsednosti ter zgrešene zamisli, češ da se zgodovina ponavlja. Govoril je se mehiški delegat Padilla Nervo, ki je predlagal, naj se oddaljijo od »pravoslavne* procedure, ki je v tem, da se ob koncu splošne debate izglasujejo resoluci-je. Izjavil je, ® bi morala. zacija, se 10 i skupščina, je predla- stavljalo, ker za to ni bilo gala Indija, cm celo vr-| podlage. Tedanji svet — ne- sto navodil, ki bi bila sprejemljiva za vse strani in ki bi omogočila takojšnjo obnovitev pogajanj o razorožitvi med Vzhodom in Zahodom. Dodal je, da bi se moral raz-orožitveni odbor posvetiti tej nalogi sinteze. Tudi načrte resolucij, ki niso sprejemljive za vse strani, bi morali vključiti v akte razorožitvenega odbora. Po njegovem mnenju bi OZN lahko sprejela resolucije, ki se tičejo jedrskih poizkusov in atomskega orožja in bi morala nadzorovati izvajanje teh resolucij. Na večerni seji so govorili še predstavniki Afganistana, Malija, Libije, Liberije, Norveške, Laosa in Turčije, in seja je bila zatem odložena na jutri. V posebnem političnem odboru je nigerijski delegat zahteval, naj se takoj da v Varnostnem svetu sedež Afriki in ta naj bo zastopana tudi v gospodarskem in socialnem svetu. Včeraj je jugoslovanski delegat Djerdja poudaril, da vprašanje razširitve Varnostnega sveta ter gospodarskega in socialnega sveta ni enostavno tehnično organizacijska operacija. »Pred petnajstimi leti, je izjavil Djerdja, ko je bila ustanovljena naša organizacija, se to vprašanje ni po- odvisnih samostojnih držav in dežel , — se je omejeval v glavnem na Evropo in obe A-meriki, na Kitajsko v Aziji, in ves ta svet je dobil bolj ali manj svoje mesto v OZN in v njenih organizacijah. O-stali deli sveta, t. j. azijska in afriška celina, so bili pod tujo kolonialno upravo, in zaradi tega niso našli niti posrednega niti neposrednega odraza v OZN*. Djerdja je opozoril na o-gromne spremembe po letu 1S45 na podlagi velike proti-kolonialne revolucije, ki je menjala podobo sveta. Ustroj OZN, zlasti njenih organov, pa je ves čas ostal nespremenjen. Pripomnil je, da glavni organi v OZN po svojem sestavu in ustroju odražajo zastarelo stanje na svetu in ne današnjega sveta. Zato bi bilo potrebno izvršiti potrebno revizijo. Djerdja je opozoril, da se organi OZN bavijo z ogromno večino vprašanj, ki nastajajo v Aziji in Afriki in prav di^ žave teh področij so neprimerno zastopane ter sodelovanje z njimi ni zagotovljeno v tolikšni meri, kakor bi bilo pričakovati v organizaciji enakopravnih članov. Pripomnil je, da v primeru Konga verjetno ne bi prišlo do današnjega stanja, če bi bile afriške in azijske države bolj primerno zastopane v glavnih organih OZN LEOPOLDVILLE, 2. — Posebni Hammarskjoeldov predstavnik v Kongu Dajal odpotuje nocoj iz Leopoldvilla v New York skozi Bruselj in Pariz. Navzoč bo, ko bo Dag Hammarskjoeld predložil Varnostnemu svetu novo poročilo o Kongu. Včeraj se je Dajal sestal s Kasavubujem. Danes pa se je Dajal sestal s polkovnikom Mobutujem. Te razgovore označujejo za normalne. Včeraj Je bil še en sestanek: vojaški svetovalec glavnega tajnika Rikieja se je sestal z Mobutujem. Tudi o tem razgovoru niso objavili nobenega uradnega poročila. Danes je prišel v pristanišče Matadi blizu Leopoldvilla malajski kontingent 600 mož, ki se bo pridružil silam OZN. Nekateri vagoni posebnega vlaka, s katerim so se vozili malajski vojaki, so se iztirili, toda brez nobenih posledic. Incident se je dogodil 160 km od prestolnice. Polkovnik Mobutu je danes odšel v prestolnico bivšega francoskega Konga Brazzaville, kjer je bil gost tamkajšnjega predsednika Juluia. Spremljal je vojaško delegacijo svoje vojske, ki je odpotovala v Pariz. Izjavil je, da bodo ti vojaki obiskali ZDA, Kanado, Belgijo, Nemčijo in Francijo, kjer se bodo sestali s krajevnimi vojaškimi oblastmi. Zastopnik jugoslovanskega veleposlaništva v Kongu je vložil odločen protest pri vojaških oblasteh v kongoškem zunanjem ministrstvu zaradi vpada »komandosov* polkovnika Mobutuja v stanovanje odpravnika poslov jugoslovanskega veleposlaništva med njegovo odsotnostjo. »Komari-dosi* polkovnika Mobutuja so iz stanovanja izgnali kongo-škega stražarja in na njegovo mesto vselili padalskega oficirja in njegovo družino. Pii odločnem posredovanju zastopnika jugoslovanskega veleposlaništva je bilo stanovanje izpraznjeno. Indijski general Rikie je izjavil danes jugoslovanskim časnikarjem, da je trenuten položaj v Kongu, vštevši po-kiajino Katanga in Kasaj, zadovoljiv. Poudaril je, da je po njegovih cenitvah v žan-darmeriji v Katangi okrog 100 Belgijcev, v policiji približno isto število, medtem ko je v upravnem aparatu Katange polno belgijskih svetovalcev. Indijski general je nadalje u-gctovil, da so Združeni narodi zaustavili pokol, ki se je pričel v Katangi, da pa se pripadniki plemena Baluba še vedno zbirajo okrog Kabale. Zeto je OZN poklicala senatorja Sendveja v Katango in ga zaprosila, da skupno s svojimi pomočniki skuša pomiriti pripadnike svojega pleme, na in jih nagovoriti, da se vpnejo domov. Vrem« včeraj: najvišja temperatura 18, najnižja 12.6 stopinje, zračni tlak 1013.9 se dviga, veter 3 km jug, vlage 86 odst., padavine 1.4 mm. nebo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 16.9 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 3. noven>Wl Just . Sonce vzide ob 6.47 in 16.49. Dolžina dneva 10.atjJ2 vzide ob 17.15 in zatone od . Jutri, PETEK, 4. novem«" Karel Zborovanje Neodvisne socialistične zveze na Trgu Goldoni Za razvoj tržaškega gospodarstva in za obrambo pravic Slovencev Kljub slabemu vremenu je zborovanje popolnoma uspelo ■ Govorila sta tov. Eugenio Laurenti v italijanščini in dr. Jože Dekleva v slovenščini Fašist Almerigogna je zakričal med govorom dr. Dekleve: «Parla italiano! Včeraj je Neodvisna socialistična zveza priredila na Trgu Goldoni uspelo in dobro obiskano volilno zborovanje, na katerem so se zbrali številni člani in prijatelji NSZ. Po pozdravnih besedah kandidata Silvana Mesesnela je najprej spregovoril tovariš Eugenio Laurenti, ki je uvodoma podčrtal politični pomen tokratnih upravnih volitev, kar izhaja tako iz dramatičnega položaja, do katerega je prišlo v Italiji preteklega julija, kot tudi iz napetega mednarodnega položaja. Imperialistične sile so sicer oslabljene, vendar jim še vedno uspeva preprečevati politiko mednarodnega pomirje-nja, politiko, ki sloni na razbitju razdelitve sveta na bloke, na aktivni koeksistenci. Prepričani smo, da ni mogoče doseči pomirjenja, mirnega sodelovanja, razorožitve in stvarnega miru, dokler se ne doseže širša združitev vseh miroljubnih sil na svetu in ne samo sil enega bloka, tako da se prisilijo imperialistične sile, da se umaknejo pritisku ljudstev. V ozračju miru in mednarodnega sodelovanja pa bo prišlo v vsaki državi do živahnejšega gospodarskega in socialnega razvoja. Neodvisna socialistična zveza s ponosom poudarja, da je njena dosedanja borba bila na stališčih, ki pomenijo dosledno spoštovanje teh načel. Ne sme in ne more se pozabiti, da je bila v Trstu NSZ prva, ki je poudarila nujnost premostitve nasprotujočih si blokov kot aktivne koeksistence, nevmešavanja v zadeve drugih držav in enakopravnosti vseh narodov. NSZ je prva nakazala nujnost e-nakopravnosti in pravičnih odnosov med socialističnimi državami za sodelovanje z vsemi delavskimi in naprednimi gibanji. Pred dvanajstimi leti so člani, ki sedaj pripadajo NSZ, brez dvomov zastopali ta načela, ne oziraje se na | veznosti ustave za zaščito Slo- Volilna zborovanja Neodvisne socialistične zveze USI DANES — ČETRTEK ob 11 pri Sv. Ivanu (piazza-le Gioberti) — dr. Jo že Dekleva in Vladimir Kenda 11 v Dragi (Sv. Elija) — inž. Josip Pečenko 19.30 v Lonjerju — dr. Jože Dekleva 18 v Dragi — inž. Josip Pečenko 19.30 v Borštu — inž. Josip Pečenko JUTRI — PETEK ob 17.30 v Skednju — Borto-lo Petronio in Drago Pahor II v Gropadi — Bogo Samsa 18.30 v Domju — Vladimir Kenda 19 pri Sv. Jakobu (pred cerkvijo) — ing. Jože Pečenko in Eugenio Laurenti 19.30 v Padričah — Silvan Mesesnel grožnje in zmerjanje. V nadaljevanju je govornik obširno razpravljal o pomenu volitev za nadaljnji razvoj Trsta in ugotovil, da je Krščanska demokracija izdala zaupanje Tržačanov, ki so ji dali svoj glas. Nato je tovariš Laurenti navedel vrsto konkretnih podatkov, s katerimi je dokazal, da se je KD bahala s številnimi milijardami, ki naj bi jih država nakazala v korist Trsta. Medtem ko je dokazano, da se je zgodilo prav obratno in da vlada ni ničesar dala temveč Trstu celo marsikaj odvzela. V obrambi tržaškega premoženja je bila Neodvisna socialistična zveza vedno v prvih vrstah in se bo toliko uspešnejše borila, kolikor bo večje število volivcev, ki jih bo zastopala. Govornik je med različnimi konkretnimi primeri politike, ki je nasprotna tržaškim interesom, tudi orisal razloge, zakaj vlada do sedaj ni hotela ničesar napraviti v korist tržaškega pristanišča. To se dogaja med drugim zato, ker se veleindustrijci Severne Italije upirajo tarifnim olajšavam za tranzitni promet blaga skozi Trst, saj prihaja to blago iz Srednje Evrope in je namenjeno za Srednji vzhod in druge prekomorske države, torej za področja, ki ga skušajo zavojevati prav ti italijanski veleindustrijci. To je tipični izraz njih monopolističnega mišljenja, saj je taka politika brez smisla in vodi samo do tega, da se tržaško zaledje poslužuje drugih pristanišč, tržaško pristanišče pa propada. V zaključku je tov. Laurenti podčrtal odgovornost voditeljev obeh indipendentistič-nih gibanj, katerih predstavniki so v dveh letih v občinskem svetu dokazali, da pomeni voliti za indipendenti-stične liste, voliti za KD. Svoja izvajanja je tov. Laurenti zaključil z ugotovitvijo, da Neodvisna socialistična zveza predstavlja stvarno garancijo, da se bo borila brez kolebanj, pogumno in odločno za razvoj delavskega razreda in za okrepitev tržaškega gospodarstva. Številni poslušalci so odločno pozdravili izvajanja dr. Jožeta Dekleve, ki je zatem slovenščini govoril najprej o važnostih volitev za koristi tržaškega delovnega človeka in zlasti slovenskega ljudstva, ki se je tako odločno borilo za svoje pravice že med fašizmom v narodnoosvobodilni borbi. Veliko število poslušalcev je vztrajalo pred govorniško tribuno kljub temu, da se je prav takrat vlil dež, ko je iov. Dekleva poudaril, da vlada in KD nista ničesar naredila, da bi se izpolnile ob- PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTECCHI 8-II. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico l-II. ~ Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV, FRANČIŠKA št. 20 — Tel. it. 37-338 OGLASI Cene o*lasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120. osmrtnice 90 lir. — M*lj oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi. NAROČNINA Mesečna 480 lir, — Vnaprej: četrtletna 1300 ltr, polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir — ELRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din. mesečno 250 din — Nedeljska letno 1440, polletno 720, četrtletno 360 din — postni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: AD1T, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT, Trst vencev in da niso izpolnili svečano in prostovoljno sprejetih določb Posebnega statuta. Še vedno ni uveljavljeno načelo enakopravnosti in spoštovanja pravic slovenskega naroda, ki živi na Tržaškem področju. Ne izvaja se dvojezičnost v uradih in oblasti celo prepovedujejo uporabo slovenščine na Trgu Unita. še vedno so v veljavi fašistični protislovenski zakoni, s katerimi so skušali raznaroditi tukajšnje ozemlje. Tako še vedno izvajajo zakon, ki prepoveduje Slovencem govoriti v materinščini pred kazenskim in civilnim sodiščem. V veljavi so zakoni, s katerimi so poitalijančili priimke, krstna imena, krajevna imena itd. Dr. Dekleva je zato pozval, da morajo vsi delovni ljudje in zlasti slovensko prebivalstvo dati svoj glas Neodvisni socialistični zvezi, ki se je vedno borila za pravice slovenskega prebivalstva. Zborovanja ni nihče motil razen znanega starega, sedem- desetletnega fašista Piera Al-merigogne, ki se je med De-klevovim govorom postavil pred govornika in zakričal »Psrla italiano!» in še nekaj drugih nerazumljivih besed. Toda v istem trenutku ga je r.ekdo udaril z dežnikom po desni rami tako, da se je ročaj dežnika odlomil. Navzoči policijski agenti pa so oba v istem trenutku obkolili in odpeljali s trga. Policija je nato o dogodku izdala uradno sporočilo in izjavila, da bo o dogodku poročala sodnim oblastem. Gre torej za znanega, starega, zakrknjenega fašista, ki je našega tovariša Deklevo že pred leti na podoben način pied županstvom napadel z grcžnjo, da mu bo »iztrgal srce iz prsi», kot se naši čitate-lji še prav gotovo spominjajo. Sinočnji dogodek se je izvršil tako naglo, da ga mnogi navzoči niso ' niti opazili in je vsega obsojanja vreden, saj je menda edini incident v letošnji mirni predvolilni kampanji kljub nezaslišani že tretji komisarjevi prepovedi slovenskega govora na Trgu U-nita. Demokristjanska propaganda in stvarnost Približno tisoč družin čaka na sodni stanovanjski izgon 1.800 družin je bilo že izgnanih iz stanovanj in žive po skupnih bivališčih in v hotelskih sobah - Potrebnih je vsaj 8.000 novih ljudskih stanovanj Slovensko gledališče v Trstu Danes 3. novembra ob 20. uri v uvorani v BORŠTU GEORG KAISER «Glasbena skrinjica* V poslednjih mesecih skoraj ni minil teden, da niso govorili in pisali o dodelitvi ali gradnji novih stanovanj, kar je treba delno pripisati tudi volitvam, saj se demokristjani v tem času radi postavljajo s tem «kaj vse so naredili* za prebivalstvo, kot da bi bila nova stanovanja samo njihova zasluga in bi bil javni denar iz njihovih žepov. Za časa volilne propagande se pač marsikaj dopušča in je zato razumljivo, da si sami sebi pojejo slavo. Toda kar je preveč; je le preveč in prebivalstvo zna prav dobro ločiti med praznim besedičenjem in stvarnostjo. Res je, da so pred krakim dodelili pri Sv. Ivanu stanovanja družinam, ki so živela v kletnih in nezdravih prostorih in je tudi res, da gre za družine s samima dvema članoma ter je stanovanje z eno samo sobo dosti boljše kot prejšnje nezdravo stanovanje. Res je tudi, da ni mogoče iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiitiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiDiiiiiiiiiifiii Podrobnosti o hudem zločinu v starem mestu Zakaf je starec ubil mladeniča? Nesrečni Franko Gustinčič je v bolnišnici podlegel zabodljaju z nožem v prsi Pok. Gustinčič Devetnajstletni Franko Gustinčič, ki ga je v torek okrog 18. ure zabodel z nožem v prsi 77-letni Raffaele Mariano, je sedem ur nato izdihnil v bolnišnici na drugem kirurškem oddelku, kjer so ga spre. jeli s pridržano prognozo. Kakor smo že včeraj poročali, je Mariano povzročil nesrečnežu globoko rano in mu ranil tudi pljuča, zaradi česar je bila ....... Konzul Aleksander Oluič je položil venec na spomenik padlih partizanov na kontovelskem pokopališču vsa zdravniška pomoč zaman, čeprav so mu napravili transfuzijo krvi in ga operirali. Morilca so včeraj zaslišali in ga bodo prijavili sodišču zaradi namernega umora. Tra. gični dogodelk se je naglo razvil. Gustinčič je šel popoldne gledat v neki lokal v starem mestu nogometno tekmo Ita-lija-Ainglija po televiziji. Ko se je vrnil v borno bivališče v pritličju hiše štev. 2 v An-droni dell’01io, je slekel jopič in se vlegel na posteljo. Cez nekaj minut mu je Mariano zabodel v prsi dolg nož. Gustinčič je zastokal, 35-letni Giuseppe Cuccurullo, ki je bil v sobi, a ni videl napada, se je obrnil in priskočil na pomoč. Zagrabil je Maria-na in ga krepko držal, Gustinčič pa je zlezel s postelje na ulico in iskal pomoči. Kako so se stvari nato razvijale, smo opisali v včerajšnjem po. ročilu. Gustinčič je prej stanoval s svojimi starši v Ulici Fla-via 8, pred poldrugim mesecem pa je prišel v staro mesto, kjer je stanoval z Marianom in Cuccurullom. Neka. teri pravijo, da je v isti sobi včasih bila tudi neka ženska, toda v torek popoldne je sploh ni bilo tam. Vsi so se po zločinu spraševali, zakaj je vendar starec tako neusmiljeno usmrtil mla. dega fanta. Vse kaže, da ni kakega zapletenega ozadja. Mariano je kljub svoji starosti, kot južnjak. vročekrvnega značaja in se hitro razburja. Igranje z nožem mu je enostavna zadeva. Ze šestkrat je bil obsojen zaradi tatvine, trikrat pa zaradi povzročitve telesnih poškodb. Leta 1947 ga je porotno sodišče obgidilo na 4 leta in 4 mesece zapora, ker je nekega svojega znanca v prepiru za malenkostne stvari zabodel z nožem v oko. Vedno je imel pri sebi nož in je grozil tudi Gustinčiču, ko ga je ta vznemirjal s svojimi dovtipi. V torek je stari Mariano dejal, da bo zvečer spravil kakšnega na drugi svet; kar je tudi storil. Pred nekaj dnevi pa je svojim znancem dejal, da bi rad končal svoje dni v zaporu. Tudi ta želja se mu bo izpolnila. Usoda mladega fanta je zares žalostna. Nekaj časa je igral nogomet v mladi ekipi Triestine, pred nekaj meseci pa je moral to opustiti, ker si je poškodoval koleno. S svojimi se ni razumel dobro in je zašel v slabo družbo. V septembru so ga bili aretirali zaradi tatvine z drugimi paj- Morilec Mariani zahtevati od oblasti, da bi reševale vse težkoče s čarobno palico in delale čudeže, toda v omenjenih stanovanjih bi lahko na primer namestili vsaj prhe, če ni bilo prostora za kopalnice, pode pa naj bi vsaj v spalnicah pokrili s parketi. Zidati sedaj stanovanja, v katero ni mogoče namestiti niti prhe, je res nekaj nedopustnega. Medjem pa so sezidali za ezule zelo udobna stanovanja s kopalnicami, balkoni in centralno kurjavo, kot da bi bili domačini ljudje druge vrste, ezuli pa izbranci. Te dni je razpisal IACP natečaj za dodelitev 306 stanovanj na Elizejskih poljanah in v naselju San Sergio na podlagi zakona 408. Nadalje so dokončno sestavili prednostno lestvico za stanovanja INA -Casa na Kjadinu, ki pa so •dograjena že več mesecev in so še vedno nevseljiva prav zaradi malomarnosti ustanov, ki morajo skrbeti za javne u-sluge in naprave. Vsekakor je to precejšnja gradbena dejavnost, ki pa jo sedaj ob volitvah napihujejo. V tem času pa se po drugi strani izogibajo govorjenju in pisanju o okrog 1.000 bližnjih sodnih stanovanjskih izgonih, o 800 družinah, ki žive v kolektivnih bivališčih ter o 1.004 družinah, ki bivajo v hotelskih sobah ali pri zasebnikih na račun občinske pomoči in pomoči socialnoskrbstve-nih ustanov, katere potrošijo samo v ta namen nad 20 milijonov na mesec. Za rešitev še vedno hude stanovanjske krize, bi morali zato še vedno sezidati kakih 8.000 ljudskih stanovanj samo za Tržačane, ne da bi k temu prišteli še tisoče ezulov, ki žive po taboriščih, ker so jih v nasprotju z vsemi gospodarskimi zakoni obdržali na našem ozemlju, za »presnovo* domačega prebivalstva, kot bi se izrazil naš demo-kristjanski župan dr. Franzil. Toda kljub tej veliki potrebi po ljudskih stanovanjih še vedno čakamo, kdaj bo občina končno začela zidati stanovanja, za katera se je že dolgo časa obvezala, da jih sezida, ter tudi sprejela sklep o najetju posojila. Obvestil« kmetovalcem INSEKTICIDNA SREDSTVA — Pokrajinsko kmetijsko nad-zorništvo sporoča zainteresira- jen panja. Vsekakor je slabo končal svoje mlado življenje in povzročil svoji družini hudo žalost. iiiiiiiiumimiiiiuuimimiiiiitiiimmiiiiiiiiiiiitiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii V Podatki za mesec oktober Rahel porast prometa v Javnih skladiščih V prvih desetih mesecih je bilo 1.959.000 ton prometa, v samem oktobru pa 165.000 miliiiiiiilHlillIllilltlMllilMllMinillllllllllliluiiiiiiilllilHllliiiiiuiiMumililliiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiliiliillMiiiluiiiiiiii.. Demokristjanska zadrega v Nabrežini Prav zares se nam zdi že povsem odveč toliko polemizirali z demokristjanska propagando v nabrežinski občini. Toda polemika je za nas tako hvaležna in lahka, ker pač tudi slepec lahko uidi, kako zlagane so demokristjanske obljube in kako jim gre le za dosego enega samega cilja: napraviti poleg vseh raznarodovalnih naselbin sedaj že italijanskega župana in prav tak občinski odbor občini s slovensko večino! Saj ne živimo več v srednjem veku ali pa pod fašistovskimi podešta-ti! Zato je jasno, da se mora sleherni Slovenec takemu poskusu instinktivno upreti. Ce se danes vračamo na to hvaležno polemiko, storimo to, ker je v torek Alessijevo glasilo morda prvič jasno povedalo da je nabrežinska občina važna za Trst, ker predstavlja «ozemeljsko kontinuiteto s sosednimi nokruHrai"'. da Trst ne bi bil «italijanski otok, t> slovenskem morju*. Saj smo že tolikokrat napisa- li da so demokristjanske vla-1 volilni izidi jasno dokazujejo, de zmetale toliko milijard prav zaradi tega! Verjetno so tržaški demokristjani obljubili tistim, od katerih so te milijarde zahtevali, da bo nabrežinska občina že v desetih letih v njihovih rokah; minilo pa jih je že 15 m še vedno nič! Omenjeni članek se namreč zdi kot odgovor na la očitek, hkrati pa tudi odgovor na o-čitek KD, da je vsilila svojo listo namesto enotne italijanske liste kot doslej. No, pri tem ne pove, da je KD razen socialdemokratov, prisilila vse ostale centristične m desničarske stranke. da svojih list niso predstavile. Zato gre dejansko za tipično koalicijsko listo KD s fašisti pod krinko Krščanske demokracije. Po drugi strani pa so demokristjani zares v veliki zadregi! Marsikateri njihov volivec se bo namreč vprašal: zakaj naj glasujem za tako listo KD, zlasti če dosedanji da nima perspektive za uspeh? V tem je torej zadrega, toda ne naša, kot hoče prikazati člankar! «Nekomunističnin slovenski volivci — kot jih ime nuje člankar — ne bodo namreč prav v nobeni zadregi, ko bodo glasovali za pokrajinski svet in takoj za tem za občinskega: vsi slovenski volivci — komunistični in nekomu. nistični — bodo v obeh pri merih oddali svoje glasove svojim predstavnikom, ki so zapisani na obeh glasovnicah. Tako bodo dokazali, da se v slovenski nabrežinski občini ne more vsiliti demokristjonski italijanski župan in da ogromna večina volivcev noče nasesti zelo klavrnemu »ar. gumentu», da je predestinira-ni župan KD predsednik «U-stanove za turizem». Za tem gturizmoms se namreč skriva še bolj perfidno in nesramno nadaljevanje raznarodovalne politike kot smo jo bili vajeni doslej. Po začasnih podatkih statističnega urada Javnih skladišč se je promet v njih v oktobru v primerjavi s septembrom nekoliko povečal. Pri tem pa je treba upoštevati da je bil promet Javnih skladišč v septembru precej pod povprečjem prejšnjih mesecev. V oktobru je šlo skozi Javna skladišča 1B5.000 ton blaga. Z ladij so raztovorili 112.000 ton, naložili pa so nanje 53 000 ton. V ta promet torej niso všteti podatki lesnega pristanišča, industrijskega pristanišča, pristanišča za raztovarjanje petroleja itd. Septembra je znašal promet V Javnih skladiščih 160.000 ton, avgusta pa 228.000 ton. Oktobra lani pa je znašal ce" lotni promet samo 118.000 ton. V vseh prvih desetih mesecih je znašal promet Javnih skladišč 1.959.000 ton; od teh so jih raztovorili 1-327.000, naložili na ladje pa 632.000. Lani so v istem razdobju raztovorili in naložili v Javnih skladiščih samo 1.223.000 ton. Letos se je torej zvišal promet v Javnih skladiščih v primeru z lani za 736.000 ton. Promet se je zvišal pred. v^em na račun povečanja po« šiljk masovnega blaga (okrog 590.000 ton premoga, rud, žita, lesa itd.), medtem ko se je promet raznega blaga zvišal letos samo za 160.000 ton. Padel pa je nekoliko promet z umetnimi gnojili, in sicer za 13.000 ton. Na podlagi teh podatkov se vidi, da je le malo upanja, da bo letošnji pristaniški promet presegel promet iz leta 1957, razen če se ne poveča dovoz surovega olja, železne rude za ILVO itd. Vsekakor pa bo celotni pristaniški promet le malo nižji od onega iz leta 1957. To pa ne velja za Javna skladišča, kjer se utegne promet do konca leta zvišati kvečjemu na 2.400.000 tun ter bo torej za kakih 600 tisoč ton manjši od leta 1957, ko je znašal 3 milijone ton. Padanje pristaniškega prometa se zavira le s povečanim dtvozom surovin za tržaško inuustrijo, zlasti za petrolejsko. Nezgodi na delu V rojanski vojašnici, kjer je zaposlen v kuhinji, se je včeraj dopoldne ponesrečil 41. letni Giusto Bertoni iz Ulice Udine 10. Desno roko je nerodno vtaknil v stroj za mletje mesa, ki mu je odtrgal del kazalca. Bertoni se bo moral zdraviti skoraj dva tedna na I. kirurškem oddelku. Na delu v industrijskem pri. stanišču pa se je ponesrečil včeraj popoldne 47-letni Atti-lio Toffoli iz Drevoreda Čampi Elisi 47. Padel je namreč s kupa katraniranega papirja in se pobil po prsnem košu. Sprejeli so ga na opazovalni oddelek in se bo moral zdraviti od 2 do 10 dni. Tiismna nim kmetovalcem, da bo nudilo prispevek v najvišjem znesku 50 odst. za nakup in-sekticidnih in protiglivičnih sredstev. Nakazila bodo izdajali pri Pokrajinskem kmetijskem nadzorništvu, dokler ne bo izčrpana v ta namen razpoložljiva vsota. ODBRANO SEME — Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo obvešča kmetovalce, da z 31. oktobrom nudi prispevek v najvišjem znesku 40 odst. nakupne cene za nakup odbranih semen žitaric. Nakazila bodo izdajali za količine do 100 kg, dokler ne bo izčrpana v ta namen razpoložljiva vsota. ODBRANO SEME POVRT-NIN — Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo obvešča vrtnarje področja, da je v teku razdeljevanje nakazil za prispevek v najvišjem znesku 50 odst. nakupne cene odbranih semen povrtnin (špinače, gra-ha, redkvice, matavilca in fižola). Nakazila bodo izdajali dokler ne bo izčrpana v ta namen razpoložljiva vsota. S KONTOVELA Čudno obnašanje Pevci s Proseka in Konto-vela so predvčerajšnjim popoldne kot vsako leto počastili spomin svojih umrlih vaščanov in še posebej padlih borcev. Pevski zbor je najprej pel na proseškem pokopališču, potem pa so odšli pevci na kontovelsko pokopališče, kjer so spet zapeli. Najprej so se zbrali pri križu na sredi pokopališča, potem pa so šli še k partizanskemu grobu, da tu-di tam zapojejo žalostinko. Vtem pa je prišel zraven kon-tovelski župnik Bogateč, ki se je ob pevce obregnil, češ da so na pokopališču odveč, ker da bi lahko prišli prej. Dodal je še, da so neolikani, ker ga s tem, da stojijo ob grobu padlih, ovirajo pri njegovem delu. Župnikov nastop je pevce in vse prisotne vaščane zelo osupnil, zlasti še zato, ker je mnogo ljudi ostalo na pokopališču prav zaradi tega, da počakajo na pevce. Vest o župnikovem nastopu se je hitro razširila po vsem Kontovelu in Proseku, kjer vaščani obsojajo župnikov neprimeren poseg v staro Tradicije pevskega zbora. Pripominjamo, da je župnik Bogateč znan kot odločen nasprotnik političnega prepričanja večine Kontovelcev in P-csečanov, ki so strnjeno sodelovali v osvobodilnem gibanju in žrtvovali toliko mladih življenj. Važno obvestilo volivcem ki niso dobili volilnega potrdila Občinska volilna sekcija v Ul. SS. Martiri 3 bo delovala nepretrgoma od L do 7. novembra. Začenši s 3. novembrom bodo v njenih uradih razdeljevali potrdila, ki jih še niso izročili, a od 5. dalje bodo izdajali tudi duplikate. Sekcija za osebne izkaznice v Ul. Malcanton in anagraf-ski urad v Ul. Diaz bosta odprta za javnost, izključno v volilne svrhe, od 1. do 5, novembra, in sicer vsak dan od 8. do 13. ure ter od 16. do 20. ure. 6. novembra bosta ta dva urada delovala neprekinjeno od 8. do 22. ure. Pokrajinska uprava sporoča, da bodo ob priliki bližnjih praznikov njeni uradi odprti za javnost v pogledu vseh zadev, ki se tičejo volitev. Za informacije naj se občinstvo obrne na tel. številko 23-122. Prevedel: Janko Moder Režiser: Fran Žižek, k, g. Scenograf: Jože Cesar Osebe: Pierre Chaudraz • Jožko Lukeš, Noelle - Zlata Ro-doškova, Paul Chaudraz - Julij Guštin, Parmelin, župan - Stane Raztresen. Jutri, 4. novembra ob 16.30 v dvorani Gospodarskega društva na KONTOVELU »DNEVNIK ANE ERANK» Spisala: Fr. Goodrich in Alb. Hackett Režirer: Branko Gombač, k. g. Scenograf: Jože Cesar Kostumograf: Alenka Bartl-Serša Prevajalec: Jaro Dolar Osebe: Otto Frank - Rado Nakrst, Edith Frank - Leli Na-krst, Margot - Miranda Caharija (igr. šola), Ana - Mira Sardo-čeva, gospod van Daan - Julij Guštin, gospa van Daan - Zlata Rodoškova, Peter - Livijo Bogateč (igr. šola), Dussel - Moderi Sancin, Miep - Nora Jankovič (igr.šola), Kraler-Justo Košuta. Opozarjamo prebivalce Brišč-kov, V. Repna, Repentabra, Zgonika, Saleža in Gabrovca na to predstavo! Slovenski akademski »JADRAN« vabi na veselo MARTINOVANJE ki bo v soboto 12- n°ve® na Vrdelski cesti ‘ začetek ob 21. u Igra: BOGO s [ OLEDALlSČA j TEATRO NUOVO Pri gledališki Dlagajni se nadaljuje potrjevanje abonmajev ter sprejemanje novih abonmajev za prihodnjo sezono, ki se bo začela 18 novembra s premiero Pirandellove igre »Sest o-seb išče avtorja«. Abonmaji in prenotacije se sprejemajo od 10 do 13 in od 16.30 do 19.30 pri gledališki blagajni v Ulici Giustiniano ter v Pasaži Protti. Cena za abonmaje za seaem predstav: za prt-miere: sedeži sektor A 6000 lir; sedeži sektor B 4000 lir. Za ponovitve: sedeži sektor A 4000 Mr; sedeži sektor B 2000 lir V četrtek 10. in petek U. novembra bo imel francoski ansambel Jean de Rigault dve predstavi, In sicer: Molierovo «Le misantrope« in Achardovo «Jean De La Lune*. Prodala vstopnic pri gledališki blagajni. VERDI Pri gledališki blagajni se je začelo razdeljevanje abonmajskih izkaznic za prihodnjo operno sezono, in sicer za izmeno A in B. Fenice 14.30 »Vsi dom°v* to Sordi, Serge K™ Excelsior 14.15 «psyc.°*;h«iy1 freda Hitchcocka. A» kins, Vera Miles. pogubi^ Filodraromatico 14.1* gill« i„ junaki:), technicoior. Burke. in Grattacielo 15.00 «8 ,,china govi bratje«. Film D»cl scontija. rwnov P ?! Arcobaleno 14.00 “^onorrt ^ urju», metrocolort tcliumj Eleonor Packe . ^ Superciuema 14.00 mraz«, Ugo Tognazn. . do Vianello. .km * Alabarda 14.30 «PetroS Aurora 14.30 «Svet P^fgni Capitol 13.30 «Pod c6ar 1“ stavami«, Van Bet > Laugiiton. , Ve*, Grt‘b^ba«4-3U^: g Louise, Ervvin £ co Maria Salerno, z, Cristailo 13.15 «Sumsl«> jjd nje«, Sh.rley Lemmon. . ,,vj ^ Impero 14.30 »Sissi, ca KAZNA OBVENTILA D Narodna in študijska knjižnica v Trstu vabi vse one, ki so se priglasili za tečaj nemščine in ki se nameravajo Se priglasiti, na sestanek, ki bo v ponedellek 7. novembra t.l. ob 19.39 v prostorih knjižnice v Ul Geppa 9-IV. — Na tečaju bo poučeval prof. Josip Tavčar. *## Slovenski akademski klub »Jadran« vabi vse akademike na brucovanle, ki bo v soboto 5. t.m. ma Proseku v društveni gostilni. Odhod s Trga Oberdan ob 19.50 uri. pri C IZLETI !) IZLETI SPDT Dne 13. novembra priredi SPDT izlet v Idrijo z ogledom rudnika. Na povratku planinsko martinovanje v Črnem vrhu. — Vpisovanje v Ul. Geppa št. 9 v dnevnih urah. rVALTER - A Nabrežina, tel Jjjoo, daja SINGER 59'° LiPS TV 75.000, K« 9800 lir, Lambret ^ in gospodinj^6 DAllOVI IN PKIftPH ■JVKl) predvaja danes 3. t. m. z začetkom ob IS. uri lilm; * .' \ ;* V-1v1'- PEPPINO E)E FlUf>PO-GIOWNNA RAUJ tflv ROBERJORlSSOLOEiEliAPtUJCA uaggn AftOUiO TIERI ■ VITTOR1A CB1SPO 'mM' %■ MEMMO CmOTENUTO • NAP1A RftiUS K*# " i * % d/st. > '-H■■ JiCv.# ,• • n. dl, . m i D0 VOLITE STRAŽM (E’ permesso maresciallo?) Ana Bratuž daruje 5000 lir za Dijaško Matico. Razstava slovenskih knjig v Dolini Po več letih priredi prosvetno društvo «Valentin Vodnik* n Dolini dne 6. novembra zanimivo razstavo slovenskih knjig. Razstava bo odprta od 9. do 21. ure. Vabljeni vsi prijatelji dobre slovenske knjige. •llllimitllllltlllllllllllfllHIIIIIMItiUlltllllllllll OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA.SMRTI IN POROKE Dne 1. in 2. novembra se ,ie v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo je 25 oseb, porok pa te bilo 8. POROČILI SO SE: električar Bruno Bozzer In gospodinja Marin Pia Schiesaro, reprezentant Antonio Calabrese in gospodinja Nunzla Falconetti, šofer Luigi Giacbin in uradnica Giovanna Depangher, agent CP Bruno Pressl in čistilka Gloria Decol-le, uradnik Luciano Lazardi id uradnica Renata Roberti, indu-strijec G lami | Genei in gospodinja Ada Cosma, delavec Romano Fabris in frizerka Maria Dam-brosl, upokojenec Antonio Be-nussi In gospodinja Raffaela San tin. UMRLI SO: 74-let,na Caterioa Rabaz vd. Borfecchia, 77-letni Valentino Mosrhlon, 79-letni Antonio Pecchlarlch. 81-letna Ida Mantoessi, 57-letna Gluseppina Furlan por. Canaianl, 79-letna A-malia Martini vd. Martellani, 64-letnd Ermete Vici, 51-letrii Giu-liano Adami, 55-letnl Mario Ger zel, 66-letn| Pletro Orazlo D’As-se, 90-letnl Rlccardo Bologna, 66-letna Gluseppina Zelco vd. Cro-silla, 78-Ietni Angelo Dovier, 67-letna Eltsabetta Dubaz por. Ha-solo, 53-letna Regina Palcich 52-letna Ermenegilda Benedett.I por. Mori, 75-letni Vittorio Giusto Vecchlet, 19-letni Franko Gustinčič, 54-letni Francesco Benvenu-to, Roberto Mario Calsolaro, star 10 minut, Florlana Gldino. stara 3 dni, 73-1 etna Maria Coslevaz por. Benedetti, 65-letnt Giuseppe Soraz, 77-letnl Luigi Barrl, 77-letna Giovanna Bertotti vd. Ra-dovlch. NOČNA SLUŽBA\LEKARN Crevato, Ul. Roma 15; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; dr. Gmelner, Ul. Glulia 14; Al Lloyd, Ul, de!l’Oro'ogJo 6; dr. Signorl Trg bolnišnice 6. ljenka«. zur'''« Italia 14.30 «žmenek v ^ M*ssimo 14.30 »Meja * no mladini. Zadnj* " Viale 14.00 »Jutrišnja thur Franz, Dick p V® Moderno 14 00 «Teror jal* ’ ke», technicoior, L (tj Chelo Alonso, Lian^aT(:o) 'h Astoria (bivši San Mart NJ4> »El Hakirn«, tectim«1 Tiller. Astra 14.30 «Divji y Vittorio Veneto 14.3° Rey[A Glen Ford, Debbye » Marconi 14.00 »Crni z'‘ V# nicolor, Nigel patr ’ ^ ne Mitchell. . . z' Savona 15.00 »Uradnik^ pa Manfredi, Eleonora Ideale 14.30 »Rešite ne technicoior, Sandra Odeon 14.00 »Pozor n ^ technicoior, D. Del. £ K«A Skedenj 14.00 «Memc na, Gassman, Toto, Vianello. f^STE VIDELI NOVE TEL EVlZO»J r Z«tr! •id«’ Radio Tre«'158! s. NlGO^0 ULICA S. MALI BHUS1NI CARLU, TroipJ® tisti 20, prodaja*. 5ieL,id električne predmete ei na drva, premog, PJrt’, «■*» - trajno goreče $£0./V na plin in ele* ter na plin in trC ve pri plačilu P?5‘J? na aora. — Tel. 2» JKt& KINOPROSEW0!!!!!? ______________ , [4 predvaja dan** ob 16. uri film: . »ČRNSKI Olf (Orfeo Igra: MARPEssA___ KADARKOLI , te vam zdi ini n ^ \s se vam zai ,e začetku mesec8 naročite na P R I M 0 ni DNE V N I Dovolj, da teJef^3 iJr°5|r štev. 37338, a*1 ;ep)U vaš naslov n»se‘ y našalcu. Odšel je za naš dragi ata SAVEL ved«0 kal111 Na zadnjo P°l /f. jggO P jt iif5 fi mili v nedeljo bj^]jašs .vi' 6.#'1 dne iz Žal na 1iub ^ kopališče. u d«8 Do ,.o,K, 4 « v kapeli tržaške A i tt<* t žalujoči ostal«- #{| sin dr. ing. sA* OMA. sestra V»K j družino, snaha V * MIRZA PASIC, vn eS,jl« INE, MIRZA ‘er rodstvo. Trst - Ljubija03 dne 3.XI.1960. -P'le LjETRTKOVfl ČRTICA Alojz Ravbar: nw!°Bedan° bilo, da bo k° dr- Vehar dne tega lreila'mel tu in iavno »ili. 0 nosn'h bolez- je stopil pred ‘brZl\me°Čane’ ki so bili ltlenl v veliki dvorani, pri• til j ° teden človek. Posta-e je za predavateljsko *e0el po steklenici, si »•ločil kozarec vode in jo P »* medtem ko jih je »i4#j z eobcem, je s icratko-1 očmi motril ljudi ter ^ Prijazno smehljal. •ikt ° 11 je nataknil naoi-** J“č«* Potnenljivo odhrkal is ?°®f0vani tovariši! Upam, btil i l>este' da imamo pet kivij>n da vsako od teh o-a tvoje določene na-oči ^°®’ k* jtb opravlja- ^ Hal »lo '}' n’ veliko. Ce pove- l njj^. marno oči za to, da li vidimo in po potre- »«S,0 u naskrivaj pomežik- da I« ,j 0'vhe, kadar se nam In potrebno. ** »om fi douolite mi, cenje-4 j, escan*. da mimo oku-Ipa Preidem na temo, v katere ' Prtiči sem sem. pravza- >>ed« nos, tovariši ifl 'll/Oj IVUUl IO ^ rfi;t>emara 'z Prške bese-° Je nos sestavljen St. tudi i2 dveh ’•* liočct* desne tn leve, ali, 'hniCe *• 12 leve in desne ',coii ,na nosnica je po l» p„ na desni strani, le- Ki ^ vi strani nosa. ^liitj n° videz odvečna ' ^lci ** n““ent Pročelju °n 9a nujno potre- rasne potrebne »n S ne namene. Uporabile ji z“ kihanje, useko-H dl. vohanje. Skozi nos '»»lo ,nar,l°' zlasti kadar Usta Preveč nabasana k«k0 1 ®°tr»9|?lto jvdačo. Nek ate-Ne r j* jo nos tudi za 1 itneii' b* taki njuhači 'rtJtj tnno,°> bi ne mogli " Pa bi hudo pnza- to | ■ J' nj’h- ampak tudi SrjeJ^Jtopol. Drugim to-^Itio _ ^t nos tudi kot s' P°1rehV "'katerim je S 0n; ■ ea to, da v »0J1J0 aa:,'J0 °t>rce. Nekateri N N.0 'kozi . --ju i - » zn/o ali Jhi/ ®Nr pravimo. So r°* V> narodt, ki nos-•,,nct>ze 'i'”10 za primero J*jo n'0 ** nujno potre- Uje * Za Pravilno izgo-Materinščine. Zate- s M. -‘J *. • ‘""t-»'te, liUtc- ,.1 * lQhJco mirne ve- N ne le k dihal- X0r90'‘om.tUdl k 0Ot,Oril‘ cCflJ1"? tudi kot °~ »ol t brez nosu je Hi ' Um * i-opoti. Mimo-J Pouem, da 0 "'2ue«ial‘ "osot C 'Majo1"* ž*nam-{. Sleme« ekatera divja- Cikajo" n0S tudi za t0’ CnUe i so start nosove svo- V 1« ; ue 'rečata. °ni po nosu. Po- se si podr- nanj vsakovrstne °beske, gotovo že < s'" Esk^ P“’ če ie ve- ». 'Uja m' m še nekate-lo-r°hlja• rimttii>na Ijudstna O Poiri"08 tudi 20 nza-\Upravljanje. Ko N* n°!' ^iSn °biiaji V. Je n0 m daljnovid-VjNo * potrtben za to, in n* °Preti svoje U. °». k druge vrste na-i I‘rep0i.<,t,lco,llaeniko”‘ je 'K *U za kazanje C ‘Uečfcp to’ da j*m •* i\l khk * Pmdom upo-Ve,1e. p ' o kratkočasne Sta Počet,'H""10 kaj Pa' btl„ • s . Preganjamo ® lom C »rt, da si s imenoua-*n tovarne, tem, r, n°*a "I!10 po no’u. \’l||ti >n'maj° koristi le S1 tudi ,„n°Sne bole2nl, Sližepne rohTne' k' 'Zde' l u« Pran, ' ki bl j,fl ’< S( v*aprav k š,n3;obc«, V1 na nosoiiej ,»0, n0 _ oSheradah na-S,n " 4 ‘. ne ‘J“bi '2- S >dom^l1 labk° n-,*4| ^"na e,,iš z nosom. S ' PoN6"'6710 vlogo Nu JUioo i^junju neka-S, ln neh- (l°veškem de-i^S, tr#»im0n,u' Tafco’ re' \ *?***« UBT'zmti se W Po' “be«iti in°*' »T<,ben- C Uo, °*U fl„K “ “J n“ il, 1 °biti ali dati. 7 d«t, “I* d“ti. N01® n0, dob,t'. na-V »4i,°bri'«ti B°dU‘ .kooa -1 » h . . se pod no- . Pod no-°*0tm nosom. 'brni10*®' ^0mu tanek o- lrdeti, nos In ‘"er;fcai °d-: . Ok Tlr\ - — Tl o V n 1»«^,.. -cr bra,i KS , dvi9niti ali za- o nosu sukati, ne videti dlje od svojega nosu, vtikati nos v reči, ki te nič ne brigajo, in tako naprej. Nosovi imajo različne naravne in nenaravne oblike. Tako imamo rimljanske, grške, ploske, zakrknjene, ši-laste in druge vrste nosov. Nosovi pa imajo tudi ustrezne vzdevke kot denimo: kumara, melancana, cmok, kljun, kljuha, kavelj in podobno. Nos, kot je znano, po potrebi lahko spremeni o-bliko. Tako se na primer lahko zavihne kakor slonu, podaljša kakor stara nogavica ali povesi kakor prezrela figa. Vzrokov za te spremembe je več Nekateri pravijo, da hladen nos je znak bolezni, pa to ne drži. Tudi ne drži, da boš jezen, če te srbi nos. Res pa je, da se ti naredi pika na nosu, če lažeš. Nosovi so tudi različnih barv. Mnogi imajo nos, ki je rdeč kakor holandski tulipan. Pri nekaterih lastnikih takih nosov je to znak prirojene sramežljivosti, pri večini pa je to znak, da so ljubitelji žlahtne kapljice. Nosovi vijoličaste barve pričajo, da njihovi lastniki u-živajo tudi gorilni špirit, če nimajo druge alkoholne pijače pri rokah. Lastniki nosov, ki se jim konice od rdečine svetijo kakor zadnjica kresnice imajo najrajši teran, refošk, merlot in druge črnine. So ljudje, ki trde, da je nos naj večja žrtev nahoda, jaz pa nepreklicno trdim, da je prav nos tisti, ki nam nakoplje nahod. Ce bi človek ne imel nosa, bi nikoli ne imel nahoda. Nos, spoštovani sodržavljani, pa ni le vir nahoda, temveč tudi gripe, pljučnice in celo smrti. Grški cinik Diogen je živel devetdeset let, in bi bil gotovo živel še tako dolgo, da se m prehladil v sodu, kjer je stanoval. Poglavitni krivec njegove prerane smrti je bit nos, ki mu je nakopal prehlad in s tem smrtonosno pljučnico. Imamo, dragi tovariši, še celo vrsto nepobttnih dokazov, da je nos povzročil smrt premnogim drugim filozofom in ne-filozofo m...» «Ne zamerite,s se je ta mah oglasil neki meščan iz osemnajste vrste, eprišli smo sem poslušat predavanje o nosnih boleznih, vi pa nam že ves čas meljete o rečeh, ki nas prav nič ne zanimajo. Ali ne bi že začeli govoriti o nosnih boleznih, tovariš doktor?» «Jaz, ljubčki, nisem ni kak doktor, ampak vratar mestne bolnišnice. Ker je doktor Vehar, ki stanuje pri meni, nepričakovano obolel, mi je rekel: ,Tovariš Bonifacij, pojdite no, prosim, v dvorano Ljudske univerze in sporočite občinstvu, da ne bo predavanja.’ Jaz pa sem vam iz lastnega nagiba povedal vse, kar sem vedel o nosu, da bi vas vsaj nekoliko odškodoval za čas, ki ste ga zgubili s tem, da ste prišli sem.» — Hvala Bogu, zdej bo- bo pej jemeli namalo mira! Po tolkeh leteh, po tolkeh babah je tistmi šahi le ra-talo, da je dobu anga sina. Jest sm biu prou štuf zmiri slišat te čakole od tega sina, ke ga more tisti šah prou je- met, de rifa o de rafa. Jen tiste Štorje od tiste Soraje jen de Perzja ne more naprej, če ne bo sina jen vse te naumnosti. Koder de be blo taku gvišno, de bo tisti mule kadaj postou cesar! V teh cajteh! Ku se vide, de gre meštir kralou glih taku u zgubo ku, denmo reč, kučerji. — Sej mule je pokazau še preči pameti še prej ku se je rodu! Ke prou se ni mogu odločet za prit na svet jen je odlašau, kar je mogu zatu, ke je morbet vre sumu kašne naumnosti se prpraulaio, kadar se bo rodu. Jen je preči skraja osramotu dohtarja, ke je tou po vsi sili, de pride na svet prej. Ma uan je reku: figo, jest se bom rodu kadar bom tou jest! Ma zdej delaje celga hudiča: pečejo jen žrejo ovce (ku de be ble uane kej krive), aroplani mečejo rože, voščila na vse kraje jen prfina taše, de so znižali jen kamer se prkaže tisti njeh šah mi ploskajo jen krčijo živjo, ku de be bla buhzna kašna braura, naredet anga sina. — Videš, taku je. Ce a n taše n kral samo pihne, je vse po lufti, če pej ti nardiš glih taku, se nobeden nanka ne obrne. Prfina mi dva zgeblavamo t le besede, ku je tolko drugeh reči, ke se nas tiče. Denmo reč volitve. — Ma si slišau kašen geto so delali uni dan tam u Maliankoni. So nardili an pildek Danuncjeti, zatu ke je pred tolkemi leti u Ronkah začnu marčja šu Fiume. Narprej so teli naredet tisti pildek u Ronkah, ma u tistmi komuni so sami socialisti jen komunisti jen niso teli dat prostora. Jen taku so se mogli kontentirat sez Malfankonam. Jen so sprau-li vkep ses vseh krajeu vse sort fašistou jen monarhistov jen tam so se pole ogrevali za tašne marče jen — se zna — tudi za dučeta jen se pozdraulali po fašistousko jen krčali eja eja alala. Videš, de je še dosti udarjenih ledi, ke še zmiri sanjajo od glorje jen od impera jen ke be začeli vojsko rajše danes ku jutre. — Ben videš, tu če reč, de vsi tisti, ke smo za mir jen za pravico de se moramo za tu postavet prou odločno, ke če ne bo spet slaba. Kej bomo jemeli jen kaku bomo jemelt vse odvisi samo od nas. Zatu moremo tudi ahtat kaku volemo, de se ne bomo strili premotet od šempjasteh čakol ma volili zj. tiste, ke znamo de so za pravico jen za mir. Jen tudi ne volet za tiste, ke dajejo fašistom potubo, ku denmo reč, demokristjani, ke čekolirajo od demokracije jen od le-bezni, ma so zmiri pronti se zment ses faši-stami. Ce be bli res taku aden proti druzmi, se ne be fašisti odločli, de bojo u Nabrežini volili za demokristjane. Jen jest rečem, de za tisto lišto ke volejo fašisti an pošten človek ne more volet. — Ma ja. U Nabrežini bomo volili must jen bašta. Jen pr provinejalneh volitvah pej Neodvisno socjalistično zvezo. — Zapouni si: ta četrti kontrašenjo u prvi koloni! — Sej znam! Dependisto-u prou gvišno ne bom volu, zatu ke se uani tudi taku čudno nekej mejšajo sez demokristjanami, de se lahko misleš vse sorte. ZDRAVNIŠKI KOTIČEK Vzroki, zunanji pojavi in zdravljenje vodenice Vodenica ni samostojna bolezen pai pa je posledica obolenj različnih organov O vodenici se govori navadno takrat, ko se pojavijo na telesu otekline. Te otekline ali otoki se lahko pojavijo ali samo na nogah ali pa na licu in vratu ali pa samo na trebuhu. Otekline lahko trajajo dolgo časa ali pa hitro izginejo in se zopet pojavijo na drugem delu telesa. Iz navedenega sledi, da vodenica ni samostojna in posebna bolezen, ampak da so otekline posledica obolenj različnih organov. Znano je, da se otoki radi pojavljajo pri težjih srčnih bolnikih. Tu se začenja vodenica na najnižjih predelih telesa: če bolniki sedijo ali hodijo na nogah, če pa ležijo, nastanejo otoki na križu in ledju. Koža je v teh predelih navadno mrzla in modrikasta. Vodenična koža je zabuhla, brez gub in vsak pritisk na tako kožo povzroči jamico, ki se le polagoma iz-gladi. Pogost vzrok vodenice so vidimo otoke po licu, vratu m okoli spolovil. Koža preko teh otokov je topla in bleda. Vodenica se pojavi tudi pri nekaterih jetrnih boleznih, kar še posebno velja za cirozo, kjer se voda nabira v trebuhu. Tudi obolenja ožilja povzročajo otoke. Pri tem gre za razne okvare ožilja, ki nastanejo pri raznih zastrupitvah ali pa zaradi preobčutljivosti organizma za zdravila. V takih primerih se otekline pojavijo po vsem telesu, so kratkotrajne in ko izginejo se zopet pojavijo za nekaj časa na drugem mestu. Včasih pride celo do koprivnice, močnega srbeža, bruhanja, glavobola m bolečin v sklepih. Ce se zile vnamejo ali začepijo po embolusu, tedaj so otekline omejene na okolico odgovarjajoče žile. Zaradi dolgotrajnega stradanja nastane zabuhel obraz, kar se lahko dogodi tudi pri razne ledvične bolezni. Tu obolenjih ščitnice. Vidimo to- Na zanimivo vprašanje zanimivi in poučni odgovori Anketa o življenjskem standarda med državljani Sovjetske zveze Večina anketiranih je odgovorila, da se jim je že življenjska raven zvišala, četrtina, da jim je ostala ista, manjšina pa, da se jim je znižala MOSKVA, v začetku novembra. — Kako se je v zadnjih letih spremenila vaša življenjska raven — na bolje ali na slabše? V čem se to odraža in s čim, predvsem, to povezujete? Kateri problem smatrate za najbolj važnega za izboljšanje vaših materialnih življenjskih pogojev? Kaj predlagate, da bi se ta problem čim bolje in čim hitreje rešil? To so štiri vprašanja v anketi, loi jo je nedavno organiziral najpopularnejši sovjetski časopis ((Komsomolska j a pravda«. Vprašanja so pritegnila veliko pozornost bralcev in postala predmet diskusij v dnevnih razgovorih. Razlog za to zanimanje ima najmanj dva vzroka. Predvsem nimajo v Sovjetski zvezi ustanove kakršen je na pr. ameriški «Ga-lup inštitut«, ki redno proučuje javno mnenje, zato v Sovjetski zvezi vsaka anketa naleti na živo zanimanje. Z druge strani pa je sam problem, s katerim se je anketa ukvarjala, eden izmed tistih, ki že več let' spadajo med »kočljiva« vprašanja. Zato je anketa o tem problemu izzvala nujen in tudi razumljiv interes med sovjetskimi državljani. Ta svojevrstni »inštitut za proučevanje javnega mne- nja« prav gotovo ni imel lahke naloge, predvsem ne s tehničnega vidika. Potrebno je bilo namreč zbrati način, ki bi najbolj ustrezal nacionalni, ekonomski, socialni in zemljepisni strukturi prebivalstva Sovjetske zveze, kar pa ni bilo lahko, saj imamo vendar opravka z deželo, ki v svojem evropskem delu beleži iz leta v leto izreden tehnični napredek, na drugi strani pa ogromna področja Sibirije in azijskega dela dežele, kjer si tehnični napredek šele u-tira pot. In organizatorjem te ankete je treba priznati, da so našli zares praktično rešitev za zadovoljitev gornjih zahtev. Na devetih moskovskih železniških postajah, skozi katere prihaja v Moskvo ali iz nje odhaja na sto tisoče državljanov na dan iz vseh predelov Sovjetske zveze, so ob pomoči u-prave železnic postavili žare pred 65 železniškimi kompo-cijami, ki so bile pripravljene za pot. V enem izmed vagonov vsakega vlaka, ki so odhajali v najrazličnejše smeri Sovjetske zveze, proti Vorkutu, proti Polarnemu krogu, v smeri Čeljabinska, do Vladivostoka itd., je bilo razdeljenih 1600 anketnih listov. Pravilno je bilo izpolnjenih 1399 anketnih listov, kar je že dober uspeh. Četrtek, 3. nov«*inl*ri» lJHtO Radio Trst A Ital. morjih; 16.00: Oddaja za mladino: »Srce Azije«; 16.J0: V biblloekl; 16.45: Franclja v atomski dobi; 17.20: Paganim in njegovi izvajalci; 17.40: Zanimivosti od vsepovsod; 18.30: Enotni razred; 19.00: Oddaja za kmete; 19.30: Filmske za-, lmivosti; 20.00: Slavni tangi in valčki, 21.00: Volilna tribu-naC 21.10: Bizetova opera 8.30: Slovenski motivi; 9.00: Piazrnčna matineja; 12.00: Vesele harmonike; 12.45: Za vsakogar nekaj; 13.30: Dobro zabavo vam želijo Ren* Touzet, VVerner Mueder in Franco Sca-rica; 14.45: Znani pevci in instrumentalni solisti; 15.30: »Zgodoe zdravn ka Muznlka«, radijska igr*. 11-20: Pesem in »Dovči riserva«. ples; 18.00: Radijska univerza- 18.15: V svetu kulture; 18.30: Slovenski samospevi; 19.00: Sirimo obzorja: Umetnost naših cerkvah: «Cerkev na Repentabru«; 19.30: Z melodijo okrog sveta; 20.00: Šport; 20.30: Simfonični, kon- cert Trst 9.30: Orkester p. v. Guida Cergolija; 12.25: «Tretja stran«; 14.15: »Tržaške slike«; 14.50: Pesmi brez besed; 15.30: Sest tržaških pesmi. Koper 7.15: Glasba za dobro Jutro; 11,00: Otroški kotiček; 11.30; Operne arle; 12.00: Glasba po željah; 12.35: Kronike iz Jug. življenja; 13.40: Orkestra Ferrari in Percy Faith; 14.00: Glasba po željah; 14.30: Pogovor z volivci; 15.10: Zabavna glasba; 15.30: Tečaj italijanščine; 16.00: Izbrane strani; 16.20:’ Skladatelj Boris Papan-dopulo; 17.00: Baletne skladbe; 17.40: Zabavne melodije; 18.00: Prenos RL; 19.00: Pet pesmi in dva pevca; 19.30: Prenos RL; 22 15: Bl!ly May in njegov orkester; 22.35: P. Konjovič: »Kvartet za godala«, //. program 9.00: Jutranje vesti; 10.00: Nevv York Rim - Nevv York; 11.00: Glasba za vas, ki delate- 13.45: Moda; 14.05: Majhni orkestri; 15.00: Nekaj o filmu; 15.40: Kratek koncert; 16.15: Poje Johnny Dore 1-1; 17.00: Italijanske folklorne zanimivosti; 17.30: Operne skladbe; 19.20: Glasbeni vrtiljak; 20.30: E. La-biche: «37 Teofilovih soldov«; 21.15: Perry Comovi svvingi; 21.45: Večerna glasba. III. program 17.00: Sonata za violino In klavir; 18 00: Mednarodno pravo; 18.30: Bachove skladbe; 19.00: Predzgodovinska Sahara; 19.15: Tržaško kulturno življenje: Dela Silvia Betica; 20.00: Vsakovečerru koncert; 21.30: «Zadeva Malec«; 22.20: Romantična balada: Schiller in romantiki; 23.00: Prejeli smo; 23 20: Spansko-ameriška poe- zija. Slovenija 8.05: Glasbena polica št. 13; 8.35: Zboi Madrigalistov iz Celovca; 8.55: El nest Petrin: 1- Nacionalni program 6 jo: Vremenske razmere na ital. morjih; 9.00: Neapeljske klasične pesmi; 9.30: Jutranji koncert; 10.30: Otvoritev XLU mednarodnega avtomobilskega salona; 12.00: Godala in solisti; 13.30; Prevedene pesmi; 15.55: Vremenske razmere na imate pokvarjen televizor/ 1'ElJfiFONIRAJTE na 2401* Specializiram tehniki tvrdke «Radio TREVISAM» Vam -ugotavljajo ta-kmšnin 'nterrrnrtjo meli smo ljudi; 9.25: Skladbe Bravničarja im Sivica; 10.15: Popevke se vrstijo; 10.40: Pet minut za novo pesmico; 11.00: Melodije iz Španije; 11.20: Antonio Dvorak: Koncert za violončelo in orkester; 12.00: Trio orglic Andreja Blumauerja; 12.15: Kmetijski nasveti; 12.25: Arije iz romantičnih oper; 13.30: Komorni zbor RTV Ljubljana: t3.45: Veliki zabavni orkestri; 14.05: Men- delssohn. Sen kresne noči; 15.40: Max Aub: Splovitev ladje; 16.00: Pevka Olivera Markovič; 16.15: Pesnikova ljubezen in življenje; 18.00: G. Puccini: Tretje dejanje opere Tosca; 18.30: Helmut Zacharias; 20.00: Četrtkov večer domačih pesmi; 20.45; Lojze Krakar: Nove pesmi; 21.25: Janez Matičič: Simfonija v e-molu; 22.15: Po svetu jazza; 23.05: Mladim plesalcem; 23.55: Prijeten počitek! Ital. televizija 10.00: Otvor.tev XL1I. mednarodnega avtomobilskega salona; 13.00: TV šola; 17.00: TV za mladino: »Naš mali svet«; 18.30: TV dnevnik: 18.45: Stari in novj šport: 19.00: Angleščina; 19.30. Varietejski program; 19.55: Oddaja za kmete; 20.30: TV dnevnik, 21.00: Volilna tribuna; 21.10: Campani-le sera; 22.30: Kronike iz ital. življenja: Dolina platan; 23.00: Umrtnošt in znanost; 23.20: TV dnevnik. Jug. televizija Zagreb 9.00: TV za Solo. Ljubljana 18.00: »Brihtne buče« — film za otroke; 18.10: Bru-žinska oddaja; 18.20: TV pošta; 18.30: «Gusarska akcija« — film iz serije Interpol; 19.00: «S poti med kontinenti in oceani« — l. predavanje; 19.30: «TV obzornik«. Beograd 20.00: TV dnevnik. Ljubljana 20.30: #Stx>znavajmo svet in domovino« — javna odd.; 21.30: «30 minut domačih viž« — glasbena oddaja. Zemljepisni «učinek» je bil boljši, kot bi ga mogli pričakovati. Med anketiranimi državljani so bili državljani vseh petnajstih zveznih republik Sovjetske zveze. To se pravi državljani iz evropskega dela Sovjetske zveze in tudi iz vseh ostalih zveznih republik do skrajnih azijskih meja. Socialna sestava anketirancev pa je bila sledeča: 478 delavcev, 184 inženirjev, 32 kolhoznikov, 467 nameščencev, 105 pripadnikom Rdeče armade, 45 študentov, in vi-sokošolcev, 43 upoko;encev in 47 «oseb izven delovnega razmerja«; to se pravi povečini gospodinj, ki se konkretno ne ukvarjajo z nobenim drugim delom razen gospodinjskega. Po spolu se je na anketo odzvalo 830 moških in 569 žensk. Vsekakor je bil to že prvi uspeh organizatorjev ankete, saj je po zemljepisni razde-delitvi, po socialnem sestavu in spolu anketa na splošno uspela. Kaj pa je anketa, konkretno. pokazala v zvezi z v začetku omenjenimi štirimi vprašanji? Večina anketirancev (1024) je potrdila, da se je življenjska raven v zadnjih letih dvignila. 277 anketirancev je odgovorilo, da je njihova življenjska raven ostala na prejšnji ravni, 98 anketirancev pa zatrjuje, da se jim je življenjska raven v zadnjih letih znižala. Razčlenimo gornje številke: Vsaik tretji od onih, ki zatrjujejo, da se je njih življenjska raven v zadnjih letih dvignila, ali točneje 313 anketirancev pojasnjuje dvig življenjske ravni z dejstvom, da se je količina potrošne-ga blaga in prehramhenih artiklov v zadnjih letih povečala. Približno enako število anketerancev tolmači dvig življenjske ravni s povečanjem plač. 118 anketirancev pa pravi, da se je njihova življenjska raven dvignila zato , ker so si izboljšali kvalifikacijo. Pomeni, da so si v teh letih pridobili višjo strokovnost, zato pa imajo danes višjo raven. Ob tem bomo dodali, da je višia kvalifikacij nekaterim anketirancem škodovala, mislimo glede življenjske ravni, o čemer bomo spregovorili kaj več pozneje. 166 anketirancev iz kroga tistih, ki Vrdii°, da se je njih življenjska raven v zadnjih letih dvignila, pa ta dvig življenjske ravni tolmači kot posledico zmanjšanja cen potrošnega blaga. 76 anketerincev pa pripisuje dvig življenjske ravni u-kinitvi davkov in posojil. Med temi so predvsem kol-hozniki. 38 anketiranih sovjetskih državljanov pripisuje dvig njihove življenjske ravni povečanju pokoj- nin. Zanimivo je glede teh anketirancev še to, da 179 anketiranih državljanov pripisuje dvig življenjske ravni tudi skrajšanemu delovnemu času To dokazuje, da se tudi v Sovjetski zvezi začenja čas ceniti in meriti z denarjem, česar bi v prvih letih po revoluciji ne bili mogli reči. Končno moramo omeniti še one sicer redke anketirance, ki pripisujejo povečanje njih življenjske ravni povečanju števila zaposlenih članov družine, spremenjenim pogojem zaposlitve in spremembi kraja zaposlitve in življenja. Kot je znano, se .v Sibiriji in drugih krajih Sovjetske zveze, kjer so življenjski pogoji težji, dajejo delavcem in nameščencem posebni dodatki za kritje višjih potreb ali zato, da bi jih v te odljudene kraje pritegnili na delo. Kot smo že prej rekli, je 277 anketiranih državljanov odgovorilo, da je v zadnjih letih življenjska raven ostala na isti ravni. Kako ti anketiranci pojasnjujejo to trditev? Mnogi izmed teh 277 anketirancev ne zanikajo dejstva, da se je življenjska raven deželi v splošnem dvignila, hkrati pa zatrjujejo, da je njihova življenjska raven ostala na isti ravni, čemur pa naj bi bilo vzrok na pr. rojstvo o-troka, zaradi česar je morala žena prenehati z delo mali kaj podobnega. Del teh anketirancev, predvsem ljudje z visokimi plačami, pravijo, da je njihova življenjska raven ostala na isti ravni, zato, ker se njihove plače niso povečale kot so se povečale plače tistih, ki so imeli nekoč mnogo nižjo plačo. Drugi del anketirancev zatrjuje, da do povišanja življenjske ravni pri njih ni prišlo zato, ker nimajo lastnega stanovanja in so zato primorani plačevati visoko stanarino kot sostanovalci v tujih stanovanjih, kar jih mnogo več stane kot če bi plačevali stanarino v državnih stanovanjskih poslopjih, ki je mnogo nižja. 19 anketirancev, katerih življenjska raven je ostala na isti ravni, pojasnjuje to »stagnacijo« s počasnim upadanjem cen nekaterih najvažnejših prehrambenih artiklov in blaga široke potrošnje. Končno nam preostaja še onih 98 odgovorov anketirancev, ki zatrjujejo, da se je njih življenjska raven v zadnjih letih celo znižala. Njihove odgovore bi mogli razvrstiti v dve osnovni kategoriji in sicer v kategorijo prirodnega in kategorijo družbenega značaja. Brva skupina pojasnjuje znižanje življenjske ravni s povečanjem števila članov družine. z upokojitvijo, z boleznijo v družini ali čim podobnim. Druga kategorija odgovorov pa je povezana z vzroki socialnega značaja. Neki anketiranec na pr. pojasnjuje zmanjšanje življenjske ravni takole: «To se je zgodilo zato, ker sem postal aspirant in zato dobil štipendijo, ki je manjša od prejšnje plače«. 24 adketi- (Nadaljevanje na 5. strani) rej, da je vzrokov, ki povzročajo otekline, zelo veliko in da so najrazličnejši. Gre za bolezensko nabiranje vodene tekočine v tkivu in telesnih votlinah. Splošni vzroki za vodenico so ali v ledvicah zaradi izpremenjene propu-stljivosti in zaradi premajhnega izločevanja vode, v o-slabelosti srca ali pa v krajevnih motnjah krvnega obtoka. Vodenica ima na različnih organih različne oznake; tako govorimo o srčni, kožni, sklepni, trebušni vodenici ipd. Pri srčnih in ledvičnih boleznih se količina seča zmanjšuje za toliko, za kolikor so otekline močnejše in obratno, čim se izločevanje seča poveča, začnejo otekline polagoma splahneti. Zdravljenje vodenice obstoji prvenstveno v zdravljenju vzrokov, ki so vodenico povzročili in je torej pri različnih oblikah različno. Zdravilo, na primer, ki izvrstno deluje pri srčni vodenici, je pri vodenici, ki je posledica kakega ledvičnega obolenja, neumestno, da celo škodljivo. To pomeni, da se moramo, čim se pojavijo na telesu o-tekline, oziroma, če je prišlo do vodenice, posvetovati zdravnikom, ki bo z natančnim pregledom ugotovil vzroke vodenice in potem odredil zdravljenje. Pri srčnih in ledvičnih obolenjih bo potrebno, da bo bolnik počival, jedel neslano ter pri srčnih okvarah dobival injekcije. Pogosto je treba odstraniti nabrano tekočino s pospešenim izločevanjem seča, pri večjih količinah nabrane tekočine v votlinah (trebuh, oprsje) pa s puščanjem. Dr. S. B. Prejeli smo Slovenski etnograf. Letnik XIII. 1960. Izdal in založil Etnografski muzej v Ljubljani. Ljubljana 1960. Pionir. 1960—61. Številka L Izdaja založba Mladinska knjiga. Ljubljana. Galeb. List za mladino. Leto VII. Številka 1. Trst 1960-61. IIIIIIUIIIIIIIIIIttlllllllllllllllllllllimmilllHHflllltlllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIHII) V vrhu* ('dj t>nc*!*tctviiit A | in i[t'icilttii‘ii€' Katero blago in katere barve so aktualne? Med toliko novimi modnimi linijami, ki so jih prikazale najboljše in najbolj slavne modne hiše in ki so po stilu, kroju in zamisli med seboj povsem različne, je ven. darle lahko najti neko skujj-no osnovo, ki jih povezuje in druži: nova moda se namreč vedno bolj prilagaja novemu času in načinu življenja ter postaja zaradi tega vedno bolj praktična, enostavna ter uporabljiva prav za vse priložnosti. Modni eksperti so mnenja, da se približuje sedanja moda tisti stopnji, ki bo nudila možnost čim širšemu krogu žena, da si osvojijo res pravo eleganco, ki ne bo vpadljiva, temveč bo enostavna in praktična Najboljši primer, da se moda usmerja po tej poti, nam nudi prav izbira blaga, ki mora biti lepo, predvsem pa praktično ter mora služiti za čim več priložnosti. Današnji hitri tempo življenja zahteva od ženske, da je vedno in ob vsaki uri lepo in primemo oblečena- zato je skrb modnih ustvarjalcev, da ji nudijo takšno obleko, ki ji bo služila dobro tako za službo, kot tudi za važnejše priložnosti. Nove tkanine, ki so letos v modi so zato res takšne, da odgovarjajo tako zamisli modnih ustvarjalcev, kot tudi zahtevam in težnjam njihovih klientk. In ker so volnene tka. nine najbolj primerne za plašče, obleke, kot tudi kostime, je povsem razumljivo, da so jim modni eks-perti dali glavno besedo. Volneni drap, velour in jer-sey, so med tistimi tkaninami, ki so najbolj primerne za razne popoldanske in večerne obleke. Nasprotno pa je tweed še vedno najbolj prikladen za razna zimska oblačila, od pla- šča, dvodelne obleke pa vse do kostima in dolgih ali kratkih športnih jopičev. Seveda je treba poudariti, da se tweed iz leta 1961 v marsičem razlikuje od tweda, ki smo ga bile vajene nositi v zadnjih letih. Predvsem je se. danji tweed dosti mehkejši in tkan tako, da je čim lažji, vseeno pa topel in praktičen. Potem so pa nove tudi barve, ki so jih modni ustvarjalci iz. brali za moderen tweed in ki gredo od temno-rdeče, vijoličaste, vse do zeleno-rjave. Seveda je črno-beli tvveed še vdno zelo v modi, čeprav se je čisto bela barva umaknila nekoliko rumenkasti barvi, ki daje po mnenju modnih ekspertov še večji poudarek črni barvi. Tweed je seveda najbolj primeren za jesenske in zimske plašče, ki imajo lahko zelo široke kimono rokave, ki hrbet nekoliko zaokrožijo, lah_ o so pa takšni plašči čisto športnega kroja in jih bomo v tem primeru nosile tudi s pasom. Tudi shetland bo letos zelo v modi: v svetlejših in živih barvah bo primeren za razne popoldanske in majhne ve. Černe obleke, v temnejših barvah pa nam bo dobro služil za tople zimske-športne ko. stime in dvodelne obleke. Karirasto-škotsko blago je letos še prav posebno v modi. Modni ustvarjalci ga priporočajo predvsem mladim de. kletom in ženam, pa ne samo za krila, ali jopice, temveč za obleke in plašče. Za večerne obleke so seveda v modi razni brokati, lame in rožasto volneno blago. Iz brokata in lameja so na primer tudi večerni plašči, ko so zelo široko krojeni jn predvsem brez gumbov, ali kakršnih koli drugih okraskov. ■i »h ................................................................................................................ i.................... m....m,....■■■■■■■ih OVEN od 21 3. do 20. 4.) Ne boste mogli vsega opraviti sami in biti povsem samostojni. Kljub temu boste dosegli svoj namen. Neka o-seba si želi vašega prijatelj- StBlK (od 21- 4-. do 20. 5.) Neprevidni boste in hudo ner. vozni. To bo privedlo do čudnih zapletljajev. Kar se čustvenih zadev tiče, ne delajte si nobenih skrbi. DVOJČKA (od 21. 5 do 22. 6.) Neprevidnost onih, ki vas obdajajo, vas bo spravila v zelo neprijeten položaj. Skušajte se pravočasno zavarovati pred nevšečnostmi, ki ne bodo majhne. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) m su Delo bo ubralo pravo pot, kljub temu, da ga bodo hoteli nekateri tekmeci motiti in zavirati. Preglejte svoje delovne oidnose in jih uredite. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Na ekonomskem področju boste doživeli neuspeh. Pravočasno se pripravite, da g? zmanjšate. Sodelavec, ki ste ga smatrali za poštenega, se bo izkazal kot nelojalen. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Možni obiski m tudi darila. V zadnjem trenutku se boste znašli v dokaj kočljivem položaju, ko ne boaite znali izbrati primernega odnosa. TEHTNICA (od 24. 10. do 22. 11.) Vse, kar ste storili, bodo skušali drugi porušiti. Pazite, da vam to ne prinese prevelikih motenj v poslovnem življenju. Glavobol. STRELEC (od 21. 11. do 20. 12.) Vabili vas bodo na obisk. Vabilo sprejmite, ker boste s tem omogočili poslovne stike, ki so vam trenutno pri srcu. KOZOROG (od 21. 12. do . 20. 1.) Ce se za kaj odločite, dobro premislite in proučite vse možnosti, da se ne bi morda že jutri kesali. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Neprevidni boste in preveč zahtevni, kar bo nujno vplivalo na razpoloženje v vaši okolici. Zagrenili boste življenje sebi in svojcem. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Odmerite vsak korak. Spoznali boste nekoga, ki vas bo o-srečšl. Zvečer ostanite doma, ker se boste tako še najbolje počutili. Teden kratkih dokumentarnih filmov V Leipzigu pa od 13. do 19. novembra III. leipziški te. den kratkih in dokumentarnih filmov pod geslom: tiFilm v službi znanstvenega, tehničnega in kulturnega napred. ka — za mir in blagor narodov. Predvajali bodo samo filme, ki ustrezajo geslu. Filmske proizvodnje lahko pošljejo filme, katerih premiere so bile od 1. januarja 1959 do konec oktobra. Po zaključenih predvajanjih bodo podeljene nagrade žirije, ki ji predseduje Genther Klein. Svejk v novi obleki Haskov junak Svejk, dobrosrčni vojak iz prve sue-tovne vojne, je gotovo med najbolj vedrimi figurami o vsej svetovni književnosti. Zato ni čudno, da privablja tudi filmske delavce. Po češkem filmu v dveh delih so se lotili filmanja Haškovega romana tudi Nemci. To proti vojno gloso je za CCC-Glona Film zrežiral A xel von Ambesser, Svejka pa je upodobil znani nemški filmski k°mik Heinz Ruehmann. Poročajo, da ima film v Zahodni Nemčiji zelo številen obisk. Babič pripravlja tretji film Zvedelo se je, da režiser filmov «Tr i četrtine sonca» in »Veseličen Jože Babič že pripravlja snemanje svojega tretjega celovečernega filma. Za osnovo si je režiser izbral dramski tekst Mihe Remca «Mrtvi Kurenta, ki ga je v minuli sezoni krstila drama SNG v Mariboru. Scenarist, ki je sam avtor drame Miha Remec, že piše scenarij. Razen tega pripravlja Babič tudi režijo 20 ljubljansko televizijo. Režiser Jutkevič se pripravlja Sovjetski filmski reži ser prof. Sergej Jutkevič, znan predvsem po režiji Shakes-pearjevega «Otellas se je od. ločil da bo posnel film po Majukovskega gledališkem delu «Parna kopel«. Zanj je že napisal scenarij. Prof. Jutkevič pozna zelo dobro dramatiko Majakovskega, saj je že pred časom v moskovskem gledališču režiral dvoje njegovih del «Pamo kopel« m «2ehto». Jutkovič namerava pri snemanju precej eksperimentirati in uporabiti k ar največ možnosti, ki jih zdaj nudi moderna filmska tehnika. ■Erazem Predjamski* 29, oktobra je ekipa «Vibe filma» pod vodstvom režiserja Zvoneta Sintiča začela v Predjami pri Postojni snemati kratkometražni film o poglavju slovenske zgodovine, ki ga povezuje ime Erazna Predjamskega. Film se bo imenoval «V sini skali grad«, zamisel in scenarij pa je prispeval Saša Vuga. Nezgoda Rossane Podesta Pri snemanju filma »Rimske sužnje« pri Otočcu na Dolenjskem se je poškodovala znana italijanska igralka Rossana Podesta. Do inciden. ta je prišlo pri sneman iu dvoboja med Guyom Madi-sonom in Mariom Petri jem s skupino nasprotnih vojščakov. Guy Madison- je nehote udaril z mečem igralko po roki in ji presekal prst. V bolnišnici v Novem mestu so ji morali zaradi tega dati roko v mavec, kar pa Rossane ne bo motilo, da ne bi mogla nadaljevati snemanja. Nadaljevanje snemanja ■Tatarov* V Focene blizu Rima so popolnoma obnovili viking. ško naselje popolnoma enako onemu, ki ga je razrušila poplava v bližini Zagreba, kjer so snemali film «Tatari» 2 Orsonom tVellsom, Victorjem Maturejem, Fol-com Lullijem, Liano Orfei, Arnoldom Fod in drugimi. Ker v rimskih hlevih nimajo dovolj konjev, so zaprosili zanje Jugoslavijo in v teh dneh bo prispelo v Rim nekaj stotin konjev iz Jugoslavije, da bodo lahko nadaljevali s snemanjem bitke med Vikingi in Tatari. Po železnici sta prišli iz Jugoslavije v Rim tudi dve vikingški ladji, ki so ju zgradili na bregovih Save. Zadnji metri «Ograde» Konec prejšnjega tedna so v ateljejih «Triglav-filmat v Ljubljani posneli zadnje prizore francosko - slovenskega koprodukcijskega filma »O-graden. Kot je znano, je film režiral Armand Gatti po lastnem scenariju, sodelovala pa je mednarodna ekipa, v kateri so igrali pomembno vlogo tudi domači filmski delavci scenograf arhitekt Mirko Lipožič, režiser Jane Kavčič, igralka Tamara Mile. tič in drugi. Jugoslovanski filmi v Italiji Med družbo «Corona cine-matografica» in «Jugoslavijo. filmoma iz Beograda je bil dosežen sporazum glede uvo. za in 120020 filmov med Italijo in Jugoslavijo. »Coro-na Cinematograficaa, ki je edini predstavnik »Jugoslavi. ja-filmaa v Italiji bo uvozila naslednje filme: «Deveti kroga, ki je dobil prvo nagrado na festivalu v Pulju aPet minut raja«, «Vrata o’-stanejo odprta«, »Nebo brez ljubezni« «Agent XI5» m «Kota 905» PRIMORSKI DNEVNIK t»orisko-beneški dnevnik Pokrajinske in občinske volitve v Beneški Sloveniji Volilna programa za pokrajinske volitve socialistične in komunistične stranke Beneški Slovenci, ki želijo sebi in svojim sovaščanom dobro, bodo glasovali proti Krščanski demokraciji V nedeljo bodo v videmski pokrajini in seveda tudi v Beneški Sloveniji poleg občinskih še pokrajinske volitve. V preteklosti so razne stranke izbirale za Beneško Slovenijo kandidate italijanske narodno-«ti, ki včasih niso bili niti domačini ter sploh niso poznali jezikovnih, kulturnih, gospodarskih in socialnih razmer o-krožja, v katerem so kandidirali. Tudi po volitvah se taki kandidati niso kdo ve kaj zanimali za bedno stanje v svojem volilnem okrožju, čemur so dokaz nesocialne razmere in gospodarska zaostalost v skoraj vsej Beneški Sloveniji. Dejstvo je namreč, da oblasti doslej niso po-svečale nobene pozornosti izboljšanju teh razmer, v nasprotju z drugimi predeli videmske pokrajine. Ob bližnjih volitvan bodo beneški Slovenci nedvomno glasovali proti Krščanski demokraciji, vsaj oni beneški Slovenci, ki želijo sebi in svojim sovaščanom dobro. Dejstvo je, da je Krščanska demokracija, ki ima že vsa povojna leta monopol nad uprave Beneške Slovenije, stremela za tem, da ostanejo beneški Slovenci v zaostalosti, gospodarski odvisnosti in sploh v takih razmerah, ki beneške Slovence silijo, da se izseljujejo v tujino. Edini stranki, ki sta se odločno zavzeli za izboljšanje razmer v Beneški Sloveniji, sto Socialistična stranka in Komunistična partija. Pri občinskih volitvah nastopata ti stranki enotno in skupno z arugimi naprednimi kandidati na listah pod geslom ((Avtonomija in obnova«, pri pokrajinskih volitvah pa sta postavili svoje kandidate. Poglejmo, kakšen je položaj v volilnem okrožju St. Peter Slove-nov, pod katero spada sedem slovenskih občin in kjer kandidirata za Socialistično stranko dr. Peter Zorza, za Komunistično partijo pa odv. Giovanni Batocletti. Dr. Peter Zorza, kandidat Socialistične stranke, se bo na volitvah predstavil z naslednjim programom: 1. Odpraviti je treba korum-pirani paternalizem, ki ponižuje in zapostavlja naše ljud-(tvo. 2. Pokrajinska in državna uprava naj pomagata odpraviti gospodarsko krizo v Beneški Sloveniji. Delovišča za brezposelne ne morejo odpraviti brezposelnosti, kot ne more emigracija odpraviti bede ter gospodarske in socialne krize. 3. Poskrbeti je treba za strokovno izobrazbo naših otrok z ustanovitvijo posebne kmetijske šole za kmečko mladino in zavoda za vzgojo deklet, da jim ne bo treba iskati dela po raznih italijanskih mestih in v inozemstvu. 4. Za vrednotenje sadja m povrtnine: organizirati vse siužnosti na zadružni podlagi; za ohranitev pridelkov s pomočjo zadružnih hladilnih naprav in organizirati njihovo prodajo na trgu. E. Za vojaško škodo je treba takoj nuditi odškodnino, ki naj pomaga hudo prizadetemu lokalnemu gospodarstvu. G. Za pogozditev gorskih predelov, ki so bili nekdaj poraščeni z domačimi kostanji, je treba takoj nuditi tehnično in denarno pomoč. 7. Ustanoviti je treba mlekarne, in sicer za zmanjšanje proizvodnih stroškov ter v o-brambo cen mlečnih izdelkov. 8. Za novo kreditno politiko v pomoč obrtnikom, industriji, turizmu in kmetijstvu, predvsem za nakup plemenske živine z živinozdravniško zaščito. 9 Za tedenski trg, ki ga je treba ustanoviti v Nadiški dolini. 10 Za izvedbo deželne avtonomije Furlanija - Julijska krajina s posebnim statutom; za široko avtonomijo na gospodarskem področju in o-brambo jezikovnih in kulturnih pravic Slovencev s sredstvi iz posebnega sklada narodne solidarnosti. Omenimo naj, da je veterinar dr. Peter Zorza beneški Slovenec, ki se je rodil 28. junija 1932 v Mrsinu blizu St. Petra Slovenov. Kot sin kmečkih staršev slovenskega rodu se je boril s hudimi finančnimi težavami ves čas študija, ki ga je končal v Bologni. V veterinarski službi se je specializiral v Nemčiji in Belgiji, potem pa je nastopil službo v domačem kraju. Socialistična stranka ga je postavila na kandidatno listo za pokrajinske volitve zato, da se bo lahko z ljudmi pogovoril v domačem jeziku in zato, ker kot domačin najboljše pozna potrebe in težave beneških Slovencev, ki jih bo moral iliSi Venec bivših partizanov pri spomeniku v Steverjanu posredovati videmskemu krajinskemu svetu. Komunistična partija pa je, kot smo že omenili, za svojega kandidata postavila odv. Giovannija Batoclettija. Tudi program KP se zavzema za izboljšanje gospodarskega in socialnega položaja Beneške Slovenije in njenih prebivalcev, pri čemer se še posebej poudarjajo naslednje zahteve: 1. Preusmeriti je treba kmetijstvo v skladu z zahtevami tižišča. 2. Zgraditi je treba nekaj tovarn za predelavo kmetijskih pridelkov, zlasti še za predelavo sadja. Poleg tega je treba zgraditi še nekaj tovarn namesto cementarne, ki je bila porušena. f. Popraviti in asfaltirati ceste. 4. Znižati davke. 5. Dati večjo pomoč lokalnemu obrtništvu. 6. Ustanoviti avtonomno deželo Furlanija - Julijska krajina s posebnim statutom. Na vsak način je program po- KP zelo podoben programu socialistične stranke. Kandidat socialistične stranke pa je beneškim Slovencem bližji, predvsem zaradi tega, ker je domačin in ker pozna težave svejega ljudstva. Proti Krščanski demokraciji nai torej beneški Slovenci volijo bodisi za kandidata Socialistične stranke bodisi za kandidate Komunistične partije. Najdeni predmeti Poveljstvu mestnih stražnikov so pošteni najditelji izročili v varstvo naslednje najdene predmete: dva ženska dežnika, dve o-grlici iz umetnih biserov, revijo o kuharstvu, dve moški kolesi, naočnike za motocikliste, dve ženski zapestnici, par ženskih nogavic, vsoto denarja, par ključev, žensko denarnico ter pokrov za kolo avtomobila. Lastniki naj se zglasijo na poveljstvu mestnih stražnikov. Dva mrtva v prometni nesreči blizu Nem Obvestila in pojasnila volivcem za pokrajinske in občinske volitve Imamo v redu osebne dokumente? - Brezplačna zdravniška potrdila v volilne nam«1* Volivci, ki niso še dobili volilnega potrdila, ga morajo dvigniti v UL SS. Martin^, Življenje sta izgubila pri trčenju dveh motociklov V toreik nekaj pred polnočjo se je zgodila pred vasjo Neme v zahodni Beneški Sloveniji nesreča, pri kateri sta izgubili življenje dve osebi, dve pa sta bili ranjeni, od katerih je ena v bolnišnici s pridržano prognozo. Nesreča se je zgodila med mostom čez reko Ter ter prvo hišo v Nemah. Ob tej uri se je z motociklom peljal po cesti domov 23-letni Franco Ger-vasultti iz Nem, ki je peljal 27-letnega Walterja Tornado. V nasprotni smeri, to se pravi iz Nem, se je pripeljal na skuterju 20-letni Vani Miche-lizza. rojen v Tajpani in stanujoč v Gorici. Tudi on je imel na svojem vozilu potnika, in sicer 19-letnega Artura Blasutta. Čeprav je cesta na tistem kraju domala ravna in dovolj široka, sta se vozili frontalno zaleteli, in to s precejšnjo br-zino. Potniki so zaradi močnega udarca zleteli na vse strani. Prebivalci iz Nem so jim takoj prišli pomagat ter jih naložili na avtomobile, ki so se po naključju pripeljali tam mimo. Preden so ju prepeljali v videmsko civilno bolnišnico sta voznika Gervasut-ti in Michelizza umrla, To- rnada se je v nesreči potolkel po vsem telesu in so mu zdravniki izdali prognozo 10 dni, Blasutta pa so pridržali na opazovanju, ker je njegovo zdravstveno stanje po mnenju dr, Cricchija zelo resno. IZ CAMPEJEV PRI FOJDI Volivci vrnili prefektu volilna potrdila IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIlllimilllllHIlllllllllllllllllllllltllillllllllllllllllKIMII Pismo iz Nove Gorice Obsežna dejavnost na področju gradnje stanovanj in drugih objektov Petinosemdeset družin se je v Novi Gorici pred nekaj dnevi vselilo v nova stanovanja, ki so jih za potrebe delavcev in uslužbencev podjetij in državnih ustanov zgradili pri bodočem športnem parku in ob Prešernovi ulici, ki je s tem dobila svojo dokončno podobo. Tik pred vselitvijo pa je še okrog 25 stanovanj za invalide, bančne uslužbence in strokovnjake anhovske tovarne cementa in salonita, ki bodo stanovali v novem mestu. V kratkem bodo spravili pod streho tudi doslej največjo stanovanjsko zgradbo v Novi Gorici, v katero se bo vselilo kar 48 družin. Sploh se je gradbena dejavnost v Novi Gorici v zadnjem času močno razmahnila. Človek Skoraj na vsakem koraku opazi nekaj novega — buldožer, ki koplje temelje za novo zgradbo ali izravnava zemljišče, delavce, ki urejujejo novo gradbišče, zidajo ali pa opravljajo zadnja dela pred izročitvijo zgradbe svojemu namenu. Tako bodo do dneva republike izročili investitorjem še upravne prostore Goriške strojne tovarne in livarne, katere obdelovalni oddelek se je tudi že vselil v nove prostore pri železniški um ...................................................................................................................... Samo dve tretjini kmetovalcev je elanov prostovoljnega konzorcija za obrambo pred točo Na površini 5.500 ha je le 69 baterij s 138 cevmi za izstreljevanje raket Trgatev je mimo in štever-janci so jo po stari navadi proslavili s plesom v prostorih kmetijskega podjetja Tac-co, kjer so še pred nekaj tedni stiskali grozdje in imeli ckoli njega toliko opravkov. Pridelek ni bil najboljši, ker je bilo preveč moče in se sladkor ni mogel napraviti. Toča je pobrala nekaj pridelka v Steverjanu ob meji in nekaj malega na Oslavju, toda velike škode ni napravila. Glede tega so naši kmetje še kar na dobrem. Toda vsako leto ne gre tako lahko. Čestokrat se primeri, zlasti kadar imamo vroče poletje, da se kar na lepem pooblači, nekajkrat zagrmi in pridelek, pajsi bo to grozdje ali drugo sadje, je šel po gobe. Kakor ena lastovka še ne prinese pomladi, tako eno razmeroma ugodno leto, kar se tiče toče, še ne pomeni, da je njena nevarnost mimo. Odkar obstaja človeški rod, mu je toča grenila življenje tem vedo dosti povedati naši Brici, ki so glede tega bolj slabem kot ostali, ker se in Kapriva. Kljub sedemlet- nemu delovanju in uspehom, ki jih je pokazal tak način poseganja v naravne konflikte, se število članov ni toliko zvišalo, da bi se konzorcij iz prostovoljnega lahko spremenil v obveznega. Koliko bo treba na tem področju še napraviti, o tem se prepričamo, če pogledamo naslednje številke. Konzorcij deluje na področju 5.500 hektarov, od katerih jih je 2.500 zasajenih s specializiranimi kulturami. Člani konzorcija, ki plačujejo prispevke, so lastniki ene tretjine celotne površine, na kateri deluje konzorcij, to se pravi, da imajo samo 1 900 ha. Na tem področju je 69 baterij s 138 cevmi, iz katerih spuščajo rakete. S temi aparati so doslej skoraj vedno preprečili uničenje pridelka in omejili škodo na 6 odstotkov. Uspeh bi bil še večji, če bi se število baterij podvojilo ali celo potrojilo. Vse kaže, da bodo v tem letu posvetili strokovnjaki temu vprašanju večjo pozornost kot doslej, pri v veliko o- usmeri promet na tem področju. Vozila, ki bodo prihajala s severa, bodo morala v Gradiški kreniti čez Villesse, Rudo, Villo Vicentino na državno cesto št. 14. postaji, in upravno poslopje okrajnega zavoda za socialno zavarovanje. Proti koncu se bližajo tudi dela pri gradnji novega hotela, internata in gospodarskih prostorov lesno - industrijske šole ter upravnih prostorov ter skladišč kmetijske zadruge. Niso pa še spravili pod streho večje stanovanjsko-poslovne zgradbe ob Erjavčevi cesti, učilnic za osemletko in osemenjevalnega centra. Sele na začetku so tudi z deli pri gradnji zdravstvenega doma, otroškega vrtca in poslopja s trgovskimi lokali nasproti nove restavracije, učilnic lesno-industrijske šole in več stanovanj za potrebe strokovnjakov gradbenega podjet. ja «Primorje», ki skupaj z gradbenim podjetjem ((Gorica« gradi novo mesto. Predvideno je, da bodo še letos ali takoj v začetku prihodnjega leta začeli graditi še najmanj 50 stanovanj, štiri-stezno kegljišče in telovadni dom. V ta namen bodo postopno rušili staro opekarno. Izredno deževno vreme, ki sicer ovira potek celotne gradbene dejavnosti, pa še najbolj nadleguje in ovira delavce pri gradnji nove ceste od mednarodnega prehoda v Rož. ni dolini do Šempetra, dokončanje tako imenovane vpadne ceste iz Grčne do Kidričeve ceste (magistrale) in dela pri gradnji športnega štadiona, ki ga je začela in ga bo zgradila mladina. Kakšen je letošnji obseg gradenj najbolje kaže dejstvo, da bodo v novogoriški občini letos vložili okrog milijardo dinarjev za razvoj gospodarskih dejavnosti, prav toliko pa za objekte družbenega stan. darda. In pretežni del teh sredstev bo investiran v Novi Gorici. S tem seveda še ne bodo rešeni vsi problemi, ki tarejo prebivalce Nove Gorice. Gotovo pa bodo vsi ti objekti med drugim prispevali njej je 10 olj. Doslej je Cej razstavljal v Trstu, Gorici, Vidmu, Portogruaru, pokrajini Treviso, v Spilimbergu, Li-gnanu, Krminu, Gradiški, Milanu, Beljaku, Gradcu in na mednarodni mladinski bienali. V Ze drugo leto... Vozila, ki bodo prihajala z juga in bodo namenjena v Gradiško in Zagraj, se bodo morala posluževati ceste čez Villo Vicentino, Rudo in Villesse. Vozila, ki bodo prihajala z juga in bodo'" namenjena v Gorico, bodo morala v Ron-kah kreniti na pokrajinsko cesto Doberdob-Devetaki in od tam pa čez Dol nadaljevati vožnjo v Gorico. Zaprte bodo vse občinske ceste med Fo-glianom, Redipuglio in San pierom, ker jih bodo uporab ljali za parkiranje avtobusov, ki bodo pripeljali udeležence v Redipuglio. tudi k temu, da bo videz nastajajočega mesta že v kratkem še lepši. J. J. #»---------- Jutri ne bo kruha Zveza goriških trgovcev sporoča, da bodo jutri, 4. novembra zaprte vse trgovine kakor tudi pekarne. *»------- Cej razstavlja v kavarni Tealro V kavarni Teatro v Gorici razstavlja gor iški slikar De-mitri j Cej. Razstava bo odprta do 14. novembra; na preživljajo skoraj izključno j Jem ^fU^ijsko nadzor-samo s specializiranim kme- P tijstvom in ker so na taks- nem področju, ki ga toča pogostokrat naoada. Napredek je dal tudi kmetom v roke sredstva, da se uspešno borijo s sovražnimi naravnimi silami. Ta sredstva so rakete, ki se jih poslužuje prostovoljni konzorcij za obrambo pred točo s sedežem v Krminu. Vanj je vključena samo ena tretjina kmetovalcev, ki živi na obsežnem področju občin Dolenje, Krmin Preusmeritev prometa 4. novembra pri Redipupi Ker se predvideva, da bo 4. novembra v okolici Redipu-glie velik promet, je prefekt dr. Nitri odredil, da se tega dne od 8.30 do 13. ure pre- Izvedeli smo, da morajt slovenski učitelji na Goriškem letos že drugo leto pisati svoje programe in učno metodo v italijanščini. Mimo tega smo bili obveščeni tudi o tem, da se konference slovenskih učiteljev, ki jih vodi didaktični ravnatelj, vršijo prav tako samo v italijanščini. Ko smo se temeljiteje pozanimali, kaj je na stvari, smo dobili o pisanju učnega programa pritrdilen od govor, le zaradi konference, da ni točno (?), ker naj bi se vršile v italijanščini samo takrat, kadar je prisoten šolski skrbnik ali pa inšpektor. Vest je upravičeno razburila ne samo učiteljstvo, ki je slovensko in bi moralo svoje programe pisati v slovenščini, ker jih mora predelati s slovenskimi otroki, ampak tudi slovensko javnost, ki nikakor ne more dopustiti, da se priborjene n ustavljene pravice kršijo n se polagoma skuša popačiti in odpraviti še tisto malo, kar nam je ostalo iz povojne dobe in kar bomo čuvali kot punčičo v svojem očesu. Dogodek je dovolj resen, da ga s tega mesta najodločneje obsojamo, in v imenu vseh učiteljev ter slovenske javnosti zahtevamo, da se sedaj v teh rečeh napravi red. Obenem bomo brez usmiljenja s prstom pokazali na vse primere prostovoljnega zapostavljanja našega Jezika. Prebivalci iz čampejev pri Fojdi, so na svojevrsten način protestirali proti zavlačevanju zečetka del za popravilo nasipov hudournika Griva, ki so jih poplave iz leta 1958 poškodovale. V znak protesta so vsi volivci te vasice vrnili prefektu svoja volilna potrdila ter mu sporočili, da ne bodo šli na volitve, če do nedelje ne oo prefekt ukrenil kaj, da se začne i deli. Kot poroča ANSA, si je prefekt pridržal pravico prevzema morebitnih ukrepov. Obenem pa agencija dodaja, da je v sedanji sezoni težko začeti s takimi deli in da ta svojevrsten protest ni bil storjen v primernem času. Pokrajinske in občinske volitve se naglo približujejo. Cez pet dni bomo pohiteli na volišča, da oddamo svoj glas kandidatni listi Neodvisne socialistične zveze. Ali smo pogledali če razpolagamo z o-sebnimi dokumenti, ki nam bodo dovolili, da vstopimo v volilno kabino? Prepričajmo se še enkrat, da so ti dokumenti v redu. Po zakonu 570 od 16. maja 1960 se volivec lahko legitimira s temi dokumenti: 1. o-sebna izkaznica ali kak drug dokument, ki so ga izdale o-blasti in je opremljen s sliko; ti dokumenti so veljavni, če na dan volitev niso zapadli pred več kot tremi leti. 2. izkaznica s sliko Združenja italijanskih častnikov, ki jo Manevri je potrdila vojaška oblast. 3. izkaznica s sliko, ki jo je izdala kaka poklicna zbornica. Ce volivec nima nobenega dokumenta, lahko član volilnega urada, ki osebno pozna volivca, priča o njegovi istovetnosti. V primeru, da ga ne pozna noben član vo- mene. Volivci, ki jim njihove fizične nesposobnosti (slepi, brez rok, hromi itd.) ne dopuščajo, da bi šli na volišče sami, bodo lahko opravili zdravniški pregled pri občinskih zdravnikih vsak delavnik od 8. do 9. ure, in sicer dvigni.11 Volivci bodo lahsk°prihodnj» duplikate začenši » *■- ra. soboto. Za vse volilne ^ cije bodo občinski ara prti za občinstvo tudi o nikih. _ in pe Volitve za občinske l#, krajinske svete se ^ do vključno 5. novembra. Ti- čele ob 8. uri o- jSi. ter se bodo zaključuj lilnega urada, volivec lahko Nesreča V tekstilni tovarni pripelje s seboj nekega drugega volivca, ki ga člani ura- V podgorski tekstilni tovarni je včeraj po nesreči vtaknila roko med kolesje stroja «Artos» 36-letna Emilia Širok, por. Vižintin iz Brazzana. Z rešilnim avtomobilom so jo takoj prepeljali v civilno bol- da poznajo. Slednji lahko priča o volivčevi istovetnosti. Kdor poseduje samo osebno izkaznico in je ta zastarela, ali pa zelo pokvarjena, naj jo takoj obnovi, in sicer v uradu v Ulici Malcanton 3, če nišnico, kjer so ji zdravniki je t>ila izdana od tržaške ob- ugotovili udarec in podplutbo > fine ai; pa na svojem župan- nMV||fl na desni roki in podlaktu. Po | stvu, če je bila izdana od o- nClTVI 1 A 1 I 1 * 1 • 1 Y J _ TT : ^1. ^ — 1 AZ1 »A 11 C /1 (1 Tl 111 S1 g« f i sti bolniki, ki ne morejo zdoma, bodo lahko zahtevali, da jih zdravnik pregleda na domu. Ravno tako lahko zahtevajo zdravniško potrdilo tudi tiste osebe, ki bodo sicer lahko samostojno volile, a potrebujejo nekega spremljevalca, ki naj jih pripelje do volilne kabine. 5. novembra, in sicer od 9. do 12. ure ter od 16. do 19. ure, bo izdajal zdravniška potrdila tudi občinski odsek za zdravstvo in higieno v Ulici Cavana 18. V naslednjih dneh, to se pravi 6. (od 7. do 22. ure) in 7. novembra (od 7. do 14. ure) bo izdajal zdravniška potrdila za mesto in predmestje izključno odsek za zdravstvo in higieno. V ostalih krajih bodo ta potrdila izdajali občinski zdravniki. Občinska uprava obvešča tudi vse tiste osebe, ki iz kakršnega koli vzroka niso prejele volilnega potrdila, da ga bodo lahko dobile pri občinskem volilnem uradu v Ul. SS Martiri 3, in sicer 3., 4. in 5. novembra ter v dneh volitev do 14. ure 7. novembra. dne- no ob 22. uri istega daljevale se bodo v P ' ^ ljek ob 7. uri ter se čile ob 14. uri. _ , -e mi-Z nedavno okrožnic^ nistrstvo notranjih z3^eV ti ročilo odredbe nunis prevoze, za trgovinsko^, ^ ^ rico in za vojsko v zv_ozlv0ii*- sebnimi ugodnostmi z .................. tnvati da pI1’ ce, ki morajo potov* dejo na svoje volišče- ^ Na državnih železu be volivci, ki bivajo v ali na tujem, 50 odstop „ pusta. Vozovnice - .vsj0 dni za volivce, ki državi in 20 dni z* velja)0. ? voli'"* iz inozemstva. a Hriatic*’' Plovne družbe ‘A, »Tirrenia* in. .Tržaški - ^ dajo 50 odst. popusta vožnji na vseh progaS^ pa seveda ne velja z na lil in prenočevanje •— ,. cJi Družba «Italia» Pa n ^eri^0 popust na progah v in na Tihi ocean. ^ Letalska družba * nudi 25 odst. P°Puol„a ^5t. narodnih progah, 3? °podr°b' na notranjih prog*11- ‘ v0lif-d0De nejše informacije ci na volilnem odsek VPRAŠANJA IN ODGO I vrstnem redu prejeti zdravniški pomoči je : kcihških občin. Vse izkazni-Vizintinova lahko zapustila' ce. so tiije izdane pred 5 bolnišnico. Ozdravela bo v novembrom 1957, so zastare- desetih dneh. Spotaknil se je V Ulici Duca d’Aosta se je včeraj spotaknil 45-letni električar Anton Rodolfi iz Ul. Giustiniani št. 23. Ker se je potolkel po obrazu, so ga prepeljali v civilno bolnišnico, kjer so mu rane obvezali in ga poslali domov. Ozdravel bo v 3 dneh. TEMPERATURA VČERAJ Naj višja temperatura 17 stopinj ob 11.50, najnižja 10,6 stopinje ob dveh. Vlage 96 odstotkov. Včeraj do 14. ure je padlo 4 mm dežja. le ter ne pridejo v poštev pri prihodnjih volitvah. Tajništvo Neodvisne socialistične zveze poziva vse osebe, ki na prejšnjih volitvah niso iz kakršnegakoli razloga prejele volilnega potrdila, da se zglasijo vsak dan razen nedelje, v jutranjih ali popoldanskih urah v njenih uradih v Ul. sv. Frančiška 20. Tajništvo NSZ bo v vseh teh primerih poskrbelo, če zakonski predpisi to dopuščajo, da pridejo prizadete osebe do svoje volilne pravice. Občinska uprava je pred dnevi sporočila, da bodo zdravstveni urad in občinski zdravniki izdajali brezplačna zdravniška potrdila v volilne na- o odpuščanju delavcev , kot i‘h iiiiiiiitiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiitiiiiMiiiiiiiiiiimimmiimuMniiiiiiiiiiiiuiitiHtiiiiiiiiiiitiiiiiii Venec Leje Nazionale na kostnici v Kobaridu Kot lansko leto je delegacija Lege Nazionale iz Gorice predvčerajšnjim zjutraj položila lovorov venec z italijansko državno zastavo na kostnico v Kobaridu, kjer so zakopani italijanski vojaki, ki so padli v prve svetovni vojni. Kino v Gorici CORSO. 15.00, 18.15, 21.30: «Roc-co in njegovi bratje«, film Luchina Viscontija. VERDI. 17.00: «Strah prihaja iz onstran groba«, L. Harri-Jon; mladini do 16. leta vstop prepovedan. VITTORIA. 17.00: «Noga v peklu«, D. Murray, D. 0’Herli ki, cinemascope v barvah; mladini vstop prepovedan. CiCNTRALE. 17.00: «Orzel pod mormca — prikazen«, W. Glinški, J. Mišalski. MODERNO. 17.00: »Dvoboj v fort Smithu«. Lepa prireditev mladih Zgonicanov na Kontovelu Uprizorili so Hudolesovo dramo «Vr-nitev» in Čehova enodejanko «Snubač» s Rad bi vedel, če obstajajo zakoni ali pravila pri odpuščanju delavcev. Slišal sem, da mora gospodar pri redukciji osebja upoštevati: starostno dobo, socialno stanje in sposobnost. Pred nedavnim je neko podjetje odpustilo večino svojih delavcev in med njimi sem tudi jaz, ki sem bil zaposlen več kot deset let, sem v starostni dobi. da se težko zaposlim in sem oče treh še nedoraslih otrok. Niso pa odpustili mladeniča, ki ni bil zaposlen v podjetju niti leto dni in ki je zdrav ter sposoben za vsako delo. Mnogo se piše o nekih tečajih za prevzgojo (corso di riqualificazione). poskusil sem tudi tam, a so mi odgovorili, da sem star. Upal sem, da bi mi vsaj to dobro služilo, če drugega ne dobim. Torej, kaj naj napravil človek, ko prekorači 50 let: za pisec pisma. . Ponovno pa je tre riti, da je treba to proučiti posebej konkretnem pr1 meru, pt teh tako kočljivih stv ^0* mogoče izključnost^ teC,e ti razpravljati in so ^a^cln0 ** tični za. sprotni proučitvi ga stanja. . p P0" Na primer — i" sB pit". mer, da se opozori n (d konkretnega PoIoZ°ni)ori ^ kriterij, o katerem 9 npt> razum o odpustih, * ^ i* na »tehnične PotJB.niiS‘> ‘. lovni učinek«. primer podjetje, v f0čtH r. zaposlen strojnik, lavec in vratar. V s^!nt ^ ...^ njega določila vratar Te reflektirati na ^V‘ nika, pa čeprav le^ v podjetju mnogo - dal) Sporazum o odPuS.:a pftz zi z redukcijo ose videva še druga me jih ne moremo sij podrobno obrazlo2'*'’ * za obsežno in *€ penzijo je še premlad, gospo- ~d~ev“ “Vsa podrobnG^Jtoč"' darji gledajo samo na mlado delovno silo, država pa se nič ne briga. Ni čudno, da prihaja do toliko tragedij. nila pa bomo lahk°is„i na osnovi drugega jrb®,-jj bodo navedene vse a111* fci sti. Tokrat smo ODGOVOR: Zlasti prvo ^ samo na splošna ^ vprašanje v številnih prime- | zanimajo vse delavc ' m, P a* jj f r>h zanima delavce in usluž- I VPra.: i Glede drugega jti, r .< bence in smo se zato podrob- < - «,nn\ov i- at j j moramo samo ugot^ian, neje pozanimal, pri Novi de- sram0tn0i da „10 I A.I.1.J č 7 T ]«.1 A41 i —. 1 O 1/1,0 k}er starliO "let ne mo r* ; kruh a tn ne ^ "}°.eVat> s > svojih i*ak uzd ... t skimi tečaji b a tev, kot je to sam- ,rCi lovski zbornici CGIL, smo dobili naslednja pojas-nila; 1. V delovnih pogodbah vseh ^ručnie. To kategorij obstaja načeloma tudi opozorilo na skupni sporazum o kolektivnih in individualnih odpustih. Gre za dva sporazuma: a) sporazum od 20. decembra 1950 (pogosto ga označujejo tudi z datumom 21. aprila 1950, ko so ga podpisali), o odpustih zaradi znižanja zaposlenega osebja in b) sporazum od 18. oktobra 1950, o individualnih odpustih. Norme, na katere se sklicuje čitatelj, so predvidene Sporazum rok vzu'~.„nie J\,ir VprreS*lK more rešiti s 1> jt.\, P■■■t«""',,. vsem zagot0^ stavi. V ta namen Ji^rs ( krepiti industrijo, - - JC -" promet. Razvoj m fr mo v okviru izP^ tranjih odnosov, ” ule form, ki bodo ^0io monopolov in ** vedle do resničnef spodarskega raz voia' Člani zgoniške mladinske igralske skupine V nedeljo je bil na Kontovelu res praznik za vse one iz Zgonika in Kontovela, ki ljubijo prosvetno delo naše mladine. Malokatera priredi- vrne, sicer kot invalid, a mlada dva se poročita. V tej enodejanki je igralo osem diletantov, ki so se do- ti prvem sporazumu. Vendar pa ni mogoče ničesar točnega reči, ker bi bilo treba prej vedeti, če je podjetje izvršilo dokaj zapleten postopek, ki ga za odpustitev delavca predvideva omenjeni sporazum. Ta postopek predvideva, da mora podjetje odpust sporočiti i. Gr« bet P. tev se lahko ponaša s tako podali svoje vloge Neva Gri-številno udeležbo kot je bilaj;anc Anica, Stane Budin nedeljska na Kontovelu. Mar- jn Srečko Simoneta; prvi v bro odrezali. Zelo dobro so najprej svojemu združenju ka tegorije (združenju industrij. sikdo, ki tu pa tam misli, da mladina počiva v brezbrižnosti do prosvete, se topot lahko prepriča, da znajo požrtvoval- cev, obrtnikov in podobno), navesti razloge, datum in število delavcev, ki jih nameravajo odpustiti. Prizadeto združenje bo uradno obvestilo o odpustih pokrajinske sindikat Ka) %J:/- I)c Gasperi VPRAŠANJE: ^ zaprav SP01'32^,,« sa Gruber, o piše? katere«1 y G'e L ODGOVOR: “ppd« zum, ki sta 9 . pe ta 1946 pokoi*:, ki ** / in takratni avstr' minister Grub!’rvrlznl> sestanka, in sicer «n na. ste« na razpolago. Lahko tr-]ega Borisa simonete kot «a-jmen da se « ozračju resnepa dirno da je m a ma u ščana. razumevanja proučijo razlogi 1' niha, za. vzaled vsem ostalim, . _ J . točka se o Nato pa so trije mlad i Zgo-, odpustov m stvarni ter ures- posebno pa tis im, t i ničani igrali enodejanko An-' ničljivi predlogi, da se odpu- tona P. Čehova »Snubač*. Tu-j sti celotno ali vsaj delno pre- ijt) ;(I tonomijo ter tlB"1 obsi0^' pt J ljudstvu voadiži;/ 'inrniem *°,ri't rolskt (Gornje«1^ti)a narodnosti" u,0 je pora-' Italija tolmač'^ Nemcem prim—" s po-tonomijo skup'\ pa 5%r Tndent, s čm*tr f Nemci šini- društvene prostore in vse tiste možnosti, ki jih žal min ’ . . D i di v tej igri so podali vsi do-1 prečijo, ne da bi s tem ustna- dina v Zoontku nima. Pa pre- , . , , , . znali. y . hrn RVjnip ulnnt> iti *irpr Srpe- rti« m nnniptti> nprtrnniilctui. v nianr^o rfV • datljev« ie h J rej « tem. du po t avtonomijo za .. n° / Bočen. Italija PaJ j, * / idimo k poročilu lepega kulturnega večera. Točno- ob 16.45, ko se je od- bro svoje vloge, in sicer Srečko Simoneta kot Stepan Stepanovič, Neva Grilanc v vlo- rHi za podjetje neproduktivno breme«. Sporazum pravi . drugih spor eveda le ,k (!' n tn * prla zavesa, so še pojavili na fl* Nataše, Stepanove hčerke, bo v vsakem primeru, pa če obravnavajo to Upr (l odru mladi igralci iz Zgoni-. te,r..fta"e. kot Ivan Va- pr ide pri postopku do spora- | Združenimi nlaT°e poj^ ka, ki so podali dramo Zora- \ Pri tei komediji se je; zumn „n ne, upoštevalo pri iz- na Hudolesa »Vrnite«*. To je občinstvo zelo zabavalo in na- birt delavcev, ki jih namera- zgodba mladega dekleta, A- Polaganje vencev ANPI in SKGZ na glavnem pokopališču v Gorici DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči I odprta lekarna Cristofoletti, i Travnik at. 14, tel. 29-72. nice, ki še dolgo po končani vojni čaka svojega zaročenca, da se vrne iz vojne. Med tem časom pa bogati, starejši smejalo ter iz srca nagradilo mlade igralce z velikim odobravanjem in ploskanjem. Vsekakor je treba pohvaliti to požrtvovalno mladino, uči- kmet France hoče snubiti | telja Lupinca in njegovo že- mlado Anico, ki pa, čeprav. no, ki sta pripomogla, da je ji vsi pravijo, da je Jože pa-! prišlo do nastopa. In želeli del, noče verjeti in upa v «r- bi, da bi jih mladina iz dru- niteu svojega fanta. Zgodba g ih vasi posnemala, se konča srečno — Jože sei M. M. va odpustiti, naslednje med seboj povezane kriterije: 1. tehnične potrebe in delovni u. činek (rendimento), 2. starostno dobo zaposlitve, 3. družinska bremena, 4. ekonomski položaj. Iz tega je razvidno, da obstajajo kriteriji, ki pa jih je treba upoštevali skupno in ki so navedeni prav v obratnem lagi sporazum* pa)*■ / »Podjetje de njegovega raša’,J^f • to VV y . narod’-o0iei j pokrajino z , It"' ji . Ijem ter spremin) g . narodnostno se e„j. moral ravno ^<,10 zum zajamčiti- .{ , bilo namreč s/, nekaj čez nekaj stotin ^n pa je kakih 25-^4 in kar 55.000 V nih zahtevah in * far mladih postaja far vsega naroda)) ‘e Štiri minute pride [r°vincialee v Pariz. Okto- teh It bU vsalc drug> izmed Kjbr°Vin.cialcev študent, ttett! Pr^akujejo od vele 'lavo ® kakšno pred Sak° ~" 'Phjelo? >*i na stari Sorboni, .. arnfiteatri, učeni pro-IftjJ1' Nočno bleščanje ve-»io, šeulvariev. Sprehodi, z , Pohaja, kakšnimi upi? Ea bo glavno mesto !>. s«ine. neznano, po nabrež Bela kava in rog- bistroju na vogalu, nove Jonescove «1 . 'atnierj ®arne ,, . trn. , v francoskem tea- Ljjt, ,ean * Louis Barrault. rasi vJe P° skriptih na te-li sleklu, »capoulade* a-ij jitpecta*- Skratka, vonj ?tare’ draEe. dobre T„ eetrti. Ca u. Obda ga bo obdalo. Ea vojna. •Na * * * "•»ko 6ne.m. izlned teh se-1ktnk-V’ k* ie bil sklican 10. nas šest do--Boraci n 'n uro začetka •bfn/c' N november 1954 t Ponoči... določenega dne in Voj 0 Uro se je začela o-i'rlknv,a akc>ia na vsem al- ?t m ozemlju.. !topilVinCialec’ k‘ Se danes 'akra* ,a Pariški pločnik, je f;jiria’..eta.1954, šele hodil v “ti )° in časnikov najeli, ra'- In četudi bi jih i) j..' se mu vse to zde-! njim Varn°i kakor da nima it je nt)bene zveze, kakor it, jjj more imeti. Vsta-“akaj skuša organizirati •aj j r°oeglavih ljudi, ne-sinih 'iivih ljudi. Nekaj '!*5Sqv. ’n raztrganih bil v‘ P zakai dogodek giavnem tisku tako Vs( an- No, in? < se bo nekako ure-Hl g o očka pravi: »Ge-Hvii 8 an bo s tem hitro Kj0 '.’•*• ‘ii, y le mogel takrat slu--se bodo dogodki 'tka ' in kako je mogel f* liJ“jSl*. da bo »na-'iiiib 1 ac'-'a» teh nekaj ;l in o' e'agov» trajala šest Haja i® danes, ko vojna !,o >-.v sedmo leto, samo ''^•gii^3 .Voiaške zmage nad * liti „ ..*n da je ni tre- >di ?.r.1 • • • l f tat e)1)ak’ k* ?e brzskrb-iJPprif.^. v senci očetovega v'Vij. da je «nagla li- kjfhltiK* neizbežna, in mi- \ 2adnUh0t-0Vil’ da je *od' k? Satani .Cetrt ure*» da“ at %a 7° ,in iasno ve — b. Obodni a na iy°nski ||V a‘ sarr,P0StaN ~ da se t!.. '“‘gakM’- osebno in brez i« ** v Posrednika za-/' ki ^ alžirsko afe-1-Ndnil,0 i° leta in leta v*1 go v n P,or°šilih in služ-;?No, n Prikazovali kot <Č držaVven°‘ranjem živ' *’ kl Pa se Je kat« v v°i‘ tj9, da K-r° Ves svet za-t],. 9la. v- 1 Se že naposled kot n«t0’ da se bo za' Knavader,P°Sredni šinitdj, iak.P.nloKa vojak, ki mu 't«. smn lla dolžnost, po- Valž>rskB golieavi ka’ v ka briba, o ka- vw~‘r*js’k3 **# Prvo srečanje 'i;5t>,>lhii,bru0a iz Nantesa z velikim Pa-Sa] vlial nd°’, kot si «a ie Sli da » i ie samo H. * kw 0 rešil gim- < akade‘mit- P°Stal svo" četru državljan S" brimeV**' da se v n0' v ieiPo obahU s"6 b° Spre' V v «c! Se)ne, da ne ^tn^dališz100’’ da ne bo ifa,* Jeenom Vi- 'Hi 1* lt g niso sve-d' liaca ni- nai človek, ki j]*^'tl'o sdP Ve in da taka H med predava- Sni ? sta P, limonado ali S >8tU n b knjigah pri S l ** v n/,b,eŽju' m®d-»It. 1r «e ^ do6aia ,V °brsit„ 0gaja. \ rase „ vmitvijo štu- ('H^^dine lr’ 2dai že »S n vojhe ’ zaradi brez- k\,* '9a\imV Alžiriji. Mla- *a n*’ kak0 80 bil« i to! >0 pogajanja in za SIS Un11 .VSeh vzbu-,■ 'n )jn a,?ia' tako zabiti'diha gajania opušče-vjio,.s tem rt® m°re spri-tj\p besmi’ da bi za se-kc.ih Na Pri!na vojna iz-1 dovni nost Fran- kj ?e,t ,v*tu * n J enemu po-• da' ai vsi na-*».*» j *n d !e francoska % h?zkavj ^ratične si-1 H aio t.° eJ Z vso iHijhi diie v J vojni.,.. 'tiN>’preaS° ta poziv V itl0,lal^ edr,ika Bi-\ «e Ud®ntov h1?1!® lranco-C dt„le v < Uročili ti-k I '»k*0 P0dohn°Sti P°ja' Ogle,,0 Zria^ i Pismo, S ^ no, , podpi. Vktii V,*h ,° ®*°rjev uni-:■ Cl) p?0."“dikalnih or-'d« etnih delav-liudi, v Pognali v 'V * v°ini jih ča-resnico pa strah, okorelost ali celo propad, kriza vesti ali celo u-por. Podpisniki te deklaracije trdijo, da je v sedanjem položaju neizogibno, če se pri mladih pojavljata kriza vesti in uporniški duh, dokler ne bo odstranjen povod: vojna... Stvar mladih postaja stvar vseh, stvar vsega naroda.. ### Dve sto šestnajst tisoč študentov — v Parizu in Marseillu, Grenoblu in Besan-conu — ima svoje skrbi kot toliko drugih študentov po svetu: najti kakšno skrom- no sobico (od 5.000 do 13.000 frankov), vpisati se, če je le kako mogoče, v kako študentsko menzo (te dni so stali pred vsemi menzami dolgi repi za vpis), najti kakšno zaposlitev (»trideset do štirideset odstotkov študentov mora delati pol delovnega časa, da bi se lahko preživljali,, je rečeno v letnem poročilu Nacionalne u-nije francoskih študentov), in tako dalje — kakor je to menda v Tokiu in Buenos Airesu, Berlinu in Johannesburgu. Seveda bi bilo bolje, ko bi bilo več štipendij in ko bi bile te večje. Ko bi zidali študentske domove in odpirali študentske restavracije. Ko bi bile učilnice večje in laboratoriji dobro o-premljeni. Ko bi bilo več profesorjev. To bi bilo dobro, toda najbolje bi bilo — ko ne bi bilo vojne. Vojne, zaradi katere prekinjajo u-čenje, zaradi katere moralno trpijo, vojne, ,v kateri so udeleženi tudi študentje, proti lastnemu prepričanju, proti svoji volji, obsojeni — ker ne verujejo v to vojno ir. jo imajo za neumno, brezpomembno, zastarelo in nepravično — na strah ali o-korelost, na propad ali krizo vesti in na — upor. # # # Od tod izvira pobuda študentov po nacionalni manifestaciji za mir v Alžiriji. Policija je prepovedala o-srednjo manifestacijo, ki je bila sklicana na pariškem trgu Bastilje. Mladi so kljub prepovedi in grožnjam desničarskih (le maloštevilnih) mladinskih organizacij sklenili, da jo bodo priredili. Ali bi bilo treba iti z njimi in za njimi? In s kom naj bi šli? In kako? Neki komentator je istega dne, ko so študentje objavili svoj poziv, kakor da napoveduje o-mahovanje in računanje, zapisal: «Ce Force Ouvriere ali Konfederacija krščanskih delavcev ne bosta hoteli manifestirati skupaj z Generalno konfederacijo dela zaradi odpora do komunistov, če bosta Socialistična stranka in Združena socialistična stranka še naprej kuhali svojo jezo, če bo «L'Express» analiziral, v čem se razlikuje od Jeana-Paula Sartra, namesto da bi bil z njim solidaren proti gospodu De-breju, policiji in padalcem, če bo vsakdo predvsem želel ohraniti svojo dragoceno fiziognomijo, je z nami vsemi konec ...» Zaman. Takrat so po štabih že računali. Staro sovraštvo. Novi računi. Različne o-cene. Nesoglasja glede ciljev, taktike in prijemov. Morda akcija že od samega začetka ni bila dobro pripravljena. Morda je že v začetku vsebovala seme razdora. Morda bi lahko bila povod za provokacije. Toda vsa takšna in podobna razmišljanja, ki so jih v političnih štabih oblekli v preizkušene formulacije, niso bila odgovor na poziv študentov. Levica je ostala razdeljena. SLOBODAN GLUMAČ vam sodnih funkcionarjev ter dal «zatemniti» številne scene, s čimer je močno oškodovana celotnost dela in tudi njegovi avtorji. Avtorji potem v pismu poudarjajo, da ni bila niti proti njim niti proti producentu predložena nobena obtožba in film tudi ni bil zaplenjen. Iz tega se lahko sklepa, da omenjena prokuratorja v filmu nista našla prekrška, ki ga predvideva zakon. Nadalje sta svojevoljno hotela doseči spremembe v filmu po lastnem vrednotenju. Avtorji filma prosijo prokuratorja kasacij-skega sodišča, naj prouči, ali je ravnanje prokuratorjev, ki je šlo čez mejo njunega področja, dovoljeno v okviru obstoječih predpisov ali pa mora proti takemu ravnanju nastopiti vrhovni sodni svet ali kaka druga oblast. V Padovi festival znanstveno-didaktičnega filma PADOVA, 2. — Na festivalu znanstveno - didaktičnega filma so danes dopoldne prikazovali filme iz pedagogike, ki so vsi imeli za glavno temo odnose med šolo in družino. Angleški film »Grem v šolo. skuša zajeti ozračje o-sebnih odnosov med učiteljem MIH ..................................................... Zaradi neprestanega deževja vse vode polagoma naraščajo ISelui Pati je včeraj Vrzel se /e pezneie še pcvetala Bivši ministrski predsednik Konga Lumumba je poslal svoje otroke v šolo v Egipt. Na letališču v Kairu jih je sprejel predstavnik predsednika Naserja. Na levi je Metni Julijan, potem Metni Franc in 7-Ietni Patricij Kdo vse se lahko vmešava v filmsko umetnost Pismo Viscontija in drugih avtorjev filma «Rok in njegovi bratje. RIM, 2. — Davi so Luchino Visconti, Suso Cecchi damico, Vasco Pratolini, Pasquale Festa Campanile ter Massimo Franciosa po svojih odvetnikih Adolfu Gattiju in Albertu Cortiniju kot avtorji filma «Rok in njegovi bratje« poslali vrhovnemu sodnemu svetu pismo, naslovljeno osebno na prokuratorja kasacijskega sodišča kot načelnika javnega tožilstva pri vrhovnem sodnem svetu. V pismu so omenjeni dogodki, ki so dovedli do rezanja filma «Rok in njegovi bratje«. Več dni po začetku predvajanja tega filma v Milanu, piše pismo, je prišlo — kot izhaja iz obširnih poročil v listih in iz samega razvoja dogodkov — do tega, da sta prokurator pri prizivnem sodišču ter prokurator pri o-krožnem sedišču v Milanu intervenirala pri producentu filma. Ti njuni posegi, ki so se pričeli s tem, da je bil producent klican v sodno palačo v Milanu, so dobili potem konkretnejšo obliko v števil- da bi se spremenile ali pa skrči-nekatere scene filma, ki so omenjenima sodnima funkcionarjema zdele surove ali neprimerne. Zaradi teh posegov, dostavljajo avtorji v pismu, in da bi se dolgotrajna pogajanja zaključila, se je producent iz razumljivih razlogov lastne koristi končno uklonil zahte- in otrokom. Boljši je češkoslovaški film »Kaj mislijo o nas«, ki se ukvarja z vzgojo otrok v družini in dokazuje nujnost, da postane družina i-dealna okolica za učinkovit razvoj njihovega duhovnega življenja. Popoldne je bilo zlasti mnogo študentov pri predvajanju dokumentarnih filmov iz fizike in tehnike. Odlikovala sta Včeraj zvečer preplavljenih nad 5000 ha. - Gardsko jezero še vedno narašča in okrog njega je vedno več poplavljenega ozemlja; najbolj izpostavljeno nevarnostim je mesto Sirmione ROVIGO, 2. — Davi ob 9,50 je reka Pad podrla nasip pri Ca’ Vendramin. Gre za rokav Goro, ki je napravil v nasipu najprej 30 m dolgo vrzel, ki pa je vedno bolj naraščala. Voda je začela teči iz pada s hitrostjo okrog 450 kub. m na sekundo in je kmalu preplavila cesto v Tolle. Zvečer se je vrzel v nasipu razširila na 120 m in tako je voda lahko v velikih ko. ličinah pritekala, zlasti proti otoku Arianu. Računa se, da je ta večer že nad 5000 ha zemlje pod vodo, jutri pa se bo poplavljena površina najbrž še podvojila. Pripravljajo obrambni nasip med krajema Taglio in San Basilio, da bi obvarovali poplave vsaj del nizkega področja, toda zaradi moči in hitrosti poplave bo najbrž težko prispeti pravočasno. Tehnični oddelki prevažajo velike količine mehanskih sredstev. Prebivalstvo beži z ogroženega področja. Prefektura v Rovigu je določila zbirna mesta beguncev na področju Adrie, Lorea in Con-tar.ine, kjer se bo jutri zbralo nad 3C00 oseb. Prebivalstvo beži z vsemi mogočimi sredstvi. Gre za pravo izselitev tisočev oseb. Pokrajinski veterinarski center je poskrbel za rešitev 800 goved, ustanova padske delte pa je že spravila na varno okrog 1500 goved, ki jih je napotila proti Ferrari. Jutri prispe v Rovigo mini- Manevri ster za javna dela Zaccagni-ni, medtem ko je že tu minister za kmetijstvo Rumor ter podtajnik v notranjem ministrstvu Scalfaro. Položaj je zelo vznemirljiv — čeprav je rokav Goro manjše važnosti — ker Pad kljub vrzeli stalno hitro narašča. Najvišja voda bi morala doseči delto jutri ponoči. V glavni strugi je bilo danes več udorov ob bregovih. Vse področje, ki mu grozi poplava, obsega 17.000 km in tam prebiva 25.000 oseb. Vprašanje je, če se bpdo lahko tukaj opravile pokrajinske volitve. Verjetno bodo odložene in prav tako volitve v treh o-groženih občinah: Ariano, Taglio di Po in Corbola. Tudi položaj okrog Gardske- ga jezera postaja vedno hujši. Gladina jezera se je danes spet dvignila za 3 cm ter tako dosegla 2,03 m nad hidrometrično ničlo. Posledica je, da se poplavljeno področje širi. Kraj, ki je vedno bolj izpostavljen nevarnostim, je mesto Sirmione, kjer so že postavili privzdignjenne ceste, ki so jih danes še razširili in podaljšali, tako da je možen dostop do samega mesta. «» ----- Kdo jc umoril Normana Dongcsa? RIM, 2. — Danes se je nadaljevala preiskava v zvezi z umorom ameriškega rezervnega polkovnika Normana Don- «n 1111 ii 11 ii 1111111111111 ii m 1111 i ii i n 11111 n iii iiiiii luninim minimumu iiiii n m m, ,illlllim n, llir Velik porast turističnega prometa od 1950-1958 Turizem v Jugoslaviji se je 20-krat povečal Ameriški turizem prinese Evropi malo manj kot 580 milijard lir RIM, 2. — Dohodki turizma v deželah OECE, ki so bili v letu 1950 cenjeni na okrog 800 milijonov dolarjev (skoraj 500, milijard lir), so v letu 1959 presegli — na podlagi podatkov, ki jih je organizacija objavila v poročilu o turizmu — 2 milijardi 700 milijonov dolarjev (sko- Skrlvnosten In originalen avtomobil »PF X» (Pinln Farina), ki se bo predstavil občinstvu ca avtomobilskem salonu v Turinu. Avto Ima kolesa razporejena v obliki romba: spredaj eno, potem na vsaki strani eno in četrto zadaj raj 1.700 milijard lir). V istem času je — po podatkih poročila — število ameriških turistov v Evropi dvignilo od 358 milijonov dolarjev (skoraj 222 milijard lir) na 931 milijonov dolarjev (malo manj kot 580 milijard lir). Nadalje navajajo podatki o-menjenega poročila, da se je turistični promet med 1950 in 1959 povečal za več kot 20-krat v Jugoslaviji, da se je skoraj podvojil v Grčiji, za več kot 4-krat se je povečal v Avstriji, Nemčiji, Portugalski in Turčiji, za več kot 3-krat se je povečal na Holandskem in podvojil se je v Italiji, Belgiji, Švici, Islandski ter Veliki Britaniji. Število potnikov z ladjami in letali čez severni Atlantik je naraslo za 136 odstotkov in leta 1958 je število potnikov na letalih prvič preseglo število potnikov na ladjah. Število zasedenih postelj v hotelih je v dobi od 1950 do 1958 naraslo od 3,5 milijona na 5 milijonov (42,8 odstotka več). Poročilo pravi na koncu, da bi se moral turistični promet v naslednjih letih še povečati zaradi demografskega prirastka ter zaradi izboljšanja individualnih dohodkov, pa tudi zaradi tendence, da se podaljšajo počitnice med delom. RIM, 2. — Italijanski baritonist Paolo Silveri je odpotoval v London, kjer je za jutri zvečer na sporedu »Tosca*. Poleg Silverija bo v tej operi nastopil še tenorist Bo-sco ter sopianistka Gianna Maritali. gesa, ki so ga našli zadavljenega. Donges je diplomiral v pravu v Louisiani (ZDA). Njegov cče se je ustrelil zaradi finanč-rega poloma 1. 1928. L. 1936 je Dongeg vstopil v ameriško voj-čko in 1. 1940 je bil dodeljen enemu izmed uradov obrambnega ministrstva kot poročnik I,. 1942 je s sodelovanjem angleškega «Intelligence Servicea« organiziral mrežo za zbiranje informacij vojaškega značaja v Franciji in Italiji. Baje se je tudi izkrcal v Siciliji še pred izkrcanjem zavezniških vojaških sil Anketa o življenjskem standardu v SZ (Nadaljevanje s 3. strani) rančev pa so utemeljili zmanjšanje življenjske ravni s povsem jasnim dokazom, ker jim je bila plača znižana. Ta motiv se srečuje najpogosteje pri visoko plačanih funkcionarjih ali vojaških upokojencih, ker je pokojnina nižja od plače o-ziroma ker se je znižana pokojnina približala pokojninam ostalih državljanov — nevojakov. Zanimivi so tudi nekateri odgovori, ki nakazujejo neko ne sicer novo, vsekakor pa negativno prakso. Neki Moskovčan piše takole; «Ro sem delal kot ključavničar, šeni dobival plačo 1500 rubljev na mesec, ko sem postal tehnolog, so mi plačo znižali na 880 rubljev«. Podoben primer je sledeči: «Vtem ko sem delal kot' šofer, sem prejemal plačo 11Q0 rubljev na mesec. Sedaj, ko delam kot tehnik-mehanik, so mi dohodke znižali na 890 rubljev na mesec.« Tudi nekateri drugi prekvalificirani delavci govore o neupravičenem zmanjšanju plač in #KomsomoLskaja pravda« pravi, da čeprav takih odgovorov ni bilo mnogo, zaslužijo ti odgovori vso pozornost odgovornih krogov. Režiser Michelangelo Antonioni Je moral svoj film »Pustolovščina* nekoliko odrezati, da je državno tožilstvo v Milanu preklicalo zaplembo filma se zlasti en francoski ter en poljski film. Med predvajanjem teh filmov je postalo neki osebi slabo — najbrž zaradi slik o nadzvočni hitrosti letenja. Toda to ni prvič, da je na tem festivalu kaka oseba omedlela. je nenadoma umrl MILAN, 2. — Malo pred poldnevom je umrl dirigent Di-imtri Mitropulos, ki mu je postalo nenadoma slabo, ko je v Scali vodil vajo z orkestrom. Mitropulos se je rodil v Atenah 1. 1896. Študiral je z Gilsonom in Busonijem. Bil je zelo znan orkestrski dirigent, uglasbil pa je tudi več del za gledališče ter simfoničnih in komornih skladb. Od leta 1949 je bil dirigent new-yorškega filharmoničnega orkestra. Na natečaju za Miss sveta v Londonu ne bo predstavljala ZDA deklica z žezlom (na .evi) temveč drugoplasirana na natečaju za Miss ZDA. Zmagovalko so pahnili s prestola, ker ima samo 15 let in ne predpisanih II; sama Je pa zatrjevala celo, da Jih ima dvajset «Ba!ada nekega vojaka» najboljša Na četrtem mednarodnem filmskem festivalu v San Franciscu so proglasili za najboljši film • Balado nekega vojaka* (SZ), režiser filma Gri-gori Cukraj pa je prejel še nagrado kot najboljši režiser. Italijanska igralka Giovanna Kalil pa je bila proglašena za najboljšo igralko zaradi svoje vloge v filmu »Bila je noč v Rimu* Roberta Rossellinija. Za najboljšega igralca so proglasili Ignacia Lopeza Tarsa za vlogo v mehiškem filmu »Macario*. Zaradi vloge v filmu »Mali vodnik v Torme-su» je bil proglašen za najboljšega drugega l-gralca Memmo Carotenu-to. Za najboljšo glasbeno spremljavo pa je prejel prvo nagrado Renzo Rossellini za film »Bila je noč v Rimu*. Dovoljen v Angliji «Ljubimec Lady Chatterley» Londonsko sodišče v Old Baileyu je danes izdalo pravdorek glede romana D.H. Lowrencea »Ljubimec Lady Chatter-ley», kjer je rečeno, da roman ni v opreki z britanskim zakonom za zatiranje spolzkosti. Založba Penguin torej ni nič zakrivila z izdajo te knjige, S tem pravdore-kom je založbi dovoljeno, da takoj proda 201) tisoč izvodov neokrnjene izdaje romana, ki je izšel v »žepni* zbirki. Pravdorek je občinstvo sprejelo z burnim ploskanjem. Jasno je, da bodo sedaj Lawrenceovo knjigo razgrabili. Razsodišče je sestavljalo devet moških in tri ženske; razpravljali so tri ure. Proces sam pa je trajal dva tedna. robot, ki bo znal brati Prof. Young, docent anatomije na univerzi v Londonu, je dejal, da bodo zelo majhni računski stroji nadomestili poškodovane celice v možganih. Povedal je, da so odlični znanstveniki že iznašli proizvodnjo majhnih računskih strojev, ki lahko govore, berejo in pišejo. Young je še povedal, da je dr. Taylor z londonske univerze dokazal, da je mo. goče sestaviti računski stroj na osnovi principa človeških možganov. Čeprav ima stroj le sto celic v primeri z 10 milijardami celic, ki sestavljajo človeške možgane, lahko oblikuje misli v omejenem področju ter lahko pozna nekaj črk. Računamo, da bomo, je dejal Young, v prihodnjem letu iznašli elek/fronske možgane, ki bodo zmožnejši; in že nam bo uspelo svoje delo še .izboljšati, bomo mogli narediti robota, ki bo sposoben prečitati ne samo ločene črke, temveč cele stavke. ................................ Tednik odkriva... Zadeva Montesi spet na površju? Baje je ugotovljeno, kdo je bil mladenič s črnim avtomobilom, ki je bil z Wilmo Montesi 10. aprila 1953 Tednik Epoca ob-1 cioni In imel je tudi enak av- ..................... tomobil. V članku prihajajo v ospredje še druge osebnosti —- vse cznačene z začetnicami imen in priimkov — ki so mladeniča G. I. poznale ali bile ce'.o z njim v prijateljstvu. Neki C P. se je zelo dobro spomnn, as je videl tega G. I. usodnega dne z Wilmo Montesi in je hotel tudi policijo obvestiti, ko je prišla na dan zadeva Montesi. Potem pa se je skoraj u-sirašil hrupa, ki so ga uganjali okrog vsake osebe, ki je imela kaj opraviti s to zadevo, ter je sklenil, da ne pove ničesar. Tudi neki duhovnik mu je baje svetoval, naj se ne vmešava v to stvar. Clankar menj, da bi mogla ta odkritja odločiti pri dokončni rešitvi zadeve Montesi. RIM, 5 javlja v svoji številki, ki bo izšla jutri, rezultat neke pre-l-kave, iki naj bi pripomogla k pojasnitvi zelo važnih oko-l.ščin v zadevi Montesi. Članek v tedniku se pričenja z vprašanjem: »Kdo je bil mladenič s črnim avtomobilom, ki so ga videli z Wilmo 10. aprila 1953?«. Troces v Benetkah je oprostil Piera Piccionija, ki je bil zapleten v zadevo, češ da on ni til ta mladenič. Sedaj pa trdi Fpoca, da lahko predstavi tega mladeniča, ki ga v članku imenuje samo G. I. (pri čemer pa r.e pove izrecno, če so to kratice njegovega imena). Clankar trdi, da je ta G. I. zelo podoben Piccioniju, kot bi bil njegov dvojnik, in stanoval 'e celo v istem poslopju kot Pic-( Danes v KINU VIA LE PRVO PREDVAJANJE V TRSTU JUTRIŠNJA V NAJBOLJ NAPET FANTASTIČNI FILM PRIMORSKI DNEVNIK 3. novembra čgmSSHRBBB Pred 20.000 gledalci v Newcastle Mlada italijanska reprezentanca odigrala neodločeno z Anglijo 1:1 Cola sta dosegla v prvem polčasu Nicoie in Baker NEWCASTLE, 2. — Po včerajšnji neuradni mednarodni tekmi med italijansko in angleško ligo, sta se danes spoprijeli v uradnem srečanju državni reprezentanci istih dveh držav, k; sta poslali na igrišče nogometaše izpod 23 let. Tekma se je končala proti vsakemu pričakovanju neodločeno 1:1, kar predstavlja za Italijane lep uspeh. Ta je bila četrta tekma med obema reprezentancama: Dve sta se končali v korist Angležev in sicer 5:1 v Londonu 1955. leta in 3:0 v Milanu lani, ena ria v korist Italijanov, ki so (" 1954. leta odpravili v Florenci nasprotnike s 3:0. Moštvi sta nastopili v sledečih postavah: ITALIJA: Anzolin; Burgnich, Trebbi; Micheli, Salvadore, Trapattoni; Mora, Rivera, Nicoie, Bulgarelli, Rossano. ANGLIJA: Macedo; Angus, •IIIIII1111IIIIIIII1111IIIII1II11111IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Od 25. junija do 16. julija Tour de France za profesioniste in za amaterje PARIZ, 2. — Etapna kolesarska dirka »Tour de France« bo letos od 25. junija do 16. julija z udeležbo 11 ekip z 12 kolesarji. Po dosedanjih podatkih bi morale nastopiti reprezentance Italije, Belgije, Holandske, Španije, Švice, Luksemburga, Nemčije, Velike Britanije, Francije in še tri francoske deželne ekipe. Poleg dirke za profesioniste, bo istočasno tudi «Tour de France bodočnosti« za amaterje. Proge bodo krajše, tekle pa bodo po isti poti kot za profesioniste. Amaterji bodo star-tali nekaj ur prej iz mest, ki bodo oddaljena kakih 40 km od startnega mesta njihovih profesionističnih tovarišev. Cilj pa bo za vse isti. Za amaterje bodo gorske etape lažje kot za ostaleT Prireditelji so javili, da se bo tega Toura udeležilo 10 ali 12 reprezentanc z 8 tekmovalci. Mc Neil; Mullery, Labone, Moore; Connelly, Dobing, Baker, Fantham, Charlton. Belgijski sodnik Van Kenzfel je točno ob 19.30 po krajevnem času (20.30 po italijanskem) dal znak za začetek srečanja, kateremu je prisostvovalo kljub hladnemu vremenu preko 20 tisoč gledalcev. Italijani so se kljub razmočenemu igrišču takoj znašli in so stisnili Angleže v obrambo. 2e v 31’ so imeli Italijani priliko, da dosežejo gol, toda Rossanov strel je za las zgrešil cilj. Po premalo odločni ofenzivi Angležev so šii Italijani ponovno v napad in so dosegli po streljanju iz kota gol po Nicoeju, ki .e i glavo spremenil smer žogi in jo poslal v mrežo. Angleži so jezno odgovorili in so večkrat spravili italijansko obrambo v zagato. V 14’ pa je prišlo do izenačenja: Angleži so streljali kot in vratar Anzolin je skočil visoko v zrak ter zadržal žogo. Pri padcu pa ga je srednji napadalec Baker na tipično angleški način dobesedno skupno z žogo porinil v mrežo. Kljub protestom Italijanov je sodnik priznal gol in s tem dekretiral izenačenje. V drugem polčasu so Italijani zamenjali poškodovanega Anzolina z močnejšim Alberto-sijem. Angleži.so se znatno popravili in so sprožili akcijo ’a akcijo. Najbolj nevaren je bil znani Charlton, ki je večkrat za las zgrešil italijanska vrata. Več njegovih žog se je tudi odbilo od vratnic. Kljub nevarnim ofenzivam pa domačini nikakor niso mogli najti poti do drugega gola in to po zaslugi italijanske obrambe, ki je brez usmiljenja čistila. Sicer so tu- imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiii'iiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Diletantsko nogometno prvenstvo Neuspešen dan za tržaška moštva Samo Libertas zmagovita - Visok poraz enajstorice Cremcaffe Slaba nedelja za tržaške enajstorice, ki nastopajo v diletantskem prvenstvu: vsa moštva so morala prepustiti točke nasprotnikom in le Libertas s. je znala priboriti zmago na lastnem igrišču. Pravcato debacle je doživelo moštvo Cremcaffč, katerega je Sangiorgina odpravila kar s 6:1. V B skupini je morala tudi Muggesana prepustili obe točki moštvu iz Saicija, medtem ko je tržiški CRDA prišel do svoje prve zmage v tem prvenstvu. V C skupini je klonila tudi Ponziana, ki je gostovala na igrišču Romane. Sicer se je tekma končala le s pičlo razliko enega gola, ki pa je domačinom zadostovala, da so poslali poražene Tržačane domov. Precej slabo "se je godilo tudi moštvu iz Sv. Ane, ki je bilo v nemilnosti igralcev iz Ronk. Ti niso štedili s streli in čeprav so jih precej zastreljali, so vseeno poslali štiri žoge v mrežo gostov. Tudi Edera je doživela neuspeh, ki je tem večji, ker je prišlo do spodrsljaja na domačem igrišču. V gosteh so prišli igralci iz Moše, ki so se bolje znašli v blatu kot domačini. Gostje so dosegli en sam gol m ker domačini nikakor niso mogli najti poti za izenačenja, so jim morali prepustiti kar obe točki. Skupina B IZIDI •CRDA-Rivignano 3:1, Saici-•Muggesana 3:2, ‘Sangiorgina-Cremeaffe 6:1, Terzo-*Cervi*na-no 1:0, *Aquileia-INA 2:2, *Fiu-micello Fortitudo 0:0, 'Trivigna-no-Gradese 1:1. LESTVICA Sangiorgina 4 3 0 1 15 5 6 Fiumicello 4 2 2 0 6 4 6 Saici 4 2 2 0 8 6 6 Terzo 4 2 1 1 7 7 5 INA 4 2 1 1 8 9 5 Muggesana 4 1 2 1 5 4 4 Trivignano 4 1 2 1 7 6 4 Cremcaffe 4 2 0 2 5 9 4 San Giovanni 3 1 1 1 5 6 3 Fortitudo 3 1 1 1 5 1 3 Gradese 3 1 1 1 3 4 3 Cervignano 3 1 0 2 3 5 2 CRDA 4 1 0 3 7 8 2 Aquileia 4 0 2 2 5 7 2 Rivignano 4 0 1 3 1 5 1 Skupina C IZIDI •Romana-Ponziana 1:0, Tur-riaco-*Amoco 3:1, ‘Ronchi-San-t’Aana 4:1, *San Canciano-Pie-ris 1:1, ‘Torriana-Mariano 1:1, ♦Libertas-Cormonese 2:0, Mossa -•Edera 1:0. LESTVICA Romana Mossa Turriaco Torriana Libertas Ronchi Mariano Edera Pieris 4 3 1 0 10 3 3 0 0 S 4 2 2 0 11 4 2 2 0 3 4 2 11 4 2 11 4 13 0 4 12 1 3 111 San Canciano 4 112 Ponziana 4 0 3 1 Cormonese 3 10 2 Sant’Anna 4 0 1 3 2 12 Pro Romans 3 0 0 3 2 7 Amoco 4 0 0 4 2 10 di Italijani spravili večkrat v zadrego angleško obrambo, toda njihov vratar Macedo je bil vedno na mestu in ni dovolil, da bi še kaka žoga končala za njegovim hrbtom. Anglija je streljala 9 kotov, od katerih 3 v prvem polčasu. Italijani pa so vsega skupaj streljali iz kota 5-krat (2 v prvem delu igre). # # # MALMOE, 2. — V povratnem srečanju za evropski pokal je domača enajsterica IFK premagala moštvo CDNA iz Sofije 1:0 (0:0). #*# BERN, 2. — V prvem srečanju II. kola za evropski pokal ;e Hamburg odpravil s 5:0 (3:0) moštvo Young Boysa. V lahki atletiki Zmaga Partizana nad ekipo Ligurije GENOVA, 2. ska ekipa beograjskega Partizana je nastopila na stadionu Nafte proti ekipi Ligurije in je gladko zmagala. Beograjčani so bili skoraj povsod boljši, zaradi česar so domačinom preostala le slabša mesta. Partizan si je med tekmovanjem nabral 60 točk, medtem ko jih je ekipi Ligurije pripadlo 42. Tehnični rezultati so bili sledeči: 100 m: I. Gallina (L) 10”8, 2. Agretti (L) 10”9, 3. Petrovič (P) 11”, 4. Dragaševič (P) 11”4. 400 m: 1 Bianchi (L) 50”5, 2. Trifunovič (P) 50”7, 3. Matič (P) 50”7, 4. Conte (L) 51 '3. Skok v višino: 1. Marjanovič (P) 1.85, 2. Barovič (P) 1.80, 3. Zamparelli (L) 1.30, 4. Dallavia (L) 1.60. Met kladiva: 1. Račič (P) 61.60. 2. Koprivica (P) 54.64, Faia (L) 40.15, 4. Carpi (L) Lahkoatlet- Sarič (P) 1’54"’9, 3. Hočevar 34.42. 800 m: 1. Porro (L) 1’52”8, 2. (P) 1’57”3, 4. Bozano G. (L) 159”5. Met krogle: 1. Skilevič (P) 14.98. 2. Račič (P) 13.30, 3. Maggio (L) 12.76, 4. Bozzola-sco (L) 12.45. 5000 m: 1. Ivanovič (P) 14’ in 47”5, 2 De Fiorentiis (L) 14’56”3, 3. Dugonič (P) 14’57”2, 4. Lagana (L) 15’32”4. Troskok: 1. Sočič (P) 14.29, 2. Lujič (P) 14.01, 3. Carpi (L) 13.98, 4. Dallavia (L) 12.15. Met kopja: 1. Miletič (P) 65.83, 2. Pavlovič (P) 60.50, 3. Bobrich (L) 47.06, 4. D’Ange-li (L) 46.19. Štafeta 4x100: 1. Partizan (Dragaševič, Trifunovič, Ače-vič, Andrič) 43”4, 2. Ligurija (Gallina, Agretti, Astegno, Bevilacqua) 44”4. Štafeta 4x400: 1. Ligurija (D« Benedetti, Baudoino, Conte, Bianchi) 3’32”7, 2. Partizan (Matič, Trifunovič Ačevič, Sarič) 3’37”5. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiirmiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiliiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiii Nogometno prvenstvo koprskega okraja Tabor sili proti vrhu kjer prevladuje Tomos V postojnskem moštvu nekaj ni v redu V četrtem kolu nogometne- I vodstvo, vendar se jima je ga prvenstva koprskega okraja so dosegli naslednje izide: Tomos B — Tomos A 0:4 Tabor — Izola 3:1 II. Bistrica — Pivka 4:3 Postojna — Sidro 1:2. Najpomembnejše srečanje te. ga kola je bilo v Sežani. Domačini so dokazali, da niso po naključju osvojili preteklo nedeljo točko v Kopru. Tudi tokrat so zaigrali zelo borbeno, bili so vzdržljivejši od go. silov, napad pa so odlikovale hitre in preproste akcije. Izola je imela enakopraven položaj le v prvem polčasu, ki se je zaključil neodločeno 1:1. V drugem polčasu pa so bili domači v precejšnji premoči. Gostom v opravičilo pa je treba povedati, da je bil njihov najboljši obrambni ’-gralec Jerkovič poškodovan in je ves drugi polčas statiral na krilu. Preseneča tudi poraz Postojne na lastnem igrišču. Ker je to že drugi poraz doma, je še toliko bolj boleč. Vsekakor je v moštvu Postojne nekaj narobe. Doslej smo bili vajeni, da se je to moštvo zmeraj potegovalo za enega od prvih mest. Na nedeljški tekmi pa smo opazili nekaj nevarnih eksperimentov z i-gralci, ki so igrali na njim povsem neustreznih mestih (srednji krilec). Le trdna roka klubovega odbora in trenerja bo moštvo spet postavila tja, kamor po svoji kvaliteti tudi sodi! Prijetno je presenetila v tem kolu Pivka. To mlado moštvo je v prvem polčasu zadalo kar precej skrbi doma. činom in vodilo z 2:1. Najbrž bi ostala Ilirska Bistrica praznih rok, če bi gostje imeli ne. kaj več rutine. Obračun med obema Tomosovima enajsforicama se je končal tako, kot smo pričakovali. Sicer pa je bilo nedeljsko srečanje bolj preizkušnja igralcev in njihove forme. Tomos namreč še nima stardandne postave in vsa dosedanja srečanja so bila bolj islkanje enajstorice, ki ne bi samo osvojila prvega mesta, marveč se lahko uspešno borila tudi v kvalifikacijah za vstop v slovensko nogometno ligo. Čeprav so to za sedaj le računi na papirju, pa ima moštvo Tomosa letos vendarle največ možnosti za uspeh, saj razpolaga z blizu petde setimi aktivnimi nogometaši pri čemer nismo računali treh pionirskih moštev, ki bodo lahko v prihodnjih letih zamašila nastale vrzeli. Po četrtem kolu sita obe Tomosovi enajstorici obdržali Tabor nevarno približal.,, Ce upoštevamo, da igra Tomos B izven konkurence, potem ima. ta trenutno Tomos A in 'Tabor enako število točk. V tem primeru se namreč Tomosu A ue šteje zmaga nad Tomosom B. LESTVICA: Tomos A Tomos B Tabor Izola II. Bistrica Postojna Sidro Pivka 4 3 10 15:5 7 4 3 0 1 11:10 6 4 2 11 9:0 5 4 2 0 2 12:0 4 4 2 0 2 11:16 4 4 10 3 11:9 2 3 1 0 2 5:7 2 3 0 0 3 4:10 0 V prihodnjem kolu se bodo pomerili: Tomos B — Tabor, Pivka — Tomos A, Sidro — Ilirska Bistrica in Izola — Postojna. V tem kolu lahko pričakujemo sigurne zmage Tabora, Tomosa A, Sidra in I-zole. Partizan-Ilirska Bistrica košarkarski prvak Primorske V nedeljo je bilo v Kopru košarkarsko prvenstvo Primorske za člane. Udeležba je bila zelo pičla, saj goriški okraj sploh ni poslal svojega zastopnika. Kakor je bilo pričakova. ti, so osvojili prvo mesto košarkarji Ilirske Bistrice, ki so si letos priborili vstop v prvo republiško ligo. Toda zaradi premajhne borbenosti so imeli nekaj težav v srečanjih z I-zolo in zlasti s Postojno B. Res pa je tudi, da je Ilirska Bistrica prav zdaj začela z uvajanjem modernejšega sistema igre in da igralci, kar je povsem razumljivo, še nekoliko «plavajo». Posamezni izidi; Postojna A — Postojna B 39:35; Koper — Postojna A 38:16; Koper-Postojna B 41:56; Postojna B — Ilirska Bistrica 55:61 in Izila — Koper 63:45. Končni vrstni red; 1. Ilirska Bistrica, 2. Postojna B, 3. Izola, 4. Koper in 5. Postojna A. Uspeh Koprčank v rokometni ligi Koprčanke so v nedeljo v Kopru premagale trboveljske, ga Rudarja z 12:3. S tem so zasedle v jesenskem delu tekmovanja republiške ženske lige peto mesto. Koprčanke so imele slab začetek, nato pa so se močno popravile. Zdaj imajo šest točk. V tekmi z Rudarjem so bile ves čas v premoči. Njihova najboljša igralka Marta Toljat je bila kar sedemkrat uspešna. ŠAHOVSKA OLIMPIADA LEIPZIG, 2. — Rezultati V. kola šahovskega turnirja na olimpiadi so naslednji: Argentina-Jugoslavija 1,5:2,5 (Najdorf-Gligorič remi, Eli-skases-Matanovič remi, Wexler-Ivkov remi, Schogelmann-Ber-tok 0:1’ ZDA-SZ 1.5:2,5 (Fisher-Talj remi, Lombardi-Botvinik remi, Byrne-Korčnoj remi, Bisguier-Smislov 0:1) Zah. Nemčija-Bolgarija 2:2 Madžarska-Holandska 1,5:2,5 Ceškcslovaška-Anglija 2,5:1,5 Vzh. Nemčija-Romunija 1:3 Stanje po V. kolu: SZ 15 točk, ZDA 13, Jugoslavija 11, Češkoslovaška in Zah. Nemčija 10,5, Romunija in Argentina 10, Madžarska 9 itd. Revija «Ring Magazine» objavila lestvico boksarjev Ginlio Rinaldf boksar meseca Prvo mesto v petelinji kategoriji si delita Jofre in Halimi NEW YORK, 2. — Boksarska revija «Ring Magazine* je izbrala za boksarja meseca Italijana Giulia Rinaldija, ki je preteklo soboto premagal po točkah v Rimu svetovnega prvaka srednjetežke kategorije Archieja Mooreja. V peresni kategoriji, kjer ni svetovnega prvaka, si prvo mesto delita brazilski boksar E-der Jofre in Francoz Alphon-se Halimi, ki prideta v poštev za naslov. Lestvica najboljših boksarjev preteklega meseca je naslednja: TEŽKA — Prvak: Floyd 1. Sonny Liston, 2: Ingemar Johansson, 3. Eddie Machen, 4. Zora Folley, 5. Henry Cooper, 6. Mike Dejohn, 7. Robert Cleroux, 8. Alex Miteff, 9. Dick Richardson- SREDNJETEZKA — Prvak: Archie Moore. 1. Chic Calderwood, 2. Giu-lio Rinaldi (It.), 3. Itarold Johnson, 4. Erich Schoeppner, 5 Wiellie Pastrano, 6. Doug Jones, 7 Mike Holt, 8. Bo-bo Olson, 9. Johnny Halifihi. SREDNJA — Prvak: Paul Pender. 1. Gene Fullmer (prvak NBA), 2. Gustav Scholz, 3. Hank Casey, 5. Joey Giardel- 10, 5. Sugar Ray Robinson, 6. Henry Nank, 7. Joey Giambra, 8. Terry Downes, 9. Don Fullmer, 10. Dick Tiger. SREDNJELAHKA — Prvak: Benney Kid Paret. 1. Luis Rodriguez, 2. Fede-rico Thompson, 3. Ralih Du-qaa, 4. Emile Griffith, 5. Denny Moyer, 6. Duilio Loi (prvak welter junior kategorije), 7. Don Jordan, 8. Flo-rentino Fernandez, 9. Jorge Fernandez, 10. Gaspar Orte- Sa- , , LAHKA kat. — Prvak: Joe Brown. 1. Fave Charnley, 2. Carlos Ortiz, 2. Len Matthews, 4. Carlos Hernandez, 5. Flash Elorde (prvak v lahki junior kat.), 6. Eddie Perkins, 7. Kenny Lane, 8. Cisco Andra-de, 9. Battling Torres, 10. Nur-sey Kid. PERESNA — Prvak: Davey Moore. 1. Gracieux Lamperti, 2. Sugar Ramos, 3. Sergio Capra-ri (It.), 4. Percy Lewis, 5. Ricardo Gonzales, 6. Rafiu King, 7. Felix Cervantes, 8. Raimondo Nobile (It.), 9. Ter-ry Spinks, 10. Danny Valdez. PETELINJA — Brez prvaka. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii IV. kolo goriške nogometne podzveze Branik v vodstvu kljub tekmi manj Adria odščipnila točko Primorju - Močan odpor Vipave V IV. kolu goriške nogometne podzveze so bili doseženi naslednji rezultati; Vipava-To-lmin 0:2 Primorje-Adria 1:1 Anhovo-Rudar 3:0 p. f. tekma Branik-Nova Gorica B )e bila odložena na kasneje. V tem kolu je presenetila enajstorica Adrie iz Mirna, ki se je vrnila iz Ajdovščine s točko v žepu. Neodločen rezultat’ povsem odgovarja poteku dogodkov na igrišču, kljub temu da je bilo domače Primorje favorit, posebno še, ker je prejšnjo nedeljo premagalo drugo moštvo Nove Gorice na njenem igrišču, medtem ko je Adria zgubila doma z Ajnhovim. Tolmin je gostoval v Vipavi, kjer je novincu pobral obe točki. Zmaga ni bila lahka, ker je bila borbena enajstorica Vipave v polju enakovreden nasprotnik; neučinkovitost njenega napada pa gre pripisati predvsem na rovaš neizkušenosti, ki bo v teku tekmovanja prav gotovo od-I padla. Tolminska enajstorica si je v tej tekmi priborila prvo zmago v letošnjem prvenstvu. Tekme Anhovo-Rudar ni bilo, ker se enajstorica Rudarja n,i pojavila na igrišču, zaradi česar so tekmo zabeležili v korist Anhova z rezultatom 3:0 p.f. Ker je to v letošnjem prvenstvu že drugi primer, da se moštvo Rudarja ni pojavilo na igrišču, bos/la morali goriška nogometna podzveza in občinski odbor za telesno vzgojo v Idriji podvzeti resne ukrepe proti NK Rudarju, da preneha s tako nešportno prakso. Spričo navedenih dejstev ni nič čudnega, da se je moštvo Rudarja, ki je pred leti igralo v ljubljanSko-primorski ligi, znašlo letos na dnu tabele goriške podzveze! Kljub temu, da srečanja Branik-Nova Gorica B mi bilo, vodi Branik še vedno na tablici s točko naskoka pred An-hovim. V V. kolu bodo naslednja prvenstvena srečanja: v Šempetru: Nova Gorica B - Vipava, v Mirnu: Adria - Branik, v Idriji: Rudar - Primorje in v Tolminu: Tolmin - Anhovo. 1. Eder Jofre in Alphonse Halimi, 3. Piero Rollo (It.), 4. Freddie Gilroy, 5. Kenji Yonekura, 6. Joe Medel, 7. Eloy Sanchez, 8. Ignacio Pina, 9. Jose Gopez, 10. Leo Espi-nosa. MUŠJA kat. — Prvak Pone Kingpetch. 1. Mimun Bel Ali, 2. Pas-cual Perez, 3. Sadao Yaoita, 4. Johnny Caldwell, 5. Mit-sunroi Seki, 6. Edmundo Es-varza, 7. Dommy Ursua, 8. Risto Luukkonen, 9. Ramon Ajias, 10. Leu Zulueta III. slovenski SPORED Danes, 3. novembra ob 20.30 — NAMIZNI TEN (finalna srečanja). («rlXA Jutri, 4. novembra ob 8.30 — LAHKA ATL j ifi leto® — tekmovanje članov in članic. Mladinci pod • v.jjD0| bodo tekmovali v troboju (met krogle, skok v tek na 60 metrov). Urnik tekmovanja: ob 8.30 tek na 80 in na 60 m, skok v višino, ob 10 tek čez drn in strn (moški), ob 10.30 skok v daljino (moški), met krogle, ob 11.30 met diska. Ob 15. uri STRELJANJ E. dobil!*" Nagrade: zmagovalci in drugoplasirani bodo --plome, društvo z največjim številom tekmovalce ^ hodni pokal SPZ, najboljše društvo pa prehodni P SKGZ. iiiiiimiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiHiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiii|,mi|!i*"i"ii,i,i"",iiiiiiiiiiii|" Pred zaključkom slovenskega športnega dne Člani Škamperla v obeh začasnih lestvicah Svetoivančani so favoriti za oba pokala: za najmočnejšo ekipo in za uspehe ■ Danes finalna srečanja v namiznem tenisu Še dva dnj tekmovanja in III. slovenski športni dan bo zaključen. Že sedaj lahko trdimo, da je bilo letošnje tekmovanja uspešno tako zaradi rekordnega števila nastopajočih, kakor tudi zaradi doseženih uspehov. Na sporedu so še finalna srečanja v namiznem tenisu, v lahki atletiki in končno v petek popoldne še v streljanju z zračno puško. Po končanem tekmovanju bo nagrajevanje društev in tekmovalk. Kot je znano boido tekmovalci dobili diplome. Za društva pa sta narazpolago dva pokata in sicer za najštevilnejšo nastopajočo skupino in za najboljše društvo. Po tekmovanju v odbojki, avto-moto slalom, med dvema ognjema, šahu in izločilnih srečanj v namiznem tenisu vodi v obeh lestvicah Škamperle iz Sv. Ivana, ki je poslalo na tekmovanje največje število oseb in je do danes doseglo največje uspehe skoraj v vseh panogah. Trenutno sta lestvici kakor sledi: Po številu tekmovalcev: Škamperle 30 Prosek - Kontovel 28 Cankar in Taborniki 19 Skedenj 15, Dijaški dom 12, Nabrežina in Gorica 8, Križ 7, DSS 2, NSZ, Dolina, Bazovica in Opčine 1. Po doseženih uspehih: Škamperle 21 točk Taborniki 14 Cankar 12.5 Skedenj 11, Prosek-Kontovel 10, DSS 9, NSZ 7, Opčine in Križ 5, Dijaški dom 4,5, Gorica 4, Dolina 3, Nabrežina 2, Bazovica 0. Danes se bodo člani, članice in tudi mladinci spoprijeli za prva mesta v namiznem tenisu. Za srečanja vlada precejšnje zanimanje. Kot je znano so sc uvrstili v finale med člani trenutno najmočnejši igralci Tomšič, Merlak in Grbec, med članicami bo borba med Pio in Anico Hmeljakovo, Antonini, Sirca in B. Milič pa se bodo pomerili za prva mesta med mladinci, ******* *********** CIRIL KOSMAČ ji rekel »moj prestol*, so Temnikarjeve oči takS- Tam sem sedel ure in ure ne kot poletno nebo. Ka- ««.» ******* S********* GAJU Ali vi nemara veste, kaj je gaj? Jaz že danes ne vem prav natanko, zato te besede nikdar ne uporabljam. Sicer pa danes gaja ne iščem več. Toda ko sem bil otrok in sem v pesmih bral o gaju, sem ga iskal. Iskal sem ga in sem ga seveda tudi kmalu našel, zakaj otrok zmeraj najde v svoji najbližji resničnosti, kar popolnoma ustreza podobi njegove domišljije. Med našim in sosedovim poljem se je v pobočje odpirala zelena dolinica, lepa in mehka kot velika zibelka. Prav po sredi je tekel potok Skopičnik. 6u- obokom košatih vrb, ki so rasle na obeh straneh ter se natl njim prepletale z gostimi vejami, čista voda se je prelivala med okroglimi kamni, poraščenimi z mahom. Med njimi so bili slapovi, ki so se penili, kotliči, ki je v njih vrela ledena voda, in mirni tolmuni, pregrnjeni s srebrnimi in modrimi čipkami, ki so jih nad njimi tkale vrbove mladine in mo drina neba. To je bil moj gaj. Zelo rad sem zahajal vanj. Pretikal sem se med vrbami, plezal nanje in se zibal v vejah, ali pa sem šel do samega izvira, do mel je pod srebrnozelenim | visoke zelene skale, ki sem ter nepremično gledal v vodo, ki je izpod skale vrela kakor živo življenje in nato šumela in tekla, kakor živo življenje teče in šumi. Toda v svoj gaj nisem zahajal samo zaradi lepote in velikih sanj, ki jih je tam lahko v miru sanjala moja nemirna otroška duša. Tja sem zahajal tudi zaradi soseda Temni-karja. Temnikar Je bil precejšen samotar. Večkrat sem slišal njegovo ženo, ki je tožila moji mami: «Oh, naš je pa tako pust kot osat!« Meni se je zdela žena pusta in bodeča, čeprav bi nemara Temnikar-ja res lahko primerjali z osatom. Bil je visok in koščen, trdih las in ščetina-stih brk. Oči pa je imel velike in modre, tako modre kot je moder osatov cvet. Ljudje so rekli, da dar sem bil z njim, sem se večkrat ozrl kvišku. In bilo je res: osati starec je imel pod sivimi, naježenimi obrvmi dve Jezerci nebesne modrine. To je bilo čudovito! A meni se je takrat zdelo še bolj čudovito, da je imel dvolitrski lonec prav take barve. Z njim je hodil vsako Jutro in vsak veče- k potoku Skopičniku, da se je tam napil mrzle vode. Bil sem seveda še otrok, on pa že star, toda bila sva prijatelja. Zelo rad sem se pogovarjal z njim. Se rajši pa sem ga skrivaj poslušal, zakaj Temnikar je imel navado, da se Je zmeraj glasno pogovarjal s sabo in s stvarmi o-krog sebe. In tako sem slišal marsikaj nenavadnega, včasih tudi marsikaj takšnega, kar še ni bilo za moja otroška ušesa. Spominjam se nekega ču- dovitega poletnega jutra, ko sem gnal na pašo v svoj gaj. Umil sem se v ledeni vodi, potem pa sem zagazil po mladi otavi, ki je bila tako mehko hladna, da sem se kar zibal od neznanega ugodja. Ko sem prišel na zunanji rob dolinice, sem se obrnil in pogledal po svoji sledi, ki se je vila za mano, kakor bi bil s prstom potegnil po sivozelenem svilenem žametu. Potem sem se ozrl okrog sebe. Vsa dolina Je bila prazna in zalita s tiho, prosojno zelenino, nad njo pa je bila razgrnjena umita modrina poletnega neba. Bil sem srečen, tako čisto srečen, da še zdaj čutim v sebi odmev tistega daljnega trenutka. S smehljajem na ustnicah mi je šlo na jok, in nemara bi se bil res razjokal, če ne bi zagledal Temnikarja. Prihajal je po svojem travniku. Gazil Je srebrno otavo in tudi za njim se je vlekla zelena sled razbitih biserov rose. Glavo je imel sklonjeno kakor zmeraj, a vendar sem v duhu videl njegove modre oči. In videl sem tudi njegov modri lonec, čeprav ga je v prekrižanih rokah držal na svojem hrbtu. Nehote sem se ozrl v modrino neba, nato pa sem stekel k Skopičniku in se skril v vrbje, da bi slišal, o čem se bo Temnikar pogovarjal s potokom. že od daleč sem slišal njegov gromoviti glas, a prve besede sem razločil šele tedaj, ko je stopil s kolnika in zavil k potoku. Zamahnil je z loncem in prizadeto rekel; »Dedec trpi, baba pa še kar naprej laja vanj; — Toliko je bilo grdega, da je tvoja duša umazana in sajasta kakor svinjska kuhinja!« Kazgrnil je vrbje, se raz- koračil na kamnu, jezno vrgel roke od sebe in se obrnil k potoku: «No, in kaj bi tl odgovoril?« Potok Je veselo žuborel. Temnikar je zmajal z glavo in rekel z nevoščljivostjo v glasu; »Kaj pa ti veš! Ti sl čist... Ti tečeš in tečeš in tečeš, od vekomaj tečeš, pa si zmeraj čist! Človek pa se na tem svetu komaj trikrat obrne — in že je ves umazan! Umazan kot svinjska kuhinja!« Sklonil se Je, zajel vodo v široko prgišče in se umil. »Uh, tako sl mrzel!« je rekel z užitkom. »Pa pravijo, da v zemlji gori? Ce gori, potem bi moral biti gorak, gorak in umazan, poln pepela in saj! Kot svinjska kuhinja!« Jezno je odprhnil vodo iz nosa, splaknil lonec, si natočil vode in dolgo pil. V igri med dvema ognjema je borba za prvo in*- jjjjjS med favoriti iz Križa in ekipo tabornikov. Končno ^ slednji, ki so se nasmejani skupno s premagane* pred aparat našeaa fotoreporterja I! iBlMlIili! sp°pi'$ Tudi mladinci so krepko prijeli za loparje *n 5 na zelenih mizah. Trije so se plasirali v fin.al® ^est3 šlo za res, ker si bodo morali razdeliti tri - Neverjetno zanimanje je vladalo tudi za g>mH?j s motociklisti so se množično prijavili ir< se borP . eni mi ter z ovirami. Na sliki vidimo prihod na številnih udeležencev ^0 «Mrha ti, grda, kako lepo hladiš!« je zadovoljno zagrgral in se pobožal po prsnem košu. Nato pa je kar takoj zagrmel: »To- da povej ti meni, zakaj tudi jeze ne hladiš? In zakaj žalosti ne hladiš? Zakaj, a?... Zakaj mora človek piti žganje, ki žge, da si ohladi dušo? A? Zakaj?...« Spet si je natoči! vode in pil. Nato si je obrisal .brado in se bolj prizanesljivo obrnil k potoku: »Saj, nemara pa ti sploh ne veš, da žalost žge? žge, dragi moj! In zaradi tega tudi solze žgejo. O otroških solzah zdaj seveda ne govorim. Otrok toči nedolžne solze. Oči si z njimi umije, da potem vse lepše vidi... Tudi baba joče. A kaj bi, baba se obriše, se dvakrat usekne, pa je spet dobra in reglja naprej. Dedec pa... a, nemara ti misliš, da dedec ne joče? Joče, j°£e! Sf>f, gače, popolnoma ^ ^ ^ Ranjki gospod ,e; P po povedal. ^e vemu dedcu solz.e , če J o ven, te^e du*0 # če j o noter! N« g K. kapljajo! in ^ žge ga, dragi »J J mu duše ne P pov t verjameš? D°br°solze P{a ti bom, kako s^up0rjev »Veš, stari je da 1!» takšna mrha, ne bi bil vreden- utri Konec Jv