Leto 1907.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXXXVJI. — Izdan in razposlan dne 14. avgusta 1907.
Vsebina: (St. 190 in 197.) 196. Ukaz o dokazu posebne usposobljenosti po § 23, odstavek 1, zakoha z dne 5. fe’ bruarja 1907. 1., s katerim se izpreminja in dopolnjuje obrtni red, potrebnem za nastop v § 15, to£ka 1, 2, 5, 6, 7, 8, 10, 11, 14, 17, 18, 20, 21, 22 in 23 zakona z dne 15. marcija 1883. 1., oziroma zakona z dne 5. februarja 1907. 1. navedenih koncesijoniranih obrtov. — 197. Ukaz o votlbi knjig koncesijoniranih obrtov za posredovanje služeb in mest in pa o policijski kontroli teh obrtov.
106.
Ukaz trgovinskega ministra v po-razumu z ministrom za notranje stvari in z ministrom za bogočastje in nauk z dne 6. avgusta 1907.1.
o dokazu posebne usposobljenosti po § 23, odstavek 1, zakona z dne 5. februarja 1907.1. (drž. zak. št. 26), s katerim se izpreminja in dopolnjuje obrtni red, potrebnem za nastop v § 15, točka 1, 2, 5. 6, 7, 8, 10, 11, 14, 17, 18, 20, 21, 22 in 23 zakona z dne 15. marcija 1883. I. (drž. zak. št. 39), oziroma zakona z dne 5. februarja 1907.1. (drž. zak. št. 26) navedenih koncesijoniranih obrtov.
Člen I.
Na podstavi § 15 zakona z dne 15. marcija 1883. 1. (drž. zak. št. 39), oziroma zakona z dne
5.	februarja 1907. 1. (drž. zak. št. 26) in pa na podstavi § 23 zakona z dne 5. februarja 1907. I. (drž. zak. št. 26) se o dokazovanju posebne usposobljenosti pri tu spodaj imenovanih koncesijonira-nih obrtih ukazuje naslednje:
1.	Tiskarski obrti.
Prositelji za koncesijo v § 15, točka 1, zakona z dne 15. marcija 1883. 1. (drž. zak. št. 39) navedenih obrtov, kateri se bavijo z mehaničnim ali kemičnim razmnoževanjem slovstvenih ali umetniških izdelkov (liskarne za knjige, za bakroreze, jekloreze, lesoreze, kamenoreze in enake, tudi z nogo gonjene tiskalnice), se morajo z izpričevalom izkazati, da so se redno izučili, kakor tudi z delovnim izpričevalom o večletnem praktičnem delu v dotičnem obrtu.
Ta izkaz se z ozirom na knjigotiskovni obrt nadomešča z odhodnim izpričevalom rednih učencev odseka za knjižne in ilustracijske obrte na grafičnem učilišču in poskuševališču na Dunaju, oziroma s po-Irdilom, izrednim učencem tega odseka izdanim, da so z dobrim uspehom dovršili svoje študije.
Za nastop obrta kamenotiska, svetlotiska in pa obrtnega izrševanja vseh tistih fotografičnih razmnoževalnih postopkov, pri katerih se rabijo tiskalnice, naj v zvezi z najmanj štiri poluletja obsegajočim praktičnim delom v tiskovnem obrtu v prejšnjem odstavku omenjenega zavoda izpričevalo o uspešno dovršenem zadnjem letu odseka za fotografijo in razmnoževanje na grafičnem učilišču in poskuševališču na Dunaju velja za dokaz posebne usposobljenosti.
Prositelji zn koncesijo v § 15, točka 1, zakona z dne 15. marcija 1883. 1. (drž. zak. št. 39)
(Slovonlach.)
101
omenjenih obrtov, ki se bavijo s trgovino z izdelki, oznamenjenimi v odstavku 1 (knjigarne, vštevši sta-rinarske knjigarne, prodajalnice umetnin in muzi-kalij) se morajo izkazati z občo omiko, zadostujočo za obratovanje teh obrtov.
Istotako se morajo prositelji za koncesije v § 15, točka 5, zakona z dne 15. marcija 1883. 1. (drž. zak. št. 39) omenjenih obrtov podjetij posojevalnic za izdelke, oznamenjene v odstavku 1, in čitalnic (bralnih kabinetov) izkazati z občo omiko, zadostujočo za obratovanje teh obrtov.
2.	Brodniski obrti.
Prositelji za koncesijo v g 15, točka 5, zakona z dne 15. marcija 1883. 1. (drž. zak. št. 39) navedenega brodniškega (plovskega) obrta po notranjih vodah (jezerih in rekah) se morajo izkazati z zadostnimi v strokovnem obratu ali v trgovskem vodstvu takih podobnih obrtov pridobljenimi, praktičnimi lastnostmi.
Ako obstojč za posamezne vode posebni predpisi, so ti merodajni za to.
3.	Dimnikarji.
Prositelji za koncesijo v § 15, točka 7, zakona z dne 15. marcija 1883. 1. (drž. zak. št. 39) navedenega dimnikarskega obrta se morajo izkazati, da so se redno izučili tega obrta in da so najmanj dve leti praktično delali v tem obrtu.
4.	Trobilci smradnikov (kanalov).
Prositelji za koncesijo v § 15, točka 8, zakona z dne 15. marcija 1883. 1. (drž. zak. št. 39) navedenega obrta trebilcev smradnikov se morajo izkazali, da so najmanj dve leti praktično delali v tem obrtu.
5.	Narejanje In prodajanje orožja in streliva.
Prositelji za koncesijo v § 15, točka 10, zakona z dne 15. marcija 1883. 1. (drž. zak. št. 39) navedenih obrtov narejanja in prodajanja orožja in streliva (municijskih stvari) se morajo izkazati, da so najmanj dve leti praktično delali v dotičnem obrtovanju.
Ako gre za koncesijo za narejanje in za prodajo strelnega orožja, mora prositelj vrlmtega dokazati, da se je redno naučil tega obrta.
V prednjih odstavkih omenjeni dokaz posebne usposobljenosti se za narejanje in prodajanje strelnega orožja nadomešča z odhodnim izpričevalom strokovne šole za puškarsko industrijo v Borovljah.
6.	Narejanje In prodajanje ognjarske tvarine, ognjar-skili Izdelkov in vsakovrstnih raznesnih preparatov.
Prositelji za koncesijo v § 15, točka 11, zakona z dne 15. marcija 1883. 1. (drž. zak. št. 39) navedenih obrtov narejanja in prodajanja ognjarske tvarine in ognjarskih izdelkov morajo potrebne znanosti iz pirotehnike izkazati z dokazom, da so poprej najmanj eno leto delali v obratovanju dotičnih obrtov ali pa da so pridobili kemično-tehnične strokovne znanosti.
Prositelji za koncesijo narejanja raznesnih preparatov morajo svojo posebno usposobljenost dokazati kakor zahteva (z ministrstvenim ukazom z dne 22. septembra 1883. 1. [drž. zak. št. 156] izpre-menjeni) ministrstveni ukaz z dne 2. julija 1877. 1. (drž. zak. št. 68).
V gori navedenih odstavkih omenjeni dokaz posebne usposobljenosti se v vseh primerih nadomešča z zrelostnim izpričevalom ali z izpričevalom o uspešno dovršenem zadnjem letu kemično-tehničnega oddelka višje obrtne šole
na državni obrtni šoli v Pragi, na državni obrtni šoli v Libercu, na državni obrtni šoli v Belskem, na državni obrtni šoli v Krakovu in
višje obrtne šole kemično-tehnične smeri na državni obrtni šoli v XVII. občinskem okraju dunajskem.
7.	Pripravljanje strupov iu izdelovanje za zdravila namenjenih tvarin iu preparatov in prodajanje obojih, kolikor to ni izključno pridržano lekarni-carjem, dalje izdelovanje in prodnjanje umetnih rudninskih voda.
Prositelji za koncesijo v § 15, točka 14, zakona z dne 5. februarja 1907. 1. (drž. zak. št. 26) navedenega pripravljanja tvarin in preparatov za zdravilne namene in za narejanje umetnih rudninskih vodà morajo z dokazom vred o najmanj dveletnem delu v kakem kemičnem laboratoriju ali pa v kakem predmet te pravice vršečem obrtnem zavodu pokazati zrelostno izpričevalo ali izpričevalo
o uspešno dovršenem poslednjem letu kemično-tehničnega oddelka višje obrtne šole
na državni obrtni šoli v Pragi,
na državni obrtni šoli v Libercu,
na državni obrtni šoli v Belskem,
na državni obrtni šoli v Krakovu in
višje obrtne šole kemično-tehnične smeri na državni obrtni šoli v XVII. občinskem okraju dunajskem.
Prositelji za koncesijo prodajanja v § 1 mini-nistrstvenega ukaza z dne 21. aprila 1876. 1. (drž. zak. št. 60), oznamenjenih strupov morajo za to potrebno posebno usposobljenost dokazati, kakor zahteva § 2 pravkar omenjenega ukaza.
Prositelji za koncesijo prodajanja za zdravilne namene podelanih tvarin in preparatov in pa prodajanja umetnih rudninskih voda, kolikor ni to gledé teh izdelkov pridržano lekarničarjem, se morajo izkazati z dveletno za obrat teh obrtov zadostno občo omiko in pa z najmanj dveletnim praktičnim delom.
8.	Polaganje plinovili cevi, urejanje svečave in dovajanje vode.
Prositelji za koncesijo obrtov polaganja plino-vih cevi, urejanja svečave in dovajanja vode, navedenih v § 15, točka 17, zakona z dne 15. marcija 1883. 1. (drž. zak. št. 39), to je za dobavo koncesije za plinovega ali vodouvodnega inštalaterja, morajo dokazati :
1.	da so se izučili obrta za instalacijo plina ali navajanje vode ali pa ključalničarskega, kleparskega ali kotlarskega obrta in
2.	da so se štiri leta udeleževali instalacijskih del, ki spadajo v njih stroko.
Na mesto tega dokaza stopi z izkazom vred najmanj dveletnega dela v dotičnem instalacijskem obrtu izpričevalo o prvi državni preskušnji iz stroje-delstvene vstroke, uspešno opravljeni na tehničnih visokih šolah na Dunaju, v Gradcu, Pragi (nemški in češki), v Brnu (nemški in češki) ali Levovu, oziroma izpričevala o opravljenih posameznih pre-skušnjah iz vseh predmetov te državne preskušnje z najmanj zadostnim uspehom, z izpričevali vred o uspešno opravljenih nnpredovalnih preskušnjah iz strojeslovja, strojedelstva in mehanične tehnologije, nadalje zrelostna izpričevala o uspešno do-
vršenem zadnjem letu mehanično-tehničnega oddelka višje obrtne šole
na državni obrtni šoli v I. občinskem okraju dunajskem,
na državni obrtni šoli v Trstu, na državni obrtni šoli v Pragi, na nemški državni obrtni šoli v Polznju, na češki državni obrtni šoli v Polznju, na državni obrtni šoli v Libercu, na nemški državni obrtni šoli v Brnu, na češki državni obrtni šoli v Brnu, na državni obrtni šoli v Visokem, na državni obrtni šoli v Belskem, na državni obrtni šoli v Krakovu,
nadalje dolnjeavstrijske deželne obrtne šole (višje obrtne šole mehanično-tehnične meri) v Dunajskem Novem mestu, in pa ladjestavbnega tečaja na državni obrtni šoli v Trstu in višje strokovne šole za stavbno in strojno ključalničarstvo pri tehnolo-gičnem obrtnem muzeju na Dunaju, slednjič odhodna izpričevala šol za delovodce mehanično-tehnične meri na državnih obrtnih šolah v Linču, Gradcu, Pragi, Smibovu, Polznju nemško, Polznju češko, Libercu, Pardubicah, Brnu nemško, Brnu češko, Belskem, nižje strokovne šole za stavbno in strojno ključalničarstvo pri tehnično-obrtnem muzeju na Dunaju;
oddelka za ključalničarstvo na oddelku za tesarstvo in ključalničarstvo v Ebensee;
oddelka za ključalničarje za orodje in za kovače linovine na strokovni šoli in poskuševališču za železno in jekleno industrijo v Steyr-u;
oddelka za ključalničarstvo na strokovni šoli za tesarstvo in ključalničarstvo v Brucku ob Muri;
strojnoobrtne strokovne šole v Celovcu ;
oddelka za delavce z železom na strokovni šoli za puškarsko industrijo v Borovljah ;
strokovne šole za obdelavo železa in jekla v Fulpmes-u;
oddelkov za strojne obrte na strokovni šoli za strojne obrte in elektrotehniko v Homutovu;
tehničnega oddelka strokovne šole za kovinsko industrijo v Nixdorf u;
strojeobrtne strokovne šole v Prerovu;
' strokovne šole za ključalničarstvo na državni obrtni šoli v Levovu:
strokovne šole za obdelavo železa v Sulkowicah in strokovne šole za ključalničartvo v Swiqtnikih.
9.	Na roj a »j e in popravljanje parnih kotlov.
Prositelji za koncesijo v § 15, točki 18, zakona z dne 15. marcija 1883. 1. (drž. zak. št. 39) navedenega narejanja in popravljanja parnih kotlov morajo z izkazom vred o praktičnem delu v imenovan em obrtu pokazati izpričevalo o prvi državni pre-skušnji iz strojedelne stroke, uspešno opravljeni na tehničnih visokih šolah na Dunaju, v Gradcu, Pragi (nemški in češki), Brnu (nemški in češki) ali Le-vovu, oziroma izpričevala o posameznih preskušnjah iz vseh predmetov te državne preskušnje, opravljenih z najmanj zadostnim uspehom, z izpričevali o uspešno opravljenih napredovalnih preskušnjah iz strojeslovja, strojedelstva in mehanične tehncfto-gije, oziroma zrelostna izpričevala ali izpričevala o uspešno dovršenem zadnjem letu mehaničnoteh-ničnega oddelka višje obrtne šole
na državni obrtni šoli v I. občinskem okraju dunajskem,
na državni obrtni šoli v Trstu, na državni obrtni šoli v Pragi, na nemški državni obrtni šoli v Polznju, na češki državni obrtni šoli v Polznju, na državni obrtni šoli v Libercu, na nemški državni obrtni šoli v Brnu, na češki državni obrtni šoli v Brnu, na državni obrtni šoli v Visokem, na državni obrtni šoli v Belskem, na državni obrtni šoli v Krakovu,
na dolenjeavstrijski deželni obrtni šoli (višji obrtni šoli mehanično-tehnične meri) v Dunajskem Novem mestu, ali ladjestavbnega tečaja na državni obrtni šoli v Trstu ali višje strokovne šole za stavbeno in strojno ključalničarstvo pri tehnologičnem obrtnem muzeju na Dunaju.
10.	Pod kovstvo.
Prositelji za koncesijo v § 15, točka 20, zakona z dne 15. marcija i883. I. (drž. zak. št. 39) navedenega obrtnega vršenja podkovsUa morajo podati dokaz svoje posebne usposobljenosti, kakor zahteva ministrstveni ukaz z dne 21. junija 1874. 1. (drž. zak. št. 100).
11.	Pnkončovanje podgan, miši itd. s strupovltiini stvarmi.
Prositelji za koncesijo v § 15, točki 21, zakona z dne 15. marcija 1883. 1. (drž. zak. št. 39)
navedenega obrta pokončevanja podgan, miši, škodljivih mrčesov i. e. s strupovitimi stvarmi se morajo izkazati s potrebnimi strokovnimi znanostmi in praktičnimi izkušnjami.
12.	Obrat podjetij za pokopavanje mrličev.
Prositelji za koncesijo v § 15, točki 23, zakona z dne 5. februarja 1907. 1. (drž. zak. št. 26) navedenih obratov podjetij za pokopavanje mrličev se morajo izkazati z občo omiko, dotičnim krajevnim razmeram in po obsežju zaprošenih pravic izvrševati koncesijo zadostujočo za vršenje koncesije in pa z ustrezno praktično usposobljenostjo.
Prositelj za koncesijo morasosebno, predloživši uradnozdravniško izpričevalo, dokazati, da so mu dobro znani dotični predpisi in zdravstveno-policijska določila o izkopavanju in prevažanju mrličev, in o tem, kako je postopati pri okuženih mrličih,
Člen II.
Kako je dokazati posebno usposobljenost za nastop v § 15, točki 6, zakona z dne 15. marcija 1883. 1. (drž. zak. št. 39), oziroma v § 1 zakona z dne 26. decembra 1893.1. (drž. zak. št. 193) navedenih koncesijoniranih stavbnih obrtov, določa poslednjič navedeni zakon.
Kar se tiče v § 15, točka 22, zakona z dne 5. februarja 1907. 1. (drž. zak. št. 26) navedenega koncesijoniranega obrta posredovanja služeb in mest, o tem ima § 21 a, odstavek 2 navedenega zakona predpis o dokazu posebne usposobljenosti.
Člen III.
Kolikor se v ukazih, izdanih na podstavi § 24, obrtnega reda, s katerimi so se posamezni obrti navezali na koncesijo, postavlja, da je potreba dokaza posebne usposobljenosti za nastop dotičnih obrtov, ostajajo o tem, kako je dokazati to usposobljenost, merodajni dotični predpisi ukazov.
Člen IV.
O dokazovanju posebne usposobljenosti pri odprtih trgovinskih družbah in komanditnih družbah naj se zmisloma uporabljajo določila g '14 e zakona z dne 5. februarja 1907. 1 (drž. zak. št. 26). če gre za tovarniško obratovano obrtno podjetje, ji“ dovolj, če se posebna usposobljenost dokaže v osebi na-
mestnika (poslovodje) (§ 23 a, odstavek 4, zakona z dne 5. februarja 1907. 1. [drž. zak. št. 26]).
Člen V.
Ta ukaz dobi moč hkratu z zakonom z dne 5. februarja 1907.1. (drž. zak. št. 26). V istem času izgubé moč ministrstveni ukazi z dne 17,. septembra 1883. 1. (drž. zak. št. 151), z dne 20. decembra 1893. 1. (drž. zak. št. 184) in z dne 18. oktobra 1889. 1. (drž. zak. št. 203) in pa razglas z dne
3.	septembra 1906. 1. (drž. zak. št. 198).
Bienerth s. r.	Fort s. r.
Marchet s. r.
199.
Ukaz trgovinskega ministra v po-razuinu z ministrom za notranje stvari z dne 6. avgusta 1907. 1.
o vodbi knjig koncesijoniranih obrtov za posredovanje služeb in mest in pa o policijski kontroli teh obrtov.
Na podstavi § 54, odstavek 1, zakona z dne 5. februarja 1907. 1. (drž. zak. št. 26), s katerim se izpreminja in dopolnjuje obrtni red, se zaukazuje:
§ 1.
Vsak imetnik koncesijoniranega obrta za posredovanje služeb in mest je dolžan o vseh posredovalnih opravilih voditi opravilno knjigo.
Opravilna knjiga mora vseskozi imeti oštevi-ljene strani in obrtno oblastvo naj jo vidira.
Opravilna knjiga naj ima naslednje razpredete :
a)	tekočo številko;
b)	vrsto (kategorijo) iskanega ali ponujanega službenega mesta, oziroma delovnega mesta;
c)	zahtevano ali ponujano mezdo;
d)	ime, posel in adreso njega, ki ponuja službeno ali delovno mesto;
e)	ime, posel, starost in adreso njega, ki išče službeno ali delovno mesto;
f)	povedbo izkaznih listin njega, ki išče službeno ali delovno mesto (delovno knjižico, služno izpričevalo, poselsko knjigo, domovinski list, popotno poverilo i. e.);
g)	natančno povedbo namenišča njega, ki ga je namestiti ;
h)	datum povpraševanja in plačane vpisne pristojbine ;
i)	datum sklenjenega odkazanega službenega, oziroma delovnega razmerja, in pa položene posredovalnine ;
k) opombni razpredel.
§ 2.
Opravilno knjigo je najmanj pet let počenši od datuma poslednjega vpisa hraniti in na vsakokratno zahtevo pokazati organom nadzornega oblastva.
§ 3.
Vsa posredovanja služeb in mest za ženske, katere tisti dan, ko se vpisujejo v omenjeno opravilno knjigo, še niso izpolnile 24. leta svojega življenja, mora obrtni podjetnik razen v tej opravilni knjigi tudi še v posebnem seznamku neprestano v razvidnosti imeti ; v ta seznamek je razen v § 1 za obW opravilno knjigo predpisanih podatkov vpisati tudi ime in bivališče staršev, oziroma varuhov, in pa morebiti varstveno sodišče dotične ženske. Te se-znamke je razen organom obrtnih oblastev na vsakokratno zahtevo pokazati tudi organom cesarskih policijskih oblastev in pa primerno poverjenim oprav-nikom tistih zasebnih ljudomilih društev in združeb, katere cesarsko politično ali policijsko oblastvo podjetniku naznani, da imajo pravico pogledati vanje in jih morebiti tudi prepihati.
§ 4.
Imetnik koncesije je dolžan na zahtevo obrtnemu oblastvu posnetkoma predložiti za namene statistike javnih izkazov o delu potrebne podatke (§ 21 c, odstavek 5, zakona z dne 5. februarja 1907. 1. [drž. zak. št. 26]).
§ 5-
Predpisi tega ukaza se uporabljajo tudi za tiste imetnike koncesije, kateri so dovoljenje obratovati
(Slovcnlsch.)
102
posredovanje služeb in mest že redno pridobili na podstavi predpisov, ki so imeli pravno moč že pred uveijavnjenjem zakona z dne 5. februarja 1907. 1. (drž. zak. št. 20).
§ 6.
Obrtno oblastvo mora posredovalnice služeb in mest z ozirom na to, da se natanko držč vseh določil, ki se tičeje vršenja tega obrta, občasno nadzorovati po policijskih organih.
Obrtna oblastva naj izdajajo obrtnopolicijske predpise, ki so morebiti še nadalje po krajevnih razmerah potrebni o izvrševanju posredovalnic služeb in mest, katere so v njihovem obrtnem okraju.
§ 7.
Prestopki lega ukaza se kaznujejo po kazenskih določilih obrtnega reda.
§ 8.
Kako naj imetniki obrta, ki so po svoji koncesiji upravičeni posredovati mesta za dojke, oziroma za posredovanje službenih in delovnih mest v inozemstvo, vodijo svoje knjige, in kateri nadaljnji policijski kontroli o razsežju in načinu svojega obrtnega obrata naj se pokoré, določi se s posebnimi ukazi.
•>
§ 9.
Ta ukaz dobi moč hkratu z zakonom z dne 5. februarja 1907. 1. (drž. zak. št. 26), s katerim se izpreminja in dopolnjuje obrtni red.
Bienerth s. r.	Fort s. r.