V sredo in saboto
!it izhaja in velja:
:*5a celo leto . B for. 20 kr. p„	pol leta	.	j	„	iO	„
„	četert leta	.	1	„	70	„
Po pošti:
Za celo leto . 7 for. 60 kr. „	pol leta	.	3	„	80	,
„	četert leta	.	2	„	—	„
St. 50.
„Živi, živi duh slovenski, bodi živ na veke!“	Kar. pe«em.
V Celovcu v sredo 5. julija 1865.
Oznanila.
Za navadno dvestopno versto se plačuje: 6 kr., ktera se enkrat, 8 kr., ktera se dvakrat, 10 kr., ktera se trikrat natiskuje; veče pismenke plačujejo po prostoru.
Za vsak list mora biti kolek (»tempelj) za 30 kr.
Rokopisi se ne vračajo.
Tečaj I.
Avstrijansko ministerstvo.
V poslednjem svojem listu smo rekli: „V Avstriji naj vlada avstrijansko ministerstvo!‘‘ Naša deržavljanska dolžnost je, da ravno zdaj, ko je staro ministerstvo padlo in sestavlja se novo, da 'ravno zdaj v tem preimenitnem trenutku naravnost povemo, kakošno ministerstvo si mi v Avstriji mislimo, ktero je po naših mislih avstrijansko ministerstvo.
Bila je preimenitna, prevesela in presveta ura, ko je presvitli naš cesar Franc Jožef 20. oktobra I860 oklical znano diplomo. Izrekel je cesar naš pred Bogom in svetom, Ja je oktoberska diploma za vselej stanovitna in nepreklicljiva deržavna ustava in da ima ravno ona vsem vladarjem avstri-janskim za vodilo veljati pri vsem vladanju io delovanju njihovem. Po tem torej je avstrijansko ministerstvo tisto, ktero se derži besede in duha imenovane diplome. Beseda in duh okto-berske diplome pa tirja to le:
Da Avstrija ostane ena in edina deržava. Diploma „govori41 o „deržavno-pravni zvezi vesoljnega cesarstva,11 o „nerazdeljivosti njih obstojnih delov,11 o tem, r>da se naj viša deržavna opravila vkupno opravljajo.11 Zatorej avstrijansko ministerstvo ne s me misliti na nemški parlament v Fran-kobrodu ali na poseben deržavni zbor v Pešti, ampak za celo Avstrijo se bojo „dajale, prenarejale in preklicovale postave v enem in istem deržavnem zboru, v kterega bojo deželni zbori pošiljali določeno število svetovavcev." Avstrijansko ministerstvo ne sme pripustiti nikoli, da Avstrija zibne v veliki Nemčiji, ali odvisna postane od ktere si bodi nemške deržave, ali da se vpelje dualizem in se naša deržava preseka na dvoje: Avstrija naj bode ena in edina deržava in naj na Dunaju okoli cesarja po II. oktoberske diplome bivajo sledeči deržavni ministri: Minister za zunajne zadeve, za
vojništvo na kopnem in morju, za deržavne finance in za vesoljne kupčijske zadeve. —
Beseda in duh oktoberske diplome dalje tirja: da je Avstrija v resnici ustavna deržava. Po celej diplomi veje skoz in skoz pravo svoboden in ustaven duh; iz vsega se vidi, da je presvitli cesar hotel svojim narodom darovati resnično svobodo in pravo ustavo. Beremo ondi: „Vsi naši podložni so enaki pred postavo,11 — „vsem je svobodno opravljenje njih vere zagotovljeno,11 „vsakteri ima pravico do uradniških služb brez razločka stanu in rojstva,11 vsak enako dolžnost za vojaštvo in za plačilo davkov,11 „ustava naj bode stanovitna in nepreklicljiva ,“ — „vse postave se narejajo le vkupej s postavno poklicanimi zbori m z deržavnim zborom,11 itd. . Avstrijansko ministerstvo naj je torej odkritoserčen in resničen prijatel ustavni svobodi, kakoršnega se je naš presvitii cesar v diplomi skazal in naj narodom tudi prepusti in deli vse, kar gre ustavni svobodi: tiskarna svoboda, društvena svoboda, očitno in ustmeno sodniško obravnovanje, porota, neodvisnost sodnikov itd.
Beseda in duh oktoberske diplome pa še tirja: da se Avstriji: osnuje in uravna na historični podlagi. V diplomi beremo te le tehtne besede: „Le take pravne naprave zamorejo pravo poroštvo biti, ktere se enakomerno prilegajo zgodovinskemu spominu, različnosti narodov in ne-razrušljivi terdi zavezi med njimi." Na historično podlago pa se opirajo deželni zbori posameznih dežel, o kterih pravi diploma to le: „Vsa druga postavodajavna opravila, ktera niso odkazana deržavnemu zboru, bojo se reševala v deželnih zborih, in sicer na Ogerskem in v njemu pridruženih deželah po njih poprejšnjih ustavah, v vseh drugih kraljestvih in deželah pa po pravilih njih novih deželnih ustav.11 Po tem torej je praviloma vsa postavodajna oblast pri presvitlem cesarju, pri deržavnem zboru
in deželnih zborih. Od ožega deržavnega zbora ne ve oktoberska diploma v tem smisla in pomenu ničesar, kakor o njem usta-novljuje februarski patent: po diplomi je oži deržavni zbor za vse dežele takraj Li-tave le izjema, po februarskem patentu pa pravilo. —
Na historično podlago se naslanja tudi to, naj da se nektere dežele v eno skupino ali grupo denejo in za vsako tako skupino napravi na Dunaju posebna dvorska kan-celarija. Za narodne razmere najpravičnejši in za politično administracijo najročnejši in najcenejši se kaže, ako se napravijo sledeče deželne skupine in za-nje dvorske kan-celarije:
Kaucelarija ogerska za Ogersko, Serb-sko in Temeški banat, ki šteje 9,678.000 prebivalcev.
K. 8edmograška za Sedmograško z
2.180.000	prebivavci.
K. hervaška za trojedino kraljevino in vojaško mejo z 1,280.000 prebiv.
K. niže-avstrij anska za nadvojvo-dino avstrijansko z 1,936.000 prebiv.
K. predno-avstrijanska za Solno-graško in Tiroljsko z 1,024.000 prebiv.
K. notranje-avstrijanska *) za Štajersko, Koroško, Kranjsko in Primorsko z
2.398.000	prebiv.
K. beneška za beneško kraljestvo z
2.315.000	prebiv.
K. češka z Češko, Moravsko in Šlesko z 7,045.000 prebiv.
K. gališka za Krakovo, Galicijo in Bukovino z 5,074.000 prebivalci.
Besede in duh oktoberske diplome slednjič tirjajo:
*) Naših zgodovinarjev ktori bi si velike zasluge pridobil o narodu Slovenskem, ako bi iz zgodovine temeljito in neopovergljivo poskušal in mogel dokazati, da notranje-avstrijanska deželna skupina ni gola sanjarija, temveč zgodovinska resnica. Prosimo!
Vredn.
Besednik.
t
A X zlati Pragi dne 15. junija. (N o-vinarstvo; — knjiga.) Bode Vam znano, da „N dr o dni list yu dva mesca niso smeli izhajati. Z včerajšnjim dvevom je ta čas potekel in danes zagledali so zopet beli dan v popolnoma novi obliki. Ob novem letu 1863 smo imeli tukaj pet politiških čeških dnevnikov. Središče vseh bili so „Ndr. listy11, ki se peto leto moško potegujejo za pravice naroda češkega. Njim pri strani sta stala v narodnej borbi vse hvale vredni „Hlas" in „Pozor11. Razun teh izhajali so še vjadne „Pražskč noviny11 ^paoficijoz-ni „Čas11. Najpred je zameri „Čas11 zavolj pomanjkanja naročnikov, kar ni čuda, kajti Ceh ni tako nespameten, da bi podpiral časnik , ki proti njegovemu narodu piše. „Pozor-jev" vrednik, preč. g. kanonik S t u 1 c, je prišel zavolj tiskarnih pregreškov v trimesečen zatvor, in pretile so mu še veče kazni. Zato je častiljivi starček odstopil od težavnega dela. Novo vredništvo ni moglo Časniku vzdoržati pridobljene slave; „Pozor"
je postal enostrank in tudi on je zameri. Vladne „Pražskč noviny11 izhajale so še najdalj e; ali pisale so v smislu svojih nemških sestric, in skorej niso imele nič naročnikov. Vlada je previdela , da je vendar le škoda toliko nepotrebnih stroškov, in tudi Praškim novinam je odzvonilo. Zdaj izhaja samo uradni oglasnik. Konec lanjskega leta se je govorilo, da dobomo za gotovo nov na pol oficijozni časopis. Ali ker je ravno subvencionirana nemška „Morgen po st11 jen-jala izhajati zavolj pomanjkanja naročnikov, ni se moglo več misliti, da bi se podoben časnik v češkem jeziku vzderžal. Vse te liste pa so preživeli „Ndrodni listy" in „Hlas", ki niso ne za las popustili v boju za narodne pravice; da, neštevilne tožbe in kazni so jih še le prav včverstile. Tu nastane poljsko povstanje. češki pervaki bili so o tem boju različnih misli; bolj skuseni možje so menili, da so se Poljaci prenaglili, drugi pa so jim prav dajali. Ta majhna stvar pa je bila vzrok, da so se češki narodnjaki razcepili v dve stranki. Starši stranka (ali kakor so jej nekteri rekali, rusofilska) zapustila je „Ndr.listy" in „Hlasa", ter je založila konec leta 1863 nov časopiB „Ndr o d". Poljski punt je že zatert, stran-
ki pa še vedno obstojite. Obe stranki se sicer o tem popolnoma slagate, za kar se borite ; obč se poganjate za ravno tisti cilj; ali vsaka misli ta cilj po drugi poti doseči. Mogli bi eno imenovati bolj reelno, drugo pa bolj idejalno. Pri vseh treh časopisih so delovali pervaki češki celo leto 1864 z izverstnim vspehom. „Ndrod" naložil si je a še posebno to vse hvale vredno nalogo, a sprijazni češko aristokracijo, ki se priznava bolj na nemško stranko; in v tem obziru je gotovo dosegla, kolikor se je dalo doseči v tem kratkem času. Tudi po novem letu so nadaljevali izhajati vsi trije časopisi. Kar je vlada ustavila aprila meseca „Ndr. listy" na dva meseca. Naročniki so dobivali za ta čas „Hlas", ki je vedno bil z „Ndr. listy" ene misli. Tudi vredništvi obeh časopisov ste združile se za ta čas v „Hlasu". Kmalo se je videlo, s koliko večim vspehom v vsakem obziru bi se delovalo, ako se oba časnika v enega združita. To se je danes zgodilo. „Hlas" se je včeraj poslovil od svojin čitateljev, ter se nadja, da bodo čitatelji zvesti ostali „Ndr. listom"; in to tim več, ker ostane vse vredništvo „Hlasa" v prihodnjič združeno z vredništvom „Ndr. listov", kterim je s tim mogoče povečati in polep-
Da Avstr if a varuje in izpeljuje jezično r avnopravnost. Diploma očitno pravi, da se to, kar dežele m narodi mislijo in tirjajo kot svoje pravice, z djanskimi potrebami cesarstva po-ravnaje zedini; „da so vsi podložni enaki pred postarou in da se bojo vpeljale take naprave, ki se prilegajo različnosti aVstri-janskih narodov4*. In v svojem ukazu do tedanjega ogerskega kancelarja je cesar izustil te le zlate besede: „Konečno izrečem svojo terdno voljo, da povsod, kjer gre za različne jezike in narodne zadeve, nikakor ne bodem pripuščal, da bi se narodom kje kakoršna si bodi sila ali stiska delala, in da se bom na vso moč zoperstavljal vsakemu početju, ktero kakor koli žali pravice jezika in narodnih zadev.11 Tako je volja cesarjeva! Pa jezična ravnopravnost že več kot 16 let po knjigah prijazno miglja, prijetno v sladkih besedah in obljubah po ušesih zvoni, — v resnici in v djanju se pa nam vendar le prikazati noče! — Rado se nam očita, da smo Slavjani pri tej reči prenapeti in da tirjamo, česar nam dovoliti ni mogoče in je tudi nevarno. Zatorej čujte, kaj nam je jezična ravnopravnost? Kar je bila rajnkemu ministru Stadionu, to — ne več ne manj — je jezična ravnopravnost tudi nam. Nek poslanec ga je v dobavnem zboru poprašal, kaj visoko ministerstvo razume pod besedo ravnopravnost vseh narodnost? Grof Stadion je odgovoril: „Pod to besedo razume ministerstvo, da se enej narodnosti v tistih okrajih, v kterih prebiva, ravno tisto in v ravno tistcj meri podeli, kar druga narodnost v svojih okrajih ima.:< Dajte torej Slovencem v okrajih, kjer prebivajo, ravno tisto in v ravno tistej meri, kar drugi narodi po svojih okrajih imajo.
Ministerstvo, ktero spoštuje, varuje in izpeljuje edinost in celoto avstrijanske der-žave, — ktero spoštuje*, varuje iu izpeljuje pravo ustavno svobodo, — ktero spoštuje, varuje in izpeljuje avtonomijo ali samoupravo kraljestev in dežel in slednjič, ktero spoštuje, varuje in izpeljuje jezično ravnopravnost, — tako ministerstvo dela pa besedi in duhu nepreklieljive in nerazrušljive diplome, tako ministerstvo je — avstrijansko.
—65>S£SSt3S<Si—
' DtTŽavni zbor.
V ministerstvu je nastala razsodna pre-luernba. Tudi zdaj no mu deržavnemu zbor«, o kterem se, naj je bil širji ali oži ali prav ozek, le to po pravici reči zarnore, da ni zastopoval večino avstrijanskih pre-bivavcov, bliža se osodopolni čas. Kakšne premembe pa se bodo ž njim godile, ne da
šati obliko, kar bo naročnikom tudi všeč., „Ndrodni. listyil so zdaj največi in najbolj, razširjeni češki dnevnik, kajti imajo čez 6000 naročnikov. Svesti smo si, da bode to združenje na vsako stran le koristilo. Prihodnji mesec bo pa jel izhajati „Hlas“ kot politični tednik; tudi dobro doseli — Tu iiuate malo zgodovino praškega političkega novinarstva v poslednjih letih, ne govorč o tednikih. in listih izhajajočih po ostalih mestih. — Piav važen spis je jjodal srenjam gosp. dr. L. Rieger. Spisal je v „Narodu" „ro-k.ov.oda“ vsem, ki imajo pri srenjskih zastopništvih kaj opraviti. Ta spis je prišel zdaj tudi v posebni knjižici na svitlo. To je za današnje dni gotovo prevažna knjižica, ktere bi gotovo tudi Slovencem treba bilo..
„.(/'veti »erbiiUc**. (Igra v5djanjih; spisal Matija Ban ) Tudi na književnem polju srno dobili spominek za 50. obletnico serijske vstaje. M. Ban , znani jugoslovanski dramatikar, popisuje nam v tej igri dogod-be serbske vstaje 1. 1815 prav živo, prijetno in kolikor mogoče natanko, kakor so »e godile.
— 108 —
se zdaj še nikakor povedati; le (oje gotovo, da je začasno le še neka podoba ali sinca in brez vse važnosti; kajti spoznalo in tudi prignalo se je, da je treba vračenje deržavne bolezni pri njenih vzrokih začeti! Same obiožbe ali rekriminacije in pa zbri-sovanje ni zadohilo potrebne veljave in moči. Da je derž. zbor res veliko zamudil in tudi zakrivil, tega zdaj ne bomo tu ponavljali, ker je tako zadosti znano. Bog daj, da bi prihodnji derž. zbor bolje in z večini vspehom delal! Povedati pa hočemo ob kratkem le še to, o čem se je zadnje dni gosposka zbornica posvetovala. Omenjen je bil v poslednjem listu splošni razgovor o tinančini postavi, s pristavkom, kako so posebno trije grofi govorili. Tu naj dostavimo še to, da smo pri tem razgovoru zlasti kardinala Ravšerja pogrešali, Druge krati je navadno tudi on govoril in vlado na vso zagovarjal. Zdaj pa ni bilo sluha ne duha od njega, kar se nam v resnici čudno zdi. Mogoče, da je bil bolen ali po drugih opra* iliti zaderžan, ali pa, da je spozna,vsi resnico besed rajne „Donau-Zei-tunge:" „Načela so kakor lešniki dober kup!" sedanji potres naprej čutil in svojo politiko — spremenil. Naj bo pa, kar hoče, — pri on dalij i tako imenitni seji ga ni bilo slišati! Drugo, kar imamo še pojasniti, je to, da se grofu A. Averspergu, tudi na Slovenskem, preveč kadi. Mi čislamo in spoštujemo vsako lojalno in pravično, če tudi našemu nasprotno mnenje; ali čemur se tukaj naravnost ustaviti moramo, če tudi z veliko nevarnostjo, da nas zavolj tega starokopitneže imenujejo, je to, da je Aver-sperg že po svojih govorih prdv vitez in obljubljen zveličar in da je njegova politika tudi za Slovence iu Slovane sploh imenitna in rešivnu Da jo A. liberalen mož, v tem sruidu namreč, kakor jilw je bilo zdajne dni cele trume možakov brez vsega prepričanja, nismo nikdar dvomili in mu nočemo ne za pikico slave njegove umanj-šati; kar pa tudi ko j reči moramo, je to, da on ni naš mož;, njegova politika, naj se šopiri v še tako liberalni obleki in besedi, ni in ne more hiti tudi naša politika, ker ji manjka narodne podlage, ker o Slovencih razun njihovih žuljev, rev iu nadlog, nič druzega vedeti noče, z eno besedo, manjka jej vso, kar bi nam le količkaj koristiti zainoglo. Zatorej ne moremo nikakor zapopasti, da jo tudi na Slovenskem toliko kratkovidnih in prečudnih politikarjev, ki z nemškimi liberalci v en isti rog trobijo. — Poglejmts pa spet v zbornico. Posvetovaje se o stroških za posamezne oddelke, vnelo se je pri tistih za deržavno svetovavstvo (Staatsratlt) zanimivo in živo pomenkovanje. Znano je, da je to svetovavstvo še le februarski patent vstvaril, da mu je znani birokrat in centralist, g. Lichtonfels, pervosednik, in da mu ni bil prijazen n ti doržavni zbor sam, niti občinstvo; ker je menda tam veliko tac ih omar, v ktere vse svobodnejše predlogo mečejo, da so potem pozabijo Pa vendar so mu še vselej potrebni denar dovolili. Zdaj pak vstane grof Timu in pravi: „Ker se je priznalo, da je deržava tako zelo opešala, da krnal o ne bo mogla več plačevati, treba je tudi tri kaj zbrisati “ Na to pa se vzdigne Lichten-fels in zagovarja derž. svetovavstvo, kako da je koristno in pridno; da pa bode, če zbornica ros pri stroških kaj zbriše, odstopil, ker bi no mogel več toliko uradnikov, kakor jih je potrebno, plačevati. Se ve da je moral s to potožbo pri tacih gospodilr usmiljenje zbuditi, da niso nič zbrisali, kar se jim po navadi tudi malokje primeri. Velikodušni in radodarni so že bolj v zgornji, kakor v spodnji hiši. Veseli nas pa povedati, da se ravno to ni zgodilo pri nauč-nom svetovavstvu, za ktero je vlada 47.000 gld. zahtevala, dovolilo pa se je le 80.000 gld. Kar mi o tem svetovavstvu mislimo, povedali smo že to poprej enkrat: S kerb za nauk naj imajo posebno deželni zbori! Grof Lev T h u n govori v tem smislu in zahteva, naj se. odpravi to svoto-
vavstvo, ker nima nič pravega namena, ^aučiie zadeve se dajo tudi brez naučnega svetovavstvu dobro pi>p< sevati. Da je treba skušene in izvedene može večkrat za svet popiašati, more le pridovati; pa opravi se vse lahko brez naučnega svetovavstva. Učeni možje naj govore svobodno in naj ne tratijo časa in moči s pisanjem in vredova-njem množili malenkosti! —• Tudi gr. Rech-berg ni zadovoljen ž njim, ker se mu ne zdi namenu primerno. Smeri ing pa, ki je morebiti kot minister zdaj poslednjikrat za besedo poprijel, ga zagovarja, kakor najbolje ve in zna, ter se zelo čudi nad tem, zakaj da zdaj to svetovavstvo ni po volji ravno g. Reelibergu, ki je bil ravno ta čas pervosednik ministerstva, ko je bilo to svetovavstvo ^ustanovljeno! Ali zbornica ni pritegnita g. Smerlingu,—naš Miklošič pa je zanj govoril in glasoval! H koncu naj omenimo še to, da je gosposka zbornica sklenila, naj se fin. ministru dovoli, da 13 milijonov na posodo vzame kakor je zbornica poslancev sklenila. Lev Thun soje sicer spet ustavljal rekši, da ne gre še toliko dovoliti ; ali ni zmagal. — Predloga o sed mograški železnici in o aškem okraju, naj bi bil davku podveržen, je pa g. zbornica po svoje zelo spremenila in ju potem spet V poslancem nazaj poslala. Dovolili pa so vendar gospodje, da se smejo vse posebne doklade tudi še prihodnje tri mesece pobirati. —
A vstrija nsko cesarstva.
Dežele notranje-avstrijaaske.
1» Celovcu. 4. julija. (Ministerstvo in narodi. — Novi župan.) Najimenitnejša reč je, se ve da novo ministerstvo. Ž njim nastopijo gotovo tudi novi časi. Ni torej čuda, da so o tej zadevi vsi časniki polni. Radosti ploskajo madjarski časniki, kajti upanje je, da se bode ogersko prašan-je rešilo in sicer rešilo Madjarom po volji in sreči. Juri žl. Majiatli zdaj zvonec nosi in on je znan Madjar z dušo in tolesom. — Za Madjari pridejo Cehi; tudi češki časniki se nadjajo boljših časov, pa le dualizem jiii nekako plaši. Pa tudi tega se ne boje; češki junači pravijo očitno, da ministerstvo, ktero bi misli in volje bilo, napraviti dualizem, ne živelo bi dolgo časa in skorej bi bilo prisiljeno pobasati šila in kopita in se umakniti ministerstvu federalističnemu. —• Poljski časniki so nekako plašni in žalostni ter očitajo poljskim poslancem, da so zapustili brate Oehe, ostali v deržavnem zboru in podpirali Smerlingovo nemško - birokra-tično in centralistično politiko. Pri sestav-Ijenju novega ministerstva od kakega Poljaka še govora ni — to je grenki sad nedo-slednjega ravnanja poljskih poslancev! — Nemški časniki in nemški politikarji ne ve-d6 še prav, kaj in kam. Nekteri — tisti grossdeutschaiji — so pobiti; zibnile sojini spred oči njih sladke sanjarije od velikega „Vaterlanda" ; drugi — birokrati in centralisti — so glavo zgubili in mislijo, da ne pojde po novi poti; pravijo, da po neinško-slavjanskili deželah navstane neka letargija in apatija, in da bode zopet vso tiho in mertvo. Sirote, ako se vaš hvalisam patriotizem le tedaj in tako dolgo kaže, kedar in dokler vi gospodujete, drugi pa služijo, motite se gotovo: Pravu in občna svoboda bode rodila tudi pravo, občno življonje! — Italijani malo marajo za vse, kar se na Dunaju godi in vendar pravijo, da, ako jiii moro kaj z Avstrijo pomiriti in sprijazniti, jo federalizem, prava avtonomija ali samouprava. — Takih misli so avstrijanski narodi zastran ministerske premeinbe, — tako pričajo časniki. Kje pa so Jugoslavjani ? O njih se malo kdo zmeni ! Horvati nimajo neodvisnega časnika, — za unc pa nikdo ne mara. Nam Slovencem pa tudi manjka časnika, ki bi vsak dan ali vsaj trikrat1 v tednu izhajal. Te dni smo žalostni pervi-krat čutili, da nam res to manjka. Vsi narodi govore, se poganjajo iu delajo, — nas pa se nikdo v misel ne jemlje! To moramo odpraviti, to se mora zboljšati: tudi Sloven*
ci moramo kaj veljati v kolu avstri jamskih narodov. To se pa le zgodi, če imamo za poslance prave Korenjake , in zagovornike serčne in neodvisne časnike : Spoštuj se sam in veljal koš tudi pri drugih! — Da pa tudi „Slovenec11 razodene svoje misli zastran ministerske premem be, pove očitno, da pričakuje boljših časov. — Kupec g. M agel je bil 3. t. m. za novega mestnega župana izvoljen.
Ir. UaiiHixhc dolili«, 7. junija. K. (Od železnice kaj.) Kakor vam je znano, merijo sjdaj po kanalski dolini inženirji (zem-Ijomerci), kje naj bi se delala železnica (Jerta je zdaj že gotova. Izmerjena je oil Terbiža do „badljiceve peglo“ v Lipaljej vasi po senćinem kraju, odtod pa čez Belo kakib 10 stžnov visoko v brajdo na šolnčni strani, in naprej čez tičji potok po pota-beljskem polju čez „contingrabeiv (mejni graben) za potabeljsko cerkvijo.
Od Terbiza do Naborjeta so čerto že jeseni domenli. Zdaj merijo od Naborjeta do Potable, kako visoko, globoko in široko pojde odločena čerta. Dva inženirja sta ondi, ki imata še vsak po dva pomagavca ali hguranta. Kavno danes so delo dokončali. — Tedaj se nam v resnici bliža železna cesta. Ljudstvo pa je nikakor ni veselo, ker ne pričakuje od nje nobene koristi, tinivee pa škodo na polju in pri zaslužku. Dasiiih se zemljišče odkupuje, vendar to ue bo kaj prida, ker se s tem denarjem ne bo mog.o drugega zemljišča kupiti, že iz lega očtvidnega razloga ne, ker pripravnega sveta ni, in še ta mervica, kar ga je, je sila draga. Vse drugo je večidel skalovje in pečevje. Ze zdaj sosed sosedu plačuje za štirjaški sežon njive po 2—3 gld., pa še na ta denar ni nič na prodaj. Kaj bo pa potem, ko železna cesta več štirjaških sežnov bobrega polja požre in ga za vselej od polja odterga? Odkar „lukamatija“ iz Beljaka v Celovec derdra toži vse, da rti nič denarja. Kje pa se bode tudi jemal, ko železnica vse pripelje in odpelje, pa tudi ves zaslužek sama —- v žep vtakne? Nikomur ni več mogoče, kak krajcar vjeti. Rokodelci že zdaj večidel praznujejo, ker dela in kupčije oh Nek kovač mi je pravil, da je poprej vsako leto 12—13 centov železa samo za konjske podkve porabil, zdaj pa, odkar denira železnica iz Beljaka v Celovec, ne potrebuje še 1 centa ne, kajti ni ga več na cesti voznika. Bilo bi pa še kaj upanja, tla bi več sveta imeli, ki bi ga zdaj obdelovati mogli, ali ga ni! Tedaj se tu povsod slaba kaže, ko bode napravljena železnica in nam bo lila pon ves zaslužek odnesel. Namestu denarja bomo potem le slišali der-dranje in gledali dim. Le živinoreja nam še ostane. Pa kaj? Tudi tej proti dvojna nevarnost. Živina nima nobene cene in naše servitutne pravice so še na pravdi. Ako se nam še te skerčijo, potem pa le poberimo Sila in kopita in, bajd! po svetu s trebuhom za kruhom! To pa ne bo za našo slavno deržavo nobena čast in nobena sreča. Najberže se nam kaže taka, kakor je na Kranjskem, Vorarlberškem, itd., od koder se ljudje kupoma v Ameriko spravljajo? Pomagaj nam, kdor more! —
I* lijiililjim«. A. P. (O 1. seji mati-činegu odbora. Kam se preseli či-tavnica? Učiteljska služba). Odbor slovenske Matico se je 22. pret. m. pervi-krat snidel. Sešlo so je 19. odbornikov. Izvoljeni so bili za pervosednika g. dr. Toman (baron Cojz se je bil tej časti pismeno odpovedal), za podpervosednika gg. dr. Vončina in prošt Kos, za blagajnika g. dr. Zupanec, za preglednika društvenih računov g. dr. Vojska, za ključarja gg. Vilhar in Marn. Ker seje bil g, Levstik tajništvu pismeno odpovedal, ponudili so se profesorji Lesar, Marn in Vavru, da prevzetno brez plače vsa tajniška opravila, in sicer pervi navadna pisarniška opravila; drugi pisanje zapisnikov, tretji pa vre-dovanje knjižnice. Gospodje so s tem pokazali, da vedo ceniti mnenje zborove ve-
- 189 -
čine, kar vso pohvalo zasluzi, zlasti pa g. Levstik, ki je s to žertvo t. j z odstopom svojim pravo domoljubno serce razodel tem več , ker se mora mož takih sposobnost , zmožnost in vednost še za vsakdanji kruhek boriti. *) Potegovali so	se sicer tudi zdaj gg. Costa,
Vilhar in Vojska za plačanega tajnika, pa brez vspeha. Odbor se je g. Levstiku pismeno zahvalil za njegov dozdanji trud. Sklenilo se je potem, naj se izaaja družbin letopis v več zvezkih, toda brez koledarja, kar je vse pohvale vredno. (Vabilo na letopis slov. Matice prinese „Slovenec" posebej.) Plačevalo pa se bo za sprejete izvirne spise po 20 gld. za tiskano pole, Za prestave pa po 12 gld. Izdal se bo tudi zem-Ijopis po Krbenovem delu, ki ga bodo vredovali gg. P. Kozler, Cigale in Svete e. — T.skarja za družbine knjige bota poiskala gg. Vojska in Vilhar. — Zastran služabnika je obveljal predlog g.
S vete c a, po kterem naj se g. pervosedni-ku prepusti, da od 25 do 50 gld. na leto najme služabnika. — Zastran stanovanja pa se je sklenilo, naj se prosi čitavnica, da še pri nji ostane pisarnica, za seje odboro-ve pa mestni župan, da dvorano blagovoljno prepusti za seje. — G. dr. Bleiweis je Končno naznanil, da so naš vladika obljubili Matici preskerbeti prestavo romana „Fabio-la“ od rajnega angleškega kardinala Wise-inana, in sicer s tem pristavkom, da so imamo nadjati, dk bojo tudi tiskarne stroške sami poravnali. — Petresovanje načert-nega opravilnega reda se je pa za drugo sojo odložilo. —
Kam se bo naša „čitavnica" prihodnjo spomlad preselila, nam še ni znano ; le to smo slišali, daje g. S o van v svojej hiši nikakor noče več imeti. Todaj pa tudi ne moremo razumeti ravnanja čitalničnega ravnateljstva; kajti izvoljeni odbor, ki je imel nalogo o novem stanovanju sporočiti, izročil je svoj predlog že perve dni pret. m. Mi mislimo, da bi se kmalo kaj odločiti moralo, ker se pripravni prostori ne dobijo vsaki dan in ker se tudi take naredbe no iz-veršijo v enem tednu, treba je skerbeti, da ne pridemo—-iz dežja pod kap! — H koncu še nekaj:	Dolgo sem čakal in odlašal,
da povem spet neko novico, ktera nam vnovič živo priča, kako naši časniki v Ljubljani čujejo in se poganjajo za narodne pravice. Deželna vlada za Kranjsko je z ragla-som od 5. junija t. 1. št. 6337 oklicala, da je učiteljska služba za naravoslovje in matematiko na c. k. gimnaziji v Ljubljani prazna. Kdor hoče to službo dobiti, naj se oglasi in dokaže, da ima potrebne sposobnosti, ki jili §. 101, 3 organ, načerta za gimnazij e našteva. Da mora prosivec popolnoma tudi slovenski znati, ja! od slovenskega jezika ni ne duha ne sluha niti v razglasu niti v načertu; čudo res, da o tej reči še ni omenil noben časnik.
■se Uleda. (Nekaj novic.) Začelo se je v naših toplicah vendar enkrat gibanje. Tujci se zbirajo, dan na dan jih je več. Upamo, da jih bo letos dokaj v naše kraje dospelo, nekaj zato, da spet zdravje zadobč, nekaj pa tudi zato, da se ob krasnih bregovih Blejskoga jezera radujejo. In zakaj tudi ne? Kdor je že v naših krajih hodil, ne bo se čudil, če se domisli na sprelepi kraj, na mični otok s prelepo zopet bolj ozaljšano cerkvico Matere božje. Pač resnične so Huberjeve besede: „Otok Bleški, kinč nebeški, Kranjsko zemlje ti, i. t. d.
Z začudenjem pregledujejo romarji in tukaj bivajoči tujci (topličarji) to lepo, lepo cerkvico, in na sivi skali stari grad, od .koder pregledujejo Gorensko polje na dolgo
*) Ravno zvemo, da g. Levstik prevzame vrednistvo „Liubacherice". Visoka vlada bo hodila zanaprej po potili, ktere so dozdaj zagovarjali oposicijo-naljni časniki. Zatorej je to dobro znamnje, da postane I. poraagaveo nekdanjega „Nupreja" zdaj vreduik vladinega lista „Laibacheriee.11 Zraven se bode pa s tim še gotovo zastran npŠega novinarstva marsikaj obernilo na bolje. Vredn.
in široko Sliši se, da misli več Ljubljančanov na Triglav popotovati, ki vabijo, naj se jim še drugi pridružijo. Kdaj pa da pridejo semkaj, ni še znano. Danes pričakujemo Mara, vodja kupčijške šole, z vsemi učenci. — 15 in 16. avgusta je tukaj navadni shod Slovencev.
Ir. <IoIJii«km Kliijcrja —e— Obljubil je „Slovenec,'1 da hoče dopise od vseh krajev radovoljno sprejemati, tedaj žalostne zadeve ljudstva, kakor nja blagostanje svetu naznanjati. Sprejmi torej' nekoliko besedi važnega ukaza, ki ga učiteljem v lavantinski škofiji ondotno šolsko nadzorništvo za izpeljavo ostro nalaga, naj bi se namreč od zdaj navadnim mnogoverstnim spotikam pri nedovoljnem odgojevanju šolske mladine na deželi krepko v okom prišlo; posebno pa, da učitelji vestno najmanjšo zanikarnost marljivo pri svojih učencih opazujejo, konec vsakega tedna ustmeno to dotičnemu dušnemu pastirju naznanijo, konec vsakega meseca posebej, in vsakega četertleta pa soštevno razkazano poročilo predpoložč.
Tehten in pretresovanja vreden je ta ukaz; samo če se bo tudi tako dognati dal! Kaj moško se revni starši (kijih ni le maj-heno število) temu ostremu oznanilu ustav-ljajo, rekoč: „Prisiljeni smo, svoje otroke v službo dati, Zakaj doma ni potrebnega živeža, ne obleke, ne denarja, da bi se otroku potrebno šolsko orddje pripravilo in postavna učnina plačevala; gospodar pa, ki otroka v službo vzame, ga za svoj opravek preživlja in oblači, ker tudi sv. evangelje pove, da dvema gospodoma ni moč služiti," i. t. d. Tako šolska mladina pogostoma šolo zanemarja in učitelj mora namesto plače sitnosti preobilnih odgovorov v tej reči preslišati! Naj si bodo tedaj izverstni ukazi in tehtne naredbe v tej zadevi, Bog zna, kako ostro zaukazane, na papirju ostanejo, kakor ostaja tudi ukaz za vestno plačevanje „učnine" učiteljem od I. 1856. Za božjo voljo, kdaj se bodo vendar enkrat minister-stvu bogočastja in uka pa tudi drugim nadzornikom deželnih šol oči odperle? Koliko se je že od revščine nokterih učiteljev govorilo in pisalo, — pa, kakor se kaže, vse zastonj! —
Kdo bo, vprašam, zvesto svoje dolžnosti dopolnovati veselje imel, ako za svoj trud namesto plače gerdo nehvalo dobiva! — Od imenitnega gospoda v pisarnici do naj-nižega težaka (delavca) na polju vsak ob svojem času svoj naslužek po doveršenem delu sprejornlje, učiteljem pa se od leta do leta kervavo zaslužena plača odlaga, ter nekteri' od prevelike sile gnan v dolgove zajde, iz katerih se več rešiti ne more! — Dokler se v tej zadregi pomagalo in učitelj bolje in gotove plače prejemal ne bo, zastonj je vse žile napenjati, — šole ostanejo vendar le borne in meršave. Od drugod — ne iz rok večkrat nehvaležnih in kratkovidnih staršev naj prejema učitelj plačo svojo, in zagotovim, vse drugačno gibanje se bo oči-viduo pri podučevanju kazalo, in to brez naredeb in ukazov! —
Dežele troj edin e kraljevine.
Ir. Vavn/.ilinn 30 junija. B. (Naše stanje; — naši škofje.) Težkega bi se dela lotil, kdor bi hotol natanko in isti-nito popisovati naše sotlajno politiško stanje. To delo ne bi bilo samo težko, nego za sedaj tudi — nevarno Prepuščam tedaj pravičnej prihodnjosti, česar ne more storiti pristrana sedajnost.
Volitve za naš deželni zbor bodemo imeli 4. julija. Za le-to preimenitno delo razdeljeno je naše mesto na 4 odseke, da si vsak izvoli svojega poslanca. Opozicija in vlada priporočate svoje može; pa skoro gotovo je, da bode opozicija zmagala vsaj s tremi, in prej ko ne z vsemi štirimi. Do najnovojših, preimenitnih prememb je bilo edino prizadevanje pravih rodoljubov, da se ne hi pognali za Sedmogračani v der-žavni zbor na Dunaju; da pa ne bi prišli v Pesto, zato bi bili poskerbeli graničarski
poslanci in njih zunanji pajdaši, veliki župani, biškupi, kapiteljni itd. S to politiko smo se hotli bližati edino odrešivni in zveličavni federaciji; ali z novimi dogodbami se nam je račun zelo pomešal. — Verjetno je in prav za prav nadjamo se, da se bode naš prihodnji deželni zbor odložil na neodločen čas in da se bodo razpisale nove volitve, ker se v granici poslanci niso volili, marveč komandirali. Da si je pri nas unija z Ogersko toliko prijateljev pridobila, krivo ie največ to, ker se je za vreme naše samouprave marsikaj dogodilo, kar narodu nič kaj ne more biti po volji, pa se več so opustilo, kar bi se za blagor naroda bilo moralo storiti.
„Slovenec1* je res pravo imel, ko je rekel, da ni varno in modro verske reči s politiko mešati in priporočati to ali uno politiko: Sisteme politične se menjajo čez noč, — cerkev pa in njena dogmata veljajo na veke. Kako je neki našemu kardinalu Havli-ku zdaj pri sercu zavoljo pastirskega lista, v kterem je priporočal Šmerlingovo politiko ? Kako visoko in slavno pa stoji pred celim svetom rodoljubni naš vladika J. J. Strossmajer, ki ni hotel zapustili svojega naroda in se postaviti na stran Smerlin-govo. V nemilost je padel, na ptujeje moral, — pa minulo je vse, in krona njegova se tem lepši svetli. Vsaka sila do vremena! Tudi drugod je škofov, ki so znani in vneti prijatli in pomagači bivšega deržavne-ga ministra. Gotovo jim ni kaj dobro pri sercu, — gotovo zdaj spoznajo in čutijo, da ni dobro in pametno naslanjati se na kakega človeka, naj še tako visoko stoji in še toliko premore: Pravica vse premaga in vse preživi! Ni nobena skrivnost, da je vaša zvezda, rajni vladika Anton Martin Slomšek, veliko preterpel od te stare politike. Kako vesel pa zdaj gleda iz nebes na vas Slovence, kterim se tudi obeta boljša prihodnjost!
Ptuje dežele.
Poljska.
Na Poljskem se poslednje dni oživlja nek drugačen, ves nov duh. Dozdaj je bilo vse polno jeze in sovraštva do Rusov: govorilo se je o novem puntu in novi vojski zoper Ruse. Iz same jeze na Ruse so ljudje in časniki divje (Jerkeso imenovali brate, hvalili Turke samo zavoljo tega, ker so sovražniki in nasprotniki Rusov, in povzdigovali so turškega sultana kot „očetovskega vladarja,11 ki predobro za svoje kerščanske otroke skerbi. Poljski časniki pa so jo zdaj obernili na drugo plat, ves drug in ves nov duh veje po njih. „Nadvislanin11 pripoveduje, da se poljsko plemstvo misli s ruskim carom pomiriti in pogajati za ne-ktere dovolitve, „Pregled11 v Lvovu in »De-niku v Poznanju zmirljivo in spodobno govorita o Rusih. To,so lepa in vesela znam-nja, da se bota ta dva preslavna naroda slovanska pomirila!
Italija.
Poslanec Vegezzi se je spet že iz Rima domii vernil, ker se je pogajanje med rimsko in italijansko vlado razderlo. Kralj je neki zarad tega pobit; tolikanj bolj pa se vesele razne stranke, kterim je bilo to pogajanje s pervega začetka že tern v peti. — V spodnji Italiji še zelo tako imenovani „briganti11 ali tolovaji razsajajo. Italijanski in francoski vojaki imajo še zmiraj do3ti ž njimi opraviti. — Govori se, da pride odstavljeni neapolitanski kralj, Franc II., v Miramare stanovat, za kterega popravo je neki cesar Maks 300.00 gld. poslal. —
Angleška.
Prisega za katoličane ni bila več primerna. Zatorej so v parlamentu predložili, naj se predrugači. Zbornica poslancev se je sicer res za popravo izrekla, ali gosposka je z večino 21 glasov nasvet zavergla. To nam
— 200 —
že spet kaže, kako zelo se še zmirej angleška gospoda starega kopita derži in da tudi tamkaj še ni vse — zlato, kar se sveti! Cel6 „Times11, uajveči in najveljavniši list, ki nikdar ni bil katoličanom prijazen, ni s tem sklepom zadovoljen in piše o njem tako le: „Odkritoserčno obžalujemo, da so Derby (glavar opozicijonalne stranke) in ž njim veči del konservativnih „lordov11 ta pametni nasvet zavergli. Ako se zadnji ostanki verskih pravnih ograj še obderže; ako se podžiga sum in natolcevanje, ki v podobi politiških priseg še živi, in se ohranjajo s silo vse majhne zapreke, ki zbujajo samo nevoljo in strast, nimajo pa, kakor zagovorniki sami pravijo, nobene koristi, — ako se to godi, doprinašajo se dela, ki niso nikakor na čast stranki, ki po vladinem kermilu sega. Če tedaj kdo še dvomi, da ni nobenega pravega razločka med tema dvema strankama (Whigs in Torys), naj preudarja to, kako se ste vlada in opozicija pri tem predlogu obnašale!“ —
Amerika.
Jugovci terpe neki zdaj silno pomanjkanje in revščino. Poprejšnja gospoda in boga-tinci so berači in zadovoljni, da jih vlada s potrebnim vsakdanjim živežem preskerb-ljuje. Pravijo tudi, da jo zdanji pervo-seduik namerja popolnoma zatreti, da bi za vselej zadušil vsakošen vpor; kajti rekel je pri nekej priložnosti, da sicer jako čisla aristokracijo uma, kreposti, poštenega in pravičnega delovanja, da mu je pa taka gospoda, kakor je jugovska, tern v peti. Tudi učeni J. St. M i 11 je teh misli, sicer se suženstvo ne bo odpravilo. Vlada tedaj ima dela na kupe, da prenovi deržavo. Zraven tega pa še oprosteni sužnji neki zelo rogovilijo ter se nočejo dela poprijeti Rajši bi po mestih pohajkovali. — Davis bo najberže pred civilno sodnijo postavljen. — Vojskovodja Lee prosi pomiloščenja.
Razne novice*
*	(Boj z cigani). 24. junija 1. 1859 je bila pri Solferini huda bitva. V Ostrijah, v nekej vasi blizo Osojanskega jezera, obhajala se je letos obletnica v mali podobi. Klatila se je že delj časa v tistej okolici precej velika tropa povsod znanih ciganov. Strašili, nadlegovali in derli so uboge kmete, da je bilo vse strah in groza. Slednjič jim je bilo pa vendar tudi preveč, — ustavijo se sinovom ogerskih pust in nočejo jim več dajati ničesar. Tako so se med seboj sperli in sprijeli, vnel se je hud, kervav boj. Začeli so menda cigani, ki so bili oboroženi s pištolami, sabljami in bodali; kmečki ljudje pa so bili zgrabili sekire, kose, grablje in vile. Mahali so se dobro, zmagali pa so kmetje: 5 ciganov je lahko ranjenih, 3 so ranjeni težko, ena ciganka clo na smeri. Kmetje pa so odnesli le bolj lahke rane. So ve da je to nesrečo sodnija v Tergu (Feldkirchen) preiskala in vse deželni sodniji izročila. — Cigani, ki se tako pogostoma na kmetih klatijo, so za mirne in poštene kmečke ljudi strah in groza, huji kot toča ali tatje. Ali bi se temu ne moglo v okom priti? —
*	(Most soje vderl.) Na levem bregu dereče Žile na gornjem Koroškem so pred nekimi leti naredili novo cesto in jo po tedanjem deželnem poglavarju imenovali: „Schloissnigg - Strasse.11 Že tedaj, ko so jo narejali, imela je ta cesta veliko nasprotnikov, ki so tcrdili, da ondašnji svet ni za cests in da se bojo pogostoma godile nesreče. In strah ni bil zastonj. 22. junija se je visok most vderl ravno tedaj, ko so je težek voz s tremi konji čez-nj peljal. Vse se je pogreznilo v globočino, en konj je bil na mestu inertev, vozač pa tako hudo ranjen in pobit, da bode javeljne kaj ž njim. Se ve da so ljudje zdaj' vsi hudo razkačeni, posebno ko so časniki že prej opominjali na nesreče, ki sc morejo goditi
na cesti, ako se ne poravna. Bil je pa bob ob steno, in zdaj imamo to veliko nesrečo. Pa je menda tudi most tako slabo narejen, da ni verjeti. Zdaj pa je treba še dva mosta plačevati: pogreznjenega in zdaj še novega, zraven pa še ta nesreča! —
*	Iz prijateljska dopisa z Go renskega zvemo par novic, ki ju tukaj ob kratkem povemo. Perva je, da so jo tamošnji svi-lorejci letos prav dobro zadeli. Svilnici ali svilodi se dobro gleštajo, in sliši se, da letos spet iz Italijanskega poprašujejo po kranjskem semenu t. j. jajčicih. fci sviio-rejo so se res čedalje bolj začeli pečati, zlasti v begunski fari je nekaj kmetov, n. pr. Pohar, Jur a, itd., ki se že dalj časa s svilorejo ukvarjajo. Da bi jih pač tudi drugi posnemati hotli! — Druga je pa žalostna. V Novi vasi leške fare seje 9. pret m. o '/a10 zvečer ogenj vnel, ki je hitro 4 hiše z dotičniini hlevi vpepelil. Škoda je grozno velika, ker je dvema kmetoma zgorelo tudi veliko živine in se v naglici nič rešiti ni moglo in ker tudi zavarovan menda nobeden ni. Da se ni še veča nesreča zgodila, pripomoglo je veliko drevje, mirni zrak in gasivci iz sosednjih vasi in mesta Radolice, ki so tudi dve gasilnici pripeljali in hvalevredno ogenj gasiti pomagali. Tudi sadno drevje je veliko škode terpelo. Še celo en otrok bi bil kmalo zgorel, ako bi ne bili z veliko nevarnostjo železnega omrežja na oknu izderli in ga tako rešili. Želimo jim obilne pomoči, ker so jo zares potrebni. —
*	G. dr. Lang razglasuje v Graški „Ta-gespošti11 svoja dušozdravivna pisma. Kaj mična in podučivna so na vse strani. V enem (doklada št. 183) govori od izreje, kakšen upljiv ima prava, kakšen pa napčna izreja. Ker ni prostora, navajamo tu svojim bravcem le nekaj njegovih besed. Poslušajte, kaj pravi: „Ena največih zmot ali napak je ta, da se zlasti najnaravniši pot, delati na serce, zanemarja; toliko bolj pa prihaja v navado, mučiti in zatapljati zgodaj uboge otroke z raznoverstnim znanjem in učenjem tujih jezikov, čeravno še svojega maternega ne umejo, itd.11 To naj si redniki dobro zapomnijo. Nam je pa to spet nova priča, da imajo vendarle tisti prav, ki se potegujejo za obveljavo maternega jezika. —
*	Rusko-avstrijanskapogodbaza-s tr an ter ž e v an j a.) Časniki so večkrat pripovedovali, da se med Rusijo in Avstrijo snuje neka pogodba ali zveza zastran ter-govine. Zdaj se sliši, da to pogajanje ne bode zastonj in da se obe vladi sporazu-mite. To bi bila kaj velika sreča za av-strijansko kupčijo, ki je zdaj tako pod nič prišla; to bi bilo vsaj nekaj zdravila za tisto rano, ki jo je naši kupčiji in obertniji vsekala pogodba z deželami čolne zveze na Nemškem.
Danajska borsa 4. julija 1865.
6°/„ metalike..................................69.50
SV, nacijonal ......	75.
1860 derž. posoj.............................  90.76
Bankine akcije .	.	.	.	.	.798
Kreditne ....... 178.10
London......................................  110.26
Novi zlati......................................5.24
Srebro........................................107.76
Odperta listnica.
G. J. .J. v sred. v.: 43. lista manjka, je tiskarna pomota, sta dva 1 42 ; — g. L B. v C. hvala lepa za kniž. črt., pridejo proti koncu t. ra.; — g. J. N. v Lj. imenik pride skoroj, le pomagajte! — G A. Ž. v K : Vaša hvala nam je vesela spodbuda, — pa tiskati je ne moremo, prosimo skorej kaj druzega; — g. F. T. v zg. P. vse prav, kar pišete bomo se po njem ravnali. Pa Vas tudi lepo prosimo, da nam včasih kaj dopisujete. Ravno to velja tudi Vam g. A. D v Č : Vaše misli so kaj domorodne in vse hvale vredne, pa se prilegajo le obširnemu dnevniku, za „Slvca“ niso, „Slovonec“ se ravna ponekdajni „Sloveniji,“ le predal-čiki „niže-avstrijansko,“ notranje-avst ... so novi in v danešnjem uvodnem članku vidite, čemu da so; sicer se pa ni bati, kar vi prerokujete!
Izdatelj in odgovorni vrednik: J, E. Božič. — Natisnil Ferd. žl. Kleinmayr pod odgovornim vodstvom R. Bertschinger-ja,