D K ° C 05:624; YU ISSN 0017-2774 jUB-JAN A, AVGUST-SEPTEMBER 1986, LETNIK XXXV, STR. m » b e n i v e s t n ik GIP INGRAD CELJE: PREHRAMBENI CENTER MERX CELJE ROKI PRIPRAVLJALNIH SEMINARJEV ZA STROKOVNE IZPITE PO ZAKONU O GRADITVI OBJEKTOV V LETU 1987 Seminarji za gradbeno stroko 1. seminar: 19.-23. januar 1987 2. seminar: 16.-20. februar 1987 3. seminar: 16.-20. marec 1987 4. seminar: 20.-24. april 1987 5. seminar: 18.-22. maj 1987 6. seminar: 21.-25. september 1987 7. seminar: 19.-23. oktober 1987 8. seminar: 16.-20. november 1987 9. seminar: 14.-18. december 1987 Seminarji za ekonomsko stroko 1. seminar: 28.-30. januar 1987 2. seminar: 1 -3 . april 1987 3. seminar: 16.-18. september 1987 Prijave za seminarje sprejema Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, Ljubljana - Erjavčeva 15, telefon: 221-587 IZPITNI ROKI V LETU 1987 Gradbena stroka Pisni 20. december 1986 17. januar 1987 14. februar 1987 14. marec 1987 18. april 1987 16. maj 1987 19. septem ber 1987 17. oktober 1987 14. november 1987 Ustni 1 2.-16. januar 1987 2.-6. februar 1987 2.-6. marec 1987 6. -1 0 . april 1987 11.-15. maj 1987 1.-5. junij 1987 5.-9. oktober 1987 9.-13. november 1987 7. -1 1 . december 1987 Prijave 20 dni pred pisno nalogo. Ekonomska stroka 16.-20. februar 1987 20.-24. april 1987 22.-26. junij 1987 13.-15. oktober 1987 Izpit se razpiše, če je vsaj 10 prijavljenih. Prijave za izpite sprejema Zvezni center za izobraževanje gradbenih inšpektorjev, Ljubljana - Kardeljeva ploščad 27. GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE ŠT 8-9 • LETNIK 35 • 1986 • YU ISSN 0017-2774 V S E B I N A - C O R I T E N T S Članki, študije, razprave Henrik Čmak: Articles, Studies, Proceedings DEJAVNOST DRUŠTVA DGIT CELJE - OD POVOJNEGA OBDOBJA DO DANES.................................................................................................. 131 Janez Kovačič, Marjan Čebela: SISTEM PRILAGODLJIVIH STANOVANJ V CELJU ............................. 132 Elza Črepinšek: MONTAŽNI SISTEM INGRAD IZ PLOSKOVNIH ELEMENTOV ........... 135 Albert Praprotnik: NAČRTOVANJE IN SPREMLJAva IZRABE KAPACITET V GRADBE­ NIŠTVU ....................................................................................................... 137 Danilo Senič, Jože Malgaj: ŠTUDIJA IZVEDBE DEL V PRIPRAVI DELA ZA SANACIJO OSNOVNE NOSILNE KONSTRUKCIJE PRŠIŠČA - HLADILNI STOLP IR V TER­ MOELEKTRARNI ŠOŠTANJ ..................................................................... 140 Peter Omersel: UVAJANJE RAČUNALNIŠKIH GRAFIČNIH POSTOPKOV V CELJSKI REGIJI .......................................................................................................... 145 Darka Domitrovič-Uranjek: EKOLOŠKA BILANCA CELJA.................................................................. 148 Milka Leskošek: ČIŠČENJE PITNE VODE V VODARNI MEDLOG PRI CELJU ............... 150 Anton Pevec: KERAMIČNE OBLOGE .............................................................................. 153 Norbert Verhovc: OGREVANJE INDUSTRIJSKIH HAL IN VISOKIH PROSTOROV......... 155 Dare Urbanci: POLIURETANSKE MASE IN PREMAZI V GRADBENIŠTVU ............... 159 Martin Gorišek: NEKATERE MOŽNOSTI PREFABRIKACIJE INSTALACIJ V STANO­ VANJSKI GRADNJI ................................................................................... 160 Savo Čurčič: UPORABA CEVI VEČJIH PREMEROV IZ POLIETILENA .................... 163 Leander Littera: IZOBRAŽEVANJE V GRADBENIŠTVU CELJSKE REGIJE ................. 164 Iz naših kolektivov KRONIKA..................................................................................................... 167 From Our enterprises Informacije Zavoda za raziskavo Jasna Badrljica, Mirko Koren: materiala in konstrukcij v Ljubljani TEHNOLOGIJA BRIZGANEGA BETONA IN NJENA UPORANOST PRI Proceedings of the Institute OBNAVLJANJU IN O JAČE V AN JU OBJEKTOV ...................................... 171 for material and Structures research Ljubljana Glavni in odgovorni urednik: SERGEJ BUBNOV Tehnični urednik: VIKTOR BLAŽIČ Lektor: ALENKA RAIČ Uredniški odbor: FRANC ČAČOVIČ, VLADIMIR ČADEŽ, JOŽE ERŽEN, IVAN JECELJ, ANDREJ KOMEL, STANE PAVLIN, JOŽE ŠČAVNIČAR, BRANKA ZATLER-ZUPANČIC Revijo izdaja Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, Ljubljana, Erjavčeva 15, telefon 221 587. Tek. račun pri SDK Ljubljana 50101-678-47602. Tiska tiskarna Tone Tomšič v Ljubljani. Revija izhaja mesečno. Letna naročnina skupaj s članarino znaša 1000 din, za upokojence in študente 500 din, za podjetja, zavode in ustanove 9000 din, za inozemstvo 50.00 l'S dolarjev. Revija izhaja ob finančni podpori Raziskovalne skupnosti Slovenije, Splošnega združenja gradbeništva in IGM Slovem.n Zveze vodnih skupnosti Slovenije in Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana. DEJAVNOST DRUŠTVA DG IT - CELJE od povojnega obdobja do danes V prvem povojnem obdobju leta 1946, v mesecu maju, smo osnovali sekcijo gradbenih inženirjev in tehnikov. Tako smo v Ljubljani že maja 1946. ustanovili prvo povojno društvo inženirjev in tehnikov Ljudske republike Slovenije, v katerem je bila tudi gradbena sekcija. Porušena domovina je glasno klicala na pomoč prav nas gradbince. Zavedali smo se, da nas je na strokovnem področju malo, saj nam je vojna vihra krepko razredčila strokovnjake v gradbenih vrstah. Klicu domovine smo se odzvali z vso resnostjo in se vključevali v strokovno sekcijo zavedajoč se, da bomo skupaj imeli več uspeha pri razreševanju težkih nalog, ki so bile pred nami. Lep primer sekcije gradbenih strokovnjakov se kaže tudi v tem, da smo v letih 1945 in v letih 1946-47 predavali v zasilnih kletnih prostorih današnjega Zdravstvenega doma v Celju na Gregorčičevi ulici. Udeleženci tečajev so bili bodoči kvalificirani gradbeni delavci, iz teh tečajev pa je izšla tudi vrsta dobrih gradbenih delovodij in tehnikov ter bodočih gradbenih inženirjev. Pri začetnem delu v Celju so bili ustanovitelji sekcije gradbenih inženirjev in tehnikov znani gradbeni strokovnjaki, arhitekti in geodeti, katerih imen se še spominjam. Na primer inž. Anton Komel, inž. Pristovšek, inž. Cvahte, Levstik, Javornik, Kukovec, inž. Henrik Čmak, inž. Lah in drugi. Ti strokovnjaki so začeli z delom v okviru DIT v Celju. Društvo je pripravilo strokovno gradivo za obnovo mesta, gradnjo stanovanjskih zgradb in komunalnih naprav. Obenem se je izvajal nadzor nad to dejavnostjo. Že leta 1946 se je v Celju ustanovila gradbena sekcija in so se kot predsedniki zvrstili: Komel, Drvenšek, Bukvič, Čmak, Kukovec, Praprotnik, Čuček in Gorišek. Opravljali so funkcijo predsednika DIT območja Celje. Sedanji predsednik v mandatnem obdobju 1985-1987 je inž. Martin Gorišek. Težave pri organiziranosti gradbene sekcije v okviru DIT Celje so nastopile leta 1965, ko so bili ukinjeni okraji. Nato bi se morala organizirati občinska in medobčinska strokovna društva, kar pa ni najbolje uspelo. Nastalo je društvo gradbenih inženirjev in tehnikov, izključno za celjsko občinsko področje. Povezava s člani društva iz sosednjih občin je za nekaj let popolnoma zamrla. V letu 1981 smo navezali ponovne stike glede organizacije gradbenega DIT in ta povezava je uspela z občinami: Rogaška Slatina, Šentjur, Laško in Žalec. Želeli smo, da bi se tudi gradbeniki velenjske občine vključili v našo organizacijo, vendar so ustanovili samostojno društvo. Število članstva, ki je štelo leta 1947 18 članov, je skokovito naraščalo, in sicer v letu 1955 že na 133 članov, leta 1975 na 170, leta 1976 na 204, leta 1980 na 260, nato pa je število članstva začelo upadati. Leta 1984 smo imeli samo še 160 članov. Nato se je število članstva povečalo, tako da jih je leta 1986 443. Vzrok upadanja, ki smo ga spremljali, je bil v nezainteresiranosti članov do društva GIT Celje, izgovor je bil v previsoki članarini, neprejemanju Gradbenega vestnika itd. Delni vzrok pa je bil, da so bili člani DGIT Celje, ki so bili zaposleni v delovnih organizacijah, redko seznanjeni z delom društva. Društvo gradbenih inženirjev in tehnikov Celje teži za tem, da bi organiziranost in dejavnost društva ostala na tej višini, kot je sedaj. DIT, posebno pa sekcija gradbenikov, je strokovno sodelovala in sodeluje pri rešitvi nekaterih perečih problemov mesta oziroma občine Celje, njeni člani pa so izdali nekaj strokovnih brošur: Ureditev voda-osnova za razvoj, Celju novo kanalizacijo, Prometno vozlišče Celja, Preskrba Celja s pitno in tekočo vodo. DIGT se s svojim delovanjem vključuje tudi v razprave in dejavnosti z ZDIT v Ljubljani. Več naših članov vodi in sodeluje pri raznih strokovnih komisijah in pri Gradbenem vestniku. Društvo ima vsako leto občni zbor, kjer seznanimo članstvo s problematiko in okvirno predstavimo dejavnost za tekoče leto. Iz leta v leto se dejavnost povečuje, saj prirejamo strokovne ekskurzije po Sloveniji in Jugoslaviji, predavanja in tovariška srečanja. Dobro sodelujemo tudi s predstavniki občine, ki nam v zadnjem času nudijo več podpore, predvsem na področju uveljavljanja stroke. Dejavnost našega društva je posebno pomembna zaradi hitrega tehnološkega, znanstvenega in družbenega razvoja. Z možnostjo strokovnih ocen in verifikacijo dokumentov v občini Celje, ki bi nam jih omogočila družba, bi bistveno prispevali k racionalnim rešitvam. Seveda pa je možnost povečanja ugleda DIT v družbi tudi v naši aktivnosti in vztrajnosti. S tem kratkim prikazom dela in organizacije društva gradbenih inženirjev in tehnikov Celja, ki je tudi pobudnik za izid pričujoče številke Gradbenega vestnika, ki obravnava delo in problematiko nekaterih celjskih kolektivov, se vsem, ki so sodelovali in finančno pomagali, da je prišlo do realizacije celjske številke, iskreno zahvaljujemo. IZDAJATELJSKI ODBOR HENRIK ČMAK, DIPL. GR. ING. Sistem prilagodljivih stanovanj v Celju U D K 69.057 Stanovanjske potrebe sodijo med osnovne potrebe člo­ veka, zato je skrb družbe na področju reševanja stano­ vanjskih potreb izrednega pomena in v vseh družbenih sistemih posvečajo stanovanjskemu gospodarstvu po­ sebno pozornost. Leta 1980 smo si v projektivnem biroju GIP Ingrad Celje zadali nalogo sprojektirati stanovanja, ki naj bi ustrezala naslednjim ciljem: - stanovanje naj zadovoljuje funkcionalne, biološke in psihološke potrebe delovnega človeka - upoštevajo naj se načela racionalne graditve in racio­ nalne porabe energije - vsak bodoči stanovalec naj ima možnost izbire va­ riantnih rešitev stanovanja glede na obseg in finančno sposobnost družine - ustvarjajo naj se pogoji za industrijsko gradnjo in izde­ lavo montažnih elementov - poenostavi in pospeši naj se projektiranje - omogoči naj se raznovrstna orientacija posameznih objektov - cena stanovanj ne sme biti večja kot cena dosedanjih stanovanj Sistem prilagodljivih stanovanj je sestavljen iz petih os­ novnih stanovanj s pripadajočimi variantami, ki so raz­ vidne iz kataloga stanovanj. Stanovanjski objekt je ses- A v to r ja : J an ez K o v a č ič , dipl. ing. arh. M a rja n Č eb ela , dipl. ing. arh. JANEZ KOVAČIČ MARJAN ČEBELA tavljen iz enega ali več sklopov. Sklop predstavlja dve katerikoli stanovanji po katalogu in komunikacijsko enoto. Sistem predvideva največ pet stanovanjskih etaž, oziro­ ma ga je možno uporabiti povsod, kjer v objektu niso predvidena dvigala. Projektiranje objektov se sestoji iz sestavljanja posa­ meznih sklopov oziroma stanovanj, ki so obdelana v ka­ talogu stanovanj. Vsa stanovanja so dvostransko osvetljena tako, da je možno objekte orientirati v smeri vzhod-zahod in se- ver-jug. Konstrukcijo sistema predstavljajo armiranobetonske stene in plošče deb. 15 cm betonirane v outinord opažu. Vsaka stanovanjska enota je zasnovana v dveh kon­ strukcijsko zaključenih prostorih. Prečni razmik nosil­ nih sten je fiksen in znaša 510 cm, vzdolžni razmik pa se prilagaja velikosti oziroma vrsti stanovanj. Vzdolžne in prečne stene se betonirajo istočasno v tako imenovanem potujočem outinord opažu. Bistvena razli­ ka nasproti prejšnjemu outinord sistemu je v tem, da so vzdolžne fasadne stene nosilne, kar omogoča potresno varno konstrukcijo (procent vzdolžnih in prečnih sten presega 2,5 % tlorisne površine). Sistem prilagodljivih stanovanj omogoča kupcu, da si pred gradnjo ali med gradnjo izbere osnovni tip stano­ vanja ah pa eno izmed prikazanih variant, glede na ve- ORIENTACIJA LAMEL SAMOSTOJNA SESTAVLJANJE LAMEL Slika 1. Orientacija, sestavljanje. Elementi sistema likost in potrebe svoje družine. V primeru, da kupec ni znan, izvajalec izdela osnovni tip stanovanja, ki ga je kasneje možno z minimalnimi stroški predelati v eno iz­ med prikazanih variant. V vseh stanovanjih so stalni prostori: kopalnica, pred­ prostor in loggia, ostale prostore pa je možno spreminja­ ti. V katalogu stanovanj so prikazane smo tiste variante, ki vplivajo na število ležišč, obstajajo pa še razne podva- riante, za katere se lahko kupec odloči sam. Največjo prilagodljivost oziroma fleksibilnost dosežemo pri večjih stanovanjih, zlasti pri dveinpolsobnih in tri­ sobnih. Oblikovno je možno objekte prilagoditi urbanističnim pogojem (streha, fasada, okna ipd.). Fasado je možno iz­ vesti na več načinov in sicer: - fasada iz prefabriciranih armiranobetonskih dvosloj­ nih elementov - obloge iz različnih materialov (fasadna opeka, porolit z ometom) - demit fasada Instalacije so projektirane tako, da ustrezajo vsem prika­ zanim variantam. Vsako stanovanje ima predviden en sanitarni vozel na katerega so vezane instalacije kuhinje in kopalnice. Slika 2. Dveinpolsobno stanovanje 68.95 m: Slika 3. Trisobno stanovanje 80,45 m2 V vseh stanovanjih so sanitarni vozli enaki, razen v tri­ sobnem stanovanju, kjer je za ločeno stranišče predvi­ den poseben sanitarni vozel. Vse skupne instalacije (elektrika, centralna kurjava, plin ipd.), so nameščene v komunikacijskem prostoru v posebnih omaricah. Po opisanem sistemu so izvedeni stanovanjski objekti v stanovanjski soseski Spodnja Hudinja v Celju. Predvi­ deni pa so še v stanovanjski soseski Dolgo polje III in v poslovno stanovanjskem objektu Levstikova-Staneto- va v Celju. Montažni sistem INGRAD iz ploskovnih elementov UDK 69.057 ELZA ČREPINŠEK Montažne konstrukcije so se že tako vkoreninile v našo vsakdanjo prakso, da skoraj ni več gradbenega podjetja, ki ne bi imelo vsaj nekaj prefabrikatov, če že ne svoj montažni sistem. Izhodišča pri uvajanju montažnih konstrukcij so bila bolj ali manj enotna, saj so gradbena podjetja nabavila opremo v večini pri istih proizvajalcih. Toda kasneje so se zaradi konkurenčnosti na tržišču začela prizadevanja za lastnimi usmeritvami proizvodnje. GIP Ingrad je imel že leta 1975 svoj »odprti« montažni sistem za vse vrste objektov do razpona 24,00 m in viši­ ne do 12,00 m oziroma do treh etaž. Sistem je zasnovan modularno z osnovnim modulom 1,20 m, tako da so se osnovni elementi sistema lahko sestavljali v različne konstrukcijske kombinacije med seboj in z drugimi mersko usklajenimi prefabrikati. Osnovni elementi tega sistema so: steber, primarni strešni nosilci, sekundami nosilci ter strešne in fasadne plošče. Iskanje novih, bolj racionalnih konstrukcijskih zasnov je naslednja faza v razvoju lastne montažne gradnje. Iz­ hodišče je bilo doseči boljše učinke ob čim manjšem do­ datnem vlaganju v novo opremo. To je omogočilo izko­ riščanje »notranjih rezerv« obstoječih prefabrikatov. Z združevanjem funkcije nosilnosti in zapiranja prostora pri fasadnih in strešnih Pl ploščah je bila omogočena re­ dukcija montažnih elementov in s tem nove konstruk­ cijske zasnove, ki smo jih imenovali PLOSKOVNI SIS­ TEM. Opis elementov in konstrukcijskih zasnov Osnovni elementi tega sistema so nosilne fasadne in strešne Pl plošče. Fasadne Pl plošče so lahko enoslojne - neizolirane ali trislojne z vgrajeno toplotno izolacijo. Širina plošč je 2,40 m, višina pa do 6,00 m. Z rebri so vpete v pasovne temelje, ki so lahko montažni ali na mestu betonirani. Zgoraj imajo fasadne plošče oblikova­ no ležišče za strešne Pl plošče. Debelina neizoliranih plošč je 10 cm, izoliranih pa 20 cm. Fasadne plošče imajo finalno površinsko obdelavo, in sicer: vidni beton, prani kulir, obarvane površine ali oblogo iz klinker opeke. Strešne Pl plošče so enake širine, njihova višina pa je do dolžine 7,20 m 30 cm od 8,40 do 12,00 m pa 45. Na fasad­ ne plošče nalegajo z rebri in imajo temu ustrezno obliko sama ležišča. Če so strešne plošče povezane z natezno vezjo, imajo dodan še prečni nosilec za sidranje natezne vezi. Medetažne konstrukcije in aneksi se lahko izvedejo z dodatnim nizom stebrov in »U« ali »T« nosilcev, ki nosijo medetažne Pl plošče oziroma strešne plošče pri večla- dijskih objektih. Montažne konstrukcije iz ploskovnih elementov omo­ gočajo gradnjo objektov do čistih razponov 22,80 m in svetle višine 6,00 m. Dolžine objektov so mnogokratniki konstrukcijske enote - širine Pl plošč. Razponi aneksov Elza Črepinšek, dipl. inž. arh. so lahko od 10.80 m. Po konstrukcijski zasnovi razliku­ jemo: 1. Direktno naleganje strešnih Pl plošč na fasadne, in si­ cer horizontalno ali v naklonu. Pri horizontalnem naleganju je možna izvedba ravne strehe ali dodatna strešna konstrukcija - lesena ali ko­ vinska. Naj večji možni razpon je 12,00 m. 2. Strešne Pl plošče so povezane z natezno vezjo in na­ legajo na fasadne plošče. Naklon strešin je lahko 12° ali 20°. S prilagoditvami zapor na kalupih pa so izvedljivi vsi nakloni. Največji možni razpon je 22,80 m. 3. Strešne plošče nalegajo enostransko na fasadne ploš­ če, na drugi strani pa tvorijo s konzolnimi previsi prek niza stebrov in nosilcev triladijski objekt z možnostjo nepritrjenega slemenskega svetlobnega pasu. Srednji del je lahko širine do 6,00 m, skupna širina objekta pa do 24,00 m. Z vsemi tremi navedenimi zasnovami je možno izvesti tudi etažne objekte ali jih razširiti z vmesnimi nizi steb­ rov in nosilcev, ki prevzamejo strešne Pl plošče vmes­ nih polj. Obod tvori v vseh primerih nosilna fasada - od­ prtine v fasadah so do širine 1,00 m v Pl ploščah med rebri, do širine 2,40 m se premostijo z nosilcem, ki nale- ga na rebra sosednjih Pl plošč in nosi strešno ploščo, večje odprtine pa se izvedejo s stebri in nosilci, ki nosijo strešne plošče. Parapeti so iz horizontalnih fasadnih ele­ mentov. Oblikovne možnosti Vsak montažni sistem ima zaradi serijske proizvodnje elementov določene omejitve v oblikovanju. Vendar so bistvene razlike, če je sistem »zaprt« ali »odprt«. Odprti montažni sistemi omogočajo raznolikost v oblikovanju, ki jo je mogoče doseči na različne načine: - z različnimi konstrukcijskimi kombinacijami - z različnimi proporci mersko usklajenih elementov - z različnimi površinskimi obdelavami montažnih ele­ mentov - s kombinacijami prefabrikatov iz drugih materialov (les, kovina) - z različnimi nakloni, izvedbami strešin . . . Slika 1. Realizacija ploskovnega sistema Merski red v serijski proizvodnji ne vodi neizbežno v monotonijo, saj vlada v vsaki kompoziciji neki red. Zato industrializacija proizvodnje ne sme biti ovira za estet­ sko oblikovanje. Drugačen je le pristop. Otresti se mo­ ramo miselnosti, da je gradbeništvo obrtna dejavnost. Od ostalih panog se razlikuje le po tem, da je v znatno večjem zaostanku v razvoju. To dokazujejo razvojne smernice v svetu, kjer se tudi v gradbeništvu vedno bolj uveljavljajo industrializirani proizvodni procesi, arhi­ tektura pa postaja »industrijski design«. Gradbeno-flzikalne lastnosti Ker je PLOSKOVNI SISTEM primeren za objekte, ki se zelo razlikujejo po namembnosti, smo pri zasnovi grad­ beno-fizikalnim lastnostim posvetili posebno pozornost. Toplotna izolacija je sestavni del fasadnih elementov. Vgrajena je tako, da nikjer ni toplotnih mostov. Oba be­ tonska sloja sta v celoti ločena. Študije fasadnih sendvič elementov dokazujejo, da pri betonskih elementih prezračevalni sloj nima velikega vpliva. Zato smo se odločili za strnjeno konstrukcijo z učinkovito parno zaporo na notranji strani. Da se tudi z zunanje strani prepreči navlaženje toplotne izolacije in s tem zmanjšanje njene učinkovitosti, je površina fasad­ nih elementov obdelana z vodoodbojnimi zaščitami (impregnacija, barve, obloge). Na strešne Pl plošče se vsi sloji prilagajo po montaži, ker je le tako možno doseči pri vsakem objektu optimalne gradbeno-fizikalne lastnosti. Potrebna je namreč prila­ goditev tako mikroklimatskim razmeram v objektu kot makroklimi na določeni lokaciji. Tudi toplotna stabilnost teh objektov je ugodna, saj fazni zamik toplotnega prehoda presega 8 ur. Zvočno zaščito pred hrupom od zunaj zagotavlja beton MB 40, skupne debeline 15 cm. Ekonomski učinki Čeprav je težko že v začetni fazi opredelili vse posredne in neposredne učinke, so nesporna nekatera dejstva: - Proizvodnja je zahtevala minimalna dodatna vlaga- nja. - Z združevanjem funkcij smo dosegli minimalno števi­ lo različnih elementov, kar omogoča večje serije in s tem bolj racionalno proizvodnjo. - Vzporedno s tem se poenostavi montaža in znatno po­ speši hitrost gradnje. - Na hitrost gradnje vpliva tudi končna obdelava ele­ mentov z že vgrajeno toplotno izolacijo in površinskimi obdelavami. - Konstrukcijaje trajna in ne zahteva dodatnih stroškov za vzdrževanje. - Enaki elementi so uporabni v različnih kombinacijah in za objekte različnih namembnosti, kar širi tržne mož­ nosti. - Elementi so po svoji obliki in teži bolj ugodni za tran­ sport, kar vpliva na stroške transporta in montaže v ce­ loti. Vrednostna analiza ob uvajanju tega sistema je izkazala prihranke do 25 % v primerjavi s klasičnimi sistemi tež­ ke montaže. Sistem je dobil najvišje odlikovanje na sej­ mu gradbeništva v Gornji Radgoni in bronasto plaketo na kmetijskem sejmu v Novem Sadu. S ploskovnim sistemom so bili doslej zgrajeni že števil­ ni objekti različnih namembnosti. Ker je nastal prav v obdobju zelenega plana, so bile zgrajene po tem siste­ mu nekatere naše farme: Veliki Zdenci, Udbina, Za­ log. . . Njegovo široko uporabnost pa dokazuje tudi več­ namenski objekt v Buzetu, restavracija in upravni pro­ stori. Možnosti s tem še niso izčrpane, zato se bo njegova raz­ vojna pot nadaljevala v iskanju novih področij uporabe ter izpopolnitvi sistema samega. Načrtovanje in spremljava izrabe kapacitet v gradbeništvu UDK 331.103.2 ALBERT PRAPROTNIK 1.0. UVOD Razvoj informatike, predvsem pa izreden razvoj na pod­ ročju računalništva, nam omogoča, da se v proizvodnji namesto reševanja trenutno nastalih problemov lahko odločamo na podlagi obdelave načrtovanega delovnega procesa in izbire najoptimalnejših variant. Uvajanje računalništva v proizvodnjo pa zahteva od nas novo organizacijo in sistem poslovanja. Potrebno je re­ gistrirati in sistematsko urediti naše znanje in s team- skim delom izbrati strokovne in delovne sposobnosti vsakega posameznika. Računalniški programi nam v gradbeništvu omogočajo vodenje obsežnih projektov in tudi celotne letne proiz­ vodnje, kar pomeni, da lahko optimalne odločitve spre­ jemamo samo na podlagi poznavanja celotne problema­ tike in svojih kapacitet. 2.0. VODENJE GRADBENE PROIZVODNJE Zelo redke so gradbene delovne organizacije, ki bi imele analitičen tekoči pregled angažiranja osnovnih kapa­ citet po sklenjenih pogodbah, možnosti ugotavljanja vplivov sprememb pogodbenih rokov ali prevzema no­ vih del na zasedenost kapacitet itd. Ti pregledi temeljijo običajno na finančnih kazalcih po prereznih obdobjih, brez vpogleda v dinamiko angažiranosti. V praksi izvršijo gradbene delovne organizacije temelji­ tejšo pripravo za izvajanje posameznih projektov z vse­ mi plani in pregledi porabe resursov. Obsežni elaborati pa so žal samo idealizirana projekcija izvajanja del z na­ tančnimi predpostavkami začetkov aktivnosti in poteka del, vendar brez programov spremljave izvajanja. Razni vplivi na pričetek izvajanja lahko porušijo »statično« predvideni koncept in elaborati, v katerih ni bila pred­ videna možnost prilagoditev, postanejo neuporabni. Načrtovanje posameznega projekta pa tudi sicer pomeni samo delno obdelavo naše proizvodne dejavnosti, zato optimiranje samo dela proizvodnje ne pomeni tudi op­ timiranja celotne proizvodnje. Da bi lahko v gradbeništvu uporabili računalniške pro­ grame, ki jih v proizvodnji uporablja industrija, je po­ trebno analizirati nekaj izhodišč, ki so osnova proizvod­ nih procesov v vseh dejavnostih. 3.0. IZHODIŠČA PROIZVODNJE 3.1. Prvine proizvodnje V vsaki proizvodnji nastopajo štiri osnovne prvine po­ slovnega procesa: - delovna sila, - delovna sredstva, - delovni predmeti, - storitve. Albert Praprotnik, dipl. ek. Gradis, Celje DELOVNI ----------------- > PREDMETI ------------— > STORITVE DELOVNA SILA + DELOVNA SREDSTVA PROIZVODI --------------------- > Delovna sila in delovna sredstva predstavljajo osnovno kapaciteto vsake proizvodne ah storitvene delovne or­ ganizacije, medtem ko so delovni predmeti in storitve vhodne prvine v proizvodni proces, izhod pa PROIZ­ VOD ali STORITEV kot rezultat delovnega procesa. Pri oblikovanju posameznega proizvoda nastopajo os­ novne prvine v določenem količinskem, kakovostnem in časovnem zaporedju. Odrejanje fizikalnih sprememb na predmetih dela z razpoložljivimi delovnimi sredstvi in delovno silo na posameznih delovnih mestih odreja tehnološka priprava dela s predpisovanjem postopkov tehnološkega procesa. V proizvodnih delovnih organizacijah, ki poslujejo že dolgo vrsto let, so nastajali tehnološki postopki skladno z razvojem znanosti in tehnologije. Zaradi specifičnega načina poslovnega procesa v gradbeništvu, ki deluje na principu posamične proizvodnje (proizvod = objekt), in podrejene vloge priprave dela v proizvodnji, se tehno­ loški postopki niso vodili po sistemu industrijske proiz­ vodnje, temveč so nastajali kot izkustvo in strokovna sposobnost organizatoijev proizvodnje pri samem de­ lovnem procesu. Posamezne funkcije v organizaciji so prilagajale osnovno dokumentacijo tehnoloških postop­ kov svojim potrebam, zato le redko govorimo o integri­ ranem sistemu. Tehnološki postopki so se odrejali prek opisov GN norm ali popisovalcev predračunskih elabo­ ratov. Z uvajanjem računalništva v proizvodnji, ki zahteva na­ tančno odrejene tehnološke postopke v povezavi z vse­ mi funkcijami, ki neposredno sodelujejo v proizvodnji, je sistematska ureditev osnovne tehnološke dokumen­ tacije pogoj za usklajeno delovanje sistema. 3.2. Specializacija proizvodnje Kapaciteto proizvodne delovne organizacije moramo primarno razdeliti v organizacijske proizvodne enote, ki so namenjene oblikovanju posameznih predmetov dela v osnovne proizvode. Praviloma se specializirane proiz­ vodne enote organizirajo po specifičnosti proizvodov z ustrezno strokovnostjo delovne sile, ustreznimi delovni­ mi sredstvi in predstavljajo integralni del celotne proiz­ vodnje. Kapacitete specializiranih enot se izražajo v merskih enotah posameznega proizvoda in so po obsegu usklaje­ ne za izbrani program proizvodnje, kar pomeni, da je končna montaža proizvodov usklajevanje učinkov orga­ nizacijskih enot. Ne glede na dejansko organiziranost moramo pri načr­ tovanju proizvodnje izhajati iz načela delitve po specia- lizaciji, ker lahko samo tako sistemsko razgradimo pro­ izvodnjo. Pri delitvi proizvodnje moramo upoštevati naslednja načela: - specifičnost tehnoloških postopkov, - specifičnost delovnih sredstev, - specifičnost delovne sile, - faznost proizvodnje, - razvojne usmeritve. Specializirana dejavnost mora biti izražena s kapaciteto na enoto mere, kar je predvsem pomembno pri načrto­ vanju kapacitet in spremljavi izrabe. Pri vsaki dejavnosti moramo opredeliti PROIZVODE, ki jih obrat proizvaja in jih vgrajujemo v objekt. Objekt predstavlja torej KONČNI PROIZVOD, za katerega po operativnem planu dobavljamo proizvode iz posamez­ nih obratov. Tako so na primer pri tesarski dejavnosti proizvodi 1 m2 stenskega opaža, 1 m2 opaža plošč itd. S tem rešimo problem, ki nastane pri definiciji, daje naš proizvod gradbeni objekt, za katerega nimamo v začet­ ku planskega obdobja ustreznih podatkov. Obstoječe kapacitete delovnih sredstev in delovne sile nam omo­ gočajo planiranje proizvodov, vrste proizvodov pa so pogojene s strokovnostjo delovne sile (tesarji, betoneiji itd.), in namenom delovnih sredstev (betonarna, stroji za obdelavo lesa itd.). 3.3. NOMENKLATURA PROIZVODNJE Nomenklatura proizvodnje je integralni del sistema in pomeni standardizirane oznake tehnoloških postopkov posamezne specializirane dejavnosti. Sistemsko so po­ vezane tudi z ostalimi področji osnovne funkcije proiz­ vodnje (kontrola kakovosti, varstvo pri delu itd.). Nomenklatura mora opredeliti: - osnovno razdelitev gradbene proizvodnje v področja specializiranih dejavnosti, - oznake osnovnih proizvodov po posameznih dejav­ nostih, pomembnih za ugotavljanje kapacitet, načrtova­ nje proizvodnje in stroškov, - oznako tehnoloških postopkov za identifikacijo delov­ ne dokumentacije in povezave, - INTERNE NORMATIVE za posamezne faze tehno­ loškega postopka z normiranimi količinami uporabe pr­ vin proizvodnega procesa za enoto proizvoda. Ovrednoteni INTERNI NORMATIVI niso samo po­ membni za sestavo interne ponudbene cene, temveč tu­ di za baze grafičnih obdelav, pripravo delovne doku­ mentacije, inovacijsko dejavnost in razvojne naloge. - 1. NIVO - 2. NIVO - 3. NIVO - 4. NIVO Samo z urejenim sistemom nomenklature proizvodnje je mogoče postaviti bazo našega znanja in delovnih iz­ kušenj in omogočiti nadaljnji razvoj delovnih postop­ kov. Deset in deset tisoči standardiziranih opisov delovnih postopkov brez ustrezne dokumentacije in katerih iz­ vedba je prepuščena strokovnosti organizatorjev proiz­ vodile ne pomeni za delovno organizacijo nobene pred­ nosti in ni osnova za urejen sistem gradbene proizvod­ nje. 3.3. Proizvodni načrt Gradbena proizvodnja običajno ne pripravlja proizvod­ nih planov iz razloga, ker ni seznanjena z nalogami v pri­ četku načrtovanega obdobja. Zato proizvodni načrti pretežno temeljijo na finančnih osnovah z uporabo sta­ tističnih podatkov preteklega obdobja. Osnovno vodenje vsake proizvodnje pa predstavlja prav proizvodni načrt. Z njim analiziramo naše kapacitete in določamo načrtovano izrabo kapacitet, kar je osnova za celovito načrtovanje stroškov. V gradbenem izrazoslovju je potrebno izdelati PRED­ RAČUN naše letne dejavnosti, izražen v količinski pro­ izvodnji naših PROIZVODOV posameznih specializira­ nih dejavnosti. Proizvodni načrt temelji na predpostavki vgraditve os­ novnega proizvoda - BETON. Večletne analize gradbe­ ne dejavnosti so dokazale, da obstajajo določena stalna razmerja ostalih proizvodov do tega osnovnega proizvo­ da. Beton namreč narekuje potrebo opažev in armature kot osnovni nosilni element objektov pa tudi proizvode dejavnosti za zemeljska dela, zidarska dela in ostalih. Razmerja so za posamezne proizvodne programe (stanovanjska gradnja, industrije in javne zgradbe itd.), različna, vendar dokaj stalna na ravni posameznih te­ meljnih organizacij ali višjih organizacijskih oblik. Proizvodni načrt mora vsebovati: - analizo proizvodnje preteklega obdobja, - pregled kapacitet (ročne, strojne in osnovnih dejav­ nosti). - fizični plan proizvodnje, - oskrbo z osnovnim materialom in opremo, - sistem operativnega planiranja, - sistem zasledovanja planov in analiza, - načrtovanje stroškov. 3.4. Operativno planiranje Operativni načrti posameznih projektov pomenijo reali­ zacijo proizvodnega načrta, to je izrabo kapacitet (pro­ izvodov) - količinsko in časovno. Izdelani morajo biti v tehniki mrežnega planiranja kot matematičnega modela za računalniško obdelavo. Vsako pogodbeno delo mora biti vključeno v enoten si­ stem, ki nam prikazuje naše obveznosti in potrebe ozi­ roma izrabo kapacitet po dinamiki. Pomembna je tehnika mesečnega ah tedenskega plani- ranja, s katerim razporejamo kapacitete delovne sile, de­ lovnih sredstev in proizvodov na posamezna stroškovna mesta. Vsi modeli morajo biti prirejeni za računalniško obdelavo, predvsem pa je upoštevati DINAMIČNOST planiranja, ki omogoča takojšnje korekcije v primeru nepredvidenih odstopanj. Pri pripravi osnov za sestavo planov je kakovost celot­ nega planiranja odvisna od pravilnega določanja in raz­ delitve aktivnosti oziroma dejavnosti. Vse dejavnosti so ciljno usmerjene v izgradnjo objekta in predstavljajo iz­ rabo naših kapacitet v času in prostoru. 3.5. Priprava dela Organizacijo sistema vodenja proizvodnje pogojujejo pravilna organizacija priprave dela. Po vsebini se deli v dve funkcijski področji proizvodnje, in sicer: TEHNOLOŠKA PRIPRAVA DELA s področji poslo­ vanja: - obdelava tehnoloških postopkov po posameznih pod­ ročjih, - sestava predpisov in dokumentacijo za tehnološke po­ stopke, - konstruiranje delovnih priprav in opreme, - študij dela in časa, - priprava normativov za uporabo prvin delovnega pro­ cesa, - uvajanje novih tehnoloških postopkov - dajanje strokovnih nasvetov, pojasnil in razlag v zvezi s tehnološko dokumentacijo, - vodenje dokumentacijskega centra. V sklop tehnološke priprave dela sodi tudi sektor za ap­ likacijo razpisne dokumentacije na tehnologijo delovne organizacije z nalogami: - obdelava razpisne dokumentacije, - določanje tehnologije gradnje in postopkov, - organizacija gradbišč, - transporti, - obdelava aktivnosti in terminiranje, - sestava INTERNE CENE gradbenih del, - sestava INTERNE CENE kooperantskih del. Načrtovanje in usklajevanje kapacitet vodi OPERA­ TIVNA PRIPRAVA DELA z delovnimi področji: - evidentiranje in koordinacija proizvodnih kapacitet, - načrtovanje proizvodnje, - predpisovanje vsebine delovne dokumentacije, - mikroterminiranje proizvodnje, - razporejanje proizvodnih kapacitet, - priprava delovne dokumentacije, - spremljava proizvodnje. Nomenklatura, normativi, obdelava ponudb in delovna dokumentacija mora biti enotna za delovno organizaci­ jo, kar omogoča koncentracijo strokovnih opravil pri pripravi velikih projektov. 4.0. SKLEP Učinkovitost organiziranega sistema se mora izražati v: - obvladovanju poslovnih dogodkov v gradbeni proiz­ vodnji z načrtovanjem in obračunom proizvodnje; - izbiranju optimalnih odločitev na podlagi analitičnih podatkov; - razbremenitvi organizatorjev proizvodnje administra­ tivnega dela in usmeritvi k ustvarjalnemu razmišljanju; - aktivnemu vključevanju mladih kadrov v proizvod­ njo; - realizaciji dohodkovnih principov; - stimulativnemu nagrajevanju, vgrajenemu v sistem kot sestavni del poslovanja. Izvleček: Članek obravnava elemente proizvodnega procesa v gradbe­ ništvu, ki narekujejo uvajanje računalniške spremljave načrto­ vanja in izrabe proizvodnih kapacitet po sistemu industrijske proizvodnje. Študija izvedbe del v pripravi dela za sanacijo osnovne nosilne konstrukcije pršišča - hladilni stolp lil v termoelektrarni Šoštanj DANILO SENIČ UDK 624 [046 + 075] JOŽE MALGAJ IZVLEČEK: Članek opisuje pristop do priprave dela za izvedbo ojačitve no­ silne konstrukcije pršišča hladilnika III v Termoelektrarni Šo­ štanj in način izvedbe del. 1.0. Uvod Zaradi temperaturnih pogojev in agresivnosti hladilne vode so se v hladilnem stolpu III Termoelektrarne Šo­ štanj pojavile poškodbe na nosilni betonski konstrukciji pršišča. Za zavarovanje nosilnega sistema je bil izdelan projekt sanacije. Termoelektrarna Šoštanj je dela razpisala tudi naši de­ lovni organizaciji. V razpisu je bil podan kot pomembni pogoj rok izvedbe. Dela naj bi se izvršila v času remonta termoelektrarne od 26. 8. do 24. 10. 1985, to je v skupno 60 koledarskih dneh, vključno z vsemi pripravljalnimi in končnimi deli. Naročnik je zahteval, da najugodnejši ponudnik izpolni pogoje garancije za razpisani rok, ka­ kovost del in konkurenčnost ponudbe. 2.0. OPIS IZVEDBE Osnovna nosilna konstrukcija obstoječega pršišča so ar­ miranobetonski stebri v M 45 preseka 30 x 30, 35 x 35 in 40 X 40 cm. Za dosego varnosti celotne nosilne kon­ strukcije, to je vseh etaž pršišča, je bila predvidena oja­ čitev z okroglimi stebri, in sicer: - obstoječi stebri 30 x 30 cm se ojačijo na 0 54 cm, - obstoječi stebri 35 x 35 cm se ojačijo na 0 60 cm, - obstoječi stebri 40 x 40 cm se ojačijo na 0 67 cm. Tako izbrani profili bi minimalno povečali upor pri pre­ hodu zračnega toka skozi pršišče. Predvidena je bila največja višina betoniranja stebra z 2,10 oziroma 2,20 m, kar je narekovalo izvedbo v petih taktih. Skupno je bilo potrebno ojačiti 92 stebrov v štirih kvad­ rantih, to je 92 X 5 = 460 taktov. Enako kot stebre je bilo potrebno nadomestiti štiri pre­ delne stene iz valovitih salonitnih plošč z armiranobe­ tonskimi stenami med posameznimi kvadranti. Del ojačenih stebrov je eno- ali dvostransko priključen na steno. 3.0. OBDELAVA DELOVNE DOKUMENTACIJE IN PONUDBE Obdelava ponudbe je predstavljala za pripravo dela za­ htevno nalogo. Nestandardizirani delovni postopki, kra­ tek rok izvedbe in pogoj konkurenčnosti so zahtevali te­ meljito študijo potrebnih delovnih postopkov. Danilo Senič, dipl. inž. gradb. Jože Malgaj, inž. gradb. GIP GRADIS TOZD GE Celje Nalogo smo razdelili v naslednje osnovne aktivnosti: - pripravljalna dela - stebri 0 60 cm brez priključkov - stebri 0 60 cm z enostranskim priključkom - stebri 0 60 cm z dvostranskim priključkom - stebri 0 67 cm brez priključkov - stebri 0 67 cm z dvostranskim priključkom - stebri 0 54 cm z dvostranskim priključkom - predelna stena med kvadranti št. 1 - predelna stena med kvadranti št. 2 - predelna stena med kvadranti št. 3 - predelna stena med kvadranti št. 4 - delovni odri za stebre - zunanji transport - notranji transport - končna dela. Posamezne aktivnosti smo razdelili v faze del, tako je bi­ la na primer aktivnost stebrov razdeljena še v naslednje faze: - odstranitev betona na vogalih stebrov - čiščenje starega betona z vodnim curkom - strojna obdelava starega betona z jekleno ščetko - čiščenje z zrakom - navlaženje betona in 1 x premaz s cementolom H - premaz betonske površine z lepilom iz cementola H, cementa PC 450 in mivke - dobava opaža - dobava armature - polaganje armature - postavitev opaža - betoniranje z vodotesnim betonom M 40 - demontaža opaža - obdelava betona. Glede na veliko število aktivnosti obdelave stebrov ozi­ roma taktov je bila za vse faze aktivnosti, za katere ni­ smo mogli uporabiti standardiziranih tehnoloških po­ stopkov, obdelana s študijem dela in časa normativna poraba delovne sile, delovnih sredstev in predmetov dela. Odločitev o številu opažev za stebre, številu odrov, so­ časnost pričetka del v posameznih kvadrantih in ostalih pogojev je pomenila odločitev o konkurenčnosti ponud­ be. Nedvomno pa so največji strošek predstavljali opaži, ki so morali biti zaradi pogojev montaže in vgrajevanja betona izdelani v jeklu. V študijo smo vključili tudi laboratorijsko službo delov­ ne organizacije za projektiranje betonskih mešanic, ki so po pogojih dobave, prevoza, vgrajevanja in časa vezave vplivale na odločitev. Odločili smo se, da izdelamo tri različice na podlagi si­ mulacije poteka del, ki bi zagotavljale izvršitev del v za­ htevanem roku. Vrednotenje posameznih variant bi do­ ločilo najracionalnejšo izvedbo. Kakor smo že pričakovali, se je izkazala kot najcenejša različica z najmanjšim številom jeklenih kalupov. TLORIS M 1 : 10 UPORABA ISTEGA KALUPA 0 0 KOTE 3G 54 5 OALJE A' TAKO^OA SE VSTAVI SEGM ENT M ED ODPRTINO 2 10 m | IM J no t I» I | ISO t ISO STEBER S l ŠT STEBROV C k d ŠT. KALUPOV : © -O S N O V N I KALUP 1| o . o V p o lie t ile n s k e fo l i je o b je k ta ^ H id ro iz o la c i ja Slika 2. Plavajoči pod Ploščica Estrih Podloga J__ - o * -.0- ■' i ^ '° ’ o °* ' •27 • •- - J . 11 • £ . ■ ^ o ■ Slika 3. Klasičen pod ga pojava se zdi nepomembna lastnost raztezanja posa­ mezne keramične ploščice. V nekaterih pogojih te pove­ čajo svojo prostornino tudi za 0,1 %, kar znaša pri oblogi širine ali dolžine 100 m tudi 10 cm raztezka. Zaradi vpe­ tosti obloge se ta na določenem delu površine tal odlepi in se dvigne v obliki oboka za vrednost raztezka. Da se temu izognemo, celotno površino obloge razdelimo na diletacijska polja. Površina diletacijskega polja v vlaž­ nih prostorih naj bi bila do 40 m2, v suhih prostorih pa do 100 m 2. Diletacijske fuge naj bi bile ustrezne širine. Tudi kakovost in dimenzija keramičnih ploščic sta zelo pomembni za kakovostni industrijski pod. Statične in Slika 5. Diagram spremembe dolžine, odvisne od temperatu­ re ploščic, popolnoma zasičenih z vodo dinamične obremenitve industrijskih podov so soraz­ merno z drugimi podi velike. Keramična obloga mora vzdržati obremenitve notranjega transporta in druge nepredvidljive sile, ki se pogosto pojavljajo. Za indu­ strijske hale so se pokazale primerne keramične obloge debeline treh centimetrov. Za manjše obremenitve se lahko uporabljajo tudi tanjše, a ne tanjše od 1,8 cm, če bo po njih potekal tudi notranji transport. Zelo zahtevna je izvedba industrijskih podov, kijih stal­ no vlažimo ali močno polivamo. Ta vrsta poda mora imeti izdelano kakovostno hidroizolacijo. So primeri, pri katerih odpove hidroizolacija in zaradi nje tudi keramič­ na obloga. V vsaki živilski industriji je toliko pranja, da velika količina vode na tleh povzroča določen hidrosta- tični pritisk, zlasti v primeru, ko se zamašijo odvodni si­ foni. V tem primeru tvori hidroizolacija za vodo nepre­ pustno posodo. Pri podih, pri katerih je izvedena hidroi­ zolacija, je keramična obloga tal izdelana na hidroizola­ cijo. Nad hidroizolacijo ponavadi položimo dvoslojno polietilensko folijo, ki rabi oblogi kot drseča membrana, a ne kot hidroizolacija, o čemer so nekateri prepričani. Talna obloga se po polietilenski foliji neovirano širi in krči neodvisno od nosilne konstrukcije. Zgrešena je tr­ ditev, da že sama keramična obloga zagotavlja nepre- pustnost poda za vodo; to lahko zagotovi samo hidroizo­ lacija ali pa drugače izvedena talna obloga. Keramične ploščice lahko polagamo tudi v za vodo neprepustni kit, izdelan na podlagi sintetičnih smol. V tem primeru so ploščice v za vodo neprepustnem kitu in zafigurirane s takšno kakovostjo fugime mase, da je neprepustna za vodo in ni potrebno izdelati posebne hidroizolacije. Iz­ vedba je dražja od zgornje, vendar se vedno pogosteje uporablja. Tudi tu se pojavljajo posebnosti, ki jih mora poznati tako projektant kot tudi izvajalec. Drugo zelo zahtevno področje je področje polaganja ba­ zenske keramike. Pri teh delih je mnogo zahtev, ki jih skušamo uresničiti, da bi dobili kakovostno in trajno ba­ zensko oblogo. Keramične ploščice v bazenu polagamo na beton, ki naj bi bil star več kot tri mesece, in sicer po opravljenem preizkusu o neprepustnosti bazena, kajti keramična obloga bazena z neprepustnimi fugami sama ne more zagotoviti neprepustnosti bazena. To lahko del­ no dosežemo le z neprepustnim kitom na podlagi epoksi ali poliuretanske smole. Neprepustni bazen se oblaga s keramičnimi ploščicami z lepilom na podlagi cementa. Če se bo bazen pral s solno kislino, potem je potrebno fu­ ge izdelati s protikislinam odpornim kitom na podlagi epoksida oziroma iz podobnih materialov. Tu velja pra­ vilo, da ngj znaša globina oziroma debelina fuge toliko, kot je debelina ploščice. Živilsko industrijo si je danes težko zamisliti brez kera­ mičnih oblog. Zlasti mesnopredelovalna industrija sko­ raj ne bi mogla uspešno delovati, če keramične obloge v njenih prostorih ne bi omogočale, da se doseže tista hi­ giena, kije potrebna za promet z živili. Tu so tudi higien­ ski predpisi najostrejši. Z razpadanjem mesnih izdelkov nastajajo razni agresivni produkti, kot so: - mlečna kislina, - mravljinska kislina, - ocetna kislina in - maščobna kislina. Ti produkti so zelo agresivni in nevarni za betone, ker povzročajo njihovo razpadanje. Zelo pomemben v mes­ nopredelovalnih prostorih je estetski videz, kar doseže­ mo z lepimi keramičnimi oblogami. V živilski industriji se zato smejo uporabljati glazirane keramične ploščice z izredno nizkim vpijanjem vode. Za lažji nadzor vzdrže­ vanja čistoče morajo biti ploščice svetle barve, ponavadi bele. Zidne obloge so ponavadi manj izpostavljene agresiv­ nim vplivom in drugim obremenitvam kot talne obloge. Zato se zidne obloge izvajajo v glavnem samo na en na­ čin, to je lepljenje z lepili naravnost na zid. Čeprav mislimo, da je keramični material popolnoma inerten, pa se v praksi pokažejo le drugače. Čim večje upijanje vode ima keramična ploščica, tem večje je po­ navadi tudi nabrekanje ploščice zaradi deleža vsrkane vode. Navlažena ploščica se razširi približno za desetino odstotka. To nabrekanje raste s povečevanjem količine vode v ploščice. Nabrekanje doseže nekaj nad 0,2 % in se po nekaj mesecih ustali in ne narašča več. Nabrekanje je torej v nekakšni proporcionalnosti s poroznostjo plo­ ščice. Kolikor večja je poroznost, toliko več vode ploš­ čica upija in toliko manjša je odpornost ploščice proti zmrzovanju. Odpornost keramičnih izdelkov proti zmrzovanju je zelo pomembna lastnost tiste keramike, ki se uporablja za zunanje obloge. Vsaka keramika je porozna razen spe­ cialne vrste, pri kateri s sintranjem dosežemo zataljeno strukturo. Stopnjo poroznosti določa odstotek vodne vpojnosti. Pri manjši vodni vpojnosti oziroma pri manjši poroznosti je tudi večja odpornost proti zmrzovanju in linearno povezana z zniževanjem vodne vpojnosti. Pri tem igra zelo pomembno vlogo velikost in oblika por. Nekatere pore v keramičnem izdelku se pri navlažitvi zelo počasi oziroma nikoli ne napolnijo z vodo. Malo­ kateri izdelek se že po prvi zamrznitvi zaradi zmrzali po­ škoduje, večinoma šele po nekajkratni. Voda prodira v pore vsakokrat vedno globlje. Problem odpornosti proti mrazu je teoretično dobro raziskan, spoznanja pri tem pa je velikokrat nemogoče uporabiti v praksi. Izdelovalci keramike ne morejo bistveno vplivati na strukturo in velikost por in jih poljubno spreminjati, po­ magajo pa si na nekaj načinov: - z izbiro surovine, ki da črepinji takšno poroznost, pri kateri je keramični izdelek odporen proti zmrzovanju, - z dodatki drugih materialov k osnovni surovini, - s povečanjem temperature žganja, s čimer se zagotovo doseže nižja poroznost in večja odpornost proti mrazu. Zaradi številne problematike, ki spremlja keramične obloge in samo izvajanje teh del, je zelo pomembno po­ znati stroko. Ni vseeno, kakšno keramiko kje uporablja­ mo. Porozne keramike ne moremo in ne smemo upo­ rabljati za zunanje obloge, ker bi zaradi visoke vodne vpojnosti in nizke odpornosti proti mrazu kmalu razpad­ la. Takšna keramika je le za notranje obloge, za zunanje obloge so keramične ploščice z nizko vodno vpojnostjo, z nizko poroznostjo, to so ploščice v tako imenovani klinker in sinter kakovosti. Ogrevanje industrijskih hal in visokih prostorov UDK 697:725.4 NORBERT VERHOVC V času, ko nas je dohitelo spoznanje, da nuklearne ter­ moelektrarne še niso povsem dognane ter da nanje kot na vir energije še ne moremo z gotovostjo računati, se nam vse pogosteje vsiljuje misel, da je na bilančno sta­ nje energije možno v dobršni meri vplivati ne samo z ve­ čanjem energetskih zmogljivosti, marveč tudi z racio­ nalno rabo razpoložljive energije. Industrijski objekti in visoki prostori porabijo veliko energije za ogrevanje. V naši ožji domovini je množica objektov, ki je grajena tako, da po svojih toplotnih ka­ rakteristikah ne ustrezajo niti minimalnim predpisom o toplotnih izolacijah in toplotnih obremenitvah. Če upoštevamo, da so projektanti ogrevalnih naprav le­ te pogosto dimenzionirali na temelju povprečne porabe toplotne energije na kubični meter prostora, je na dlani, da so tako zgrajeni in ogrevani prostori vse prej kot ra­ cionalni porabniki energije. Na podlagi opravljenih meritev in izkušenj smo ugoto­ vili, da se zaposleni počutijo ugodno v delovnih prosto­ rih le, če je toplota za ogrevanje razporejena po prostoru enakomerno, gibanje zraka pa pod mejo občutljivosti ljudi. Na občutek ugodja vplivata še vlažnost zraka v prostoru ter njegova čistost. Zagotavljanje predpisanega ugodja je osnovno vodilo pri snovanju ogrevanja delovnih prostorov. Ker pojma ugodja ne moremo povsem enoznačno opre­ deliti, je to področje urejeno s predpisi, ki predpisujejo za določene dejavnosti v industrijskih objektih območje vseh dejavnikov, ki vplivajo na ugodje (temperatura, gi­ banje zraka, vlažnost, hrup, itd.). Pri načrtovanju toplozračnega ogrevanja, ki ga v pretež­ ni meri uporabljamo za ogrevanje industrijskih hal in vi­ sokih prostorov, moramo paziti, da v prostoru nimamo različnih hitrosti zraka. Ljudje občutijo prepih in se po- Norbert Verhovc, dipl. inž. str. IMP Klima Celje čutijo neugodno že pri hitrosti zraka med 0,2 do 0,3 m/s, če se ta hitrost spreminja. Prav tako pa se ljudje počutijo ugodno pri večjih hitros­ tih (celo do 0,8 m/s), če so te hitrosti enakomerne. Vlažnost zraka nima odločilnega vpliva na počutje ljudi. Pri normalni temperaturi okolice vpliva sprememba vlažnosti zraka s 30 % na 70 % na ljudi, v enaki meri, kot da bi se spremenila temperatura okolice za 1 °C. Tako ugotovimo, da vplivajo na počutje ljudi v ogreva­ nem prostoru: - temperatura in njena porazdelitev v prostoru - hitrost gibajočega se zraka v prostom - vlažnost zraka - aktivnosti, ki jih človek opravlja v prostom - oblačilo delavca. V tem sestavku bomo nekoliko podrobneje obravnavali le problematiko temperature in njene porazdelitve v in­ dustrijskih halah in visokih prostorih ter možnostih, ki jih trenutno imamo, da vplivamo na ti dve vrednosti, ki očitno odločilno vplivata na počutje ljudi. Z zoprnim spoznanjem, daje ogret zrak lažji od hladne­ ga, se je srečal že pračlovek. Vendar pa tega spoznanja pri graditvi objektov še vedno ne upoštevamo prav po­ gosto. Kot po pravilu sicer nameščamo in usmerjamo ogrevala v bivalno območje, vendar pa hkrati ne poskr­ bimo, da bi ogret zrak, kamor smo vložili veliko energije, tudi dovolj dolgo ostal v tem območju. Od tod nam ves ogret zrak uide v višje plasti pod ostrešje, kjer preda svo­ jo toplotno energijo prek običajno zelo slabo izoliranega ostrešja na okoliški zrak. Tako izgubimo dejansko veči­ no vložene energije za ogrevanje. Razporeditev temperature po višini prostora je odvisna tudi od vrste ogreval in načina ogrevanja, vendar ostaja nespremenjeno dejstvo, da so plasti zraka nad bivalnim območjem prekomerno ogrete. To dejstvo je prikazano v diagramu razporeditve temperature po višini prostora v odvisnosti od uporabljenega načina ogrevanja. Slika 1. Razporeditev temperature v prostoru v odvisnosti od načina ogrevanja, Industrijske hale in visoke prostore ogrevamo običajno s toplim zrakom, saj s tem sistemom zadostimo večini zahtev, kijih investitorji, tehnologi in varnostni inženirji zapišejo v projektno nalogo. Toplozračno ogrevanje je lahko izvedeno s centralno toplozračno enoto, kjer zrak običajno filtriramo in ogre­ vamo ter razpeljemo po hali z razvodnimi cevovodi, ali pa s posameznimi toplozračnimi ogrevalnimi enotami (grelniki), kijih porazdelimo po hali v bližini stalnih de­ lovnih mest. Kot centralne toplozračne enote so se uveljavile klimat­ ske centrale, s katerimi lahko zadostimo tudi zahtevi po popolni pripravi zraka (kondicioniranju), ter avtomatizi­ rani zračni ogrevalci na tekoče in trdo gorivo, v katerih se opravi prenos toplote s pomočjo menjalnika toplote ogreti plini - zrak za ogrevanje. S takšnimi ogrevalci zraka ogrejemo zrak na 80 do 150 °C ter ga prek visokotlačnega razvodnega cevja pri­ peljemo do mešalnih boksov, kjer ga vpihujemo v pro­ stor. Takšna naprava je zelo prilagodljiva in jo je možno v celoti avtomatizirati s pomočjo termičnih tipal. Med najbolj uporabljane posamične toplozračne ogre­ valne enote sodijo grelniki (kalorifeiji), ki jih lahko og­ revamo s paro, vročo ali toplo vodo in električno ener­ gijo. Njihova uporabnost je velika, sam sistem pa sorazmerno cenen. Grelniki imajo običajno vgrajen menjalnik toplo­ te Cu-Al, ki se odlikuje z majhno maso in primernim toplotnim prehodnostnim koeficientom. Grelnike z vgrajenimi Cu-Al menjalniki smemo uporabljati v top­ lovodnih in delno vročevodnih ogrevalnih sistemih. Pri parnih ogrevalnih sistemih moramo uporabiti toplozrač­ ne grelnike z vgrajenim Je-menjalnikom toplote. Pretok zraka skozi menjalnik zagotavlja prigrajen ak- sialni ventilator, ki je običajno gnan z elektro motorjem z dvema hitrostma vrtenja. Področje zmogljivosti takšnih grelnikov je v mejah: pretok zraka: od 0,20 do 2,0 m 3/s toplotna moč: od 10 kW do 200 kW Vendar pa se moramo pri uporabi tako enega kot druge­ ga sistema zavedati, da z uporabo teh sistemov še vedno nismo v celoti rešili problema nezaželene porazdelitve temperature v prostoru. Tudi pri teh dveh sistemih, zla­ sti pri ogrevanju hale s posameznimi toplozračnimi grel­ niki, nam ogret zrak sicer potuje skozi bivalno območje, vendar zaradi vzgona hitro zapusti to območje in na­ daljuje svojo pot pod ostrešje. Tu se ogret zrak nekorist­ no ohladi, postane specifično težji in prične povzeti na­ vzdol - v bivalno območje, kjer ga je potrebno ponovno ogreti, če želimo ohraniti predpisano temperaturo. Tako so vzdolž vse hale porazdeljeni pozitivni in nega­ tivni vzgonski tokovi, ki intenzivno ohlajajo bivalno ob­ močje. Njihova porazdelitev je v mnogočem odvisna od razporeda ogreval, vendar nanje vplivajo tudi drugi de­ javniki, kot tehnološke operacije, razpored vrat, razpo­ red prezračevalnega sistema, itd. Tako so ti vzgonski to­ kovi specifika vsake ogrevane hale. Pri tem pa običajno ne storimo nič, da bi vplivali na maso ogretega zraka, ki mirno lebdi pod ostrešjem vse dotlej, da se tam ohladi in prične svoje potovanje navzdol. Z uporabo in pravilno razmestitvijo mešalnih ventila­ torjev, ki zajemajo ogret zrak pod ostrešjem proizvodne hale in ga postiskajo v območje bivalnega območja v do­ bršni meri rešimo problem neenakomerne porazdelitve ogretega zraka po višini ogrevanega prostora. Pravilna aerodinamična izvedba teh ventilatorjev z vstopnim ustjem in izstopnim aerostatom ali vrtinčnim izpustom, M I K - — r 1_ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ 1 K ____h * . 1 ■ . 1. I r I r 1 n 14,8. H , 5 t »14,8 t; -14.7 t«, 14,8 t 5 I M t 6 ■ U r ( ^ 9) U , « t „ H . 5 t 9 14,5 t j -14,3 t j - H . 3 t , ,»14,4 ■ ^ -13 ̂ Slika 2. Temperaturno polje pri minimalni temperaturni di­ ferenci t = 2 °C; razporeditev temperatur pri izključnem ven­ tilatorju; ti do ti 2 razporeditev temperatur pri vključenem mešalnem ventilatorju. Slika 3. Razporeditev hitrosti izstopajočega zraka pri mešal­ nem ventilatorju AVS-500 M. Merilo hitrosti: 1 cm = 1 m/s, V = 1,37 m3/s pri 1,13 kg/m3 zagotavljajo veliko pretočno množino in pravilno razpo­ reditev izstopajočega zraka. Ker zajemajo ti ventilatorji zrak iz plasti ogretega zraka pod ostrešjem, se zrak pod ostrešjem ne ohladi kljub povečani temperaturni razliki med ogretim zrakom na eni in zunanjim zrakom na dru­ gi strani strehe, mešalni ventilator namreč ogreti zrak ponovno potisne v bivalno območje hale. To zmanjša temperaturo ogrete plasti pod ostrešjem in s tem izgubo toplote skozi streho, kar je pomembno, saj je streha obi­ čajno slabo toplotno izolirana. Meritve, ki so bile opravljene z mešalnim ventilatorjem tip AVS-500 M proizvajalca IMP Klima Celje, so potrdi­ le domneve in izračune. Tako je sorazmerno majhen mešalni ventilator s prigrajenim trifaznim elektromotor­ jem zmogljivosti 0,18 kW pri 900 min 1 in pretočne zmogljivosti do l,4 m 3/s ustvaril izjemno enakomerno temperaturno polje in hkrati porazdelil toplotno energi­ jo iz višjih plasti v bivalno območje. Mešalni ventilator tip AVS-500 M je bil nameščen 5,1 m od tal. Pred vključitvijo mešalnega ventilatorja je bila temperatura zraka 1 m od tal 13,3 °C, 2 m od tal 13,9 °C ter 5 metrov od tal 15,9 °C. Po vključitvi ventilatorja po vzpostavitvi stacionarnega stanja (približno 30 sekund), je bila porazdelitev tempe­ raturnega polja na 0,5 °C konstantna, in to vse do mej­ nega področja mešalnega ventilatorja (10 x 10 m). Meritve hitrosti v curku izstopajočega zraka mešalnega ventilatorja so pokazale, daje hitrost v bivalnem območ­ ju v predpisanih mejah ter da je usklajena z dometnimi razdaljami in hitrostjo ogretega zraka grelnikov tip GN. Slika 4. Oblika zračnega curka pri uporabi vrtinčnega izpusta Tako lahko iz razporeditve temperaturnega polja ugoto­ vimo, da dosežemo že pri minimalnih temperaturnih di­ ferencah med temperaturo v bivalnem območju in pod ostrešjem A = 2 °C (običajno je t= 10 °C) zaznavne tem­ peraturne spremembe, enakomerno temperaturno polje in prihranek toplotne energije. Pri temperaturni diferenci Ato = 2,3 °C med temperaturo v bivalnem območju in temperaturo pri mešalnem ven­ tilatorju, dosežemo z mešalnim ventilatorjem AVS-500 M zaznavne ekonomske učinke. Po vključitvi dvigne ventilator temperaturo v bivalnem območju pri Ato = 2,3 °C za t = 1 °C. Tako je ugotovljena prerazporeditev toplotne energije pri At, = 2,3 °C pod stropom v bivalno območje v vrednosti 1,73 kW. Ker je pričakovana temperaturna di­ ferenca med bivalnim območjem in plastjo zraka pod ostrešjem bistveno večja (tudi do 10 °C), se temu soraz­ merno poveča prihranek toplotne energije. Ker pri določenih dejavnostih v industrijskih halah ne ustreza enovito oblikovan izstopni curek zraka iz mešal­ nega ventilatorja, saj je potrebno razpored in obliko iz­ stopajočega curka iz mešalnega ventilatorja prilagajati dejavnostim v hali, tehnološkemu postopku, izvorom toplote in prezračevalnemu in odsesovalnemu sistemu, je potrebno mešalni ventilator opremiti s spremenljivim vrtinčnim izpustom. S tem elementom oblikujemo iz­ stopni curek v skladu s potrebami. Z vrtinčnim izpustom dovedemo zrak na zaželeno mes­ to v prostoru. Ta izpust omogoča prilagoditev toka vsto­ pajočega zraka vsakokratni termični obremenitvi pro­ stora. Ta izpust opravi svojo nalogo pri namestitvi na vi­ šini od 3,5 do 12 m in pri množini izstopajočega zraka od 1000 do 3000 m3/h. Očitno lahko z mešalnimi ventilatorji uspešno rešimo problem pravilne porazdelitve toplote v prostoru ob so­ časno precejšnjih ekonomskih učinkih, ki vplivajo na zmanjševanje stroškov ogrevanja. Pri tem ostajajo siste­ mi ogrevanja in toplotna izolacija strehe nespremenjeni. Projektant ogrevalnih naprav pa mora na podlagi top­ lotnih obremenitev prostora, vzgonskih efektov in siste­ ma prezračevanja ter odsesovanja pravilno razporediti mešalne ventilatoije, da bodo le-ti zajemali ogret zrak in hkrati omogočali prezračevalnemu in odsesovalnemu sistemu normalno delovanje. Arhitekt in statik pa morata predvideti dodatno obtežbo nosilne konstrukcije, ki je v bistvu zanemarljiva, ter sistem utrditve mešalnih ventilatorjev na predpisano vi­ šino. Da bi se izognili izgubam toplotne energije skozi vrata industrijskih hal ter da preprečimo vdor hladnega zraka (veter) v notranjost, je potrebno opremiti vrata s hladni­ mi ali pri specifičnih zahtevah tudi s toplozračnimi zave­ sami. Te zavese učinkovito preprečujejo vdor zunanjega zraka v prostor ter predvsem pozimi bistveno znižajo porabo toplotne energije. S temi zavesami tudi prepre­ čimo nenadzorovan prehod zračnega toka iz enega pro­ stora v dmg prostor. Pri tem so neučinkovitejše zračne zavese, ki imajo zračni tok usmerjen od spodaj navzgor, kar pomeni, da se področje naj večjega možnega prepiha ujema s področjem največje učinkovitosti zapornega to­ ka zraka zračne zavese. Sodobna zračna zavesa potrebu­ je ob izjemni učinkovitosti - npr.: 2,2 m 3/s pretoka zraka pri tlaku 1800 Pa sorazmerno malo električne energije za pogon in ne povzroča prekomernega hrupa (70 dB/A). Energetska kriza je prav gotovo poživila raziskovalno dejavnost na področju ogrevanja industrijskih objektov, saj je za naše klimatske razmere ogrevanje prostorov naj večji porabnik energije. Raziskave na tem področju so usmerjene v: - raziskave hidrometeoroloških razmer s porazdelitvijo gradbenih klimatskih območij - raziskave na področju toplotne izolacije stavb ter več­ je tesnosti stavb - raziskave vpliva tlorisa objektov na porabo energije za ogrevanje - raziskave alternativnih in vračljivih virov energije za ogrevanje. Poliuretanske mase in premazi v gradbeništvu UDK 678.664:691 DARE URBANCL Uvod Statistično je ugotovljeno, da se 30 % vseh proizvedenih umetnih materialov uporablja v gradbeništvu. Med te materiale štejemo tudi veziva za lake. Na področ­ ju gradbeništva se uporabljajo že več let tudi poliuretan­ ski materiali, ki so uporabni kot toplotni izolatorji, pa tu­ di pri urejanju notranjosti prostora. Sem sodijo npr. laki za parket, kjer se zahteva visoka odpornost proti obrabi, elastičnosti in odpornosti proti kemikalijam. 1. Impregniranje in konzerviranje betonskih površin Za površinsko obdelavo betona z impregniranjem ali konzerviranjem imamo na razpolago enokomponentne poliuretanske proizvode. To so tako imenovani prepoli- meri, ki na betonski površini reagirajo z vlago in posta­ nejo plastika. PUR - prepolimeri na poroznih površinah kažejo dobro penetracijo, pri čemer imajo tipi nizke vis­ koznosti, to so tisti s srednjo molekularno težo, prednost. V površinskem sloju nastane vezni material, katerega prednosti so izredne. Glede predelave je potrebno pove­ dati, da so napake pri mešanju komponent izključene. Premazna masa sprejme iz zraka toliko vlage, kot je po­ trebno za zasičenje njenih aktivnih skupin. Pigmentira- nje enokomponentnih poliuretanskih lakov je bilo dolgo časa problematično; to je razumljivo, če upoštevamo, da vsi pigmenti in polnila vsebujejo vodo, ki izzove reakcijo strjevanja, kar povzroči prehitro želiranje. Danes pa imamo na razpolago materiale, ki vežejo vodo in dajejo dovolj stabilnosti pri skladiščenju pigmentnih siste­ mov. Zanimivo različico nam ponuja proizvodnja betonskih premazov, ki so podobni malti. Za ta namen se uporablja zmes kremenčevega peska in prepolimerov brez topil, pri tem pa je lahko razmerje 12:1. Ta enokomponentni postopek je primeren za renoviranje betonskih in za iz­ delavo industrijskih podov. Visoka temperatura ob isto­ časni visoki vlažnosti zraka pogojuje proces strjevanja. Odločujoča je koncentracija vode v zraku, torej absolut­ na vlažnost zraka. Tudi pri nizkih temperaturah in nizki vlažnosti zraka je dovolj vode v zraku. V tem primem je postopek strjevanja počasnejši. Pri vgradnji enokompo­ nentnih sistemov se sprošča ogljikov dioksid. Premazi naj zato ne bodo v predebelih slojih, ker je nevarnost, da se pojavijo mehurčki. Kot baza za sisteme, ki se strdijo v prisotnosti vlage, se navadno uporabljajo aromatski izocianati. Niso odporni proti vremenskim vplivom in barvam. Zato se priporo­ ča, da se uporabljajo za urejanje notranjih prostorov ali pa tam, kjer je delovanje ultravioličnih žarkov izredno majhno (npr.: silosi, vodni rezervoarji). Delno se poliuretanskemu materialu doda poliesterska tkanina, kar povzroči dobro zaščito tudi pri majhnih raz­ pokah v zidu. Za dobro pokritje tkanine so potrebni na- Dare Urbanci, dipl. inž. gr. Cinkarna Celje jmanj štirje sloji poliuretanskega materiala, debeli ca. 0,25 mm. Glede na dmge sisteme kislinsko odporne zaščite je eko­ nomičnost teh materialov zajamčena v vsakem prime­ ru. Podoben material proizvaja Cinkarna Celje s komer­ cialnim imenom: AQVASTOP. 2. Impregnacija fasad. Z impregnacijo površin zidov in fasad je možno prepre­ čiti vdor vlage v gradbeni material. V idealni obliki do­ sežemo impregnacijo s silikonskimi zaščitnimi sredstvi, ki preprečujejo prodiranje vlage in istočasno nebistveno vplivajo na izsušenje obdelanega gradbenega materiala. Silikoni so umetne snovi, ki jih dobimo iz kremenca. Pripisujemo jim zrahljano strukturo kremenca, ki jo po­ vzročajo organski ostanki. -Si-O-SbO-Si-O-Kremenec ' ‘ ' 0 0 0I I I -Si-O-Si-O-Si-O-I i i ° O o -Si-O-Si-O-Si-O- I i i i i 3 i Silikonska CH,-Si-0-Si-0-Si-CH3 smola 6 6 6 CH -Ši-O-Si-O-Si-O- 3 i i i 0 O CH, -0-Ši-0-s'i-CH1 i 3 CH, O Zaradi te sorodnosti s kremencem so silikonski produkti visoko združljivi z mineralno osnovo vseh vrst. Organ­ ski preostanki pa so odgovorni za vodoodbijajoče delo­ vanje vseh silikonskih zaščitnih sredstev zgradb. Za orientacijsko pomoč: na Si-O-Si grupirani gradbeni ma­ terial se razporejajo navzven metilne skupine, ki odbija­ jo vodo. Silikonska smola, raztopljena v aromatskih ogljikovodi­ kih, ima sposobnost globokega pronicanja. Odlično se lepi na mineralnem gradivu in tvori površino, ki odbija vodo. Tako tudi porozni gradbeni material ne more na- sesati vode prek svojih kapilar. Na površini je to mogoče videti, ker se vlaga odloži v kapljicah. Učinek odlaganja vode po določenem času preneha, toda to nima nobene zveze z učinkovitostjo impregnacije. V kapilarah ostane ohranjena sposobnost odbijanja vo­ de. Tako ostane učinek sesanja vode po stenah tudi po dolgem času popolnoma ohranjen. S tehničnega stališča je ta učinek posledica povišanja napetosti vode na mej­ nih ploskvah. Voda ne more vznikniti, medtem ko se prepustnost za vodno paro komaj zniža. Silikoni so inertni. To pomeni, da se spajajo samo z mi­ neralnim materialom zidovja in so potem biološko neod- stranljivi, odporni proti oksidaciji, ultravijoličnim žar­ kom in drugim kemikalijam. Če je impregnacija stro­ kovno izvedena, je vzdržljivost vsaj desetletna, kar je bi­ lo že dokazano. Učinek impregnacije je bil po poteku te dobe v primeru z začetnimi meritvami tako malo zmanj­ šan, da lahko štejemo, da ima neomejeno vzdržljivost. V preglednici je prikazano vpijanje vode v različnih ča­ sih in v različne podlage. VPIJANJE VODE g/m - \ času h 0,5 ure 2 uri 7 ur 24 ur 48 ur Plino- beton brez impregnacije 5.380 9.470 11.290 11.980 12.850 impregnacija s silikonsko smolo 38 64 134 186 243 Cementni omet brez impregnacije 3.176 3.253 3.312 3.375 3.438 impregnacija s si­ likonsko smolo 31 36 63 99 108 Apneno cementni omet brez impregnacije 3.977 4.047 4.098 4.142 4.193 impregnacija s si­ likonsko smolo 25 51 112 121 153 3. Zapiranje fug s poliuretanskimi materiali Gradbenih konstrukcij si brez fug ne moremo predstav­ ljati. Klasični gradbeni elementi iz opeke, betona itd. imajo majhno natezno trdnost. Zato se zahteva, da ma­ terial, ki fuge zapira, to natezno trdnost poveča. Izbira trajnih elastičnih materialov ni posebno velika. Poleg polisulfidov, silikonov, se v zadnjem času vse bolj uve­ ljavljajo poliuretani. Dvokomponentni materiali se v gradbeništvu uporabljajo že dalj časa, bodočnost pa predstavljajo enokomponentni sistemi, ki delujejo pod vplivom vlage iz zraka. Gradbeni elementi se morajo pri gradnji konstruirati tako, da njihov pomik ni večji od ± 20 % širine fuge. Tem zahtevam pa zadoščajo trajni elastični materiali. Pri pogostih padavinah ali drugem delovanju vode moramo uporabiti tudi ustrezni primer. V Jugoslaviji proizvaja edini enokomponentni poliure­ tanski proizvod s komercialnim imenom PURPEN CINKARNA Celje. Literatura Dr. H. Gruber: Polimetanski premazi in mase v gradbeništvu Dipl. inž. F. P. Ploschke: Hladni trdilni premazi umetnih snovi v gradbeništvu KLAUS W. VOSS: PUR poliuretanska pena. Nekatere možnosti prefabrikacije instalacij v stanovanjski gradnji UDK 69.057.1 MARTIN GORIŠEK Zaradi zmanjševanja stanovanjske gradnje v zadnjem času je bilo pričakovati, da se bo zmanjšala tudi potreba po različnih oblikah prefabrikacije strojnih instalacij. Vendar seje zgodilo skoraj ravno obratno. Povečalo se je zanimanje za različne prefabricirane instalacijsko-sa- nitame elemente, tako da je njihova proizvodnja ostala praktično na isti ravni, kljub zmanjševanju gradnje. Vzrok je potrebno nedvomno iskati v težnji, da se po­ speši izgradnja stanovanjskega objekta. Čas je postal eden najpomembnejših cenovnih dejavnikov stano­ vanjske izgradnje. Klasični načini izvedbe instalacij po­ spešene in kakovostnejše stanovanjske izgradnje ne omogočajo. Martin Gorišek, inž. fizike, dipl. org. SIGMA Žalec SISTEMI PREFABRIKACIJE Posamezne oblike prefabrikacije instalacij lahko razde­ limo na naslednje skupine: 1. Prefabricirani instalacijski vozli so serijsko izdelani cevni sklopi z dvižnimi dvigali ali brez njih. Instalacijski vozli, imenovani tudi registri, so lahko izdelani za insta­ lacijo tople ali hladne vode ali kot odtočni vozli. 2. Odprti instalacijski bloki, imenovani tudi instalacij­ ski seti, so lahki, prenosni instalacijski elementi, polo­ vične ali etažne višine, ki se montirajo s fiksiranjem na obstoječo steno. Instalacijski blok lahko vsebuje naslednje instalacije: - vodovodno instalacijo, - odtočno kanalizacijo in - prezračevalne kanale. Posebno primerna je njihova uporaba v sklopu s sanitar­ nimi kabinami, pri katerih so običajno instalacije slabo rešene. 3. Mini bloki so instalacijski elementi, ki imajo vrsto prednosti pred drugimi oblikami prefabrikacije instala­ cij. Njihove prednosti so: - primerni so za montažo konzolne keramike (WC školj­ ke), - lahki so za transport in montažo, - so zelo fleksibilni in z njimi lahko sestavimo vsako kombinacijo sanitarnih predmetov. Mini bloki se montirajo pred steno ali v steno. Vsebujejo vodovodno instalacijo, odtočno kanalizacijo, podometni vodni kotlič in vse priključke za povezavo sanitarnih ar­ matur, kakor tudi nosilne okvire za pritrditev sanitarnih predmetov. Površina blokov je primerna za neposredno lepljenje keramičnih ploščic ali za nadaljnjo zidarsko ob­ delavo. Mini bloki so tipizirani za posamezne vrste sani­ tarnih predmetov. Mini bloki so primerni za gradnjo: - individualnih hiš, - obnovo stanovanj, - medicinskih objektov, - garderob ipd. 45 Slika 1. MINI BLOK SIGMA z vgrajenim vodnim kotlićem in priključki za konzolno WC školjko. 4. Zaprti instalacijski bloki so instalacijski elementi polovične ali etažne višine. Izdelani so tako, da so insta­ lacije zapolnjene z lahkim polnilnim materialom ali pa so obojestransko zaprti z ustrezno oblogo. Običajno vsebujejo instalacijo vodovoda in odtočno ka­ nalizacijo. 5. Instalacijske stene so zaprti instalacijski vozli, ki istočasno ustrezajo tehničnim gradbenim normativom za predelne stene, katerih sestavni del so. Slika 2 in 3. Primer vgradnje sanitarne stene SIGMA BLOK, ki lahko vsebuje: 1. vodovodno instalacijo 2. odtočno instalacijo 3. odtok meteorne vode 4. ventilacijsko cev za prezračevanje kopalnice 5. ventilacijsko cev za prezračevanje kuhinje 6. cevi in doze za električno instalacijo 7. dimnik 8. jekleno armaturo za transport in montažo 9. utore za instalacijo plina in ogrevanje 10. odprtino, ki se po vezavi vertikal zapre z montažno ploščo. V steni so vgrajene vse potrebne instalacije za potrebe kopalnice in kuhinje, in sicer: - vodovodna instalacija za toplo in hladno vodo, - odtočna kanalizacija, - odtok meteorne vode, - ventilacijske cevi, - etažni triploščni dimnik, - cevi in doze za električno instalacijo in - potrebni utori za instalacijo plina in ogrevanja. Instalacijske sanitarne stene, pri katerih so instalacije zapolnjene z lahkim betonom, izdeluje pri nas SIGMA Zabukovica in jih poznamo pod imenom SIGMA BLOK. V SIGMI, ki seje v celoti specializirala za pro­ izvodnjo različnih oblik prefabrikacije instalacij in dim­ nikov, so doslej izdelali blizu 80.000 sanitarnih sten. Za­ radi poznavanja teh elementov in splošne uporabe jih na tem mestu ne bomo podrobneje opisovali. Opozoriti želimo le na funkcionalnejšo izvedbo instalacij nad zadnjo stanovanjsko etažo, ki jo je prinesel razvoj samonosečih podaljškov sanitarnih sten prek strehe, končno obdelanih, z zaključno kapo za ventilacijo in dimnik. Ventilacijske in dimniške zaključne elemente sestavlja­ jo: - dimniške tuljave iz ustrezne neijaveče pločevine, - ventilacijske cevi iz pocinkane pločevine, - jeklena samonosilna konstrukcija, - zunanja obloga iz pocinkane pločevine in zaščito iz sa­ lonita ali iz nerjavne pločevine za del nad streho, - mineralna volna, ki zapolnjuje celoten prostor in pre­ prečuje kondenzacijo v dimniških in ventilacijskih tu­ ljavah, - zaključna kapa iz nerjavne pločevine, kije izdelana ta­ ko, da ob vetru v katerikoli smeri pospešuje vlek. Prednost uporabe zaključnih elementov je v tem, da se lahko hitro napravi streha in s tem bistveno pospeši gradnja celotnega objekta. 6. Instalacijski prostorski elementi so izdelani po de­ lih ali v celoti in tvorijo sanitarni prostor. Tovarniško je lahko montirana tudi ustrezna oprema kopalnic in ar­ mature. Material za predelne stene je običajno beton, lahko pa je tudi kovina ali različni plastični materiali. V svetu so znane različne kompletne izvedbe sanitarnih prostorov, pri nas pa razen redkih poizkusov poznamo le sanitarne betonske kabine in tako imenovani Analizira­ ni sanitarni prostor, ki ga izvaja SIGMA Žalec. RAZVOJ PREFABRIKACIJ INSTALACIJ V SVETU Če sodimo na temelju tistega, kar je možno videti na strokovnih sejmih v zahodni Evropi in na podlagi ogleda nekaterih gradbišč, potem se na področju prefabrikacije instalacij največ uporabljajo mini bloki. (SAN BLOC, MERO BLOC, INSTA BLOC idr.). Posebno na področju izvedbe vodovodne instalacije je v zadnjem času opaziti popolnoma nov pristop in način iz­ vedbe vodovodne instalacije. Gre za tako imenovani si­ stem »CEV V CEVI«, ki omogoča hitro montažo oziroma zelo fleksibilno izvedbo prefabrikacij vodovodne insta­ lacije ter, kar je še posebna prednost sistema, možnost zamenjave poškodovanih cevi brez gradbenih posegov Slika 4. Kakovostno montažo sanitarnih armatur in kasnejšo morebitno zamenjavo cevi omogoča posebna izvedba pri­ ključnih doz. ob morebitnih okvarah. Zaradi možnosti zamenjave po­ škodovanih cevi brez gradbenih posegov je možno cevi vgrajevati brez strahu pred okvarami v betonsko ploščo. Tako je možno dvižne vertikale voditi v instalacijskem jašku ob stopnišču, tu vgraditi števce za odčitavanje po­ rabe, od tod pa v betonski plošči do razdelilnih omaric v posameznih stanovanjih. Izvedba same prefabrikacije instalacij v posameznem sanitarnem prostoru ali kuhinji je lahko izvedena na kak od znanih uvodoma opisanih načinov. Osnova za uporabo sistema »CEV V CEVI« sta: - cevi iz ustreznega materiala in - namenski spojni in priključni elementi. V svetu se uporabljajo cevi iz t. i. omrežnega polietilena ali iz polipropilena. Pri nas se pripravlja za proizvodnjo ustreznih cevi MINERVA iz ŽALCA. NAMESTO SKLEPA SIGMA Žalec, ki se je v zadnjem času v celoti preusme­ rila le na proizvodnjo različnih sistemov prefabrikacij instalacij vodovoda, kanalizacije in dimnikov in ki pro­ izvaja skoraj vse od naštetih oblik prefabrikacije insta­ lacij, pospešeno razvija tudi sistem »CEV V CEVI«, sku- paj s še nekaterimi drugimi podjetji. Uvedba novega sistema »CEV V CEVI« v različne siste­ me prefabrikacij, posebno pa vgradnja v zaprtih sanitar­ nih blokih in stenah, bo v celoti odpravila pomanjklji­ vosti, da so te instalacije slabo dostopne. Takšna izvedba z doslej znanimi materiah ni bila možna. Uporaba cevi večjih premerov iz polietilena UDK 625.78:678.742 SAVO ČURČIČ Cevi večjih premerov se uporabljajo pretežno za gradnjo odvodne kanalizacije. Projektiranje in izvedba takšne kanalizacije je bila v preteklosti enostavnejša kot danes, kajti uporabljali smo cevi iz betona in ostalih klasičnih materialov, katerih lastnosti smo poznali. Vendar nismo bili pozorni na to, da so bili takšni odvodi sestavljeni iz verige cevi, ki ni ni­ koli dobro tesnila. Navodila za takšne cevovode so vse­ bovala tudi priporočila, da se pri določanju pretoka doda 100 % zaradi deževnice ali talnice. Če je voda lahko vsto­ pala v cevovod, je pod določenimi pogoji umazana voda lahko tudi iztekla na netesnih spojih in tako prodrla v talnico. Danes zahtevajo predpisi za varovanje talnice absolutno tesnost vseh cevovodov, ki odvajajo snovi, ki bi ogrožale pitno vodo. Tako se je razvila uporaba cevi iz polietilena, saj izpol­ njujejo vse te zahteve. Na tržišču so se pojavile že v 50 letih najprej kot tlačne cevi manjših premerov za vodo­ vode, katerih uporaba seje hitro razširila zaradi enostav­ ne tehnike polaganja in racionalne oblike dobave v kolutih. V letih 1960/61 je sledila že uporaba cevi iz po­ lietilena visoke gostote za kanalizacijo, najprej v kemič­ ni industriji zaradi dobre obstojnosti polietilena na agre­ sivnost kemičnih odplak, kakor tudi zaradi absolutne neprepustnosti varov. Razvoj tehnologije je omogočil tudi izdelavo plaščev jaš­ kov iz polietilena. V povezavi s kanali iz enakih materia­ lov dobimo tako enoten, zaprt in neprepusten odvodni sistem brez tesnilnih mest iz drugega materiala. Za cevovode postavljamo naslednje zahteve: 1. Zadovoljiva trdnost in odpornost proti obremenit­ vam z zemljo in prometom, pri cevovodih pod pritiskom pa tudi proti notranjim pritiskom, za zahtevani čas ob­ ratovanja. 2. Obstojnost pri zunanji in notranji koroziji. Cevovodi ne smejo vplivati na kakovost vode. 3. Trajen, nekorozijski, neprepusten spoj cevi. 4. Ugodno hidravlično ponašanje. 5. Odpornost proti inkrustaciji. 6. Odpornost proti mehanskim poškodbam pri tran­ sportu in vgradnji, tudi pri nižjih temperaturah. 7. Enostavno polaganje, enostavno povezovanje cevi. 8. Odpornost proti obremenitvam pri čiščenju cevovo­ da (obraba), varno obratovanje, tudi kadar je mraz. 9. Velike vgradne dolžine, majhna transportna teža kot dejavnika za čas vgradnje in terminsko planiranje. 10. Povečana gospodarnost glede na varnost, čas upora­ be, transport, vgradnjo in obratovanje. Istočasno z razvojem proizvodnje polietilena za cevi so se začele raziskave fizikalnih in kemičnih lastnosti suro­ vine z namenom, da bi dobili optimalne možnosti upo­ rabe. Danes so na voljo izkušnje več kot 30 let. Ker kon- Savo Čurčič, dipl. inž. str. SOZD Hmezad - DO Minerva Žalec Razvojno-tehnološka služba strukcijska oblika in oblika obremenitve zelo vplivata na trdnostne lastnosti, so ustrezne raziskave izvajali na celih odsekih cevi in ne na vzorcih iz cevi, ker le tako lahko zajamemo vpliv delovanja vzdolžnih in prečnih napetosti v cevi na obnašanje materiala. Rezultati raziskav so podani v krivuljah časovne obstoj­ nosti cevi, obremenjenih z notranjim pritiskom, kakor tudi za kanalizacijske cevi brez pritiska pri različnih temperaturah, v diagramih »čas-raztezek« in v diagramu za določanje modula plazenja - Ek (modul elastičnosti), za vsakokratno temperaturo, diagram »čas-napetost«. Za dovoljeno obremenitev cevnega materiala je odloču­ joče obnašanje pri plazenju pod obremenitvijo kot funk­ cija temperature, časa in napetosti. Dopustna obremeni­ tev za polietilen visoke gostote znaša 6d = 5 N/mm2. Kriterij za izračun odpornosti fleksibilne cevi iz trdega polietilena pod vplivom zemeljske teže je ne kot pri to­ gih ceveh iz klasičnih materialov porušitvena obremeni­ tev, temveč dovoljena meja deformacije. Ker se polieti­ lenske cevi pri dovolj veliki sili lahko deformirajo neo­ mejeno, tudi odpornost na temenski pritisk ni odločujo­ ča veličina. Upošteva se deformacija do 5 %, nanaša pa se na zunanji premer cevi. Pri vodih, položenih skozi nasipe, izhajamo iz tega, da pri današnji tehniki utijevanja tal nastopajo le še majhna usedanja in je zato možnost deformacije fleksibilne cevi večja kot pri stransko neutrjenih plasteh. Zato nastopijo v navpičnih drsečih ploskvah nad cevmi razbremenju­ joče sile trenja, prav nasprotno kot pri togih ceveh. Pri zasipavanju uporabljamo praviloma le sipek material (prod in pesek), da ustvarimo enakomerne pogoje nala­ ganja. Fleksibilna cev ima to prednost, da se lahko stransko dobro podpre. Pri izračunu deformacije cevi uporabljamo naslednje lastnosti polietilenskih cevi: - kratkotrajni modul elastičnosti Ek = 800 N/mm2, - dolgotrajni modul elastičnosti Ed - 200 N/mm2. Pri izračunu obremenitev zaradi prometa upoštevamo največjo osno obremenitev 120 KN, kar pomeni ob upoštevanju naležne površine koles 0,85 N/mm2. Razis­ kave so pokazale, da je učinek obremenitev zaradi pro­ meta v globini 1,5 m od zgornjega roba cestišča z var­ nostjo enak ničli. Pri kanalizacijskih vodih postavljamo zelo visoke zahte­ ve za varnost tudi še po dolgem času obratovanja, veči­ noma 50 let. To pomeni, da mora biti tudi po 50 letih še zagotovljeno nemoteno delovanje pri zadosti velikem varnostnem faktorju, kar pomeni podaljšanje časa upo­ rabe nad 50 let. To pa nam zagotavlja odlična kemična odpornost cevnega materiala - polietilena proti agresiv­ nosti od zunaj in znotraj. Polietilen visoke gostote se topi šele pri temperaturah nad 90 °C v alifatskih in aromat- skih ogljikovodikih in njihovih halogeniranih spojinah, slabše obstojen je v močno oksidirajočih medijih. V takšnih primerih uporabljamo pri izračunih debelin sten cevi rezistenčne faktorje, ki so rezultati dolgoletnih raziskav. Potrebna debelina stene cevi je odvisna od koncentracije agresivnega medija, temperature ter ob­ ratovalnega pritiska v cevi. Polietilenske cevi so neobčutljive za udarce pritiska (vodni udar), seveda dokler ostaja amplituda pritiska pod vrednostjo imenskega pritiska cevi. Enako odpornost, kot jo imajo same cevi, premorejo tu­ di zvarjeni spoji, kar nam omogoča izpopolnjena tehnika varjenja z grelnimi elementi. Minerva Žalec izdeluje cevi iz polietilena po jugoslovan­ skem standardu, ki je usklajen z mednarodnimi, za več vrst pritiskov: 2,5; 3,2; 4; 6 in 10 bar od premera 0 20-630 mm. Cevi za 6 in 10 bar najdejo uporabo v glavnem za vodo­ vod, cevi za nižje pritiske pa za kanalizacijske vode. Cevi za 3,2 bar normalno prenašajo vse obremenitve zemelj­ ske teže in obremenitve, ki jih povzroči promet. Hidravlični izračun pretoka skozi cev izvajamo po PRANDTLCOLEBROOK-u. Pri cevovodih moramo zaradi vpliva turbolence priključkov, dovodov in zavo­ jev računati s kb vrednostjo kot obratovalno hrapavost­ jo. Zaradi izredno gladke stene polietilenske cevi lahko računamo pri varjenih vodovodnih vodih s kb = 0,007 mm, pri kanalizaciji pod pritiskom s kb = 0,25 mm in pri kanalizaciji brez pritiska s kb = 0,4 mm. V primer­ javi z drugimi materiali, iz katerih so cevi, obstaja pri gladkih ceveh iz plastičnih mas še občutna rezerva. Na gladkih stenah cevi, ki imajo voskast otip, se ne tvorijo obloge, zaradi hidrofobnih lastnosti polietilena tudi ne nastajajo inkrustacije. Cevi iz polietilena v veliki meri kljubujejo mehanskim obremenitvam pri transportu, nalaganju, polaganju, čiščenju, tudi v mrazu (zmrzišče pod - 110 °C). Zaradi svoje elastičnosti pri morebitni za­ mrznitvi pretočnega medija ne počijo. Za morebitna čiščenja kanalizacijske mreže iz polieti­ lenske cevi so posebno primerne izpiralne naprave na visok pritisk. Odpornost proti abraziji je izjemno visoka (šestkrat več­ ja kot pri steklu). Kanalizacijska cev iz polietilena ima tudi to prednost, da se lahko valjenje opravi zunaj jarka, kanalni cevovod pa se potem v celotni dolžini (od jaška do jaška), potegne na dno jarka. Tako je potrebna tudi manjša širina jarka, kar znižuje stroške izkopa. Dolžina polietilenskih cevi večjih premerov, ki jih dobavljamo v palicah, običajno dolgih 12 m, je omejena zaradi cestnoprometnih predpisov. Že dalj časa se polietilenske cevi uporabljajo tudi v »Re- lining« - postopkih, in sicer v primerih, ko postanejo sta­ ri cevovodi iz konvencionalnih materialov netesni ali ko zaradi tehničnih ali finančnih razlogov ni mogoče izvesti novega voda. Po temeljitem čiščenju starega kanala po­ tegnemo vanj polietilensko cev, po možnosti čez celo ravno progo, tudi skozi kontrolne jaške. Ponavadi zado­ stujejo cevi za pritisk 2,5 bara. V območju jaškov odžag­ amo zgornji del in ga očistimo. Prostor med starim ka­ nalom in polietilensko cevjo napolnimo v območju jaš­ kov z elastično tesnilno maso. Zmanjšani pretočni pre­ sek se nadomesti z večjim pretokom skozi polietilensko cev. Polietilenske cevi lahko brez problemov polagamo na dna rek, pod železniške tirnice (dodatno zaščitene z jek­ lenimi cevmi), jih uporabimo kot podmorske kanaliza­ cijske izpuste, zbiralnike s čistilnimi napravami, kanali­ zacijske vode na močvirnih tleh. Izobraževanje v gradbeništvu celjske regije LEANDER LITTERA Gradbeni odsek na tehniški šoli v Celju je bil osnovan je­ seni 1959. leta zaradi splošnega pomanjkanja tehniškega kadra v gradbeništvu na področju med Ljubljano in Ma­ riborom. Absolventi gradbene tehniške šole v Ljubljani, tisti čas edine tovrstne šole v Sloveniji, so po večini os­ tali v Ljubljani in bližnji okolici. Tako je bilo v gradbenih podjetjih, ki zaposlujejo skoraj polovico vseh gradbenih strokovnjakov, precej ljudi s pomanjkljivo izobrazbo. V gospodarskem razmahu po vojni pa se je na vseh druž­ benih področjih kazala potreba po bolj razgledanih stro­ kovnjakih v gradbeništvu, posebno še po tehnikih. Še leta 1966 je pokazala analiza Centralnega odbora sindi­ kata gradbenih delavcev Jugoslavije, daje v gradbeništ­ vu zaposlenih več kot 50% nekvalificiranih oziroma polkvalificiranih delavcev. Ponovno se je torej izkazala velika potreba po strokovnjakih in nasprotna mnenja, Leander Littera dipl. inž. gr. TSŠ Celje daje strokovnjakov preveč, so bila le izraz konzervativ­ nega odpora proti mladim kadrom. Pri ustanovitvi je takratnemu okrajnemu odboru Celje pomagalo s svojimi sugestijami tudi Društvo gradbenih inženirjev in tehnikov v Celju. Prvi strokovnjaki so učili na gradbenem odseku predvsem na pobudo DGIT. Mnogi zainteresirani krogi širšega družbenopolitičnega življenja so zavzeto spremljali razvoj šole in gradbenega odseka na njej. Številni ugledni občani so tudi prisostvo­ vali prvi šolski slovesnosti ob maturi leta 1963 v veliki dvorani celjskega Narodnega doma. Z ustanovitvijo gradbenega odseka na TŠ Celje se je omogočilo letno približno 200 mladim s celjskega pod­ ročja, da so lahko doma obiskovali srednjo strokovno šo­ lo in se izobrazili za poklic gradbenega tehnika visokih ali nizkih gradenj. Ker je bilo vse manj štipendij, je bilo s tem olajšano šolanje vsem tistim mladincem, ki zaradi socialno-ekonomskih razlogov ne bi mogli obiskovati strokovne šole, ki so zelo oddaljene od njihovega stalne­ ga bivališča. Četudi bi nekateri med njimi zmogli stro­ ške bivanja v Ljubljani, bi ostal problem pomanjkanja stanovanj, saj dijaški domovi niso mogli sprejeti vseh prosilcev. Odklonjeni prosilci so si sicer lahko našli za­ silna bivališča pri zasebnikih, kjer pa so jih pogosto iz­ koriščali finančno ali kako drugače. Prvo leto, ob ustanovitvi šole meseca oktobra 1959, je bi­ lo na gradbenem odseku vpisanih 45 dijakov. Gostovali smo v prostorih gimnazije, vsi predavatelji z ravnate­ ljem vred so bili honorarni. Pouk je potekal brez kakrš­ nihkoli učnih pripomočkov. V šolskem letu 1960/61 smo dobili dva prostora v po­ slopju IKŠ v Kidričevi ulici 3, kjer je bila šola do 1976. V časopisih smo razpisali za prvi letnik 30 mest, kandi­ dati pa so morali opraviti sprejemni izpit. Na pritisk jav­ nosti smo sprejeli 44 dijakov, več kot 30 % pa smo jih za­ radi pomanjkanja prostora morali odkloniti. V drugi let­ nik seje prijavilo 38 dijakov, in sicer 17 za nizke in 21 za visoke gradnje. V tem šolskem letu smo že dobili nekaj rednih predavateljev za splošne predmete, med letom pa tudi prvega rednega predavatelja za strokovne pred­ mete. Naloga izobraziti take tehnike, kakršne so potre­ bovale gospodarske organizacije, je bila za mlado šolo brez tradicije in ob pičlih materialnih možnostih obsež­ na in vse prej kot lahka. Delo maloštevilnega učnega osebja je bilo zelo naporno. Zato velja tudi na tem mestu izreči priznanje vsem profesorjem in inženirjem, ki so v teh zahtevnih prvih letih nesebično opravljali težko, to­ da narodno in družbeno koristno delo. Razmeroma mladi ljudje so sproti vnašali v delo svežega duha in ni manjkalo pobud za izboljševanje učno-vzgoj­ nega procesa. Zal pa zaradi premajhne materialne baze poučevanja na gradbenem odseku ni bilo, in še danes ni privlačno za vidne strokovnjake iz gradbeništva; prav ti bi naj kot strokovni predavatelji prenašali svoje znanje in dolgoletne delovne izkušnje na mlado generacijo gradbenih tehnikov. Na ponovne razpise za nove stro­ kovne moči ni zadosti odziva, ker je bilo nesorazmerje med nagrajevanjem enakovrednih strokovnjakov v gospodarstvu in v šoli še vedno znatno. V šolskem letu 1961/62 smo vpisali v dva razreda I. let­ nika 52 dijakov. Zopet smo jih morali odkloniti zaradi pomanjkanja prostora in strokovnih predavateljev ca. 30 %. V II. letni jc se je vpisalo 21 dijakov za nizke in 24 za visoke gradnje, v tretjega pa 16 dijakov za nizke in 18 dijakov za visoke gradnje. Skupno se je to leto vpisalo 131 dijakov. Isto leto smo na gradbeni odsek dobili še dva predavatelja za strokovne predmete, tako da so bili trije redni, honorarni predavatelji pa so bili iz različnih podjetij: največ jih je bilo iz GIP Ingrada. Leta 1962-63 smo vpisali v prvi letnik 44 učencev, v dru­ gega seje na nizke gradnje vpisalo 26 in na visoke grad­ nje tudi 26 dijakov. V tretjem letniku je bilo 16 in 22 di­ jakov, v četrtem pa 6 in 10 dijakov. Vseh vpisanih dija­ kov je bilo 150. Za to šolsko leto smo pridobili še dva strokovna predavatelja, tako jih je bilo že pet. Ta porast rednega predavateljskega kadra se je poznal tako pri uspehu kot pri znatno manjšem številu honorarnih predavateljev. V tem letu so končali šolanje prvi grad­ beni tehniki, in sicer 6 za nizke gradnje in 10 za visoke. Na zaključni prireditvi v celjskem Narodnem domu je GIP Ingrad prevzelo pokroviteljstvo nad gradbenim od­ sekom. Gradbeni odsek in z njim celotna tehniška šola v Celju je s svojim prvim zaključnim izpitom dobro pre­ stala svoje preizkušnje in vsi prvi absolventi so takoj do­ bili zaposlitve. Do danes je dala naša šola gospodarstvu 1432 gradbenih tehnikov in sicer: 1963 16 1972 28 1981 88 1964 34 1973 45 1982 118 1965 37 1974 36 1983 114 1966 33 1975 68 1984 129 1967 24 1976 43 1985 79 1968 47 1977 82 1986 41 1969 37 1978 80 1987 30 (predv.) 1970 39 1979 98 1988 24 (predv.) 1971 28 1980 88 1989 19 (predv.) ŠTEVILO UČENCEV NA GRADBENI USMERITVI SREDNJE TEHNIŠKE ŠOLE MARŠALA TITA V CELJU V LETIH 1980/81 DO DANES IN USPEH: Šolsko Vpisani Število ob Izdelali Padli % leto vsi (IV.) koncu vsi (TV.) vsi (IV.) uspeha 1980/81 505 (19) 492 (18) 471 (16) 21 (2) 95,7 1981/82 595 (16) 565 (16) 537 (14) 28 (2) 95,0 1982/83 SR 456 (13) 440 (13) 417 (13) 23 (-) 94,8 SKR 69 62 57 5 91,9 2 525 502 474 28 94,4 1983/84 SR 377 (34) 363 (34) 337 (33) 26(1) 92,8 SKR 63 54 50 4 92,4 2 440 417 387 30 92,8 1984/85 SR 275 (40) 267 (39) 227 (36) 40 (3) 85,0 SKR 83 65 57 8 87,7 2 358 332 284 48 85,5 1985/86 SR 202 (35) SKR 86 2 288 80,0 ca. Ob delu smo do danes izobrazili tudi 89 delovodij. Po uvedbi usmerjenega izobraževanja smo pričeli izob­ raževati tudi gradbince-II. To je IV. zahtevnostna stop­ nja (poklici), in sicer: 1984 13 1985 19 1986 17 in gradbince-I (skrajšani program) za manj zahtevna gradbena dela: 1983 33 1984 27 1985 25 1986 33 Leta 1976 smo se preselili v novo, moderno opremljeno šolo, Pot na Lavo 22. Od leta 1981 (uvedba usmerjenega izobraževanja), vpis na našo šolo (in podobno tudi na vse ostale gradbene šo­ le v Sloveniji!) vztrajno upada, upada pa tudi uspešnost učencev, ker se vpisujejo učenci s slabšim uspehom v osnovni šoli (glej tabelo). Očitno je nazadovanje po številu: od 595 do 202 (SR) in po uspehu od 95,7 % na 80,0 %. Ker pa so vključeni tudi učenci skrajšanega programa (2-letna šola), ki so se prej interno izobraževali, je odsto­ tek srednješolcev še nižji. V letu 1985/86 samo 202 učen­ ca, kar je komaj 33,9 %. Učenci SKR so pretežno neslovenci. Nastali gospodarski položaj naše družbe, ki zaradi krče­ nja investicij potiska gradbeništvo v vse težji položaj, ne sme povzročiti prenehanja organizirane skrbi za prido­ bivanje kadrov, ki bodo pripravljeni za jutrišnje gradbe­ ništvo. Sprijazniti se bomo morali s krčenjem števila zaposlenih v gradbeništvu. Zboljšati bomo morali kadrovsko struk­ turo, da bomo sposobni opravljati dela tudi v tujini. Kljub vidnemu napredku je še vedno samo kakih 57 % šolanih kadrov. Potrebni bodo dodatni napori in vlaga­ nja v šolanje kadrov - tako mladine kot zaposlenih in preobrat miselnosti tistim, ki se zadovoljujejo s tem, da dela in naloge v gradbeništvu lahko opravljajo polpis­ meni delavci s kratko tečajno obliko usposabljanja - in takih, žal, ni malo. IZ NAŠIH KOLEKTIVOV NIVO CELJE Inovacijska dejavnost: AVTOMATSKA TLAČNA FILTR­ SKA STISKALNICA - nov proizvod Nivoja Odpadne vode vsebujejo organske in mineralne primesi. Te snovi so v vodi raztopljene ali suspendirane. Procesi čiščenja odpadnih vod so usmerjeni v izločanje teh nezaželenih snovi. Tehnika čiščenja odpadnih vod upošteva mehansko, kemično in biološko čiščenje. V vseh primerih se izločijo odpadne snovi v obliki blata, to je mešanice trdnih snovi in vode. Ponavadi je odstotek vode zelo visok in dosega lahko celo 99 % celotne pro­ stornine blata. Voda je v blatu pretežno nevezana in jo je možno delno izločiti s težnostnim zgoščevanjem. Del vode je kapilarna voda, ki jo je mogoče odstraniti s povečanim pritiskom. Količinsko najmanj­ ši del pa je vezan v obliki adsorbirane vode, ki jo je po doseda­ njih izkušnjah mogoče izločiti samo z uporabo toplotne energije. Postopke za nadaljnjo obdelavo blata razvrstimo v več faz, in si­ cer: odstranjevanje nevezane vode (usedanje, flotacija), odstra­ njevanje kapilarne vode in odstranjevanje adsorbirane vode. Blato iz bioloških čistilnih naprav pa je potrebno tudi stabilizi­ rati. Z odsedanjem v zgoščevalcih se doseže, da se suha snov, ki je 2-3 % v svežem blatu, poveča na 6-9 %. Nadaljnje odstranjevanje vode pa se lahko izvrši na več nači­ nov. Za ta namen nam lahko rabijo sušilne grede, filtrske sti­ skalnice, vakuumski filtri in razne vrste centrifug. S tračnimi filtrskimi stiskalnicami se lahko doseže 25-45 % suhe snovi. Nivojeve tračne filtrske stiskalnice so se že zelo dobro obnesle pri čiščenju odplak v papirni in železarski industriji. V papirnici Vevče se na stiskalnici odstranjuje odpadno blato iz mehansko-kemične čistilne naprave. Stiskalnica mulj toliko osuši, da gaje možno prevažati s transportnimi trakovi in v na­ vadnih kamionih. Druga stiskalnica, ki je v Železarni Štore, pa je namenjena od­ stranjevanju blata iz mehanske čistilne naprave za čiščenje od­ padnih vod iz plavža. Namestitev teh stiskalnic pomeni veliko zboljšanje procesa či­ ščenja: zmanjšanje obratovalnih stroškov in poenostavitev odvoza blata in deponiranje le-tega. S stiskalnico se iz blata od­ strani toliko vode, daje blato v takšnem stanju, da je možen pre­ met z lopato. Močno še tudi zmanjša količina blata. Stisnjeno blato se lahko odlaga na deponije za trdne snovi, saj je trdno in ne tekoče. Često pa je možno tako stisnjeno blato ponovno upo­ rabiti v tehnološkem procesu. Z izdelavo teh stiskalnic skuša NIVO povečati svoj prispevek k izboljšanju procesov čiščenja in s tem k čistejšim vodam. CESTNO PODJETJE CELJE Vzdrževanje in varstvo cest Ob yseh težavah poslovanja v zaostrenih gospodarskih razme­ rah ter ob tegobah, značilnih v tem trenutku za združeno delo s področja prometa in zvez ter gradbeništva, se Cestno podjetje srečuje seveda še z nekaterimi ovirami, ki so pravzaprav enake za vso slovensko cestarijo znotraj sozda Združena cestna pod­ jetja Slovenije. Celjsko Cestno podjetje deluje na območju osmih regijskih ob­ čin: Celja, Žalca, Mozirja, Titovega Velenja, Slovenskih Konjic, Šentjurja, Šmarja pri Jelšah in Laškega. Le izjemoma, v glav­ nem pa na zahtevo investitorjev, saj včasih dober glas seže tudi zunaj regijskih meja, se Celjani podajo na kakšno delo, ki ni na njihovem področju. Čeprav je temeljna dejavnost Cestnega podjetja Celje vzdrževa­ nje in varstvo razvrščenih cest, torej magistralnih, regionalnih in lokalnih, so dolgoletne izkušnje potrdile poslovne usmeritve celjskih cestarjev, da zgolj z osnovno dejavnostjo ne morejo pre­ živeti. Sredstva, kijih družba namenja za to, so že dolga leta pre- pičla. Tako se je z leti v Celju razvila delovna organizacija, ki je bila inje še nekak model, v katerega naj bi se razvila tudi ostala slovenska cestna podjetja. To pomeni, drugače povedano, da zagotavljanje vseh kadrovskih, strokovnih in strojnih ter pre­ voznih kapacitet zgolj v tozdu, ki se ukvarja z vzdrževanjem in varstvom cest, ni ne racionalno ne praktično izvedljivo, poleg tega pa bi to pomenilo bistveno dražje vzdrževanje cest. Trditev naj podkrepim z dejstvom, da potrebuje v času zimske službe tozd Vzdrževanje in varstvo cest dosti več kamionov kot spomladi, poleti in jeseni. Če bi s temi vozili razpolagal sam, bi zunaj zimske sezone morala mirovati vsaj večina njih. Zaradi tega imajo v Celju tudi tozd Gradnje, ki sicer pridobiva dela na prostem trgu, seveda večinoma dela na cestah in z nji­ mi, njihov kader in oprema pa so kadarkoli na voljo tozdu za vzdrževanje in varstvo cest, predvsem seveda pozimi. To pa tu­ di pomeni, da tozdu Gradnje, za razliko od ostalih gradbenih podjetih večina kapacitet niti pozimi ne visi zgolj na stroških, temveč pridobiva dohodek. Za potrebe obeh dosedaj omenjenih tozdov se je pred leti v ok­ viru Cestnega podjetja Celje formiral tudi tozd Asfalt kamno­ lom, ki obema tozdoma zagotavlja osnovne surovine za njuno dejavnost - asfalte in kamnite agregate, del svoje proizvodnje pa, zaradi optimalnejšega obsega proizvodnje, prodaja tudi dru­ gim gradbenim organizacijam in zasebnikom. Ker bi bilo vzdr­ ževanje vozil in strojev po tozdih zanje predrago, deluje v pod­ jetju tudi tozd, ki se ukvarja z vzdrževanjem mehanizacije za vse podjetje. Ta temeljna organizacija je bila letos že v hudih likvidnostnih težavah, saj je huda zima še bolj uničila že leta in leta finančno zapostavljene ceste na celjskem območju; ceste že v minulih pomladih niso mogle biti temeljito popravljene. Stroški za zago­ tavljanje njihove prevoznosti so torej letos strahovito narasli in občinski in republiški sisi za ceste niso razpolagali z dovoljšnji- mi sredstvi za njihovo popravilo. Vzdrževalci so kljub temu op­ ravili nekatera nujna del in zunaj razpoložljivih sredstev, kar je bistveno povečalo znesek neplačane realizacije. Tozd je uspel poslovno krizo, ki sicer še ni povsem presežena, prebroditi le ob pomoči ostalih tozdov v delovni organizaciji. Zdaj, konec junija, kaže, da se bo od zvišanih deležev cestnega dinaija v gorivu le natekalo na sisovske račune nekaj več nujno potrebnih sred­ stev. Z njimi bi na območju celjske regije lahko vsaj za čas tu­ ristične sezone za silo skrpali vozišča. Ob vseh omenjenih težavah pa se vzdrževalci ukvarjajo še s pri­ tiski zunaj podjetja. Že nekaj časa se cestarjem oporeka racio- nalnost in očita monopolizem. Prav z dejstvi, ki smo jih navedli v začetku sestavka, se da takšne in podobne obtožbe ovreči. O tozdu Gradnje smo že spregovorili; naj omenimo le večja dela, s katerimi se njihovi gradbeniki ukvaijajo v tem času. Samo v Cehu hitijo z gradbišča na gradbišče. Potem ko so jeseni končali tretjo etapo celjske magistrale z vzhoda na zahod, so pomladi prevzeli del zunanje ureditve nove celjske bolnišnice, prav zdaj pa del njihovih delavcev dela na tehnološko izredno zahtevnem in natančnem gradbišču, na prenovi atletske steze in ostalih na­ prav na stadionu Kladivar. Omenil sem le nekaj gradbišč - če bi hotel navesti vsa večja in manjša gradbišča v regiji, bi zmanj­ kalo prostora. Celjski cestarji se prav dobro zavedajo, da se ne morejo zanašati na stalen dotok sredstev za osnovno dejavnost in da ni nujno, da bo tudi za njihove gradbince vedno dela na pretek. V svoja prizadevanja vključujejo tudi znanje. Tako prav v tem času prek tozda Asfalt kamnolom financirajo raziskave v zvezi z no­ vo soho za posipanje cestišč, ki ne bi temeljila na natriju, tem­ več na kalciju. Sol bi lahko sami proizvajali v okviru svojega kamnoloma, kjer se osnovna surovina za kalcijevo sol pojavlja kot stranski produkt, prah kalcijeve kamnine. Že prve raziska­ ve so pokazale, daje takšna sol bistveno manj škodljiva za oko­ lje, Celjani pa bi jo lahko izdelovali ne le za svoje potrebe, tem­ več tudi za prodajo. Ob tem seveda ostaja njihov osnovni interes - zagotavljati ne le z delom, temveč tudi z opozarjanjem gospodarstvu na škodo, ki mu jo povzročajo slabe komunikacije odgovoren odnos do cest­ ne infrastrukture vseh subjektov tega prostora. Brane Piano IGM GRADNJA ŽALEC Nova proizvodna hala Obstoječi proizvodni prostori, v katerih izdelujemo vse vrste kaminov, etažne dimnike in ostalo betonsko galanterijo, ne omogočajo vpeljave nove tehnologije, uporabe penobetonov. Za uporabo penobetonov pri izdelavi nekaterih proizvodov iz našega programa smo se odločili na pobudo ZRMK Ljubljana in na podlagi analize prednosti, ki jih uporaba penobetona nudi. Tako smo se v DO v letu 1985 odločili za izgradnjo nove proiz­ vodnje hale velikosti 1800 m2, ki bo omogočila uporabo nove tehnologije, izboljšala delovne razmere, kakovostnejši pa bodo tudi sami izdelki. Vrednost celotne investicije je ca. 150 milijo­ nov din, od tega je 75 % lastnih sredstev. Investicija se izvaja v lastni režiji ob angažiranju posameznih kooperantov, predra­ čunska vrednost pa ne bo prekoračena. Projekt tehnologije v novi proizvodni hali je delo lastnih strokovnjakov, vključena pa je tudi uporaba vse obstoječe tehnološke opreme iz te proizvod­ nje. TmpD dimniki se vedno bolj uveljavljajo IGM Gradnja Žalec je v Jugoslaviji poznana kot nosilec proiz­ vodnje visokokakovostnih trislojnih SCHIEDEL dimnikov in razvoja trislojnih montažnih dimnikov. Leta 1984 smo se predstavili na trgu z novim tipom dimnika - t. i. TmpD dimnikom, ki je plod lastnega razvojnega dela. To­ vrstni dimniki predstavljajo bistveni preobrat pri uvajanju in­ dustrijske predfabnciranosti na področju izgradnje prostostoje- čih dimnikov, saj je v celoti izveden iz industrijsko izdelanih sestavnih elementov. Izvedba kompletnega TmpD dimnika iz montažnih elementov skrajša čas montaže na gradbišču, zmanjša materialne stroške, prednost pa je tudi racionalizacija pri serijski izdelavi posameznih montažnih elementov in dose­ ganju konstantne stanovitne kakovosti. Novi sistem izvedbe prosto stoječih dimnikov je v celoti uskla­ jen z obstoječimi predpisi za montažno gradnjo, izdelana pa je tudi tipska projektna dokumentacija za profile dimnikov od 0 50 do 0 100 cm in do višine 50 m. Leta 1985 smo montirali 30 TmpD dimnikov za večje termo­ energetske sisteme. Predstavljeni montažni sistem izvedbe prosto stoječih dimnikov so z naklonjenostjo sprejeli tako pro­ jektanti in investitorji kot tudi izvajalci. GOP »OBNOVA« CELJE Kratek prerez razvoja OZD GOP Obnova Celje GOP OBNOVA Celje je organizacija združenega dela, ki zdru­ žuje v svojih treh temeljnih organizacijah in DSSS gradbeno, obrtno in instalacijsko dejavnost. Temeljno bazo današnje OZD zasledimo v letu 1947 kot upravo stanovanjskih zgradb MLO Celje. V obdobju od leta 1963 do 1965 zaznamujemo več pomembnih datumov o pripojitvi posa­ meznih obratov in delovnih organizacij, ki so izoblikovale da­ našnjo OZD, ki ima v svojem sestavu domala kompleten obseg gradbene, obrtniške in instalacijske dejavnosti za izvajanje del na visokih gradnjah. Posledica tovrstnega povečevanja je bila velika dislociranost posameznih obratov na širšem celjskem ob­ močju, kar je onemogočilo smotrno organizacijo v smislu pro­ izvodnih stroškov; prostorska utesnjenost pa je zavirala nadalj­ nji razvoj v povečanju kapacitet na že osvojeni proizvodnji s po­ sodobitvijo tehnoloških postopkov in uvajanjem novih proiz­ vodnih programov. Na podlagi navedene problematike in dejstva, daje na lokacijah posameznih obratov po zazidalnem načrtu predvidena indu­ strijska dejavnost in s tem rušitev naših objektov, seje bilo nuj­ no odločiti za celovito reševanje razvoja in prostorske ureditve v smislu združevanj a obratov v okviru tozda nanovih lokacijah. Za ta namen smo se lotili sistematičnega urejanja planske in in­ vesticijske dokumentacije, na podlagi katere je uspelo kolekti­ vu v obdobju 1973 do 1985 realizirati investicijske naložbe na novo predvidenih lokacijah po zazidalnem načrtu, in sicer: 1. na lokaciji Čret - za potrebe TOZD GO: - zemljišče v velikosti m2 6044 - delavniški prostori m2 210 - pisarniški prostori z družbenim standardom m2 65 - stabilna betonarna kapacitete m3/h 30 2. na lokaciji Lava II/l - za potrebe TOZD, GO, OD in M: - zemljišče v velikosti m2 18.547 - upravni prostori m2 540 - družbeni standard - samski dom - delavniški prostori, umetna sušilnica za les m2 540 in zaprta skladišča m2 4.620 - odprte nadstrešnice m2 200 Z realizacijo navedenih investicijskih naložb in ob upoštevanju pomanjkanja klasičnih končnih obrtniških in instalacijskih de­ lih v gradbeništvu so dani osnovni pogoji za racionalizacijo - bo­ disi s prehodom na sodobnejšo tehnologijo v že osvojeni proiz­ vodnji ali prestrukturiranju določenih kapacitet v posameznih obratih z uvajanjem novih proizvodnih programov v specialno dejavnost in proizvodov za potrebe široke porabe. OBRTNO GRADBENO PODJETJE REMONT CELJE Paleta dejavnosti Delovna organizacija je bila ustanovljena leta 1957 na pobudo Olepševalnega in turističnega društva Celje predvsem zato, da pokrije potrebe po vzdrževalnih in adaptacijskih delih na stano­ vanjskih in družbenih objektih v občini Celje. Registracija delovne organizacije se od ustanovitve do danes ni bistveno spremenila. Obsega naslednja dela: - izvajanje adaptacij in rekonstrukcij vseh vrst gradbenih ob­ jektov, - opravljanje mizarskih storitev, - slikopleskarske storitve in izolacije fasad, - keramičarske storitve, - opravljanje storitev z gradbeno mehanizacijo, - razrez lesa in prodaja konstrukcijskega lesa, - ključavničarska dejavnost, - posojanje opažnih elementov in cevnega odra, - servis športne opreme ELAN in ALPINA. V DO združuje delo za opravljanje vseh navedenih storitev 200 delavcev. Temeljna dejavnost je gradbena, ki jo dopolnjujejo stranske de­ javnosti, kot so: slikopleskarsko-keramičarski obrat, mizarski obrat, avto-strojni park, ključavničarski obrat ter žaga. »Remont« je organiziran kot enovita delovna organizacija. Omenjena specializirana dela opravlja predvsem v občini Celje. Glavni naročniki del so: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Celje ter druge DO, kot so: AERO, EMO, LIK Savinja, Gostinsko podjetje Celje ter ustano­ ve družbenega pomena: Združene osnovne šole, Pokrajinski muzej, Slovensko ljudsko gledališče, SDK, Ljubljanska banka Celje, Merx, MODA, CENTER, KIL Liboje in druge. Vsa dejavnost DO je dosedaj in v bodoče usmerjena predvsem v izvajanje vzdrževalnih in adaptacijskih del na objektih stano­ vanjskega in družbenega fonda, na prenovo poslovnih in stano­ vanjskih zgradb v starem mestnem jedrn ter na zahtevni pre­ novi in rekonstrukciji fasad. DO Remont Celje je v zadnjih letih s temi deli veliko prispeval k zunanjemu videzu zgradb v Celju in okolici. Naj naštejemo le nekaj najzahtevnejših opravljenih del: - adaptacija zgradbe in prenove fasade stare grofije - Pokrajin­ skega muzeja Celje - sanacija in rekonstrukcija zgradbe Tomšičev trg 7, kjer ima prostore tudi Turistično društvo Ceije ter Zveza inženirjev in tehnikov Celje s svojimi društvi. - prenova in rekonstrukcija zgradbe Muzejski trg 4 - adaptacija in rekonstrukcija zgradbe Ljubljanske banke Ceije v Vodnikovi ulici, ki jo je projektiral arhitekt Plečnik - obnova fasad v Zidanškovi ulici in Tomšičevem trgu - obnova fasad v naselju Vojnik - obnova in rekonstrukcija zgradb in fasad Tomšičev trg 8, 18, Gubčeva 2 in drugih - delna obnova fasade Narodnega doma v Celju. Med najzahtevnejšimi deli pa je vsekakor obnova in rekon­ strukcija fasade zgradbe Celjske mestne hranilnice na Titovem trgu 6-7-8, zgrajene leta 1868, kjer je bilo na 2000 m2 fasadne površine obnovljenih 1000 kosov raznih štukatur. Slednje smo v celoti obnovili z lastnimi usposobljenimi kadri, ki so potrebne izkušnje pridobili v naši delovni organizaciji. Na podlagi opravljenih specializiranih del pri prenovi in rekon­ strukcijah zgradb v Celju in obnovi zahtevnih fasad sije delov­ na organizacija OGP Remont Celje pridobila bogate izkušnje, zaupanje in ugled pri investitorjih, kar upravičuje obstoj in po­ membnost tako organizirane delovne organizacije v občini. Zveza inženirjev in tehnikov SR Slovenije Za naše zdravo, čisto in lepo okolje Vsak slovenski gospodar pozna svojo obvezno življenjsko dolžnost, da mora vsako soboto tem eljito očistit ivse obm očje posesti, okolico hiše in gospodarskih objektov , predvsem pa hišno dvorišče, ki je naravni sestavni del oziroma nepokrit dnevni prostor za hišo in vse ob jek te na dvorišču. Sele ko gospodar tedensko pospravi iz dvorišča vse odpadke, ostanke krme, stelje, drv in vsa orodja ter stroje, ko z brezovko pom ete vse površine dvorišča, gre zadovoljen v hišo, ki jo je med tem očistila gospodinja z otroki. S kakšnim veseljem pogleda sleherni človek na lepo urejeno in očiščeno hišno dvorišče in kako se zgraža nad tistimi gospodarji, ki tega tedenskega obveznega opravka ne izvršijo! In kaj se dogaja z našimi stanovanjskimi bloki, javnimi poslopji, šolami, vrtci, domovi, igrišči, skladišči, parkirišči, parki, predvsem pa tovarnami od tiste največje do zadnje majhne obrtne delavnice, kovačije ali avto popravljalnice? K o pogledamo na kak zgoraj opisani ob jekt, takoj zaznamo, kakšen odnos ima delovni kolektiv tovarne, hišni svet, uprava zavoda, obrtne delavnice do zunanjega videza svojega objekta, tovarne, dvorišča, predvsem pa ožje in širše okolice, parka, okrasnih vrtov, dreves, stezic, poti, cest, dvorišč, parkirišč, ograj in igrišč. S kakšnim zadovoljstvom pogleda človek na urejeno in redno vzdrževano okolico posamezne tovarne, k jer opazi, da je vsaka najmanja stvar na svojem mestu, kjer rastejo drevesa, k jer negujejo zelenice in cvetne grede, k jer so dvorišča redno pometena, k jer so prevozna sredstva v določenih boksih, k jer je razsuta surovina skrbno uskladiščena ali celo zložena, kjer človek, ki je v tem objektu ali tovarni, takoj opazi, da je vsa okolica njegovega delovnega mesta podaljšano stanovanje, kjer prebije skoraj 1/3 svoje zrele življenjske dobe. Sedaj, ko smo to zaznali, je naša dolžnost, da se vsi tem u primerno obnašamo, da se posvetim o povsod, kjer prebivam o in neposredno delamo, vso primerno pozornost naši neposredni — okolici, da bom o z njo tako prijetno in zadovoljni kakor doma v lastnem stanovanju ali lastni hiši, k jer tudi prebijem o 1/3 življenja. Temu primerno moramo ustanoviti v vseh naših tovarnah in delavnicah po­ sebne skupine ali posameznike, ki bodo redno zadolženi za trajno, predvsem pa sobotno čiščenje vse okolice. Ta dela, ki so pri velikih objektih gotovo zajeta v rednih vzdrževalnih stroških, ki jih posamezni ob jekt namensko porabi za red in snago v okolici, n a j p o ­ p l e m e n i t i j o udarniške, po možnostil p r o s t o v o l j n e s k u p i n e za­ poslenih, ki bodo v petek popoldne ali v soboto same fizično poskrbele, da bo njihov objekt vsak dan, predvsem pa vsako soboto, potrebam primerno oči­ ščen in urejen. ZVEZA INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SRS LJUBLJANA INFORMACIJE Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I LETNIK XXVII — 8-9 Avgust— september 1986 uporabnostTehnologija brizganega betona in njena pri obnavljanju in ojačevanju objektov Povzetek Prikazane so temeljne značilnosti tehnologije brizga­ nega betona in razlike med brizganim in konvenci­ onalnim betonom. Obravnava se tudi možnost uporabe brizganega betona pri sanacijah, naj gre za obnovo ali za ojačitev gradbenih objektov. UVOD Čeprav tehnologija brizganega betona v Jugosla­ viji ni novost, nekateri specializirani izvajalci jo namreč uspešno uporabljajo že vrsto let, je bilo doslej o tej problematiki v naši strokovni litera­ turi malo objavljenega. S tem prispevkom želimo podati značilnosti tehno­ logije, poudariti razlike med brizganim in kon­ vencionalno pripravljenim betonom, hkrati pa opozoriti na uporabnost brizganega betona pri opravljanju sanacijskih del, bodisi pri obnavljanju ali ojačevanju celih objektov bodisi samo posa­ meznih konstrukcijskih delov. ZNAČILNOSTI BRIZGALNEGA BETONA Konvencionalno pripravljeni in brizgani beton sta si po sestavi in večini lastnosti dokaj podobna, po načinu priprave in postopku betoniranja pa se bistveno razlikujeta. Pri prvem so mešanje, vgra­ jevanje in kompaktiranje trije ločeni delovni po- Avtorja: Jasna Badrljica, dipl. inž. gradb., Mirko Koren, dipl. inž. gradb. Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij, TOZD Inštitut za materiale, Ljubljana, Dimičeva 12 JASNA BADRLJICA MIRKO KOREN Summary The paper deals with general aspects of sprayed con­ crete technology, the differences between sprayed and conventionally prepared concrete and the aplicability of sprayed concrete in repair and strengthening works. stopki, na katere lahko vplivamo s spreminjanjem posameznih parametrov. Pri brizganem betonu pa sta vgrajevanje in kompaktiranje združena v enem samem postopku — brizganju. Za pripravo brizganega betona sta poleg brizgal­ nega stroja potrebna dovoda komprimiranega zra­ ka in vode. V stroju s priključeno transportno cev­ jo se predhodno pripravljena zmes sestavin za beton zmeša s komprimiranim zrakom, tako da sveža betonska mešanica zapušča šobo transportne cevi v zračnem curku z veliko hitrostjo. Zaradi ki­ netične energije curka, ki zadene ob podlago, se večji del svežega betona zbije in ostane prilepljen na podlagi, nekaj materiala pa se odbije in od­ pade. Beton je treba brizgati v tankih plasteh, katerih debelina naj ne bo za beton z zrnavostjo 0/8 mm brez dodatkov večja kakor dva centimetra. Nova plast se sme nanesti na predhodno, nabrizgani beton šele takrat, ko je vezanje v spodnji plasti že končano. Z uporabo pospeševal za vezanje ce­ menta je mogoče debelino naenkrat nanesenega sloja bistveno povečati. Ob pravilnem vgrajevanju je sveži beton razme­ roma suh, tako da nosi sam sebe in ostane prilep­ ljen na podlagi. Možno je brizgati na vertikalne, pa tudi na horizontalne površine, in to bodisi stropne bodisi talne. Opaži niso potrebni, razen seveda v primerih, kadar le-ti rabijo kot podlaga pri brizganju novih konstrukcijskih elementov ali za oblikovanje robov. Kakovost brizganega betona je, podobno kot pri ostalih vrstah betonov, odvisna od projektirane sestave in vrste ter kakovosti strojne opreme. Mnogo bolj kot pri drugih vrstah betoniranja je pomembna izurjenost izvajalske ekipe. Ta mora skrbeti za kontinuiren delovni proces, optimalni tlak komprimiranega zraka, pri strojih za pripravo betona po suhem postopku pa tudi za dovolj visok tlak vode, ki se dodaja suhi zmesi pred izstopom iz transportne cevi. Na kakovost betona pomembno vpliva brizgalec, ki uravnava dodajanje količine bodisi vode bodisi komprimiranega zraka, odvisno pač od vrste brizgalnega stroja, izbira oddaljenost šobe od podlage in kot, pod katerim pada curek na podlago. Od pravilne izbire naštetih parame­ trov, ki jih je treba v fazi delovnega procesa sproti prilagajati, je odvisna kakovost nabrizganega be­ tona in količina odpadlega materiala. Del svežega betona, ki se od podlage odbije in od­ pade, vsebuje predvsem groba zrna agregata ter manj cementa in vode kot plast, ki ostane zalep­ ljena na podlagi. Vgrajeni beton zato praviloma vsebuje več finih frakcij agregata, cementa in do­ datkov kot projektirana mešanica. Odpadli del brizganega betona pa ne pomeni samo izgubo ma­ teriala, ampak posredno tudi izgubo delovnega časa, ki smo ga jalovo porabili za transport, pri­ pravo, vgrajevanje in odstranjevanje odpadka. Pri večjem odpadku je za enoto vgrajenega betona po­ trebno tudi daljše obratovanje mehanizacije, to pa povzroča večjo porabo energije in večjo obrabo strojev. Zaradi vsega tega je seveda zelo po­ membno, da sta priprava in vgrajevanje brizga­ nega betona urejena tako, da so izgube zaradi od­ bijanja materiala čim manjše. Na njihovo velikost vpliva več dejavnikov, predvsem pa hitrost in smer curka, ki zadeva ob podlago, vlažnost mate­ riala v curku, vrsta in naklon podlage in debelina nanesenih plasti. Običajno so izgube za stene med 15 in 30 odstotkov suhe mešanice, za stropove pa tudi do 50 odstotkov. TEHNOLOŠKI POSTOPEK PRIPRAVE BRIZGANEGA BETONA Odvisno od zaporedja, kdaj se suhim sestavinam doda voda, ločimo suhi in mokri posopek za pri­ pravo brizganega betona. Pri suhem postopku je mešanica, s katero se polni brizgalni stroj, sestavljena iz cementa, kamenega agregata in suhih dodatkov — kemičnih in/ali mineralnih. Voda se v zraku plavajočemu mate­ rialu, ki se pomika iz stroja po transportni cevi, doda šele na koncu cevi. Tlak vode mora biti višji od tlaka v transportni cevi, ker se le v tem pri­ meru suhi material popolnoma omoči. Pri mokrem postopku vsebuje mešanica, s katero se polni stroj, že vse sestavine betona skupaj z vodo. Transport betona po cevi je pri večini stro­ jev, ki delujejo po tem postopku, gost. Komprimi­ rani zrak, ki pospeši hitrost mešanice v cevi in tako omogoči brizganje, se pri tem postopku obi­ čajno doda tik pred izstopom svežega betona iz cevi. Količino zraka uravnava brizgalec na koncu transportne cevi. Operacija je podobna kot pri suhem postopku, le da tu namesto vode dodajamo komprimirani zrak. Suhi postopek je starejši in se v tujini, pa tudi v Jugoslaviji, več uporablja. Njegova pomanjklji­ vost je v tem, da se pri delu praši, odboj mate­ riala od podlage je precejšen, doziranje vode je odvisno le od presoje brizgalca in kapaciteta stro­ jev za suho brizganje je majhna. Da bi naštete pomanjkljivosti odpravili ali vsaj omilili, so razvili stroje za brizganje betona po mokrem postopku. Ti pravzaprav delujejo kot mo­ dificirane črpalke za beton. Sveža betonska me­ šanica mora ustrezati pogojem za črpanje in ima zato razmeroma velike v/c vrednosti. Zaradi več­ jega deleža vode vgrajeni material bolj drsi z ver­ tikalnih površin, še teže pa je z mokrim postop­ kom brizgati beton na horizontalne stropne površi­ ne. Večje v/c vrednosti so seveda povezane tudi z nižjimi trdnostmi betona. V večini primerov dobi počasni materialni tok v cevi pospešek komprimi­ ranega zraka šele tik pred koncem transportne cevi, hitrost izstopajočega curka pa je manjša kot pri suhem postopku. Posledica tega je manjša raz­ položljiva energija za kompaktiranje in nižje trdnosti. Prednost mokrega postopka je predvsem v kontroliranem doziranju vode in zmanjšanju prašenja ter odboja oziroma odpada materiala. Oba načina za pripravo brizganega betona imata svoje prednosti in pomanjkljivosti, kakovostni brizgani beton pa se da pripraviti tako s suhim kot z mokrim postopkom. Seveda pa je pogoj, da delo opravlja strokovno usposobljena ekipa s kako­ vostno strojno opremo in z ustrezno izbranimi ma­ teriali. Glede na ocene v Zvezni republiki Nem­ čiji je približno 80 odstotkov brizganega betona pripravljeno po suhem postopku in le 20 odstotkov po mokrem. Suhi postopek je tudi primernejši za saniranje objektov oziroma njihovih konstrukcijskih ele­ mentov. Prašenje, ki je največja pomanjkljivost tega postopka, skušajo izvajalci zmanjšati z raz­ nimi ukrepi. Deloma ga je mogoče preprečiti tako, da se suha mešanica tik pred uporabo navlaži v mešalniku. Namesto suhih kemičnih dodatkov, ki prašenje potencirajo, se uveljavljajo tekoči. K te­ mu so pripomogli tudi načrtovalci strojne opreme, tako da so predelali sistem za dodajanje vode. Perforiran obroč za dovod vode v transportno cev so sprva nameščali tik pred koncem cevi, pri no­ vejših izvedbah pa je ta obroč pomaknjen za tri do štiri metre nazaj proti stroju. Zmes, ki jo nosi komprimiran zrak, se tako na podaljšani poti od obroča do ustja šobe lahko bolje omoči in izsto­ pajoči curek je bolj homogen in manj prašen. Pri sanacijskih delih se pogosto vgrajuje manjša ko- Sl. 1. Shema tehnoloških variant za pripravo brizganega betona ličina betona na lokacijah, ki so med seboj od­ daljene. Za taka dela je suhi postopek še posebno primeren, saj so transportne razdalje med strojem in mestom vgrajevanja lahko večje. Tudi večkrat­ ne prekinitve betoniranja niso tako problematične kot pri mokrem postopku, pri katerem je odstra­ njevanje svežega betona iz stroja in cevi zelo te­ žavno. Poleg tega pa materiala, ki ob prekinitvi dela zastane, ni mogoče koristno uporabiti in ga je zato treba običajno zavreči. LASTNOSTI BRIZGANEGA BETONA Videz: Neobdelana površina brizganega betona je groba. Če tak videz ne ustreza, je mogoče doseči površino želenega videza s posebno obdelavo zad­ nje plasti. Ker pa kakršnokoli premikanje nabri­ zganih plasti škoduje strukturi betona, mora biti ta obdelava izvedena zelo pazljivo, in sicer tako, da so spodnje plasti čim manj izpostavljene dodat­ nim mehanskih obremenitvam. Sprijemljivost s podlago: Največja odlika brizga­ nega betona je gotovo sposobnost, da se dobro sprime s podlago. Pogoj za to je seveda primerno pripravljena podlaga, ki mora biti čista in brez ostankov nekakovostnega materiala; prav tako naj bo tudi hrapavljena in dobro omočena, da pozneje ne srka vlage iz svežega nanosa brizganega be­ tona. V prvi fazi brizganja se vsa večja zrna odbi­ jejo, tako da na podlagi ostaja le kaša iz cementa, finega agregata in vode. Zaradi velike hitrosti curka ti fini delci penetriraj o globoko v podlago in tako zapolnijo vdolbine, pore in razpoke. Ko se sloj finega materiala odebeli, se nanj začno lepiti tudi groba zrna. Pozneje nabrizgani material po­ tisne prva groba zrna do podlage, tako da je nanos brizganega betona po debelini dokaj homogen. Fini delci, naneseni v prvi fazi, se po strditvi be­ tona spremenijo v cementni kamen, ki omogoča zaradi mehanskega zaklinjenja s staro podlago idealno povezavo med obema materialoma. Struktura: V primerjavi s konvencionalno pri­ pravljenim betonom vsebuje brizgani več cementa in finozrnatega agregata. Zrnavost je omejena gle­ de na debelino predvidenega nanosa in premer transportne cevi brizgalnega stroja. Največ se upo­ rabljajo zrnavosti 0/8 mm, 0/4 mm in 0/16 mm, večje ter manjše pa le redkeje. Brizgani beton je razmeroma porozen. Zaradi vi­ sokega deleža cementnega kamna ima velik delež gelnih por; kapilarnih por, ki najbolj znižujejo zmrzlinsko odpornost betona, pa je zaradi nizkih v/c vrednosti malo. Kakovostno pripravljeni briz­ gani beton tudi ne vsebuje večjih praznin, ki bi nastale zaradi slabega skompaktiranja. Zaradi same tehnologije (nanašanja s komprimiranim Vsipni lijak 1 -I Mešalo______________ Zg. tesnilna plošča Rotacijski boben Sp. tesnilna plošča Izstopna odprtina ■=- Komprimiran zrak — Suha mešanica Sl. 2. Shema stroja z rotacijskim bobnom za pripravo brizganega betona po suhem postopku Sl. 3. Vzdolžni prerez skozi šobo za brizganje betona po suhem postopku zrakom) pa kljub kakovostni pripravi ostane v be­ tonu del zraka v obliki makropor. Te so razpore­ jene neregularno in med seboj niso povezane. Ob zmrzovanju delujejo kot ekspanzijski razbreme- njevalniki in tako zvišujejo zmrzlinsko odpornost brizganega betona. Zaradi porozne strukture in manjšega deleža gro­ bih frakcij je prostorninska masa brizganega be­ tona nekoliko manjša od ostalih vrst betona in je običajno okrog 2200 kg/m3. Brizgani beton je bolj nagnjen h krčenju kot osta­ le vrste betonov. Ker pa se nanaša v plasteh, ki so pri pravilni pripravi nanesene v primernih ča­ sovnih presledkih, se lahko vsaka plast krči in razpoka neodvisno od sosednjih. Razpoke zato ne potekajo po celi debelini obloge kontinuirano, ampak so med seboj po plasteh zamaknjene. Taka razporeditev razpok v betonu je zelo ugodna, saj bistveno zmanjšuje prepustnost za vodo. Krčenja in razpokanosti ne moremo povsem preprečiti, v veliki meri pa ju je mogoče zmanjšati z ustreznim izborom osnovnih materialov in intenzivno nego svežega betona. K enakomernejši razporeditvi raz­ pok zaradi krčenja pomaga tudi armiranje s šib­ kimi armaturnimi mrežami. Tlačna trdnost: Na kakovost betona, s tem pa tudi na tlačno trdnost, ki je ena izmed njenih bistvenih lastnosti, vpliva vrsta dejavnikov. To so pred­ vsem sestava suhe mešanice ter v/c vrednost, iz­ kušenost in vestnost brizgalca, hitrost curka, ko zadeva ob podlago, vrsta ter nagnjenost podlage in nega svežega betona. Ta je še posebno po­ membna, ker so obloge brizganega betona tanke; tako je izhlapevanju izpostavljena velika površina, poleg tega pa tudi beton na stiku s podlago ni po­ polnoma zavarovan pred izgubo vlage. Tlačne trdnosti so zaradi manjšega deleža grobega agre­ gata in porozne strukture običajno nekoliko nižje kot pri konvencionalno pripravljenih betonih z enakim deležem cementa. Vrednosti tlačnih trdno­ sti v glavnem ustrezajo markam betona od 25 do 35 MPa. Metode za določanje trdnosti in ostalih lastnosti brizganega betona so enake kot pri drugih vrstah betona, priprava preizkušancev za preiskave pa terja drugačen pristop. Zaradi nehomogenosti dob­ ljenih preizkušancev brizganje v jeklene kalupe ni primerno. Vzorce strjenega betona jemljemo ne­ posredno iz objekta ali iz večjih preizkusnih plošč, ki jih je treba nabrizgati hkrati z betoniranjem na gradbišču. Kalupi za plošče so leseni, minimalne dimenzije pa so določene s predpisi ali standardi posameznih dežel. Stranice plošč imajo dimenzije od 50 do 75 cm, debelina plošč pa mora ustrezati debelini obloge na objektu, vendar ne sme biti manjša od minimalne. Ta je po ameriškem stan­ dardu »ACI 506-66-« 3 inče, po nemškem »DIN 18551 Spritzbeton« 12 cm, po predlogu za standard »JUS U.E3.011 Mlazni beton i mlazni malter« pa 7,5 cm. Iz pripravljenih preizkusnih plošč običajno po sed­ mih dneh izvrtamo ali izžagamo valje, kocke ali prizme — kakor pač zahtevajo predvidene pre­ iskave. UPORABNOST BRIZGANEGA BETONA Brizgani beton je uporaben predvsem pri projek­ tih, kjer se izdelujejo velike površine, ki so raz­ meroma tankih debelin. Največ ga uporabljamo pri geotehničnih delih, in sicer gradnji predorov, vzdrževanju rudniških rovov in pri urejanju kruš­ ljivih skalnatih pobočij. Prav zaradi velikega ob­ sega teh del so nenehno razvijali in še izpopolnju­ jejo mehanizacijo ter opremo za njegovo pripravo. Pojavljajo pa se tudi novi materiali, ki lahko v kombinaciji z ostalimi sestavinami brizganega be­ tona bistveno izboljšajo njegove posamezne last­ nosti. Ker se brizgani beton zelo dobro oprime podlage in ker pri betoniranju opaži niso potrebni, so ga že kmalu po odkritju nove tehnologije začeli uporab­ ljati tudi za obnavljanje in ojačenje gradbenih ob­ jektov. Pri vzdrževanju je to obnova poškodova­ nih delov objektov, s katero se prepreči napredu- joče propadanje materiala, objektu pa se povrne prvotni videz in namembnost. Z ojačenjem se do­ seže povečanje nosilnosti in s tem tudi varnosti celotne konstrukcije ali posameznih nosilnih ele­ mentov. Za vsako večjo aplikacijo brizganega betona je treba izdelati projekt, ki mora specificirati lastno­ sti betonske obloge in detajle, kot so priprave pod­ lage, izvedba delovnih stikov in dilatacij, debelina slojev, vrsta sidranja ter način armiranja (če gre za armirani brizgani beton) in vrsta končne obde­ lave zadnjega sloja (če je le-ta predvidena). Re­ ceptura za brizgani beton naj bo izbrana tako, da bodo deformacijske lastnosti novega betona čim bolj podobne staremu, tako bo res zagotovljeno dobro sodelovanje obeh materialov. Pri armiranem brizganem betonu armatura ne sme biti pregosta, ker je sicer brizgalec ne bi mogel v celoti obdati s homogenim nabrizganim betonom. Za računanje konstrukcij, ojačenih z brizganim betonom, pri nas nimamo posebnih navodil. Pomagamo si lahko z nemškimi smernicami (Richtlinien für die Ausbes­ serung und Verstärkung von Betonbauteilen mit Spritzbeton, der Deutsche Ausschuss für Stahlbe­ ton), po katerih se upogibni prerezi računajo kot monolitni z upoštevanjem dejanske marke starega betona. V smernicah so podana tudi merila, kdaj je treba prerez na stiku starega in novega betona ojačiti z dodatno armaturo in kolikšen del strižne sile mora prevzeti strižna armatura. Pred začetkom del na objektu je treba s predhod­ nim preizkusnim brizganjem dokazati, da je ope­ rativna ekipa z izbrano recepturo in razpoložljivo mehanizacijo sposobna izdelati tako betonsko ob­ logo, kot jo predvideva projekt. Od številnih možnosti za saniranje gradbenih ob­ jektov z brizganim betonom opozarjamo le na naj­ bolj pogoste: — poškodbe v obliki razpok, odpadanje betonskih plasti in korozija razgaljene armature zaradi sta­ rosti ali nezadostne zaščitenosti pred atmosferili- jami, vlago, solmi in drugimi agresivnimi kemi­ kalijami, — zmanjšanje varnosti ali mehanske poškodbe za­ radi povečanih ali prenizko ocenjenih koristnih obtežb, — poškodbe zaradi požarov, eksplozij in potresov. Brizgani beton je seveda najbolj primeren za sa­ niranje betonskih objektov, z njim pa je mogoče sanirati tudi opečne, kamnite, v nekaterih prime­ rih pa tudi jeklene objekte. SKLEP Tehnologija brizganega betona omogoča široke možnosti za tehnično zelo soliden način saniranja gradbenih objektov. Brizgani beton je kakovosten material, ki s svojo gostoto, trdnostjo in obstoj­ nostjo solidno ščiti vgrajeno armaturo. Zaradi iz­ redne sprijemljivosti s podlago in podobnih defor­ macijskih lastnosti, kot jih ima podlaga, hkrati omogoča, da sanirani konstrukcijski elementi de­ lujejo monolitno. Pogoji, tako za izdelavo kakovostne obloge brizga­ nega betona kakor tudi za uspeh sanacije v celoti, so ustrezno izbrana projektna zasnova, kakovostna strojna mehanizacija in oprema, strokovno uspo­ sobljena ter vestna ekipa in stalen strokovni nad­ zor. Poškodovani ali ne dovolj varni objekti imajo po ustrezno zasnovani in korektno opravljeni sa­ naciji z brizganim betonom podobno dobo traja­ nja kot običajne armiranobetonske konstrukcije. Stroški saniranja so v primerjavi s stroški ruše­ nja in gradnje novih objektov neprimerno manjši, delo pa je opravljeno veliko hitreje in pogosto le s krajšimi prekinitvami uporabnosti oziroma funk­ cionalnosti objekta. Zaradi vseh teh odlik se vedno več projektantov odloča za saniranje gradbenih objektov z brizganim betonom. Literatura 1. Tehnologija brizganega betona (J. Badrljica, Razis­ kovalna naloga PORS 06-2145-227-85, Ljubljana 1985). 2. »aliva« Spriztbeton, Copyrihgt 1980 by E. Laich SA, Avegno. 3. Sprayed Concrete, Proceedings of the Symposium on Sprayed Concrete held in London on 15th April 1980. TOZD TERMOIZOLACI JE IN EMBA­ LAŽA, LAŠKO, o. süb. o. - TOZD PROIZVODNJA GRADBENEGA MATERIALA, LAŠKO, o. sub. o. - TOZD PROIZVODNJA ELEK- TROSTROJNE OPREME IN TRAN­ SPORT, LAŠKO, o. sub. o. - TOZD TOVARNA LESNIH IN GRADBENIH IZDELKOV, GRAČNICA 4, RIMSKE TOPLICE, o. sub. o. - TOZD MON­ TAŽA IZOLACIJ, ŠMARJETA 17, RIMSKE TOPLICE, o. sub. o. - OOUR FABRIKA IZOLACIONOG MATERIALA I AMBALAŽE, MIONI- CA, o. sub. o. - DSSS, RECICA 17, LAŠKO, o. sub. o. 63270 LAŠKO - JUGOSLAVIJA TELEFON H. C. (063J 730 712 TELEGRAM: TIM LAŠKO - TELEX: 33 501 - POŠTNI PREDAL 2 <3 CD F> GOP »OBNOVA« CELJE LAVA 11-1-F STANOVANJSKI OBJEKT OBNOVA IZVAJAMO: TOZD obrtna dela kamnoseštvo, pečarstvo, slikarstvo, parketarstvo TOZD montaža mizarstvo, ključavničarstvo, instalacije TOZD gradbena operativa adaptacije, rekonstrukcije in novogradnje stanovanjskih, poslovnih in različnih javnih zgradb OBNOVA GRADBENO OBRTNO PODJETJECELJE TELEFON: 063/31-231 RELEX: 33873 OBNOVA YU delovna skupnost skupnih služb telefon (063) 28 121 tozd vodno gospodarstvo podjetje za urejanje voda 63001 celje škvarčeva 4, p.p. 144 tozd vodne in nizke gradnje predstavništvo beograd telefon (063) 33 451 sava center presscenter r5 tozd projekt inženiring telefon (011) 133 618 telefon (063) 33 451 l|ubl|ana. bjedičeva 3 varujmo naše vode avtomatska tračna filtrska stiskalnica - izdelek NIVO CELJE, uporabljiva za dehidracijo odpadnega mulja iz vseh vrst čistilnih naprav